Stsu. 166.
9 UuMl&nl, g pondeljek, dne ZZ. julija 1907.
Leto rnv.
Velja po pošti:
iV* celo leto naprej K 26'— aa pol leta „ „ 13— m <etrt leta „ „ 650 m en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
hm celo leto naprej K 20*— m pol leta „ „ M)1— četrt leta ,, „ 5'—
81
sa cn mesec
1-70
la polllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 ho
(Uredništvo i* » Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod čez
-- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
m* vračajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. (IredniSkcga telefona Sfev, 74
Inserati:
Enostop. petltvrsla (72 mn;): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vec ko trikrat . 8 „ \) reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnim ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Političen list za slouenskl narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stav. ?.. —
—- Vsprejtma naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnlSktga telefona Ste v. 188.
Zoper zmote.
Vdrugič imamo priliko obširneje pisati o katoliškem« modernizmu, kajti kongrcgacija ,v. oficija je nedavno objavila 65 zmotnih pro-jozicii, katere obsoja z avtoriteto, ki ji prisoja in ki se zlasti tičejo reicrmnih »katoličanov«.
Dekretu sv.oficija, objavljenem v »Osser-.atore Romano« 18. t. m., pravijo nepoučeni judje drugi silabus. primerjajoč ga z znanim ;ilabom Pija IX. Stvar jc nekoliko drugačna. Silabus Pija IX. se ie objavil 1864 z encikliko Juanta cura. O njegovi avtoriteti in veljav-losti za katoličane je gotovo sledeče: 16 'motnih stavkov je v njem izrečno obsojenih ia podlagi nezmotljivosti vrhovne učne oblasti. o ostalih se je vnela med bogoslovci kon-:roverza. Nekateri — kardinal Mazella in Scheeben menijo, da so obsojeni ex cathe-3ra, drugi — de Groot O. Pr. Fessler in škof Rudigier, trdijo nasprotno. Gotovo pa je, da nO ti stavki obsojeni na podlagi splošne nezmotljivosti, ki jo ima redna učna oblast cer-kve, ker so vsi škofje silabus sprejeli. (Kir-;henlexicon, 11. str. 1021.) Stavki so brez-ivomno zmotni* Tudi je pozneje vatikanski .erkveni zbor označil za zmotne več stavkov, ki so že v silabu kot taki zaznamovani — obsojeni so torej infallibiliter.
Niso pa vsi obsojeni kot krivoverski, nekateri so označeni le kot izpodtakljivi ali drsni. Nekateri so zmotni samo zato, ker se v njih trdi splošno, kar velja morda le za ta ali 3ni slučaj, ker so trditve pretirane itd. O tem majo odločiti teologi po smislu posameznih propozicij.
Kaj pa dekret sv. oficija, s katerim se zdaj bavimo? Kongregacija oficija je za katoličana najvišje razsodišče v stvareh, ki se vere tičejo in njeni dekreti so seveda tudi obvezni. Njene odločbe imajo najvišjo avktoriteto, niso pa nezmotljive v tem smislu, kakor odločbe koncilov ali papeževe ex cathedra, tudi tedaj rte. ako papež določbe dekretov kongregacije sv. oficija potrdi, kakor je to storil v tem slučaju. Seveda ako papež te določbe objavi potom konstitucije, so popolnoma »ireformabel«, kakor se glasi strokovnjaški izraz.
Ze to, da je dekret objavila sv. kongregacija oficija, katere postopanje je odnekdaj znano po svoji milobi in nepristranski objektivnosti. dokazuje, da hoče najvišja cerkvena učna oblast rešiti vso zadevo z vso treznostjo in mirnostjo. Dekret naj bo odslej merilo za tiste katoliške laike in apologete, ki so zadnja leta v svojih preiskovanjih zašli s pravega pota, se oddaljili od pristnega krščanskega sporočila in, zbegani vsled modernih zmotnih idej, tavajo ne vedoč kako, kod in kam. Kajti naperjen jc dekret vsaj v prvi vrsti proti »katoliški moderni«.
Katoliškomoderna struja je zadnje deset-
letje jako daleč zašla. Njen započetnik na Nemškem jc rajni vireburški vseučiliščni profesor, teolog Herman Schell. Na Francoskem je zanetil to gibanje Loisy, za njim Le Roy. Ta dva sta očitno že heretika. Prvi je pojm o Kristovcm božanstvu, o njegovem poslanstvu, o čudežih, in zlasti o vstajenju izpremenil in potvoril čisto v smislu Harnackovem: Kristo-vo božanstvo mu pomenja lc najvišji in tajin-stveni izraz za izvanredno poslanstvo njegovo, vstajenje mu je le simbol za vstajenje in zmagoslavje Kristovega nauka; tudi dogme smatra zgolj za pojave verske zavesti v gotovih zgodovinskih dobah, odvisne od različnih pogojev in izprcinenljive. Lc Roy gre še dalje. V svojem delu »Dogme et critique« (1907), trdi, da dogme sploh niso resnice, ki so veljavne za razum, katere je treba verovati, ampak da so le navodila, po katerih se je treba v moralnem življenju ravnati, ne glede na to, ali jc dejansko resnično to, kar se v dogmah izreka ali ne. Sicer pa Lc Roy uči tudi drugače popolnoma po Kantu relativnost resnice in nezmožnost objektivnega spoznavanja stvari. Zato tudi ne pripoznava brezpogojne veljave krščanstva, ki mu je lc neka višja raz-voljna stopnja verske resnice sploh. Isto učijo Anglež Edvard Caird v The evolution of re-ligion (1907), Oeorge Tyrell in Fogazzaro (Predavanje v Ecole des liautes Etudes, 18. febr. 1907).
Cisto umevno je torej, da je najvišja cerkvena oblast posegla vmes. Ze 17. aprila 1907 je papež v javnem konzistoriju slovesno obsodil »inoderno-katoliške« blodnje. Imenoval jih jc čisto izrečno herezije — krivoverstvo. Napovedal jim je boj in pozval škofe, da jih obsodijo in nasproti njim »branijo resnico do zadnjega.« To je dokaz, da imajo tudi določbe kongregacije sv. oficija, ki so ravnokar izšle, največjo avktoriteto in skoro nezmotno veljavnost, kajti do »ireformabilne« obsoditve jim manjka samo še tozadevne formalne proglasitve ex cathedra. Da bo najnovejši dekret kongregacije zajezil in ustavil gibanje, je brezdvomno. Z njim je namreč podan pravec in merilo za presojanje resnic krščanskega razodetja, tako da vsaj katoličani ne morejo pogrešiti, ako nalašč in vedoma ne hodijo po blodnji poti. Takih pa, ki vedoma hočejo krščanstvo oropati njegovega nadnaravnega in nadsvetovnega značaja, je malo: povečini so to katoliki-laiiki, ki na eni strani dobro ne poznajo razodetja in dogem, na drugi pa v me-dernem svetovnem naziranju ne umejo ločiti dobrega od slabega, resničnega od zmotnega. Tisti, ki zavajajo vse gibanje na napačno pot, so itak skoro le protestanti, kakor Harnack in Sabatier, ali pa popolni ateisti in panteisti. Pojavila se bosta morda dva, trije Dollingerji, ostali bodo zopet našli pravo pot, kakor sicer kažejo tudi vsa temu podobna »reformna« gibanja v prejšnjih stoletjih.
Dekret kongregacije sv. oficija obsoja 65
zmotnih stavkov. Stavki 1—12 sc nanašajo na zmotne misli o inspiraciji sv. pisma. Kongregacija obsoja prav posebno trditev, da se mora sv. pismo presojati po kritičnih načelih, ne oziraje sc na njegov posredni božji izvor. (Stavek 12.) Stavki 13—19. obravnavajo o novi zavezi; obsojajo se predvsem zmote o postanku evangeljev, kakor da nc bi bili evangelisti nauka Kristovega sporočili neizpreme-njenega in nepotvorjenega. (Stavek 15.) Obsoja se tudi misel, da je evangelij sv. Janeza zgolj simboličen in se nc nanaša na dejanske dogodke. (Stavka 16 in 17.) Stavki 20—26 so zmote o bistvu dogem. (Le Roy). Stavek 26. navaja zmoto, da so dogme le ravnilo za naša dejanja, nc pa verske resnice, stavek 22. pa trdi, da so dogme le izpremenljivi pojavi verske zavesti v gotovih dobah. Stavki 27—38 se nanašajo na Kristovo osebo, njegovo vstajenje in njegov nauk. Stavek 27. vsebuje zmoto, da sc Kristovo božanstvo iz evangelijev ne da dokazati, stavek 30. trdi, da izraz »sin Božji« v evangelijih ne pomenja tega, kar je o tem učil in določil nicejski cerkveni zbor, stavek 38. izreka misel, da nauk o zadoščenju Kristo-vem za grehe človeštva ni cvangeljskega izvora, ampak da ga je ličil šele Pavel, apostol. Stavki 39—51 se nanašajo na sv. zakramente. Obsoja sc zmota ,da so sveti zakramenti le spomin in opomin na pričujočnost Božjo in njegovo delovanje med človeštvom (41), da je značaj sv. krsta zgolj ritualen (42), da prakr-ščanstvo ni razločevalo med krstom in birmo (44), da ie zakramentalni značaj sv. zakona poznejšega izvora (51) itd. Stavki 52—56 obsegajo nekatere blodne misli o cerkvi in hierarhiji. Obsoja se zlasti misel, da sv. Peter ni od Kristusa dobil primata. (55.) Stavki 57—65 so zmote glede na razmerje cerkve do modernega časa in moderne vede. Obsoja se predvsem misel, da resnica ni neizpremenljiva (58) in zmota, da se današnje katoličanstvo ne da združiti s pravo vedo, ako se ne preos-nuje v smislu nedogmatiškega krščanstva, ka-koršno jc na primer liberalno protestantstvo (65.) -
Obsojeni stavki so, kakor se vidi že na prvi pogled v resnici tako zmotni, da je ma-iokateri med njimi, ki bi. konsekventno izveden, ne tajil krščanstva, kakor živi in je iz-poročeno v cerkvi. Večina teh zmot sploh uničuje nadsvetovni izvor krščanstva in ga tako oropa njegovega najbistvenejšega znaka. V okrožje kritiške bibliške vede, v kolikor je jc upravičena, kongrcgacija ni posegla, rav-uotako so vse druge obsojene blodnje izključno teološke. Zato je čisto neutemeljeno razburjenje liberalnih listov, ki se vtikajo v zadevo, ki spada čisto v delokrog cerkve in kongregacijc, ki je ustanovljena, da varuje Kristov nauk potvarjanja.
Tako sc je zopet izkazal papež, ki je dekret kongregacije potrdil, za vrhovnega in modrega čuvarja pravega krščanstva, pogla-
varja tiste cerkve, ki je edina nezmotljiva vodnica do resnice, vzlic vsem bojem nepre-magana in nepremagljiva.
Shod l L. s. na Urhniki.
V	nedeljo, dne 21. t. m., je bilo na Vrhniki veliko politično zborovanje v dvorani vrhniškega »Katoliškega doma«, ki je bila natlačeno polna. Zborovanje jc otvoril in vodil g. Matevž Sušnik, ki naznanja, da se gre danes pred vsem za izpopolnitev naše organizacije na Vrhniki in v vrhniški okolici. Namerava se ustanoviti »Kmečka zveza« za vrhniški sodnijski okraj, izvzemši horjulsko dolino. in pa »Splošno delavsko izobraževalno ln podporno društvo.«. Državni poslanec gospod Jožef Gostinčar se zahvali vrhniškim volivcem na zaupanju volivcev S. L. S. pri zadnji državnozborski volitvi. Govori o nujni potrebi, da se združujejo v sedanjih časih razni stanovi po društvih, ker je tako omogočeno posameznemu državljanu, da sodeluje po svojem društvu bodisi v občini, bodisi v deželni ali pa državni postavodajalni zbornici. Združevati se morajo vsi stanovi in pred vsem delavski stanovi: kmečki, obrtni in delavski stan. V nameravani »Kmečki zvezi« naj zavlada živahno veselo življenje za blagor kmečkega stanu. Državni poslanec Jožef Gostinčar nato obrazloži, da se je ustanovil »Slovenski klub« zato, ker niso hoteli imeti poslanci S. L. S., goriške »Sloge« in »Štajerske kmečke zveze« nič skupnega z liberalnimi poslanci. (Burno pritrjevanje in klici: Prav ste storili!) Poslanci v »Slovenskem klubu« so vložili žc več predlogov kakor tudi interpelacij v korist svojim volivcem. (Ploskanje in živio-klici.)
V	soboto popoldne je napravilo veliko škode v vrhniškem sodnijskem okraju neurje, ki je obiskalo vaš okraj. Poročalo se mi je, da jc padala toča, kakoršne 88 let stari ljudje ne pomnijo. Posebno veliko škodo imajo posestniki razorski, zaplanski. kurenski, oni na Štorževem griču in drugi. Samoobsebi je umevno, da vložim že jutri v državnem zboru nujni predlog za podporo oškodovanim posestnikom. Končno poživlja zborovalce, naj vneto delujejo za načela S. L. S. (Burno pritrjevanje.)
Predsednik shoda g. Matevž Sušnik predlaga nato zaupnico g. dr. Šusteršiču in poslancem v »Slovenskem klubu«, ki se sprejme z velikanskim navdušenjem. Govori še nato o nameravani »Kmečki zvezi«. Izvolil se je pripravljavni odbor, ki naj predloži pravila oblasti v potrditev.
O potrebi delavskega združevanja govori nato Moškcrc, ki poda sliko delavske organizacije v starem, srednjem in novem veku. Navdušuje vrhniško delavstvo, naj sc organizira v delavskem društvu, ki se ustanavlja danes tu. Govornik opiše socialno demokracijo, ka-
L1K6K.
Umori i Rue Horjue.
Angleški spisal Edgar Allan Poe. Posl. 1. M.
Ko sem celo pomlad in del poletja leta 18— bival v Parizu, sem sc seznanil z nekim gospodom C. Auguste Dupin. Ta mladi gospod je bil odlične — da, slovite rodovine, vendar jc vsled raznih nesrečnih dogodkov tako zelo obubožal, da je tej nesreči podlegla energija njegovega značaja in je prenehal zahajati med svet in skrbeti za zopetno pridobitev svojega premoženja. Po prijaznosti svojih upnikov je obdržal še majhen preostanek svojega podedovanega premoženja, in s pomočjo iz tega izvirajočih dohodkov jc znal z največjo varčnostjo priskrbeti si vse potrebno za življenje, ne da bi se dosti brigal za njegove udobnosti. Knjige so bile pač edina njegova razvada, teh pa jc v Parizu zelo lahko dobiti.
Najino prvo srečanje se je zgodilo v neki majhni temni knjižnici na Rue Montmartre. kicr naju jc slučaj, da sva obadva iskala isto, zelo redko in zelo važno knjigo, privedel do ožjega občevanja. Videvala sva drug drugega zopet in zopet. Mene je zelo zanimala mala zgodovina njegove rodovine, ki mi jo ic pripovedoval nadrobno z vso ono odkritosrčnostjo, ki si jo dovoljujejo Francozje, kadarkoli govore o samem sebi. Čudil sem se tudi, kako mnogo je bil čital in bil sem naravnost razvnet vzpričo divje gorečnosti in živahne
svežosti njegove domišljije. Ker sem tedaj hodil po Parizu za stvarmi, ki sem jih takrat iskal, sem spoznal, da bi bila zame družba takega človeka neprecenljiv zaklad in to sem mu tudi odkrito priznal. Navsezadnje sva se dogovorila, da bodeva za časa mojega bivanja v mestu skupaj živela; in ker so bile moje gmotne razmere nekoliko manj zmedene, mi jc dovolil, da sem jaz prevzel stroške za na-jemščino in opravo poslopja v slogu, ki sc ie zlagal z nekoliko fantastično otožnostjo najinega značaja, od časa razjedenega, čudnega in skoro razpadajočega poslopja v nekem oddaljenem in zapuščenem delu v Faubourg St. Germain, ki jc bilo iz raznih predsodkov že dalj časa zapuščeno.
Ako bi bil način najinega življenja svetu poznan, bi naju smatrali blaznim, ako tudi blaznim bolj nedolžne narave. Najina odločitev od sveta ie bila popolna. Obiskovalcev nisva pripuščala. In kraj najinega bivanja sem iaz skrbno skrival pred svojimi prejšnjimi družabniki, in mnogo let je že tega. kar je Dupin prenehal poznavati in biti poznan v Parizu. Živela sva popolnoma sama zase.
Bila jc neka trma domišljije mojega prijatelja, (kako drugače naj io imenujem), da se je takorekoč zaljubil v noč; in s to trmo kakor tudi vsemi drugimi njegovimi muhami sem se mirno strinjal; vdajal sem se jim do naravnost popolnega zatajevanja. Žalostna otožnost ni vedno bivala med nama, vendar sva zamogla ponarediti njeno navzočoost. Pri prvem svitanju jutra sva zaprla težke obok-nicc oken svojega stanovanja, prižgala nekoliko voščenih sveč, ki so narejene močno di-
šeče, razširjale Ic najbolj pošastne in slu-bostne žarke. S pomočjo teh sva potem dala opravila svojim dušam s sanjarjenjem, dokler ni ura naznanila prihoda prave teme. Nato sva se podala na pot po ulicah, roko v roki, nadaljujoč svoje dnevne razgovore, ali tavajoč daleč naokolu notri do pozne ure, iskajoč med divjimi lučmi in sencami obljudenega mesta ono neizmerno množico dušnega vznemirjenja, ki ga mirno opazovanje ne more podati.
Na enem takih potov sva nekoč pregledovala večerno izdajo časnika »Gazette des Tribunaux«, ko so sledeči odstavki vzbudili najino pozornost:
Izvanredni umori!
Danes zjutraj okolu tretje ure so bili pre-bivavci v Ouartier St. Rocli vzbujeni iz spanja po zaporednih strašnih klicih, ki so oči-viduo izhajali iz četrtega nadstropja neke hiše v Rue Morgue, o kateri sc je vedelo, da stanuje v njej neka Madame L' Espanaye in njena hči Mademoiselle Camillc L' Espanaye. Po kratkem zadržku, ki ga je povzročil brezuspešen poskus dospeti v hišo po običajnem načinu, so s pomočjo železnega droga vlomili vrata iu osem do deset sosedov se jc v spremstvu dveh policajev podalo v hišo. V tem trenutku so kriki prenehali, ko so pa možje hiteli po prvih stopnjicah navzgor, so mogli razločevati dvoje ali več surovih glasov hitro drugega za drugim, in zdelo sc je, da prihajajo iz gorenjega dela hiše. Ko so možje dospeli do drugega nadstropja, so ti glasovi
zopet vtihnili in vse .ic postalo popolnoma tiho. Možje so se nato razdelili ter hiteli od sobe do sobe. Ko so prišli v neko veliko sobo zadaj v četrtem nadstropju (katere vrata so šiloma odprli, ker so jih našli zaklenjena s ključem od znotraj), se jim jc pokazal pogled, ki je vsacega navzočega navdajal z grozo in začudenjem.
Soba sc jc nahajala v največjem neredu, pohištvo polomljeno in razmetano na vse strani. V njej sc jc nahajala ena postelja in vsa njena oprava .ic bila zmešana iu zmetana po sredi sobe na tleli. Na nekem stolu je ležala britev vsa krvava. Na kaminu so se nahajali dva ali trije dolgi in debeli fopi sivih človeških las, tudi oškropljcni s krvjo, in ki so sc videli, da so bili izruvani s koreninami. Na tleh so našli štiri napolcondorje, uhan s topa-zoni, tri velike srebrne žlice, tri manjše iz alžirske kovine, in dve vrečici, v katerih sc jc nahajalo skoro štiri tisoč frankov v zlatu. Predali omare, ki je stala v enem kotu, so bili odprti in očividno izropani, akoravno je ostalo v njih šc mnogo stvari. Majhno železno denarno kaso so našli pod posteljno opravo (ne pod posteljo). Bila je odprta in ključ sc je nahajal še vedno v vraticah. V njej ni bilo ničesar razun nekoliko starih pisem in drugih papirjev majhne vrednosti.
O Madame L' Espanayc ni bilo nobenega sledu, toda ker so pri kaminu zagledali nenavadno množino saj, so preiskali dimnik in groza je pripovedovati! — izvlekli iz njega truplo hčere, obrnjeno z glavo navzdol; v takem položaju je morala biti stlačena precej daleč v ozko odprtino. Trupio je biio še gor-
kršna jo v resnici. Po njegovem govoru se izvoli pripravljavni odbor, ki mu jc dolžnost, da predloži oblastim v potrdilo pravila nameravanega delavskega društva na Vrhniki.
Ker se nihče več ne javi k besedi, zaključi predsednik gospod Sušnik zborovanje.
Državni zbor.
V Ijudsko-gospodarskem odseku
so v soboto izvolili socialnega demokrata dr. Ellenbogna za predsednika. Na vrat na nos se je obravnavala trgovska pogodba s Turčijo, ki bi bila morala biti gotova že dne 25. junija. V nji se dovoljuje, da Turčija odslej namestu po 8 po 10 odstotkov pobira od blaga, ki se uvaža vanjo. Pravi, da drugače ne dobi denarja za potrebne reforme v Makedoniji. Vele-vlasti so se vsled tega udale, drugod, razen pri nas so tudi že v zakonodajnih zborih rešili to reč. Zahtevajo pa od Turkov, da zholjšajo svoje carinsko delovanje. V Carigradu niso imeli pravzaprav nobenega carinskega poslopja in mnogo premalo uradnikov. Zato je blago često ležalo mesece na malih ladjicah v luki, ter se je često skvarilo, še večkrat ie pa neprostovoljno izprcinenilo svojega gospodarja. Nekaj teh reči so napisali v trgovskem ministrstvu na lep papir in dr. Ploj je bil tako srečen, da jih je še precej gladko v odseku prebral. Takemu branju se potem v zborničnem žargonu pravi poročilo. Dr. Fort žc ve, kdo je dober v branju. Prihodnji torek bo razprava v zbornici. Turki dobodo po tri odstotke več od našega blaga; zato bo pa v Makedoniji ostalo vse pri starem in pri turški čolnarjih tudi ne mnogo drugače, nego dozdaj.
Masaryk uboga dr. Kreka!
Dunaj, 21. julija. Soboto so pri proračunski razpravi govorili italijanski socialni demokrat Pittoni iz Trsta, dr. Pergelt, dr. Stransky, Masaryk in Kozlovvski. Masaryk se je zagnal v krščanske socialce in je prvi v zbornici, ki je izkušal spraviti na dnevni red vprašanje o svobodni šoli in boju proti cerkvi. Imenoval je predlog dr. Luegerjev, naj vlada naloži za starostno zavarovanje v spomin cesarjevega vladarskega jubileja 100 milijonov kron »bizantinsko klečeplastvo« in se potem spravil na krščanskega socialca Bielohlaveka. katerega ima posebno v želodcu. Šolstvo treba očistiti — katoliškega vpliva, kajti — pravi Masaryk — nočem rabiti besede »klerikalizem«, ker jo dr. Krek smatra za razžalitev. Res je, na eni strani katoličanstvo, na drugi strani socialna demokracija. Liberalizem je itak poginil in je za vedno mrtev. Masaryk nato očita krščanskim socialcem, da ne poznajo krščanske ljubezni in da gojijo »gostilniško krščanstvo«. Dr. Mayerju, krščanskosocialnemu poslancu itt vseučiliškemu profesorju očita Masaryk, da je sam materialist. Masaryk prosi Bielohlaveka, naj ga ne smatra za ateista. Jaz sem kristjan, toda »reformni katoličan«. Nočem, da ima cerkev srednjeveške nazore. Zato pa stremim po svobodni šoli. To je namreč tista šola, ki ne služi politiki, ampak zgolj vedi. Cehi, ki so rodili Husa, Zižko in Komenskega, nočejo cerkvenega vpliva v šoli. Krepko ie zavračal Masaryka Poljak dr. Kozlo\vski, ki je dokazal, kako zelo konfuzen je Masaryk. Poljaki nikdar ne bodo dopustili takozvane svobodne šole. Poljaki vkljub svoji pravo-vernosti niso fanatični — svojčas, ko je cela Evropa luterance in jude preganjala in morila, so jih Poljaki gostoljubno sprejeli in ščitili. Fanatičen je pa Masaryk in brezverci, ki mu sledijo. (Živahno odobravanje.)
Narodno-gospodarski odsek.
Dunaj, 21. julija. Narodno-gospodarski odsek je sprejel vladno predlogo o izpre-membi trgovinskih in prometnih pogodb s Turčijo. Poročevalec za zbornico je dr. Ploj.
ko. Ko so ga preiskali, so opazili mnogo ran, ki jih je brez dvoma povzročila sila, s katero je bilo truplo potisnjeno notri ter tamkaj pu-ščeno. Na obrazu je bilo mnogo velikih prask in na vratu temne rane in globoki vtiski nohtov rok, kakor da bi bila umorjena zadavljena do smrti.
Po natančni preiskavi vsakega dela hiše brez vsakega nadaljnega razkritja so se podali možje na majhno tlakano dvorišče v ozadju poslopja, kier ie ležalo truplo stare gospe s tako popolnoma odrezanim vratom, da je padla glava na tla, ko so jo poskusili vzdigniti. Telo kakor tudi glava jc bila strašno razmesarjena, prvo tako zelo, da jc bilo komaj podobno človeškemu.
Ta strašna skrivnost se do sedaj, mislimo, še ni mogla prav nič razrešiti.«
Naslednjega dne jc prinesel časopis Me-deče dodatne posameznosti:
Zaloigra v Rue Morgue.
Mnogo oseb je bilo izprašanih v zadevi tega najbolj nenavadnega in strašnega dogodka, vendar ni prav nič prišlo na dan, kar bi utegnilo pojasniti celo zadevo. V sledečem prinašamo vse važnejše izpovedbe prič.
Pauline Dubourg, perica, izjavi, da je poznala obedve umorjeni skozi tri leta ter je za-nji prala v tem času. Stara gospa in njena hči sta se zdeli, da živita v dobrih razmerah in zelo ljubeznivo druga napram drugi. Plačevali sta izvrstno. Ne more povedati ničesar glede njih načina življenja ali glede sredstev. Misli, da je Madamc L' Espanaye prerokovala bodočnost, da se je preživila. Bila je na glasu, da je imela denar. Ni nikdar srečala nikogar v hiši, kadar je prinesla perilo ali ga vzela seboj. Bila jc gotova, da nista imeli nobenih
Agrarna zveza.
Praga, ?\ julija. Nemški člani svobodne agrarne zveze so nejevoljni na češkega agrarca Udržala, ker o svojem predlogu glede na povišanje melioracijskega zaklada ni preje obvestil agrarne zveze. Nemški agrarci se bodo zveze zvesto držali.
Ministrski svet.
Dunaj, 21. julija. Tu se je vršil ministrski svet, ki se je bavil z dispozicijami med počitnicami. Vsi ministri se podajo po sklepu zborničnega zasedanja na počitnice.
Državni zbor.
Dunaj, 21. julija. Državni zbor bo cesar v torek odgodil. Počitnice bodo trajale do srede oktobra.
Delavsko ministrstvo.
Dunaj, 21. julija. Poljski poslanec, in-žener Stwertnia bo v zbornici stavil predlog, naj se ustanovi delavsko ministrstvo.
Bodoči poljedelski mbiister?
(lovori se, da odstopi na ljubo Cehom poljedelski minister knez Auersperg, ker odstopi tudi češki trgovinski minister dr. Fort. Poljedelski minister se pa ne vzame iz vrst čeških agrarcev, ampak postane baje Staro-čeh dr. Braf, znan narodni ekonom in profesor v Pragi, ki je v svaštvu z rodbino Rieg-rovo.
Veliki nemiri na Koreji.
Japonci vkrcujejo čete na Koreji.
S 6 u 1, 22. julija. Korejski vstaši so obkolili stanovanje prvega ministra, toda japonska policija jih je s pomočjo topništva pregnala. Prvi minister je zbežal v cesarjevo palačo, dočim so se drugi ministri podali v japonsko poslaništvo. Prišlo je do spopada med korejskimi vojaki in japonsko policijo. Baje se je cesarska garda zarotila, da umori vse ministre, ki so pod pritiskom Japonske cesarja prisilili, da odstopi. Japonci so zasedli cesarjevo palačo in prestolonaslednika ustoličili. Čete japonskega generala Hasegava stražijo palačo. Iz Japonske je došel polk iz Ping.vanga.
Soul, 22. julija. Uradno se poroča, da je pri nemirih bilo ubitih 10 Japoncev in 30 lanjenih. O številu ubitih Korejcev se nič ne poroča. Množica je plenila po vseh stanovanjih ministrov; pri palači vojnega ministra so japonske čete napad množice odbile.
Soul, 22. julija. Japonsko vojaštvo je okoli cesarjeve palače postavilo strojne puške in zgradilo obkope. Neprestano dohajajo iz Japonske novi polki, da zadušijo upor in razorožijo korejsko vojaštvo.
Vzroki nemirov na Koreji.
London, 21. julija. Vzroki sedanjih nemirov na Koreji, o katerih poročamo zgoraj, so sledeči: Korejski cesar je odposlal v Haag k mirovni konferenci posebno odposlanstvo, ki se je pa tam pritožilo, da Japonska korejske suverenitete ne vpošteva. To je Japonsko silno razdražilo. Ministri korejskega cesarja so od Japonske vsi podkupljeni — zato je bilo za Japonsko lahka stvar, doseči, da je moral cesar odstopiti. Cesar je sklical ministrski svet, upajoč, da mu bodo ministri pomagali nasproti Japonski — ti pa so izjavili, da za-more le njegov odstop rešiti deželo. V Soul sta došla iz Tokia tudi japonski minister za zunanje zadeve Hajashi in japonski ministrski predsednik marki Ito. Cesar je ta dva s solzami v očeh prosil, naj ne vztrajata na zahtevi, da mora odstopiti. Naposled je cesar vprašal še kronsko svetovalstvo za svet. toda tudi tu so mu rekli, da naj odstopi. Nato je cesar podpisal listino, v kateri naznanja svoj odstop in pritisnil nanjo svoj pečat. Prestolonaslednik
služabnikov. Zdelo se ji je, da ni bilo nika-koršnega pohištva v nobenem delu poslopja razun v četrtem nadstropju.
Pierre Moreau, prodajalec tobaka, izjavi, da je skoro štiri leta prodajal Madamc L'Es-panaye majhne množine tobaka, navadnega in za njuhajije. Rojen je bil v soseščini in je vedno prebival tamkaj. Ranjka gospa in njena hči sta bivali v hiši, v kateri so našli njih trupla, več kakor šest let. Prej je prebival v njej neki zlatar, ki jc oddajal gorenje sobe raznim osebam v najem. Hiša je bila last Madamc L' Espanayc. Postala je nezadovoljna z zlorabljenjem hiše po neki najemni stranlri in sc jc sama preselila vanjo ter ni hotela dajati v najem nobenega dela hiše. Stara gospa je bila otročja. Priča ie videl hčer kakih pet do šestkrat tekom šestih let. Obedve sta živeli zelo samotno življenje in sta bili na glasu da sta imeli denar. Slišal je praviti med sosedi, da je Madaine L' Espanaye prerokovala srečo — on ni verjel tega. Nikdar ni videl prihajati v hišo nikogar kakor staro gospo in njeno hči, nekega hlapca enkrat ali dvakrat in zdravnika kakih osem ali desetkrat.
Mnogo drugih oseb, sosedov, je pričalo istotako. O nikomur sc ni govorilo, da bi obiskoval hišo. Nikomur ni bilo znano, da imata Madame L' Espanaye in njena hči kaj živih sorodnikov ali ne. Oboknice sprednjih oken so bile redkokedaj odprte. One v ozadju so vedno vse zaprte izvzemši veliko zadaj ležečo sobo v četrtem nadstropju. Hiša je bila dobra, ne posebno stara.
Isidore Musset, policaj, izjavi, da je bil poklican h hiši okoiu tretje ure zjutraj ter je našel pred vrati kakih dvajset do trideset oseb, ki so skušale priti v hišo. Navsezadnje jih je un z bajonetom šiloma odpri — ne z že-
je igrača v rokah Japoncev. Korejski' princ Ji, ki je bil v Peterburgu in Haagu, kjer se jc pritoževal proti Japonski, in je 20. t. m. odpotoval v London, odkoder se popelje v Ameriko, da agitira proti Japonski.
Gibanje med avstrijskimi premojo-kopi.
Med premogokopi na Morasskem in na Češkem je začelo vreti in strah pred pretečo stavko v javnosti vedno bolj narašča. Ker se jc položaj v severozahodnem češkem premogovnem okraju znatno poslabšal, podali so se poslanci iz severozahodnih čeških volivnih okrajev Husak, dr. Herold in Kroy k poljedelskemu ministru grofu Auerspergu ter ga opozorili na slabe posledice v narodnem gospodarstvu, katere bi utegnila imeti ponovna stavka premogokopov. Poslanci so nujno prosili ministra, naj takoj začne posredovati med vodstvom premogovnikov in delavstvom, da se med obema doseže mirno spo-razuinljenje in prepreči grozeča stavka. Posebej ie še zahteval poslanec Kroy, da se k pogajanju ne pritegnejo le zastopniki enega dela delavstva, ampak tudi zastopniki nem-škonarodnih, čeških in prostosocialističnih organizacij. Minister je radevolje obljubil posredovati povdarjaioč, da je tudi vladi veliko na tem, da se mezdno vprašanje temeljito in ugodno reši. — Veliko bolj pa so zamotane razmere v Ostravi, kjer radi treh odpuščenih delavcev na poziv zastopnikov premogokopov že stavka v Terezijevem rovu 1043 delavcev, 207 pa jih je zopet začelo delati, ter so bili od vodstva tudi sprejeti. Stav-kujoče delavce je vodstvo odpustilo in njihove delavske knjižice izročilo okrajnemu sodišču. Delo v rovu se bode izdatno omejilo, del premogovnika pa popolnoma opustil; vodstvo izjavlja, da je radi te stavke Terezijin rov za več let uničen. Ker so delavski zastopniki sklenili, da izroče vodstvom vseh premogovnikov skupne zahteve ter da bodo zahtevali izpolnitev v določenem roku, sicer se proglasi splošna stavka vseh premogokopov, se ie vsled tega položaj znatno poostril.
NAGODBA. Košut. — Sklep nagodbe. — Velika Avstrija.
Budimpešta, 21. julija. Košut je izjavil, da avstrijska in ogrska vlada med počitnicami ničesar ne bosta izjavljali o stanju na-godbenih pogajanj.
Budimpešta, 21. julija. V četrtek pride v Budimpešto baron Beck. Ob tej priliki se bodo nagodbena pogajanja dokončala in podpisala. Ako se to ne posreči, se pogajanja dokončajo septembra meseca.
Budimpešta, 21. julija. Avstrijski sekcijski načelnik dr. Sieghart, ki je najbolj udeležen pri nagodbi, je v Budimpešti z ozirom na mažarske časnikarske glasove izjavil, da on z »veiikoavstrijskim - hrvaškim gibanjem ničesar nima opraviti.
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Važna izvajanja dr. Luegerjeva.
Zagreb, 21. julija. »Agramer Zeitung« priobčuje pogovor svojega poročevalca z dr. Lucgerjem. Dr. Lueger se je z njim pogovarjal cclo uro in izvajal sledeče: V mnogih točkah se interesi Hrvaške strinjajo z avstrijskimi. Akcija hrvaških poslancev v avstrijskem državnem zboru je velevažna, ker jo podpira moralno tudi krščanskosocialna stranka. Na vsak način bo parlament, ako se mu nagodba predloži, natančno preiskoval, ali so pri sklepanju nagodbe sodelovali vsi v to poklicani činitelji. O gibanju za »veliko Avstrijo« je dr. Lueger dejal, da to gibanje res obstoji. Namen temu gibanju je, da se združijo vsi narodi ob Donavi od Pasava doli do Balkana v svrlio pospešitve svojih po-
ložnim drogom. Je imel le malo težave z odpiranjem, ker so bila vrata dvojna in niti zgoraj niti spodaj zapahnjena. Kriki so se nadaljevali, dokler niso bila vrata šiloma odprta, in so nato naenkrat prenehali. Zdelo se je, da so to kriki kake osebe (ali oseb) v velikem :mrt-nem strahu, zelo glasni in zategnjeni, ne kratki in hitri. Priča je šel prvi po stopn.iicah navzgor. Prišedši do prvega nadstropja, je slišal dva glasova v glasnem in ljutem prepiru — eden glas je bil osoren, debel, drugi bolj oster, tenak, zelo čuden gias. Mogel je razločevati nekoliko besedi prvega, ki je bil glas nekega Francoza. Gotov je bil, da ni bil ženski glas. Je zamogel razločevati besedi »sa-cre« in »diablc«. Ostri glas jc bil glas kakega tujca. Ne more povedati, ali je bil moški ali ženski. Ni mogel razločiti, kaj sc je govorilo, vendar misli, da .ie bil jezik španski. Zunanjost trupel in sobe je bila po tej priči popisana, kakor smo jo mi popisali že včeraj.«
Henri Duval, sosed iu po poklicu zlatar, iziavi, da je bil on eden izmed onih. ki so prvi prišli v hišo. Potrjuje na splošno pričanje Mu-seta. Kakor hitro so si šiloma pridobili vhod, so zopet zaprli vrata, da zadrže- zunaj množico. ki se je zelo hitro zbrala ne glede na pozno uro. Ostri glas, misli priča, je moral biti glas kakega Italijana. Je gotov, da ni bil Francoza. Ne more povedati gotovo, da je bil moški glas. Utegnil je biti tudi ženski. Ne pozna italijanskega jezika. Ni mogel razločevati besedi, vendar je bil prepričan, da jc bil, sodeč (X3 tiaglaševanju, govornik Italijan. Je poznal Madame L'Espanaye in njeno hčer. Se jc z obema večkrat razgovarjal. Gotov je bil, da ostri glas ni bil od nobene obeh umorjenih.	(Dalje.)
sebnih kulturnih in gospodarskih interesov ter pridejo tako do gospodarstva na Jadranskem in Egejskem morju. Mažari so kakor klin zabiti med te narode iu mi Avstrijci hočemo ta klin odstraniti.
Tomašič.
Zagreb, 21. julija. Bivši minister za Hrvaško, Tomašič, objavlja v »Narodnih No. vinah« članek, kjer graja nedoslednost hr-vaško-srbskih resolucionašev. Tomašič je odločno za postavni boj, ker je ban po nalogu ogrske vlade odgodil sabor, ne odobruje pa slepe gonje proti banu. ki prav nič ne koristi. Resolucionašem se sploh gre samo za osebe. Oni ne vedo, ali bi se abstinirali od ogrskega parlamenta, ali pa bi jeseni šli zopet v Budimpešto obstruirat. Cisto na nejasnem so. Zato trpi ugled celega naroda.
Važna izvajanja »Hrvatske«.
Zagreb, 21. julija. »Hrvatska«, glasilo stranke prava, zastopane v hrvaško-srb-ski koaliciji, poživlja v članku od 19. t. m. na boj proti nagodbi, ki se bo sklenila med Avstrijo in Ogrsko. Napoveduje tudi boj hr-vaško-ogrski nagodbi in poživlja hrvaške poslance, naj se ne vrnejo v Budimpešto obstruirat, ampak naj ostanejo doma in Mažare čisto ignorirajo. Hrvaški sabor pa naj nagodbe med Avstrijo, kadar bo sklenjena, sploh ne promulgira in naj v posebni adresi na kralja proti njej protestira. — Izvajanja »Hrvatske« kažejo, da je v hrvaški koaliciji velik razdor. Eni so za nagodbo, drugi proti nji.
DEŽELNI ZBORI.
Dunaj, 21. julija. Nižjeavstrijski deželni zbor bo sklican dne 4. ali 5. septembra in bo zboroval do srede oktobra.
BALKAN.
Atentat.
Carigrad, 21. julija. Dognalo se je, da so zadnji bombni atentat v Carigradu uprizorili pristaši nezakonskega sina kralja Milana, Jurija Krističa, sami, da napravijo škandal srbski vladi. Policija namerava Krističa izgnati. Preiskala je stanovanje matere Kristi-čeve in zaprla tri njene uslužbence.
Velika bolgarska četa poražena.
Carigrad, 21. julija. Major generalnega štaba Enver Bey je pri Perlcpu obkolil veliko bolgarsko četo in ubil 73 četnikov.
NAPAD NA VLAK.
Ti f lis, 21. julija. Neznani roparji so na postaji Malissy na transkavkaški železnici vrgli proti vlaku tri bombe, ki so razpočilc in poškodovale voz, v katerem je bila blagajna. Roparji so iz blagajne uropali 10.000 rubljev.
AMERIKA IN JAPONSKA.
W as hi n g to n, 21. julija. Mornariški urad je ukazal eskadri. sestoječi iz ladij »Vir-ginia«, »Colorado«, »Pennsylvania« in »West-virginia«, odpluti tnesto v japonske vode v Philadelfijo.
MAKEDONIJA.
Z ozirom na izjavo Sir. Ed. Gvaya o Makedoniji pravi »Nov. Vreinja«, da hoče Anglija iz Makedonije narediti nov Egipct.
ADMIRAL MON1ECUCCOLI V CETINJU.
C e t i n j e, 21. julija. Semkaj je dospel poveljnik avstrijske mornarice grof Montecuc-coli. Sprejela sta ga v avdijenci knez in kne-ginja. Danes se je Montecuccoli vrnil v Kotor.
PROTI REAKCIONARSTVU NA BOLGARSKEM.
Sofija, 21. julija. Vlada hoče imenovati 2.0 gimnazijskih profesorjev za vseučiliške profesorje, ker slednji nočejo prevzeti svojih mest, dokler vlada nc vrne vseučilišču avtonomije. Med bolgarsko inteligehco zelo vre,. Bolgarsko literarno društvo in cerkveni sinod hočeta proti vladi protestirati. Velike skrbi prizadeva vladi kongres Zveze ljudskih uči-teljev, ki je napovedan za 21. t. m. Kongres namerava protestirati proti reakcionarnemu zakonu, ki je naperjen proti svobodi združevanja. Ker sc utegne železničarska organizacija pridružiti učiteljem, je gibanje nevarno.
CESAR VILJEM IN KRALJ EDVARD.
Berolin, 21. julija. Glasilo kanclerja Biiloua, »Nordd. Allg. Ztg.« potrjuje vest, da sc 15. avgusta snideta angleški kralj in nemški cesar v VVilhelmshohe.
VOJAŠKI ZRAKOPLOVI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 21. julija. Proračunski odsek parlamenta je sklenil dovoliti kredit, da se konštuirajo vojaški zrakoplovi po vzorcu zrakoplova »Patrie«, ter razdelijo med vse garnizije na vzhodni meji. Za generalni štab se konštuira še boljši zrakoplov kot je »Patrie.«
FRANC JOŽEF IN KRALJ EDVARD.
Pariz, 21. jul. »Matin« poroča iz Londona, da bo še ta mesec kralj Edvard obiskal avstrijskega cesarja v Ischlu.
RUSIJA.
Hišna preiskava pri Korolenku.
P c t r o g r a d , 20. julija. Glasom nekega poročila iz Poltave, je dala policija preiskati stanovanje znanega pisatelja Korolenka. Zaplenjena je bila korespondenca Korolenka, ki se nahaja sedaj v Manheimu.
Preganjanje časnikov.
Moskva. 20. julija. Po daljšem presledku je generalni guverner zopet z večjimi globami kaznoval nekatere časnike, in sicer »Ruskoje Slovo« in »Novostnl Dnia« s 15.500 rublji, »Vieče« s 1000 rublji, zadnji list radi I hudega napada na petrograjsko policijo.
FRANCIJA.
Vojaške zadeve.
Pariz, 21. julija. General Hagroti je vojnemu ministru Picquartu sporočil, da odstopi, ker ne more prevzeti odgovornosti za poslediee, ki bodo nastale, ker se bodo vojaki iz leta 1904 pred časom odpustili iz službe in poslali na dopust. Ako izbruhne pred 31. oktobrom kaka vojska, bo Francoska nepripravljena in slabotna. Picquart je ugodil Hagronu ia na njegovo mesto za člana najvišjega vojnega sveta imenoval generala. Lacroix.
Pariz, 21. julija. Vojni minister je zahteval izredni kredit pet milijonov frankov za konstrukcijo zrakoplovov po vzorcu »Patrie« in za nove mitraljeze. Proračunski odsek je kredit dovolil.
PRVI USPEH HAAŠKE MIROVNE
KONFERENCE.
Haag, 21. julija. Dne 20. t. m. se je pri haaški mirovni konferenci vprvič doseglo sporazumljenje. Sprejel sc je namreč od zastopnikov vseh velevlasti soglasno predlog tretje komisije, da odslej veljajo določila »ge-nevske konvencije« tudi za pomorsko vojsko. •Glasom teh določil se torej odslej tudi v pomorskih bitkah ne bodo smeli obstreljevati, zasledovati ali vjeti ladje, ki so opremljene kot bolnice za ranjence. Dotične ladje morajo imeti kot znak rdeči križ na posebnem praporu. Turčija je kot znak sprejela polumesec, Perzija pa leva s solncem.
KRALJ PETER ODSTOPI?
Dunaj, 20. julija. Šef kabinetne pisarne Kristič je dopisniku »N. Fr. Presse« dejal, da kralj Peter nikakor ne namerava odstopiti, ker so razmere povoline.
NAJNOVEJŠE.
Trozveza.
Bero lin, 22. julija. Glasilo nemškega kanclerja Biilowa, »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« izvaja o sestanku Aerenthala in Tittonija v Desio sledeče: Aerenthal in Tittoni sta o uspehu svojega razgovora v Desiu poročala uradu za zunanje zadeve v Berolinu. Nota je sestavljena tako določno, da je zelo zadovoljila nemško diplomacijo. Cisto ne-osnovana so izvajanja izvestnega francoskega časopisja da sta Aerenthal in Tittoni popolnoma ignorirala Nemčijo ter izkušala brez posredovanja Nemčije rešiti sporna vprašanja med Avstrijo in Italijo. Tudi ni res, da je Angleška ta sestanek povzročila.
Umori in nemiri na Balkanu.
Carigrad, 22. julija. V Trapezuntu so obesili nadporočnika Nadžija, ki je bil umoril divizijskega generala Hamdi pašo.
Carigrad, 22. julija. Vojaška patrula je našla v grškem predmestju Kenyči dina-initno bombo.
C a ri g r ad . 22. julija. Nedavno je blizu Soluna grška četa napadla hišo Bolgara Ge-orgiova. Napad je bil brezuspešen, ker je gospodar hišo junaško branil. Sedaj so konzuli velevlasti odredili, da mora vojaštvo hišo neprestano stražiti. Hiša je bila od grških čet že osemkrat napadena.
Perzija.
Teheran. 22. julija. Parlament je odobril koncesijo za ustanovitev nemške bank^ s kapitalom 200.000 funtov šterlingov za dobo 30 let.
Dnevne novice.
+ Kranjski deželni zbor. Vse novice »Grazer Tagespost«, »Naroda« itd. o sklicanju deželnega zbora kranjskega to jesen, so popolnoma iz trte izvite in gola izmišljotina. V merodajnih krogih ni o tem prav nič znanega. Očividno se gre za časnikarsko raco, spečeno v dobi kislih kumar.
+ Torej ! »Narod« naznanja, da je sklenila »Narodna tiskarna«, da ustanovi v Ljubljani »novo knjigotržnico, združeno, kakor je že dandanes navada, s trgovino s papirjem, s pisalnimi in risalnimi potrebščinami«. Mi se ne bi s tem sklepom bavili, ako ne bi bil »Narod« Katoliškemu tiskovnemu društvu neprenehoma predbacival prodajalnice in bukvar-ne, češ, da drugim s tem dela konkurenco. Zdaj so pa sami isto sklenili in naj sebi zapišejo v album vse tiste psovke in napade, ki so jih metali v »Katoliško tiskovno društvo«. Ta konkurenca »Narodne tiskarne« bo pa najbolj zadela njegove lastne pristaše. Najbolj bo udarjen Schvventner, ki se mu mora, dasi je liberalce, priznati vsaj to, da je podjeten. Poleg nove založite knjigarne »Nar. tiskarne« se bo težko vzdržal. Da bodo s knjigarno združili tudi knjigoveznico in tako delali konkurenco knjigovezom, bo prišlo tudi samo ob sebi, »kakor je že dandanes navada«. »Narodna tiskarna «precej slabo stoji, zato si hoče na tak način izboljšati dohodke.
+ Predloga o trgovskih pomočnikih se je izročila v poročilo poljskemu poslancu dr. Du-lembi. Ze danes poudarjamo, da bodo naši poslanci z vso odločnostjo zahtevali, da se ob ti priliki v zakonu določi tudi službeno razmerje trgovskih uslužbencev, hlapcev, voznikov itd., ki jih sedanji vladni načrt izključuje. V odseku sta dr. Krek in dr. Gregorčič.
+ Skrajna nehvaležnost krškega občinskega odbora. Iz krškega okraja se nam piše: Vsakdo ve, kaj pomeni Hočevarjeva hiša v Krškem mestu. Brez nje bi se Krško nikdar ne bilo razvilo, brez te hiše bi tudi ne stala ob Savi občinska bolnišnica, v kateri najdejo pomoč ubogi bolniki. V tem dobrodelnem zavodu ie skoraj eno leto deloval g. dr. Trenz. Ljubili so ga bolniki in imeli vanj zaupanje. Kmalu je zaslovela njegova spretnost, vestnost in ljubeznjivost po krškem okraju in še
dalje po Štajerskem. Vsak je rekel: »Hvala I Bogu, sedaj imamo vendar dobrega zdrav- i nika.« Pa čujte in strmite, kakšno dobroto je storil župan g. dr. Romih in njegov poslušni štab krškemu okraju. Uprava občinske bolnice je razpisala službo primarija v omenjeni bolnici. Gospa Hoč.erjeva, ki dr. Trenza radi njegove zmožnosti zelo spoštuje, je pismeno izrazila vsem odbornikom krške občine željo, naj glasujejo za dr. Trenza. Povedala jim je tudi, da v nasprotnem slučaju odreče vsako pomoč občini. Vsak pameten človek bi bil mislil, da bodo ti liberalni prosvitljenci imeli vsaj toliko hvaležnosti in vstregli tej mali želji velike dobrotnice krškega mesta m občine ter ustanoviteljici občinske bolnice. Pa glej! Velika večina je glasovala 6. t. m. zoper dr. Trenza. Tako so ti ljudje 1. vzeli krškemu okraju zdravnika, do katerega je imelo ljudstvo največje zaupanje; 2. izkazali so največji dobrotnici krškega okraja najgršo nehvaležnost; 3. zakrivili so, da bode odslej velika do-brotnica odtegnila vsako pomoč krški občini. To pa nekaj pomeni. Tako skrbi dobri gosp. dr. Tomaž s svojimi odborom za občino. Zapomnite si gosp. dr. Romih tole: Ljudstvo vas nikdar ni maralo; vi ste župan edino zato, ker nikdo v Krškem ni hotel sprejeti te časti. Koliko ste vi delali in agitirali za Gombača, in vše, kar liberalno leze in gre, je šlo na vaš ukaz v boj zanj. Toda občani so vam 14. maja pokazali, da vam ne zaupajo. Sedaj je nezaupanje do vas prikipelo do vrhunca. Od vasi do vasi, od hiše do hiše obširne krške občine se bo razširila vest o vašem najnovejšem činu za »blagor« občine. Sami ste izjavili, da bodete odložili županski mandat. Ce bi vi to storili pred 6. julijem, bi bil vaš odstop vsaj nekoliko časten. Po tem dnevu pa so se razmere pri nas popolnoma izpremenile, ker ljudstvo vas pozna od nog do glave. Gospod dr. Romih! Zapomnite si: ker drugim jamo kopljete, bosti sami nenadoma v njo štrbunknili. Potem pa: Adijo, pa zdravi ostanite!
+ Za Šubicem Leveč. Deželni šolski nadzornik g. Fr. Leveč je odložil predsedstvo »Slovenske Matice«. Sedaj je na vrsti še dr. Triller, da izvaja iz svojega postopanja kon-sekvence.
+ Ustanovni shod »Kmetske zveze« v Kanalu na Goriškem. V nedeljo, 21. julija se je vrši! v Kanalu impozanten shod. Obširna dvorana hotela »Ulaga« je bila ob 4. popoldne natlačeno polna kmetskih mož iz vseh občin in vasij kanalskega okraja. Cenili so shod na 400—500 zborovalcev. Spretno je vodil zborovanje gosp. Kočir iz Kanala. Dr. Brecelj iz Gorice ic povdarjal potrebo organizacije kmetskega stanu, razvijal glavne točke iz načrta »Kmetske zveze« in pojasnjeval, kako naj zastopniki vseh kmetskih zvez in drugih ljudskih organizacij skupno nastopajo za skupne koristi kot izvrševalni odbor »Slovenske krščanske ljudske stranke na Goriškem«. Navdušenja med govorom in po njem je bilo toliko, da se je moral vsakdo prepričati, s koliko silo zahteva ljudstvo take organizacije, kakor je »Kmetska zveza«. Gospod Rustja iz Bat je nato prečital važnejše odlomke iz pravil in jih z njemu lastno in pristno šalji-vostjo razlagal. Nekaj kanalskih hujskačev je je hotelo motiti zborovanje, a kmetje so svoje »prijatelje« kmalu spravili na zrak. V imenu pripravljalnega odbora je predlagal g. Rustja v začasni odbor 9 kmetov in notarja g. dr. Trkuša, ki naj vse oskrbi, da prične »Kmetska zveza« za kanalski okraj čimprej poslovati. Konečno se je predsednik g. Košir zahvalil za ogromno udeležbo in zanimanje zborovalcem, obema govornikoma in z »živio«-klici na našega ljudskega cesarja zaključil velepomembni shod. S tem shodom je ustanavljanje kmetske organizacije na Goriškem izvzemši Kras končano. Vsi okraji (izmed 9 jih je 7) razen kraških imajo krepko zasnovano kmetsko organizacijo.
+ Zopet brez natečaja? Iz popolnoma verodostojnega vira vemo, da gre profesor Gartenauer, prirodopisec I. drž. gimnazije ljubljanske v pokoj, a mesto še ni razpisano! Drug slučaj a la Rothaug? Zoper tako po-čenjanje slovesno protestiramo in merodajni faktorji naj si stvar dobro premislijo, da ne izzovejo novih afer. Absolutizem je v sedanjih časih tudi med nami nemogoč!
+ Osebne vesti. Preč. g. o. Vendelin Vošnjak provincijal hrvaške frančiškanske provincije, rodom Štajerc, vizitira sedaj kot generalni vizitator frančiškanske samostane provincije sv. Križa na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem. Pričel je v Brežicah in v Novem mestu; sedaj se mudi v Ljubljani; po končani vizitaciji bo predsedoval provin-cijalnemu kapiteljnu v Ljubljani. V Novem mestu je slučajno zadel na svojega nekdanjega profesorja na celjski gimnaziji g. deželnega šolskega nadzornika Hubada, ko je le-ta obiskal svojega sorodnika č. g. o. Otokarja Aleša. — C. g. o. Atanazij Avser, učitelj na deški šoli v Novem mestu je dostal v Kopru poskušnjo za učiteljsko sposobnost na javnih ljudskih šolah. — Preč. g. opat Gerard Maier iz Zatičine se je podal k provincijalncmu kapiteljnu v opatijo Mehrerau ob Bodenskem jezeru pri Bregencu na Predarlskem. Vrnil se bo koncem tega ali pričetkom drugega meseca domov.
+ Pletarski tečaj. »Slovenec« je priobčil, da se prične taka šola v Radovljici. Ponavljamo, da je naučno ministrstvo pripravljeno po vsem srednjem Kranjskem osnovati take šole. Krajevni odbor — Radoljčani ga imenujejo lokalni komitč — ki se poljubno ustanovi, mora preskrbeti samo pripraven prostor za poduk in pa zemljišče za vrbe, kolikor jih rabi šola. Učitelja, orodje, mladike preskrbi vlada, ki dA tudi po 200 K za prve troške podpore. Stvar je silno važna. Izlepa nobena domača obrt ni tako hvaležna, kot pletarstvo.
Povedati moramo, da se po dveh mesecih priden učenec toliko nauči, da se potem sam vzdržuje. Občine bi zelo prav naredile, ko bi podpirale take šole tudi s podporami za učence vsaj za prva dva meseca. Vse izdelano blago prodaja osrednja delavnica (Central-\verkstatte) za pletarstvo na Dunaju (XVIII. WShringerstrasse 194). Naročil je toliko, da bi sedaj lahko 1000 delavcev več izdelovalo ple-tarske izdelke; samo vrb bi se rabilo za 2000 vagonov več za izvoz, ko bi jih imeli. Vrba nese več nego pšenica. Pri nas bi s to obrtjo vsaj nekoliko zajezili izseljevanje. Zato naj se ne prezro te vrstice. Priložnost je tu in kjer je kak mladenič, ki bi se rad izučil, naj se obrne na naše državne poslance, da pojde seveda s štipendijem na Dunaj in se tam nauči, kar je treba. Izrabimo lepo priliko v blagor našega revnega kmečkega ljudstva. Dr. K.
+ Nadvojvoda Leopold Salvator se mudi sedaj v Gorici. V petek se je udeležil prome-nadnega koncerta v »Ljudskem vrtu«. V nedeljo zjutraj ob pol 6. pa se je udeležil sv. maše pri Sv. Ignaciju, pri kateri je peval moški zbor slovenske mašne pesmi. Ljudstvo je bilo ginjeno nad pobožnostjo visokega gospoda.
—	Škof John Stariha se bo prihodnji četrtek vkrcal v Bremenu in se zopet vrnil v svojo škofijo Lead v severni Ameriki. Dne
7.	t. m. je v svoji rojstni župniji v Semiču daroval slovesno pontifikalno sv. mašo in svoje rojake na ta način razveselil ravno na praznik cerkvenega žegnanja.
—	V svoji domovini se mudi sedaj pr. svoji materi č. g. Franc Šusteršič, župnik v Jolietu v severni Ameriki.
—	Matura v Novem mestu. Vsi dijaki
8.	razreda novomeške gimnazije so se posku-šnji podvrgli. Adolf Golia je skušnjo dostal z odliko; prvi red so dobili: Durini Viktor, Fux Rihard, Hartman Robert, Judnič Janez, Miklič Matija, Poljšak Vladimir, Schvveiger Vladimir, Skale Otmar, Zunkovič Janez; štirim se je dovolil ponavljalni izpit iz enega predmeta po dveh mesecih, in sicer dvema iz matematike, enemu iz fizike oziroma iz slovenščine.
—	Utonil je v soboto pri kopanju v Soči pri Gorici 14-letni drugošolec Mirko Volarič iz Gorice. Truplo so kmalu našli in ga prenesli domov v ulico sv. Antona 12.
—	Za zdravnika v Krškem je imenovan dr. Schelesniker v Gradcu.
—	Bojkotiranje škofa Drohobeckega. Glasbeni zavod, kateremu predseduje uniatski škof Drohobecki, bode sklical izredni občni zbor, na katerem bodo pozvali škofa, naj odloči svojo čast.
—	Huda nevihta je divjala v soboto v Logatcu in okolici. V sosednji občini Zaplana je napravila zelo veliko škode. Nekaterim posestnikom so vsi pridelki popolnoma uničeni. Tudi vse sadie je stolkla toča z drevja. Pogorel je tudi en kozolec, v katerega je treščilo. Sploh je tu okoli nas vedno polno neviht.
—	Velik vihar s točo so imeli v litijski okolici preteklo soboto ob 6. uri zvečer. Toča je napravila znatno škodo.
—	Suša na Vipavskem je zelo velika in je že mnogo škodovala raznim poljskim pridelkom, kakor krompirju, fižolu itd. Tudi grozdju preti velika nevarnost, ako bo suša še nadalje trajala. Vendar pa dosedaj se na trtah še ne pozna. Po nekaterih krajih je veliko pomanjkanje vode. zlasti za živino. Posebno pa bo letos primanjkovalo krme, kajti od povsod se ljudje pritožujejo o pičlosti sena ter gonijo svojo živino na semnje in trge, videči, da je črez leto ne bodo mogli prerediti. Vendar pa živina nima cene, tako da mora kmet povsod trpeti škodo. Kljub temu pa, da je živina po ceni, se je cena mesu celo zvišala. Zelo željno pričakujejo kmetje dežja, a zraven se tudi bojijo, da bo prinesel s seboj točo, to najstrašnejšo sovražnico kmeta-trpina. Poročali ste že, da je toča hudo klestila po nekaterih krajih na Krasu, zato se bojimo, da ne bi tudi naše kraje obiskala.
—	Za orožnike, ki nad dvajset let služijo v orožniškem zboru, je ustanovljena šesta stopinja službene doklade v znesku letnih 600 kron.
—	Generalni štab v Idriji. Oddelek generalnega štaba je 20. t. m. prišel iz Škofje Loke v Idrijo ter 21. t. m. zjutraj odpotoval v Logatec.
—	Letoviška sezona na Bledu jc letos prav živahna. Tujcev je mnogo več kot druga leta. Bohinjska železnica je zlasti Italijanom odprla pot v naše kraje. Dočitn so druga leta le redki zašli med nas, je sedaj na izprehaja-liščih pogosto čuti italijansko govorico. Tudi Hrvatov in Mažarov je mnogo. Cehi imajo svoje središče v hotelu »Triglav«. Izmed odličnih oseb naj imenujemo: vpokojenega načelnika generalnega štaba grofa Becka, grofa Czakyja itd. — Z vremenom so bili letovi-ščarji zadnji čas manj zadovoljni. Večinoma oblačno in hladno. Toda zdi se, da bode v prihodnje bolje. Pogajanja glede nakupa blejskega gradu in jezera se menda še vedno vrše. Upati je, da se ohrani ta biser kranjski deželi. Vrše se pogajanja med Muhrom in kranjsko deželo.
—	Umrl je v Oseku Jernej Gleščič, oče gospoda kurata A. Gleščič v Štanjelu. — V Gorici je umrla gospa Dolores GSrtner, rojena Saverny, učiteljica na c. kr. vadnici. — Pokopali so v Kranju mesarja in posestnika g. Janeza Šumija.
—	Kranjskogorske podružnice Slovenskega planinskega društva redni občni zbor, katerega je sklical osrednji odbor, se bo vršil dne 28. julija t. I., ob 3. uri popoldne v restavraciji g. Višnarja na Jesenicah. Dnevni red: 1. poročila: načelnika, tajnika, blagajnika, računskih preglednikov; 2. volitve; 3. slu-
čajnosti. Tega občnega zbora udeleži se tudi več članov osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva. Podružnični člani se vabijo uljudno, da se mnogobrojno udeleže občnega zbora. — Osrednji odbor.
—	Treščilo je v soboto ponoči pri Catner-mku v Polhovem gradcu v hlev. Zgorelo je poslopje in dvoje živine.
—	Izkopanje zemeljskih ostankov Zrinj-skega in Frankopana. V soboto, 20. t. m. so na pokopališču v Dunajskem Novem inestu na slovesen način izkopali zemeljske ostanke hrvaških velikašev, hrvaškega bana Petra Zrinjskega in Frančiška Frankopana. Slovesnosti se je udeležilo mnogo odličnih oseb s Hrvaškega. S tem se je Hrvatom izpolnila vroča želja, ki so jo goiili že dolgo česa. Leta 1883. so bile kosti izkopane ter prenešene v mrtvašnico mestnega pokopališča, kjer so jih shranili v zabojih. Leta 1885. bi jih bili morali prepeljati na Hrvaško; prišla je od tam posebna komisija in dala kosti preložiti v kovinsko krsto. Toda takratni župan je prišel naravnost iz deželne zbornice, prepovedal kosti prepeljati s pokopališča ter jih dal pokopati v posebnem grobu, kar se je tudi zgodilo. Letos je prišlo vprašanje o izkopanju kosti zopet na površje v hrvaškem deželnem zboru in klub »Bratov hrvaškega zmaja« je prosil občino Dunajsko Novo mesto, da jih sme na svoje stroške izkopati ter začasno zopet pokopati v posebnem grobu, kar se je zgodilo. Kosti so natančno prešteli ter njih število iu opis navedli v posebnem spisu na pergamentu, katerega so položili s kostmi v hrastovo krsto. Nato se je vršil slovesen pogreb. Duhovnik Filip Hajdukovič je govoril latinsko, E. pl. Lasow-ski pa nemško. Klub »Bratov hrvaškega zmaja« bode prosil deželni zbor, naj od vladarja izposluje ostankom hrvaških mučenikov po-miloščenje, kar je pričakovati, ko je I. 1867. pomilostil ogrske upornike iz leta 1848. Potem bedo kosti prenešene v domovino. Nad novim grobom se dviga želez?n križ z latinskim napisom.
—	Mesto konjaka žveplena ktelina. 20. t.
m. je pri neki stavbi padel na Reki delavcu Antonu Magasu iz Dalmacije na nogo precejšen kamen. Polir Anton Arrigoni je poslal Magasu steklenico konjaka. Magas je nastavil na usta steklenico, pa se takoj z groznim krikom zgrudil na tla. V steklenici je bila žveplena kislina; Anigoni jc bil zamenjal steklenici. Magas .ie kmalu v bolnišnici v groznih mukah umrl. Arrigonija so pa zaprli.
Ponesrečcnf rojaki v Ameriki. Dva rojaka sta se ponesrečila v Forest Cityju. Dne 19. junija jc prišel pod vlak 26-letni Ivan Opeka z Rakitne na Notranjskem. Po preteku ene ure je umrl previden s sv. zakramenti za umirajoče. 21. junija pa se je nenadno užgal v rudniku dinamit Antonu Grablevcu iz Mat-naja pri Zatičini ter mu odtrgal glavo do spodnje čeljusti. — Ravno na dan svojega godu, 24. junija, jc utonil v Adelphiju Ivan Svete, rojen v Dolih pri Borovnici, star 32 let. V čolnu se je hotel peljati k starišem in zavozil v globoko in deročo vodo, ki mu je preobrnila čoln. Spremljevalca sta se rešila, njega pa so zagrnili valovi. Našli so ga šele čez tri dni.
—	Maščevanje ženske. Na Reki je z nožem smrtnonevarno ranila 181etna Elena An-tonini mehanika Girimbertija, ker jo je zapustil. Mehanik jo je radi nevarnih groženj dal pozvati na policijo. V policijskem uradu ie dekle napadlo svojega zapeljivca, katerega so umirajočega prepeljali v bolnišnico, kjer ie umrl.
—	Premog za domačo rabo se podraži na Dunaju za 10 odstotkov.
—	Kralj Edvard se poda 8. avgusta na Češko v St. Marianske Lažne (Marienbad).
—	Iz Clevelanda smo dobili zadnji čas več nasprotujočih si dopisov, iz katerih posnemamo, da ie župnik g. Vitus Hribar v ostrem boju s svojimi župljani. Ce kje, je v tujini potrebna edinost med duhovnikom in med ljudstvom, in zato prosimo gg. dopisnike, naj delajo rajši na to, da se prepir poravna, kakor da bi se še bolj razvnemal. Apeliramo pa tudi na osebno požrtvovalnost, ki je potrebna v takih razmerah, in naj bi nihče svoje koristi ne stavil nad blagor skupnosti. Z največjim veseljem bomo priobčili dopis, ki nam bo naznanil, da je clevelandska župnija našla zopet mir in slogo.
Štajerske novice.
š Zlato mašo praznuje dne 30. t. m. ptujski prošt č. g. J. Flcck.
š Matura na c. kr. gimnaziji v Mariboru pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika dr. Karola Rosenberga sc je vršila od dne 15. do 20. julija t. 1. Udeležili so se je vsi letošnji osmošolci, 48 po številu, največje število tukajšnjih maturantov, odkar obstoji gimnazija. Uspeh sc sme imenovati zelo dober in povsem časten za gimnazijo, kajti zrelostni izpit je prestalo 11 učencev z odliko, 34 s povoljnim uspehom, eden je reprobiran za dva meseca, in dva za eno leto. Po narodnosti je bilo 37 Slovencev in 11 Nemcev, med odličnjaki 9 Slovencev in 2 Nemca. Odličnjaki so: 1. Grobclnik Liidovik iz Šmiklavža pri Slov. Gradcu; 2. Hrovat Anton iz Šmaria pri Jelšah; 3. Kos Josip iz Velike Kaniže; 4. Ko-šan Ivan iz Maribora; 5. Kranjc Marko iz Št. Petra pri Mariboru; 6. Primus Josip iz Wart-berga; 7. Schmidl Karol iz Maribora; 8. Stein-felder Frančišek od sv. Ane na Krembergu;
9.	Šlibar Frančišek iz Prekope pri Vranskem;
10.	Umek Mihael iz Pišec; 11. Zivostnik Pavel iz Starega trga pri Slov. Gradcu.
š Duhovske vesti. Čast. gosp. kaplan F. Lorbek v Grižah je dobil faro Sv. Primoža na Pohorju. — C. g. kaplan Joz. Ozimič pride iz Nove cerkve v Griže. C. g. dr. Krulc, kanlan
Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h ilefJi©ew
Ustanovljena let« 1854.	v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izbor
2469 160—38
ittsipeito i» i,"wo w sodri!) In steklenica
pri Sv. Magdaleni, postane mestni kaplan v Mariboru. Na njegovo mesto k Sv. Magdaleni pride č. g. I. Žolger, kaplan pri Sv. Križu pri Slatini.
š Zreče, 21. julija. Gospod Ljudevit Trib-nik službuje pri nas že osemnajst let kot nad-učitelj in za sedaj je tudi županov namestnik. V pogledu na obilne zasluge za naš kraj ga je občinstvo zastopništvo izvolilo za častnega občana. Danes so mu odborniki izročili do-tično diplomo. Slavnost se je nameravala opraviti s posebno šolsko slavnostjo. Pa od-likovanec je priklenjen na bolniško posteljo. Vsled tega se je počaščenje vršilo bolj na tihem. In pač vsakdo, ki pozna vrlega moža, bo rad pritrdil besedam gospoda župana Win-teria, ki je v svojem govoru med ostalim želel, naj bi bolnik zopet popolnoma okreval! Dal Bog!
Ljubljanske novice.
Ij Imenovanja pri finančnem ravnateljstvu. Oficijal g. Ivan Fink je imenovan za vodjo pomožnih uradov pri tukajšnji finančni direkciji. Kancelist g. Obrekar je postal oficijal, g. Ivan Jagodic pa kancelist. G. E. Filipan je vpokojen.
Ij Seja »Slovenske Krščanske Socialne Zveze«, napovedana za danes zvečer se odpove. Prihodnja seja »S. K- S. Z.« se vrši v sredo dne 24. t. m. zvečer ob pol 8. uri v prostorih »S. K. S. Z.«
Ij Občni zbor okrajne bolniške blagajne je razveljavljen. Vršil se bo torej še enkrat z istimi delegati.
Ij Pešpolk št. 27 ie danes zjutraj odkorakal na vaje na Rakek in Cerknico. Prvotno je bilo določeno, da se polk ustavi v Postojni, a radi legarja v Postojni se je ta načrt iz-premenil.
Ij Umrla je v Ljubljani g. Pavlina Lepper rojena Tenbaum iz Vestfalskega. Pred škofijo št. 21 jc umrla gdčna. Josipina Rab pl. Rabenau, stara 92 let. Pokopali so vpoko-jenega okrajnega uradnika g. Franc Neu-manna, starega 77 let.
Ij Pogreša se že od 12. maja tega leta 62letni slaboumni Tomaž Grad iz Dolskega. — V Trstu pa pogrešajo 421etnega zidarja Jožefa Poropata iz Jerovice pri Materiji v Istri ji. Navedenec je pred dvema letoma popustil svojo ženo in tri nepreskrbljene otroke in ni od tedaj o njem nobenega glasu več.
Ij Tatvine. Mizarjevi ženi g. Mariji Ve-harjevi je bilo ukradenega 38 K denarja. — Trgiovcu g. Jožefu Levcu je bila ukradena iz dvorišča dvokolesnica, vredna 40 K. Hlapcu Francetu Žagarju je bil ukraden 4 krone vreden suknjič. V dveh slučajih so storilci znani.
Ij Prislljenca pobegnila. Dne 17. t. m. sta
pobegnila prisiljenca 251etni Bern. Krug, rodom iz Briksna. in 42!etni Kristjan Mayer. Mayer se je v petek sam zglasil pri celovški policiji.
Razne stuari.
Novi izumi Edisonovi. Slavni izumitelj Edison je dolgo časa obljubljal javnosti, da bode sestavil električno baterijo, ki bode povzročila cel preobrat v elektriki. Ker le ni prišla baterija v promet, so ljudje že začeli dvomiti. če je Edisonove obljube smatrati resnimi, a učenjak se ni dal oplašiti in je s pravo aine-rikansko vztrajnostjo študiral, delal in žrtvoval velikanske vsote, dokler ni pred kratkim mogel samozavestno izjaviti: »Naloga je rešena.« S kobaltom je napravil zlitino; vsled tega bodo baterije za avtomobile tehtale le 30 funtov, dočim so stare čez 100, in bodo vršile svoje delo tri- do šestkrat dalje kot prejšnje. Njegov glavni namen je bil, sestaviti baterijo, ki bi bila cenejša kot konjska moč in bi si jo lahko vsakdo nabavil. Z novo baterijo gnani avtomobili se bodo gibali brez šuma in zibanja ter jih bode mogel po kratkem pouku vsakdo voditi, česar pri sedanjih na bencin ni bilo mogoče. Sedaj Edison gradi tovarno, kjer bodo proizvajali njegove novo-izumljene baterije ter izjavlja, da bodo sedanji električni avtomobili in lokomotive popolnoma zastareli, ko pride njegova iznajdba v promet in prorokuie, da bodo v velikih mestih izginili konji z ulic. — Nadalje je Edison izumcl posebne vrste cement, ki bo po njegovih besedah »gradivo bodočnosti«. V Ne\v Yerseyu je že zgrajena tovarna, kjer izdelajo tsak dan 10.000 ton najfinejšega hidravličnega Portland cementa. Ce sc pomeša s kremenom. peskom in vodo, je ta zmes tako trda, da jej niti dinamit ne škoduje. Edison namerava po načrtih kakega slavnega stavbenika
napraviti cel model za hišo. Ta bi se sestavil, notri vsula prej omenjena zmes ter tlačila in čez par dni, ko bi odstranili deske, bi stala na prostoru lepa hiša, ki bi bila poleti hladna, pozimi topla in kar je najvažnejše, jako poceni; zlasti pri gradnji delavskih hiš bo njegova iznajdba velikanskega pomena. Edison je delal tudi poizkuse z radijem, toda ker so oboleli nekateri njegovi pomočniki, ga je žena pregovorila, da je opustil te poizkuse. Ko bodo vse te iznajdbe, s katerimi se sedaj peča, završenc, bode opustil delo na industri-alnem polju in se začel pečati z največjimi ugankami narave, bistvom elektrike, razvojem rastlinskega življenja po naravnem izboru in z neozdravljivimi boleznimi, zlasti z rakom.
Ukradeni kronski dragulji — Conan Do.vle na delu. Po poročilih londonskih listov ie začel znani pisatelj Conan Doyle, čegar Šerlok Holmes slovi po celem svetu, tudi v praksi izvajati svojo zasledovalno teorijo. Neprestano se sedai peča s skrivnostno tatvino irskih kronskih draguljev ter je po svojih sklepih prišel do zaklučka, da se je tatvina izvršila iz političnih nagibov. Po njegovem mnenju so tatovi irski nacionalisti, ki so hoteli na vsak način preprečiti, da bi kralj Edvard nosil znake reda sv. Patrika. To se jim je posrečilo, zato pa bodo ukradeni dragulji kmalu zopet prišli na svoje mesto.
Novo izumljen parnik. Učenjak Hemvitt je sestavil parnik, ki prevozi 60 morskih milj na uro. Na takem parniku bi bilo mogoče priti iz Amerike v Evropo v 30 urah.
Gradnja drugega simplonskega tunela. Upravni svet zveznih železnic je sklenil, graditi drugi simplonski tunel.
Veliko poneverjenje. V zadrugi rokovi-čarskih pomočnikov v Pragi ie poneveril blagajnik Zenecek 20.000 K.
Potopljen parnik. Veliki ogrski parnik »Štefan Tisza« se je na poti iz Carigrada potopil. Vse moštvo je utonilo.
Nezgoda v Turškem predoru. V Turškem predoru so pri šestem kilometru omedleli trije delavci, ki so padli v vodo in utonili.
Z vodnimi črevlji 1800 km prehodil po Mi-sisipiju. Friderik A. Oldfield je izumil črevlje s katerimi je mogoče hoditi po vodi. Crevlji so nekake škatlie, ki imajo obliko čolnov, so ne-premočljivi ter dolgi poldrugi meter. Zgoraj je luknja z nekakimi »štibalami«, v katere se vtakne noga na katero se pritrdijo. Da preizkusi svojo iznajdbo, je v teh črevljih prehodil izumitelj po Misisipiju dolgo pot 1800 km od Cincinatija do Ne\v Orleansa. Crevlji so se dobro obnesli.
Iz Pekinga v Pariz. Dirkači so dospeli do Tomska v Sibiriji. Na poti so imeli velike zapreke, ker so se ceste vsled deževja izpremenile v globoko blato. Cesto so tudi zadeli na močvirja in morali najemati domačine s konji, da so jim izvlekli avtomobile na suho. Popotnike povsod sprejemajo z veliko radovednostjo in prijaznostjo.
Telefonska In brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
I) u n a j, 22. julija. V današnji seji državnega zbora je vložil poslanec Gostinčar predlog za železniško zvezo z Idrijo. Vložena je interpelacija radi krivično masregelovanega vseučiliškega profesorja dr. Frischaufa. Generalna debata o proračunsk. provizoriju je v zbornici končana. Zbornica je pričela specialno debato. Zadnja seja bo šele v sredo.
Dunaj, 22. julija. V današnji seji je v odgovoru na interpelacije justični minister po-vdarjal, da bi bilo jako želeti pritegniti k va-ruštvu otrok ženske. Jeseni predloži minister tako predlogo. Naučni minister je izjavil, da bodo k enketi za reformo srednjega šolstva jeseni poleg strokovnjakov poklicani tudi zastopniki drugih interesiranih krogov, da se zboljša srednje šolstvo res tako, kakor zahtevajo razmere.
ORGANIZACIJA ČEŠKIH KATOLIČANOV.
Praga. 22. julija. Pokrajinski shod katoliških društev čeških v Nahodu je bil včeraj sijajen. Nekatera društva so prišla z zastavami. Ob pol 1. uri popoldne je bilo posvetovanje delegatov v mestni hiši, ob 2. uri so šli v sprevodi« v sokolsko telovadnico, kjer je bil koncert. Med koncertom so govorili: Prof. Dvopalik o katolfčanih v javnem življenjvg nato pa dr. Horsky in grof Sternberg o političnem položaju.
PREDOR SKOZI TURE.
M a I n i c a, 22. julija. Včeraj, v nedeljo, ob 7. uri so bile Velike Ture prodrte. To ve-
selje so oznaujevali mnogobrojni streli. Mal-uica je vsa v zastavah. Delavci delajo, a praznovali bodo v petek, soboto in nedeljo.
G a s t e i n, 22. julija. Med delavci pri predoru skozi Ture se je pričelo stavkarsko gibanje. Delavci so izvršili več nasilnosti. Med stavkujoče odide vojaštvo.
S4MOUMOR BIVŠEGA POSLANCA.
Budimpešta, 22. julija. Bivši poslanec Drakolics je izvršil samouinor.
GIBANJE MED RUDARJI.
Moravska O s t r a v a, 22. julija. Rudarji so sklenili vprizoriti sredi septembra generalni štrajk, ako se njihovim zahtevam glede na pravični službeni red ne ugodi. Na svojem shodu, ki se ga je udeležilo 15.000 oseb, so sklenili resolucijo, kjer zahtevajd deveturni delavnik za vse rudarje, osemurni delavnik za kurjače in strojevodje, pol ure opoldnevnega počitka in razdelitev delavstva v štiri kategorije. Minimalne plače naj bodo: za delavce 1. razreda 4 K 60 h: za delavce 2. razreda 80 %, za delavce 3. razreda 65 % in 50 % za delavce 4. razreda. V prvo kategorijo naj pridejo delavci vsaj po 10 letih. Oženjeni delavci naj dobijo 40 centov premoga na leto, neoženjeni pa 20 centov in sicer se delavcem odda premog vsakega pol leta. Vrhtega naj se delavcem da ves les, ki se ne rabi za zgradbe. Odpravi naj se več, zdravju škodljivih naredb in naprav. Izpre-ineni naj se službeni red. Delodajavci morajo na te zahteve odgovoriti do 15. avgusta.
HRVAŠKI KRŠČANSKI SOCIALCI.
Zagreb. 22. juliia. Z včerajšnjim dnem ie prestala »Hrvatska radnička stranka« ter se združila s hrvaško krščansko - socialno stranko, sprejemši v celoti krščansko-socialni program. »Glas Naroda« je glasilo zjedinjenih strank.
(iOSPA VVOLFLING IZGINILA.
Z u r i h, 22. julija. Ločena gospa Wolfling (Adamovič) je nakrat izginila. Domnevajo, da se je peljala v Ancono ali pa v Gradec.
NEMIRI V KOREJI.
Tokio, 22. julija. Množica je napadla v Soulu palačo prvega ministra ter jo zažgala.
S o ii I. Situacija je kritična, a le za Japonce, za druge inozemce ne. Pričakovati je, da se dvigne vse prebivalstvo Koreje, ko iz-vč za izpremembo na prestolu. Novi cesar je zasedel prestol mirno pod japonskim varušt-vom. V včerajšnjih bojih z Japonci je bilo ubitih 10 Japoncev, 30 ranjenih, število mrtvih Korejcev je veliko.
MONTECUCCOLI ODLIKOVAN.
C e t i n j e, 22. julija. Črnogorski knez Nikita je odlikoval poveljnika naše mornarice, grofa Montecuccolija z Danilovim redom.
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda ie darovala slavna posojilnica v Trnovem 20 kron.
Namesto venca t župniku Zagorjanu je daroval gospod župnik Viljem Gašperin v Planini 10 kron.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli od raznih strani ob smrti mojega nepozabnega brata, gospoda
Ludvika Rovška
dijaka VII. realčnega razreda
izrekam zase in v imenu svoje matere, sestre, vseh bratov in drugih sorodnikov najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem gospodu ravnatelju c. kr. realke, šolskemu svetniku dr. Rudolfu Junowiczu, gg. profesorjem tega zavod gg. duhovnikom za zadnje častno spremstvo, gg. dijakom za ganljivo petje, cenj. darovavcem krasnih vencev in šopkov in naposled vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba.
3MP Kupi se
v središču Ljubljane ali pa ne več kot 15 minut od središča za trgovino primerna pritlična ali enonadstropna
hiša
1629
če le mogoče z nekoliko vrta. Ponudbe z natančnim opisom hiše ter navedbo cene in plačilnih pogojev naj se pošiljajo upravništvu „Slovenca".
Učenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom 1605 3-3
Lambert Maliy, MedUa-Izlake
pri Zagorju ob Savi.
(g®®® e® ©(aos
Hišnik
se išče za oskrbovanje vile in vrta proti prostemu stanovanju. — Ponudbe na 1617 3-2 dr. Otto Vallentschaga.
14 let star, krepak, razumen
deček
se želi učiti
strojnega KljuMa.
Kdo ga sprejme v uk?
Ponudbe s pogoji je poslati c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani k 1016 štev. P VIII. 35i/3. 2-2
Vino za delavce!
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima v zalogi še vino za delavce (prešnik) zajamčeno pristno po znižani ceni 35 kron za IOO Itr.
postavljeno na kolodvor Postojna.	1586 3—6
Dobro domače vino
po gld. 22*—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vanic, vinogradnik, Krapina.
1578 - Vzorce pošilja zastonj. - 3
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko dru&tvo
v Vipavi. — lzborna kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55—65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Podružnica i v SpljetiK e
Delniftka glavnioai 1 1 K 2.000.000. 1 ■
Ljubljanska kreditna banka o Ljubljani, mmm unče m z:::
obrestuje
MT vloge na knjilioe in v tekočem računu od dne vloge do jg ILOL
dwe »adige po ^ IZ U.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000 —, 5.000 - in 10.000 —.	_
Podružnica 1 v Celovcu. 1
1 Rezervni fond 1 1 1 i K 200.000. 1 1 1