MUZEJSKI RAVNATELJ ft. 176 I jy £ LJA H-f- J A V T J Poštnina poračmijena (C. C. eo* la posta) V Trstu« f torek, 26. julija 1927. Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil Lisi itha ja vsaki dan tj' S mesece L 22.—, pol ti* L 6.50 ve«. — P osam? ▼ »irokosti 1 kolone 'P niče, zahvale, posi Naročnina: ta 1 mesec L 8*—» ▼ inozemstvo mesečno nina za 1 mm prostora e oglase L I.—, za oamrt-denarnih zavodov t 2*—• 2.- i EDINOST Uredništvo in npravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te* lefon 11-57 Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi« reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi «e ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost>>. Pod uredništvo v G o r i c i : ulica Giosuč Carducci št. 7, L n. — Telef. št. 327, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Tebi, naša iena! Ne moremo si predstavljati doma- ne da bi mislili nate, žena. Saj je v tebi osredotočena družina, saj si ti njena klica. In ko nam je vsem posvečati tolike skrbi naši mladini — svojim otrokom —, ne moremo mimo tebe — stanice družine in nairoda. Visoka je tvoje poslanstvo težke, da celo najtežje so tvoje nalogo. Bolj ko krojimo javno življenje v njegove sestavine, bolj vstaja tvoj pomen v družabnem življenju, bolj odločilen se nam kaže tvoj vpliv. Vedno bolj nam je umljiva resnica, da se tvoje udejstvovanje očituje v Štiri smeri, ki izročajo človeški družbi značilne poteze: si mati, vzgojiteljica, učiteljica, gospodinja. Ne trdimo, da si edina, ki — pc*. svojih otrocih — izoblikuješ narod in mu ustvarjaš predstave in pojme, a najkrepkejši je tvoj vpliv. Ti polagaš prva semenčka pokoienjem (zopet po otrocih); kar hraniš dobrega in slabega, lepega in grdega, vse se prelije v daljno bodočnost. Družina, narod in zgodovina, vsi govore, kakšne so bile, oziroma so še matere. Prvo seme — mislimo s tem telesno in duševno vzgojo — si osvoji v otroški duši prvo, temeljno mesto in izkleše neizbrisna znamenja. Ne more biti drugače, ker tvoja misel, mati* tvoja beseda in dejanja so ostro-ku najdražja. Posoda si, ki iz nje otrok neprestano zajema zavestno in podzavestno. Zato pa je otrok ves tvoj in si ti vsa njegova. Mi to vemo, a vidva to občutita, doživlja.ta. In v tem je veličina, nedosegljiva tajna lepota, ki jo označamo le z eno in največjo besedo; ki vre iz naših prs v najlepših in najtežjih trenutkih; neizmerno bogastvo je v njej, v besedi — mati. A ti, slovenska žena — mati, ne kažeš tega notranjega doživljanja z zunanjimi znaki in tudi tvoj otrok ne. Prevzvišeno vama je, da bi temu skritemu valovanju dajala izraza. V svoji skromnosti vse prikrijeta, vse potajita. Ko pa udarijo težke ure. ko morata narazen, en vzdih, morda en sam pogled, in vemo, kaj sta si bila. — Taka je naša kri. Pač pa se češče zgodi, da s svojo mehkobo zaideš, mati, predaleč — v slepo ljubezen, ki se preialislej maščuje. Tukaj ti kličemo: previdnost, premišlje-nost! Tu naj odločajo tvoji zdravi nagibi. Ne omalovažuj svojega poslanstva, Izročenega ti z božjim naravnim zakonom! Ker ti si mati, vzgojiteljica, učiteljica, gospodinja; ti prva izročaš narodu in vsemu človeštvu nravstvene, umske in ročne sposobnosti; ti kuješ velik del zgodovine narodov. Tvoje snovanje ni sicer tako vidno, ne uveljavljaš se na očiten način, a je močno. Dokler bodo stale hiše in bodo obstojale družine, dotlej bo odločala tvoja sila. In v najtežjih časih je in tudi mora biti tvoja moč naj j ač j a. Dobra se zavedamo tvojih težkih poti, vidimo tvoje muke. Tvoje delo je ena sama moreča skrb, ki te pritiska k tlom in ti krade nočni odmor. Tvoje liceje upadlo. Že omahuješ, a ne boš omagala, ker si rojena v trpljenju, posebno pa ti, kmetsko-de-lavska žena; ti — ki moraš danes združiti vse svoje sile za rešitev le enega vprašanja: kako preskrbeti družino s kruhom. Tvoje tožbe kažejo več življenja ko hiranja. Da nisi svojim nalogam primerno vzgojena, da ne moreš vršiti svojih dolžnosti. Kako bridka resnica, ki velja predvsem ženi iz nižih plasti naroda, tebi, kmetska žena! Nebo ti je, žena, naklonilo prožnost in prisotnost duha, zdrav nagon in visoko razvit smisel za dobro in lepo. Tudi*v teh težkih časih ni zamrl ta čut. Le zbegana si in utrujena. In Bopet te opozorimo: v težkih časih bodi najjačia! Veruj in s tabo pojde vera nas 1 vseh! Nihče izmed nas ne sme omagati in tudi ti ne. če se že mo-ra$ omejiti le na gospodinjstvo, rešuješ dosti, a le tedaj, čo se' posvetiš umnem u gospodinjstvu kjer si zmožna ču^f^-v. Hiša govor« dovolj jasno, k < Obiski v Rimu Dri. podtajnik ameriška®* finančnega nnfad«i«&ti>'* M bo sestal z on. Votpljem RIM« 25. (Izv.) Politično življenje v Rimu obeta postati v prihodnjih dneh dokaj zanimivo radi posetov tujih državnikov, ki bodo obiskali prestolnico. Danes je prispel v Rim ni podtajnik v finančnem ministrstvu Združenih držajv g. De-wey, ki se bo gotovo sestal z on. Vol pijem. Poročali smo že, da je za 2. dan avgusta napovedan prihod efriptovskega kralja Fuada katerega bo spremljal na potovanju v Rim zunanji minister Sarruat-paša. V prvih dneh prihodnjega meseca bo prispel semkaj tudi egiptovski naučni minister Aly Simail-paša, da se z rimsko vlado domeni glede važnih kulturnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Sofa vodstva fašistorsko RIM, 25. (Izv.) Pod predsedstvom načelnika vlade on. Mus-solinija se je vršila danes v Vi-minalski palači seja vodstva fa-šistovske stranke. Generalni tajnik on. Turati je podal izčrpno porodilo o položaju v posameznih pokrajinah, ki je povsem zadovoljiv. Vodstvo se j« izreklo proti grmadenju funkcij v eni sami osebi ter je določilo, da se sme to dodajati le izjemoma, ko to zahtevajo izredni slučaj L Poftot Now Tork-RIm PARTZ, 25. (Izv.) Iz New Torka poročajo, da je skoro vse že pripravljeno za polet iz New Vorka v Rim, ki ga namerava izvršiti letalec Lloyd Berlaud v družbi pilota Hilda in italijanskega letalca Salvietta. Letalci bodo ostali v zraku dve noči in en dan. Določili so troje poti. Odvisno bo od vremenskih prilik. katero bodo izbraiL Prva pot gre preko Azorskih otokov in trpani je, druga preko Bordo a. u x a in Nizze. tretja oa preko Cherbourga in Nizze. Zborovanje v Rtrani Dva govora on. Turatlfa RAVENNA, 25. Včeraj zjutraj se je vršilo veliko zborovanje umetnikov, ki so prišli iz vseh krajev Italije. Poleg drugih je govoril tudi generalni tajnik fa-šistovske stranke on. Turati, ki je razpravljal o važnosti sestanka in o fašistovski umetnosti. Pozneje je on. Turati raz balkona mestne hiše nagovoril množico, ki se je bila zbrala na trgu. Naglašal je, da ljubi ljudstvo iz Romagne, iz katerega je prišel tudi on. Mussolini, vodja fašizma. Govoril je o preteklosti in o bodočih ciljih. «Fa§izem kaže sleherni dan nova pota in nove cilje. Do včeraj smo le sanj ali,» je nadaljeval on. Turati, «o moči in veličini, v nas samih pa ni bilo niti najmanjšega upanja. Šele danes slednjič lahko zremo z mirnim očesom in z gotovostjo v bodočnost; šele sedaj se pričenja zgodovina Italije v Evropi in v svetu. Antiteza, nasprotje, je jasno: ali bo zmagala Moskva, ali bo zmagal Rim. Vi veste, da bo zmaga na strani Rima. Obstoja tudi stari evropski svet, demokratično liberalni in framasonski, svet kompromisov, ki se ruši. Ta stari svet, ki rohni proti fašizmu, naj ve, da se fašizem ne ustavi pred kampanjo tiskanega papirja. ne pred nepotrebnimi zborovanji.« Za obletnico smrti kralja Humberta I. RIM, 25. (Izv.) Zastopniki pa-triotičnih organizacij so na posebnem sestanku določili program manifestacij ob priliki obletnice smrti krgjja Humberta I. V petek popoldne se bodo razna udruženja podala v Pan-thean, kjer bodo položila venec na kraljev grob, da počaste tako njegov spomin. šna žena gospodinji; hiša je slika tvojih ročnih spretnosti, tvo-tvojega uma, je celo ogledalo tvoje duše. Tukaj nas gospodinja ne more varati, ker semkaj izliva, kar ima. Naša žena pokaži svojo voljo in vero v svojo hišo. Ti si najbolj poklicana in imaš največ moči ohraniti našim domovom zdravo, čvrsto in življenja polno mladino. Janko FurJan. (Gospodarski vestnik). Gospodarska bilka Razgovori t palači Vimlnalo Pripravo za prihodnjo sojo ministrskega svota RIM, 25. (Izv.) V teh dneh so se vršili v palači «Viminale» mnogi sestanki med načelnikom vlade on. Mussolinijem in posameznimi ministri, ki so predložili ministrskemu predsedniku razne načrte za odloke -aakone in odloke, o katerih bo razpravljal ministrski svet na svoji prihodnji seji, ki se bo vršila v pondeljek. On. Mussolini hoče v tem poletju dovesti do zaključka gospodarsko bitko, ki se je bila pričela s tako veliko vnemo. Voditelji konlederacij so v stalnih stikih s posameznimi ministrstvi. V pokrajinah skrbijo za uspeSen razvoj gospodarske bitke prefekti, voditelji fcintdikal-nih organizacij in fašizma, ki nadzirajo delodajalce in delavce, producente, trgovce in hišne posestnike. Novi dri. podtajnik t ttwftwp ministrstva RIM. 25. (Izv.) Finančni minister -"rof Volpi se bo tekom jutrišnjega dne zvrnil v Rim Ob tej priliki se bo izvršilo tudi ustoličenje novega drž. podtajnika v finančnem ministrstvu on. Ludovisija Boncompagnija. itefflnntfe prispevkov Okrožni*« on. Mussoilnlja RIM, 25. (Izv.) Ministrski predsednik on. Mussolini je razposlal prefektom pokrajin okrožnico, v kateri jih opozarja, da se kljub večkratnim navodilom še zmerom dogaja, da razni fašisti, ali taki, ki se izdajajo za fašiste, hodijo po pokrajinah in naibirajo prispevke v najrazličnejše svrhe; pri tem se sklicujejo na s trafiko in na -vlado. «Zgodilo se je celo.» pravi on. Mussolini v svoji okrožnici, «da so v nekaterih krajih začeli nabirati prispevke za to, da fc* meaii podarili letalo. Hočem, da se ta nedostojnost enkrat za vselej neha!» Organi javne varnosti naj skrbno pazijo in naj take ljudi, kdorkoli so, aretirajo, zaplenijo začasno fonde ter naj obvestijo krajevne oblasti, ki morajo o slučaju takoj informirati brzojavnim potom notranje ministrstvo. Slične nedostojnosti uganjajo tudi nekateri listi, revije itd. Tudi to mora prenehati Viharii v severni Italiji Občutna materialna škoda in nokaf čtoveikih žrtev CREMONA, 24. Včeraj zvečer je naid mestom in okolico divjal silovit vihar, ki je povzročil mnogo škode. Metal je kamenje in opeko raz "streh, prevračal dimnike, ruval drevesa itd. Veter je bil tako hud, da je mize pred kavarnami dvignil, kakor bi bile iz papirja, ter jih raz-metal na vse strani. Neko petnadstropno skladišče se je zrušilo. Nekaterim drugim poslopjem je vihar odnesel strehe. Poškodoval je tudi dve cerkvi. Neurje je povzročilo tudi človeške žrtve: tri osebe je ubilo, kakih 45 pa ranilo. BENETKE, 24. Hud vihar je sinoči obiskal mesto. Več ko 100 dimnikov se je zrušilo, mnoge strehe so poškodovane. V bolnišnici se je zrušil visok dimnik in pokopal štiri bolnike. Pri M uranu so naSli dva utopljenca. Vihar jih je zajel na morju. VERONA, 24. Tudi tu je vče. raj divjal vihar, ki je trajal pol ure, a ni bil tako silovit, kakor po drugih mestih. Povzročil je le nekaj škode. Par oseb je bilo lahko ranjenih. Južne nacionalistične čete Poslednja pol unskeea kralja Ferdinanda BUKAREŠT, 24. Na vse zgodaj so se zbirale po bukareštan-skih ulicah ogromne, množice romunskega naroda. Med tem časom pa je pa peški nuncij v kapelici dvorca Gotrocenija blae gos lavi j al telesne ostanke romunskega vladarja. Kralj Ferdinand je bil katolik, kljub temu da pravi romunska ustava is 1. 1923., da mora biti romunski kralj vzgojen v vzhodno pravoslavni veri. Tiho in v znamenju žalosti se .je razvil veličastni sprevod po ,*>ukare&taaskih ulicah. Na čelu sprevoda kraljeva garda v modrih tunikah in z belo perjanico na šlemih. In za njo dolg Sfjflnevod pravoslavnih svečenikov, vojnih pohabljencev in vi-tezev, veteranov iz leta 1877. in junakov iz Plevne. Nato sledijo zastave vseh polkov. Na topovsko larfeto je bila položena krsta, ovita z romunsko zastavo. In za njo se vijejo spet nepregledne vrste visokih in dostojanstvenih pogrebcev. In preko vseh teh dolgih vrst valovijo tihi a-kordd romunske narodne himne. Na postaji se vrste ustavijo. Za prvim vlakom, ki je odbrzel s krsto preko zorečih polj, so se vrstili drugi, polni visokih osebnosti, Članov vlade, diplomatov in inozemskih delegacij. Včasih se vlaki ustavijo. Ljudstvo se klanja, vedno v znamenju tiste tihe žalosti. In spet dalje proti zadnji postaji, proti Curtei de Ai^ges. V poznem popoldnevu prispe ! žalostni sprevod s postaje. Kr-J sto nosijo vojni pobočniki. Za i njo pa zopet dolga vrsta regen-j tov in ministrov, poslanikov in . delegatov. Pred cerkvico se u-| stavijo. Le krsta s pobočniki, i najožji sorodniki in morda še '} kdo vstopijo. — In kralj Fer-| đmand počiva. Princ Karol ^ pri ma« zadušnici v Pariza PARIZ, 25. Včeraj zjutraj se je princ Karol udeležil maše zadušnice, ki se je darovala v romunski cerkvi v Parizu. Maše so se udeležili vse osobje romunskega poslaništva, člani diplomatskega zbora in drugi dostojanstveniki. Druga maša zadušnica pa je bila darovana popoldne in ji je smelo prisostvovati tudi ostalo občinstvo. Po cerkvenem opravilu so diplomati in druge visoke osebnosti izrazile princu Karolu svoge soialje. Nato pa se je slednji takoj odpeljal, pozdravljan od skupine romunskih podanikov. izgnano iz pokrajine Šantnof PARIZ, 24. Poslednje vesti iz Šanghaja poročajo, da je zadel nacionalistično vojsko težek poraz. Severna armada je v resnici pregnala južne kitajske vojne sile iz pokrajine Šantung. Tekam svojega pohoda so severne čete ujele 8000 južnih nacionalistov. Z druge strani pa pravijo brzojavke, da je tudi Sun-Čang-Fang premagal nacionaliste. Čang-Tso-Lin zbira sedaj svoje razkropljene čete. kralj se vrača Iz Bukareita BEOGRAD, 25. (Izv.) Kakor poročajo iz Bukarešta, je jugosloven-ski kralj Aleksander včeraj zapustil Bukarešt in se povrne jutri o-poldne preko Vinkovcev na Bled, kjer ostane do konca poletja. Za jutri je napovedan tudi povratak jugoslavenskih delegacij iz Bukarešta v Beograd. Ma Bom snetem ni nemirov BUKAREŠT, 25. (Izv.) Vlada de-mentira vesti nemških listov o pre-tveznih neredih na Romunskem. Ves narod objokuje svojega kralja Ferdinanda I. in nikjer ni bil red kaljen. Bivši prestolonaslednik Karol ni odpotoval na Romunsko in tudi ne bo. Zbornici, ki sta prekinili seje radi Žalovanja, se bosta spet sestali. Nesrele na cesti Okrožnica ministrskega predsednika RIM, 25. (Izv.) Včerajšnja nedelja je bila, kar se nesreč na cesti tiče, naravnost tragična. Pri Bariju, na cesti, ki vodi v Turi, sta trčila dva avtomobila: dve osebi sta mrtvi in nekaj jih je težko ranjenih. V Neaplju so se tekom včerajšnjega dne dogodile kar štiri avtomobilske nesreče. Pri Asiagu se je prevrnil avtomobil, ki se je nagloma ustaivil, da bi ne trčil v drugo vozilo: pet ranjenih. Pri Firen-zah sta dva avtomobila zavodila eden v dru^^a: šest ranjenih. V Livornu je avtomobil povozil nekega delavca. Slične nesreče so se dogodile tudi v mnogih drugih krajih. Zato je napravila najboljši vtis okrožnica načelnika vlade on. Mussolini j a na prefekte, v kateri jih poziva, naj pazijo, da bo cestna policija pazno vršila svojo službo ter skrbela, da se na najstrožji način uveljavijo pravilniki o prometu po cestah. nedeljski volilni shodi ▼ Jugoslaviji BEOGRAD, 25. (Izv.) V Beogradu vlada danes popolno politično zatišje. Razen nekaterih mnistrov so odšli vsi politični prvaki na agitacijska zborovanja, ki so se vršila včeraj skoraj po vsej državi, V Skopi j u so bile včeraj vložene tri radikal -ske liste. V Negotinu kandidirata za vladne radikale dr. Stoj-kovič. za pašićevce pa dr. Jan-ković. V Subotici so se vršila včeraj tri radikalska zborovanja. Za nosilca kandidatne liste je bil ponovno izvoljen vladni radikal dr. Subotič, tako da je kandidatura dr. Radonjića spet propadla. Razširile so se pa — sicer nepotrjene — govorice, da nameravajo dr. Raidonjić in njegovi pristaši nastopiti samostojno in bi bila s tem dr. Su-botićeva kandidatura ogrožena. Pa so vladni radikali sklenili sporazum z Madžari. Ljuba Davidovi ć je imel včeraj zborovanje v Tetovem, kjer je naglasil, da se zavzema Jugo-slovenska demokratska stranka predvsem za to, da se uvede po vsej državi zakonitost in da se upravne oblasti zavedejo svojih dolžnosti napram državljanom. Popoldne je demokratski prvak odpotoval v Gosti-var, kjer se je vršila okrožna konferenca demokratske stranke. Ob 18. uri pa se je vrnil spet v Skoplje, odkoder je davi odpotoval proti Beogradu. Za sredo je sklicana seia glavnega odboji Jugoslovenske demokratske stranke. V političnih krogih se računa, da se bodo na tej seji podala poročila o kon-fcienci demokratskih ministrov z načelnikom vlade Voljo Vuki-čevićem. Povratak demokratskih prvakov v Beograd BEOGRAD, 25. (Izv.) Včeraj se je vrnil v Beograd jugoslovenski zunanji minister dr. Voja Marinko-vič. Tudi nafelnik JDS Ljuba Da-vidović se je danes vrnil iz južne Srbije. _ Ostra protestna nota organizacije «Heimatswehr» avstrijski vladi DUNAJ, 25. Veliko pozornost je vzbudila v političnih krogih brzojavka« ki jo je poslala organizacija «Heimatswehi» avstrijski vladi. V brzojavki se opozasjja avstrijska vlada, naj se z vsemi sredstvi upre koaliciji z elementi, ki so odgovorni za minule dunajske dogodke. Kajti v drugem slučaju bi bila organizacija «Heimatswehr» prisiljena seči po skrajnih Sredstvih. Pod brzojavno noto se je podpisal predsednik organizacije, krščanski socialec odvetnik Steidle. Kot pravijo komentarji, preti avstrijski vladi spet nova revolta, toda sedaj iz njenih lastnih vrst. Francija in Nemtija Peinearejev govor v Orchiesu PARIZ, 25. Na Francoskem se pripravljajo na splošne volitve. Politične osebnosti romajo vsako nedeljo na deželo na volilne shode in zborovanja. Včeraj so tako odpotovali skoraj vsi ministri v podeželske politične centre, Poincare je govoril v mestu Orchies, čisto ob nemški narodnostni meji. Načelnik francoske vlade je med drugim omenil tudi poslednji belgijsko-nemški diplomatski spor. Poincarć je dejal, da se skušaio Nemci v svojih tokratnih zagovorih otresti bremena odgovornosti za svetovno vojno Govornik je bil mnenja, da se to tudi s strani Francije ne bi smelo dopustiti. Sicer ni rečeno, da so odgovorni za svetovno vojno vsi Nemci. Toda, kdor skuša opravičiti zločin, se sodi. da se ž njim strinja. Le, kadar bodo oni preko Rena prenehali odvračati od sebe krivda svetovne vojne, bo padla stena nezaupanja med Francijo in Nemčijo. V nadaljnjem je govoril ministrski predsednik Poincare o notranje-političnih vprašanjih. Radićevec Baškovič aretiran BEOGRAD, 25. (Izv.) V Beogradu so policijski organi zaprli radićevca Boškovića, nosilca radičevske kandidatne liste v Ohridu. Policija utemeljuje aretacijo Boškovića s trditvijo, da je imel zveze z makedonstvuju-šči. nm»auitiKRwaiti HMMMNM ZAVOD Do.6C«tJrtA FWfni TRST VIA F.FILU 23 (¥RCrAMJE v MOdOtllJ, OZO<4VLJtMJE-2AJAMČENOVT«H DMtM _ TKAtufrv mrutupjin m soMit-MMv. mrui tciZJH7. 1 ---amuiMHi—iiiiiihuiimmhim— Izidi obtlnsklh volitev v Kranja in Tržiču KRANJ, 25. (Izv.) V Kranju so se vršile včeraj občinske volitve. Izid teh volitev je sledeči: SDS je dobila 444 glasov in 16 mandatov, gospodarska lista 140 glasov in 5 mandatov. SLS pa 94 glasov in 4 mandate. TRŽIČ, 25. (Izv.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah so se občinski mandati razdelili tako-le: SDS je dobila 282 glasov in 11 mandatov, socialisti so dobili 163 glasov in 7 mandatov, Delavska zveza SLS je dobila 127 glasov in 5 mandatov, obrtna zveza pa*je dobila 58 glasov in 2 mandata. Kandidatne liste SDS za Slovenijo LJUBLJANA, 25. (Izv.) Danes so bili določeni kandidatje Samostojne demokratske stranko za Slovenijo. Nosilec liste SDS za mesto Ljubljano je dr. Kra-mer, bivši minister in ravnatelj «Jutra», nosilec liste za ljubljansko oblast je dr. Gregor Žerjav, za mariborsko oblast pa dr. Pivko. Mariborska oblastna lista SDS bo vložena pri sodišču jutri ali pojutrišnjem, ljubljanska pa tekom tedna. Aca Stanojević v Beogradu BEOGRAD, 25. (Izv.) V Beogradu se od včeraj dalje mudi radikalski prvak Aca Stanojević. Pašićevski krogi zatrjujejo, da se bo Aca Stanojević tekom jutrišnjega dne sestal z načelnikom vlade Veljo Vu-kićevićem. Sestanek dr. Korošca z voditelji Demokratske zajednice BEOGRAD, 25. (Izv.) Dr. Korošec je imel danes daljši sestanek z dr. Vojo Marinkovićem in dr. Spahom. Konfiniran hišni posestnik RIM, 25. (Izv.) 49 družin (je vložilo ovadbo prati ekemu Car-raiu, hišnemu posestniku, ki ne pozna ljubezni do bližnjega pa se tudi na zakon noče ozirati. Pritožbo je proučila rimska prefekturna komisija in je našla, da je po vsem utemeljena. Zato je bil Carrai obsojen na tri leta konfinacije. Pokrajinski trgovinski odbori RIM, 25. (Izv.) Kakor doznava «Informatore della Stampa», bo minister za narodno gospodarstvo on. Belluzzo sporazumno z notranjim ministrom v najkrajšem času imenoval pokrajinske gospodarske odbore za one nove pokrajine, kjer ne obstojajo trgovinske zbornice. Ogrska žitna žetev BUDIMPEŠTA, 25. Uradni podatki pravijo, da je žetev na Ogrskem končana. Ogrski ]>o-Ijedelci so pridelali letos 5.8 milijonov kvintalav rži, za 1.5 milijonov manj nego lani. Ječmena so pridelali 4.9 milijonov kvintalov, to je za 100 tisač kvintalov več nego lani. Pridelek ovsa pa znaša 2.9 milijonov kvintalov, to se pravi ravno toliko kot lani. Zračno oboroževanje Rusije MOSKVA, 25. (Izv.) Rudi prekinitve odnošajev z Veliko Britanijo posveča sovjetska vlada zmerom več pažnje organizaciji vojske. Ojačiti hoče pred vsem vojno letalstva. Delavske organizacije ji gredo na roko in so v to svrho že nabrale nad 100 tisoč rublje v. Uspeli polet Amstardam-Đata-via in nazaj AMSTERDAM, 25. Ameriški milijonar Van Lear Black je na letalu «Fokker» srečno dovršil 30.000 km dolgi polet iz Amsterdama v Batavijo in nazaj. Na letalu je bilo troje ljudi. Na letališču je sprejela letalce velika množica ljudi, ki je štela preko 100.000 duš. V Mezopotamiji divja kolera. Doslej je zahtevala epidemija do 30 človečkih žrtev. Mejtg in Me „fBitiOST" rt ▼ Trstu, dne 26. julija 1927. Politične beležke Romunska ustava In kraljevsko vpraSanJ* Nova romunska ustava je bihj objavljena marca meseca 1923. leta. Člen, ki obravnava nasledstveno vprašanje, pravi, da se kraljeve ustavne pravice podedujejo direktno po rojstvu. Žene in njihovo potomstvo nimajo pravice do nasledstva. Vzgoja prestolonaslednika se mora prilagoditi iztočni pravoslavni veri. Ker prvi romunski kralj ni iasel nobenega sina, je mogel postati prestolonaslednik ali njegov najstarejši brat ali nadaljnji moški potomec. V slučaju, da ni več nobenega potomca, oziroma da se vsi odrečejo prestolonasledstvu, ima kralj pravico imenovati za svojega naslednika člana kake druge evropske suverene dinastije, a to sporazumno z romunsko poslansko zbornico. Če pa kralj pred svojo smrtjo ne imenuje nikakega naslednika, tedaj se smatra prestol kot izpraznjen. V tem slučaju se sestaneta obe zbornici, ne da bi bili sklicani, a kljub temu najkasneje v osmih dneh. Zbornici izbereta novega kralja iz ene zapadno-evropskih dinastij. Dokler r.ovi kralj ne zasede prestola, ga nadomestuje kronski svet. Kronski svet je sestavljen iz treh oseb in ga voli romunska narodna skupščina. Volitve so v vseh teh slučajih strogo tajne. Od kraljeve smrti pa vse do zaprisege novega kralja izvaja kraljeve ustavne pravice v imenu romunskega naroda ministrski svet in to na svojo odgovornost. Kralj je polnoleten, ko dovrši o-senmajsto leto. Ko zasede prestol; mora položiti sledečo zaprisego: «ZakILnjain se, da bom branil ustavo in zakone romunskega naroda in da bom spoštoval narodne pra-vice.» Kralj sme še pred smrtjo imenovati regentsfci svet, ki ma po kraljevi smrti pripadejo kraljeve u-stavne pravice za dobo mladolet-nosti prestolonaslednika. Člani kronskega sveta se morajo prej še zapriseči pred obema ustavnima zbornicama. Kronski svet nima pravice izpreminjati ustavo. 4. januarja 192<>. je zbornica odobrila zakon, po katerem je postal romunski prestolonaslednik vnuk pokojnega kralja Ferdinanda, ker se je njegov sin Karol odrekel nasledstvu. Mladi Mihajlo je sedaj v šestem letu in bo do njegove pol- noletnosti vladal kronski svet, ki ga sestavljajo — kot znano — patriarh pravoslavne cerkva dr. Mi-ron Hristea, načelnik kasačijskega sodišča Jurij Buzdugan in drugi sin kralja Ferdinanda princ Nikolaj. Kot izgleda, bo vladal v Romuniji kronski svet skoro celih IS let. Seveda ni izključeno, da se bodo v tem času romunske notranje politične uredbe še mnogo spremenile. Pred nekaj dnevi je romunska vlada na svoji seji razpravljala o nasledstvenem vprašanju. Ker je postal po smrti kralja Ferdinanda mladi Mihajlo romunski kralj, je ostala Romunija brez prestolonaslednika. Ministrski svet je sklenil, da se imenuje za novega romunskega prestolonaslednika princ Nikolaj, ker j« ta edini živeči moški član kraljevske rodbine, ki bi utegnil Še dobiti pravico do prestola. Toda on po direktnem nasledstvenem pravu pravzaprav tudi ne M prišel v poštev. Zato pa je ministrski svet sklenil, naj tozadevne določbe ustave na skupni seji obeh zbornic v toliko spremenijo, da bo imela odslej tudi stranska vrsta kraljevske rodbine pravico do prest ol^nasledstva. Novi rudniki Iz Krasnojarska v Rusiji javljajo, da je te dni prispela z juga vest, da so bile odkrite tam zelo bogate žile zlata- Na kraj novih ležišč dragocene rude je bil poslan iz Moskve profesor Stjepanov, da geološki preišče tamkajšnje ozemlje. V brjanski gubemiji pa so odkrili hogala ležišča foeforita Tu se zgradi še letos velika, tovarna fosfor i ta. Končni izidi l|n*ske#a štetje v Rusiji Te dni se je dokončalo v Moskvi urejevanje gradiva, ki je bilo zbrano pri zadnjem ljudskem štetju. V celi sovjetski zvezi je bilo naštetih 146,200.000 prebivalcev. Od teb odpada na rusko sovjetsko republiko 100 milijonov 500.000 duš, na Ukra^ jino 21,900.000, na Belorusijo 4,900.000, na Zakavkasje 5 milijonov 800 tisoč, na Lzbekistan 5,100.000 in na turkmensko sovjetsko republiko 1,000.000 prebivalcev. V mestih živi 26 milijonov ljudi, drugi — 120 milijonov —■ so zemljedelci. DNEVNE VESTI Zaplemba nedeljska „Edinosti" Tudi nedeljska «Edinost» je bila zaplenjena in o tej zaplembi smo prejeli sledeči odlok tržaškega prefekta: Prefekt iržaške pokrajine Vsdevši slovenski list «Edi-nost» od 24. julija 1927. št, 175, kateri izhaja v Trstu; Upoštevajoč, da pismo «S Sredozemskega morja» od 13. VIT. 1927. vsebuje neresnična in ten-dencijozna namigavanja o gospodarskem položaju dežele, škodljiva nacionalnim interesom m zato sposobna, da raz-dražijo duhove ob nevarnosti za javni red; Vide vsi veljavne določbe o tisku in čl. 3. občinskega v in pokrajinskega zakona od 4. februarja 1915, št. 148 odreja: Slovenski list «Ed^nost» od 24. julija 1927. St. 175, kateri izhaja v Trstu, se radi omenjenega dopisa zapleni. Pričujoči odlok mora ravnateljstvo lista objaviti v naslednji številki. Izvršitev odloka samecra je naložena tržaškemu kvestorju. V Trstu, 24. julija 1927. (Leto V.) Prefekt: Fornaciari. TrMie In nedeljski počitek Pokrajinsko udruženje trgovcev sporoča: V zadnjem času se je ponovno u-gotovilo, da se nekateri trgovci ne zmenijo za predpise o zapiranju trgovin ob nedeljah. Zlasti v neposredni okolici mesta se opaža, da so nekatere trgovine z mešanim blagom odprte tudi ob nedeljah. Tako n. pr. prodajalne zelenjave, v katerih se ob nedeljah prodajajo živila in razno drugo blago, doCi.a bi se sploh smela prodajati samo zelenjava. Dalje prodajajo lastniki nekaterih bufetov ob nedeljah svoje blago tudi za odnos, dočim bi morali prodajati samo gostom v lokalu. Nekatere razprodajalne časopisov prodajajo tudi knjige in raznovrstne pisarniške potrebščine, dasi nimajo tozadevnega dovoljenja. Takšne nerednosti in zlorabe morajo prenehati; za to bo poskrbelo udruženje trgovcev, ki bo kaznovalo kršitelje nedeljskega počitka v trgovinah disciplinarnim potom ter jih tudi naznanilo me-rodajnim oblastvom. Sssteask fffistcvttft taimttv iz tržaške pokrajine Kakor poroča tiskovni urad tukajšnje fašistovske pokrajinske zveze, se je v soboto zjutraj vršil v Trstu sestanek fašistovskih tajnikov tržaške pokrajine, ki ga je sklical pokrajinski tajnik inž. Co-bol. Sestanka so se udeležili vsi tajniki, namreč: Aurelio Barbettani (Tržič), Emilio Grazioli (Sežana), dr. Renato Stecher (Postojna), An-tonio Zanolla (Devin), Andrea Fer-foglia (Doberdob), Osvaldo Pittini -letta Ufficiale» sledeči odlok-zakon: «Prizivi proti likvidaciji vojnih odškodnin, ki so jih likvidirale fin^nfjip intendan-ce, morajo biti prijavljeni pristojni finančni int en danci v roku 30 dm od onega dne dalje, ko je bil o tem oškodovanec zakonito obveščen. Ce je ta rok ob Časa, ko je stopil predstojeCi dekret ▼ veljavo, ie zapadel, oziroma, če je že začel potekati, potem se imajo vložiti prizivi tekom 30 dni od tega dne dalje. Proti odločitvam finančne in-tendance se sme oškodovanec pritožiti pri komisiji, in to tekom 30 dni po obvestilu o odločitvi dotične finančne inten-dance. V tem slučaju se bo pri-čelo sodno postopamje v smisla obstoječih uredb. Določbe člena 7. kraljevega odloka-zakona z dne 10. ja«-nnarja 1926, Št. 47, pa ne veljajo za one oškodovance, ki so jim finančne intendance likvidirale vojno odškodnino še pred 19. januarja 1926. V vsakem slučaju se bo moral pretres in opredelitev prizivov, ki jih predvideva predstoječi dekret, vršiti le po določilih zakonov, ki so bili v veljavi v času, ko je finančna intendanca izvršila likvidacijo vojnih odškodnin, kateri se v prizivu oporeka. Predstoječi odlok bo predložen poslanski zbornici, da ga spremeni v zakon, in bo stopil v veljavo oni dan, ko ga objavi «Gazzetta Ufficiale». Minister, ki je predložil tas dekret, je pooblaščen, da predloži odnosni osnutek zakona.* PefnslsttBttffl imm m Izšel je prvi snopič na novo uvedenega petnajst dnevnega seznama cen, ki ga sestavlja osrednji statistični urad v Rimu. Seznam izhaja kot redna priloga uradnega lista «Gazzetta Ufficiale* in ga bodo to-' rej dobivali brezplačno vsi naroČ*-niki uradnega lista kraljevine. Prvi snopič ima sledečo vsebino** 1.) Cene kruha iz postavne moke v vseh pokrajinah. 2.) Cene na debelo domačih žit in moke na poglavitnih trgih kraljevine. 3.) Cene na debelo glavnih živil, goriv ter bom-^ baževih in volnenih tkanin. 4t)" Mednarodno primerjanje gibanja cen zlata na debelo. V UMOBOLNICI FBI SV. IVANU se je v nedeljo vršila običajna veselica, katere namen je nuditi enkrat na leto nekoliko razvedrila ubogim revežem, ki jih je kruta bolezen pregnala v norišnico. Tudi letošnja veselica je popolnoma dosegla svoj namen; na sporedu so bile razne varietetne točke, ples, kinematografska predstava in godba. . _ KAKO SE BO PLAČEVAL DAVEK ZA UPORABO GEST Kakor znano, je uprava tržaške pokrajine uvedla leta 1925. davek na uporabo cest, ki se je do sedaj iz ter je val po določbah, navedenih v tozadevnem pravilniku z dne 17. februarja 1925. Po tem pravilniku se je davek od mer je val po tako-zvanem koeficijentu porabljanja za razne vrste vozov, sorazmerno z njihovim številom in z višino stroškov za vzdrževanje cest. Sedaj pa je pokrajinska uprava uvedla nov pravilnik, ki se popolnoma razlikuje od prvotnega v tem, da je sedaj za vsako vrsto v oni določena posebna tarifa. Po novem pravilniku se bo davek plačeval tako-le: navadni vozovi od 30 do 70 lir, kočije in kolesi ji od 40 do 60 lir, motorna kolesa 50 lir, motorna kolesa s priklopnim vozičkom («sido-carom») 80 lir, osebni avtomobili od 150 do 1000 lir, tovorni avtomo<-bili in javni avtomobili za prevažanje oseb (korijere), opremljeni s pnevmatikami ali z deloma polnimi gumijastimi obroči, od 250 do 600 lir, enaki avtomobili s polnimi gumijastimi obroči od 400 do 750 lir, priklopni vozovi od 150 do 350 lir, lokomobili in cestni traktorji 1000 lir. Za nekatera vozila ne bo treba plačevati davka. Takšna vozila so n. pr. raznovrstni poljedelski stroji, ki služijo samo pri poljskih dolih, avtomobili rešilnih postaj, poštni avtomobili ter oni avtomobili, za katere ni bila plačana cirkulacij sk a pristojbina in zato na smejo javno voziti. Razne tovarne, trgovske družbe in podjetja ter osebe, ki s svojimi vozili zelo uporabljajo in kvarijo ceste, bodo morali plačevati dodatni davek, ki bo odmerjen sorazmerno s količino prevažanega blaga. Ta davek bo znašal najmanj 250 lir — za prevoze od 1000 do 1500 ton letno — največ pa 1000 lir — za prevoze nad ©000 ton brutto. Naleztftve kolesni f V Času od 17. 7. do 23. 7. 1927. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 1, škr-latina 3, legarjeva mrzlica 15, par ratifus 5. Od obolelih oseb ni umrla nobena. ftn tmvlttks potODMje J* fa Axaentini)» na ■Sitvrnije» Poseben odbor nacionalnega u-družanja A. I. C. (Amiri Idea Cob- niale) v Turinu si je nadel nalogo organizirati tehnična trgovinska potovanja, ki imajo namen pospeševati in okrepiti odnošaje z latinskimi državami Južne Amerike in s prekooceanskim! deželami spleti. Prvo tako potovanje v Brazilijo in Argentmijo se bo izvršilo na krovu motornika «Saturnia», ki je lasi tržaške družbe Cosulich in Id bo 21. septembra nastopil svojo pr-£o vožnjo v Južno Ameriko. Ker je namen teh trgovinskih potovanj, kakor si jih je zamislil o-m en j eni odbor, ta, da pridejo voditelji ali zastopniki italijanskih podjetij v neposredne osebne stike z a-meriškimi interesenti, se bodo tekom potovanja vršili na krovu ladje in v posameznih mestih sestanki, ki jih bo organiziral odbor s pomočjo krajevnih oblasti in trgovinskih zbornic. Potovanje je najskrbneje organizirano in bo gotovo nudilo vsakemu, ki se ga more udeležiti, mnogo koristi, zabave in pouka. Podrobnejše informacije daje Osrednji u-rad Julijske Benečije za potovanja, ki ima svoj sedež v Trstu, na Borznem trgu 2. Ta urad sprejema tudi prijave. LISTNICA TJBEDNISTVA 6. Anton Efikolavčič, Rakitovič: Vašo dopisnico, v kateri nam opisujete položaj izseljenca iz Vaše vasi, smo prejeli, toda ne vidimo, kaj naj bi posneli in objavili iz Vašega pripovedovanja. Potrpite, da bo zopet pisal. Zdi se, da ni druge poti v tem slučaju. Tržaško sodišče Sumljivo obnašanje Včeraj je stal pred tržaškim kazenskim sodiščem Poljak Slanka Berek, obtožen poskušenega žepar-stva. Temu je dal povod dogodek, ki se je odigral v prostorih banke Commerciale I ta liana, kjer je imel opravka uradnik menjalnice Bo-laffio. Moral je plačati 40.000 lir v neki menični zadev L Pri tem ga je opazoval slabo oblečen mladenič, katerega obnašanje se je uradniku, ki se imenuje Jakob Zacutti, zdelo nadvse sumljivo. Neznanec je namreč — kakor v raztresenosti — pokril z lastnim klobukom kup bankocev v imenovani svoti. Toda Zacutti je pravočasno opazil to dejanje in vzel bankovce, ki jih je vtaknil v žep. Neznanec ni opustil namena. Kmalu je Zacutti čutil v svojem žepu roke neznanca. To je neznanec koj za dejanjem tajil u-radmku banke in Zacuttiju. Prišlo je do zmešnjave in to je neznanec porabil, da je izginil. Naslednjega dne je Zacutti v isti banki opazil med drugimi zopet neznanca. Zacutti je poklical takoj dva agenta, ki sta začela zasledovati neznanca in ga nato tudi ustavila. Dognala sta, da se imenuje Slanka Berek, pok. Maksimilijana iz Kovna (Litvanska). Na obravnavi pove Berek, da je prišel iz Francije. V Parizu se ja seznanil z neko Judinjo Lino Schneider, ki mu je pravila, da ima v Trstu strica z veliko manufakturno trgovino. Prosila ga je, naj jo spremi v Trst, kjer mu bo rijen stric našel kakšno mesto. Berek je predlog sprejeL Prišel je v Trst z 22 dolarji in 100 lirami. Tu je stanoval z žensko v raznih hotelih. Da menja dolarje, je imel opravka v več bankah. Pravi, da je nedolžen in da se Zacutti moti. Predsednik: «Zakaj ste zbežali v trenotku aretacije?« Berek: «Prišel sem iz banke in nisem več našel zunaj Schneider-jeve. Vprašal sem nekoga, ako je videl žensko z malim kovčegom. Ta mi je pokazal smer, kamor je ona odšla. Tekel «em zanjo — medtem sta me dohitela agenta in me aretirala. Sodišče ni moglo izslediti Schneider jeve, zato so Berekove izjave malo trdne. Zacutti in uradnik Banca Commerciale sta potrdila obtožnico v celoti. Branil je odvetnik Turola. Sodišče je Bereka obsodilo na 1 mesec *n 17 dni ječe. Danes ob 19-30 se vrši v društvenih prostorih seja športnega vodstva. — Načelnik. Iz tržaškega življenja V nedeljo zjutraj sta dva delavca, ki sta šla skozi javni vrt pri Sv. Andreju, zapazila v bližini takozvane rotonde truplo moškega, ki je bingljalo z drevesa kraj steze. Ko sta obvladala hipno razburjenje, ki se ju je polastilo pred groznim prizorom, sta moža priskočila k obešencu, prerezala vrv ter ga položila v travo, misleč, da je mogoče še kaka iskrica življenja v njem. Toda kmalu sta se prepričala, da stojita pred mrtvecem; truplo je bilo Že mrzlo in o-trplo — znamenje, da je smrt nastopila pred več urami. Delavca sta obvestila o svojem žalostnem odkritju orožnike, ki so se potem podali na lice mesta, da ugotovijo dejansko stanje. Na podlagi osebnih listin, ki so jih našli pri njem, je bil samomorilec spoznan za 57- letnega Čevljarja Hektorja Dri, sta-nujočega v ulici Lazzaretto vec-chio št. 44. Po izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne Bolnišnice. Kakor so pozneje ugotovili orožniki, je nesrečni čevljar živel v zadnjem času v veliki bedi in menda baš radi tega je šel v smrt. Komaj 19-letna Bruna Alhrecht, stanujoča v ulici Rena Št. 4, se je sinoči iz neznanih vzrokov odločili k obupnemu koraku, da konča z življenjem. S tem namenom se je okoli 19. are .zaprla v sobo ter izpila znatno količino karbolne kisline. Njeni domači, ki so kmalu potem zaznali, kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečni mladenki izpral želodec in jo s tem začasno rešil iz neposredne smrtne nevarnosti. Nato je hila Al-brechtova prepeljana v mestno bolnišnico, kjer jo je tamošnji policijski organ povprašal po vzro^ kih njenega obupnega dejanja, a zaman; mladenka ni hotela podati v tem ozira ni kak epa pojasnila; dejala je le, da se je naveličala življenja. Njeno stanje je nevarno. Ravne nergađe Pri delu v tovarni olja pri Sv. Andreju je 28-letni težak Salvator Tarda, stanujoč pri Sv. Mar. Magdaleni sp. št. 541, predsinočnjim nehote zadel z nogami ob posodo vrele vode ter jo prevrnil. Pri tem mu je voda pljusknila na noge ter ga hudo oparila. Nesrečni delava* je tal prepeljan v mestno bolni!" nico, kjer se bo moral zdraviti najmanj kakih 15 dni. — V ladjedelnici S. Marce »e Je včeraj popoldne ponesrečil 15-l«tnf kovaški vajenec Anton Asselta, stanujoč na trgu Donata St. 3; prt delu na nekem parniku, ki ga tami dograjujejo, je radi nesrečne kretnje padel z višine več metrov t odra, ter si pri tem hudo pretresel možgane. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne posta-, je, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v, kiruTgični oddelek. — Sinoči je bil prepeljan v mestno bolnišnico 9-letni pastir Emil Daneu, bivajoč na Kontovelu, kjer, služi pri nekem posestniku. Deček je pretekli četrtek padel z drevesa na gospodarjevem vrtu ter se pri tem hudo udaril v hrbet. Najbrž si je poškodoval hrbtenico, kajti zdravnik, ki ga je preiskal. je ugotovil precej hudo bunko nad sed-< mim vretencem. Zato je moral deček ostati v bolnišnici. — Na pomolu Bersaglieri, kjer se je igral s svojimi sovrstniki, je lt>-letni Ivan Sbiša, stanujoč v ulici Rena št. 17, v nedeljo predpoldne padel z bankine tako nesrečno, da si je na kompliciran način zlomil nogi. Neki mestni stražnik, ki se >e tedaj mudil tam blizu, je poskrbel, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dal prepeljali dečka v mestno bolnišnico. Vesti z Goriškega Nečloveški sin Tapetni k Stekar Lavrencij, star 55 let, stanujoč v ulici Rabatta, je prosil svojega sina, naj bi mu pri delu nekoliko pomagal. Sin je res prijel za delo, toda ko je bilo vse končano, je zahteval od očeta, naj mu da 5 lir. Oče pa, ki se nahaja v slabih gmotnih razmerah, mu ni mogel ustreči ter mu je izročil vse, kar je imel pri sebi, to je 4 lire. Sin pa ni bil zadovoljen, temveč je začel razbijati in se surovo kregati, končno je očetu skril delavsko orodje Drugi dan je oče mislil na delo, pa ni bilo nikjer orodja. Takoj mu je prišlo na misel, da mu ga je skril sin. Poiskal ga je in ga opomnil, naj mu pokaže, kje je o-rodje. To je pa sina vnovič razka-čilo, začel se je še hujše obnašati proti svojemu očetu, tako da jih je moral priti mirit še mlajši sin. Toda vse njegovo vmešavanje ni pomagalo nič. Divjaški sin se je še z večjo jezo vrgel nad očeta, pograbil za kuhinjski nož in ga očetu zasadil v prsa. K sreči se jeklo ni zarezalo globoko. Očeta so morali prenesti v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je rana ozdravljiva v desetih dneh. Po surovega sina pa so prišli orožniki in ga predali sodnijski oblasti. GORICA Toča v Brdili Zapadna Brda je te dni zopet obiskala ona običajna, skoro vsakoletna toča. Trpela je predvsem severna stran zapadnih Brd. Toča je za enkrat vzela eno tretjino do ene petine vinskega pridelka. V nekaterih krajih (n. pr. v Medani) je napravila precej občutno škodo na sadnem drevju, ker je uničila precej sadnih drevesc. Vendar pa ta toča ne bo občutno škodila letini, če Brda ne dožive letos še kaj hujšega. KANAL V bližini Kanala sta pasli na travniku dve sestri, Ivanka in Milka Savli, ena stara 12, druga pa 14 let. Iztaknili sta nekje nesrečno granato in jo pričeli ogledovati v svoji otroški radovednosti. Bodisi da sta tolkli s kamenjem po nji, bodisi kako drugače, granata se je razstrel. in opravila svoje grozovito delo ter močno poškodovala deklici. Milka je bila občutno ranjena na levi rami, na levi roki pa ji je odstrelilo dva prsta; Ivanka pa na desni rami, desni roki in levi nogi. Obe sta padli v nezavest ter močno krvaveli. Našla ju je šele mati, ki jim je prinesla jesti. Hitro so ju spravili v Gorico, kjer leie v bolnici pri usmiljenih bratih. BOVEC Ali jih ne bo še konec teh nesreč z granatami in bombami? Saj je že deset let, odkar je pojenjala bojna vihra po teh planjavah in gorah soške zemlje. V soboto se je zopet ponesrečil neki pastirček iz Bovca, star IG let, po imenu Jožef Mle-kuž. Ko je pasel svoje ovčice, je zlezel z njimf prav gori visoko na hrib Romb on, kjer se nahajajo še dobro ohranjeni strelski jarki in še precej pozabljenega streliva. In tudi ta revež je iztaknil staro bombo, jo pričel ogledovati in s kamenjem zbijati. Kar se je nenadoma razstrelila med njegovimi rokami, ki mu jih je vse razmesarila. Prepeljali so ga v Gorico v bolnico, kjer menijo zdravniki, da bo v treh tednih že okreval. CEROVO PRI ŠTEVBRJANU V Cerovem je pričela goreti baraka neki Tronkar Milki. Ogenj je nastal v kuhinji in se v kratkem času razširil po celem poslopju ter ga popolnoma vpepelil. LOKVEN V Trnovskem gozdu je napravil zadnji vihar v soboto zvečer velikansko škodo. Deževna vihra, ki se je spremenila v pravcato kraško burjo, je polomila in razbila okrog 3000 nr lesu. Pas tega ciklona je šel preko Bat-PodŠtale in Lokev v širini 50 m, kjer je odkril tudi nekoliko streh. Letoviščarji, katerih se nahaja sedaj v Trnovskem gozdu zelo veliko, se je polastil velik strah. Doživeli so nekaj strahovitega. Ceste, ki vozijo skozi gozd, so vse polne razbitega lesa, tako da se celo promet ovira. OD BELE PEČI ZA MANGAR« TOM PA DO TOLMINA Čital sem nekje v «Planinskem Vestniku»: «Meseca julij in avgust sta ona, v katerih turistično življenje najbolj manifestiram — In res, če gledamo statistične arhive planinskih koč, povprašujemo po visoko v gx>rah ležečih vasicah, pridemo do točnega dejstva, da se v teh dveh mesecih največje vročine ljubitelj planin hoče vživeti vsaj za. kak dan v svoje planinske! sanje, se navžiti vsaj enkrat v letu čistega in svežega gorskega zraku. Vključuje pa ta doba nekako dvoje vrst turistov. Ene, kateri stremijo predvsem po gorskih višavah, in druge, ki so pa junaki bodisi nizkih ali gorskili dolin. Zadnjič ^em te^-t bo stopil v vrsto drugih, ponii-nejših ljudi, ki se zadovolje 3 tem, da iz doline opazujejo gorske velikaaie in od časa do časa zavživajo prah, ki ga tvorijo avtomobili pred njimi bežeči. Iz Tolmina do Bovca, nato čez Predil do Rabeljna v enem dnevu. — Rabelj sam na sebi je majhno gnezdo, stisnjeno med gorami, ki skupno z jezerom tvorijo krasoto njegove lege. Visoki Fiinfspitzen se predrzno dviguje prav nad njim s svojimi peterimi vrhovi v višave. Znamenitost Rabeljna temelji predvsem na bogatem rudniku svinca in cinka, katerega izkorišča danes neka angleška družba; njegovo živahno&t pa vzdržuje skoraj fotreb, za izseljevanje in ponekod celo zato, da se je potem denar založil v nejramačnine. Zadružna zveza je bila tudi v teh težkih časih koe svoji nalogi. Imela je vedno na razpolago potrebna denarna sredstva in priskočila je povsod članicam na pomoč, kjer je bilo treba pomoči. Dajala je vkljub gospodarski krizi potrebna posojila. Sedaj je opažati lahek oddih glede dviganja vlog in upati je, za bližnjo bodočnost, da se razmere ne bodo poslabšale. Vsled revalutacije in stabilizacije lire se bodo razmere na denarnem trgu tudi zboljšale. 4. Gospodarska panoga, ki je vsega uvaže van j a vredna in katera bo edino v stanu konsolidirati našega kmeta, je živinoreja. Za poljdelstvo v ožjem pomenu besede niso pri nas taka tla, da bi nam mofrla obetajti poseben napredek kmečkega stanu. In zato moramo posvečali vso pažnjo živinorji, mlekarstvu in mlečnim izdelkom. Že lani sem na tem mestu poročal o osrednji mlekarni, ki se je mislila osnova*! pod okriljem Fe-draziono Agraria Giuliana v Trstu. Prvotni načrt je bil spojen z velikimi stroški in zato se ni uresničil. Do osrednje mlekarne pa mora priti, ako hočemo, da bo mogoče oddajati v Trst ono količino mleka, ki ga Julijska krajina proizvaja. Je tu mleko iz drugih pokrajin, ki se niti zd&leka ne more kosati glede kakovosti z našim mlekom, dela nam pa ogromno konkurenco, ravno zato, ker je njegova razproda ja boljše organizirana. Do osrednje mlekarne s so^ delovanjem domaČih mlekarn pa mora priti, ker le tako bo mogoče zagotoviti trg domačim pridelkom in razvoju naše živinoreje. Tu omenjam, da bo morala Zadružna zveza zopet vpeljati mesto strokovnega" učitelja, ki je potrebna ustanova. Prišel je tudi Čas za snovanje vnovčevalnih zadrug, zlasti za vnovčevanje goveje živine. Ali sedenja kriza in ne baš pevojni poizkusi v tej panogi silijo k skrajni opreznosti. 5. Pri svojem delovanju se je Zveza opirala na Istituto Nazio-na.le della Cooperazione, ki je res pokazal največ umevanja za naše zadružništvo. Zvezin denarni promet s tem zavodom je izkazal skoro 10 milijonov lir (9,266.400.—). Ta je dalje podpiral tudi druge naše zadruge; z vso upravičenostjo pričakujmo, da bo sedaj, ko se spremeni v državno «Banko za delo in za-družništvo» Še bolj podpiral zadružno gospodarstvo. Drugi zavod, s katerim smo bili v zvezi, je Lil «Istituto Feder&le per il Risorgimenta delle Venezie» v Benetkah. Pri tem zavodu smo povišali svoj delež od 20,000.— na 40.000.— lir, da smo bili tako tem bolj deležni agrarnega kredita, ki ga ta zavod daje. Posebno v zadnjem času se je pri- čel zanimati prav posebno za naše kraje. Kot zadružniki in prijatelji kmeta in malega človeka pozdravljamo z veseljem vsakogar, ki pride v naše kraje z odkritosrčnim namenom, da povadigne gospodarsko stanje tukajšnjega kmetskega ljudstva. Delali smo dalje precej tudi z «Banca Nazionale di Credi-to», zlasti v prometu s cirkular-nimi čeki. Pri liktorskem posojilu je naša Zveza sodelovala in potom nadih zadrug in Zadružne zveae je bilo v Julijski Krajini pedpi-sanegai 400.000.— lir liktorskega posojila, kar je za naše gospo^-darske razmere —> razmfflfte kmetov, malih obrtnikov inmmr lih trgovcev — zelo velik uspćh. Tudi s tem je naše ljudstvo pokazalo, kako se zna ono odzivati pozivom vlado in države. Ustanovila se je v Rimu «As-socitNzione Nazionale fra Rurali Agrarie ed Knti Austtia-ri» za vse kredttne zadruge države, in naša zveza je tja pristopila z vsemi svojimi kreditnimi zadrugami, tako da smo %eđaj včlanjeni pri. «Ente Nazionale per la Cooperazione» glede ne-kredithih in pri « A ssociazione nazk>nale» glede kreditnih zadrug*. 6. Zadružni in gospodarski izobrazbi posveča naša zveča kolikor mogoče več pozornosti. Tudi leta. 1926 smo priredili € tedenski Zadružni tečaj, ki -»e ga je udeležilo 30 obiskovalcev iz cele pokrajine. Tečaj je končal s prav dobrim uspehom. Tako deluje in širi pouk o praktičnem gospodarstvu in zadružništvu tudi naše glasilo «Gospodari ki vestnik», ki ne bi smel zlasti v teh težkih Časih, ko ? zdi. kakor bi so tudi narava *s svojimi mnogovrstnimi Škodljivci borila proti kmetu, manjkali v nobeni kmečki hiši. 7. Lani sem s tega mesta govoril o načrtu za osnovanje Zadružne banke v svrho kolikor mogoče večjega izkoriščanja zadružnega denaega in podpiranj« za-družništva. Nameravali smo u-stanoviti banko s 5 milijoni glavnice. Ali v septembru leta je izdala država posebne odredbe glede snovanja novih denarnih zavodov in varstva vlagateljev; in tu je bilo določeno, da je treba za snovanje nove banke, ki bi imela svoj delokrog čez več pokrajin, vsaj 10 milijonov kapitala. S tem je kril naš načrt za osnovanje Zadružne banke prekrižan. 8. Leta 1926 je imelo širše na-čelništvo 3- seje in ožje načelni-štvo pa 43 sej, Udeležba pri sejah in sodelovanje načelništva je bilo redno. Sejam sta prisostvovala vedno tudi po eden ali dva člana nadzomištvak De k) pri «Zvezi» se je zvišalo, kar prtbča tudi promet. Letos je bilo 53.066 blagajniških postavk nasproti 49.000 v lanskem letu. Poštnih postavk pa je bilo" letos 30.000 in lani 28.000. Uredništvo je ostalo isto, le inž. Pod-gornik je koncem leta 1526 odšel od nas. Uradništvo je vedao vršilo svojo nalogo točno in vestno in zaslužilo zato tudi priznanje in pohvalo. Letni obračun, ki g& imate pred seboj priča o napredku zveze s finančnega gledtoČ*. "Ni treba, da se Ž njim posebej pečam, ker tvori njegova odobritev posebno točko dnevnega i*-da. - 9. Letos poteče triletna doba, za katero ste nas bili izvolili in postavili leta 1924 na čelo Zadružni rvezi. V teh treh letih se je Zveza močno razvila in jpo-stala najmočnejši zavod, .ki je moglo naše zadružništvo pri teh razmerah poklicati k življenju. Res je, da ni Zveza re$ila vseh vprašanj, ki spadajo v njen delokrog, ali vedeti morate, da je morala porabiti velik del svojih sil za konsolidacijo našega zadružništva, ki je bilo ob nastopu zveze na kosih. Naloge, ki jih mi nismo mogli izvršiti, Čakajo novi odbor, ki se bo moral zavedati, da mora biti zadružništvo nad gospodarski e-vangelij, in da le v njem je gospodarska rešitev ljudstva. Kakor je zadružništvo rešilo pred 50 leti malo posestvo, malega obrtnika pred pogubo tako bo rešilo malega človeka sploh tudi iz spon sedanje gospodarske krize.» («Gosp. vestnik*). Lep roman e rade čitajo lepe romane. A le — de so to res" lepi romani, zakaj nima zlepa kdo kritičnejšega očesa kot ga ima ženska čitateljica. V prvi vrsti to ne sme biti roman kakega Sušmarja, kot so bili Dostojevskij, Tolstoj in Dickens, ampak pisateljske zvezde prve vrste, na primer Eschtrutt, Courts-Mahler in Carolina Invernizio, kvečjemu še Jack London, Mauri-ce Lflfcianc in drogi. Naj mi Jack London oprosti, če sem ga prištel med -zvezde, senzacijonalen pa je vsi? kakor. In senzacija je v romanu .glavno. Pisatelj, ki ima takšno izobrazbo, kat povprečno izobražena dama, je lahko srečen. Njemu se ne pripeti, da bi segel pregloboko v probleme življenja, atnpak plava tako lepo pri vrhu, kakor lupina na vodi. Ni preveč nevaren in prav nič moder, in to je, kar vleče, ker ga vsakdo lahko — razume. Glede oblike je najboljše, da ima roman zelo veliko pestrih pridevnikov.; solnce je lahko rumeno in zeleno, vse hkratu, samo da je poezija večja, jezik je pa lahko tudi culukaferski. Po vsebini roman ne sme vsebovati nič takega, kar bi imelo opraviti z življenjem. To j© predolgočasno. Po ©bSirnosti pa je roman lahko zelo, zelo debel. Najboljši so romani, ki obsegajo nad pet sto stra-eni, minimum je štiri sto strani. Če je roman slabo ilustriran, je bolji«. Zahteva po obširnem romanu je sicer trdosrčna. Pomislite, koliko fizičnega dela mora dotična pisateljica položiti v pisanje črk; no, duševnega dela v romanu itak nič ni. K vsem tem zahtevam se za lep roman pridružuje še ena zahteva, lep začetek in lep konec. Začetek mora biti poetičen, konec pa še bolj, zakaj konec dober, vse dcfbro. In lepo se mora izteči, da so vsi zadovoljni, junaki romane in njena Čitateljica Če le mogtNi^, naj se roman godi v grofovskih krogih, da je več bleska in razkošja v njem in si ženske ustvarjajo brezplodna hrepenenja, ko prebirajo popise sijajnih soban in pojedin. In še eno vrlino ima ta krog, površen je in hinavski, senzacij že Ijan in posebnjaški; pisatelj ima zato lahko delo. Če ima roman vse te vrline, blagor mu! -Razprodan je, gre iz rok v roke, r«®capan pride, domov, kmalu poide, mnogo povprašujejo po njem; kaj hoče roman še več? In čitateljice so zadovoljne. «Gh, kako lep roman!« mi je dejala nekoč lepa gospa... Čujte, lepo jo imenujem zato, ker nočem povedati njenega imena. Ce bi jo imenoval kakorkoli, suha, debela ali pegasta, bi vsaka dejala: To nisem jaz! Ce pa jo imenujem lepa, bo vsaka mislila, da je to ona in to je prav, ker jaz mislim v tem sploh vse ženske čitateljice lepih romanov. «Oh, kako lep roman!» mi je dejala nekoč lepa gospa, »zakaj pa vi ne spišete kaj takega?« Kaj takega sploh ni mogoče napisati. Kaj podobnega ne izključujem, a še to je težko. Lepa gospa je bržkone mislila na kaj podobnega, a še tega ni prisojala mojim možne moji pisateljski rutini, zakaj pristavila je skoraj v eni sapi: «Pa kako boste slovenski pisatelji... Premalo poznate življenje..? «Kaj poznamo premalo?« sem vprašal. «Življenje. In pa fantazije vam manjka. Za pisanje takega romana je treba ogromne fantazije, po mojem mnenju je to glavno.* «Vam bom pokazal fantazijo!« sem dejal pri sebi. •Fantazije,» je nadaljevala gospa, ime »zelena kača.« Gospa je širila oči in usta: «To je nemogoče!« «Vi imenujete to nemogoče? Poglejte v svoj roman in videla boste, da je vse res; še gorostas ne j-5e stvari so resnične.« «In vi se tega spominjate?« «Kakor da se je zgodilo včeraj. Spominjam se tudi dne, ko so me ukradli čisto majhnega...« «TutM vas so ukradli kot otroka?« «Tudi mene? Ali so tudi vas? A tako! Vi mislite na roman... Da, ukradli so me, še predno sem nosil srajčko.« «Uboga mati!« je sočuvstvovala lepa gospa. «Ona za to ni vedela.« «Saj vas je vendar peferešala.« «Ne, ker sem bil ukraden že deset let pred rojstvom.« «To je vendar nemogoče!« «To se tudi meni čudno zdi. Še bolj čudno pa je, da so me vrnili materi šele po njeni smrti. Tako se sploh nisva poznala.« Gospa me je gl^lala s poloče-som in dasi je videla v mojem obrazu vsaj toliko resnobe kot v svojih romanih, se je vendarle drznila izreči: «Ali govorite resnico, ali sto duh?« Kakor da duhovi lažejo. In od-gevoril sem mirno, nekoliko zamolklo: «Duh sem.« Gospa se je skoraj prestrašila. «0uh sem,» sem ponovil. «Telo, ki ga vidite pred seboj, ni mo-je, le duša je moja, ki govori iz tega tujega telesa. Tako pravzaprav jaz, ki sedim pred vami, nisem jaz, ampak nekdo drugi, če me gledate, Če me pa poslušate, sem zopet jaz...« «Jaz vsega tega ne razumem,« je koprnela gospa pol iz strahu pol iz vzhičenja, kakor da bere lase dvigajoč prizor v romanu. «To je cela zgodba,« sem dejal. «Kaj takega se mi v vseh mojih sedmih življenjih ni pripetilo. Pomislite. Grem na izprehod in pridem do lepega travnika. Tam stoji tablica in na nji je zapisano: «Pre- (Dalje na IV. strani) BERLIH-SCHDOL vodi v rseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk ic pre-953 t| N |f ■ fl De Jon£'s hola miški, zasluži ItfUlHU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 870 GENTILU St CRISMANC1CH Trst, Vi« Mauim 40. manufakturna trgovina na drobno in debelo. Bogata izbera manu-faktor, perila, blaga za moške in ženske obleke, zaves, preprog, trlrža, volnenih in prešitih odej za žimnice i. t. d. vse po najnižjih cenah tržaškega trga. 976 STISKALNICA olja. z vso opravo izdela 300 kg oljk, se proda. Cena 12.000 L. Stiskalnica se nahaja pri Sv. Antonu št. 71 pri Kopru. Pogoditi se pri lastnika, Bordon Josipu, Monte Servola št. 804. _ 963 ARTISTIČNI držaji za abajour, blagajne, klopi, naslanjači. Trst, via Giulia 13. 971 TAPECERIJSKI papir za dekoracije sob po nizkih cenah. Trst, Viale 20 Settem-bre 16. _972 ZALOGA istrskega vina L vrste, na debelo. Postrežba na dom. Gingovaz Ivan, Trst, Via Ircneo 3. 981 LOCKMER & Co. (prej Slalitz) Trst, Via Loggia 1. Izbera trliža, odej in bele volne za žimnice od L 16.— naprej. 982 FONTE D'AOUISTO Trst, Corso Gari-baldi 1. Najbogatejša izbera srajc in modnih potrebščin za moške. Najnižje cene. Fonte d'aquisto. Trst. 963 KRAŠKI teran prvovrsten (osmica) L 4.80 liter. Širca, Godnje (Dutovlje)._985 ZIBERNA Ranicro, Trst, Via Malcanton 12, tovarna Copičev, krtač, metel iz žime in drugih potrebščin.__984 ZASTOPNIKI za vse kraje v deželah Trsta, Reke, Gorice, Istre in Zadra sc ieščejo. Pojasnila daje tvrdka Giulio Pol-lack. Trst. Via Matteo Renato Imbriani št. 5, tel. 844._987 JERBASI, veliki po L 15.75, stolice L 13.—, naslanjači L 27.50, naslanjači vpog-ljivi L 28.—. P. Oberdan 1. 973 GOSPODIČNA «Kontoristinja» ima pismo pod «Mila Sreča* pri tržaškem uprav-ništru._1001 GLASOVIR, zelo kratek, metalična plošča, dunajski, se proda. Izredna prilika. Scussa 3/TL, Bruni. 1002 POSESTVO z dobrovpeljano gostilno na glavni ceisti, prodam. Marof, Sp. Idrija 73. 1G03 RESTAVRACIJA «F1AT»„ Trst, via Bet-tisti 26. Prvovrstna kuhinja. Izvrstna viua in pivo «Dreher». Najnižje cene. Pri cenah vračunjena postrežba. 1004 DEČEK 15—17 leten, se išče za trgovino je.itvin. Zglasiti se na Opčinah 352. (1005 TRI KRAVE, prašiča, vinsko posodo, sla-mOTCznico, voz in druge pritikline proda Skapin Fortunat, Veliko polje št. 8, Št. ^Vid pri Vipavi. Istočasno oddaja posestvo v najem za prihodnje leto. (1006 IfDAf najbojše vrste. Soc, Litiure-IVV H J Lombarda L 5. Agencija Trst. Piazza Scorcola 3, tel. 32-37. Iščejo se založniki za Postojno, Bistrico, Buzet, Sv. Lucijo, Bovec in Cerkno. 881 f ZDRAVNIK j Dr. FRANC GRUDEN! I se je nastanil v Nabrežini (na lastnem domu) m od 9. do 2. j Na njegovo mesto v Postojno j je prišel j Dr. FR. AM8R0ŽIČ j !■ ki ordinira vsaki dan dopoldne ° v Postojni, popoldne pa v St _ Petru na Krasn. (84?) 11 ■ s a I KRONE" Mliarit, platin, Zt-tronb zlate kaoafe ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT POVM - urama Trst, Via Mazalni 46 1 PODLISTEK FRANCE BEVK: (44) «Tudi,» je zastala Micki roka, dvigrnila se je in vrgla pest plevela čez ograjo v klanec. Nato ni vedela,, kaj reči, popravila je ruto. na glavi in opazila, da jo krčmarica strastno opazuje. Micki ti pogledi niso mogli ostati skriti. Po načinu gledanja je spoznala njih vsebina in pomen. Spreletelo jo je. Počasi je odtrgala oči od krčmarice in jih vrgla po sebi, preko prs in nedrij do nog. Zardela je. Krčmarici ni ušlo Mickino pomembno samoopazovanje, nasmehnila se je pre-očito. Z nag-lico varalice je uprla pogled v Tin^ Četa. ki je metal kamenčke od sebe in se glasno smejal svoji igri. «Glej. g-lej», j© dejala, «kako se že igra.» Micka ni imela besede ne smeha. Ko jo je krčmarica vprašala:» Ali bo kmalu dobil sestrico?« se je zdrznila in potrdila svojo tiho misel. «Preredili jih bomo, ako Bog da...» «Ne prepogosto,» je pristavila krčmarica s pomemljivim pogledom, «in po poštenosti. Še tisti, ki pridejo kot Beg zahteva, so preveč...« Krčmarica je odSla. Micka je gledala njena za njo, dokler ni izginila za živim tom... Tedaj je popadla dete in odšla v Izbo. Čutila je omotico. Ni vedela, kaj dela. bila je otroka in ga pritisnila nase, kakor bi se bala, da ga ne izgubi. Na to ga je posadila na tla, odšla v vežo in so vrnila nagaj v izbo. Torej je res? Ona je želela, da jo znamenja varajo. In v teh željah se je skoraj zaganjala in ni nič več mislila na to. Zdaj jo je prebudila vas* ki šepeta in se Čudi~. Spomnila se je na svojo mater. Bfto je t januarju, ko ni mogla odtrgati pogleda od nje. Končno je spregovorila. «Ti, kakšne oči pa ima£?» Micka se je tedaj zavzela in obstala, kakor 1 da ji je kdo zastavil nož na srce. «Kakšne?» «Kakor da si nosna...* Nož jo je umoril za trenutek. Niti besede ni mogla reči svoji materi, le strmela je vanjo. In da ne vzbudi suma, je dejala čez dolgo: «Kaj govorite?« Mati ni dejala nič več; tudi ona je počasi po-1 zabila na to, ker ni marala misliti, kakor ne more nihče misliti na dejanje, ki ga ni bilo In je bilo storjeno jedva v sanjah ali še v sanjah ne. Vzela je zrcalo in se pogledala v njem. Njen obraz je bil nenavadno bled, oči so gledale motno, stekleno, čuden blesk so dobile. Po obrazu so se kazale pege. nalahko, komaj dahnjene na belo polt. Peg pod očmi ni imela nikoli. Zamišljena je položila zrcalo na okno in sedla na klop. Podprla je glavo m roko in gledala pred sć. Otrok ji je govoril nekaj nerazumljivega in ji kazal lesenega konja, ona ga ni slišala Vse, kar si je do takrat tajila in hotela s silo zatreti ▼ sebi, se je dvignilo pred njo z večjo silo in straSnejŠe. Predstavila si je svojega moža. Videla ga je dobrega, kako se smeje.in vsak večer razvezuje rdečo ruto, otrok pa steza roko po njem. Ta človek bo prišel nekoč mračen domov. Ne bo odpri ust, ne bo pogledal, ne ba se smejal. Njegova rdeča ruta bo prazna. Otroka, ki bo stezal ročice po njem, ne bo sprejel. Sedel bo> podprl glavo in težko mislil. In ko bo težko r—tmislU, bo grdo pogledal, udaril pa mizi in zaklel. In če ne bo zaklel, bo dejal: «Od kod si se Vzela? Pob eri se ti in tvoj otrok, ki ima tvoj obraz tudi ta. Bogve, kje si ga pobrala!* In Če tega ne bo dejal, jo bo udaril in vpil: «Moja dekla si!» To bi bilo najlažje. Ona bi bila dekla. Lahko se zgodi, da jo bo v spanju zgrabil za vrat m jo zadavil, ne da bi izrekel kako besedico. In se lahko pripeti, da bo vzel sekiro, jo ubil in storil z otrokom isto. Micka j pograbila otroka s tal. ga je v naročje in pritiskala njegovo glavo k svoji: «Ne, ne, ne!» Premislila je Jakčev značaj. Videla ga je. kako je dober in ponižen; vsi so se norčevali iz njega; spoznala je, da ni zmožen, da bi zasadil* ►svoje prste v njen vrat ali zgrabil za sekiro. Vi- dela ga je v krčmi, kako je planil kot zver in je razmislila, da je na koncu koncev vendarle zmožen, da vzame sekiro in jo ubije. Določeno ni mogla vedeti, kaj bi storil. Čakati mora. Spoznala je, d» je neizogibno, da bo nekega dne stopil v hišo in bo njegov obraz, drugačen. Tedaj bo planila in bo pazila na vsako njegovo kretnjo. Ta večer bo danes ali jutri, Čez teden ali čez mesec dni. Pred tem dnem je treptala, in ni ga bilo mogoče odložiti. 12. Nastal je večer; Jakec se je mudil z doma malo dalje kot po navadi. Ta zaposlenost je Micko nenavadno vznemirila. Neprestano je gledaJa v mračna okna. kdaj se prikaže njegova postava. Ni prižgala luči, da bi prehitro ne spoznala v njegovih potezah, kaj se godi v njem. Slednjič je prišel. Videla ga je iti mimo oken. Njegova nagla hoja se ji je zdelo sumljiva, da je zaplalo njeno srce. Otroka je pritisnila k sebi. Vstopil je in se je v mraku izbe razgled al okrog" sebe, kakor da išče svojo žrtev. Micka se je zdrznila, ko je zaslišala, njegov mili glas:» Ali sta se mi skrila? TinčeJ Tinče!» Otrok ga je spoznal in poskočil od veselja. Micka si je mislila: Če. ne danes — jutri... Jakec je prižgal luč in vzel otroka v naročje. Bil je veselejši kot po na.vadi Ko je šla Micka v vežo, da pripravi večerjo, S3 je začudil, da ta nima besed. «Nekaj novega sem kupil... Ugani, Micka!« IV. •EDINOST* V Trstu, dne 2fi. julija 1927. ,hod prepovedan!» Pa si mislim, boni, in ležem na zemljo. In kakor vam je znano iz okultizma, je mogoče za nekaj časa ločiti dušo od telesa. Hop! skočim iz telesa, kakor noga iz nogavice. Pa grem — duša — in se sprehajam po travniku. Kar pride policaj. Mene ne vidi, moje telo pa vidi. «Z mano!« vpije nad klado, ki se ne gane, kakor da je smrtno pijana. «Z mano!« in Še je pijana. Prepozno je, da bi zlezel nazaj v telo in nevarno se mi zdi, ko slišim policaja, da reče: «Ali ne vestg, da je prepovedano ležati na tem' travniku, ki je županov?« Pa klada se ne gane. Policaj jo udari s sabljo in odleti ena roka. Udari v drugič in odleti druga roka. To razjezi policaja še bolj, da razseka telo v prikladne kose, pobaše vse skupaj pod pazduho in odnese na policijo; jaz pa — neviden — grem za njim. «Kaj ste napravili?« mu pravijo na policiji. «Saj ni hotel iti,» se je izgovarjal policaj, «celega pa nisem mogel nesti. Zdi se mi pa, da ga ni nič bolelo in še kri mu ne teče». «To je moje telo,» sem se oglasil, «dajte mi ga nazaj!« In ker me niso videli, so se ozrli * in vprašali: «Kdo govori?» «Jaz že ne,» se je oglasil policaj. Nato so sestavili sledeči zapisnik: «Dne prvega maja je dobil policaj Štrbuncelj na županovem travniku ležečega človeka, ki je na vsa vprašanja odločno odklanjal odgovore, tudi se na poziv ni hotel podati s policijskim organom. Ker je moral policaj rabiti orožje, si je dal raje posekati roke in noge z glavo vred, kakor dat? kak znak življenja od sebe. Ker človek ni pokazal nikakega znaka bolečine in mu niti kri ne teče, je to več nego zadosten dokaz, da gre tu za upor proti policijski oblasti. Neznani Človek se ima zato obdržati v policijskem zaporu toliko časa, da spregovori in prizna svoje dejanje, nato se odda v zdravniško oskrbo, če bo to izrecno zahteval.« «Kaj pa bom jaz ta čas?» sem se drznil vprašati. «Če spregovorite še enkrat, ne da bi bili vprašani,« se je obrnil policijski načelnik na policaja, »boste dobili ukor«. «Saj nisem govoril jaz,« se je ta opravičeval. «Tu notri mora biti kdo drugi.« «Kdo?» je vprašal načelnik. «Jaz,» sem dejal. «Jaz sem duša tega Človeka, ki ste ga v moji odsotnosti razsekali. Jaz zahtevam svoje telo nazaj« «Tako?» je načelnik naglo razumel. «Vi ste? Pravzaprav bi morali biti vi kaznovani.« «Pripravljen sem sprejeti kazen,« sem dejal. «A kako naj zlezem v te kose? Naredite mi celo telo, sicer vas bom zatožil na višjem mestu.« Načelnik se je popraskal, malo sitno mu je bilo. Ko je malo pomislil, je dejal: «Prav za prav z dušami nimamo opravka. Telo je gre-Silo, telo smo aretirali, telo naj se pokori. Idite, z Bogom!« «To ne gre!« sem protestiral. «AH ne veste, da sem tako nevaren? Zlezem lahko skozi vsako ključavnico in vidim, kaj ljudje delajo. Vašo ženo pridem strašit.« Načelnik se je znova popraskal za ušesi in dejal: «To je sitno. Ali ste zadovoljni z drugim telesom?« Zdaj sem se popraskal jaz in nisem dejal ničesar. «Imamo,» je pripovedoval načelnik, ccovaduha, ki je bil mnogo let pri nas v službi. Ta človek je bil preje pijanec in sploh kreposten Človek, zdaj pa je naenkrat opustil vino in še pesmi dela.« «Pa naj bo,» sem dejal, «da ne bom hodil brez telesa po svetu.« Takoj pa sem se domislil: «Ali potem bosta dve duši v enm telesu.« «Ah, kaj še!« je načelnik zamahnil z roko. «Saj on duše sploh nima!« Pripel jal i so mi tega človeka, ki je stal pred menoj kot mevža in jaz sem zlezel vanj. Taka je moja zgodba, lepa gospa?« «In vaše telo?« «Je ležalo na policiji dolgo časa. Ko je odsedelo, oziroma odležalo kazen in se posušilo, so zakurili lansko zimo ž njim peč.« Čuden vzdih se je izvil iz prsi Sospe. «Oh,» je dejala, «zakaj vsega tega ne popišete? To bi bil lep roman!« «Zato, gospa, ker nimam fantazije. Poieg tega bi roman obsegal najmanj tisoč in dve sto -strani. Kdo zmore toliko telesnega napora?« «Tisoč dve sto strani!« je vzdih-nila gospa. k Tisoč dve sto strani!« me je pogledala očitaje ;in še danes vidim njen pogled in slišim njen: «Tisoč in dve sto strani!« Drobne vesti Ko se prekooceanski parnik ustavi v končnem pristanišču, misli povprečni človek, da nastopi za mornarje čas počitka. Pa ravno nasprotno je res — zdaj jih šele čaka najtežje delo. Ne-le da je treba parnik izložiti in ga zopet naložiti, temveč se začne obenem na njem generalno čiščenje. Prebar-vanje parnika je navadno eno prvih del. Treba je ostrgati orjaške dimnike in jih rešiti «ai in na_ to na zunaj na novo puoar\»aj:i, Samo čiščenje obednice prvega razreda je veliko delo. V teh obedn*- cah je prostora za petsto ali Šesto oseb. Preproge in zavese iz kabin prvega razreda je treba skrbno očistiti, mize izlikati, vse dekoracije je temeljito ogledati in popraviti, če je na njih kaj napak. Treba sešteti in razvrstiti okoli 35 tisoč kosov perila (rjuh, obrisač, prtov itd.) Samo steklene posode na modenem parniku je navadno od 25.000 kosov naprej. ••• Ameriška pošta je danes ogromna stvar. Vsako uro od 24 ur dneva je v Zedinjenih državah oddanih en milijon in pol pisem. Na leto porabijo petnajst tisoč milijonov znamk, poleg tega pa še šestdeset milijonov znamk za posebno dostavitev. Samo razglednic odpošljejo Amerikanci okoli 1500 milijonov na leto. Samo na železnicah ima ameriška vlada zapo-sljenih 30.000 poštnih uslužbencev. F. H. RAZNE ZANIMIVOSTI Požigalec V Feldbergu (Mecklenlmrg, Nemčija) je zgorelo v dveh dneh pet poslopij. Ugotovilo se je, da je vseh teh pet požarov povzročim sedemnajstletni pekovski pomočnik, in sicer samo za to. ker je imel pri pogledu na goreče hiše velik užitek. Priznal je tudi, da je kot štirinajstleten deček povzročil požar deželnega gledališča v Neustrelitz-u 1. 1924. Brat tega mladega zločinca ima enaka nagnenja in je bil obsojen radi požiga na eno leto ječe, pri čemer se je v glavnem upo-števala njegova mladost, ker oi> zločinu še ni imel ptnajst let. Podzemljiikl V sibirskem okrožju Narimu so oblasti izteknile sekto, ki si je sama nadela ime «podzem-ljuki». Člani te družbe preživljajo večji del svojega življenja po kleteh, da se na ta način izognjo usodnih pogledov svojih sovaščanav. Strah ored zlim pogledom je sploh glavna točka njihovega življenja, in sedaj se nameravajo izseliti v stepe, kjer sploh ne pridejo v nobeno dofti-ko z drugimi ljudmi. Veliko mesto in tetofrm New-yorška' poŠta naznanja uradno, da je število telefonskih naročnikov prekoračilo milijon, tako da pride na vsakega sedmega meščana en telefon. Naslovi telefonskih naročnikov so tiskani v dveh debelih zvezkih. Gorila pred sodnftfo Razprava proti Earle Nelsonu, gorila-človeku imenovanemu, ki je obtožen, da je zadavil štirinajstletno deklico in neko poročeno žensko, se je na predlog branitelja preložila do jeseni, ker je splošno mnenje ne samo v Wmnipegu. kjer se bo vršila razprava, ampak sploh po vsej Ameriki proti temu zločincu tako razkačeno, da se po pravici dvomi o objektivnosti sodnikov. Policija je namreč gotova, da je z Nelsonom prijela zločinca, ki ima še osemnajst zločinov na vesti. Po severoameriških državah od Philadelphije do obali Tihega oceana so se dobila v enem letu ženska trupla, osemnajst po številu, vsa z enakimi znaki zločina, iz česar se sklepa z gotovostjo na enega samega storilca. Nečloveška mati V eni izmed najbolj obljudenih ulic je stala dan za dnem beračica s kaki dve leti starim otrokom v naročju. Ta otrok je imel obvezo črez eno oko in je vedno jokal. Ta neprestani jok se je zdel končno ženi štabnega stotnika Malinov-skega sumljiv. Vprašala je mater, zakaj se otrok joče. Ko je dobila zelo neprijazen odgovor, je kratko malo vzela materi otroka iz rok, odstranila na očesu polovico orehove lupine, v tej lupini pa pajka, ki se je bil Že zagrizel v,oko in povzročal otroku neznosne bolečine. Mati je nalašč položila pajka v lupino, da je otrok neprestano jokal in s tem opozarjal mimoidoče za milodare prosečo mater. Mater so seveda zaprli; policisti so imeli mnogo opravila, da niso ljudje to zverinsko mater na mestu pobili na tla, otroka so pa prepeljali v bolnišnico, kjer bo pa skoraj gotovo izgubil dotično oko, v katero se je bil vsesal pajek. Požrešna kuharica Kuharica amerikanfikega milijonarja Kirlina je zahtevala od svojega gospodarja nič manj in nič več fco 100.000 dolarjev odškodnine, češ, motil jo je vsak dan pri delu v kuhinji in s tem kruto žalil njeno čast. Tudi jo je hotel nekoč, tako navaja kuharica v tožbi, poljubiti, a ona se mu je izvila in ji je on pri tem raztrgal krilo. Kdor pozna amerikanske sodnike, ki ščitijo do skrajnosti moralo, si lahko misli, v kake škripce bi bila spravila kuharica svojega bogatega gospodarja. Toda nečesa pa ni pri tem premislila, da je njen gospodar hrom. Dokazal je sodniku, da se more premikati le v svojem sto-iu in da ne more z nobenim udom zganiti. Seveda je kuharica pravdo izgubila in s tem tudi odškod- I nino v znesku 100.000 dolarjev. Zagonetno mesto. Poslanec Lois Osses, zastopnik mesta Cordobe v argentinskem parlamentu, je izjavil, da išče mesto Los Desagnes že eno leto zaman. Tega mesta,, ki bi se moralo nahajati v okraju San Justo, ni na nobenem zemljevidu in ga ni doslej še nobeden videl, kljub temu pa ima svoje redarje, ognjegasce, svojo pošto, več šol, sploh vse kar pač mora imeti vsako mesto in vsi ti uradniki prejemajo redno svoje mesečne plače, oziroma se jim plačujejo redno mesečne plače. Poslanec Osses trdi, da živi in eksi-stira to mesto Los Desagnes fe radi teh plač, ki obremenjajo argentinski proračun, in radi uradnika, ki oddaja in razdeljuje mesečne plače med «uradnike» mesta De-šagnes-a. Osses toži sedaj tega uradnika, ki se mu je posrečilo zgraditi v uradnih knjigah kar celo novo mesto. Rekord v hitrosti. Največjo hitrost je dosegla neka angleška lokomotiva, ki je prevozila daljavo iz Londona do Newca-stle-ja, ne da bi se bila medpotoma ustraila, t j. 268 angleških milj (približno 430 km) v 329 minutah. Lokomotivo «leteča lisica« imenovano, je vodil tri in šestdesetletni vlakov od ja. Matera t Gradcu. Prve dneve tekočega meseca so se vršili v Gradcu izpiti policijskih psov. Psica «Zenta» je napravila maturo z odliko in imela največ točk. Dobro so jo odrezali tudi «rTasso», «Hassan», «Ali» in „Rigo". Izmed vseh dva in dvajset kandidatov, ki so se bili prijavili k izpitu, sta padla samo. dva in še ta samo na dva meseca. V jeseni bosta imela ponavljalni izpit Uspehi so bili izvrstni, čeprav je bila izprafievalna komisija zelo stroga, saj sta sedela nad komisar Piz in dunajski svetnik Schuvitz v komisiji. Po končani maturi so lastniki abiturijentov poslali lepo svoje varovance domov, sami so pa šli v hotel Wisler in se pri bogati pojedini veselili uspehov svojih učencev. Govori so se vrstili in deklamacije in orkester je igral same lepe točke. Zabava se je končala pozno v noč. Nemiri radi držama Argentinska vlada je skenila, da se argentinska državna himna iz-pretneni. Ta sklep je bil povod hudim nemirom po ulicah glavnega mesta Buenos Aires-a, da je morala posredovati celo policija na konjih. Več oseb je bilo teško ranjenih. Strokovnjaki priznavajo himno kot mojstrovino. Nasprotniki se pa hudujejo, Češ, himna je mnogo predolga. 2e v kongresu se je skušala doseči okrajšava himne. Najnovejši poskus vlade, priti do krajše himne, je povzročil poulične demonstracije. Ni še gotovo, kdo bo zmagal v tej zadevi, ali vlada ali ljudstvo. • Stavkajo, ker eden pcww> defta. V Buchinghamu na Angleškem so delavci, po številu 458, zaposleni v neki plinarni, pričeli stavkati samo radi tega, ker je eden izmed njih preveč delal ter tako tudi več zaslužil. Uredili so si delo namreč tako, da nihče ne sme zaslužiti na dan več kot 23 šilingov in to radi tega, da pobijajo brezposelnost. Zgodilo se pa je, da se je nekomu zljubtto preveč delati in tudi več kot 23 šilingov na dan zaslužiti. Delavci pa tega niso pustili, in so zahtevali od gospodarja, da naj pridnega delavca odpusti, ali pa ne pridejo več oni na delo. Gospodar pa je ostal pri mnenju, da pridnega delavca ni dobro izgubiti in je trdil, da ima vsak delavec pravico delati, kolikor hoče, in zaslužiti kolikor se mu zljubi. Nora odredba. Generalni guverner kitajte pokrajine Cili je v svojem področju vsem kitajskim ženam in devicam strogo prepovedal modo ostriženih las, vsem onim, ki so si bile že lase ostrigle, je pa zabičal, da si jih morajo pustiti rasti in sicer morajo doseči v dobi treh mesecev normalno dolgost. Nekateri menijo, da so tega generalnega guverr nerja, ki ukazuje ženskim lasem rasti, podkupili lasularji, ki so prišli radi modernih kratkih las v najhujše gmotne stiske. Zarok« na otoku Formosa Kar je pri nas zaročni prstan, ki si ga izmenjata zaročenec in zaročenka, je . na otoku Formosi naročaj drv. Ta drva mora mladenič položiti ponoči skrivaj pred hišo svoje izvoljenke, ki jo je bil po svojem prijatelju že poučil o svojem poštenem namenu. Drugo jutro se priplazi mladenič do njene hiše in če so drva nedotaknjena na pragu* ve, da nima nič iskati pri dekletu, ki ga ne mara. Ce so pa drva izginila, je to dobro znamenje in mladenič mora še dalje nositi vsako noč in skrivaj drva pred hišo izvoljenke, dokler mu ne dopove po njegovem prijatelju, naj preneha z donašanjem in naj se mesto drv sam prikaže. V tem trenutku, ko prestopi njen pre-skrbovalec z lesom njen prag, se zaročita. Večkrat se je zgodilo, da se izvoljenka premisli, ko ji je bil že nekaj' noči nanosi! njen mladenič drv. V tem slučaju pusti eno breme nedotaknjeno in mladenič ve, da mu je dala ljubljenka «ko* šaro». Na ta način se lahko vsako dekle preskrbi za zimo s potrebnim kurivom. POPRAVEK V osmrtnici Jnlčl Pivk, objavljeni v št. 173 od dne 22. t. m. je pomotoma izostala v drugi vrsti beseda hčerka* Poleg tega se je vrinila tiskovna napaka «uranov« namesto uradov. DAROVI Ob priliki krsta malega «prin-ca» Andreja Danila Grgič v Bazovici so darovali veseli stariši, botri in «žlaht&» 50 lir za «šolsko dru-štvovt Vsem darovalcem prav srčna hvalal BORZNA POROČILA Trst, 25. julija 1927. Amsterdam 731—741, Belgija 252.50—257.50, Francija 71.67 H do 72.17«, London 89.12-89.42K,New-York 18.31—18.41, Španija 309.25 da 319.25, Švica 352^356, Atene 2AJU5—24^6, Berlin 432—442, Buka-reŠt 10.KK—11.32J4, Praga 54.20 do 54:7», Madžarska 315.25—325.25, Dtmaj 253.75—263.75, Zagreb 32.11 doSfcfil. Uradna cena zlata (22. 7.) L 354.65; vojnoodškodninske obveznice L 62.35. BIRME. Zobozdravnik Dr. SDRDOC D. ordinira v TRSTU faLL JihriiiiSLIitfl. (prej lfia S. Sirani) Od 9-12 in od 3-7 ^ ■ ««3 849 ! Predno kupite kak obiščite urarno F. Stermin ¥ Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu. LASTNIK. ■pHIHHlIltMHillE^ I fi. CRISmCiCK 1 i Via SolitaHo 16 g H Najboljše cene v Trstu, fiji S Ig—H.....L 12*— ~ ■ Maršala...... 3-20 Q Variouth . . . . „ S'20 gg Sirupi po L a— k*, to- M IMtarU in špirit 2 na Izbere. (844) ■ II BB1 m [MV M Tržflffio posojilnica hi hranilnica regisfr. zadruga z omej. poroštvom uradtaje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje 9*- po 4% večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. - Ra razlago vanifte ccBcb (taft) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do IS. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telet. 25-67. 11 • 1 »v» t. J • _ t Mm slan. tis ini imi , ............. Zofiozdraonlški amSulotoriJ Trst, Via Sittsfontane 6 od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznih od 10-12 Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. se3 Ljudske cene. Olajšano plačevanje. S i ^ »israaBBesgggg i^aa^^^iSig^ggBss^a^^aiga NOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. J. Krilaaovska. Ix ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodale: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna ). Stoka, Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. ▼ originala« platnice (ceaa L10) se dobi v knjigarni STOKA. I Izvršuje vsa tiskarska dala v najmodernejem stilu kakor | • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejiml stroji, j | Črkami, t_ynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem. ; * •• — - ■ — -• j Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmarnih cenah. ; i—............................................................ j Ul. S. Francesco d' Assisi 20 mmmmrmmmmmrn ammmmmi II i ŠIRITE I „Naš glas J Mesečno družinsko revijo ! ■ 8 Naročnina za celo leto 16 L S " Naslov: S Trleste, Casella postale 348 | Odhodi vlakov TRST — TRŽIČ 5.15 (b). 5.50 (o), 6.30 (b), 6.45 (b), 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 (b). 12.30 (ob), 15.05 (b), 15.15 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 17.15 fb), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). TRŽIČ — TRST 4.37 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (b), 9.25 (b*), 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.08 (ob), 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b), 14.10 (ob*), 16.28 iobj, 16.53 (ob), 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b). 8.25 (b), 8.35 (ob), 10.50 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.18 (b), 8.10 (b), 9 07 (b), 9.20 (ob), 10.57 (b), 12.C8 (ob), 14.48 (b). 16.42 (b), 18.35 (ob), 20.55 (b). TRST _ GORICA — VIDEM a) iz Trsta: 5.15 (ob), 5.50 (o). 6.45 (b), 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b), 19.05 (o). b) i z Gorice: 7.16 (ob), 5 54 (o), 8.10 (b), 9.34 (ob), 14.25 (ob), 16.43 (b), 18.58 (b), 20.59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o), 6.45 (b), 9.20 (ob), 12.15 (b), 14.55 lob), 17.35 (o), 18.15 (b). 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 (ob), 13.09 (b), 15.58 (ob), 19.05 (o), 19.— (b), 21.23 (ob). TRST — GORICA — PO DEJ? DO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11-50 (ob). 17.55 (b), 1835 (o). b) iz Goricc: 8 (b), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.45 (o), B.22 (b), 11.35 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b). b) iz Gorice: 5.— (o), 9.51 (b), 13.19 (ob), 18.48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA 1._ (b), 5.— (o), 7.30 (b). 9.05 (o), do Nabrežine, od tu zveza, do Št. Petra na Krasu in Reke ob 10.C8 (b), 12.— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob), 18.35 (ob), do Št. Petra na Krasu in Reka, 19.30 (b*), 20.20 (b**), 20.45 (b). *) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in II. razreda. **) Spalni vozovi. POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o), 6.24 (b**). 7.35 (b), 8.20 fb), 9.30 (ob), 11.20 (b), 14.20 fb), 16.25 (o), 17.37 fb, samo od Št. Petra) 18.15 (ob). 19.40 (b), 20.25 (o) samo do Št. Petra, od tu zveza z vlakom iz Reke ob 21.15 (ob), Spalni vozovi. REKA — ŠT. PETER 5.20 (o), 9.30 (b, 11.55 (m), 15.30 (b). 19.05 (ob). ŠT. PETER — REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi samo od 1. aprila do 30. septembra 1927, 9.33 (o), 11.47 (b), 16.53 (ob), 21.40 (ob). TRST — BUJE — POREČ 5,_ (ob), 9.45 (m), samo do Buj, 13.55 (m), 18.25 (m), samo do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.—- (m), 14.10 (m), 16.25 (m), samo do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.55 (m). 13.30 (ob), 19.35 (m). AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID 7.55 (m), 1113 (m), 18.42 (m). KOBARID — ČEDAD 5.50 (m), 11-- (m), 16.45 (in). TRST—HERPELJE— PULA 5.25 (o), 8.40 (b*), 12.25 (m. do Hcr-peli tu ob 13.58 zveza z brzoviakom), 13 fb), 15.40 (b*), 19,15 (ob). PULA — HERPELJE — TRST 4 50 (o). 8 (o, samo do Cerovclj), 9.25 (b*j, 11.58 (b), 15.25 lb), 16.14 (o). «=) Vozijo samo od 1. julija do 30. septembra. W. J. KRIŽANOVSKA: ROMAN se prodaja v TRSTU : v Tiskarni „Edinost", Via S. Francesco 20 (tudi trdo vezan) in v Knigarni-papimici Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducci 7, v Knjiganri kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V KANALU: pri Izidoru Ivančiču. V IDRIJI: pri Franu Ciniburk in Valentinu Tre-venu. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V POSTOJNI: pri Antonu Milavcu. Cena 6"— lir Po pošti L. 7-50 Prodajalci dobijo običajni popust.