Številka 336 TRST, v soboto 5. decembra 1908 Tečaj XXXtt! —tra. IZHAJA VSAKI DAN tudi ob iKKtelJah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutrti. F«R*ml$tie 6tev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih %obakemah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Poštami, Sežani, Nabrefcini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OOIA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širefr.osti 1 kolčne. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 «t. mm, csmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zahodov po *<> 8t. mm. Za og»se v tekstu lista do 5 vrst 26 K. vsaka aadaljna vrst« £ 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-«ianj pa 40 stot. Oglase sprej ema Inscratni oddelek uprave „Edinosti". — Flačnje se izklju&no le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Se moč J -- NAROČNINA ŽNAŠA tt vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne Oiira. ■aroenlna na n »4*1 J ako lxiu> „EDZVOBTI" »tan* : ••!•- Istno S 5'SO, pol leta 3 60 ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so no sprejemajo to rokopisi ao na vračajo-Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koDsorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcija lista Edinost« v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranitniSnl ra&in 5t 841 652. TELEFOM 11 11-57. Tržaški Slovenci V nedeljo, tliie 6. decembra t. I. ofo 10. uri in pol pTedpoludiie vr^il se 1)0 v veliki dvorani „Narod-' negg doma" (Trg Caserma) veliki manife- COAH stacijski O J 1 \J U za slovanske* vseu?ili5?e. Ker ie stvar ^zelo važna, želeti je, da se nače občisf tvo iz mesia in okolice tt^a shoda. v čim vežem številu udeleži. Sklicatelji v in. enu tržaških akademikov mzn- iavn«- DUNAJ 4. Češki radikalec Burival je zahteval Daj se došle vloge preč taio do-doslovno. Pr cdsednik je rekel, de iih bo dal prečitati koi icem seje. — Zbornica je neda-lievala razpi ay0 0 nujnem predlogu glede pro-1 računskega provizorija. Prihodnja seja jutri. Klofač napaden. DUNJ kJ 4. L'sti poročaja, da so kr-š:anski so< ijalci siooči v mestni kleti dejansko naptd' d poslanca Klofača. Nemiri na češkem. PRA GA 4. Sinoči je prišlo v Pardubi- cftb. Pizr u in v Rondnicah ob Labi do de- jnstrac ije, ki so jih priredili mladi ljudje. Demonat rantje so p?li, vpili ia žvižgali ter pobili tu di nekoliko šip. Po 10. uri zvečer je bil zope t mir. Ogrski državni zbor. B1 J DIM PEŠTA 4. Zbornica je nadaljevala d< ,-bato o proračunu ministarstva za uk in bof .očastje. jrski liat o sedanjem položaja. J 3U DIN PEŠTA 4. „N. Pester Journal" zraji i v nekem članku o možnosti evrjp-fekeg" i zapletaja sledeče: 0:m bi Rusija z voia ško 6ilo posegla v balkanske zmešnjave se zagrozila monarhiji z vojno, tedaj bi I\ei nčija opozorila ru3ko vlado, da mora v sm iilo zavezne pogodbe braniti monarhijo pr oti napadom od strani Rusije. V tem slu-oJ -ju bi ee morala tudi Nemčija odločiti, b oče li pomagati Franciji ali ne. V prrem f .lučaju bi trinajst milijard ruskega posojila' ' prišlo v veliko nevarnost. Ako bi se Francija branila pomagati Rusiji, spravi to v nemarnost republiko. Francija ima največji interes na tem, da se prepreči vojna. Vojna je le možna, ako jo hoče Francija. Ako Francozi pozorno prečitajo zavezno pogodbo od leta 1879, uvidijo iz te pogodbe, da je cesar Fran Josip storil za Francijo več, nego bo mogli^ storiti car ali angleški kralj. Članek zaključu e : Francija mora sodelovati na akciji; da zmnre Avstro-Ogrska priti na konferenco , ne da bi se ji stavilo kake pogoje. Će pa to sad nje strtšilo ne izda in če se j tudi Avstro-Ogrska nc da zastrašiti in če ( monarhija pozove Srbijo in Čroogoro na t)d-j govcrnoBt, sc mora Francija odločiti, da cd-1 svetuje vojno, katere žrtve na krvi in de-; n&rju bi v prvi vrati nosila Francija, Dunaj 4. Više sodišče je sklenilo, ds. izpusti italijanske dijake proti kavciji na svobodo. IcCndon 4. Ministerski predsednik As-fjuith je v spodnji zbornici naznanil, da umakne vlada v ponedeljek Šolsko predlogo. Šest dekad. 1848 — 2. december — 1908. (K 60-letnlci vladanja cesarja Franc idždfa I.) V. 1888—1898. Komaj dva meseca po slovesnem praznovanju štiridesetletnice pod cesar Franc Jožefom Be je raznesla bliskovito hitro po vsej monarhiji žalostna vest: v L. pri Dunaju so našli edinega cesarjevega sina 32-letnega prestolonaslednika Rudolfa mrtvega, v krvi ležečega, poleg druzega mrtvega človeka... ^ene"! dunajskih pokooališč, so'izkle- « san« v beiem mrakto«— r^e, .-.z katerih s «1 osuja cvetje in spodaj je izklesan otožc & nemški verz. Druga rakev počiva v pedzer. i- skih grobi j ah kapucinske cerkve na Dunaju. Tak je konec tragedije v noči z dne 29. t a 30« januar 1889! Temni ob'aki so se jeli zbirati ^ tudi n a političnem obzorju. Tasffa si je prizadeval, d a bi spravil Nemce s Cehi. Ž a mu je zasijal o upanje vapeha, ali v tem trenotku se je zg< i-dil na vsem Češkem in Moravskom velik nt t-tranji preobrat. Radikalna struja >J ladočeho v je prodrla skale, ki so iej zapirale pot i d potem ee je razlila po deželi kakor hudournik. Vse je strla pod seboj in kdor B6 ni hotel zaupati njenim vaiovoro, ampak -je hotel trdo kljubovati — od tega ni c stal o kmalu nič druzega, nego par razvalin. Staro-čehi so izigrali svojo vlogo. Punk-tacije, ki jih je dosegel Taaflfe med Nemci in Staročehi, so bile tako brez življenske vrednosti. V tem hipu je posegel cesarjev zaupnik j po dveh sredstvih : češko opozicijo v Pragi ije hotel streti s tem, da je proglasil nad mestom obsedno stanje; narodnostne spore ; na sploh pa je hotel oslabiti s tem, da pokliče v zbornico zastopnike širših mas, ki bi ' se brigali bolj za. socijaJno in gospodarsko vprašanje. V oktobru 1893 je predlagal v ta namen splošno voliino pravico za mesta in . -občine. i Poljak?, ki so tlačili 3iaioruse, so se uprli tej volilni reformi ravno tako kakor nemški liberalci, ki so znali, da razširjenje volilne pravice ce pomeoja nič druzega, nego pripojitev nove slovanske sile k državnemu gospodstvu. Dva tedna po tem, ko je Taafi'e proglasil obsedno stanje v Prag;, se je moral umakniti knezu W i n d i s c h g r u t z u, ki je sestavil takozvano ^koalicijsko ministerstvo" nemških liberalcev, Poljakov in konservativcev, i Njegova naloga je bila, da razširi vc-jlilno pravica, toda ne po načelu splošnosti. in da doseže narodnostai sporazum. Ne eno ne drugo se mu ni posrečilo. Koalicijsko mi-n'iterstvo je strmoglavila bora svota 3000 kron, k i j e b i 1 a nameiiena saslo-j venske razcede I.—IV. na celj-; efcem državnem gimnaziju. Zgodilo se je v državi prvič,! •daje sloTenska zahteva strmoglavila vse m i n i s t e r s t r o. Ker ni bila ta gotovo zelo skromna in omenjena svota v ^ospodaratva, ki računa z milijoni, niti take viaoka> koh&or izdajajo ministri v enem letu za svoja vizitke in kuverte, si lahko mislimo, kako močna bila njegova podlaga. Temu J/r&binstu je nasHJoval na jesen 1895 Bad oni. Ta je hotel'razširiti -najprej volilno prfivice in rešiti m: to narodnostno vprašanje., Peti njim smo dobili k obttoječim j štirim kr^jgm S^ novo splošno, peto kurijo s 72 p /^lssfeci. Število vs6h poalanrov se je pomno'/iHc od 353 na 425. V prvič je prišlo v zboi .taierj po tej volilci reformi štirinajst s o c i. ] j i 81 o v. V :Tstem času je močno narattla krščansko socijalna stranka pod drom. Luegerjem. D* je svoj prapor antisemitizma, vrgla se* je -st-.-ogi demokraciji v narobe, tako, d£ r ti ^fcofje in podobni cerkveni • dostojanstveniki «ejjre8tano preganjali mlado „kapelanc- /tratšjo"', ki je drla za svojim radikalnim jkafc-jr strogo katoliško mislečim drom. Lne- estuo- zastopstvo na I)una;u je-Lilo a občinskih volitvah leta 1895 c> ra&:no in dr. Kari Laeg>rr je bil izvo-i>er. dunajskim županom. Ceacr pa izvolitve ni Lotel potrditi. Dvorne intr'ge so delale prLti demokratičnemu ^lepemu Karlu", Dva-kr. t zapored je bil občinski < svet razpušoen in ravno tako dosledno je bil izvoljen Lueger županom. Dvor je moral retiiirati pred voljo dunajskega malo-meščanstva. Vršile so se okolu cesarskega dvora velika poulične -demonstracije, spopadi z vojaštvom itd. Ta;ni posredovalci so pridobili Lugerja, tt^ se je odpovedal izvolitvi sam vsaj za nekaj Časa. Zapan je postal njegov oproda •S t r o h. b a c h, a že po preieku pol leta se jo umaknil dr. Lugerju, ki ostal dunajski župan do danes. Hrupne demonstracije na Dunaju, obsedno stanje v Pragi — podobna slika, kakor nam 2> je pokazalo leto 1848. Vihar se je še podvojil, ko je izdal Badeni dne 5. aprila 1897 znane jezikovne naredbe, glasom katerih se morajo vsi uradniki na Čežkem in Moravskem v štirih letih priučiti obem deželnim jezikom. Ker so češki uradniki izvečine vsi priučeni tudi nemščini, bi zadela ta naredba občutno le Nemce. V dunajskem parlamentu je izbruhnila na to obstrukcija Nemcev na tako divji načio, kakor ga ni še pomnila doslej nobena država na svetu. Obstrukcijonisti so se vedli kakor zveri, naskočili so predsedniško tribuno, raztrgali uradne akte, polomili poteštvo, polivali tinto itd. Najbolj so se odlikovali pri tem sramotilnem početiu socijalisti. Uradni in overoveni protokol 31. seje v XIII. zasedanju piše na str. 1819 doslovno: „Die Abgeord-neten Barner und Resel soule die anderen Sozialisten Iiberspringen die Ministerbank sowie die Bank der Bericbterstatter, nehmen im Siurm die Praiidententribiine, von wo sie, Qewalt amvendend, den PriUidenten und ersten Vizepriiiidenten zu verdriingen suehen j— (Poslanca Berner in Resel ter drugi socijalisti so preskočili ministerske sedeže kakor ; tudi sedeže poročevalcev, v naskoku zaseli pred ; sedniško tribuno, s kitere so skušali silom nre-j gnati predsednika ia njegovega namestnika"). V tem hipu je udrlo v dvorano oieva-deset policajev in odvedlo socijalistiČne poslance iz parlamentarne zborovalne dvorane, Završelo je po vsej državi. Ulica je dobila prvo besedo ne samo v Pragi, na Dunaju, ampak tudi v Gradcu, kjer sta bila dva demonstranta po vojakih ustreljena, v Hebu in mnogih drugih čeških mestih. Badenijeve jezikovne naredbe so padle in z njimi tudi grof Badeni. Pražani so se tako razljutili, da si vlada ni znala pomagati drugače nego, da je razglasila poleg obsednega stanja šeprekisod. Narodi so se pripravljali k pedesetletoici cesarjevega vladanja, a med njimi in dinastijo je nastal naenkrat prepad, ki ni bil dosti slabši, negu v revolucionarnem letu. Tudi tedaj so s* gnetle liudske mase okolu cesarskega d?ora. Ali to pot je sedel na pre3tol vse drugače izkušen vladar nego leta ■ 1848, Ea seboj je imel mnogo izkušenj, njegov duh je bil čil in zdrav, njegova volja i \ trda. Na čelo kabinets je bil poklican pravi homo novus: Gautsch p 1. Franke n-turm. Kdo je to? Nihče ga ni poznal prej in ko je stopila njegova oseba naenkrat na površje, so stiskali ljudje glave vkup in hoteli vedeti, da se pretaka po njegovih žilah jako žlahtr* kri. Toda to pot je ostal Gautsch komaj četrt leta na tem odličnem mestu. Minister-stva so hitro menjavala eno za drugim. Vsak hip je bila vsled neprestanega notranjega valovanja konstelacija drugačna in izpreme-njeni položaj je zahteval tudi nove ministre. Gautschu je nasledoval v marcu 18^8 grof Franc Thun. Hitro ae je bližal 2. december 1898 in s tem zlati jubilej casarjevega vladanja. Pomirili so se duhovi. Ali le hipno. Boji med Čehi in Nemci so se nadaljeval«, ker so poslednji zahtevali, naj se Badenjeve jezikovne naredbe razveljavijo. Tej zahtevi grof Thun ni hotel ustreči. Hud poraz je doživela Thu-nova vlada ob glasovanju o zakonu za uredbo plač drž. uslužbencev, ker se je tega dne večina parlamenta pretvorila v manjšino -Padec Thunov pa je prišel septembra 18y9, ker so se pogajanja z Ogrsko radi nagodbe razbila. Thunova vlada ni hotela skleniti pogodbe, kakor so jo zahtevali Madjari. Tržaško Slovenstvo in socijalna demokracija. Govor d.ra Kybaia na javnem shodu politič. društva „Edinost" dne 29. novembra 1939. „Ščavi". S tem si upajo bahati se naši socij ilni demokratje, ki se uprav odlikujejo v kleče-plaztvu pred italijansko socijalno demokracijo (Pritrjevanje), ki je imela veaL Hal sem se izdati pred materjo ; mati ni bila posebno naklonjena Zjinajidi in je gledala za nama neprijazno. Očeta se nisem tako bal: on, kakor da me ni opažal, a ž njo je govoril malo in posebno pametno in pomenljivo. Nehal sem delati in citati — nehal sem cel6 sprehajati se po okolici in jezdariti. Kakor hrošč, privezan za nogo, krožil sem neprenehoma okrog priljubljenega prizidka; bilo mi je, kakor da bi tam imel ostati za vedno... ali to je bilo nemožno ; mati je godrnjala na me, včasih me je celo Zjinajida zapodila. Tedaj sem se zapiral v svojo sobo, ali pa hodil na skrajni konec vrta, plezal na še dobro ohranjeno razvalino visoke oranžerije iz kamena in z nogami visečimi doli ob steni, ki je gledala na cesto, sem sedel po cele ure in gledal, gledal, ne da , bi kaj videl. Zraven mene po prašnih ko-! ; privah so leno letali beli metulji, je sel j živahen vrabec nedaleč na poluprelomnjeno ■ rudečo opeko in razdraženo čivkal, nepre-: , nehoma prevračaje se z vsem telesom in! j razširjaj e repek ; se vedno nezaupne vrane J so krokale tu pa tam, sede visoko, visoko na golem vrhu breze; solnce in veter | sta se mirno igrala v njenih tankih vejah:' glas zvonov donskega samostana je od j časa do časa prihajal mirno in turobno — j a jaz sem sedel gledal, slušal in bil prepoln nekakega neizrecnega občutka, v katerem je bilo vse : žalost, radost in slutnja bodočnosti, želja in strah pred življenjem. Toda takrat vsega tega nisem razumeval in ne bi bil vedel kako nazivati vse to, kar je v meni vrelo — ali bi pa nazival vse to le z enim imenom — z imenom Zjinaj ide. A Zjinajida se je vedno le igrala z mano — in jaz sem se razburjal in hrepenel — včasih me je nenadoma pahnila od sebe — in jaz se nisem drznil, približati se ji, nisem se drznil, jo pogledati. Spominjam se, da je bila nekoliko dni zaf oredoma zelo hladna z mano; postal • sem ves plašen in, bojazljivo tavaje k njim v prizidek, sem skušal držati se stare kneginje, ne oziraje se na to, da je ona ravno takrat zel6 psovala in vpila; njeni menjični posli so šli slabo in ona je imela že dve razpravi na redarstvu. Nekega dne sem se sprehajal po vrtu, mimo znane ograje, ko sem zagledal Zji-najido; podprta na obe roki je sedela na trati ter se ni zganila. Hotel sem se previdno oddaljiti, toda ona je nenadoma vzdignila glavo in mi dala ukazujoče znamenje. Obstal sem na mestu; nisem je razumel na prvi mah; ponovila je znamenje. Takoj sem preskočil ograjo in radostno poletel k nji, toda ona me je vstavila s pogledom in mi pokazala na stezico, dva koraka od sebe. Ves zmeden, ne vedoč, kaj bi storil, pal sem na kolena na kraj stezice. Bila je tako bleda; tako grenka bol, tako velika utrujenost se je razodevala iz vsake črte njenega obraza, da se mi je srce krčilo, tako, da sem nehote šepnil: kaj je z vami ? Zjinajida je stegnila roko, izrula bilko, jo zgrizla in vrgla precej daleč od sebe. — Me li zelo ljubite ? je vprašala ko-nečno. Da ? Ničesar nisem odgovarjal — in tudi zakaj naj bi bil odgovarjal ? — Da, je ponovila in gledala na me kakor prej. — To je tako. Kavno take oči, je dostavila, se zamislila in pokrila obraz z rokama. — Vse se mi je pristudilo, je šepnila: zbežala bi do konca sveta: ne morem prenašati tega, nisem v stanu zmoči tega... in kaj me čaka v bodočnosti! Ah, meni je težko... moj liog, kako težko! — Zakaj ? sem vprašal boječe. Zjinajida mi ni odgovarjala in je samo zganila z rameni. Klečal sem še dalje in v globoki žalosti gledal na njo. Vsaka njena beseda meje tako zbadala v srce. V tem trenotku zdelo se je, da bi bil rad dal svoje življenje, le da bi ona ne bila žalostna. Gledal sem jo in akoravno nisem razumel, zakaj ji je bilo težko, sem si živo predo-čeval, kako je nenadoma, napadena od neznosne bolečine, zbežala v vrt in pala na zemljo, kakor da bi bila pokošena. — Naokrog je bilo svetlo in zeleno; veter je šuštel v peresih dreves, tu pa tam zibaj e dolgo vejo maline nad glavo Zjinaj ide. Nekje so grleli golobi in brenčale čebele, nizko letaje okoli po redki travi. Gori se je prijazno sinjilo nebo — a meni je bilo tako hudo ... (Dalje.) Stran H »EDINOST« Štv. 236 V Trata, dne 5. decembra 1908 na sebi to lastnost, da škoduje vsaki stranki, k kateii je pristopil. Najprej je bi! z Gregorčičem. Potem je ustanovil na Goriškem slovensko liberalno stranko. Ali tudi tu mu ni bilo dolgo obstanka. Začel je spletkariti proti njej. In jaz sem ureri^n. da ni daleč dan, ko zapusti tudi socijalno demokracijo, kakor je zatajil svoje lastne dete na Goriškem. Že kažejo razna znamenja na to. Lani je izdal posebno brošuro, v kateri je kričal proti nagodbi z Ogrsko. opisovaje jo kakor največe zlo. Klical je. da je v dolžnost vsakomur, da se bDri proti nagodbi. In kdo je navel d.ra Turna k tej brošuri ? Brošura sccijainega demokrata d.ra Rennerja. Dr. Tuma je izdal ono brošuro, ds se prikupi socijalnim demokratom. A ka] se je zgodilo? Vsi socijalisti so glasovali za nagodbo! (Senzacija). Tako vidimo, da je dr. Tuma že ob prvem svojem nastopu na socijalno demokratičnem pozoriiču prišel v nasprot e s — socijalno demokracijo ! (Veselost). Tako bo še večkrat in on zapusti zopet stranko ali dobrovoljno ali ne-dobrovoljno. On je stranka za-se. On je viik-dar — aristokrat. Njega ženira hoditi v stiki z delavcem. To je pokazal povodom siavno-sti društva ..Kolo". Dr, Tuma se čuti domačega le v svoji lastni družbi. Pokazal je tudi sedaj, aa mrzi s roaiake — delavce. V „Del. listuu poživlja inteligenco na boj in noče imeti posla z mazači. S tem meni slovenske novinarje. A kaj so ti naši novinarji? Veliki reveži in trpini io, ki morajo za skromno plačilo muditi se dan in noč. In takim siromakom očita dr. Tuma njih skromno plačo. V plfičiio jim daie le naslov — mazači. (Silen hrup). Kaj tacega zmore le tak socijalni demokrat, kakoršen je dr. Tuma! (Frenetičen aplavz. Razni vskliki). Naša naloga. Nim ne gre za osebe, marveč za stvar, za načela. Socijalni demokratje trde, da se hočejo boriti za delavski stan. Mi pa si moramo dobro ogledati to njihovo delo vse to, kar pripovedujejo, da-li je beseda tudi v soglasju z dejanjem! Naši nameni pa so jasni: mi se bo-rimoza obstanek skupnega naroda (Glasno pritrjemanje). Oni se hočejo boriti le za en stan, mi pa ne delamo razlike m?d stanovi, marveč stremimo za tem, da interese vseh stanov spravljamo v soglasje. Tadi mi želimo, da se našemu delavcu izpolnijo njegove želje, nočemo pa, da se to zgodiš v znamenju aovražtva proti drugim stanovom.; To je naša želja. Te pa socijalni demokratje nočejo slišati. 0>ji so hoteli napraviti iz naših delavcev tujerodce, utopiti jih v tujinstvu. Mi se borimo za narodno idejo za narodno načeto, ker le tako se moremo obraniti. Le tako moramo pričakovati, da nas bo spoštovala vlada in da istisnemo kaj iz nje za svoj narod, (Viharno pritrjevanje). Mi hočemo, da se naš narod vsposobi za boj za narodno ekzistenco in na gospodarskem polju. Ča se povspnemo na višo stopinjo omike, bo Slovenec dobival tudi boljše službe. Ali so nam socijalni demokratje kaj pomagali v tem oziruV Ni dovolj, če se samo pridiga, ampak treba tudi delati za to. V naših, bojih ne gre za pojedince, ampak za splošoost, To nalogo moramo vršiti! (Navdušeno, dolgotrajno pritrjevanje). Socijalisti prepovedujejo razredni boj in ne delajo nobene razlike med velikim in ma-j lim kapitalom. Razredni boj je do neke mere j opravičen. Potreben je, da se delavstvo organizira v brambo svojih interesov. Alije moč, j ki io izrablja česta proti delavcu. Ali kapital je1 moč. ne sme biti krvav boj, do skrajnih posledic, d j revolucije, d? uničevanja drugih stanov. Nočem govoriti o tem da-li more delavstvo zmagati v t :m boju. Mej socijalisti samimi je razumnih in naobraženih mož — ti so tako-j zvani, revizij onisti —, ki pravijo; da ne. To moramo posebno uvaže^ati mi Slovenci}' ki smo mal narod in nnre radi tega družiti { svoje sile in potrpeti eden nasproti drugemu. To j je po»ebno potrebno, ko se bije boj naroda • proti d.ugemu narodu, proti celoti mo ramo postavljati celoto (Pritrje-! vaiije p j vsej dvorani). Vsi smo potrebni v j tem boju. Potem se bomo razbijali kakor drugi narodi. Dokler smo v revščini, bilo bi'; mejšebojno klanje le poguben luksus. (Po-' novuo odobravanje). Mi želimo medsebojno j ljubezen, socijalni demokratje pa propovedu-; jejo sovražtvo. Saj nas je edin socijalno demokratičnih govornikov na shodu minole nedelje imenoval celo pse! (Pojavi silnega ogorčenja). Ali je to kaka etična ideja ? ! Ali naj se res pokoljem} med seboj?! Ne! Naše ge*lo bodi : nastopajmo složno! S tem zaključujem. (Viharno, dolgotrajno j odobravanje in živio-klici). Nemška nasilstva na akade-mičnih tleh IZ GRADCA V četrtek ob 11. uri zjutr j je šla deputacija jugoslovanskega dijaštva v Gradcu k rektorju vseučilišča, da ga zopet naprosi dvorane, kjer bi jugoslovanski visokošolci priredili na akademičnih tieh manifesta^no zborovanje in ponovili svoja kulturna zahtave. Ob enem je imela deputacija opozoril rektorja na nesramno in barbarično vedenje bursev, ki so odstranili in ukradli v vestibulu vse slovanske grbe, in zahtevati, da rektor nastopi proti takem početju in ukrene potrebno, da se popravi krirics, prizadejana slovans. dijaštvu. Nečuveno, da se rektor kakor nepristranska eseba zarija v svojo nemško kožo in kaže svoje sovraštvo do Slovanov? I. Ko ga je deputacija naprosila dvorane, jo isti odgovoril tako-le: Ich habe Montag eine unbestimmte oder dilatorisehe Anticort gegeben, Jetzt, da die Jubilaumsfeier voriibcr ist, icill ich eine bestimmte Anticort geben und dielautet mNeinu. Die G-razer-Universitat ist nicht der Ort, um einem Verlagen nach Errichtung einer slovenischen Universitat Ausdruck en geben und nach dem, nas in Laibach und Prag vorgefallen ist; gehort eine grosse Naivitat dasu, an einen Rektor einer deutschen Universitat mit der Zumutung heransutreten, dass er Ihnen die Gelegenheit zu einer slannschen oder antideutscJien De-momtrantion trieten soli. Taki so odgovori nepristranskih (?) oseb. Ako burši prosijo dvorano, da tam jadikujejo o nasilstvu S'ovanovy da te kvalificirajo za „Windiache Hunde" in delajo naklepe, kako bi jih zatrli, tedaj so jim na razpolago V3i prostori, vsa vrata so jim odprta; popolnoma varno kujejo orodje, da bedo z njim Slovana drli in se ponašali za „Tapfere Hddenr die nur dott furehte*". (junaki, ki se bojijo le boga). II. Na vpraSanje deputacije, kaj miali i rektor ukreniti glede odstranjenih in ukradenih grbov, se je isti lepo zmuznil. češ, da on še nič ne ve, da se je v vestibnžu k a* k grb odstranil, da tega 5e ni opazil — sicer pa, da ni njegova dolžnost,; da bi pazil na grbe. Karakteristične besede moža, ki ne ve, kaj se godi v prostorih. ki so v njegovem varstvu, in ki se noče brigati in skrbeti za red! Tak človek se potem ponaša z zlatic* križcem, danem ran ob- priliki jubile stri j e.^ — \ Če ima avstrijska javnost lc količkaj samospoštovanja, mora najodločneje protestirati proti takim cuursc;jacijam ptujega ministra. S Tittonijevega govora, priobčenega nam brzojavno, pasnemljemo te-le glasne misli: RIM 4. Dvorana in tribuna so gosto zasađene. Zbornica je nadaljevala debato o unanji politiki. Minister za unanje stvari Tit-toui je izjavil, d4 je debata v parlamentu potrebna, da prosveti javno mnenje, ki je bilo j v zadnjem času zbegano in vznemirjeno ter da nudi parlamentu priliko, da izreče s svo* jim sklepom sodbo o mioolosti, marveč da podajo tudi varno direktivo za bodočnost. Ta debata ne mora škoditi interesom Italije. Kar se tiče bodoče konference, poj de Italije na konference z isto svobodo, kakor druge vlasti. Debata prineBe celo to korist, da se bo možno izogniti ustvarjanju iluzij glede te~ ritorijalmh kompenzacij, ki jih konferenca ne odobri. Glede najnovejših konfliktov na dunajskem vieučili&ču je minister izdavil, da jih le obžaluje. Minister za unanje stvari se ne more odtujiti čutstvom naroda in mora priznati, da zveza še ne pomenja odpovedi, da ne bi smela i Italija neodvisno povzdigniti svojega glasu. Jasno je, da ne more Italija formalno posredovati ▼ notranjih vprašanjih Avstrije. Vendar je obema zaveznikoma in prijateljskima vladama dovoljeno, da medsebojno obračati po-j zornost na dejstvo, bi zamorejo vzbuditi med njihovimi narodi simpatije ali mržnjo. To je storil Tittoni v ugodnem trenotku. in je pri ' tem načel najbolje dispozicije na strani avstrijske vlade, ki je v javnih izjavah oblju-^ bila odredbe, ki potrebujejo sankcijo p&rla-! menta. Pred očmi treba imeti, da noben par-! iament ne trpi pritiska od zunaj, radi tega morajo mirno čakati tudi najnestrpljiveji. — (Živahno pritrjevauje.) Minister je odklonil obdolžitev, češ, da I je v svojem govora v Ca ratu rekel, da ne ' priznava nobenega pomena nezanesljivosti po-! godb in da je vzbujal vojne nade. Svoj gc-| vor v Caratu kritikuje sam, ne da bi pa od ; svojega tedanjega govora kaj umaknil. V tem • govoiu bo tri zmote glede utiska, ki ga jej j imel govor napraviti v javnosti. Prvič je ne- j ' kaj opustil, drugič je bil preodkri to srčen in | tretjič se je motil v perspektivi. Opustil je; formelno izjaviti, da so spremembe medna-j J rodne pogodbe brez privolitve vseh sopogod- ■ i benikov nedopustne, ker je smatral za ne po- , ! trebno to povedati, ko se gre za načelo j . občnega prava. Preodkritosrčen je bil, ker ie j j predvidevši tok stvari, to naprej odkrito po- ; > vedal. Njegova zmota v perspektivi je obato-i ■ jala v tem, ker je menil, da se je takoj spoz-nalo pomen členov 25. in 29, berolinske po-1 j godbe. (Mejklici). j Minister je izjavil, da Be toliko s stališča * ' med aa rodne doktrine kakor tudi prakse ni moglo aneksije Bosne in Hercegovine razumevati kakor vprašanja, ki se tiče samo Turčije in ne tudi drugih signatarnih vlasti berolinske pogodbe. S tem da je Avstro-Ogr-. ska raje sama rešila vprašanje^ kakor da £>i f bila legalno rešitev predložila vsem i adresiranim vlastim, je ustvarila v Evropi težaven in negotov položaj, ki je uplival tudi na no- ■ tranji položaj drugih držav in je zelo zme-' šala nas politični milije. Minister je pripomnil, da je Avstro-Ogrska proglasila načelo, da so pogodbe brez privolitve signatarnih vlasti nedotakljive in sicer v zapisniku londonske konference od 17. januarja 1871. Vsled tega ' je minister takoj iividel, da bi bila umestna i konferenca, radi česar se je sporazumel z ministrom Izvolskim, ki je v to svrho potoval , t Pariz, London in Berolin. Minister, ki ga je zbornica neprestano pazljivo poslušala, se je bavil s trditviio Bar-zilai-a, da je Avstrc-0gr3ka v pismu naslovljenem na svojega poslanika obljubila državnemu podtajniku Maffai-u, da prepusti Tren-tin Italiji, čim anektira Bosno in Hercegovino, in da zagotovlja baje 8. člen trozvezne pogodbe Italiji odškodnino za slučaj, ako spremeni Avstro-Ogrska status quo na vztoku v svojo korist. ! Minister je tozadevno izjavil, da nista njegova prednika Morin in Guicciardini, ko sta izročila tajne dokumente, niče »ar omenila ! o navedenem pismu, o katerem ni minister tu li ničesar vedel, da bi obstojalo. Takih pi-_ sem se tudi ati našlo, vzlic temu, da se jih ' je iskalo po vseh arhivih ministerstva za unanje stvari Malvassa, kar je bilo po trdi-; tvi Barzilajevi zaukazano. Bivši glavni tajnik ; v minister&uvu za unanje stvari je na vpra-i Sanje govornika izjavil, da ni nikdar o pismu t kaj slišal. Dokazano je torej, da ni bilo na poga-! janjih" o 3klepu in obnovitvi trozveze nikdar govora & odstopu Treatina. Da, na razpolago so celo ponovne formelne izjave avstro-ogrske vlade, ki se glase ra^no nasprotno. Kar se ; tiče trozvezne pogodbe, se gre za kočljivo listino, ker se ne more objaviti vsebine brez j privoljenja sopogodbenikov. Tozadevno je minister poslancu Bavzi-laj-u, ža preden se je mislilo na aneksijo Bosne, izjavil, da so interesi Italije v Mace-doniji in Albaniji poleg berolinske pogodbe i zavarovani tudi po troz;ezi. Iz tega je raz vidno, da je to jamstvo imelo pred očmi slučajnost novih skupacij in se torej ni moglo nanašati na že izvršeno okupacijo Bosno. In tako je v resnici. Minister je potem podal pred/5godovino " aneksije Bosne in Hercegovine in izjavil, da je italijanska vlada bila zato, da mora v; slučaju spremembe 6tatus quo na vztoku bitij merodaien narodnostni princip. — Nasproti; malim balkanskim državam je vedno izražaL odkritosrčne simpatijf1, toda položaja v Basni' in Hercegovini, ustvarjenega pred 30 leti s privoljenjem vsega sveta, neizvemši Italije, ni mogel spremeniti. Ministar je izrazil svojo simpatijo tudi Srbiji in Črnogori, dostavil je pa, da mora Italija le reč', kar pravi tudi Busija, nemreč, da smo pripravljeni njima v prilog zaprečiti diplomatično akcijo. Radi tega smo ju svarili, naj se lahkomišeljno ne spuščata v kako postulovstvo, kajti posledice bosta nosili sami. Sicer morata Srbija in Črnagora uvideti svoje zmote. Vse balkanske države so se, mesto da bi se združile, medsebojno bratomorako bojevale in tudi naših nesebičnih nasvetov niso poslušale. Mi moramo torej sedaj pričeti z delom nove gradnje za bodočnost. Ako sklenejo balkanska države trdno zvezo, se bodo zamogle krepko boriti proti vsakemu napadu na njih celokupnost, ponehajo medsebojne poželjivosti in vztok ne bo reč nevarnost za evropski mir. Med balkanskimi drž s. razumeva tudi Turčijo, ki je nedavno tudi uvedla ustavo. Italija je novo vlado simpatično pozdravila in v našem interesu je, da jo podpiramo. Naša akcija za ohranitev miru v balkanskih državah se vrši sporazumno z drugimi državami, izlasti z Rusijo. Minister se je trudil, da so postali odnošaji z Rusijo intimnaji. Zbližanje Italije in Rusije je gotove dejstvo in ne ostana brez važnih posledic za bodočnost. Minister je rekel, da se je sporazuma! z interesiranimi vlastmi, da se čim prei zgradi -Jadranska železnica, od katere pričakujeta Srbija in črnagora, da si zavarujete svojo gospodarsko neodvisnost. Tozadevna pogajanja se marliivo nadaljujejo. Tudi si prizadevamo, da pride do iporazuma mad Bolgarijo in Turčijo ter med Grško in Turčijo. Odocšaji m^d Italijo in Turčijo so najbolji. Minister se je potem bavil z možiimi k« mpenzacijami za aneksijo Bosna in Hercegovine ter izjavil, da se ima razun okupacije Bosne smatrati še d73 člena berolinske pogodba, ki škodujeta interesom Italije, namreč člen 25 in 29. Konečno se je minister vprašal, prinesejo li dogodki kako spremembo v vedenju Italije nasproti državama trozveze in prijateljskim narodom. Prepričan sem. je rekei minister, da se moramo držati dosedanja politike naših zvez in prijateljstev, ker bo edina politika, ki odgovarja našim interesom in ki jo zamore voditi Italija. Zveza z Nemčijo in Avstro-Ogrsko kateri ostanemo zvesti, ne sme pa ovirati našega tradicijonelnega prijatejstva z Anglijo, naših obnovljenih odaošajev z Francijo in najnovejega sporazuma z Rusijo. Sedanja politika Italije ie edino prava. (Živahna pohvala na desnici, v centru mu in na levici, nemir na najskrajneji levici.) Zbornici je potem v poimenskem glasovanju z 297 proti 140 glasom vsprejela resolucij Q.,_predla£sno od posl. i Uoinato, s katero* zbornica odobruj'e unanjo politiko .vlade, Narodna zveza za opozicijo. Z Dunaja poročajo: „Narodna zveza"" je pod predsedstvom dr. Susteršiča včeraj debato o sedanjem političnem položaju nadaljevala in končala. V diskusiji se je po-vdarjblo, da jugoslovanski poslanci vladi in njenim namenom ne morejo zaupati. Sprejel se je predlog, da je treba stopati nasproti vladi v strogo opozicijo. O posledicah, ki V8led tega nastanejo, se bo „Naredna zveza" prihodnjič posvetovala. „Narodna z voza" je nadalje tu sklenila glede na aneksijo Bosne doseči enoten nastop vseh slovanskih strank. Komentar k sklepu Z." „Slovenčev dopisnik poroča iz krogov „Narodne zveze*, da se }ugoslovan3ki poslanci tako od vlade, kakor od 8/ojih strank ni&o upoštevali, češ, da so neeiini. Zdaj pa, ko tvorijo najbolj kompaktno enoto v parlamentu, ko ne štajeio nobenih disidsntov, kakor vse ostale stranke v parlamentu, se vedenje vlade in drugih strank napram njim vendarle ni nič izpremenilo. Tako postopanje je tembolj čudno, ko stoji jugoslovansko vprašanje 6pričo aneksi.e v svoji celoti na dnevnem redu. — Jugoslovanski poslanci tega ne bodo več trpeli. To spričuje današnji sklep „Narodna zveze". Sledili bodo še drugi ukrepi. Za slovensko dijastvo. Na predlog dr. Susteršiča je »Narodna zveza"4 včeraj sklenila pomnožno akcijo za jugoslovansko dijaltvo, ki je valod zatvoritve menz3 prikrajšano. Me i poslanci se je takoj nabralo 60u K. Poslanci bodo na slovensko in hrvaško javnost izdali okiic, da se nabirajo prostovoljni prispevki. Oino/al se je pomnožui odbor, ki sestoji iz poslancev Iva-niševič, Korošec. Pioj in Žitnik. Slovenski klub. Včeraj se je „Slovenski klub" posvetoval 0 političnem položaju. Vsi govorniki so izražali prepričanje, da zadnji dogodki v sio venskih pokrsjinah, dosledno preziranje naj-naravnejših narodnih pravic takorekoč silijo slovenske poslance v ostro op cicijo proti ; vladnem sistemu. Na Koroškem, Štajerskem, Primorskem, da celo na Kranjskem vlada vsiljuje nemške uradnike. Ali ni naravnost škandal, da je za velikovški okraj imenovan okrajui šolski nadzornik, ki je komaj vzel v ! roke slovensko čitanko. Uradniška ali pro-j feserska me3ta ostanejo prazna, da le 1 vencu zanro pot di kruha. Za vsako mesto praktikanta m-ra dat! svoj „placet" mrnski j minister-rojak ali njegov zaupnik v nemškem i narodnem svetu. , , . In sedaj, ko baron Bienerth kuje novo ; koalicijsko vlado, se niti ne zi.nni za lugo-slovansko delegacijo. Nagla sodba v Pragi in ev^utu-veliie posledice za poiitieui položaj. Dan noprej, ko je bila proglašena nagla sodba v Pragi, je b.l sklical mini^erski predsednik Biener h zastopnike Nemcev in Čeh >v na posvetovanje, kako bi se dalo ublažiti razbur *uje v P.-agi. Slednjič so b.li sklenil;, da odo šljejo tuko nemški kakor češki poslanci b;zojave.i poziv na sopleinenjake ? Pragi naj mirujejo, ker sicer bi maglo priti do izjemnih iu drugih odredeb. Naslednji dan pa je bila že proglašena nagla 6odba. Vsakomur so mora čudno zdeti naglica, da namreč ta vlada ni počakala, da vidi, kakov efekt bo imel rečeni opomin. V Trstu, dne 5 decembra 1903 »EDINOSTc Stri 336 Si «ii T-T Sedaj je pojasnjeno to sicer nerazumljivo postopanje. Trije nemlki poslanci niso hoteli podpirati onega opomina. Zato si je vlada jmnavala. da oni opomin ne bo koristil in da bi mogla priti do Se hujših dogodkov. Sedaj pa čujte nekaj, kar kričeče ilu-struje vso zbesnelost Nemcev / Mej njimi, ki nuo hoteli podpisati, je bil tudi minister dr. S c h r e i ne r. Takega člena vlade, ki noče opominjati k miru, bi menda zastonj iskali v vseh druzih državah ! Kje drugje ne bi mogel tak srditež ostati niti eno minuto več člen vlade. Dr. Schreinar je pa še nemški mmister-rojak ! Ali za češkega ministra-rojaka d.ra ZaCka, navstaja v6led tega vprašanje, ali more os:ati čieu vlade, v kateri sedi mož, ki ie se svojo intrans'genco v prvi vrsti zakrivil odredbo toli žaljivo in škodljivo za ves češki narod ? ! ! PrLhka r Union" pričakuje opravičeno, de bodo češki poslanci izvajali konsekvence iz tega vnebovpijočega dogodka. Proglašenje nagle sodbe v Pragi bo — tako naglaša rečeni i i-»t — odločilnega pomena za nadaljnji razvoj stvari v Parlamentu. Za slučaj, da ne bi nemški minister dr. Schreicer sam izvajal konsekvenc iz svojega svetovalca krone nevrednega postopanja, bi menili mi, da jih mora izveBti dr. Z a č e k. Če niti svetovalci krone ne poznajo ni-kakih obzirov, ki jih jim nalaga že njihov položaj, če niti ti možje nočejo vspregovoriti pomirjevalne besede, potem vidimo z grozo, kolika podivjanost je zavladala v nemškem taboru. Tu morajo nehati tudi na slovanski strani vsi obziri. Dnevne vesti. Peticijo polit, društva „Edinost* o vprašanju talijanske univerze je priobčil češki list „Dan", organ d.ra Kramara. Hvaležni moramo biti temu listu, di je tudi širše češko občinstvo seznanil z našimi zahtevami o tem vprašanju. To je tembolj potrebno, ker Čehi stoj*'* na teoretičnem stališču pravičnosti in napoznavajoč razmere med Italijani in Slovenci, nekako simpatizujejo z italijansko zahtevo, da naj bo sedež ital. vseučilišča v Trstu. j.Piccolovi" računi. „Piccolu" so javili z Dunaja, da so južni Slovani proti vseučilišču v Trstu. Priznati moramo, da je ,.Piccolo" to pot prav uljudno izkadil proti nam svoj sveti gnjev. Ne grmi, ne psuje, niti jeden „barbaro* ni pal na nas. Vidi se, da „Piccolo"* po sili spoštuje naš veto. Ali vse naše nasprotovanje ce bo nič veljal-j, ker ,.Piccoloa računa tako-le : kompaktnih Jugoslovanov ne bodo podpirali niti č^hi, niti Poljaki, ki vedo ceniti italijaniko kuituro. A potem bo lahko Nemcem ia ministrom, da ustanove v Trstu vseučilišče. 11 tega izhaja, da smo mi Jugoslovani proti italijanskemu vseučilišču v Trstu zato, ker smo proti — italijanski kulturi. Ali tu ni niti najmanje govora o italijanski kulturi, dragi naši — „Piccoli" ! Tu gre ca vašo komoristično — nekulturo, za vaš šovinizem, za vašo politiko raznarodovanj naše dece. Dijte nam sredstev, dajte nt m tudi garancij, da bomo varni pred vami. pa boste videli, kako tudi mi spoštujemo italijansko kulturo, in to ne samo eno [>8 razpisuje se natječaj za sliedeća mjesta : 1.) jedno mjesto obćinskog nadredara sa godišnjom plaćom od i2CH> kruna i 100 kruna godišnjih za odjelo ; 2.) sedam mjesta občinskih redara sa godišnjom pla ćom od 900 kruna i 100 kruna godišnjih za odjelo; 3.) Četiri mjesta občinskih cestara sa godišnjom plaćom od 720 kruna ; plaća izplativa u posteči- I patnim obrocima. Molbe za razpisana mjesta imaju se podnesti do 27 decembra t. g. pddpisatom obćinskom poglavarstvu, priloživ Istim krstni list. svjedočbu občinarstva, ponašanja, školsku i lječničku, te (za redarstvene službe) vojničke dokumente. Natjecatelji za mjesto obćinskog nadiedara imaju dokazati, da ^u služili u redarstvenoj službi ili kod oružničtva ili kao podčastnici kod vojske i da su njim dobro poznati redarstveni propisi. Pošto se želi ustanoviti glazba imati će prednost za redarstvenu službu oni, koji poznavaju muziku, o čemu imaju se izkazati. Glede toga postavlja im se u i/gled posebna zaslužba. Redarstvo bit će namješteno u službovanje : nadredar i dva redara u Kastvu. dva redara u Zametu i po jedan redar u Sv. Mateju. MatuJjima i .Jušićima. Od cestara bit će namještena dvojica u Ha-lubaljskoj i dvojica u Rukavaćkoj strani obćine. OBČINSKO POGLAVARSTVO Kastav, dne 28. novembra 190S Načelnik : JELUŠEĆ. Zdrav želodec :::: redno prebauljanje in očiščen želodec doseže se z uporabljanjem večkrat odlikovane PJČCOLI-jeve tinkture za želodec Prodaja se po vseht lekarnah. - PoSiljatve po poštnem povze ju preskrbuje lekarna piccou.m c. kr. dvom. zalagatelja in zala-teija njegove Svetosti. masam Meblirano sobico IX; f iD, fE Naslov „M. S." Tiskarna Edinost, ulica Gaiatti Iv i_ UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zofco7dravniŠketxi kabinetu Dr. ]. Čermak i» g. Juscher TRST uiica della Caserma štev. 13, II. nadst. Sv. MIKLAVŽ! Sv. MIKLAVŽ! TRST -- Piazza della Borsa 8 -- TRST SS EDOARDO SCHAMBIK novosti igrač in artistič. predmetov pripravnih za darove. Kitajska srebrnina. ilovina, Kavence^, baker in usnjati predmeti. ===== Torbice za gospe, pasi in pihalke. = Cene stalne in jako zmerne na vsakem predmetu. trst, via piazza piccola (za magistralno palačo, Crst bo od sobote do torka S. decein. Bledeči insereaanten program : Poljska idila, interes, slika iz resnice; Čudežen kraj, krasna projekcija v barvah; Mulatovo maščevanje ; Ferdinand I., bolgarski kralj ; Trije zviti tatje, komično. V soboto 21. in nedeljo 22. t. m. Matinee od IO. do 12. opoludne. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu je Tekočina GODINA Prireien* v Tratu kfa*1* SoMm. Wan» JManM Mil Saiute" pri od lekarnarjev : sy. Jakobi in Josipa Softoa, lekarni JlU' 3gea* f araeto 4 Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti podL povzetja ali proti anticipatni poiHjatvi zneska 7 K (ranko podt. in zavoja Stran IV „EDINOST" štev. 336 V Trstu, dne 5. decembra 1908. Pisatelj nam slika s prepričevalno realistiko dogodek, ki se tako često ponavlja v vsaki-dan^em življenju. Ivo, glavni jonsk igre. pokloni v svoji brezmejni ljubezni svoji ženi vse, kar premore, le radi nje odide daleč proč, da služi denar z napornim delom v Tovarni, radi nje 2noji ae mu tako obilno čelo. radi nje si puBti konečno tudi roko od stroja razmeaariti. Ona se mu pa med to djbo, ko biva v tujini, izneveri. Krasno nam riše Tucić prizor, ko se domov vrnivši Ivo prepriča, kaj se je zgodilo z njegovo ženo. Ljubezen, srd, obup, žalost, maščevalnost, vse to mu divja v duši v pestri mešanici. Ko pa sliši, da prihaja njegov nasprotnik po njegovo ženo, da jo popelje k polnočki, tedaj zavra v njem maščevalnost, skrije se in ko Stanko vprašuje po njegovi ženi, skoči k njemu in ga probode. Druga enodejaDka „Bogata jedinka" nam bo kazala veselejše lice. Bogati poljski posestnik ima pet hčera in bi moral vsem odšteti bogato doto, če jih hoče poročiti. Igra nam kaže na jako humorističen način, s kako zvijtčo se je posrečilo nesrečnemu očetu petih hčera izogniti se plačevanju velike dote in dobiti za vbc hčere ženine. Mislimo, da se bo občinstvo pri tej eoodejanki izborno zabavalo in v veselem smehu lahko našlo prehod od pretresajoče drame Tucićeve k vsakdanjemu življenju. — Opozarjamo el. občinstvo ponovno, da se začne predstava točno ob 8 uri zvečer in prorimo tedaj, da slavno občinstvo prihaja točneje, da ne bo treba vedno toliko časa zamujati s čakanjem, _ Tržaška gledališča: FENICE. „Majhne vesUlke" je produkcija, ki ni ne opereta ne komična opera, marveč neka francoska zmes, kakor se jih vidi in sliši v „Caft't- chantant". Ako bi ne bilo „bufls^ Berardija, bi bila ta „opereta" že v prvem dejanju pokopana. Danes se ponovi. V ponedeljek bo imela prva igralka g,ca Crescuolo svoj častni večer. Društvene vesti. Miklavžev večer v korist ženske podružnice družbe sv. Cir. in Metodija prirede sv.-lv&nski rodoljubi na praznik 8. decembra v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu. Iz prijaznosti sodelujejo tamburaški zbor in sv.-ivanski diletantje v igrici „Pot do srca". Začetek ob 4. uri popoludne, vstopnina 40 stot. — Stariši in prijatelji otrok naj blagovole poslati darove v otroški vrtec, ali rečeni dan v „Narodni dom", „Miklavžev večer" priredi jutri popoludne ob 4. uri in pol »Čitalnica" pri Sv. Jakobu v društvenih prostorih. Vspored je sestavljen iz krasnih zborov io samospevov, nastopa „ Miklavža" in plesa. Darove opremljene z narodnim kolekom se sprejema v Čitalnici in pri družini Kompara v drugem nadstropju, nad Čitalnico. Za Trubarjevo slavnost vršijo se sledeče pevske vaje: 1) za moški zbor v ponedeljek 7. t. m. točno ob 7. uri zvečer v „Slavjanski Čitalnici" ; 2) za mešan zbor v torek (praznik) 8. t. m. točno ob 10. uri zjutraj istotam. To Bta n a j v a ž n e j i vaji, zato na gotovo svidenje j Združena odbora. Nar. delav. organizacija Nadalje so darovali za Miklavžev večer N. D. O. sledeči: tovariš Žerjal Boršt K 1, Mislej I. 60 st., Krajne lastnik kavarne ..Minerva" K 5, GaŠnersič zaboj piškotov. Pečenko Ferdo K 1, Štular Avg. K 1, Žagar F. 1 paket čokolade, Manuzio H&ffer zaboj igrač, gospa Rybar 2 para čevlje?, urad-n'štvo „Jadranske b&nke K 3*60, urad d.ra Kjbaia K 2. G. Pesso K 2, N. N. 60 stot., dr. Mandič K 2 N. N. 1 krono, Stoka I. 2 kroni, dr, Gregorin K 2, dr. Slavik K 2. dr. State 1 krono, dr. Kovačič K 1, Šorn 1 krono. Darovi. Za „Trubarjev" spomenik je nabral g. Treven Fran med prijatelji v kavarni »Fabris*4 K 10.40 st. Denar se je odposlal na uprav-mštvo lista ..Slov. Narod". Za moško podružnico dr. sv. Cirila in Metodija je nabralo v slov. kegliarskem klubu 7 kegljačev med sabo K 18 60. (To velja kot popravek k včerajšnji notici, ker je ista svota za moško in ne za žensko podružnico). Denar hrani upravništvo. Vesti iz Goriške. Nadutost laških mlečnozobnežev. V sredo epoludne prišlo je korporativno neko slovensko društvo iz Brd z zastavo v Gorico in fce podalo na slavnost v restavracijo Central. Nekega sreanjošolskega iantalina je slovenska zastava tako zbodla v oči, da se je obrnil na redarja, zahtevajoč, da jo zapleni, ker da izziva meščane. Stražnik se je laškemu irkolinu smejal, kar je bilo tudi edino umestno. Dokazuje pa ta slučaj drastično, v kakem duhu in smislu se vzgaja nadebudna laška mladina. x „Circolo di Coltura popolare" se imenuje novo mazzinijansko društvo, čegar pra vila je vzelo namestništvo te dni na znanie. Društvo goriških Mazzinijancev je bilo letos že trikrat uradno razpuščeno; vsakikrat so spremenili v imenu kako besedo, pa je b:lo 1 zopet vse dobro, tako, da društvo vzl'c vsem ; razpustom ob&toji nepretrgano od ustanovitve. Na zborovanju, kjer se je naznanil zadti razpust društva, so takoj sklenili, da se nekoliko spremeni ime in vlože stara pravila z nepomembnimi malimi spremembami v potrdilo. Členi društva so vedno oni in isti ljudje, ki povprašujejo že sedaj eden drugega, kedaj pride zopet hišna preiskava in novi razpust društva. Pospeševanje domačih mlinov. Ko je mi- nisterstvo notranjih stvari poizvedelo, koliko trpe avstrijski mlini v sled ogrske konkurence je zapričelo v vseh deželah akcijo v povspe-ševanje domačih mlinov, da bi vzdržali eksistenčni boj, ki ga že mnogo časa bijejo. Mi-nister&tvo namreč dela na to, da bi naroče-vale moko za bolnišnico in dobrodelne zavode dotične samoupravne oblasti neposredno pri avstrijskih mlinih ; s ko se ima naročiti blago pri trgovcih, naj bi se obračale izključno na trgovce, ki so nastanjeni v Avstriji, in ki se morejo z pogodbo zavezati, da bodo izro-čevali lo moko iz avstrijskih mlinov in da se bodo dali v ta namen kontrolirati. Sploh je je pa občem interesu, da ae podpira domača obrt in trgovci bi morali imeti zaloge le iz domačih mlinov, mej tem pa se šopirijo skoraj povsod le razni madjarski izdelki. Vesti iz Istre. Silvestrov večer, ki ga namerava prirediti „Istra" v Kopru s sodelovan;em „Zvezde" bo tudi letos j&ko zanimiv. Na vsporedu bodo tudi tri burke. Ali se pa udeleže letos vse slovenske obitelji ? — Ni še bilo niti jedne prireditve vsa leta sem, da bi vsaj tretjina Slovencev v Kopru prisostvovala. Taki so različni interesi in ukuai od vseh možnih strani sem naseljenih Slovanov; — slovenski uroienci pa so večinoma — potujčeni. Slovan, Koperščan, le „van" na dan ! ______ Vesti iz Štajerske. Davica razsaja hudo v Št. Janžu pri Velenju. Radi te bolezni je pomrlo že mnogo ljudi izlasti otrok. | „Štajercev urednik" Karol Linhart je bil 30. novembra pred ptujskim okrajnim sodiščem radi znenih tamkajšnjih dogodkov obsojen na 8 dni zapora. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi 6. t. m. trgovski in obrtni shod za Maribor in okolico. Graško namestništvo je poklicalo državnega poslanca dr. Korošča v deželni odbor z* mladinsko OBkrb. V odborovi seji je bil dr. Korošec izvoljen tudi v pododbor za organizacijo. Q4onnuonio tri sobica, kuhinja, Greta OlcUlUVdllJC 409 blizu nabrežinskega vodo-voda (Aurisina) za odcali takoj ; krasen razgled. {187b llniinni/nHia in korespondent perfek.en v IMIjltJUVUUjCl slovenščini, italijanščini, nemščini, deloma tudi v hrvaščini, z večletno prakso v večji lesni trgovini, i$če siužbe z nastopom 1. febru-\aija 1909 ali pozneje. Blagohotne ponudbe na In-seratni oddelek Edinosti pod „K nj igo vodja 1932". 1933 Sli Čevljar-nica Gioronni Leten Trn HI/C Lf i pomoČDik star lt>—18 let se takoj I ■ IJUV5>W sprejme. Informacije: Plesničar, ul, Giulia 29. 1930 TRST, ulica Giulia 7, TRST odlikovana z državno kolajno 1908 na _ modni razstavi v Trstu. —-----|| Izdeluje vsakovrstno obuvalo po meri z največjo eleganco in solidnostjo. Specijaliteta ortopeiičniii izdelka? in mml čevlja. CENE ZMERNE. Skladišče istrskega vina Txr^ Frana št. 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Na malo: črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje J cene po dogovoru. V skladišču se prodaja tudi na drobno za piti. Priporoča se slav. občinstvu: Stanko Beakovič. 1SGA Mala prodajalnica del Bosco 34. V mlekarni „Hrušica" JSU??! dobiva se naravni m e d I. vrste. 1794 ALn hočete piti en kozarček dobrega Briškega /1RU vina, pojdite v £korkljo št 332. — Novi gostilničar Franc Rua j a n. 1889 Istrska izvrstna bela in črna vina, domaČi pridelek 15—18 kron hI, dobi se pri Antonu SinkoviČ — Sicciole (Istra). 1927 Nsrnrlni nroh caPravi» kdor Pu8ti ae 8li-Hctruuill greli kati drugje in ne v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona Jer kiča v Trstu zraven velike pešte St. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim ! 1267 Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v W Slovanski brivnici ? ulici Saverio Uercadame štev. l (Diiiu siovensfce Knjigarne) = V. OJUBIK, brlveo. Urad za razne zadeve avtorizovavan od c. k. namestništva Rod. Falconetti Trst, ul. Nuova 21 —— Informacije. - Iskanja. - Azistenza. * v sodnili in civi u.h | kakor tudi trgovinskih in privatnih zadevah .Mehanično posnemanje za strojno prepisovanje. V>.i-T w kovrstna upisanja. Naslovi in reklame. lA W Konkurenčna tarifa. Specijaliteta gumijevih predmetov. + Kjulie iz iramija, elastične S nogovice, predpasniki, sa- ! spenzorji, irlgatorjl cevi za vino, plin in vodo. o V ATA Specijaliteta: Gumijevi čevlji, j j fligijeničiii predmeti po zmernih ceraii FEDERICO STEINDLER | TRST, Acquedotto štev. 14 ! Poziv za novelet-__na voščila ! Prosimo vse naše cenj. inserente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu Novoletno voščilo za dan novega leta, naj se oglasijo pravočasno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostora v listu Inaeratoi odd- Edino»tl. MED zajamčeno Cist, nabran po cvetju kraškega gorovja, prozoren, sve-tlorumen, posebno aromatičen v 5 kg posodah za 8.50 kron franko, ajdov med K 7 00 razpošilja A. ŽNIDERŠIU čebelar Ilirska Bistrica. Mala prodajalnica zed'^rPXblt se proda radi družinskih razmer po jako nizki ceni. Molingran^e 40. __1938 PnrknnHinnO B kavcijo »e sprejme kot pro-UUSpUUIIslla dajalka v tobakarno Via Geppa štev. 21. Zahteva se znanje deželnih jezikov. (1^34 D-ndo eo skladiEće oglja v dobri legi. Na-rrUUd jemnina 20 kron. Naislov pri Ins. odd. Edinosti. _ 1883 I v v pekovskega va jenca, ter tudi vajenca IdUt/ wC prodajalnice. Karneto 13. 1937 141 o Ho nneno udova, ki govori italijan-mldUd. yU9pd »ko, nemško in francozko želi nastopiti v službo pri uglednem in premožnem gospodu kakor hišna ravnateljica. Ponudbe pod — „P" — na Inseratni odd. Edinosti._ Pfnrfloin CO obleke, površniki, paletots za rroaajo So moške in dečke. — Plačilo na obroke.KOSTORIS, ulica Giosue Carducci št. 16, I. nadatr., blizu restavracije Cooperativa (ex Hacker.) 1813 uporabo kuhinje ae _ odda v najem za 22 gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po tfcala ciei Fabbri na deBni. Voda v hiši. 1889 Dve veliki sobi PEKARNI in SLAŠČIČARNI ALOJZ GUL fiazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta na novo opremljeni in preskrbljeni z najmodernejimi stroji. Kruh iz moke I. vrste, svež 4-krat na dan. Naj-tineje BlaŠčice. Velika izbera moke prve vrste. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. — Moke iz prvih a. o. mlinov. — POLJATVE NA DEŽELO. velika izbera fav Jure jttarkičević " zaloga dalmatinskega vina ** lastnega pridelka Trst, ulica Boschetto št. 22. prodaja na drobno in debelo. - I^a^tni gostilni v nlici Olmo št. 2. (All'Ancora) in v ulici Majolica štv. o. (Alla bella. Dalmazia). KLOBUČARNA G. Doplicber .*. Corso 34 KloMti Crni in lan. ofl K 3,- mm Klobuki črni in barvani iz klo-bučevine od K 6.— naprej. Bogata izbera kap od K 1- naprej. Gostilna „Alla Stella" na trgu C. Gohloni in ul. G, Carducci 31 Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock (prve vrste) Kuhinjo urejuje gospodinja sama. Stasii pslje dolini došli! Prodajalnica manifakturnega blaga HUGO SCHMIBT m Trst, ulica Rojano 2 (hiša Tuzzi) m Bogata izbera pokrival, nogovie, pletenin, spodnjih hlač, sraje, fuštanja, lawn-tennisa, robcev, šarp itd. po najzmernejših cenah kakor tudi vseh drobnih predmetov Veliki obrtnijski zavod Cosovcl cg giovanni ^ TRST ulica Chiozza št. 32 Izvršuje vsakovrstna dela v zelezu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence. Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Ula Oincenzo Bcltini St. 13. Telefon st. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Mauimo D' A*eglio It. 18 Prireja pogrebe od naj proste j še do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo v8eh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Ceae nizke, da »e ni bati konkurenoe. Za Slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STJBELJ in drugu Umetni fotograf ični atelje pri av. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) T K S T. Izvrioje Tsako fotografično delo kakor tndi razglede posnetke, notranjoatpokalof .porcelanaste, plo6če ta spomenike, itd. itd. Povečanje VsatateiTfotopfije. Radi udobnosti P. N. oaro6alkav sprijena mroćbe la j!b Izvrtaj« aa dam aU zvnaj vesta.