r Poštnina plačana v gotovini. Leto XVII., št. 108 Ljubljana, nedelja 10. maja I936 Cena 2 Din Upravmštvo: i^juDijajia, tuiafljeva ulica &. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 8126P Inseratnl oddelek: Ljubljana, Seien-Durgova Ul i. - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180, Wien št 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedjfjka. Naroč.ntna znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Kriza Društva narodov zaradi Abesinije Radijski govor, s katerim je Mussolini oznanil svojemu narodu uspeh italijanskega orožja v Afriki, je vseboval tudi nekatere izjave, ki so bile nedvomno namenjene v prvi vrsti zunanjemu svetu. Pred vsem je Mussolini spomnil svetovno javnost na svojo obljubo, da afri škega konflikta ne bo nosil na evropska tla. Zato je ponosno poudaril, da je svojo obljubo izpolnil do konca. Druga pomembna izjava je bila, da je sedaj Abesinija italijanska in da bo doseženi mir pravi in pristni rimski mir. S slednjo izjavo je italijanski diktator postavil Društvo narodov ter ves vet pred izvršeno dejstvo okupacije in je ob enem naravnost odklonil vsako vmešavanje, češ da bo Italija sama zaključila rimski mir, kakor je zmaga samo rimska. V krogih Društva narodov je po poročilih raznih listov izzvala ta odločna odklonitev velikansko nejevoljo. Nekateri so že skovali rečenico, da so na abesin-skih tleh trije poraženci: neguš, Anglija in Društvo narodov. Kar se tiče Abesinije, se mora priznati, da je vojaško dokončno poražena in kakor ni prej dobila od nikogar pomoči, tako se bo še manj sedaj našel kdo, ki bi hotel braniti njeno suverenost in neodvisnost. Glede Velike Britanije je stvar nekoliko drugačna. Spomnimo se, da so Američani že lanskega oktobra napovedovali, kako se bo izteklo abesinsko podjetje, ko so ironično dejali: Abesinijo si bosta razdelili Anglija in Italija, toda slednja bo dobila slabši del plena. Ameriški satiriki so se nekoliko zmotili, toda s tem ni rečeno, da ne bi bili v bistvu pogodili načrtov angleške politike, ki niso šli. toliko zol tem, da ostane Abesinija neodvisna, kakor za tem, da ne postane preveč italijanska. Kakor pa vse kaže, so se v Londonu močno uračunali, ako so se nadejali, da jim bo jezero Tana kot zrelo jabolko padlo v naročje. Na najvišjem vrhu ob jezeru vihra italijanska zastava in Italijani so se požurili, da so dali tej gori ime Monte Mussolini, kar je ne samo znak okupacije, marveč trdne volje, da obdrže to zasedeno pokrajino, dasi jo je svet smatral za nedotakljivo angleško interesno sfero. Načelo, da ne odstopijo niti pedi abesinske zemlje, so Italijani razločno naglašali že lani, ko je bil plen še močno negotov; že tedaj so z italijanske strani padali izrazi, da se »lenuhi« ne bodo okoriščali na račun italijanskih naporov. Slična zagotovila so se čula redno v zvezi z razpravo o Tan-skem jezeru in gotovo niso zgrešila naslovnika, ki so mu bila namenjena. Bitka za Anglijo je v Afriki tedaj že izgubljena, Mussolini pa si je že z vso naglico zgradil močno pozicijo, da se bo tudi v Ženevi bil z enako vztrajnostjo, kakršno je pokazal v Afriki. Duce dobro pozna šibke strani ženevske institucije, kajti dosedanja izkustva govore, da Ženeva proti odločnosti in doslednosti nima drugega orožja, kakor prazne ■'ukrepe, ki se jih boji samo tisti, ki ne more svojih zahtev podpreti z orožjem. Gotovo je bila v enaki meri kakor na Anglijo adresirana na Ženevo Mussolini-jeva izjava o zmagi in rimskem miru, izjava, ki ne dopušča nikomur, da bi se vtikal v likvidacijo abesinske zadeve. Zdi se, da so v Rimu obračali posebno paž-njo na to, da osobito ob Lemanskem jezeru dado čutiti svojo moč in svojo zmago. Uradniki Društva narodov, kolikor jih je italijanske narodnosti, so se udeležili proslave tamošnjega fašja in s tem prelomili običaje, veljavne za nameščence te mednarodne institucije. Ni dvoma, da so ti uradniki postopali v smislu višjega naročila, da s tem nagla-sijo, da tudi del nameščencev DN Abesinije ne smatra več za članico ženevske institucije — skratka, da etiopskega cesarstva ni več in da nekdanja nevtralnost ni več potrebna. Italijanski generalni konzul je celo zaprosil ženevsko kantonsko vlado, da bi italijanskim državljanom dovolila izobesiti italijanske zastave v znamenje proslave afriške zmage. Vedelo se je že vnaprej, da kanton tega ne more dovoliti, značilno pa je le, kako si Italijani grade z vsemi sredstvi položaj »izvršenega dejstva«. Najhujši udarec je z izidom vojne zadel ženevsko Društvo, saj se je pred vsem svetom pokazalo, da Ženeva nima moči, da zaščiti svoje člane. Zato je več ko razumljivo, da od vseh strani prihajajo glasovi z zahtevami po temeljiti reformi Društva narodov. Reformni predlogi so zelo različni in si v marsičem celo nasprotujejo. Tudi si od njih nihče ne obeta prevelikih koristi in zlasti ne absolutnega zavarovanja včlanjenih držav pred napadom močnejšega. Vendar so vsi ti predilogi znak, da ljudstva občutijo potrebo neke medsebojne skupnosti in da vsaj v srcu priznavajo načela mednarodne pravičnosti. Društvo narodov je bila prekrasna misel, ki se je porodila iz trpljenja narodov v svetovni vojni. V praksi je pokazalo take pomanjkljivosti, da ni moglo vršiti svojega vzvišenega namena. Kljub temu pa misel sama ni umrla in ne sme umreti, Italija anektirala Abesinijo Snoci je veliki fašistični svet v Rimu proglasil konec samostojnosti Abesinije in aneksijo po Italiji Rim, 9. maja. o. V pričakovanju važnih odločitev, ki jih bo sklenil nocoj veliki fašistični svet, je danes vsa Italija po nalogu Mussolinija zopet v zastavah. Vse fašistične organizacije v državi so organizirale za 22. uro generalni apel, h kateremu se je moral zbrati ves narod, da čuje po radiu sporočilo Mussolinija. Ob 22. se je sestal veliki fašistični svet, pol ure pozneje pa ministrski svet, da takoj uzakoni sklepe vrhovnega fašističnega foruma. Takoj nato je okrog 11. ponoči Mussolini z balkona palače Venezie prečital poslanico vsemu italijanskemu narodu, s katero je proglasil končno rešitev abesinskega vprašanja in sankcioniranje italijanske zmage nad Abesinijo. Službeno poročilo, ki ga objavljajo vsi današnji listi, pravi, da bo predstavljala odločitev vrhovnega organa fašistične Italije, velikega fašističnega sveta, ki jo bo takoj nato vlada uzakonila, definitivno in končno veljavno rešitev abesinskega problema. S temi sklepi bo položaj bivše abesinske države, ki je z zmago italijanskih čet prenehala obstojati, urejen v političnem in upravnem pogledu. Po določbah zakona o delokrogu velikega fašističnega sveta, vrhovnega foruma fašistične države, je ta dolžan ne samo kontrolirati politiko države in dajati navodila vladi, marveč je tudi edino merodajni organ za dajanje pobud v pogledu izpremembe ustave in osnovnih državnih zakonov; ima pa tudi gotove pre-rogative v pogledu krone ter se brez njega ne more rešiti niti vprašanje prestolona-sledstva. V smislu čl. 12 tega zakona se mora velikemu fašističnemu svetu predložiti v odobritev vsak zakonski predlog, ki se tiče teritorialne izpremembe italijanske države in njenih kolonij. Vlada mora vsak sklep velikega fašističnega sveta, ki ima značaj zakona, takoj predložiti kralju v podpis. Zato se bo nocoj takoj po seji velikega fašističnega sveta sestal ministrski svet, da da sklepom velikega fašističnega sveta moč zakona in jih predloži vladarju v končno sankcijo. Sklepe velikega fašističnega sveta bo takoj nato objavil ministrski predsednik Mussolini kot »definitivni in nepreklicni ustavni akt.« »Giornale d'Italia« objavlja danes v zvezi s tem uvodnik svojega direktorja Vir-ginija Gayde, v katerem precizira sklepe, ki jih bo nocoj sprejel veliki fašistični svet. Med drugim piše: Dejstvo, ki je v Abesiniji ustvarjeno z okupacijo pa italijanskih četah, mora postati tudi politično dejstvo. Poteim bodo po vsej Evropi najbrže vendarle enkrat že zaprli vse one norce, ki so sedaj še na svobodi ter rovarijo proti Italiji, da ne bodo zažgali sod smodnika, ki bi lahko povzročil nov svetovni požar. Rešitev abesinskega vprašanja, kakor jo bo nocoj sklenil veliki fašistični svet, ustreza volji italijanskega naroda, ki je nad 5 mesecev junaško prenašal hudo borbo proti sankcijam in ki sedaj odločno zahteva, da naj postane vse abesinsko ozemlje italijanska last in posest de jure in de facto. Pri reševanju abesinskega vprašanja nima sedaj nihče drug več besede kakor samo. edino in izključno Italija sama. Nasprotna vojskujoča se stranka ne obstoja več. Mir, ki ga je proglasila Italija, ni mir, ki se diktira premaganemu nasprotniku, kajti oni, ki je bil premagan, je pobegnil. To je mir. sklenjen vsem prebivalstvom Abesinije, ki se je skupno s svojimi plemenskimi poglavarji izjavilo za Italijo in manifestiralo svojo vdanost Italiji. Ne obstoja več spor med Italijo in Abesinijo in abesinska vlada nima več pravice nastopati v imenu Abesinije. Prebivalstvo Abesinije je za Italijo, dočim so samozvani bivši vlastodržci pobegnili iz države in se zatekli v inozemstvo. To dejstvo je tudi mednarodno priznano s tem. da sta Francija in Anglija dopustili abesinskim beguncem svubodno pot. preko njunega ozemlja in dali beguncem na razpolago eelo svoje vojne ladje, še preden je bila vojna končana in proglašen mir. S tem sta Francija in Anglija kot nevtralni državi pokazali, da ne računata več z obstojem Abesinije. KeT torej ni več spora med Italijo in Abesinijo, še manj pa spora med Italijo in Društvom narodov, torej tudi Društvo narodov s to stvarjo nima ničesar več opraviti. Italija je zasedla vse ozemlje nekdanje abesinske države in zato tudi ne more več dopustiti na teim ozem-ju nobene tuje intervencije ali kontrole. Sedaj ko je Abesinija italijanska in ko je abesinski narod Italija osvobodila, bo to ozemlje tudi sama organizirala v političnem in gospodarskem ter upravnem pogledu. Tudi »Tribuna« piše, da Abesinirfa Društvo narodov nič več ne briga m da Ženeva nima drugega opravka več, kakor da prizna dejanski položaj, ki je kononovelja-ven in nespremenljiv. Prav tako se tudi Francija in Anglija nimate več vmešavati ako naj se zavarujeta civilizacija in kultura. Najboljši duhovi človeštva marajo zaradi tega napeti vse svoje sile, da misel mednarodne skupnosti ostane in se okrepi. v abesinske zadeve, ker je to odslej docela notranja zadeva Italije. Zaradi tega se 2 ne n101"6 odločati miti s kako odločitvijo Društva narodov niti na podlagi pogodbe, ki je bila 1. 1906- sklenjena med Italijo. Francijo in Anglijo, kajti tudi to pogodbo smatra Italija danes spričo docela spremenjenega položaja za neveljavno in za Italijo ne obstoja več. Italija je sedaj absoluten in edini gospodar Abesinije in bo po svoji svobodni volii sklepala z drugimi državami sporazume. Kdo bo podkralj v Abesiniji Rim, 9. maja. o. Kakor v dobro poučenih krogih zatrjujejo, bo v zvezi s sklepi, ki jih bo sprejel nocoj veliki fašistični svet, urejena tudi politična uprava Abesinije. Abesinija naj bi dobila slično, kakor je Anglija uredila to vprašanje v Indiji, italijanskega podkralja. Prvotno je Mussolini predlagal, naj bi se imenoval za podkralja maršal Badoglio v priznanje njegovih zaslug za osvojitev Abesinije, maršal Badoglio pa je to ponudbo odklonil in prosil, naj ga čimprej odpokličejo iz Abesinije in vrnejo na prejšnje mesto šefa generalnega štaba. Zato bo najbrže imenovan za prvega podkralja v Adis Abebi poveljnik italijanskih čet na južni fronti general Graziani. London, 9. maja. o. Posebni poročevalec »Timesa« poroča iz Adis Abebe, da je maršal Badoglio obvestil vse diplomatske zastopnike v Adis Abebi, da ne priznava več njihovega značaja diplomatskih zastopnikov, ter jih prosi, naj se odslej ne bavjjo več 3 posli, ki spadajo v delokrog diplomatskih zastopcev. Dopušča jim le, da še nadalje skrbe za usodo svojih v Abesiniji živečih državljanov. Uredništvo >Timesa« dostavlja, da brzojavka, ki jo je prejelo iz Adis Abebe, ne nosi več označbe »Abesinija«, marveč že »Italijanska Etiopija«, kakor se bo Abesinija imenovala po aneksijL Proglasitev aneksije Kralj Viktor Emamiel proglašen za cesarja Abesinije Rim, 9. maja. b. Nocoj ob 22. se je sestal veliki fašistični svet. Seja je trajala saino 10 minut. Takoj nato je bila seja ministrskega sveta, ki je bila še krajša. Ob 22.30 je Mussolini začel govoriti po radiu. Njegov govor posluša v Rimu nad pol milijona ljudi, ki so napolnili vse trge in ulice v centroma mesta. Povsod so postavljeni zvočniki. Mussolini je po kratkem uvodu, v ka- terem je poveličeval zmago italijanskega orožja v Abesiniji, objavil zakon, ki sta ga bila pravkar sprejela veliki fašistični svet in vlada. Zakon proglaša Abesinijo za sestavni del italijanskega imperija in proglaša kralja Viktorja Ema-nuela za cesarja Abesinije. Zbrane množice so sprejele ta sporočila z nepopisnim navdušenjem. lin-4 Društvo narodov pred novim problemom Kako presojajo v ženevi položaj po okupaciji Abesinije Zasedanje sveta DN bo najbrže odgodeno ženeva, 9. maja. o. V tukajšnjih krogih vlada veliko vznemirjenje zaradi poročil 'z Rima, da namerava veliki fašistični svet že nocoj proglasiti aneksijo Abesinije, ne da bi italijanska vlada počakala, kakšno stališče bo po zmagi italijanske vojske zavzelo Društvo narodov. Merodajni ženevski činitelji naglašajo, da so v Rimu v veliki zmoti, če mislijo, da bo Društvo narodov kratko malo sprejelo na znanje izvršeno dejstvo. Kljub italijanski vojaški zmagi, ki se sedaj ne da oporekati, je Abesinija za Društvo narodov še vedno samostojna država in polnopravna članica Društva narodov. Abesinski poslanik v Parizu Volde Mariam ima kot pooblaščeni zastopnik Abesinije tudi še nadalje pravico sodelovati na sejah sveta Društva narodov v vseh razpravah, tičočih se italijansko-abesinskega spora. Ce bo Italija uresničila svojo grožnjo in če bo italijanski zastopnik baron Aloisi zares zapustil sejo sveta Društva narodov z motivacijo, da za Italijo Abesinija ne obstaja več, bo Društvo narodov postavljeno pred nov problem. Po določbah pakta Društva narodov se lahko posamezna država izključi iz članstva Društva narodov ali pa sama izstopi. Da pa bi moglo Društvo narodov ukiniti samostojnost kake države in ji odreči pravico do nadaljnjega obstoja, ni v paktu nikjer odločeno. Zdi se, da se bodo v ženevi vsem težavam izognili na ta način, da bodo zasedanje sveta DN odgodili do srede junija. Povod za to bo dala zahteva Francije, ki utemeljuje potrebo odgoditve zasedanja sveta DN z izpremembo politične smeri v Franciji. Predstavniki levičarske fronte, ki bo sestavila novo vlado, so namreč izjavili, da ne bodo priznali nobenih obveznosti, ki bi jih na tem zasedanju sveta DN prevzel Flandin. če bo sploh prišlo do sestanka sveta DN, bo zasedanje samo formalno in zelo kratko. Tudi Angležem bi prijala od-goditev zasedanja, ker žele dobiti prej od. govor Nemčije na svoja vprašanja. Upajo namreč, da se bo lažje rešil problem Abesinije, ko bo položaj v Evropi že kolikor toliko razčiščen. Francija želi s svoje strani, da bi se Italija čimprej zopet posvetila sodelovanju pri urejevanju evropskih problemov, kar izkoriščajo Italijani za precej občuten pritisk. Rimska vlada je sporočila v Parizu in Londonu, da tako dolgo ne bo sodelovala pri urejevanju evropskih problemov, dokler ne bo brezpogojno priznana aneksija Abesinije po Italiji, s čimer bi postal abesinski problem docela notranja zadeva Italije, v katero se druge države in Društvo narodov nimajo vmešavati. Rim, 9. maja. AA Baron Aloisi je odpotoval v Ženevo. V tukajšnjih političnih krogih ne prikrivajo, da jih stvari, o katerih bodo .morda razpravljali v Ženevi, prav nič ne zanimajo. ženeva, 9. maja. o. Nocoj so se tukaj razširile vesti, da bo italijanski delegat baron Aloisi, ki je nocoj odpotoval iz Rima v ženevo, še pred sejo sveta DN izročil generalnemu tajništvu Društva narodov noto italijanske vlade, v kateri bo Italija zahtevala izključitev odnosno brisanje Abesinije iz članstva Društva narodov z motivacijo, da Abesinija po aneksiji s strani Italije ne obstaja več kot samostojna država, marveč samo še kot italijanska kolonija. London, 9. maja. o. Eden je danes r spremstvu državnega podtajnika zunanjega ministrstva C ram borna odpotoval z letalom v Pariz in od tam nadaljeval z vlakom pot v ženevo, kamor prispe jutri zjutraj. Eden bo predsedoval tokratnemu zasedanju sveta Društva narodov, zaradi česar bo njegov položaj še posebno deMkaten. Od vlade tudi ni dobil določenih navodil, marveč samo instrukcijo, naj se ne zavze-ma ne za nadaljevanje, ne za ukinitev sankcij, marveč naj se ravna po razvoju dogodkov v ženevi. Obstoja bojazen, da bo večina držav tudi za primer, da Društvo narodov ničesar ne sklene, ustavila sankcije in sledila zgledu Ekvadorja, ki je izjavil, da so sankcije škodljive njegovemu gospodarstvu. Francija za odgoditev razprav o Pariz, 9. maja. w. Današnje seje ministrskega sveta se je udeležil tudi zunanji minister Flandin, vendar še ni gotovo, ali bo mogel zaradi obolelosti odpotovati na zasedanje sveta DN. Na seji so razpravljali tudi o stališču francoske delegacije pri ženevskih razpravah o abesinskem vprašanju. Francoska delegacija bo najbrže glede na prehodno stanje, v kaiterem se nahaja Francija do začetka junija, ko bo nova vlada ljudske fronte prevzela posle, predlagala odgoditev skle!»ov o položaju, ki je nastal v italijanski zmagi, in v zvezi s tem tudii proučitev sankcijskega problema. »Pariš Soir« vidi v tem namen, da se v Italiji ne zbudi nerazpoloženije. na drugi strani pa ne prejudicira sitališče bodoče francoske vlade- S tem, da se sankcije ne poostre, dlaje Francija italijanski vladi dokaz svoje dobre volje, ker pa vztraja pni sedanjih sankcijah, se upošteva doktrina bodoče francoske vlade in se daje zadoščenje angleški delavski stranka, katere vodiitelj je dopoldne prispel v Pariz, da stopi v stik z Leonom Blumom. Drugi zunanji politični problemu o katerem so razpravljali na današnja seji ministrskega sveta, je bila angleška spomenica, ki je bila izročena nemški vladi. »Pariš Soir« pravi, da bo ministrski svet najbrže obžaloval premih ton in neodPcčnost angleške spomenice- V strahu za frank Pomirljiva izjava vodje socialistov Leona Bluma o namenih bodoče francoske vlade Pariz, 9. aprila, o. Dopoldne je bila seja vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na seji so razpravljali o ukrepih, ki jili namerava podvzeti vlada, da prepreči paniko na finančnem trgu. Vznemirjenje, ki je zavladalo v javnosti zaradi napovedi levičarskih krogov, &e tudi po pomirjevalnih izjavah vlade ni poleglo in zavzema vedno večji obseg. Pojavlja sc vedno večji naval na banke, pa tudi borze so postale skrajno nemirne. Govore, da namerava vlada borze za nekaj časa za preti, da prepreči špekulacije v škodo franka. Z pomirjenje javnosti je bodoči ministrski predsednik in vodja levičarske fronte Leon Blum objavil izjavo, da ne namerava njegova vlada izvajati nikakih revolucionarnih ukrepov. Dejstvo, da so komunisti odklonili v&top v vlado z izjavo, da bodo vlado od časa do časa samo podpirali, smatrajo za najboljše jamstvo, da levičarska vlada ne bo delala nevarnih eksperimentov, ker Re bo zaradi odpovedi komunistov povečal vpliv radikalov v vladi. V članku, ki ga je objavil Blum v »Po-pulaireu« o svojem včerajšnjem razgovoru s predsednikom vlade, pravi med drugim: V teku razgovora mi je ministrski predsednik Sarraut povedal, da je prišlo do negotovosti na borzi zaradi tega. ker borzni krogi ne vedo za namere bodoče vlade Jaz se čudim tej negotovosti, ker so bili ti načrti objavljeni že med volilno borbo; Vendar pa sem sporočil Sarrautu. da jih bom ponovno obrazložil na kongresu naše stranke v nedeljo Naši načrti bodo pokazali, kako neumne so vesti, ki krožijo. Sarraut me je prijateljsko vprašal, ali lahko to izjavo sporoči novinarjem, ki so čakali v predsobi, da bi pomiril javnost. Jaz sem na to pristal. To je vse, kar se mene tiče, drugo pride v nedeljo. Dopoldne je imel Blum zaupen razgovor z voditeljema komunistične stranke Hore-| zom in Duclosom. Listi komentirajo z velikim zanimanjem razgovore rned Sarrautom. Blumom in Da-ladierjem. »Petit Parisien« in več drugih listov mislijo, da bo dosedanji potek teh razgovorov pomiril francosko javnost. Baldwin pred padcem London 9. maja o. Vedno bodi trdovratno se širijo govorice, da je Baldwinova vlada pred padcem. Tako zvana abesin6ka politika je izzvala razdvojenost ne samo v vladnih vrstah v parlamentu, nego tudi v vladi sami. Zadnje dni je prišlo ponovno do velikih nesoglasij glede stališča ki naj ga zavzame angleška vlada v italijansko-abesin-skem sporu po vojaški zmaeri Italije. Dočim je Eden za nadaljevanje dosedanje politike sankcij, je večina članov vlade za takojšnjo ukinitev sankcij in sporazum z Italijo. Trdijo, da je Eden v teku tedna že trikrat podal ostavko, ki pa jo je Bald\vin odklonil z motivacijo, da bo itak takoj Po zasedanju sveta DN podal ostavko celotne vlade. Novo vlado bi imel sestaviti Winston Chur-chil, zunanji minister pa bi postal zopet Hoare. Krvavi izgredi v Solunu Devet 30 ranjenih — Nastopiti je moralo tudi vojaštvo — Splošna stavka Atene, 9. maja. AA. Delavski sindikat v Solunu je proglasil za danes splošno stavko. Dopoldne se je zbralo okoli 10.000 stavkujočih, ki so krenili proti guvernerjevi palači. Policija je morala večkrat intervenirati in rabiti strelno orožje. Devet oseb je ubitih, ranjenih pa okoli 30, med njimi mnogo nevarno. Ker policija sama ni bila kos stavkiujočim. je moralo poseči vmes še vojaštvo, ki je zasedlo glavne točke mesta in javna poslopja, na ulice pa postavilo strojnice. Guvernerju Makedonije genoraiki PalH-su in poveljniku generalu Zemusu je vlada poslala nalog, naj napravita red in v ta namen odredita vse ukrepe, ki se jima zde potrebni. Predsednik vlade Metaxas je izjavil, da je vlada gospodar položaja in da je red obnovljen, kakor pa poročajo iz Sothma je položaj še vedno nevaren ki ni izključena možnost novih izgredov. Vojaške patrulje in oklopni avtomobili križarijo neprestano po solunskih ulicah. Guvernerju Makedonije so poslali z letalom ukaz o mobilizaciji vseh stavkujočih. Telefonske zveze med Solunom in Atenami so cd davi prekinjene. Popoldanski tisk poudarja, da so nerede povzročili komunisti, fcaitorSh poslanci so zadnje dni razviti zelo živahno kampanjo med delavci. Po poslednjih informacijah se je bati. da se bo stavka razširila tudi na atenske delavce. Atene, 9. maja. b. V sovemri Grčiji so pričeli stavkati železničarji iz simpatije do stavkujočega tobačnega delavstva v Solunu. Stavka približno 20.000 železničarjev. PaciSikacija Abesinije V Adis Abebfzopet aormalno življenje — / telar padel od 20 na 6 lir Adis Abeba, <9. maja. k. Potegoma se razmere v A^, Abel*, in v ostarlefn zasedenem ozemlju konsoljdirajo. V Adis Abebi poslujejo ift- r^zpe vojaške -in, civilne oblasti. V obr^tu-so tudi ž© vodovodi, jav, na razsvetljava'« druge sfcčne naprave. Velik kontrast"pre(fetavljajo se .napol podrte in požgame pniviatfee Iriše in javna "po-skjpja. Pred vojaškim sodiščem,'je bfl4 .obsojena že cela vi^ta Abesincev, ki so povzročili v svojem odpoPU proti osvajalcu anarhijo. Kaffabinjerji so preiskali yse -hiše in zaplendii vse naropario blago. Mnogo ljudi so tudi aretiteli. Med njimi je tudi veliko žensk, ki so obtTr> vsako koncentracijo Abeektoev. . . . Razorožitev z ovirami Adis Abeba, 9. mata .o.. Giavna skrb italijanskih vojaških oblasti v. okupiranem ozemlju Abesinije je sedaj posvečena razorožitvi prebivalstva. Abesioci so že prej imeli mnogo orožja, v teku itali iansko-abe-sinske vojne pa so se še boli oborožili, tako da sedaj ni Abesinca. ki ne t i imel vsaj par pušk; mnogi pa imajo tudi strojnice, granate in druga razstreljiva. tako da je res ves abesinski narod v orožju. Po razsulu ab-3-sinske armade šo domačini ODlenili vsa vojaška skladišča in se polastili razmeroma velikih zalog orožja in municiie Proglasu vrhovne italijanske komande. da morajo pod grožnjo smrtne kazni takoj oddati orožje, se je odzvalo le malo prebivalstva. Poglavarji posameznih plemen so kar odkrito izjavili, da orožja ne oddajo, ker si Italijani doslej še niso pridobili tolikega zaupanja, da bi se jim smeli Abesinci zaupati na milost in nemilost- Ker se Italijani ne čutijo še dovolj gospodarje, da bi mogli izsiliti oddajo orožja, se morajo zaenkrat zanašati zgolj na svojo lastno oboroženo silo. Snovanje prve fašistične \ organizacije Adiš Abeba, 9. maja o- Upravni tajnik fašistične stranke Serena ie izdal nalog, da se v Adis Atebi osnuje prva fašistična organizacija v Abeslnijl. Člani organizacije lahko postanejo v Abesiniii živeči Italijani, pa tudi domačini, ki so že z dejanji dokazali, da podpirajo italijansko akciio. Fašistična organizacija bo dobila ?voi dom ter bo iz Adis Abebe razpredla svoie delovanje po vsej Abesiniji. Italijani v Diredavi Harar, 9. maja. AA. Čete generala Gra- zianija so vkorakale v Harar včeraj ob 12.35. Medtem je krožilo nad mestom 35 letal pod poveljstvom generala Lanze. Oblasti so takoj vzpostavile red. Ugotovljeno je, da so zadnje tri dni po mestu plenili abesinski vojaki Italijanske čete nadaljujejo pohod proti Diredavi. V predelu Mardi so zaplenili še tri tope. V ogadenski bitki je prišlo Italijanom v roke 25 topov. Rim, 9. maja. b. Italijanske čete eo zasedle tudi Diredavo- Letalska zveza med Asmaro in Adis Abebo Adis Abeba, 9. maja. b. Novi guverner Bottai je danes v cesarski palači prevzel svoje posle. Za podguvernerja je bil imenovan italijanski konzul Alessandrini. Od danes naprej je uvedena vsakdanja letalska zveza med Asmaro in Adis Abebo. Proga je dolga 700 km. Italijani ne bodo okupirali vse Abesinije Džibuti, 9. maja. AA. Snoči je prispel iz Adis Abebe Amerikanec Spencer, ki je bil pravni svetovalec abesinske vlade. Novinarjem je izjavil, da mu je popolnoma razumljiva panika, ki je začasno zajela cesarja Haila Selasija in člane njegove vlade. Izmed abesinskih aktivnih ministrov je ostal v zapuščeni prestolnici samo še minister Tasfajtan. ki se je umaknil v francosko poslaništvo. Spencer meni, da Italijani ne bodo zavzeli vsega ozemlja Abesinije. ker že vnaprej računajo, da bodo tudi nekatere druge države dobile svoj delež. Trenutno ne sme noben tujec potovati po abesinski železnici, razen francoskih uradnikov železniške družbe, ki pa morajo imeti na svojih listinah vizum italijanskega konzulata v Džibutiju. Tudi ras Desta pojde v Palestino Džibuti, 9. maja o. Danes je prispel semkaj poveljnik abesinskih čet na iužni fronti ras Desta. zet abesinskega cesarja. Ras Desta je zelo pobit in je novinarjem odklonil vsako izjavo, povedal jim ie samo, da gre v Jeruzalem za negušem. Tam ie tudi že njegova žena ki je hčerka abesinskega cesarja. Neguš ostane v Jeruzalemu London, 9. maja. w. Uradno objavljajo, da bo neguš ostal v Jeruzalemu. Vse kaže, da so ga obvestili, da bi pomenil njegov prihod v London zadrego, dokler ne bo končano zasedanje DN. Povratek letalca Drouilleta v Francijo Rim, 9. maja. AA. Letalec Drouillet, ki je bil strokovni svetovalec cesarja Haila Selasija, in njegovi spremljevalci, so krenili davi ob 9.25 v Francijo, kjer so na letališču. v Villa Coublayu pristali ob 13.30. Imenovanje regentskega sveta v Egiptu Kairo, 9. maja. d. Včeraj se je prvič sestal novi egiptski parlament. Seja je bila po govoru predsednika v počastitev spomina pokojnega EraTja 'Fuada vznak ~žalosti prekinjena: za četrt;AU-£." Takoj nato je parlament proglasil dosedanjega prestolonaslednika Faruka oficielno za egiptskega kralja. Po proglasitvi, ki je bila sprejeta z velikimi ovacijami mlademu kralju,, go prestali njegovo jjismo. v katerem prosi, naj , se zniža civilfta liata -od,,150.000 na 100.000 funtov, prihlanefc^p&iiporabi^za- jaVmj "na- : mene. šss®•• • ' Na seji je bila prečitana tudi oporoka i pokojnega kralja Fuada, v kateri določa za regente: bivšega šefa kraljeve -kabinetne pisarne in dvakratnega ministrskega predsednika po vojni Tevfika ;<• Našima pašo. bivšega ministra . Adjija Egema pašo ter poslanika v Parizu Mahmuda Fakrija par šo. Ker je Adli Egem paša med tem že umrl, je parlament razpravljal o imenovanju njegovega namestnika ter je soglasno sklenil imenovati povsem drug regentski svet, kakor pa ga je določil pokojni kralj Fuad. V regentski svet je imenoval princa Mohameda Alija, Acica Eceta pašo in Šerifa Sabrija pašo, ki bodo vodili vladarske posle do polnoletnosti kralja Faruka. . Novi člani regentskega sveta so bili takoj n%to zapriseženi. Prvi regent princ Mohamed Ali, je sorodnik kralja Fuada in brat bivšega kediva Abasa Hilmija. Star je 62 let Kralj Faruk je imel včeraj po radiu govor, v katerem je poudarjal, da bo vedno delal za srečo vsega egiptskega naroda. Danes je ministrski predsednik Ali Ma-her paša podal ostavko svoje vlade. Sestava nove vlade bo najbrže poverjena vodji vafdistov, Nahasu paši. Beležke »Samouprava" poriva na boj proti komunizmu Službeno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja obširen članek, v katerem poziva k boju proti razdirajočemu "komunizmu vse politične organizacije, prav posebno pa Se JRZ. »Vsaka organizacija JRZ, pravi list, mora ustanoviti poseben odsek, ki se bo posvetil samo pobijanju komunistične akcije po navodilih sličnih odsekov pri bano vinski h odborih JRZ. Poleg tega bo morala stranka ustanoviti na kongresu JRZ še posebno institucijo pri glavnem-odboru JRZ, ki se bo pečala samo s pro-tikomunistično akcijo. V borbo je treba poslati tudi vse cerkve, vse šole, vsa športna in druga društva«. Službeno glasilo JRZ o volitvah v Sloveniji »Samouprava« objavlja kot službeno glasilo JRZ v politični kroniki naslednje poročilo o uspehih JRZ v dravski bano vrni: >Po uradnih poročlih ministrstva notranjih del se jasno vidi, da je pri občinskih volitvah v dravski banovini povsod zmagala JRZ in da do tega trenutka ni bil zabeležen še niti en poraz. V dravski banovini poklanja ljudstvo polno zaupanje voditeljem novega političnega kurza dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in dr. Spatm, ker je prepričano, da bodo izvedli svoj politični program in da bodo vse storili, da pridemo do demokracije in polne politične svobode«. Tako »Samouprava«, ki že ve, kaj piše. Slovenska javnost se sicer spominja volitev na Lescah, v Vitanju in Studencih pri Mtriboru, kjer so bile izvoljene opozicijske liste, toda če trdi »Samouprava«, da ni doživela JRZ pri občinskih volitvah v dravski banovini niti enega poraza, potem bo že tako. Banovinske konference JRZ Po naročilu izvršnega odbora JRZ bodo danes banovinske konference JRZ v Ljubljani za dravsko banovino, na Cetinju za zetsko banovino in v Skoplju za vardarsko banovino. Kakor poroča »Slovenec«, bo konferenci banovinskega odbora JRZ v Ljubljani prisostvoval tudi notranji minister g. dr. Korošec. Senator Daka Popovič o železniški aferi V sodni preiskavi zaradi železniške afere je bil v petek kot priča zaslišan tudi senator inž. Daka Popovič, bivši ban du-navske banovine. Po ustanovitvi banovin im likvidaciji oblastnih samouprav je namreč zadeva gradnje železnice Kučevo—Po-žarevac prešla na bansko upravo in je senator Popovič kot ban imel posla z njo. O tej zadevi je bil tudi zaslišan. Po zaslišanju je senator Popovič izjavil novinarjem, da je kot ban podedoval od požarevskega oblastnega odbora pogodbo z »Orient Constructom« glede proge Ku-čevo—Požarevac. Bila je to slaba dedšči-na in je on zahteval od vlade, da razveljavi to pogodbo, ki se mu je zdela ne-povoljna tako v tehničnem kakor v finančnem pogledu. Proti razveljavljanju sta nastopila zlasti finančni minister dr. švrljuga in prometni minister inž. Radivo-jevič, ki sta posebno poudarjala, da mora država pogodbo ohraniti v interesu svojega kredita v inozemstvu. Neuspeh pri prizadevanju za razveljavi jen je pogodbe je bil tudi eden glavnih vzrokov, da je senator Popovič podal ostavko na položaj bana. „Odmev hrvatske katoliške duše" V samostanu očetov frančiškanov v Vu-kovaru se je vršila konlerenca tamošnje duhovščine, posvetne in redovniške. Ob tej priliki je bila sprejeta tudi resolucija, ki pravi da »odobrava rimsko-katoliška duhovščina iz Vukovara in okolice pisanje m dosedanje stališče »Hrvatske straže«. To pisanje in stališče odobravajo tudi verniki, ki smatrajo pisanje »Hrvatske straže« za odmev hrvatske in katoliške duše našega naroda.« Glasilo hrvatskih klerikalcev -»Hrvatska straža« podpira z vso svojo silo poetiko dr. Mačka ter mu sledi v političnih zadevaš brezpogojno kot najzvestejša med zvestimi. v Litvi se vračajo k parlamentarizmu V republiki Litvi že devet let niso imeli parlamenta. Bil je na krmilu diktatorski režim. Sedaj je vlada objavila nov volilni zakon, po katerem se bodo vršile volitve v parlament, ki mu v Litvi pravijo sejmas. Volitve bodo najbrž 21. junija. Volilna pravica direktna, splošna in tajna, pravico predlagati kandidatske liste pa imajo samo samoupravne korporacije, v podeželju okrožni sveti, po večjih mestih pa mestni sveti. Bodoči sejmas bo imel 50 poslancev, ki bodo voljeni na 5 let. Ker ima Litva 2.5 milijona prebivalcev, pride na vsakih 50.000 prebivalcev po en poslanec. Tudi narodne manjšine dobe svoje zastopstvo v parlamentu in sicer židje 2 mandata, Poljaki pa 1. Ker se opozicija ni udeležila lanskih volitev v samoupravne korporacije, so te popolnoma v rokah vladnih pristašev. Kandidatske liste bodo torej na vsej črti sestavljene tako, kakor bo želela vlada, in v parlament bodo prišli samo vladni somišljeniki kljub splošni in enaki volilni pravici. Litva se potemtakem pač vrača v parlamentarizem, a še daleč ne v demo. kracijo. Nov predsednik tarifnega odbora Beograd 9. maja AA. Za predsednika tarifnega odbora je imenovan kot naslednik Josipa Cugmusa. pomočnika generalnega 'ravnatelja državnih železnic Inž. Zivoiin Ilič, pomočnik prometnega ministra. Obisk bolgarskih škofov Sofija, 9. maja. p. »Zarja« poroča, da so bolgarski cerkveni dostojanstveniki prejeli vabilo od jugoslovenskega pravoslavnega patriarha Varna ve, da po se ti jo jugosloven-sko prestolnico in tako povrnejo obisk jugoslovanskim pravoslavnim cerkvenim dostojanstvenikom, ki so bili v Bolgariji pred tremi leti. Iz Bolgarije pride v Beograd velika delegacija bolgarskih cerkvenih dostojanstvenikov pod vodstvom sofijskega metropolita Štefana. Obisk je napovedan za 13. t. m. Zagrebški akcijski odbor proti Bati razpuščen Zagreb, 9. maja. o- Zagrebška policijska uprava je danes po nalogu banske uprave izdala odlok, s katerim se razpušča »akcijski odbor za borbo proti Bat'i«, ki eo ga osnovali zastopniki usnjarske industrije in čevljarjev. Policijski organi »o zapečatili prostore odbora, m njegov arhiv. Razpuščen je obenem tudi zagrebški krajevni akcijski odbor. Policijska upirava utemeljuje svoj odlok s tem, da akcijski odbor sploh ni imel nikakih od oblasti potrjenih pravil ter je predstavljal torej nelegalno organizacijo, ki po zakomi ne sme delovati. Bograd, 9. nuja. AA. Grški kralj Jurij n. je poslal tole brzojavko Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu: Po povratku grških delegaltov iz Beograda, po pl odo vitlih rezultatih sodelovanja med delegati štirih držav Balkanske zveze, želim izreči Vašemu kraljevskemu Viso-čanstvu čustva osebne hvaležnosti za sprejem, ka ga je vaša jugoslovenska vlada priredila grški delegaciji. Sprejem in rezultati konference potrjujejo in še bolj utrjajo zvezo in nerazdvojno prijateljstvo med Grčijo in Jugoslavijo. — Jurij II.« Nj. lor- vis. knez namestnik Pavle je odgovoril s tole brzojavko: »Brzojavka Vašega Veličanstva mi daje novo priložnost, da izrečem svojo zadovoljstvo z uspehi, doseženimi na pravkar-šnji konferenci štirih držav Balkanske zveze. Tesno in plodovi4o sodelovanje, loi se je pokazalo na konferenci med grško in jugoslovensko delegacijo, je najboljši dokaz iskrenega prijateljstva, ki vlada med našima dvema državama. Prepričan sem. da bo to sodelovanje postajalo vse tesnejše in tesnejše m prosim Vaše Veličanstvo, da izvoli sprejeti moje najboljše želje za svojo osebno srečo in za napredek grškega naroda. — Pavle«- V petek zvečer je bila v prostorih beograjskega Udruženja agronomov javna diskusija o deku in ciljih »Gospodarske sloge«. Uradni referat je imel predsednik Udruženja agronomov dr. Dragutin Co-sič. ki je najprej orisal cilje »Gospodarske sloge«, češ da gre za poskus, izvesti stanovsko organizacijo kmetov po vzoru ostalih stanovskih organizacij. Po obliki je »Gospodarska sloga« zadruga z omejenim jamstvom in neomejenim številom članstva, njeno delovno področje obsega voo državo. Pravila, ki so bila potrjena 9. julija 1935, navajajo med glavnimi cilji delovanja »izvedbo gospodarskega organiziranja hrvatskih kmetov in preko njih vsega hrvatskega naroda«. Pri tem računa zadruga na sodelovanje vseh ostalih slojev naroda v znamenju gesla -»Svoji k svojim«. Zadruga sama ne vrši nobenih poslov, niti kreditnih, niti blagovnih. »Gospodarska sloga« je bila organizirana lansko leto za izvedbo zimske pomoči v pasivnih pokrajinah, kjer prebivajo Hrvati. Zbrala je v ta namen nekaj milijonov dinarjev v denarju in okoli 400 vagonov hrane, obenem pa prepeljala iz pasivnih pokrajin 3.000 kmetskih otrok na prehrano v gospodarsko bogatejše predele savske banovine. Ko se je ta akcija obnesla, se je zadruga pričela baviti z gospodarskim organiziranjem hrvatskih kmetov. Prva etapa je bila določevanje cen živini na sejmih. To je razmeroma dobro uspelo, čeprav so se pojavile ovire, s kate- Zadnje športne vesti Zagreb, 9. maja. d Kljub delovnemu dnevu je bilo dane« v naši državi nekaj prav važnih športnih dogodkov. V Varaždinu je gostovala proti tamoš-nji Slaviji slovita dunajska Vienaia. Tekma je vzbudila veliko zanimanje. Športni stadion je bil zaseden. Prišlo je mnogo gledalcev tudi iz province in iz Zagreba. Kljub temu, da je Vienna zmagala z 2:0 (1:0), ni pokazala one igre, ki se je pričakovala od tako renomiranega kluba. Očividno je hotela Vienna žtediti svoje moči za jutrišnjo tekmo z Gradjanakim v Zagrebu. Najboljši del moštva Vienne je bila obramba s slavnim mednarodnim branilcem Schmausom na čelu. Napad pa ni bil siguren ter se tudi ni izkazal v streljanju. Moštvo Slavije se je držalo prav dobro ter nudilo močan odpor nasprotniku. V igri na polju je bik) skoro enakopravno. Napad je bil pred golom neodločen. Gola sta zabila v 30. min. po kornerju srednji napadalec Hoffmann, v 38. min. drugega polčasa pa Mo|zer iz daljave 16. m. Danes se je pričelo v Zagrebu tudi tekmovanje za teniško prvenstvo. Igrala sta Punčec in Palada. Palada je premagal Punčeca s 6:8, 6:0. Beograd, 9. maja. p. BSK je imel danes v gosteh enega najboljših bolgarskih klubov FK 13 iz Sofije BSK je nastopil oslabljen, ker je moral prepustiti svoje najboljše igralce državni reprezentanci, ki bo jutri v Bukarešti nastopila proti ru-munski reprezentanci. Bolgari so bilj skoraj do konca tekme v premoči, šele v zadnjem trenotku je BSK izenačil in se je tekma končala neodločeno z 2:2 (1:1). BOLEZNI KOŽE. Tvori, lišaji, mozolji, ogrci, prišči, rudečica, rumenkasta krhka koža in drugi neugodni kožni pojavi imajo svoj izvor največkrat v slabi sestavi krvi, v prebavnih motnjah, obolenju jeter in zaprtju. Ako se torej hoče imeti mladostno lepo, zdravo polt, je potrebno predvsem očistiti notranje organe. Od tega namreč zavisi čistoča kože, a s tem tudi zunanji izgled. Lice je ogledalo notranjih organov in če se ti drže v redu, prihaja to tudi na zunaj do izraza. Nezdravi, rumenkasti in sivkasto upadli izgled obraza, kakor tudi drugi nečisti pojavi na koži nastanejo vsled nereda, katerega povzročijo črevesni plini, zaprtje L t- d. Te nevšečnosti je treba odstraniti s pomočjo zdravljenja g PLANINKA čajem. Ker prihajajo torej bolezni kože iz notranjosti, ne zadostuje samo zunanje čiščenje kože, temveč je potrebno odstraniti motnje v prebavi z rednim pitjem Planinka čaja. Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6 — 12 tedenskemu zdravljenju s PLANINKA čajem. Boljše in ->dpornejše zdravje, svež izgled, moč in volja za življenje se dosežejo s smotrenim pitjem PLANINKA čaja. Reg. S. 933-36 Odhod ministra Titulesca Beograd, 9. maja. p. Rumunski zunan^ minister Nikola Titulescu se je tudi danes mudil v Beogradu. Današnji dan je izkoristil za odmor in privatne obiske. Zvečer ob 21.48 je odpotoval v ženevo. Danes opoldne je rumunski poslanik na našem dvoru Guranescu priredil rumun-skemu zunanjemu ministru v čast kosilo, ki se ga je udeležil tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Sestanek vladarjev Male antante Praga, 9. maja. d »Lidove Noviny« poročajo, da je bilo na zadnji konferenci stalnega sveta Male antante v Beogradu dogovorjeno, da se bodo v teku meseca junija sestali v Romuniji državni poglavarji Male antante, rumunski kralj Ka-rol, Nj. Vis. knez Pavle, ter predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Sestanek naj bj pomenil novo manifestacijo edinstva držav Male antante. i rimi prvotno niso računali in ki imajo j svoj izvor v posebnih interesih raznih sta, ! nov. Sedaj se bavi »Gospodarska sloga« že tudi z določevanjem cen žitu in mleku. V koliko bo upe]a pri teh dveh predmetih, je danes še težko reči. Posebno trd oreh bo določevanje cen pšenici, ki je bo pri letošnji letini na pretek. Poleg tega se bavi poseben odsek »Gospodarske sloge« z organiziranjem akcije za znižanje mestnih užitnin in sejmarine. Tudi tu so bili doseženi že lepi uspehi. Večje težave so se pojavile pri določevanju mezd poljedelskemu delavstvu, ki je v mnogih predelih več kakor mizerno plačano. V >Gospo-darski slogi« je danes včlanjenih okrog 50.000 kmetov. Po predavanju dr. Cosiča se je razvila živahna diskusija, v kateri so opozarjali govorniki, da je akcija za določevanje cen živini že v zastoju, ker so priče« mesarji in trgovci Itupovati živino tam, kjer se še ni pojavila akcija »Gospodarske sloge«, hi takih krajev je v naši državi še vedno mnogo. Kjer pa Se je akcija izvedla, se je ponekod podražilo meso. kar nikakor ni v intencijah »Gospodarske sloge«, ker vsaka podražilev zmanjša odjem. V spiošnem so govorniki pozdravljali akcijo ^Gospodarske sloge«, poudarjali pa potrebo skrajne previdnosti. Akcija mora stremeti le za tem, da čim bolj zmanjša razliko med nakupno in prodajno ceno, mora pa pre-prevečati, da bi se povišale cene, ki jih za živila plačuje konsument. Iz državne službe Beograd, 9. maja. p Učiteljica Filomena Štrancer je premeščena iz Maribora v Mursko Soboto. Beograd, 9. maja. p. Poštna manipulant-ka Ana Repe je premeščena in Ljubljane na Bled Napredovala sta v 10. položaj no skupino uradniška pripravnika Zoran Fischin-ger pri pošti Ljubljana L in Matej Rozman pri pošti Ljubljana IL Društvo slušateljev furidične fakultete Včeraj popoldne je bil na univerzi občni zbor Društva slušateljev juridič-ne fakultete, ki je najmočnejše strokovno društvo na naši univerzi. Odbor, ki ga vodi g. Milan Orožen in v katerem imajo večino nacionalni akademiki, je podal poročilo o svojem delu od jesenskega občnega zbora. Poročilo je bilo soglasno sprejeto in odboru izrečena zaupnica. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednika Jugoslovenskega pravniškega kluba iz Zagreba g. Jeraj ter Kluba slušateljev prava na zagrebški univerzi g. Maje-tic, ker je bila na dnevnem redu tudi razprava o ustanovitvi zveze slušateljev ju-ridičnih fakultet. G. Jeraj je brez rezerve pristal na osnovanje take zveze, ki bi morala imeti strogo strokovno podlago, g. Majetič pa je stavil razne pomisleke. Pogajanja se bodo nadaljevala. Zagrebška vremenska napoved za nedeljo: Spremenljivo oblačno, zmerno toplo, počasi se bo razvedrilo. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Menjajoče se oblačno. Dež od časa do časa ni izključen, na za,padu najbrže poslabšanje. Konferenc* gospodarskih zbornic Novi Sad, 9 maja o." Konferenca gospodarskih zbornic je danes nadafievala švOjedelo Na dnevnem redu je bila' razprava o zakomi glede določitve minimalnih delavskih mezd. Zastopnik beograjske industrijska zborni« se je izjavil proti takemu zakonu navajajoč, da so mezdne razmere v.državi tako taziič-ne, da je nemogoče izvesti, minimiranje ker bi to izzvalo preobta v inusriji. 0 tem. pa se je vršila samo načeliia razprava.'ker' bo to vprašanje predmet podrobnega proučevanja na prihodnji konferenci eoepodafskih zbornic, ki bo še ta mesec v BeogTadu. Daljša debata se je razvila o krošniarstvu, ki zelo škoduje legalnemu trgavstvu. Posamezni govorniki so naglašali potrebo ostrejše, kon-Irole nad krošnjafji in zahtevati, naj se v tem pogledu izda posebna utredba. Zastopnik sarajevske zbornice ie predlagal, naj sklene kongres zahtevati od vlade, da izda tudi za trgovce in obrtnike šličen zaščitni zakon, kakor je bil izdan za zaščito kmetov ker so baš zaradi kmečke zaščite prišli trgovci v nevzdržen položai. Kongres. je obiimo ne ki zahteva od vlade energične ukrepe v zaščito jugoslovenskih zavarovancev te družbe, Kongres je nato razpravljal o kontroli uvoza. Tajnik novosadske zbornice je nagia-šal potrebo kontrole, toda ta kontro'a se mora urediti ob sodelovanju zainteresiranih gospodarskih krogov, ker gre za življenjsko važno vprašanje vsega našega gospodarstva. Če bo ta kontrola pomenila valutno-političen ukrep in bo 6krbela za omeiitev uvoza iz onih držav, pri katerih imamo pasivno bilanco, potem bodo to kontro'o vsi gospodarski krogi toplo pozdravili. Tainik ljubljanske zbornice za TOI g. Ivan Mohorič je ostro kritiziral sedanji klirinški sistem in med drugim navajal, da je že pred letom dni zahtevaj revizijo klirinških pogodb, vendar pa ni našel razumevanja- Po statističnih podatkih imamo napram 13 državam aktivno bilanco. za skupno 435 milijonov Din. V današnjem ,Jutru" f ie 3 98 malih oglasov Izmenjava brzojavk med kraljem Jurijem in knezom-namestnikom Pavlom Javna diskusija o »Gospodarski slogi (131 dim matere* •• Vidim mnoge ženske, ki so hotele iiveti, ljubiti in ustvarjati burno, polno in nenavadno. Preveč umirjeno jim je bilo življenje, ki so ga živele, nji* hova torišča pretesna za velike misli, ki so jih mislile, svet skoraj premajs hen za srečo, ki so jo iskale. Na koncu iskanj pa so se našle v majhni beli sobici, sredi sobe je stat la zibka, v zibki je ležala njihova sre? ča. In uspavanka, ki so se je naučU le peti, je bila pogrebna pesem vsem njihovim željam za velikim svetom. Tako so se njihove predstave o sre* či združile s predstavami vseh tistih, drugačnih žena, ki jim je bila bela so* bica z zibko na sredi cilj in sanje od prvega prebujenja k ženskosti. Vidim mater, ki ji prstov ne krasi nobeden izmed zlatih obročev svetih zvez. Vidim jo zasramovano in oplju-vano, njo, ki ji je bila prisojena bo* lečina več od greha in ki so ji edino zatočišče pred svetom svetle oči nje* nega otroka. Vidim mater v bogastvu in razkoš* ju, morda kraljico v peterih delih svet ta, ko si zaman želi nemotenih ur m& terinske sreče s svojim otrokom. Vzes li so ga. ko so bile njene prsi še pre; polne krepilnih sokov in zdaj se njen otrok smehlja tujim ljudem, tujim ljudem bo čebljal prve besede, tuja ro--ka bo usmerjala njegov prvi korak. Narod, država, vsi ga morajo imeti, njedova mati je zadnja. Vidim mater, ki se je komaj zavedi la od porodnih bolečin in zagleda svos Tragedija slovenskega rudarja Zblaznel je od veselja, ko je dobil delo Paračin, 9. maja Dva dni hoda od Paračina je stanoval brezposelni rudar Henrik Belik, doma iz Meličja pri Jelšah. S svojo družino je živel v najhujši bedi. Pred nekaj dnevi pa irru je sporočila njegova sorodnica, ki živi v Rtnju in je njen mož zaposlen kot rudar v tamošnjem rudniku, da je vodja rudniškega obrata obljubil, sprejeti ga v službo in da naj takoj pride. Belik je hitro razprodal vse, kar je bilo količkaj vrednega, da je tako dobil denar za železniško vožnjo od Paračina do Rtnja, odnosno do postaje Mirovo. Dva dni je hodil do Paračina, kamor je dospel zvečer, šej je takoj na železniško postajo, da bi tam v čakalnici pričakaj vlaka, ki ob pol 4. zjutraj odhaja proti Mirovu. Znjim je bil njegov tovariš rudar, ki je tudi hotel v Rtanj, da bi tam dobil dela Na postaji je postajal Be]ik vse bolj in bolj nestrpljiv. Ko je okoli polnoči privozil vlak v postajo, je skočil k vratom čakalnice. Spotaknil se je, padel in se udaril na glavo. Ko je vstal, se je začel čudno smejati in kričati, naj ga puste na delo, ker se že dela dan. Pomirjevali so ga, ali nič ni pomagalo. Smejal se je in vpil, naj ga puste na delo, ki ga čaka Ko so ljudje videli, da ni druge pomoči, so poklicali orožnike, ki so nesrečneža odvedli v bolnišnico. Revež je zblaznel od veselja, ko je po dolgi brezposelnosti in bedi dobil obljubo dela in kruha. Organizirana borba proti morebitni pozebi Opazovalne In opozarjalne postaje v Slov. goricah Gornja Radgona, 9. maja. Gornje radgonska podružnica Vinarskega društva je organizirala za letošnjo pomlad obrambo proti pomladni pozebi v vinogradih in sadovnjakih z ustanovitvijo tako Ivanih opazovalnih in opozarja lin i h postaj. Potrebne aparate je dala na razpolago ban-ska uprava Ustanovljene 90 tri take postaje: na Bouvierjevem vin ograd nem posestvu (grajski grič) za okoliš Gornjo Radgono, Hercegovščak. Črešljevec, Police, Ažemski vrh in Plitvico, na Kleinoschego-vem vinogradnem posestvu v Zibigovoiih za okoliš Zbi.govce, Oreh ovce, OTehovski vrh, Ptujsko cesto, Janžev vrh in Ivanjce, ter pri ba no vinski trsnici na Kapeli za okoliš Kapelo, Radenski vrh, Murščak, Rožički, Okoslavsiki in Dragotinski vrh in za vse na tem južnem delu ležeče kraje. Ker obeta letošnji nastavek v vinogradih in sadovnjakih obilen pridelek, je le v korist vsakega vinogradnika in sadjarja, da ito akcijo podpira, za kar daje podružnica tele navodila: Za primer nevarnosti pozebe bodo navedene opazovalne postaje oddale en strel ob 17. uri. V tem primeru je potrebno, da se pripravi potreben material za kurjenje in kajenje. Ako se nevarnost poveča, bosta sledila na navedenih postajah po dva nadaljnja strela ob 23. uri, kar bo znak, da morajo biti zadnje priprave za kurjenje in kajenje končane. Ako nastopi mraz, bodo na navedenih postajah med 3. in pol 4. uro oddani po trije streli kot znak, da je potrebno zažgati material: Ker ima obramba proti pozebi s kajenjem pomen le tedaj, če vsi ogroženi sodelujejo vzajemno, je dolžnost vsakogar, da vrši živahno propagando tudi pri onih, ki bi zanemarjali vsa dela. Kdor nima na razpolago katrana, ki je najbolj učinkovito sredstvo za kajenje, naj za kurjenje m kajenje uporablja mokro listje, vlažno drač-je, slamo ali svež gnoj. Kurjenje in kajenje smete končati šele nekaj časa po solnč-mem vzhodu. Ako nastopi proti jutru močnejši veter ali pa se nebo poprej pooblači, se lahko ognjišča pogasijo tudi poprej. Važno pač je, da se v primeru jasne noči in jutra drži gosta megla do solnčnega vzhoda Dokler obstoji nevarnost pozebe, je potrebno, da ima vsak pripravljen material za obrambo za naslednjo noč. Baldvinu Baeblerju v spomin Ljubljana, 9. maja Pred dnevi umrli g. Baildvtin Baebler si je sicer s svojim lepim značajem pridlobil mnogo prijateljev, zapustil pa nas je nekam neopaženo, kakor da bi tudi s svojo smrtjo hotel poudarjati svojo veliko skromnost. Treba pa je le povedati, da je ugasnilo dragoceno življenje. Pokojnik je bil pedagog, znanstvenik, zaveden narodnjak in tudi v literaturi se je nekdaj udejstvovaii. Rodil se je 1. 1880 na Vrhniki. V Ljubljani je dovršil realko, univerzo pa na Dunaju. Leta 1904 je postal v Idriji profesor. Tudi vojno gorje mu ni prizanašalo in že leta 1914 je bil hudo ranjen. Življenje mu je otel pokojni prof. dr. Šlajmer. Leta 1917. je postal! v Idriji ravnatelj, italijanski okupaciji pa se je pozneje tako zameril, da so ga deli pod nadzorstvo. Nameravali so ga kanfinirafi v Libiji, a je po nevarnih po- 70 let Bralnega društva v Rušah Pomembni jubilej bodo Rušani v nedeljo složno proslavili 27. t. m. poteče sedemdeset let, kar je nastopilo Bralno društvo v Rušah s prvo večjo prireditvijo, ko je bratsko sprejelo v svoji sredi Slovansko čitalnico iz Maribora. Prirejena je bila v ta namen »beseda«, ki jo je vodil in na njej zgovorno in poln navdušenja nazdravljal gostom takratni predsednik društva, znani pohorski narodnjak in ljudski pesnik Davorin Grizold. Proslavila se je s to »besedo« obletnica društvenega obstanka. kajti ustanovljeno je bilo Bralno društvo v Rušah dobro leto poprej, kot prvo kmečko bralno društvo na- slovenskem Štajerskem; pred njim so obstojale tu le čitalnice v glavnih treh mestih: v Mariboru (1861), v Celju (1861) in v Ptuju (1864). Pobudo za ustanovitev je dal takratni kaplan Božidar Wurzer, ki je pozneje dolga leta bil v Rušah župnik. Zbral je 12. marca 1865 pri Gomivniku (sedanja gostilna Oz-vald) najuglednejše domačine in na tem sestanku je bilo sklenjeno, po vzorcu čitalnice tudi v Rušah osnovati društvo za naročanje in eitanje časopisov. Takoj M) vsi navzočni — sama znana domača imena: Grizold. Glaser, Sernec, Hleb, Lam-preht, Jurše. Pintarič. Skerbs — prispevali znatne zneske in s tem je društvo bilo ustanovljeno. Štelo je prvo leto 12 Sanov, za predsednika je bil izvoljen Grizold. Naročili so glavne takratne slovenske časopise (»Novice«, celovškega »Slovenca« ter »Umnega gospodarja«), ki so se dajali na razpolago najprej pri Gomivniku, za tem pa tudi društvenikom na dom. Kakor kaže vezan izvod »Slovenca«, ki se je ohranil v društveni knjižnici, so naročene liste skrbno spravljali. Pozneje so namesto časopisja nabavljali knjige ter jih izposojali, razen tega pa so prirejali tudi veselice, manjše koncerte in gledališke predstave. Društveno delo v teku desetletij ni bilo vedno enako živahno, vendar slišimo n. pr., da je leta 1884 štelo 80 članov. Ko so v devetdesetih letih dobile Ruše novo narodno u&teljstvo, se je tudi delo v Bralnem društvu poživilo. Razširilo in poglobilo ter v tehničnem pogledu moderniziralo pa »e je to delo zlasti, ko »e je nekaj let pred svetovno vojno v njegovem okrilju in z uporabo njegovih knjig osnovala Ljudska knjižnica. Vojna in z njo zvezani dogodki v Rušah v poletju 1914 so delovanje knjižnice nenadno prekinili Obenem je ob tej priliki precejšen del knjig šel v izgubo. Tako je leta 1918, ko so spet prihajali drugi časi, bilo treba začeti skorajda znova. V ta nam 30 so H. avgusta 1918. po Pozdravna beseda ' ob materinskem dnevn jega otroka s pohabljenim telesom, zaznamovanega za vse življenje. VU dim njen obup in se čudim nenadne* mu porastu njene ljubezni. Vidim mater, ki je žrtvovala svoja ga otroka človeštvu, domovini; svoje* ga živega in zdravega otroka. Vidim v njenih solzah bolečino in ponos. Vse te matere vidim. Gledale so bo* lečinam, nesreči in žalosti do dna in so vendar imele v svojem življenju vsaj nekaj polnih hipov pozabljenja vsega hudega. Takrat, ko so iztegnile roke za svojim otrokom in so se že na pol poti srečale te njihove roke z drugimi, majhnimi in mehkimi, nežnU mi kot prvo zelenje spomladi. Ko so jih pritegnile nase, nežno, kot bi se bale streti dragoceno čudo božje in vendar tesno, kakor bi jih hotele za vedno obdržati na svojem srcu. Vidim matere, ki iztezajo roke v prazno. Ah, to niso matere in nikdar ne bodo. Njihove hrepeneče roke se ne bodo nikdar srečavale na pol poti z drugimi, majhnimi in mehkimi ka= kor prvo zelenje pomladi. Ničesar ne bodo imele pritisniti nase, niti žalovat ti ne bodo imele za nikomur in obu: jati spominov. Vse okrog njih je in bo prazno kakor prostor, v katerega iztezajo roke in ki nima nikjer kon= ca. Vse te in neštete matere vidim in jim v duhu prižigam kadilo. Asta. tih pribežal v Jugoslavijo. Takoj se je javil v Ljubljani pri prosvetni oblasti, profesorske službe pa ni mogel dobiti. Nekaj časa je bival pri svojem bratu nodučite-lju v Radovljici, potem pa &e je zatekel k drugemu bratu v Celje. Ravnatelj cinkarne g. Kropač mu je dovolil, da je eksperimentiral v njegovem laboratoriju in, ko je bil g- Kropač pozvan na univerzo v Ljubljani, je postal Baebler ravnatelj cinkarne ter je visoko dvignil to podjetje. Zadnja leita je bil ravnatelj tvrdke »Isis« v Ljubljani. Mnogo dobrega je storil, a vse je prikrival s svojo veliko skromnostjo. Bij je tuidii vnet član naprednih akademskih društev »Save« in »Slovenije«. Za svojih dijaških let je pokazal lepo lirično nadarjenost. Ivan Cankar ga v nekem pismu Otonu Župančiču hvali kot pesnika in si od njega še mnogo obeta- S Cankarjem ga je tudi pozneje vezalo ožje prijateljstvo- Baeblerjeve pesmi so izhajale v »Ljubljanskem Zvonu«, »Zvončku« in »Slovenki«. Odlikujejo 6e po lahnem, neprisiljenem tonu m zdravi, mladostno objestni erotiki. V njiih se že čuti dih naše Moderne, ki je prav v času, ko se je Baebler udejs/tvoval v literaturi, (okrog 1900), podžigala mlade talente. V pesmi »Moj motto« je pel n. pr.: »Kaj mi je mar vsa narava okoli, — kaj so mi mar vsi {Stebri — ljudje: — vina kozarec in ljubica lep« —v vidva prreženeta vse mi gorje. •.« V poznejšem življenju je opustil poezijo in se oklenil znanosti in praktičnega dela, ostal pa je vedno prijatelj domačega slovstva. Napisal je kemijo za srednje šolo in talko prispeval k napredku slovenske šolske literature iz realnih predmetov, ki so brili do novejšega časa očitno zanemarjeni. Vsi, ki so pokojnika poznali, ga ohranijo v blagem spominu. Trajni spomeniki dela Kamnik, 9. maja. Kamniško občino je prevzela 27. aprila nova uprava pod predsedstvom g. Antona Stergarja, kateremu je predal posle prejšnji kamniški župan g Fran Kratnar. G. Kratnar je vodil kamniško občino skoro devet let in se je ves posvetil delu za napredek Kamnika, svojega rodnega mesta Sadovi tega dela so vidni in Kamnik je v času njegovega županovanja zavidljivo napredoval v vsakem pogledu. Posebno se je g. Kratnar zavzel za napredek tujskega prometa. Kopališče mestne občine ob Nevljici, lepo urejene ulice po Kamniku, regulacija Grabna s preložitvijo ceste, zgradba trotoarjev mimo kopališča do Vrhpolja, na Perovo in proti Duplici bodo vedno spominjali na dobo, ko je župano-val v Kamniku g. Fran Kratnar. Razmah športa v našem mestu ne bi nikoli dosegel tolike višine, če ne bi on kot podpredsednik SK »Kamnika« in sam navdušen športnik nudil od občine moralne ln materialne pomoči, zlasti pri zgradbi smuške skakalnice in teniških igrišč in pri ureditvi nogometnega igrišča. Kot agilnega načelnika kamniškega sreskega cestnega odbora ga ceni ves kamniški srez. Pod njegovim (vodstvom je cestni odbor spravil cestno omrežje na dostojno višino in mnogo si je prizadeval, da je zmagal načrt za gradnjo ceste ▼ Kamniško Bistrico. Prav tako se je na leta zavzemal za luško cesto. smJbmjcrMuuur pere 1UX hitro in brez truda. župan g. Fran Kratnar je žrtvoval skoro ves svoj prosti čas delu v občinski pisarni in si marikdaj niti poleti ni privoščil kratkega oddiha. Bil je vesten in dober, predober na svojem odgovornem mestu. Rad je vsakomur ustregel in ni odrekel pomoči nikomur, ki je potrkal na vrata njegove pisarne. Svoje spoštovanje in priznanje so Kam-ničani izrazili g. Kratnarju zlasti pri volitvah v oktobru 1. 1933., ko so ga z dve-tretjinsko večino kot nosilca liste JNS ponovno izvolili za župana. Zdaj je bil župan g. Kratnar skupno z občinskim odborom razrešen na podlagi revizije, o kateri smo že obširno poročali. Niti revizijsko poročilo, ki se oalanja samo na nekatere nepravilnosti zgolj for- malnega značaja, niti nasprotniki ne morejo očitati ne njemu, ne članom uprave in odbora najmanjše nepoštenosti aH dejanja, ki bi ga tudi javnost mogla obsojati. Nasprotno vsa kamniška javnost brez razlike obžaluje, da je do tega prišlo. Po dolgih letih požrtvovalnega dela župan g. Kratnar in občinski odborniki takega umika iz občine niso zaslužili. G. Fran Kratnar z zadovoljstvom ]abko gleda na uspehe svojega dela v zavesti, da bomo Kamničani zmerom znali ceniti njegove zasluge za napredek ta procvit rodnega mesta. Drzna vlomilska družba pod ključem Sedem jih je bilo in so nabrali za 50.000 Din plena Ljubljana, 9. maja. Preiskava proti mlademu Stružanu Gabrijelu Dolencu in njegovim tovarišem, ki jo je kriminaini oddelek opravil te dni, je potrdila domnevo, da je policija odkrila dobro organizirano in precej drzno vlomilsko družbo, ki je že nekaj tednov straho-vala Ljubljano. Poleg Dolenca so bili aretirani še Avgust Sotošek iz Podsrede, Štefan Cigan iz Srednje Bistrice v Prekmurju, Jože Cotič iz Dornberga, France Podrezovnik iz Dravograda, France Zver iz Odrancev pri Dolnji Lendavi in France Ocvirk iz okolice Krke na Dolenjskem, sami mladi, 20 do 29 letni fantje in bivši delavci, ki so se bili namenili, da krizo in brezposelnost iz-premenijo v sezono za krajo. Na najrazličnejše načine so se znali vtihotapljati v tuja stanovanja, shrambe in podstrešja in so jemali vse, kar jim je prišlo pod roko. Nakradeno blago so prodajali dalje ali pa so ga odnašali v zastavljalnico in potem poizkušali srečo še z zastavnimi listki. Kolikor so sami priznali, so v teku enega meseca izvršili okrog 20 vlomov ter napravili za okrog 50.000 Din škode. Cisti izkupiček pa je bil daleko manjši, ker tatinska krama pač ne najde svoje cene. Tako lahko rečemo, da je bil celotni uspeh njihovih podvigov v primeri z velikimi tveganji pač dosti skromen. Vodja družbe je bil Sotošek, ki pa je še o pravem času odnesel pete v Ljutomer, a so ga tam na zahtevo ljubljanske policije aretirali in pripeljali v Ljubljano nazaj. Poleg njega ima največ vlomov na vesti Cigan, ki vsekakor dela čast svojemu imenu. Največ bdaga so tatovi spravili v denar na starini in pa v mestni zastavljalnici. Prav mestna zastavljalnica tvori enega najtrših vozlov v podobnih kriminalnih aferah. Tatovi se v zastavljalnici za sicer majhen, a vendarle gotov denar redijo svojega plena, potem gredo in prodajo Ae zastavne listke, in ker ima ta vrsta vred- večletnem presledku spet priredili v okrilju Bralnega društva veselico z gledališko predstavo, ki je sijajno uspela. Dvorana je bila natlačeno polna in takratno časopisno poročilo pravi: »Navdušenje in odločnost sta odsevala z vsakega obraza. Ni bilo razlike med stanovi, ne v prepričanju, ne v starosti — isti smoter nas je družil vse, ista vera v bodočnost.« Prebitka je bilo 1300 K, za takratni čas velik znesek, ki je omogočil, da se je knjižnica znatno razširila in takoj začela zopet poslovati. Prodorni oderski uspeh, ki ga je imela ta prva prireditev obnovljenega društvenega dela. je dal pobudo, da »o se odslej prav posebno začele gojiti gledališke predstave, tako da je kmalu nato prišlo do ustanovitve samostojnega gledališkega odseka. Bilo je s tem ustvarjeno izhodišče in jedro tiste priznane gledališke družine v ncetnih papirjev v Ljubljani celo svojo borzo ta dobro organiziran trg, da gredo včasih iz rok v roke, Se na ta način prav lahko zabriše sled za pravimi storilci. Tokrat je imela policija še dovolj srečno roko, da je zajela vso tolpo, in morda smemo upati, da bo Ljubljana imela zdaj nekaj časa mir pred temi podstrešnimi podganami. Napad na oroiniSko patruljo v Dolu V Dolu pri Ljubljani, ka je dobil svoj čas sloves precej dvomljive vrste po znanem poizkušenem atentatu na upravitelja šole g. EAnspilerja, je v petek orožnrška patrulja pod vodstvom komandirja narednika Josipa Praprotrnka zasledovala 29-letnega brezposelnega delavca Ivana Ogri-na iz Zaborštva, ki je osumljen nekih vlomnih tatvin. Orožnika sta fanta srečala na cesti, in ko sta mu pravkar hotela napovedati aretacijo, se jima je z velikim kuhinjskim nožem postavil po robu. Ivanu je prihitei na pomoč še njegov brat .Stanislav ter z lopato navalil na orožnika, ki jima ni preostalo drugega, kakor da sežeta po orožju. V silobranu je komar>-"ork v dveh dneh narasel od 307.75 na 30950. Tudi glede francoskega franka se je ateka od strani špekulacije še podvojila. Deportni stavek v termkvski kupčiji se je pri enomesečnih sklepih dvignil na 60%, kar usitireza efektivnemu odbitku 5% nasproti zlati pariteti. Pri trimesečnih sklepih pa znaša deportni stavek 36%, kar ustreza dšsažija efektivnih 9%. Francoski ministrski svet j« znova razpravljal o ukrepih za obrambo franka in zlatega zaklada Francoske banke. = Konkurz je razglašen o imovini tvrd-ke Zabret in sinova, d. z o z. v Bobovku pri Kranju (upravnik mase dr. Anton Megušar, odv. v Kranju; prvi zbor upnikov pri »reškem sodišču v Kranju 18. t m. ob 9.. prijavni rok do 30. L m., ugotovitveni narok 4. junija.) Borze Devize Čarih. Beograd 7 Pariz 20.3750, London 154350, Newyork 309.30 Bruselj 52.70, Milan 24.30, Madrid 42-2250. Amsterdam 208.90 Berlin 125 Dunaj 56.20 Stockholm 79.55, Oslo 77.55. Kobenhavn 68.90. Varšava 56-2250 Blagovna tržišča 2ITO ■f Chicago, 9. maja- Začetni tečaji: pšenica: za maj 91.75, za julij 85.875, za sept. 84.75; koruza; za maj 63.125. za julij 61.25. za sept 59125. BOMBAŽ -f Liverpool, 8- maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6-15 (prejšnji dan 6.16), za dec. 5A5 (5o6). Občni zbor delničarjev Jadranske zavarovalne družbe v Trstu V četrtek, dne 30. aprila se je vršil v Trstu občni zbor Jadranske zavarovalne družbe, ki je odobril bilanco za leto 1935. (97. poslovno leto). Občni zbor se je toplo spominjal umrlih članov upravnega odbora generalnega svetnika dr. Edvarda Agnele in člana ravnateljskeea sveta Ev-genija Brunnerja. Potem so bili omenjeni karakteristični znaki preteklega poslovnega leta ter se je posebno poudarjalo, da vznemirljivi pojavi v mednarodnih eospodar&kih odnosih še niso popustili. Družba se je tudi v preteklem letu trdno držala preizkušenih načel jasnega in opreznega poslovanja, pri čemer ji je uspelo povsod —v tu- in inozemstvu — učvrstiti svoi dominantni položaj v direktnem zaključevanju poslov in pri po-zavarovanju in ga v gotovih strokah v nekaterih deželah celo razširiti. Pri sklepanju novih življenjskih zavarovani se Je gledalo posebno na kvaliteto zaključenih poslov, ali kljub temu je bilo mogoče doseči zelo znatno produkcijo, izraženo v novem prirastku veljavnih življenjskih polic- V elementarnem zavarovanju, tako v požarni kakor v vlomsfci stroki, pa tudi pri zavarovanju proti loči, so bili doseženi v splošnem zadovoljivi rezultati. V transportni stroki pa so bile znatne škode. Poslovni promet v letu 1935 je predočen v naslednjih številkah- V življenjskem zavarovanju je bik) izjavljenih polie z glavnico čez 929,015.000 Lir: obstoječa zavarovanja so se »višala od 3,950 657-000 na 4151,173.000 Lir ter izkazujejo presežek Lir 200.515.00a Donos premij v življenjski stroki znaša 172,720.000 Lir, v požarni 133,328.000, v transportni 19,856 000 Lir v zavarovanja proti toči, vlomu in ostalih vzporednih strokah pa 56,059.000 Lir. Skupni donos premij in dajatev v vseh zavarovalnih strokah, s katerimi se družba peča. se ie zvišal na skupno 412,139.000 Lir. Iz postavk v bilanci je razvidno povišanje fondov v blagajni in v bankah od 54,016.000 Lir na 62,048.000 Lir, vrednosti nepremičnin od 302.850.000 na 332 049.000 Lir ter portfelia efektov od 345,184.000 na 396,631.000 Lir. Hipotekaraa posojila in terjatve nasproti državam in občinam so se zvišala od 31.671.000 na 88,487-000 Lir posojila na življenjske poli-ee pa od 75,051.000 na 82.63O.000 Lir. Po precej znatnem odpisu radi znižanja vrednostnih efektov in ostale imovine, je bila bilanca zaklučena s prebitkom Lrr 9,150.072.96 ki omogoča izplačevanje enake dividende kakor prejšnje leto. t j. 100 Lir na delnico, 733.538.58 Lir pa se j« preneslo na nori račun. Ob koncu leta 1985. so znašala garancijska sredstva druibe: Delniška glavnica (vplačano 50 milijonov Hr) Lir 100,000.000.- Imovinske rezerve Lir 60,700.000,- Tehnične rezerve Lir 847,643.942.- Skupaj Lir 1006,348-942.- kar izkazuje presežek 87,115.978 Lir naspro-ti prošlemu letu. V gornjih zneskih je všteto tudi kntje za jugoslovenske rezerve ki se v celoti nahajajo v Jugoslaviji in to: Din 71.210000,- v nepremičninah in ostanek od Din 46,000.000.-, ki obstoja iz vrednostnih papirjev, it izplačanih hiootekarnih posojil ter posojil na lastne police. Zaradi tega odpade navajanje ostalih razpoložljivih sredstev ki 60 Še poleg tega družbi na razpolago. S P O R T Današnji nogometni spored Nadaljuje se borba za prvenstvo pod sa ve za — V Ljubljani je kompleten spored drugega in tretjega razreda ter juniorjev —- Tudi na deželi je prvenstvo v polnem razmahu V LJubljani: Ljiibljane—Hermes, LgriSče Primorja ob 17. predtekmi Ljubljana —Hermes rez in Ljubljana—Korotan. Jadran—Svoboda, Slavija—Moste ob 8.30 na Jadranu. Slovan—Mars, Grafika—Slovan rez. tgriščg Slovana ob 8.30. Reka—Korotan, Jadran—Mars jun., Slavija—Mladika jun, igrifiče Reke od 14.15 dalje. Korotan—Ljubljana jun., Hermes— Svoboda Jim. igrišče Hermesa od 9.45 dalje. CSK, bb 15.30. V Čakovcu: ČSK—žeJezničar, igrišča CSK, ob 15.30. V Trbovljah: Amater—Trbovlje, igrišče Amaterja, ob 16. Na Jesenicah: Bratstvo—Sara, igTišče Bratstva oh 16. V Hra»tniku: Hrastnik—Svoboda ob 16. V Domžalah; Disk—Mengeš, igrišče Diska ob 16. V Ptuju; Ptuj—Lendava, i^iMe Ptuja, ob 15.15. V Radečah: Radeče—Jugoslavija, poskusna ob 16. V Zalogu: Zalog—Brod, oto 16. Službeno iz LNP. Popravlja se tiskovna napaka v Jutru od 8. maja t L (objave p. o. z dne 6. t m.) tako, da ae tekma Ptuj-Lendava prične ob 15.15, ne ob 16.15, kakor je bilo pomotoma objavljena Planinske ekspedicije — zahvala SPD. SHD v Ljubljani je že lani ustanovilo svoj alpinistični odsek ter si nadelo glavno nalogo, da zbere v svojem krogu planince, katerim je do napredka v strmi aApimsti-ki. Odsek že več mesecev razpravlja o načrtih za planinsko ekspedicijo v inozemstvo ter bo v najkrajšem času objavil točni program. Največ težkoč dela finančna plat ekspedicije. Polno razumevanje za pomembnost udejstvovanja slovenskih planincev v inozemstvu je pokazala znana alpiniistka ga. Ana Escberjeva iz Tržiča, ki je poklonila izdatno podporo v znesku 5000 Din za kritje stroškov planinske ekspedicije SPD v inozemstvo. Ga. Escher-jeva nam je znana s predavanj SPD v Ljubljani ter je izvršila celo vrsto polno-številnih in najtežjih vzponov v Alpah, Pirenejih, v Grčiji, itd. Plemeniti <4aix> vatedjioi izreka SPD na tem mestu javno zahvalo. Igralnica za stave na nogometne tekme „F O S T O K" TUDI VI zahtevajte brezplačno in neobvezno informacije in kupone kakor tudi BREZPLAČNO STAVNICO v vrednosti Din 5.— za Nacionalne in internacionalne igre. Izreza ti in takoj poslati na Centrala „F O S T O K A" BEOGRAD, PASICEVA 4 — Tel. 20-420 Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KJLLJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predalič. SPREJMEMO RESNE ZASTOPNIKE. Službene objave ljubljanskega hazena podsaveza. SK Ilirija in SK. Jadran se pozivata, da javita do 30. tm. podsavezu letošnje lahkoatletske prireditve. Za termine naj se kluba medsebojno sporazumeta. Pozivajo se v Ljubljani bivajoči hazenski sodniki in kandidati na važen obvezen sestanek 11- t m. ob 20. r posebna sobi kavarne Evrope. SK Slovan : SK Mars. Zanimivo prvenstveno srečanje Slovana in Marsa bo danes .dopoldne ob 10. na igrišču Slovana. Sodi g. Gamernik. V predtekmi nastopita Grafika in L B garnitura Slovana. Reka : Korotan. Na igrišču Reke se odigra danes več prvenstvenih tekem. Ob 14.15 igra Slavila jun.: Mladika jun-, ob 15.15 Mars jun.: Jadran jun. in ob 16JO Reka : Korotan. Glavna tekma bo med Korobanom in Reko. Reka bo morala prav dobro zaigrati, če hoče spraviti obe točki pod streho. Korotan je proslo nedeljo šolo lepo zaigrati s Slovanom in • tem pokazal da je enakovreden nasprotnik klubom na prvih mestih tabele. SK Ilirija (Smučarska sekcija) Jutri ob 18. v posebni sobi kavarne Evrope plenarni sestanek. SK Svoboda. Juniorji, ki tekmujejo danes na Hermesu. se morajo zbrati v Idu-bovi garderobi do 9. Vso opremo je prinesti seboj. L moštvo ob 9JO na igrišču Jadrana. STK Mo&te (nog. sek.) Na igrišču Jadrana mora biti ob 8. prvo moštvo, ob 14.30 pa na igrišču Most rezerva. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 10. maja: Prva leeiia. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 11. maja: zaprto. Torek 12.: Gozd. Gostovanje v Celju. Jubilejna predstava Milana Skrbinška bo ▼ sredo 20. t. m. ▼ ljubljanski drami. Abonente, celoletne in polletne, ki de niso plačali 9. oziroma 3. obroka, prosi uprava da prineso te dni obroke v gledališko pisarno. Ljubljanska opera zaključi ▼ nedeljo 10. t. m. svoje letošnje gostovanje v Splitu. Nato se vrtita še dve predstavi v Sibe-niku in prva predstava v Ljubljani po gostovanju bo v četrtek 14. t m. že danes opozarjamo, da bo v četrtek v operi predstava za Red Sreda in sicer opereta »Pesem ljubezni«. Mariborske gledališče Nedelja. 10. maja ob 15. uri: »Sveti Anton. vseh zaljubljenih patron«. Znižane cene. V korist »Združenja gled. igralcev«. Ob 20. uri: »Tuje dete«. Za zijaki sklad gled. igralce«. ^CRIKVENICA 7 dnevno bivanje pavšalno od 4SO Din naprej. Prospekte! CRIKVENICA mor A« kopaHKe n« Jadranu - Ketjveija pei&eat ptals - OeJodrarno kopanj« Din 3 - >0 hoieio* ic P®09k>cot - Popolni p snman meinsire takse od 56 130 Dia. Zahtevajte procpn&te od KOPA-LISCNEGA POVERJEN 1STVA, CEKVENICA. Therapia »T^ ^ * K Miramare ^ H M - - ^ -« - * - - > »s ^na » Mb, 3B Mh, teko«« Todt £ šob, tflkoSi d« Dr. Seidl Esplanade Slavija ite^ Eden » **<*« Cmkovič ^ * Wien Hotel Rwt. Liburnia Ivančič ^ Danica ^ * Juiifanae ^^^ Vila Rožica &jl«ia ® »ob. pod isto bt*»»o nurui Kinmv«, HKrapm Gjurašin 30 34 »ob, tefcob oiodmo Resteoraat — Enropa-Vinodol-BeHe-Vne Gostilne ZELENGAJ . MORAVA HRVAT - OBUJA - FRANKOPAN . VINODOL . SOKOL - SLO VEN AC -DALMATINSKI PODRUM KAFANA - CORSO tar tepe ara j cm »obe ▼ pravatefr Spomladi: HOTEL MIRAMABE HOTEL THERAPIA NO VALJ A (otok Pag) oddaljena od Raba 1.30 ure vožnje s paro« brodom, v prekrasni legi in podnevi prijetem maestral. Jadrenice po nizki ceni. Lepa plaža tudi za neplavače, kakor tudi blatne kopeli za uspešno zdravljenje ishiasa in revmatizma. Ob plaži borov gozd, vino-roden kraj. GOSTILNA »JUGOSLAVIJA« lepo opremljena hrana odlična, čistoča zajamčena. Oddaljena od plaže 5 minut. GOSTILNA »JADRAN« na sami plaži s krasnim vrtom do morja. Hrana odlična, čistoča zajamčena. Klavir ; na razpolago. Cene: za osebo dnevno Din 40—50, vključno vse takse. Vino liter Din 6.—; prošek Din 16.—. Otroci plačajo po dogovoru. Imamo takisto mnogo lepih zasebnih sob. Javiti se je naprej. «*.h. pisalnih. Tam bo stal in pripovedoval o dečku iz Zelene jame, o dečku, ki zaman ponuja svoj šopek španskega bezga, o deklici, ki je prišla s Sušaka, da bi v Ljubljani v vrsti vzdolž živilskega trga tvorila en člen verige, "te žive, s cvetjem preobložene verige in z drugimi vred vpila: »Eneijan, gospa!« A njen eneijan je v resnici bolj moder od morja samega! A morda laže to mali, da je šest ur daleč prinesel svoj cekar, napolnjen s preprostimi travniškimi cveticami, ki jdh nihče ne mara kupiti? Skoro bi dejala, da njegovi blatni čevlji govore isto, kar njegova usta. Pravi.. da je samo še dvakrait prodajal, da nikdar ni ničesar prodal in da nikdar več ne bo prišel prodajat. »I*rav imaš, dečko: ljudje ne potrebujejo tvojih ubogih, povešenih narcis-« 0. vsojj nekaj teh zgodb moraite slišati! Ne, ne kupujte malih, rumenih in zelenih papig, ki hlasitno trgajo solato in se haje v enem mesecu naučijo do šest besed — teh brezkoristnih papig z njihovim brezkoristnim kričanjem! Ne kupujte a* rožne vence nanizanih majhnih okroglih kolačkov, kupujte narcise, dišeče šmair-nice, kakor morje mioder eneijan! Papige so požrešne, ošabne, ničesar ne vedo povedati razen "tega. česar ji naučite. Rožni venc.i pa še eelo ničesar ne povedo! Kupujte cvetice, ta nežna, skromna, toda tako čudovito zgovorna bitja! Ničesar ne potrebujejo kakor vsak da ga in samo nakazanega, poleg spisov, ki pomenijo največjo zmago naše pro= zne umetnosti, najvišjo povzdigo na-.šega pripovednega jezika in dramat--skega sloga. Odtod nerazumevanje Cankarja kot umetnika, kot izpovedo--valca čistih etičnih resnic, kot budiie= ^ Ija k višji, humanitarni narodni zave; sti, kot glasnika ponižanih in užaljenih, lačnih kruha in pravice. Toda čas je najboljši zaveznik vseh, ki so nerazumevani oznanjali kakšno poslanstvo. Smrt je ugasnila Cankarje; vo telesno osebnost in sprostila du= hovno. Šele sedaj je dobilo njegovo delo priznanje, ki mu gre po njegovih umetniških, idejnih in etičnih odlikah. Ne samo, da je postalo mlademu rodu velika in odgovorna dedščina, marveč je pričelo počasi prodirati tudi preko meja naše ožje domovine. Nekoč oma= lovaževano Cankarjevo delo je ena ti; stih redkih literarnih ladij, ki plovejo pod našo zastavo po morju evropske literature. Danes bi bilo Cankarju šestdeset let. Spominjajmo se ga kot človeka, ki je nam vsem zapustil še neocenje; no in neizčrpano dedščino duhovnih vrednot in mislimo na njegov veliki testament ljubezni do matere (sočlo* veka), domovine (skupnosti, člove; štva) in božanstva (vsega, kar je ide= al no in večno)! —o. Kupite Po ulicah d'iše šmarnice — iz košar, iz cekar je \. iz suhe. proti vam iztegnjene roke . -. kupite! Vrsta prodajalcev cvetic vzdo'ž živalskega trga je kakor ena sama roka, in te roka vpije s petdesetimi, s sto usti: »Kupite, gospa!« »Šmarnice, gospa!« »Eneijan, g «s p a!« »K.; f e! Kupite-..« Kupujlc. prosim vas! Vi, ki hodite mimo s košarami polnimi solate, krompirja. jajc. mesa, vzemite šopek iz tiste ne-p-irodno dolge, kričeče roke, ki ima začetek pri Zmajskem mostu in sega — do kam prav za prav sega? Ah, ta roka ima več kakor pet. več kakor deset prstov. S svojimi pršiti je preplela vse ulice in v vseh ulicah kriči: »Kupite, gospa!« »Šmarnice, gospa!« »K eneijan •.. « Kaj da boste z njim? Nič, nič! Postavili ga boste v vaze v kuhinji, v salonu, v jedilni sobi, v spalnici. Saj imate vaz na razpolago in miz tudi, jedilnih, toalet- je pa vseeno, bodo cvetice za vas neme. Niti zinile ne bodo! Naj vam sob ne krase edinole psi, čisto majhni, malo večji in še večj.i psi, ki jih ljubite in negujete! Saj vam tudi oni ne morejo povedati ničesar koristnega. »Kaj pa dela tvoj oče, ti tnali dečko s šopkom narcis v vsaki roki?« »Tam n.a oglu stoji.« Ves živilski trg je posejan z otroki, ki vas nadlegujejo s šopki- Njih očetje počasi, brezemotrno zavijajo iz ulice v uli- co. stoje po oglih, z rokami v žepih in z mislimi — kje bi pač mogle biti njih m.isli? Pridite in poglejte to od ranega jutra do poznega popoldneva proti vam iztegnjeno roko — pridite in ne pozabite vzeti denarja, da ii odkupite šopek encijana ali narcis! Nikar nič ne izbirajte, kupujte po vrsti. Morda je ta šopek malo bolj svež od onega, p:t saj ne gre za šmarnice, za nekaj povsem drugega gre! Katarina Špur: Kako je Avstrija vladala v Bosni Ob joletnici splošne stavke v Varešu Sarajevo, 9. maja. Ko je Avstrija že 28 .leto vladala v Bosni in Hercegovini, so se v nekaterih krajih začeli pojavljati odločni odpori proti njeni oblasti. Uporno gibanje se je začelo med delavstvom in mlajšo inteligenco, zakaj nacionalne težnje so t>i]e tesno združene s socialnimi. Najznačilnejši upor je bil 6. maja 1906. v Varešu, kjer je izbruhnila splošna stavka. Delavci so se sicer borili za skorjo kruha, a ostalo prebivalstvo je takoj stopilo na njihovo stan v zavesti, da avstrijska tiranija ubija ravno tako socialne kakor tudi nacionalne pravice. Av-i strijska oblast se je ob tej priliki izkazala z vso svojo okrutnostjo in zato je 30 letnica teh dogodkov še pomembnejša. Oblastniki so iz Sarajeva v Vareš poklicali vojaštvo, proglasili obsedno stanje in uvedli tudi vojaško naglo sodišče. Vse vplivnejše delavce so vklenili ter jih v živinskih vagonih vozili v Sarajevo v zapor. Oblastniki so mislili, da bodo delavski odpor zlomili z lakoto. Stavkujočim delavcem pa so priskočili na pomoč mnogi trgovci s potrebno hrano. Avstrijska tiranija se je tudi nad trgovci znesla. Tudi trgovce so vklenili kakor najhujše razbojnike in jih odvedli v zapore. Pri vsem nasilju je stavka trajala 21 dni in so delavci dosegli znižanje delovnega časa od 12 na 11 ur ter zvišanje mezd. Vsi delavski zaupniki pa so bili odpuščeni in obsojeni na zapor od 15 do 40 dni. Ravno tako so bili obsojeni tudi mnogi trgovci in ostali simpatizerji stavke. Borbenega duha pa nasilje ni zlomilo. Po treh letih je izbruhnila nova stavka, ki jo je vodil že pokojni Bogoslav Jošt. poznojši glavni tajnik Zveze grafičnih 'delavcev. Praznik mladine Sokola I. na Taboru Kakor smo že nekajkrat opozarjali, bo j mladinski odsek Sokola I. na Taboru priredil danes ob pol 16. mladinsko akademijo s pestrim sporedom, katerega so pripravili vodniki oddelkov. Na sporedu je 12 telovadnih točk, vse nove domače sestave. Točke sporeda se vršijo takole, uvodna koračnica, nagovor staroste, deklamacija >Materinski dan«, moška in ženska deca: župne proste vaje, ženska deca; ruski ples moška in ženska deca: rajalne vaje, moška deca: vaje s cepini, ženska deca: Solnce že vstaja, moška deca: vaje s krogom, ženska deca: Pomladno bujenje, moška in ženska deca: Oj Triglav, moj dom, ženski naraščaj: polka, moškj naraščaj: Prerorejenje, preskoki, ženska deca: Štirje letni časi. Pri akademiji sodeluje godba Sokola I. Po akademiji bo čajanka za deco. Vstopnine ni. Vodnik mladinskih oddelkov Sokola I. . br. Tone Gorjanc praznuje ta dan edinstveni jubilej v našem Sokolstvu. Pri vzgojnem delu naše mladine je vztraja] 15 let. če upoštevamo, da šteje mladinski odde- vsako leto mladinske akademije, ki so v ponos sokolske vzgoje dece na Taboru. Večino točk za akademije sestavlja in uči sam. Tudi na današnji akademiji so njegove sestave. Posetite akademijo, da počastite jubilanta in njegovo delo z željo, da bi še msnogo let vz;gajal sokolsko mladino. Klanec kletvin izgine Dela za preložitev klanca pri Mednem, ki jih je pred mesecem pričelo podjetje inž. Josipa Dedka iz Ljubljane, so že v prav živahnem razmahu. Mednanski klanec je voznikom in avtomobilistom daleč naokrog znan kot ena največjih in nevarnih ovir na glavni cesti Ljubljana—Kranj. in čeprav ni posebno dolg. je strm. da bolj že skoraj ne- more biti. Težki tovorni vozovi so imeli tu mnogo težav, zlasti v prejšnjih čaših. saj niso bile nesreče nič manj pogoste. kakor so danes na manj nerodnih mestih pri naraslem avtomobilskem prometu. O mednanskem klancu bi se lahko reklo, da je bil klanec klet vin. zakaj hlapci so v jezi in zadregah na tem kraju neštetokrat klicali vse hudiče na pomoč. V prihodnje tega gorja ne bo več. Cesto bodo--od Cirmanove restavracije v Mednem .preložili vse tja .do Medvod, to se pravi še malo čez železniški prelaz, v dolžini nekaj več kakor 1ČOO m. Med 60 delavci. ki so zaposleni od začetka aprila, je večina domačinov, ki so na prostoru, kjer bo tekla nova cesta, odkopali rušo, da se že. vidijo obrisi novega cestišča. Če ne bo vreme nagajalo, bo delo do zime izvršeno in bo nova cesta izročena prometu. Na preloženem delu bodo zgradili tudi tri mostove in sicer bosta dva večja čez Seničico in čez železnico iz železohetona, tretji manjši pa iz kamna. Nadvoz preko železnice bo zgrajen v poševni lejri in bo 16 m dolg. Vsa cesta bo po novem izpeljana tako, da se bo nje napetost še komaj poznala. hkratu pa hodo odstranjene vse težave in eventualne nesreče. Nič manj važna pa je naloga, da Be ustanavljajo zavodi za brezplačno ali ceneno pomoč za zdravljenje in dajanje zdravil in drugih sredstev jetičnim bolnikom. Tej dvojni nalogi bo posvečeno delp protituberkulozne zveze v času od 17. do 24. t. m., ko naj se za borbo zoper tega neizprosnega sovražnika človeškega rodu zainteresirajo najširši sloji naroda«. Protitul»erkulo7.na zveza si je pri na^ postavila letos 7.a svojo posebno nalogo, da s pomočjo vsenarodne akcije v naši banovini zbere prvi milijon dinarjev za zdravljenje naših ljudi in za zatiranje jetike v naši banovini. Dolžnost vsakogar je- da sodeluje po svojih močeh pri plemeniti in vzvišeni nalogi, ki si jo je nadela protituberkulozna zveza. Skrbeti moramo za zdravje svoje rodbine, za z Iravje svojega naroda. Zato se strni-mo vsi v vrste borilc-ev zoper jetiko! S tem bomo vršili odlično socialno in narodno delo. ki naj nas združi vse brez razlike starosti in stanov. S tem bomo gotovo mnogo storili za boljšo bodočnost naroda in države. MOŽJE! Brez skrbi spite s SKLADIŠČE: Zagreb, Klaonička 19. Domače vesti Odgovor na vprašanje V sobotnem »Slovencu« čitamo: »Tajništvo JRZ je poslalo v Komendo g. Štrcinu neko pismo dne 3. aprila. Dne 2. maja je g. Štrcin to pismo že dobil. Iz Ljubljane do Komende je torej pismo hodilo nič manj kakor 29 dni. Kaj pravite?« Kaj neki? Je že zopet kriva tega ta pre-šmentana JNS ... * Kralj boter desetemu sinu. Danes popoldne bo v vasi Mali Dobravi pri Višnji gori redko slavje. V Zupančičevi hiši je zagledal beli dan deseti sinko, ki mu bo botroval pri krstu po svojem odposlancu Nj. Vel. kralj Peter II. Slovesen sprejem kraljevega zastopnika bo v Stični pred samostanom ob 15. * Spored šolske ure ob 6n-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja 12. t. m. ob 11. v ljubljanskem radiu; 1. Dr. Pavel Karlin; Svečani prolog. 2. Ivan Cankar; Govor, 3. Pokopal sem svojo ljubezen. •. Pesem, 4. Vrhnika, prečudni kraj! 5. losip Hatze; Majka. Šolospev. 6. Majsko veselje, 7. Skodelica kave 8. Tam sredi moria ... Pesem, 9. Dateljni, 10. Dr. Anton Dolinar; Mamica. Dekliški zbor. Spored izvajajo učenke mestne ženske realne gimnaziie v Ljubljani. * Profesorski izpit je položila z odličnim uspehom gdčna Justina Podpac suplentka na poljanski gimnaziji v Ljubljani. * Odmev slovenskega spisa o gospodarskih stikih Jugoslavije in Češkoslovaške. Brošura dr. Egona Stareta »Naši gospodarski od-nošaji s Češkoslovaško«, ie vzbudila v domačem in češkoslovaškem tisku upravičeno pozornost. Skopljanski »Vardar« je njene vzpodbudne sklepe obravnaval v uvodniku-V najnovejšem zvezku praške >Češkoslov,-jugoslov. revue« poroča o nji znani strokovnjak ing- Paleček in poudaria avtorjevo kritično stališče in velikopotezna načela. Obžaluje samo, da spis ni izšel tudi v srbohrvaščini. * Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. V Počitniškem domu kraljice Marije bo letos sezona v naslednjih terminih: I. skupina od 12. VI.—11. VII.. 2. od 12. VII.—10. VIII. 3. od 11. Vin,—9. IX. Vremenske razmere so kar najugodnejše, po zdravstvenih vplivih pa za otroke v naši domovini ni najti boljšega letovišča. Za preskrbo otrok je vsestransko preskrb-Ijeno. Deca je pod čuječim nadzorstvom idealnih mladinoljubov — nadzirateljev. Zdravstveno zaščito dajeta sestra in zdravnik. ki sta stalno na koloniji. Počitniške naprave so se znatno povečale. Zgrajeno je drugo glavno poslopje za dečke. Postavljen je lep bolniški paviljon. Kopalni bazen jp higienično preurejen s sedimentacijo, povečan (10X20). tako da bodo prišli tudi plavači na svoj račun. Vse objekte bo razsvetljevala električna luč. Kljub vsemu komfortu, katerega nudi Počitniški dom našim malčkom, je društvo znižalo oskrbnino za dobo 30 dni od 540 Din na Din 480. Vse informacije za sprejem otrok daje društveno tajništvo v Mariboru, Ftrossmajerje-ya ulica 30/1.. banovinski dečji dom. S prijavami je treba pohiteti, ker sp radi zniža-np oskrbnine obeta mnofo reflektantov. LEPE SPOMENIKE po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo KUNO V AR FRANJO, LJUBLJANA Zahtevajte album! * Naša potniška letala so polna. Frekvenca naših zračnih prog kaže že v začetku sezone velik napredek. Letala na progi Beograd-Zagreb in Zagret-Sušak so zasedena popolnoma in so sedeži že po več dni naprej naročeni. Kakor znano imajo državni aklivni in upokojeni uradniki ter dijaki na naših zračnih progah 50 odstotkov popusta. V nekih listih je bilo naglašeno, da je ta popust samo na papirju, ker so letala vedno polna potnikov, ki plačujejo celo karto in torej oni, ki imajo pravico do popusta sploh ne pridejo na vrsto. Popust se da le tedaj, če so prosta mesta na raz|>o-lago. Funkcionarji Aeroputa so pojasnili, da KINO SLOGA, tel. 27-3® Film za ljudi močnih živcev po slovitem romanu H. G Wellsa NEVIDNI ČLOVEK Ta film presega po svoji grozoti znano filmsko delo »Frankenstein« Krasen dopolnilni program z Micky miško in najnovejši Ufa tednik. Predstave ob 15-, 17. 19 in 21. uri I se v tem primeru ne da pomagati, ker se mora društvo zaradi nezadostne državne podpore ho-iti za vsak dinar, če pa bo Aeroput dobil prihodnjo leto večio subvencijo, bo lahko na vsakem letalu za vsako potovanje rezerviral po eno ali tudi po več mest, samo za one, ki imajo pravico do popusta. Vremenska poročila Številke za označbo Hraja ^omeuijo: 1 Čas opazovanja. 2, stanje oarometra, 3 temperaturo, 4 relativno vlago v odstot tnh, 5 smer in Orzinr vetra k rvhlačnosi 0—10. 7 padav.ne v mm 8 vrsto padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge oajn'žjo temperaturo 9. niaia Ljubljana 7, 760-3, 13.8, 92. SEl 10 0.1, dež. Ljubljana 14 759.6, 19-2, 67 SE3 8 —, —; Maribor 7, 759.2, 14, 90 O 10 — • Zagreb 7, 760.2 15, 90 NI 8 —, — • Beograd 7, 761.4, 14, 70 ESE5 4 —, —; Sarajevo 7 764.7, 10, 90 O 10 —, —; Skoplje 7, 762.3, 14, 90 O 10 —, —; Kumbor 7, 760.6, 16, 80 NE2 0 —, —; Split 7, 760.5, 17, 80 0 6 —. —; Rab 7. 760.7, 15, 80 SE2. 3 —. —; Temperature- Ljubljana 21. 13.2- Maribor 17 13; Zagreb 21. 14; Beograd 20. 12: Sarajevo 20. 7: Skoplje 20 11: Kumbor —, 14; Split 22, 14; Rab 14. * Nov specialist za kirurgijo je postal z izpitom, ki ga je položil na I. kirurškem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani, g. dr. Stane Strnad iz Ljubljane. Službo kirurga vrši zdaj v celjski bolnišnici. Čestitamo! * Za primorske weekend hišice 450.000 Din. Zveza za napredek turizma v Splitu, ki je uvedla akcijo za graditev weekend hišic, je dobila v to svrho 250-0>'-0 Din od :>Putnika«. Jadranska straža pa bo prispevala 200000 Din. Zveza bo imela tako na razpolago za graditev malih letoviških hišic okrog pol milijona. Že v tei sezoni bo do zgradili večje število takih hišic v Ma-karski in na Pelješcu. * Prva meteorološka postaja na Dinarskih planinah. Te dni bodo v planinskem domu na Vagnju 1164 m nad morjem uredili tako imenovano angleško kolibo za meteorološka opazovanja. V tei kolibi bodo nameščeni vsi važni meteorološki aparati, ki so lastnina meteorološke postaje v Splitu. To bo prva meteorološka postaja na Dinarskih planinah in bodo njena opazovanja zelo važna za spoznavanje klinialič-nili razmer v teh kraiih. Zavarovanci pri Feniksu Zavarovalni družbi storijo najbolj prav, da uredijo vse zadeve, tičoče se njihovih polic z zaupanjem in brez nepotrebnih in dragih posredovanj, edinole v družbinem uradu. * Najstarejši delavec naših tobačnih tovarn je bil gotovo Stanko Brkič iz Čapljine, ki je te dni umrl v visoki starosti 104 let. Kakih 20 let je bil že v pokoiu. Trdo delo mu je po čudežnem nakliučiu ohranilo zdrave zobe in dober vid do smrti. Stanko je bil vedno zdrav, močan in vesel človek-Vsa okolica ga je visoko čislala in razna društva so ga vabila, dokler ie bil dooer pevec in gošlar. Zapustil je ženo, štiri sinove. štiri hčerke in 10 vnukov. * Po 3'!0 letih prva muslimanska poroka c Boki. Blizu Harcegnovega se je poročil privatni nameščenec Azif Karatnehič s svojo izvoljenko iz Mostarja. Po 300 letih je bila to prva poroka po islamskem obredu v Boki Kotorski. Že zaradi tega in pa tudi zalo. ker se je vršila ne samo po obredni-ku, nego tudi strogo po muslimanskih običajih. se je zbralo mnogo gledalcev. * Stavka pri gradnji unske proge. Pri gradnji unske proge pri Kninu je bilo zaposlenih 800 nekvalificiranih delavcev in okoli 100 inženjerjev, geometirov. nadzornikov in kvalificiranih delavcev. Nekvalificirani delavci so večinoma ljudie iz okoiice Mezde so znašale od 6 do 13 Din. Delavci so poslali podjetniku svoje odposlance, ki so prosili za primerno zvišanje zaslužka. Podjetnik je prošnjo odbil češ. da mezde odgovarjajo krajevnim razmeram. Potem so vsi nekvalificirani delavci stopili v stavko. Sresko načelstvo je posredovalo in zdaj se vrše pogajanja. Delavci zahtevajo dnevno mezdo od 15 do 20 Din. podjetnik pa ponuja 12 do 18 Din. Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 38 z dne 9. maja objavlja pravilnik k določbam fin. zakona za leto 1936/37 o taksah, izpremembe v pravilniku za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih postopkih itd., poslovnik k pravilniku o oddajanju v zakup restavracij, okrepčevalnic (buffetov), kioskov, trafik, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah državnih železnic, ki služijo potrebam potnikov, odločbo o uporabi avionskih poštnih znamk a črnim robom do konca maja tega leta in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin . Obiščite hotel NCVA ŠVICARIJA, Rogaška Slatina restavracija z dietično kuhinjo. POD ISTIM VODSTVOM HOTEL Mariborski dvor, Maribor 30 sob, kopalnice, avtogaraže, telefon, sobe od 20.— Din z eno posteljo. Prvovrstna kuhinja, štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Nizke cene. Klubske sobe za bankete. Vsaki petek postrvi in razne morske ribe. Ob sobotah fazani, srna in zajci. Se priporoča ADAM CREŠNAR * Narodno obrambni sklad »Bran-l-bora« Narodna banka Jugoslavije, podružnica v Ljubljani 2000 Din, Jugoslovenska tvorni-ca Bata, Borovo 5000 Din. Za zbirko p:r-hov: narodne šole Apače 63 Din, Adrijan-ci, p. Petrovci 35 Din, Primskovo pri Kranju 120 Din, Sv. Duh na Stari gori 58.50 Din, Braalovče 50.75 Din, Martjanci 35 Din, Odranci 41.25 Din, Slov. Bistrica 223 Din. »Bran-i-bor« — osrednji odbor, Ljubljana. * Milijonar brez milijonov. Pred dvema letoma se je po listih raznesla vest, da je reven kmetic Mirko Džiklič v okolici Dja-kovice podedoval po svoiem bratu, ki je umrl v Ameriki, imetje, vredno okoli 8 milijonov dinarjev. Vest ie bila resnična, kar so predvsem ugotovili Mirkovi sorodniki v njegovem rojstnem kraju v Vinicki v teranskem s rezu. Tako se ie zgodilo, da je nekega dne prišel v Diakovico lep avto in v njem Mirkovi sorodniki. Premamili so ga, da se je odpeljal z niimi v svoj rojstni kraj, kjer so ga pregovorili, da jim je podpisal pri nekem beranskem odvetniku generalno pooblastilo. Ko pa iim po podpisu tega pooblastila ni bil več Potreben, so ga bosega in razcapanega vrnili v njegovo prejšnje prebivališče v diakovski okolici. Tu sedaj dedič milijonov bos in razcapan nosi dan za dnem na hrbtu drva v Diakovico. da jih proda za 2 do 3 Din in s tem preživlja sebe in družino. -Vedno izprašuje po svojih sorodnikih ki so mu obljubili, da bodo vse ukrenili za vnovčitev milijonske dedščine. Toda o sorodnikih in milijonih ni ne duha ne sluha. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemi. *e zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. i Tel. 2124 Elitni kino Matica Tel. 2124 Triumf filmske umetnosti!! DANES veličastna premiera! Prvič v Jugoslaviji!!! Velefilm, ki je žel v vseh centrih sveta ogromne uspehe ! Najnovejša mojstrovina dveh umetnikov svojega poklica ! ! EMIL JANNINGS C AR L FROEHLICH (SANJAV PROFESOR) HILDA von STOLZ GLASBA: MTLDE 3IEISSNER HILDA WEI3SNER DOPOLNILO: nov »Paramountov tednik«! Kljub ogromnim nabavnim stroškom tega filma običajne cene ! ! Preskrbite si vstopnice v predprodaji dnevno od 11. do 12.30 in od 14. ure dalje! PREDSTAVE DANES OB 15., 17., 19.15 in 21.15 URI! Pride veleopereta „Pesem gauča" ' -*-'**?. >"•- .-'v*/ * Cela vas se boji mladega pohabljenca. Sresko sodišče je te dni obiskala velika in nenavadna deputacija iz Hrastovega. Okrog 20 krepkih mož in fantov se ie zbralo W zahtevalo zaščito proli 27'etnemu Ivanu Križaniču, ki je pohabljenec brez desne "o-ke. Depulacija je izjavila, da preti KriŽa-nič, da bo vse vaščane pobil. Fant je bil zaradi uboja obsojen na 7 let in je iztlr-ževal svo.io kazen v lepoelavski kaznilnici. Ker se je lepo vedel je bil 1. decembra lanskega leta deležen amnestije in poslan domov na pogojni odpust iz kaznilnice. Zdaj se je fant spri z vsemi vaščani in grozi z maščevanjem, ker so ga baje po nedolžnem spravili v iečo. * Tri človeške žrtve strele. V petek popoldne je nad Petrinio in okolico divjala nevihta, med kalero je grmelo in treskalo kakor o kresu. V okolici Petrinle so mnogi ljudje videli nekega biciklista ki je hitel na vso moč. da bi se pred ploho zatekel pod kako streho. Strela ie udarila vanj in ga ubila. V nesrečnežu so spoznali nameščenca Tesličeve tovarne iz Siska Grgo Brkljačiča, ki je bil v vsem okolišu znan kot športnik in zelo priljubljen. Star je bil komaj 26 let. zapustil pa ie ženo in tri male otroke. Strela je udarila tudi v neko barako ob železniški progi in ubila delavca Ivana Loviča. Iz širše okolice Petrin je poročajo o tretji človeški žrtvi strele, ni pa še ugotovljena njena identiteta. * Dirkalno in jahalno društvo v Krškem priredi kakor vsako leto tako tudi lelos dne 15. in 16 avgusta običajne koniske dirke. * Prostovoljna gasilska četa na Polici pri Višnji gori slavi v nedeljo 17. t- m. popoldne 10-letnico svojega delovania z veliko vrtno veselico srečolovom. šaljivo f>ošto, plesom in prosto zabavo. Prijatelje gasilstva in lepe Police vabi odbor gasilske čete na obisk. Ni prijetnejšega občutka, ko je soln-čenje na plaži! Nato v vodo in potem zopet na solnce. V nekoliko dneh borno pravi zam°rci. Toda, pazite! Najprej se je treba dobro nadrgniti s kremo, da nas solnce ne cžge. Premočno solnce škoduje koži. Pisani pižami iz bombaža, umetne svile ali lana, ni solnce nit; najmanj nevarno, ali en Pogoj mora biti izpolnjen! Popolnoma enostaven! Tkanine morajo biti tiskane ali barvane z Indanthren barvami. To pomeni, biti morajo trpežne. Niti najmočnejše solnce jih ne more spremeniti in na svoji lepoti prav nič ne zgube. Tkanine, ki so označene z Indanthren znakom, so nenadkriljivo trpežne pri pranju, na solncu ali pri nošenju. Pri nakupu je treba torej paziti na znak »I«. * V Krapinske Toplice so med številnimi gosti prišli na daljše bivanje gg. armijski komandant, generai Pantelije Jurišič s soprogo iz Zagreba, inšpektor pehote, general Grgur Ristič iz Beograda, general Lav Rupnik iz Skoplja, Vilma baronica Low-en-tha.1 iz Judenburga, Adelina Pl. Botka kom-tesa Morozzo iz Viktringa Herman Pless-mayr industrijec iz Gradca. Ililda Minarik, notarjeva soproga iz Gleisdorfa itd. Avtobus kopališča vozi redno od postaje Zabok-Krapinske Toplice od dopoldanskih in večernih vlakov. * Avtoizleti: 16.—19. t. m. na Plitvice— Senj—Crikvenica, 30. t. m. — 1. junija na Veliki Klek in po Koroški. 31. t. m. — 5. junija Plitvice—Split. Informacije izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel >Slon«. » Binkoštni izlet v Graz ln na Vrbsko jezero! O priliki svečane otvoritve nove Packstrasse v Avstriji priredi Putnik autobusni izlet v Graz na Packerhohe in k športnim prireditvam na Vrbsko jezero. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 25. t. m. * Kaj mislite o brezplačnem dvodnevnem dopustu? Zanimivo akcijo prireia letos Kodak v Jugoslaviji. Geslo je: brezplačno dvodnevno bivanje na morju ali v planinah. Upamo, da bodo mnogi in premnogi sodelovali pri tej edinstveni akciii. ker si prihranijo 170 Din z nakupom Kodak-Junior aparata 6X9 7. anastigmatom 1:6.3 in posebnim odpiračem na daliavo. Prej je stal ta aparat 630 Di;n, med akriio pa stane samo 460 Din. Prihranek zadostuje za dvodnevno bivanje na solnčni obali našega Jadrana ali na svežem zraku naših planin s popolno oskrbo. Torej je upravičeno geslo: brezplačno dva dni dopusta. * Številka tri je srečna številka! Tudi v Vašem življenju je najbolj važno troje: zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej v prvi vrsti za zdravje svojih zob! Negujte jih redno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dr. Braunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi nov. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont,. * Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Pod trančo 2-HI. * Tovarna JOS RE1CH spreema mehko in škrobPeno peril0 v nai'epšo izdelavo. * Eno srce — ena radenska. * N»vi grobovi. V. št. Janžu na Dolenjskem je umrl g. Vinko Berce, šo',ski upravitelj v pokoju. Zaslužnega pokojnika bodo jutri ob pol 16 spremil k večnemu počitku. — V cvetu svojih dvanajstih pomladi je umrla Mija Erženova^ dijakinj II. razreda drž. realne gimnazije v Kranju, hierka sodnika v Krškem, kjer jo bodo pokopali danes ob 16. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Jožefa Vertiče-va, soproga narednika-vodnika v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. — Istotam je umrl g. Jakob Golmajer, služi tel j drž. trgovske šole v Ljubljani. K. Sv. Križu ga bodo spremili jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočem naše iskreno sožalje! * Delniška tiskarna v Ljubljani je prešla s 1. majem v novo lastništvo ki se zrcaii tudi v izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen zaiožnik g. Emil Pod-krajšek, za podpredsednika pa odvetnik dr. Lado Vavpetič; nadaljnji člani unravnega odbora so gg. Franjo Medic, industrijec. Stanko Likar, tajnik OUZD, in iurist Dinko Pod-krajšek. V nadzorstvo so na novo izvoljeni gg. Vinko Jeršek. Drago Kosem in Ljubo Kosem, vsi brije člani organizacije grafičnega delavstva; namestnika v nadzorstvu sta gg. Franjo Novak, veletrgovec in Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice. Za prokuri-sta je določen g. Josip štrukeli doslej tajnik Saveza grafičnih delavcev. Kakor se nam poroča, ima sedaj večinski paket delnic Delniške tiskarne skupina g. Podkraiška, ostale delnice pa so prevzeli grafični delavci, ki bodo v podjetju sami delali in ga strokovno vodili. Delniška tiskarna ima lepo tradicijo in je bila gotovo med najodličnejšimi grafičnimi podjetji v državi. Gospodarska kriza in še posebne neprilike v grafični stroki so sedaj privedle do temeljite spremembe v načinu njenega gospodarstva. Uoaimo, da v korist napredka slovenskega tiska, ki je zrcalo kulture našega naroda. * Velik nemški pamik v splitskem pristanu. V potek zjutraj je priplul v splitsxi pristan velik nemški parnik >Monte Rosac, na katerem je nad tisoč tuiristov iz raznih evropskih držav. Večino imaio nemški, angleški in švicarski turisti. Velik parnik ;e do popoldneva ostal v splitskem pristanu, potem pa je odplul proti Benetkam. * Binkoštni avtobusni izleti Plitvice-Senj 425 Din, Koroška 405 Din Benetke-Padova 725 Din. Prijave sprejema >Putnik« v Ljubljani do 26. t. m. v prvovrstni izvedbi sodobna dela zagrebških avtorjev. Vstopnice za ta koncert bodo po običajnih koncertnih cenah na razpolago od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Mestni socialni urad prosi olKinsfv«, da se pri podpiranju ubožnih in brezposelnih poslužuje blokov >I'omoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafik* in se dobijo tudi v socialnem uradu v Mestnem domu. soba 44. Cena enega bloka z 20 listki ]e 5 Din. Dobrosrčno občinstvo naj daruje namesto denarja te listke, za katere prejmejo siromaki nakazila za živila in drugo. S tem se najhitreje etresele nadležnih p-osilcev. ki hočejo le gotovino, da jo potem zapijejo. u— Vojni dobrovoljjci. udeležite se vsi sestanka. ki se bo vršil 12. t. m. ob 20. v •restavraciji Zvezdi«. Na dnevnem redu je med drugim poročilo našega delegata o letni. skupščini in dobrovoljskem kongresu. Odbor. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Din 10.— Ljubljana, šelenburgova 7. u— Tombola poštarjev. Udruženje p. 1.1, zvaničnikov in služiteljev Jugoslavije, pododbor v Ljubljani, naznanja občinstvu, da bo 10. t. m 12. javna tombola, ob 15. na Kongresnem trgu. Prodaja tombolskih kart bo dopoldne na vseh važnejših točkah mesta. Ker so dobitki, zlasti glavni, letos izvanredno bogati, opozarjamo občinstvo, da pridno kupuje karte in se v čim večjem številu udeleži tombole. Na Kongresnem trgu pri tombo]i naj Se občinstvo strogo drži danih navodil. Strogo je prepovedano, naslanjati se na oder, ali stati v neposredni bližini odra. Opozarja se občinstvo, da zadete številke na svojih kartah črtajo, a toliko, da so še vidne. Osebe, ki pridejo po dobitke, naj ne navale na oder, mirno naj čakajo na dobitke. Od sklepu tombo- Predstava danes ob 15., 17., 19. in 19. uri ! Bosanska raosodija Willy Eichberger, Brigita Horney in Attila Horbiger Kot dodatek najnovejši Foxov zvočni tednik in film »Sevilja« 22-21 KINO UNION 22-21 Film nepopisne lepote ! Z občudovanjem ga je gledala publika včerajšnje premiere! — — Najlepši predeli naše Bosne in Hercegovine v besedi in sliki! Iz Ljubljane u— Popravite! V smrtnem naznanilu po pokojnem gospodu Egidiju Cehu. profesorju itd., priobčenem v včerajšnjem »Jutru«:, je pri navedbi žalujočih nastala prav neljuba pomota in sicer je bila v navedbi žalujočih izpuščena soproga pokojnega profesorja. Štefanija, ki je bila v rokopisu navedena na prvem niestu, a je vrstica do naključju izpadla iz stavka. Ugledno gospo uljudno prosimo, da nam to pomoto oprosti. u— Ob obletnici smrti maršala Josefa Pilsudskega bo v torek ob pol 8- zjutraj v cerkvi sv. Jožefa zadušnica, ki io opravi v imenu Društva prijateljev poliskega naroda odbornik mnsgr. dr. J. Debevec. Vabljeni so vsi prijatelji poljskega naroda. V eni prihodnjih nacionalnih ur bo imel predsednik društva dr. R. Molč v radiu spominski govor o velikem maršalu in voditelju poljske države. u— Kolo jngoMOvenskih sester naznanja, da priredi 12. t. m. zaključno proslavo materinskega dne v gledališki dvorani šentjakobčanov v Mestnem domu ob 20. z jako pestrim sporedom Pri akademiji bodo sodelovali: operna pevka ga. Pina Kobau, umetnost ljubeče občinstvo bo gotovo zanimal ljubki pevski zbor I. dekliške meščanske šole pod spretnim vodstvom ge. Sarson. dalje nastopijo z lepim delom Ljudmile Poljančeve »Mati« vrle učenke I. državn« osnovne šole pri Sv. Jakobu in L dekliške meščanske šole. Sodeloval bo tudi pevski zbor H državne realne gimnazije pod odličnim vodstvom g. prof. švajgerja. Pri klavirju bosta iz prijaznosti sodelovali konservatoristka gdčna Silva Hrašovčeva in gdčna Fini Stradner-jeva, dijakinja 8. razreda gimnazije. Ker bo čisti dob!ček prireditve namenjen v korist ubogih mater in sirot, je dolžnost prebivalstva, da z obilnim obiskom akademije poplača požrtvovalno delo Kolašic. u— Zborovski koncert. V petek 15. t. m. koncentira v unionski dvorani eden najboljših jugoslovenskih pevskih zborov, zagrebški akademski pevski zbor »Mladost — Balkan« pod vodstvom dirigenta skladatelja Jakoba Gotovca. Na svojem koncertu v našem mestu bo izvajal dela živečih zagrebških komponistov in sicer Oda-ka. Dobroniča, širole, Parača, Josefovi-ča, Tajčeviča, Maca, Lhotke, Grgoševiča in Gotovca. Tako bomo imeli priliko spoznati le se posebno opozarja občinstvo, da ne meče svojih listkov na oder, ker bi se lahko pripetile nasreče. Tudi naj jih ne mečejo v zrak in po tleh. u— Sestanek jugosl. kirurškega društva, sekcija Ljubljana, v torek 12. t. m. ob 18. v predavalnici ženske bolnice v Ljubljani. Spored: g. pri m. dr. Minač: Trau-matologija lohomot organov v preteklosti in sedanjosti. u— Predstavniki medicinske ''ede proti, župan za bolnišnico v stari kasarni. V petek dopoldne sta se predsednik in podpredsednik Akcije za zgradbo nove bolnišnice, profesorja medicinske fakultete dr. šerko in dr. Košir zglasila pri predsedniku mestne občine dr. Adlešiču, da ga tudi oficisl-no opozorila na škodljive posledice, ki bi jih nujno sprožila namestitev mestne bolnišnice v šentpetrski kasarni- Pri tei priliki sta županu izročila obsežen elaborat o celotnem vprašanju, ki so ga sestavili medicinski strokovnjaki, hkratu sta ga pa še osebno opozorila, da stare kasarne tudi z največjimi žrtvami ni mogoče preurediti za modelno bolnišnico, da prostor sam ne ustreza higienskim predpisom in- da celotna županova zamisel prinaša s seboj tudi nevarnost, da provizorij nazadnje postane traina ustanova, ki bo razvoju našega zdravstva v neprecenljivo škodo. Župan dr. Adlešič je proti vsem tehtnim strokovnim ugovororii odločno vztrajal pri svoji tezi. da predstavlia šentpetrska kasarna v današnjih razmerah najboljšo rešitev problema mestne bolnišnice, končno besedo o tem pa bo imel mestni svet_ ki se bo še ta mesec sešel. Pred kratkim je posebna deputacija Akcije za zgradbo nove bolnišnice obiskala tudi bana djr. Natlačena, ki je izjavil, da bo predloženi elaborat izročil oddelku za socialno politiko in narodno zdravje v obravnavo, hkratu pa ie obljuoil, da se bo za stremljenja akcije tudi sam za-vzeL Film ZKD ELITNI KINO MATICA Samo še danes ob 11. uri poje Richard Tauber NE VERJAMEM NOBENI ŽENI VEČ... Enotna vstopnina Din 3.50. PRIDE »BORBA Z ZMAJEM« Lucie Engjisch, Adele Sandrock ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 33-87 Adolf \Vohlbriick in Sybille Schmitz v prekrasnem in napetem delu, polnem ljubezni, razkošja in lepote Bil sem Jack Mortimer V dopolnilo Paramountov zvočni tednik in Micky Miška. Predstave v nedeljo 3 5. 7 in 9. in ponedeljek ob 8. uri. Najnižja vstopnina Din 3.50, 4.50 5.50, 6.50 Prihodnji spored: Njen največji uspeh z Marto bscerth u— .Materinski dan naj ne lx> le poveličevanje matere in materinstva! Združi naj nas v eni sami želji ki nai rodi dejanje: Zaščitimo mater in materinsteo! Pridite danes dopoldne ob 10. v magistralno dvorano. da izrečemo svoje želie in zahteve gle-de najbitnejših pravic matere' Jugosloven-ska ženska zveza. u— Promenadni koncert. Tuisko-prometni svet za mesto Ljubljano priredi danes 10. t. m. ob pol 11. dopoldne pred Narodnim domom promenadni koncert, ki ga bo izvajala godba - Sloves. u— Redni občni zbor društva »Ekskur-wjsk| fond akademskega kluba elektrotehnikov« v Ljubljani bo v petek 15. t. m. ob 16.30 v sejni dvorani mestnega magistrata. u— šiškarji! Sadjarska in vrtnarska podružnica vas vabi k pouku o pinciranju sadnega drevja Zberemo se dane3 ob 15. pred šolo, nakar gremo na vrtove. Zvočni kino IDEAL PREMIERA FILMSKE OPERETE »Ljubimec bogov" v glavni vlogi Don Jose Mojica Predstave danes ob 3., 5., 7. jn 9.15. u— Pomočniški izpiti krojaških vajencev in vajenk se bodo vršili mesca junija. Prošnje je vložit; do 31 t. m. v zadružni pisarni med uradnimi urami od 15. do 17. vsaki dan razen sobote in nedelje. u— Za mestne uboge sta darovala g. in pa. Sunara Ivo in Ana 100 Din v počastitev blagopokojnega s Grubešiča Jerka. hotelirja v šibeniku. Hvala! Iz Celja e— Koncert komorne glasbe v Celju. Godalni kva:rtet Glasbene Matice v Celju, ki pa sestavljajo gg. Srečko Zalokar (I. violina), Maks Žtimer (H. violina), ravnatelj jrarlo Sancin (viola) in Isnac Ferdič (če-3o). je priredil v četrtek zvečer koncert komorne glasbe v celjskem cledališču. Kvartet. katerega vodja je ravnatelj g. Sancin, je v teku časa krepko napredoval. Haydnov godalni kvartet v d-molu delo strogega in ti-tega klasicizma, je zvenel polno in so izvajalci prav dobro podali stil in finese tega lepega glasbenega dela. Dvorakove tri stavke iz Arrierikanskeaa kvarteta« v f-duru so izvajali sočno, s toplino in temperamentom. Zelo poprečen ie bil zlasti drugi stavek (Lento). Borodinov romantični Noc-turno je zvenel mehko in je bil poln občutja. Dovršen je bil I. stavek iz Griegovega kvarteta v g-molu. ki je Lil tudi tehnično na višku. Resnega umetniškega večera se je udeležila zbrana družba ljubiteljev glasbe. Prireditev pa bi zaslužila boliši obisk. ZA VELIKO CELJE® je manufa.k turna trgovina Franc Dobovičnik v Celju nabavila za spomlad tn poletje 1936 ogromno množino vse.g3 blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvali-vs?h najrazličnejših vrst SUKNA, KAMGARNA in splo' tete. S m modno suknn za kompletno športno obleko.....od Din 75,- naprej £ m mode polkamgarn za celo mnško obleko.....od Din 120- naprej S Kfimgarna za kompletno moško obleko.....od Din 195.- naprej KiS več m potreba kupova-ti moškeg3 llaga od nepoznanih prodajalcev, ki Va-m prinesejo blago na dom ponudit, ker navadno kupec nasede. Firma Dobovičnik ima oad S00 vzorcev sukna na zalogi, ima lastno tovarno za prešite odeje to perilo.— Občinstvo se naproša da si ogleda zalogo. e— Sokolska akademija. Sokol je priredi v petek zvečer v gledališču sijajno obiskano telovadno akademijo. Zastopana so bila tudi oblastva, samo mestna občina ni poslala zastopnika. Nastopili so moški in ženka deca, moški in ženski naraščaj in člani z najlepšim uspehom. Br. Lesjak je izvaja] obvezne, br Grilc, naša olimpijska nada. pa poljubne proste vaje za olimpiado v Berlinu. Oba sta bila deležna za sijajno jzvedbo viharnega aplavza. Pri telovadbi na bradlji je spet br. Grilc zadivij gledalce. Celjski Sokol je dosegel velik moralni uspeh. e— Danes 10. t. m. Sokolska tombola ob 15. na Glaziji ob vsakem vremenu. Pridite zanesljivo. Preskrbite si srečke pravočasno, da ne bo zakasnitve. Skupna vrednost dobitkov je 30.000 Din. Eanka barup PARIŠ (9») n- RUE AUBER Telef.: Opčra 98.15 — Telef.: Opfira 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDLJA: No. 1458.65 Ned. Dienst. LUKSENBURG: No, 5967 Luxembourg. e— Nesreča v rudniku. V rudniku v Hudi jami pri Laškem je jamski voziček stisnil 23-letnega rudarja Avgusta Alaufa in mu zlomi] levico in ga hudo poškodoval po glavi in hrbtu. Alaufa so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Otroka je vrgla v Savo. Pred sodnikom poedincem na okrožnem, sodišču v Celju se je zagovarjala 22-letna služkinja Ana Pisaričeva iz Lastniča prj Kozjem zaradi detomora. Pisaričeva je v noči na 27. februarja porodila v hiši Neže Grobel-škove v Senovem pri Rajheruburgu deklico. Pri Grobelškovi je ostala do 1 marca, a 2. marca je šla s svojim otrokom in prtljago v Rajhenburg in vrgla otroka pri neki čuvajnici ob železniški progi v Savo. Tru-pe|ce so pozneje potegnili iz Save. Obdukcija je dognala, da je otrok po rojstvu živel. Pisaričeva je bila obsojena na, eno leto zapora in v plačilo 300 Din povpreč-nine. Zagovornik obsojenke je prijavi] priziv. e-^ Kino Union. Danes ob 10 matineja. Danes ob 16.15, 18 30 in 20.45 velefjlm »Viktoria« in zvočni tednik, jutri ob 16 30 in 20.30 velefilm ^Kraljev jetnik« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Umetniškega užitka so bili deležni v petek zvečer v kazinski dvorani številni ljubitelji glasbe, ki so s toplim priznanjem sledili umetniškemu izvajanju štirih skladb J. Suka, L. V. Beethovna, F. Chopina in F. Schuberta po odličnih članicah tria F Brandlove goslačici F. Brandlovi, pianistki M. Rusyjevi in čelistki B Reichertovi. Vse tri umetnice so bile deležne živahnega aplavza in nešteto šopkov. a—- Glasbena šola »Drave« uradno priznana Z odlokom ministrstva prosvete od 24. aprila so se potrdila šolska pravila in učni načrt tukajšnje Glasbene šole Drave. S tem se je uvrstila šola med privatne glasbene šole brez pravice javnosti. a— Zaradi tombole Gasilskega društva, ki se bo vršila jutri na Teznem, je tombola ženskega društva preložena na nedeljo 17. t. m. uspešna.^ ZDRAVILIS Dobrna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne ! Od 15. aprila do 30. junija m od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje — Dobrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100.—, Din 1.250.— in Din 1.450.— (trije razredi za državne nameščence i. t. d.) o z .i r o m a Din 1.300.-—, Din 1.500,— in Din 1.650.— (trije razredi za vse ostale). PROSPEKTI NA ZAHTEVO ! Krapinske toplice Izredni uspehi pri zdravljenju revme, pro-tina, ishiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43° C. Sezona od srede aprila do srede oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in posezone, pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Brezplačen povratek po železnici itd. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Z Jesenic s—- Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in poJ 21. veleiiim »Smaragdna ogrlica«. Dodatki običajni. Sledi »Ptičar«. Iz Kamnika Rimske toplice (SLOVENIJA) jugoslovenski Gastein. Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalno zdravljenje. V pred- in posezoni za 10 dni 600.— Din. V glavni sezoni 800.— Din. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali pri kopališki upravi v Rim. Toplicah. a— Obmejno prebivalstvo stoji pod groznim vtisom krvave žaloigre, ki se je pripetila na avstrijski strani pri Cmure-ku, kjer je upok. policijski nadzornik Alojzij šober najpreje do smrti pobil s sekiro svojega 98 letnega tasta, prevžitkarja Franca Hodla in taščo 83 letno Marijo Hodlovo, nato pa se je obesil. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH v PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo »rtrodn. FrSIIZ JOSCfOVC Registrirano od ministrstva za soc. politiko tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. ka— Regulacija testnega ovinka pri Kav-ranu je končana. Nevarni ovinek ie i*>poluo-ma izravnan in tudi klanec sam je precej znižan. S to regulacijo je cestni odbor odstranil največjo prometno oviro na cesii K"innik-Tuhinj. ka— Zvočni kino Kamnik predvaja danes in v ponedeljek filmsko oi-ereto »Božanska žena s: z Marto Eggerlovo v irlavni vlogi. Dodatek Foxov zvočni tednik in kulturni film. Iz Ptuja j— Trotitiiherkulozni dispanzer v Ptuju javlja, da v četrta* ne l>o i>osloval. ker lo šef-zdravnik g. dr. Okolo-Kulak "službeno zadržan. Preiskaval pa l>o bolnike "naslednji dan v petek 15. t.m. j— Osebna vest. Primarij tukajšnje bolnišnice g. dr. Aleks. Kuhar je napredoval v IV-2. skupino. — Za zdravnika uradniškega pripravnika je imenovan v tukajšnji I ol-nišnici g. dr. Breznik Vladimir. j— Smrtna nesreča. Pri popravljanju žične železnice v Majšpergu ie bil zaposlen 34letni Božičko Štefan, tesar iz Majšpjre nova, zato drevi ob 8. vsa v Sokolski dom. PREVALIH Za Prevalje ie določen sejem v četrtek pred sv. Urbanom. Ker bo pa na ta dan praznik, bo seiem 8 dni kasneje. to je 28. t.m. RIBSICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 3.15 popoldne in 8. zvečer zvočni film »Krila v tem,i«. Kot dodatek se predvaja kratek zabavni film im nov Paramountov tednik. VIŠNJA GORA. Te dni se je poslovil od Višnje gore preglednik finančne kontrole g. Dežman Franc. Ljubezniv družabnik in v službi vesten do skrajnosti ie užival pri nas "Kol vctgo -fie g In zdaj povemo še enkrat: samo navadno praženi ječmen, ki se prodaja v odprti vreči na tehtnico ali pa v zavitkih, ni še nobena (Is!adna kava", najmanj pa„Kneippova siadno keva"! Samo v trdnih kartonskih zavitkih s sliko župnika Kneippa dobimo blago, ki ga zaredi njegovih čudovitih svojstev teko zelo čislamo, namreč dobro, zdravo vse zaupanje. Kot enemu izmed najagilnej-ših odbornikov je priredil SK »Polž« prisrčen |>o.-lovilni večer v svojem lepem domu |X)d Sv- Duhom Na novem mestu mu želimo mnogo uspehov. — V zadniem času so se izvršile v višnjegorskeni okolišu razne tatvine. V Veliki Ix>ki je nekdo vlomil v kaščo in odnesel 13.000 Din. Nekaj dni nato pa je obiskal vlomilec hišo kmeta Grozni-ka v Kosci in mu odnesel laCO Din v denarju in srebrno žepno uro. Vlomilec pri Grozniku je že pod ključem. — Centralna točka tujskega prometa v naših krajih, Sv-Duh in Polževo je že zvezana po dobri cesti z glavno državno cesto na Peščeniku pri Višnji gori. Zdaj se ijradi odcep proti Kriški vasi, ki se bo nadaljeval proti Novi vasi ter se spojil na Polževem s cesto, ki je nameravana dalje proti Krki kjer bo napravljena zveza z banovinsko cesto Grosup-lje-Žuženiberk-Novo mesto. Glede na zasluge. ki jih ima v tem poaledu inž. Milan Šuklje, kot predsednik SK »Polža?, ga je občinski odljor komasirane občine Višnje 2ore izvolil za častnega občana in za častnega meščana mesta Višnje nore. a— Danes Se poročita v magdalenski cerkvi gdč. Marica Kaudekova, učiteljica, in tehnični uradnik mestnih podjetij g. Tone Benedik. Priči bosta nevestin brat g. Leopold Kaudek in hotelir g. Franjo Zemljič. Mnogo sreče! a— Vojaški obvezniki, ki še niso bili zapriseženi iz kakršnegakoli razloga, naj se takoj javijo pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, ker se bo vršila naknadna zaprisega vseh vojaških obveznikov 15. t. m. v meljski vojašnici. SPECIALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI Dr. LUTMAN se je preselil na KRALJA PETRA TRG 2. Ordinira od 1 — 3 popoldne. stvo tekstilne tvornice Vlach v Rušah je odpovedalo službo vsem stavku j očim delavcem in delavkam a— Sama skočila v Muro ? Nedavno smo poročali o skrivnostni najdbi neznane utopljenke v Muri pri Melincih. Ker so se na telesu ugotovili sledovi udarcev s topim predmetom, se je uvedla preiskava in se je ugotovilo, da gre za truplo 28 letne poljdelčeve žen^ M. Ledinkove iz okolice Lipnice. Neki Jožo Fikoli, ki je šel z njo 16. aprila v špilje, je izpovedal, da je sama skočila v Muro in da je ni mogel pri tem zadržati. Prieskava skuša zadevo razčistiti. a— Nekaj slame je zažgal v svoji celici kaznilnice neki jetnik. Dim, ki je prihajal iz celice, je takoj opazil na dvorišču pazmik in so nato tlečo slano v celici pogasili. Jetnik je dejal da je zakuril slamo, ker ga je zeblo. Morilec Zahornlk prijet Prijeli so ga v šmartnem pri Litiji po popivanju Novo mesto, 9. maja. Z današnjim popoldanskim vlakom so privedli litijski orožniki k okrožnemu sodišču v Novem mestu dolgo iskanega zločinca Kazimirja Zahornika. Fant je star 22 let in doma iz Toplic pri Zagorju, toda na vesti ima — kakor je doslej že sam priznal pri zasliševanju na orožniški postaji v Litiji — dva roparska umora, več roparskih napadov in vlomov. Predvsem ga obre- Vrtne solnčnike IZDELUJE BELA FLETTMANN, ZAGREB Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke. a— Berač-rokovnjač. V hiši veleposestnika grofa Thurna v Dobji vasi se je pojavil berač. Ko mu je oksrbnica Ana Zor-manova hotela dati 25 par, ji je berač iztrgal denarnico in pobegnil. a— Smrtno se je ponesrečil v majšper-ški tvornici 34 letni delavec Štefan Mu-žičko, ki mu je drog pri padcu stri lobanjo, da je nekaj ur zatem podlegel smrt-nosnim poškodbam. a— Posledice g»>dčevske konkurence. 27. letnega delavca Franca Rebernaka iz Rač je neki vaški godec napadel z motiko in mu s silovitim udarcem stri desno roko v zapestju. Rebernaka so prepeljali v mari-borko bolnišnico, dotični godec se zagovarja, da je to storil v vinjenjem stanju in v jezi zaradi »konkurence«, ki mu jo je delal Rebernak kot godec na harmoniko. a— Radi razpečavanja falzificiranih 20 dinarskih kovancev je bila včeraj dopoldne obsojena pred malim kazenskim senatom 27-letna posestniška hči Marija Tašnerje-va z Grajenščaka na šest mesecev strogega zapora in 480 Din globe. Žrtvi roparskega umora v Regrči vasi: 781etni Ignac Repovž in njegova 431etna hčerka Marija menjuje življenje Ignacija Repovža iz Regrče vasi in njegove hčerke Marije. Zločin, ki je konec novembra lani razburil dolenjsko prebivalstvo, bo zdaj docela pojasnjen, obenem pa se bo razkrila tudi vrsta drugih zločinov, ki jih je mladi zločinec v družbi svojih pajdašev izvršil na Dolenjskem in deloma na sosednjem Štajerskem. Povratek iz Abesinije Kazimir Zahornik je včeraj popoldne prišel v Šmartno pri Litiji in se ustavil v Ze-leznikovi gostilni. Začel je dajati za pijačo, izdajal se je za povratnika iz Abesinije bil je lepo oblečen in pri naročevanju celih Štefanov vina se je kar šopiril z obilno zalogo denarja. Nekaj družbe je žo bilo zbrane v gostilni, nekaj fantov pa je še prišlo in začelo se je veselo popivanje, da so Štefani kar marširali na mizo. Seveda pa tudi ni ostala govoranca na čast vrlemu povratniku iz Abesinije in dobrovoljni tujec je nagradil govornika s stotakom. Popivanje se je nadaljevalo v noč. dokler se ni slednjič ugnal tudi dobrovoljni pivec in se odpravil k počitku. Orožnikom je pa medtem bilo prišlo na uho njegovo veselo početje in takoj so domnevali, da utegne to biti Kazimir Zahornik, čigar slika je zadnje čase večkrat izšla s tiralico vred v Policijskem vestniku. Dvignili so ga zatorej ponoči iz spanja, vdal se je brez odpora in sledil orožnikom. Ko so ga na postaji začeli zasliševati, je jel priznavati svoje zločine. KOLliČDU BRANIK VELEPRODAJA VINA Skladišča: BEOGRAD. Tel. 26—27(1 29—1?9 ^ 30—808 ZAGREB, Tel. 78—78, PRAGA — SMI CHOV Tel. 407—66. KOUCEVO VINO DOBITE V VSEH PRODA.IAL. NAH NA VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO. DOVIH IN TUDI WAG ONS LITS. Dva umora in vrsta velikih vlomov Predvsem je priznal, da je*30. novembra lani v temni noči vdrl v samotno domačijo Ignacija Repovža v Regrči vasi. V družbi z 20-Ietnim Francem Venecijo, ki je doma iz litijske okolice in je zdaj že nekaj časa za zapahi v Novem mestu, sta napadla gospodarja in ga pobila. Ko je nato začela hči Marija vpiti na pomoč, sta še njo potolkla s težkim kamnom; do smrti. Zahornik pravi, da je plen bil neznaten, z Venecijo sta odnesla le 100 Din in nekaj žlahtnih kamnov. Ignacij Repovž je bil star "8 let, hči Marija pa 43 in je bila daleč okrog znana kot cistilka oblek. Oče je bil umorjen v sobi. hči pa pri štedilniku v kuhinji. Naslednji veliki zločin je izvršil Zahornik s štirimi komplici v Straži pri Toplicah. 5 januarja letos so vdrli v samotno vilo endotnega upokojnega nadučitelja.- Odnesli so 30.000 Din. ki so si jih ivo/neje razdelili. 6. t. m. pa je Zahornik ponoči obiskal Mokronog, kjer je izvedel, da je ondotna vdova po žel. uradniku 60-letna Katarina Borštnarjeva- prodala svoje posestvo za 50.000 Din. Z nekim Hiršmnnom sta Boršt-narjevo pobila, zvezala in odnesla 35.000 Din. V družbi je bil še neki tretji pajdaš. Repovževa hiša na samem, kjer je bil izvršen dvojni umor O vlomu smo včeraj, v petek, obširneje poročali. Zahornik jo je mahnil' proti Šmart-nemu, kjer je začel najprej nakupovati razne stvari — prstane in urice — da bi vse to odnesel svojemu dekletu nekje pri Stični. Potem je začel popivati in je zapravil okrog 000 Din. Kakor poročajo, je bil istočasno prijet tudi Hiršman v št.. Vidu in so pri njem zaplenili okrog 10.000 Din. istoto-liko pa je imel pri sebi tudi Zahornik. Mladi zločinec pravi, da je pred par leti zašel na kriva pota. Spoznal se je z nekim frizerjem, ki je sicer doma iz Brežic, a se je držal v Zagrebu in z njim sta začela uganjati falotarije. Potem se je Zahornik vrnil v dolenjske kraje, kjer je od prilike do prilike našel svoje pajdaše. Kaj vse ima na vesti, bo pokazala nadaljnja preiskava. Takisto ni dvoma, da bodo prav kmalu vsi njegovi pajdaši pod ključem. INSERIRAJTE V „JUTRU"! 2 dni sreče in zadovoljstva brezplačno Vam nudi letošnja velika J « KODAK prodajna akcija Za eleganten Kodak Junlor Z OptikO 1 :6, 3 (Z anastigmatom) precizno zaporo in avtomatskim sprožilcem na daljavo boste plačali namesto Din 630'— Ta prihranek od Din 170 — zadostuje za dva lena dneva odpočitka v planinah ali na morju. Izkoristite to edinstveno priliko z nakupom Kodak junior aparata s Kodak ali Path6 filmom. Prospekti o akciji se dobe v vsaki fototrgcvini. samo Din 46o* LIANA SANDEN: 9 VSE Z ATIE f Bankir Joossner gleda z druge strani na te rjave ženske roke. Le 'kaj je našla na Gragertu, tem divjaku, ki izpodbija mednarodnim stavbnim tvrd-kaim najboljša naročila? Fant ima več sreče ko pameti, in ženske so mu prav tako naklonjene kakor možje. Joossnerjevi lastni posli se zatikajo na vseh koncih in krajih, odkar mu hodi v zelje ta človek, ki se pravkar tako prešerno smeje. Dela s-e neskrbnesa in neprisiljenega, pri tem ima pa nos kakor lcvski pes. In kar je najbolj čudno — fcaš poštenost je tisto, s čimer Gragert vse d o se-, že. To, da zmerom »položi karte na mizo«. Vsak "ima takoj občutek, da se ta človek ne puli za zaslužek ,ampak da ga žene idealizem. Kakor lev se bori za svojo tvirdko in za svoje delavce. Ali — zadeve z Blac.kwellom si Joossner ne da od jesti! To *pot ne in ne! Njegovi ljudje so se že preveč nabrusilj nanjo. Vrli ljudje so, nič jim ni reči, misli Joossner in se muza, muza ... Pisanorjav v -svojem oktoberskem listju, se širi vrt tja do sosednje hiše. Na veliki tenasi sedijo gostje v zložnih pletenih stolih; črno oblečena dekleta hodijo s pivskim i kozarci in likerji med kramljajočimi skupinami sem ter tja. »Aha,« de svetnik Kremer in pomežikne izza svoje pijačioe, »vidite, milostiva, kako se Joossner smuka okoli Blackwella.« »Ne morem si pomagati, ta obraz se mi upira, in tudi ves človek mi ni po godu,« zamišljeno odvrne Renata. »Georg bi vas moral slišati, gospa Renata«, reče odvetnik in prijateljski pogleda ženo zraven sebe. »Georg, ki 'je tako otroško zaupljiv.« »Vem, vem, to je človeško zelo ganljivo, a v kupčiji ni zmerom koristno. Danes je njegov položaj tak, da mu ni treba vabiti tega bankirja v hišo. Ker se ne udeležuje Joossnerjevih verižniških poslov, naj bi se ogibal tudi videza in naj .bi pustil tega človeka pri miru.« »Saj Joossner saim zmerom teka za Georgom. Dela se, kakor da mu brez njegovih svetov ne bi bilo živeti«. »Dober svet 'je dandanes draga reč, gospa Renata!« »Veste, Kremer, Georg je čisto nesodoben človek. Njegove stavbe so stavbe bodočnosti. Njegovo mišljenje in čutenje je pa časih takšno, kakor da bi živel pred sto leti. Vse, kar je v kaki zvezi z njegovo mladostjo, mu je sveto. To ,da je Joossner z njim študiral, mu zadostuje, da še danes ta dan občuje z njim.« »Pieteta je dobra reč«, ravnodušno meni Kremer, »takisto dobra kakor Georgov ,Hennessy\« In vzame dekletu tretji kozarec s podnosa. »Preveč se je pa človek ne sme navleči, da ne postane neumen«. S strani opazuje Renati« obraz, ki v očrvidni skrbi gleda proti skupini, ki je pravkar krambaj-e obstala pred teraso. Georg res ne vidi, kako čudno vsiljivo se Joossner vtika v vsak razgovor med njim in B'lackwel-lom. »Prav za prav bi bilo treba Blackwellu namigniti«. In Mr. Blackvvell. kakor da bi bil uganil Renati-110 misel, prek ne svoj izprehod po vrtu. »Pa.rdon«, pravi in krene na vrh k Renati. Zaskrbljeni obraz se mu sveti. Georg se spodaj zasmeje: »Vidiš, Joossner, premalo privlačna sva«. Joossner jezno skremži obraz: »Je že tako, če človek vabi ženske v moško družbo. Res čudim se ti..Vobče pa, dragi Gragert, jaz na tvojem mestu tega ne bi delal, dokler ne bi bil z gospo Hartyjevo javno zaročen«. Georg mahoma obstane. »Cuj, prijatelj,« de z rezkim glasom, »kaj se zdi tebi zastran gospe Hartyjeve primerno ali neprimerno, mi je popoj-noma vse eno. Zavedam se, da mi ne more nihče ničesar očitati«. S temj besedami se kratko obrne in pusti Jooss-nerja samega. Ta se krivo ozre za njim. Narobe je bilo, kar je storil. Hartyjevka ima oči-vidno močan vpliv na Gra.gerta. Bankir se torej ne sme ujc-dati v to žensko, ki ga s svoftm ošabnim zavračanjem njegovega približevanja tolikanj podžiga in draži. Računati mora z njo. Renata je postavila svoj pleteni naslanjač tako, da sed/i nekoliko vstran od gostov, ki hodijo sem ter tja. M zica stoji pred njo in Mr. B'iackweli m. pisana svetiljka je obdaja z otočkom luči. Večina gostov se je porazdelila po vrtu. ki leži na pol v mraku tople noči, na pol v svetlobi posameznih obdočnic. »Nu, Mr. Blackvvell,« veselo reče Renata in mu pokaže svoj obraz, m dolgi uhani ji nalahno zadrhtijo. »vendar ste me našli! Zdi se mi, da me zanemarjate. Ali imate tako važne opravke?« »Tudi teh se ne manjka, Mrs. Hartyjeva. A to m glavno«. »Kaj pa je glavno?« Renatin smehljaj se poglobi — bolna sladkost poigrava v tem na pol smehljaju, ki leži prav za prav samo okoli ust, med tem ko so oči slej ko prej skrivnostno resne. »Mrs. Hartyjeva, ne imejte me za indšskretnega, saj sem že v Shanklinu opazil, in nocojšnji večer mi spet potrjuje, Mrs. Hartyjeva: odkar sem izgubil svojo Gweno, ni bilo nobene več, ki bi mi bila mogla vsaj za trenutek pomeniti nekaj tega, kar md je bila Gwen---Zelo sem zapuščen, odkar mi -je Gwen umrla, Mrs. Ha,rtyjeva. Samo svojo Maudko imam in svoje delo. Cim več ljudi se gnete okoli mene, tem bolj sem sam«. Blackwellov glas postaja tako rahel, da se mora Renata nagniti k njemu, da ga razume. A saj ve vsako njegovo besedo, še preden jo izgovori. Umrla nam je naša ljubljena soproga in dobra mama, sestra, svakinja, gospa JOŽEFA VERTIČ roj. KORON soproga narednika vodnika v pok. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 10. maja 1936., ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. maja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. dobro uvedenega v kovinski industriji — iščemo. — Obširne ponudbe z opisom dosedanjega delovanja in referenc na ogl. odd. lista pod »Zastopnik 37«. žage z elektrarno in vodno silo, hiše z gospodarskim poslopjem, sušilnice s pritiklinami in zemljiščem v Spodnjih Domžalah, bo dne 14. maja 1936. ob 9. pri sreskem sodišču v Kamniku. Sodno cenjeno 222.000.— Din, najmanjši ponudek Din 150.0i/0.—. KOLESA NOVA 75©,— Saehs motorji najnovejši modeli, damski in moški na zalogi REMEC OSKAR DOLENJSKA C. 5. Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje opremo učilnic ter linolei na hodnikih za zgradbo nove deške meščanske in dekliške osnovne šole v Magdalenskem predmestju. Uradni proračun za opremo učilnic znaša SJ0.433 Din. proračun za linolei na hodnikih 163.725 Din- Ponudbe se moraio oddati najkasneje do 22. t- m. do 11. ure na mestnem poglavarstvu. Ponudbe moraio biti zapečatene ter kolkova-ne po § 9 zakona o izpre-meinbah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 23. marca 1932. Služb. Nov. br. 70-XXIX z dne marca 1932. Kavcija v iznosu 5% od ponujene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10- uire 22. t. m. v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. Pri opiremi učilnic se more ponuditi' tudi samo dobave pod tč. a) ali pa samo dobave pod tč. b). Ponudbe naj se predložijo v obliki v odstotkih izraženega popusta na uradni proračun. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobiio pri plačilu napravnih stroškov v pisarni gradbenega nadzorstva na stavbišču ob Frnnkopanski ulici počenši s ponedeljkom 11 t. m. Predsednik; Dr. JUVAN, 1. r. bodo poplemenitile črte Vašega obraza v nesluteni meri. Zakaj bi grd nos grenil Vaše življenje? Z aparatom »Orthodor« popravite zanesljivo skrivljen, debel, širok, dolg, sedlast, top, gomoljast nos itd. »Orthodor« se da precizno prilagoditi vsaki obliki in velikosti nosu dame, gospoda ali otroka. Cena Din 90.—. RDEČO BARVO NOSU IN OBRAZA odpravite danes tako priprosto s specijalno kremo za obeljenje »A«. Lonček Din 50.—. PRHLJAJ, SRBEČICO, IZPADANJE LAS prepreči uspešno biološka kura 4 preparatov. Din 100.—. TEMNA POLT! Odlično orehovo olje »Brunol« za sončenje-sport. Izdatna steklenica Din 12.—. Renomirane specialitete Schroder-Schenke se dobivajo v parfumeriji in kozmetiki »OMNIA«, oddelek J/6, Zagreb, Gunduličeva ulica 8/1. nadstr. Pošljemo tudi po pošti proti nakazani poštnini. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN ILUSTROVANI KATALOG ! NAZNANILO. Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem svojo izdelovalnico harmonik iz dosedanjih prostorov v Bohoričevi ulici preselil v novo-urejene prostore na Sv. Petra cesti št. 55, in se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. DRAGO JAN C. šiasiBLi* ppizmrua F cSo od« i ,_umcfrtiKiTO___ Kot NAJPOPOLNEJŠA inesnejjfal KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ največja domača razpošiljalna tvrdkaj P. SCHNEIDER izdelovanje &lasbil in glasbenih pritekun, 2RGRE B f Tiikoliče^auLlO/c Violine«,... od Din ?1rTuwzgop| Havajske kitare; Mandoline..- • 98.- » I saksofoni in ti, Harmonike •-75.- • I najceneje. ZAHTEVAJTE CENIK 30 — 40 vagonov suhih drv potrebuje OBČINSKA ELEKTRARNA V TITELU prvovrstne bukove ali hrastove cepanice, dvoletne sečnje. Reflektanti se naprošajo, da naslovijo svoje pismene ponudbe najkasneje do 1. junija t. 1. Plačilni pogoji in dobava drv po sporazumu. Istivar, želez, postaja ali šlep Titel. OBČINSKA ELEKTRARNA TITEL. H A D I O Nedelja. 10. maja Ljubljana 8: Telovadba (prof. Marjan Do- bovšek). — &30; Čas, poročila spored. — 8.45; KvaTtet pihal 40. p.p. Trislavskega. — 9.40: Verski govor (dr. Jože Jagodic). — 10- Prenos cerkvene clasbe iz zavoda sv. Stanislava. — 11: Cvetke sanjajo (plošče). _ 11.30: Mladinska ura: Striček Matiček govori in poje. — 12; Cas. spored, obvestila. 12.15: Koncert Šentjakobskega pevskega društva, vodi g. Danilo Cerar. — 13: Plošče po željah. — 16; Kmetiiska uja: Čebelarjenje na med in rojenje is- Jože Okorn). — 16.20: Lahka godba Radio orkestra. — 17- Samoizobrazba kmetiškeea in delavskega' dekleta (ga. prof. Dora Vodnikova). — 1715: Operna glasba Radio orkestra. — 18: Plošče po željah. — 19: Cas vreme, poročila, spored. - 19 30; Nac. ura. — 19-50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 20-30- Plošče. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. '— 22.15; Pester večer. (Radio orkester). Beograd 17- Nosometna tekma Rumuni-ja-Jugoslavija. — 18.30; Orkestralen in pevski koncert. — 20: Rumunska glaska. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 15.45: Mandoline. — 20: Orkester in recitacije- —20-45; Narodna prigorska svatba iz čučeja. — 22.15; Ples. — Praga 19.20: Lahka glasba- — 21°; Koncert Češke filharmonije. — 22.30; Plošče. — Varšava 20c Poljska glaska. — 21: Mešan glasbeni procram. — 22: Ples. — Dunaj 11-45: Simfoničen koncert. — 12.55; Lahka godba. — 15.40: Komorna glasba. — 17.45; Orkester in solisti. — 19; Nadaljevanje koncerta. — 20.05- Zvočna igra. — 22.20; Violinske in klavirske skladbe. — 23.15; Ples. — Berlin 19: Materinski dan. — 20: Zabaven program. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinehen 19.10: Otroški pevski zbor. — 2o.40; Orkestralen koncert. — 22.30; Plesni orkester. — Stuttgart 19; Koncert orkestra. — 20; Prenos opere >Car-men«. — 22-30; Iz Munchena. — 24: Nočni koncert. — Izvleček it programov 1 r Ponedeljek. 11. maia ..Ljubljana 12; Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah. — 12-45; Vreme, poročila.—13; Čas, spored, obvestila. — 13.15: Operna glasba (Radio orkester). _ 14- Vreme, borza. _ Ig; Zdravstvena ura (dr. F. Debevec). —18.20: Maurice Ravel: Bolero (plošče). — 18-40: Kulturna kronika: Klasiki in sodobniki (prof. France Vodnik). — 19; Cas. vre- me, poročila, spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura: Vloga vojske v narodni prosveli (min. vojske). — 20; Spominski večer ob 60-letnici rojstva Ivana Cankarja. Sodelujejo; g. Fran Albrecht (uvodno predavanj-?), člani Nar. gledališča (recitacije) in Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22-15: Ve^er narodne trlasbe (Radio orkester). Beograd 16.20; Orkestralen koncert — 17.45: Plošče. — 19.50; Lahka glasba. — 20.20: Koncert na dveh klavirjih. — 21 .Selekcija Bizetove opere »Carmen« na ploščah. —22.20; Komorna glasba. — Zagreb 17.15; Lahka glasba. — 20: Pester koncertni večer.—22.15: Plesna muzika. — Praga 19.30: Koncert orkestra in solistov. — 20.30; Smetana: Klavirski trio. — 21.25: Orkestralen koncert — 22.15: Plošče — Varšava 19.45; Plošče. — 21.15; Junakova smrt—sin:fo-nična pesnitev po skladbah noliskih komponistov. — Dunaj 11.15: Kmečka glasba. — 12.20; Godba na pihala. — 16.05: Koncertna akademija. — 17-C0; Revellerii pojo na ploščah. — 1910: Prenos koroškega večera iz Pliberka. — 20.50: Prenos Schumanno-ve opere iGenovefa«. — 23.30:Nočni koncert orkestra. — Berlin 19.15: Skladbe Maksa Regerja. — 20.10: Pester berlinski večer- — 22.30: Melodije za lahko noč. _, — IBC31C3« Uprava Delavskega doma v Ljubljani razpisuje: 1.) Prevoz premoga od glavnega kolodvora v skladišče Del. doma. 2.) Odvoz ugaskov. Kolkovane ponudbe je priposlati naslovu, najkasneje do 16. maja 1936. «oi0l0»0»0"0'°'0'01 TEKSTILNA TOVARNA, katera potrebuje za dravsko in primorsko banovino dobro uvedenega zastopnika naj to javi na oglasni oddelek Jutra pod „100% zastopnik". □ Preden se odločit« za nakup □ § parketov § □ □ □ oglejte si zalogo prvovrstnega ma- □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA D Gradaška uL št. 22. Telefon št. 25-13. [=j Zahtevajte cenik! □ teriala pri tvrdki J OS. R. PUH rinnnnnnannnnnnnDnnnnnnonmnG Redni občni zbor Tiskovne zadruge r. z. z o. z. V LJUBLJANI se vrši 18. maja 1936. ob 6 uri. zvečer v prostorih Tiskovne zadruge, Dalmatinova ul. 10 s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo načelstva, 2.) čitanje revizijskega poročila, 3.) poročilo o računskem zaključku, 4.) poročilo preglednikov, 5.) razdelitev prebitka, 6!) volitev načelstva in računskih preglednikov, 7.) slučajnosti. Vabimo Vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite. Načelstvo Tiskovne zadruge v Ljubljani. f Volja božja je bila, da je odšla od nas v cvetju 12 let, naša najdražja, zlato hčerka MIJA ERŽENOVA DIJAKINJA H. RAZR. REAL. GIMN. V KRANJU. LAHKA TI ŽEMLJICA, SRČEK MILI — PRI TEBI NAŠE MISLI, SO V GOMILI. Pogreb se bo vršil dne 10. t. m. ob 16. v Krškem. ERŽEN TINE, oče; MARIJA, mati; VALENTA, NEVENKA, EVA, ALENCICA, sestrice. Vsem, ki so ga poznali, javljamo žalostno vest, da je umrl danes ob 10. uri dopoldne naš dobri oče, stari oče, brat, tast, gospod BERCE VINKO ŠOLSKI UPRAVITELJ V P., ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE V. ST. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 11. maja ob pol 11. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. g t. Janž na Dolenjskem, dne 9. maja 1936. Žalujoče družine: BERCE, ROJEČ, TURK. Kraljestvo mode Za mlado dekle Kolikokrat vzdihujejo matere, da je najtežje oblačiti hčerko, ki je že odrasla ot-o-škini letom, a še ni dosegla starosti »gospodične«. Otroške stvari se ji prav zares ne podajo več, za damske pa je še premlada In ta nesrečna leta je tem težie premostiti, ker hoče v tej dobi — v nasprotiu s poznejšimi leti — večina mladih deklet učinkovati starejše in se oblačiti »damsko«, kar seveda privede do pogostih nesoglasij z razumno materjo Sicer so tudi med materami izjeme, ki kar ne morejo dočakati trenutka, ko svojo hčerko oblečejo skrajno elegantno. Seveda pa s tem večinoma dosežejo ravno nasproten učinek; na premladem dekletu svilena, izrazito modna obleka ne učinkuje elegantno. temveč pretirano in smešno. Rani mladosti najbolje odgovarja skromna in preprosta. toda izredno sveže učinkujoča obleka iz dobrega, trpežnega tvoriva. Saj tudi eno?, ta ven kroj lahko izraža mnogo okuša in ima vrhu tega še to prednost da ga posebno lahko podaljšamo in razširimo, kar je velike važnosti pri dekletu ki še dorašoa. Sploh naj se tukaj matere držijo pravila: rajši premalo kakor preveč. Ni dovolj, da so obleke mladega dekleta preproste, tudi njih število bodi skrajno omejeno in to ne samo zaradi zunanjega videza, temveč tudi zaradi vpliva na dekletov značaj. Mlado dekle, ki ima že v rani mladosti vsega v izobilju, bo tudi pozneje zahtevalo od življenja mnogo več. kakor mu bodo razmere dopuščale in jasno je, da bo težie kos življenjskim nalogam in preizkušnjam, kakor pa dekle ki je bilo skromno vzgojeno. Tako mladostno sveže, kakor si matere želijo videti svojo hčerko, učinkuje mlado dekle predvsem v pra'nih oblekah. Pozimi se moramo seveda zadovoljiti s pralno garnituro na volneni obleki, čim Da nastopijo prvi topli dnevi, je prav, če oblečemo mlado dekle v svetlo, pralno obleko. Seveda mora biti tvorivo take obleke pristne barve in trpežno da prenese pogosto pranje in sončno svetlobo. Samo takšno tvorivo, ki tudi po stalnem pranju ne obledi, učinkuje zares čedno in sveže, zato pa tudi obleka iz takšnega dobrega blaga zaleže, dekletu za tri drage. Jako okusno učinkuje obleka iz pralnega progastega ali karirastega tvoriva, če jo 5e osvežimo z malim belim ovratnikom. Balonasti rokavčki učinkujejo vedno mladostno ljubko, na naši skici pa smo jim narisali še koničaste manšete v soglasju z □□□□□□□□□□□□□□COIZOOCXOJLJULJLtG Kaj pomaga lep obraz, mlaclo srce, če je koža ohlapna in vela. Nežna belina kože in mladostna sveža polt, sta najvišji cilj vsake žene. Tega ne dosežete z za* utarelimi metodami negovanja lepote. Poskusite vsaj enkrat kremo Leodor, to povsem svileno mehko kremo. Občutili boste, kako postaja koža nežna in prožna in kako se izgubljajo gube in razpoke. Tube po Din 14.50 in Din 10.— se dob« v vseh prodajalnah Chlorodonta. dvojno koničastim vložkom na životu. Ta vložek prehaja pod pasom v postrani vrezane žepe. Krilo ima spredaj tri vstavljene gube, ki omogočajo živahnemu mlademu dekletu vso prostost kreteni Zavoljo pestrosti je vzorec tvoriva pri raznih delih obleke ukrojen v različnih smereh (1. skica). Za šolo in za izlete je posebno praktično po sredi pregubano krilo iz črtastega volnenega blaga neobčutljive barve. Takšno krilo prijetno poživlja vedno sveže oprana, svetla bluza, ki ima na naši skici obliko kratkega kazaka. Trije štirioglati, leseni gumbi povdarjajo športni značaj bluze, prav kakor preprosta ovratna ruta v vratnem izrezu. Mali ovratniček se sklada z ozkimi manšetami na kratkih rokavčkih (2. skica). Spomladansko — poletni plašč mladega dekleta mora združevati v sobi športno in popoldansko noto. da ga more dekle ob vsaki priliki obleči. Takšen piašč iz nevtralno barvnega tvoriva z velikim dečiim ovratnikom in našitimi žepi predočuje naša srednja skica. Posebnost tega plašča ie šiv na životu v obliki tolera- Plašč zapenjata dva velika gumba pod vratnim izrezom in pa teman usnjen pas (8- skica). Seveda moia mlado dekle imeti tudi obleko za praznične priložnosti, ki odgovarja nekako damski popoldanski obleki. Tudi ta obleka mora biti preprosta, po možnosti iz lahkega volnenega blaga, ki ga dekle lahko nosi tudi poleii, ali pa iz pralne svile. Obleka, ki smo si io zamislili v ta namen, je povsem gladka, krilo ima pod pasom vodoraven rob, ki daie životu videz kazaka. Obleko poživijo jako ljubki plisira-ni rokavčki in plisirani, viseči- del pod vratom, ki ga ob vratnem izrezu zapenja velika pentlja kontrastne barve (4. skica). S tem bi bila garderoba mladega dekleta prav za prav zaključena. Vendar pa namesto praznične obleke skrbna mati svoji hčerki lahko nabavi lahek kostumček, ki 1 o morda še bolj praktičen ker ga more izpopolniti z dvema bluzama. Kostumček na naši skici ima gladko postrani zapeto krilo in kratko, zvončasto jopico, ki ie letos tako moderna. Zivobarvna. vzorčasta bluza {»živi sicer tako preprosto učinkujoče oblačilo (5. skica). Vdelave iz imprlini Vdelave ali inkrustacije vzorcev iz ro-žaste svile v enobarvno, gladko obleko, so posebnost letošnje mode. ki liubi sesiave gladkih in vzorčastih tvoriv. Takšne vdelave učinkujejo izredno elegantno, če jih skrtoo in spretno izdelamo in če pri tem pazimo, da obleke ne preobložimo. Navadno zadostujeta že dve, spretno nameščeni vde-lavi za celo obleko, posebno če učinek sestave gladkega in vzorčastega tvoriva še povečamo z ogrinjalom iz enakega imprimeja. kakor je rabil za inkrustacije. Obleki z dvema vdelanima šopkoma iz rožaste svile — pod vratnim izrezom in pod Pasom — se jako lepo poda majhen kep iz istega imprimeja (skica). posvetovalnica M. R. J. F. Opisane težave, ki so najhuje ponoči, niso v vzročni zvezi z debelostjo; v tem primeru bi bilo huje podnevi pri hoji in delu, kjer maščoba najbolj ovira. Ponoči, ko telo počiva, take težave izginejo. S tem pa seveda nočemo trditi, da bi ne bilo dobro, ako bi nekoliko shujšala. Vzrok Vašim težavam je treba iskati v sečnem mehurju; imeli ste nekoč, tako .rdite, katar mehurja in verjetno ga imate tudi se. daj. Dajte se preiskati po zdravniku in si pustite preiskati tudi seč; le na ta način se boste iznebili nadloge. T - 2. Menda si stvar preveč ženete k srcu in si delate nepotrebne skrbi. Kje pa stoji zapisano, da je vsega konec, kakor si vi to predstavljate? Saj je Vaše pismo sestavljeno, kakor da vam že bije zadnja ura. Tako hudo pa vendar ni, ker bi Vas na to sigurno že opozorili. Po tem, kar Vi opisujete, sodeč, boste mogli še v miru uživati svojo pokojnino. Da bi vso stvar pustili v nemar, ne kaže, ker.se je s tem ne znebite, še manj pa se znebite nesigurno-sti in bojazni, ki Vas mori. Zato Vam svetujemo, da greste v bolnico, kjer Vas bodo temeljito potipali in tudi rontgenološko preiskali, kar Vam bo vrnilo duševni mir. Brez preiskave Vam ne moremo ničesar sigurnega reči o Vaši bolezni. M. C. Lj. Nahod ni v nobeni zvezi s tem pojavom. Tudi to se nam ne zdi verjetno da, bi bil živčnega izvora, to pa zaradi tega, ker se je pojavil nenadno in z bolečinami. Naše mnenje je, da ste se, in to je najbolj verjetno, prehladili! Ste že bili neprevidni ob času. ko bi se morali čuvati. Vendar se Vam zaradi tega ni treba vzemirjati. Skrbite predvsem za redno stolico. Iz hrane izločite vse ostre začimbe in jedi ter alkohol. Dobro bi bilo, da si privoščite par dni počitka, v katerem času si grejte trebuh s termcforom ali sličnim. Ako Vam je mogoče, se do pasu kopajte v odcedku hrastovega lubja. Le paziti morate, da se ne pre-hladite. Stvar se bo kmalu uredila. A. Skr., Lj. Mnogo ste prestala, zato ni čudno, da ste tako nervozna. Vse težave, ki jih opisujete in ki Vam grenijo življenje, so namreč posledica živčne izčrpanosti in slabokrvnosti, nikakor pa ne znaki nevarnega obolenja, kakor si utvarjate. Spomladanski nahod Vas ne sme vznemirjati; le pomislite, da trpi za to boleznijo spomladi - jeseni večina ljudi, da se ob tej priliki pokaže tudi malo krvi, ni nič posebnega, še manj pa hudega. Dokaz Vam je v tem, da je zopet izginil, kakor se je pojavil. Glavobol pri slabokrvnih in nervoznih ljudeh je običajen pojav, ki niti najmanj ne opravičuje bojazni pred kapjo. To so nervozni pojavi. Isto šumenje po ušesih in čutne prevare, kakor da slišite glasove. Tudi ostale senzacije, ki jih opisujete, so le znaki izčrpanosti, vendar pa bo treba, da se živCno popravite, da se stanje ne poslabša. Vzemite si daljši dopust in pojdite na oddih, najbolje v naše srednjegorje. Gorski zrak Vam bo dobro storil. Poleg tega Vam pa priporočamo, da se poslužite železnega ali arzenovega preparata, ki jih imate množico na izbiro. Iz glave si pa izbijte svojo diagnozo o »težkem obolenju«. P. š. V. To ni niti los, niti glista ali kaj drugega, marveč nervozen občutek. Sploh se pa pojav često opaža pri nervoznih ljudeh, zato naj Vas to nič ne skrbi. Topla pijača (mleko najbolje) učinkuje prav po-voljno. Tudi brom morete uporabljati dalje časa brez skrbi za posledice. Kranjica. 1. To ni infekcija, marveč vnet- je brbončice, mehaničnega izvora, bodisi da je vzrok slab zob ali zobni kamen, bodisi od kake skorje. To, da se Vam večkrat ponavlja, bolj opravičuje sum, da gre za zobni kamen. Izpirajte si usta z žavbljem. mesto pa si namažite z mirino tinkturo in v kratkem bo vse zopet dobro. Pa so vendar mozolji. Treba se bo češče kopati in perilo češče menjati. Tudi skrbite za redno stolico. Da je ta izpuščaj izginil za časa mesečnosti, ni nič posebnega, ker je tedaj vse drugače kot sicer. 2. V tem se popolnoma strinjamo z Vami. V takih okoliščinah ne kaže, da bi si ravnali po maloe čudnem nasvetu, ki bi pa tudi v danem primeru ne učinkoval tako, kakor je bilo rečeno. Tople kopeli si menda morete napravljati doma, kar Vam bo dobro storilo; dobro bi bilo, da dodaste kopeli odcedek hrastovega čre-sla, poleg tega pa Istopirin ali kaj slič-nega in stvar se kmalu popravi. Seveda izgub«. ki ste jo utrpeM. V«».m to no more nadomestiti. 3. Kar se srci tiče, Vam ne moremo drugega svetovati, nego da se daste preiskati. Potrebna je ugot>vite^ aii gre za nervozne težave ali za srčno hibo. N' pa izključeno, da je to v zvezi s — čeprav majhno — golšo, kar zahzeva. potem posebno zdravljenje. Brez pregleda se ne da odločiti in bi bilo vse le brezpomembno besedičenje. Stalno — Zagreb. Razumemo položaj. Nič človeškega nam ni tuje, zato nam verjemite, da ni tako hudo, da bi se ne daio popraviti. Otresite se tega vpliva in svoje okolice, zberite vso energijo in krenite ^a novo pot. Samo ne cincajte. Cim boste oklevali, ste izgubili. Odločiti se morate torej in odločno stopati v drugo smer. To, kar omenjate v točki II., ne pride v po-štev. Vas ni vredno, I. in III. pa je zelo pametno in zato Vam priporočamo, da se je oklenete čim prisrčneje in tesneje. To Vas bo potegnilo kvišku. Zato se kar odločite za slednje. Najbolje pa bi bilo, da zapustite kraj. Seveda mislimo to tudi v okoliščinah pod III., in se nastanite v drugem kraju. Tesnejšega znanja pa nikjer ne sklepajte! Pogum! Nikdar ni prepozno, da je le volja tu! ŠAH # Iz Jugoslavije je odpotoval dr. 'Aljehin v Nemčijo, kjer se bo udeležil diveh tre-ning-turnirjev, ki jih prirejajo Nemci za svoje šahovsko olimpijsko moštvo. Prvi turnir se bo vršil od 17. - 23 moja v kopališču Nauheim, drugi od 7- — 13. junija v DTesdenu. Na vsakem turnirju bo igralo po pet inozemcev in pet nemških mojstrov. Turnirja v Nauheimu se udeleži naš velemojster dr. Vidmar, najbrže tudi Bogoljubov. Ostali udeleženci trenutno še niso znani. Oba turnirja bosta odigrana v oMmpijskem tempu, 9 partij v 7 dneh, 40 potez v 2 urah. * Začeftek velikega mednarodnega turnirja v Rusiji je bil v zadnjem trenutku preložen od 5- na 14. maj. Po zadnjih poročilih se bo turnir vršil mendta samo v Moskvi in ne tudi v Ljenmgradu, kakor je bik) prvotno nameravano. V Margaite-u sta se poleg glavnega mojstrskega turnirja vršila še dva stranska, »rezervna« turnirja. V prvem sta zmagala Belgijca Conde in Kolitanowski s 7 iz 9. Slede Wood 6%, Schelfhout, Eva, Van Sel-tens 4, Podger, Ilingworth 3%, Ritto 3, Do-menech 2%. Močnejši je bil drugi turnir, v kačorem si dele prvo mesto s 7 iz 9 angleško - ruski mojster Buerger, Dunajčam Klein in Letonec Koblenc- Slede Terril 5, Dewing 4%, gdč. Graf 4, Knoppers 3Vz, Groiker 2Vi, Calduch 2, Jameson 1. — Ena najboljših partij v Margate-u je bila naslednja Flohrova zmaga nad Thomasom. Partija je tudi za teorijo Otvoritve pomembna- Damski gambit BeM : Flohr 1) d2 — d4 2) c2 — c4 3) Sbl — c3 4) Sgl - f3 5) Lcl — g5 6) e2 — e3 Črni : Thomas Sg8 — f6 e7 — e6 d7 — d5 Lf8 — e7 0 — 0 Sf6 — e4 Ni še dognamo, če daje ta poteza črnemu enako igro aii belemu prednost. 7) Lg5 : e7 Dd8 : e7 8). Ddl — c2 Kličite telefon 2005 in takoj pošljemo po Vaš krzneni plašč, da Vam ga črez poletje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele jeseni, pri prevzemu. Krznarstvo R O T, Mestni trg 5. Običajno se igra 8) cd5 :, Sc3 :,9) bc3 s. ed5 :, 10) Db3, vendar ima nato črni v Dd6 dobro nadaljevanje. Flohr se raje odloči za skrctnnejšo, toda dobro varianto. 8) ..........c7 — c6 Ostreje pa tudi dvorezno bi bilo f7 — f5- 9) Sc3 : e4 d5 : e4 10) Dc2 : e4 De7 : b4 + 11) Sf3 — d2 Db4 : b2 Orni je torej dobil mimogrede žrtvova- nega kmeta nazaj. Bogoljubov, in mnogi drugi mojstri so mnenja, da je sedaj nastala pozicija, ki je v teoriji dobro znana, izenačena. Flohr pa pokaže, da ima črni še mnogo težav. 12) De4 — bi Mesto tega ne vodi do ničesaT »napad« 12) Tbl, Da2 :, 13) Ld3, f5. 12) ...... Db2 : bi -4- 13) Tal : bi Sb8 — d7 Črni hoče izsiliti c6 — c5 ali e6 — e5. Ce se mu ena izmed teh dveh potez posreči, ima .res enako igro. 14) ScL2 — e4! Postavlja črnega pTed težke probleme-Na e5 bi prišlo sedaj pač 15) Sd6, z grožnjo Sc8: ter Tb7:- Ce vse to potem črni prepreči z b6, pride beli lovec kakor ▼ partij ji na f3 14) ............b7 — b6 Najboljši odgovor bo menda pač f5!, n* pr. 15) Sd6, b6, 16) Le2, e5!. 15) Lfl — e2 Sd7 — f6 16) Le2 — f3 Sf6 : e4 17) Lf3 : e4 Črnemu sta ostali slabi točki c6 ^er event. b6. Zelo poučno je. kako Flohr svojo majhno prednost izkoristi. Njegova spe-cialiteta je pač tehnično dovršena igra v končnici, ki jo skuša za to doseči že v zgodnjem stadiju partije. 17) ...... Lc8 — d7 18) Kel — d2! Kralj bo branil kmeita d4, ki ga bo črni gotovo skušal kmalu napasti ali oslabiti. 18) ..........e6 — e5 19) Kd2 — c3! Po 19) de5 : Te8 itd. bi bil imel črni dobre izglede. 19) .......e5 : d4 Ce igra črni f5, 20) Lf3, e4, postane beli kmet d4 zelo močan. Morda pa je bilo to je bolje za črnega. 20) e3 : d4 TaS — c8 21) a2 — a4 a-kmetu bo pripadla naloga, da razbije pozicijo kmetov a7 in b6 21) ...... Tf8 — e8 Po 21) .... c5, 22) d5, La4 :, 23) Tal, b5, 24)cb5 :, Lb5 :, 25) Ta7 : bi bil beM v jasmi prednosti. Njegov kmet d5 bi bil moogo močnejši od črnega na c5, ki ga ustavlja beli kralj. Razen tega bi bele trdnjave hitreje prodrle v črno pozicijo 22) Le4 — d3 23) a4 — a5! 24) Thl — el 25) Tel : e8 4- 26) Kc3 - b4! Tc8 — c7 b6 — b5 Kg8 — f8 Kf8 : eS Prednost belega se je sedaj povečala še radi odllične pozicije njegovega kralja, M pomaga napadati slabi točki c6 in b5. 26) .... b5 : c4 Na a6 bi šel seveda kralj če treba tudi na b61 27) Kb4 : c4 Ld7 — e6 '+1 38) Kc4 — c5 Le6 — d5 29) Tbl — bS '-f Ke8 — e7 30) a5 — ač! Zelo lepo igrano. Crnii ne sme vzeti na g2, radi 31) Tb7, Kd7, 32) Lf5 -{-, Kd8, 33) Kd6! in beli dobi. 30) ...... g7 — g6 31) g2 — g4 h7 — h6 32) h2 — h4 Ld5 — f3 33) g4 — g5 h6 : g5 34) h4 : g5 Sedaj sta še tudi kmeta g6 in f7 fiksirana na belih poljih 34) ...... Tc7 — d7 36) Ld3 — c4 Lf3 — e4 Na Ld5 bi dobili pač 36) Ld5 :, Td5: '4-' 37) Kc6 :. Td4 :, 38) Kb7. Td7 -J-, 39) Ka8 itd. 36) Tb8 — b7 KeT — d8 37) Tb7 : d7 -j- KdS : d7 38) Lc4 : f7 Prvi kmet je padel. 38) ...... Le4 — d3 39) Lf7 — c4 Ld3 — bi 40) Lc4 — e2 Lbl — e4 41) Le2 — g4 '+ Kd7 — e7 42) f2 — f4 Se de j mora črni lovec od e4 stran- S tem pa dovoli bodisi prodor f4 — f5, bodisi prepusti kmeta c6 42) ............Le4 — d3 43) Kc5 : c6 Ld3 : a6 44) d4 — d5 Ke7 — d8 45) f4 — f5 črni se vda Ne gre seveda Lc8, 46) fg6 : itd. Ne gf5 : pa tudi odloči takoj 46) Lf5 :, z grožnjami g6 in d6. Vasja Pire- Janko Kač: M O L O H Socialno zgodovinski roman 34 »Te besede sem čakal od tebe dolgih osem let, ko si bil gluh in slep za vse okoli sebe. Misliš, da nam je bilo vse eno, ko je govorilo vseh pet far naokoli, da boš prodal, ko ti zmanjka drugega, še hčer fabriki... « »Pesker!... « je jezno namršil obrvi Dobravec in udaril ob mizo. »Janez, ne razburjaj se vendar!« ga je potrepljal Pesker po rami. »Huda je resnica, toda bodi mož, da te ne bo togotila. Denar dobiš zdajle na roko. Do božiča ga vrneš, po pet mi boš dal.« »Tudi po deset, Peter!« je hlastnil po ponudbi Dobravec. Hkratu je izginila zlovolja z njegovih lic. »Nisem oderuh. Pet sem rekel. Tu je roka.« Tako je odvrnil Pesker in stopil v kamro. Ko se je vrnil v izbo, je stresel iz velike usnjate mošnje denar na mizo: zlati napoleondori so žolteli med srebrnimi tolarji kakor mak med pšenico. Z mirno roko je polagal Pesker kovance na kupčke. Ko je bil gotov, jih je porinil pred Dobravca. »Preštej, Janez, sodim, da bo prav.« Naglo je preletel Dobravec, ki je bil vajen denarja, kupčke in pritrdil; »Petnajst sto! O božiču jih vrnem in pridam enega rumenca.« »Prav!« je rekel Pesker. Dobravec je pogrenil denar v veliko berkalasto ruto in jo spravil v zunanji suknjičev žep. »Pa pridite kaj v vas z Markcem. Kako bo Marjetica vesela«, je vabil pri odhodu Dobravec in stiskal roko Peskreli. »Sit sem že vsega in bi rad preložil nekaj bremena na mlade rame.« »Tudi midva sva že mislila, da bi bilo dobro za oba otroka«, je rekla kar oblo Peskrela. »Tvoja bi bila na varnem in najin Markec tudi. Tebi pa bi bila oba v lepo oporo.« »Tak le pridite, da trava ne zarase pota«, se je poslovil Dobravec in hitel po več letih spet kot nov človek domov. Ko sta bila Peskra sama, mu je ona požugala: »Ti grdež ti, mi nisi hotel povedati.« »Saj še zdaj ne veš vsega«, se je popraskal po pleši mož. Ko ji je dopovedoval, da je tako rekoč kupil nevesto sinu, je zaskrbelo ženo: »Če bo le vrnil?« »Avša!« jo je potrkal mož po čelu. »Če ne vrne, bo pa za doto.« Naglo sta potekli Marjetici dve uri in že je šlo na četrto, ko so se oglasili zunaj koraki. »Hvala Bogu!« je vzdihnilo dekle veselo, ker je mislilo, da se je oče vendarle že vrnil. Tedaj pa je potrkal in kar stopil v sobo SUsstrunk v lovski obleki s puško preko rame. »Griiss Gott, moja ljuba, schone Margerita«, je priliznjeno pozdravil, čeprav'ni mogel povsem zatajiti zadrege, ki ga je ozlovoljevala. Marjetica ni mogla sprva izpregovoriti nobene besedice, le silen strah ji je razprl oči, da je bila videti še lepša. ?/R NA »Sakaj zo tih«, je prisedel k njej, ona pa je vstala in pogledala skozi okno: »Očeta čakam.« »Sama biti časa«, so se zabliskale zidove oči, >0 che lepo biti.« Z urno kretnjo je zdajci zgrabil Siistrunk Marjetico okoli pasu in ji obsul gol vrat s poljubi, z desnico pa jo je dvignil na očetovo posteljo. Tedaj pa se je dekletu bliskovito prikazal prav jasno tisti doslej zamegljeni prizor v ravnateljevi spalnici. Planila je pokonci, pahnila presenečenega žida od sebe, ga sunila z nogo v trebuh, da je odletel za mizo, kriknila: »Svinja!« ter divje zaplakala. Ropot in jok sta zbudila starega očeta Matjona, ki je grel na peči svoj protin in ga spečega ni opazil Žid. Matjon je dvignil glavo in začuden vprašal: »Kaj pa je, za božjo voljo?« V tem trenutku so se odprla vrata. Kakor vkopan je obstal Dobravec na pragu in zdajci vse razumel. Susstrunk se je hotel izviti. Prhal si je prašne hlače in gostobesedil: »Ausgeglitten bin ich, ausgeglitten.« »Oče, oče!« je kriknila hčerka. »Vrzite ga ven!c »Tam so vrata, gospod Susstrunk!« je stopil Dobravec za korak stran izmed podbojev in pokazal ravnatelju z roko, naj izgine. »Nur nicht so ungestum, Herr Dobravec«, je skušal biti žid hladnokrven. »Zuerst unser Geschaft. Ihr Wechsel ist fallig.« Počasi je potegnil iz žepa menico, škodoželjno se smehljojoč, in jo položil na mizo. »Tu je denar, tam pa so vrata«, je kriknil ves besen Dobravec, potegnil robec z denarjem iz žepa in izsul kovance na mizo. Susstrunk je osupnil, saj je bil uverjen, da bo držal Dobravca z denarjem na uzdi. Toda že čez trenotek se je nasmehnil, naglo raztrgal menico na drobne koščke in menil prijazno* Angleški komisar v Palestini gtr Artur Wanchopp, vrhovni predstavnik angleške politike in njenih interesov Nesmrtno življenje Vrsta, ki se ne ustavi — življenje je pojav brez konca — Skrivnost delitve stanic — 700 do 2500 pokolenj Nedovršeno poslanstvo Ali je življenje kot takšno nesmrtno? Znanost odgovarja danes na to vprašanje z nedvoumnim; da! Življenje je večno. Ne vemo sicer ničesar o njegovem začetku na zemlji, vemo pa, da bi se nikoli ne končalo. če bi se prilike na naši premičnici ne spremenilo na določen in neizbežen način. ALi pa so tudi bitja, ki so nesmrtna? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo pred vsem točno vedeti, kaj je smrt. V splošnem se naša nazirania o tem ravnajo po človeku, živali in rastlini. Pri mnogo-staničnih bitjih pomeni smrt prenehanje nekih določenih bioloških procesov in razpad organizma. Ta razpad je zamotan or-gansko-kemičen proces. K temu pojmovanju smrti spada torej prisotnost trupla. So pa bitja, ki v nekem pomenu umrje-jo, ne da bi za njimi ostala kakšna trupla-To je tedaj v precejšnjem nasprotstvu z našim običajnim naziranjem o smrti: ta bitja prav za prav ne umirajo. Smrt zadeva tu le individualnost določenega bitja, ne pa življenja samega na sebi. Drugo pa je vprašanje, ali moremo sploh govoriti o individualnosti pri bitjih, ki so enostanična in se v ničemer ne razlikujejo od milijonov popolnoma enakih bitij. Kakor vidimo, s samimi pojmi ne pridemo daleč. Enostanična bitja, ki se delijo z „ čopič za pudranje"— Rodolfo Valentin© Ob desetletnici smrti filmskega zvezdnika — Mož, ki je tehtal zaljubljena pisma — Oboževalke pod omaro in posteljo množitvijo brez oploditve, v praivem pomenu besede ne umirajo. Tako početna, kakor druge stanice. ki nastajajo in nte. živijo dalje- Staniča, ki nastane iz prvotne stanice. postane za poslednje pokolenje spet prvotna stanica itd. Ali se ta vrsta nikoli ne ustavi? To je bistveno vprašanje v zvezi z vprašanjem o nesmrtnosti organizmov. Odkar obstoji znanstvena biologija, torej nekako od sredine prejšnjega stoletja, so si biologi zastavljali to vprašanje in si skušali eksperimentalno odgovoriti nanj. Sprva so opazili, da enostanični organizmi po nekem določenem času izgube spodobnost do delitve. To bi bila njihova smrt, ki se nanaša na dolgo vrsto pokolenj. ki bi lahko nastala iz teh organizmov, če bi temu ne bilo tako, bi življenje ene same stanice v najkrajšem času preobljudilo vso zemljo, kajti že t;soč enostaničnih bitij, ki žive v enem samem kubičnem milimetru vode, bi v nekoliko dneh zahtevalo prostornino, ki bi bila večja od zemeljske krogle, tudi če bi se ta bilja delila le po enkrat na dan- Raziskovali so. zakaj se prav za prav preneha sposobnost do delitve. Sprva so menili, da se življenjska sila polagoma izčrpa in v nenavadnem pojavu konjugacije enostaničnih bitij, nekakšne spolne oploditve, so videli proces pomladitve teh bitij. Novejše raziskave, ki so jih izvršiGi s pripomočki izpopolnjene biološke tehnike, oa so pokazale, da so očitno le zunanji pogoji in vplivi krivi popuščanja delitvene sposobnosti. Ameriškim biologom je uspelo vzrediti v določenih redilnih raztopinah do '00 pokolenj. pozneje so dosegli preko 2500 ix>-kolenj. 1. 1907. že 13.000 pokolenj. danes pa imajo v laboratorijih nepregledne vrste pokolenj iz prvotno poedinih. ločenih enostaničnih bitij in ta pokolenja se danes še vedno, to je že preko dvajset let delijo v nova pokolenja. ne da bi njihova življenjska sila kaj popuščala. O teh stanicah lahko v resnici rečemo, da so nesmrtne, kakor je življenje samo nesmrtno in bi lahko eksistiralo v neskončnost, če bi ostali zunanji pogoji v neskončnost ugodni. Kakor v cesarskih časih... Pred desetimi leti je doživel Hollywoodd hud udarec. Malik.vseh žensk, Rodolfo Va-lentino, je umrl. Čas, ki drugače tako hitro i/.briše spomin na zvezde filmskega obzorja. običajno že tedaj, ko še niso v grobu, ni bil sposoben, da hi bil popolnoma izbrisal spomin na lega moža, ki je umrl v cvetu svoje mladosti. Valentina s.o odkrile ženske. Ko je še z dnevno gažo petih dolarjev nastopal kot statist v množtstver.ih prizorih, so prejemale filmske družbe kope pisem in vprašanj. Ženske so hotele vedeti, kdo ,je mladi mož, »ki je stal v pri/.oru na cesti pod balkonom«. Tako je postal neki režiser pozoren nanj. V ti«tem času je Rodolfo Valentino znal komaj nekoliko besed angleščine. Nekaj časa prej je bil dospel iz južnoitalijan&kega mesta Castellanate v Ameriko, potem ko ga je njegov oče kratkomalo vrgel skozi vrata. > Hotel sem napraviti iz tebe vrlega živinozdravnika, a vidim, da nisi sposoben ničesar«, mu je dejal za slovo. Rodolfo Valentino ali Guglielmi, kakor je bilo njegovo pravo ime, je potem urejal nekaj časa kot nižji vrtnar pota newyorškega Central-Parka. Pozneje se je potepal okrog ladjedelnic in je postal na. zadnje pomivalec krožnikov v tretjerazredni gostilni, v kateri je »španski« plesni par zabaval mornarje. Nekega večera je plesalec izostal in Rodolfo je vskočil namesto njega. Plesal je zamazan, kakršen je bil prišel iz kuhinje. Toda imel je rdeč nagelj za ušesom in toliko ognja v očeh, da se je plesalka takoj pmrtno zaljubila vanj. Tako sta ostala drug pri drugem in plesala skozi države. Čez leto dni sta prispela lačna in raztrgana v Los Angeles in tam je Rodolfu uspelo, da je v Hollywoodu dobil službo statista. Ko je neka tovarna filmov- njegovo gažo povišala od pet na deset dolarjev, se je poročil s svojo partnerico Jeano Aeker-jevo. a leto dni pozneje se je dal od nje ločiti. Za časa njegovih največjih uspehov zaljubljenih in navdušenih pisem, ki so prihajala zanj. niso preštevali, temveč tehtali na kilograme. Odtlej ni bil še noben igralec prekosil tega njegovega rekorda. Kadar je prihajal k premieri kakšnega svojega filma v New York. so mu navdušeni občudovalci po navadi izmaknili vse, kar ni bilo zadosti dobro pritrjeno. O klobuku, rokavicah in robcih tu nočemo niti govoriti, ovratnico so mu strgali z vratu, konce fraka so mu odstrigli, često-krat je prihajal na smrt utrujen od borbe s svojimi občudovalci v hotel, a v njegovi sobi so morali detektivi izza omar in izpod postelj preganjati skrite oboževalke. Ko je dosegel višek svoje slave, se je odločil odpotovati v Evropo in pokazati doma, kaj je postalo iz njega. Vrnil se je v Chi-cago in pri prvim tamkajšnjem časniku, ki mu je prišel v roke, je padel v omedlevico. V listu so ga imenovali »rožnati čopič za pudranje«. To je bilo razžaljenje. ki ga ni bilo lahko prenesti. Moramo vedeti, da je bilo to 1. 1926.. ko je vladal tip »maskuli-nega moža«, k? je bil tako v modi. da so se ženske v Ameriki, pn tudi drugod oblačile v moško oblpko. »če ta sramoten žig na meni obstane«, si je dejal Rodolfo Valentino, »sem za vedno izgubljen«. In najel je najboljše trenerje boksanja, boksal je po tri ure na dan in jahal najbolj divje konje brez sedla. Hotel je biti mož, ki zna vsako žaljivko na mestu poplačati. Nekega dne pa se je zrušil. Zdravniki so ugotovili krvavljenje v želodcu. Ko se je po operaciji prebudil, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Ali ni res, da sem se moško vedel?« In še ko se je boril s smrtjo, je neprestano ponavljal besede: »Nisem čopič za pudranje«. Iz poslovnih razlogov so hoteli v Hollv-woodu napraviti iz njegove smrti zadnjo, veliko senzacijo. Toda z »ljudstvom«, z ženskimi gledalci. je bilo to nemogoče opraviti. Druga preko druge so navalile na pogrebni voz, ženske in otroci so se onesveščali in stekleno krsto, v kateri je počivalo truplo priljubljenega igralca, so razbili. V pogrebnem sprevodu je bilo med drugimi devet črno oblečenih, zastrtih žen. Kdo so bile in kako so se imenovale, ni vedel nihče, a vsaka med njimi je trdila, da je Rodolfova prava, izvoljena zaročenka. . . Avstrijski kancelar i i g g in poveljnik Starhembcrg v dr. S c h u s c h-Heiimvehra knez vojaški uniformi Pisalni stroj za tisoč kopij Newyorški inženjer Nicholson je sporočil, da je zgradil pripravo, s katero mu je mogoče na navaden pisalni stroj napraviti lOOOkopij. Gre za električni aparat, ki se zveže s pisalnim strojem in ki avtomatično izgotavlja tako veliko število kopij. Trije nesrečni bardi Abesinski narodni pevci, ki hodijo iz kraja v kraj in opevajo usodo svoje domovine /Dintro astmi 122 /rj er& /terž voaa. Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše pri-rodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. — Iz Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. Krojaško delo na moški obleki Skoro 75 tisoč vbodljajev s šivanko Krojač Deszo Csaky iz Hodmezovasarhe-lvja na Madžarskem si je vzel čas, da je pre-štel in izračunal, koliko vbodljajev s šivanko je treba za moško obleko. Štetje mu je vzelo 14 dni časa. Moderna, enovrstna obleka za vitkega, 1 m 72 cm visokega moža ima po Csakvjevih računih nič manj nego 74.392 šivov, od teh je 35.679 na roko, 38.713 pa jih napravi stroj. Csakv je nadalje izračunal, koliko šivov pride na posamezen oblačilni kos. Tako je na suknji 22.014 šivov na roko, 20.273 pa s strojem. S hlačami ima šivajoča roka manj dela, zadostuje 7786 šivov, 10.948 jih napravi stroj, in j>odobno je s telovnikom, ki ima 5879 šivov na roko in 7492 na stroj. Csakv se je tako uživel v te račune, da hoče sedaj še dognati, koliko šivov je treba za površnik in za zimsko suknjo. »Hubertus" RES DOMAČE, SLOVENSKO MILO! Medvedovo prebujenje v filmu Na visokem severu S^jdekrv stražijo Laponci z vso skrbjo ob jami ki I« zakrita z zasneženimi drevesi in v kateri se bodo kakor menijo, kmalu prebudili trije medvedi iz svojega zimskega spania. Na to jamo so naperjene zakrite posebne filmske kamere, pripravljene za snemanje Priprave za prvo filmanje medvedjega prebujenja so v teku že od lanskega poletja Danes je vse nared, medvedji brloc so odkrili, zakrite kamere so postavljene in operatorju je treba potrpežljivo čakati samo oficielne-ga datuma, ko se prične pomlad — vsaj tam na visokem severu. Zanimivo je. da imajo medvedi navado, prebuditi se iz svojega spanja večinoma isti dan. Letalec Rene D r o u i 11 e t, ki je od-letel s pariškega letališča kljub prepovedi letaliških oblasti proti Abesiniji in se je moral zaradi nedostajanja goriva spustiti na zemljo blizu Milana. Italijani so ga začasno internirali, po vkorakanju okupacijske vojske v Addis Abebo, pa so ga izpustili ZA SMEH IN KBATEK ČAS »Najprvo sem dobil malarijo, potem me je mučila sladkorna bolezen, nato paraliza, končno pa še vnetje sapnika. . .« »Za božjo voljo, kako ste pa mogli vse te bolezni prebiti!« »Prebiti? Saj govorim samo o svojem medicinskem izpitu . . .« * Plavolasa manikirka je opravljala svoje delo, boljši gospod [ta jo je pobožal po roki: »Ultogi. lepi otrok«, je dejal, »ali vas stari, zoprni gospodje ne nadlegujejo po-gostoma?« Manikirka se je nasmehnila: »Ne, vi 6te prvi«. Telefon v avtoma Važen izum za vse, ki se vozijo z avtens Če bodo zdravnika poklicali h kakšnemu bolniku, se bo dal lahko med vožnjo v avtomobilu zvezati telefonično z njim in se poučil o njegovem stanju, še preden ga bo videl, po potrebi pa bo lahko izdal že v naprej primerne ukrepe. To pa po zaslugi novega izuma, po katerem bo mogoče med vožnjo z avtomobilom govoriti z zunanjim svetom po telefonu. Koristi tega izuma si lahko vsak predstavlja. Poslovni ljudje bodo lahko med vožnjo imeli važne pogovore in bodo po potrebi že kar telefonično sklepali pogodbe. Isto velja za politike in diplomate, skratka novi izum je važen za vse, ki se vozijo z avtomobili in ki doslej niso imeli prilike, da bi na takšen način izkoristili čas vožnje. Izum pa je pr tem nadvse preprost in poceni. Italijanski izumitelj dr. Mastini je rešil ta že davno nujni problem z uporabo brezžičnega oddajnika na kratke valove. Postopek je naslednji: Tone hoče obiskati Pepeta v njegovem stanovanju, pa ga ne dobi doma, Pepe je pravkar na avtomobilskem izletu. Pa to ne škodi, kajti oddajnik na kratke valove izpolnjuje svojo dolžnost po vseh pravilih. Med tem ko Pepe dirja s svojim vozilom po cesti, se oglasi poleg njegovega sedeža telefonski zvonec. Pepe dvigne slušalko, pozdravi svojega prijatelja Toneta in zdaj se lahko mirno pogovarjata, kajti aparat v vozilu oddaja Pepetove besede na kratkih valovih sprejemni postaji, ki je v To. netovem stanovanju. Ta sprejemna postaja je opremljena z zvočnikom in telefonom. Izgubil je nos — in ga zopet našel Uspela operacija ameriškega kirurga V severnofrancoskem premogovnem re-dem let star deček v okensko šipo, ki se je razbila in mu pri tem gladko odrezala konec nosu. Oče je pustil ta konec ležati na preprogi in je odhitel z dečkom h kirurgu dr. Royu. Ta pa ga je poslal po izgubljeni delec nosa. čez pol ure se je oče z njim vr-niL Dr. Roy je nato odrezani konec nosa de-sinficiral in ga dečku spet prisil na ranjeno mesto. Uspeh te nenavadne operacije se je sijajno obnesel. Bržkone pa je pri tem pomagalo tudi mrzlo vreme, ob katerem se je nezgoda primerila. V mrzlem vremenu ohrani tkivo namreč dalj časa svojo življenjsko sposobnost. Izseljeniška tragedija Sreča v tujini je rodila bridko nesrečo Aleksander Schirger in njegova žena sta pred štirimi leti oetavila svojo domovino Madžarsko, da bi v Novem svetu poiskala srečo. Res sta si v razmeroma kratkem času pridobila znatno imetje in to z izumi, ki jih je bil napravil Schirsier. Ko sta si zasigurala brezskrbno življenje sta mogla uresničiti tudi svoio veliko željo, namreč to, da sta dala v AmeriKo prepeljati svojega otroka, llletn- ;ra dečka, ki sta ga bila ostaviia pri so-odnikih na Madžarskem. Pred nekoliko telni ie deček prispel k svojim staršem. Toda sreča ni dolgo Umrljivost in alkohol Splošno je naziranje, da so Ženske bolj trdožive nego moški in res je dolgo časa v odločilni dobi med 40. in 60- letom umiralo več moških nego žensk. L 1900. je bilo to razmerje približno 180: 100. Po vojni pa je nastala v tem pogledu sprememba. V številnih evropskih državah pa tudi v Zedinjenih državah je umrljivost moških nenadno nazadovala, tako da je izenačila z žensko umrljivostjo. V nekaterih deželah, kakor na Bavarskem, pa se je zgodilo celo to. česar v zgodovini umrlji-vostne statistike še niso bili zabeležili, da je postala ženska umrljivost večja nego moška. Dr. Bendel iz Nurnberga meni. da je vzrok temu v nazadovanju alkoholizma v vseh evropskih deželah. NEKAJ ZA VSE Kozarec limonade iz ene citrone vsebuje 2 do 3 g kisline. Ekersov papirus nam daje obsežne podatke o stanju staroegiptskeira zdravilstva v 16. stoletju pred našim štetjem. Jetra pripravijo vsak dan najmanj liter žolča. 40 odstotkov oseb. ki imajo prave garje, je baje čevljarjev. 30 odstotkov pa kroja-čev. Kupujte domače blago! trajala. Kmalu po tem svib-niu je SchiT-gerjeva obolela za težko pljučnico. Njeno stanje je postajalo čedalje slabše. Zdravniki so odredili nje prevoz v bolnišnico, toda vsa njih skrb je bila zaman- Mož. ki j*; pričakoval vsak trenutek njene siniti je bil nad tem tako obupan da ie skočil skozi okno v šestem nadstropju bolnišnice in obležal z raztroščenimi udi. Uro pozneje je umrla tudi njegova žena. Sprva ni imel nihče ;o!iko jo^-ia, uj t »J ulo^cga dečka, ki je ostal tako brez staršev, -»bvestil o tragediji, ki se je bila primerila Končno je prevzel glavni zdravnik v bo.nisnici to žalostno dožnost. NAMESTO E K D O T E Na starem pokopališču v Virginiji stoji star nagrobnik z napisom: >Pričakujem svojega moža. 26. maja 1840. Tu sem. 14 decembra 1861«. Neki šaljivec je dostavil: : Pozno, kakor po navadi«. VSAK DAN ENA »O, če bi vas le mogel doseči, potem bi vas prav gotovo ubil;« 0>Everybodys weekly«) CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln tokratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo otd, ki ttfejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20^-v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo egiaaa Din 17*-* MaUvglasi Vae pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, .ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11,842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še rnanipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanfa, tičoča se malih Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od OglasnegaMM^tg. J)|j, J,. v xaaatUb oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. K-am pa,kam 7 HALO Danes vsi v restavracijo »TRIGLAV« poleg nove Remize na otvoritev novega salona in na domačo za.twvo s plesom. 3il342-18 V nedeljo? Vsi na domačo vrtno zabavo na staro šrango, postaja Drenovgrič. Petje, godba, z« vse poskrbljeno. Se priporoča gostilna — Dem Sar. 11352-18 Danes vsi na Rakovnik k Plankarju na ražnju pečenega kozlička plške domača šunka točim Izbrana Štajerska dolenj ska in dalmatinska vina ln sveže pivo v sodčkih. Za obilen obisk se prt. poroča Počivavnik po. slov od j a Jože Omahen. 11373.18 Vsi na domačo zabavo v gcstllno k Panju Vegova ul. 10. Toči se priznajo najboljši cviček. Izboma štajerska vina pivo razna gorka in mrzla Jedila, vrt. balinišče, vsak večer igranje klavirja petje in druge prijetne zabave tako. da se vsak gost najbolje in najceneje zabava. Zato prijatelji dobre kapljice in vesele zabave še danes in vsak večer v gostilno k Panju. 11430-18 Prehrana V dosmrtno oskrbo vzamem takoj gospoda ili o^a-mljeno gospo. Vse po dogovoril. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11060-14 Mesarica »prejme aibonente na hrano [poizve se Ambrožev trg v trafiki. 11307-14 Na deželo sprejmem otroka, starega od 3 mesecev naprej, v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11106-1)4 Katera narodno čuteča družina bi eprejei» revno 131etno, dobro vzgojeno deklico s Koroškega* da bi se šolala al: kaj rzučila. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč neodrešenim«. 1 '.^7-14 Sli+žbo dobi Pletiljo irvežbano na »links« stroje, i večletno prakso, »prejme v stalno službo takoj tovarna pletenin Janko Novak. Radovljica. 1(1237-1 Pridno šiviljo za obleke, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1/1S49-1 Zastopnike ta obročno prodaj« aaših posa?malniko brzoperilni ko* itd- iščem« Ponudbe naslovit! na »Person6« Ljubljana, pošt. nredal 307 Sl-1 Nagradim ali vzamean kot družabnika osebo, ki bi mi dala idejo za ustanovitev rentabilnega podjetja. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Brez rizika'«. 113154 Prodajalko sprejmem za podeželsko mešano trgovino, katera bi tudi po potrebi pomagala pri gospodinjstvu. Le dela voljna in poštene naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolna oskrba ▼ hiši«.. 1)1187-1 Prodajalko s dežele, mešane stroke, zdravo in močno ter dobro govornico, sprejmem. Ponudbe pod šifro »Izurjena« na ogl. odd. Jutra. 11250-1 Trgovskega pomočnika mlajšega, dobro mod, izurjenega v špeceriji ter ma-nufakturi .sprejme Milan Cimperšek, trgovec, Sevnica ob Savi. 11181-1 Prvovrsten pletilec (Stricker), ki j« v stanju prevzeti izdelavo eamo finih modernih puloverjev in telovnikov (vest) v velikih količinah, dobi službo. Ponudbe naj pošljejo samo pletilci. izkušeni in opremljeni za izdelavo finih in modernih pletenin za veliko trgovsko hišo. Ponudbe poslati pod šifro »Spo-soban« na Publicitas, Zagreb. 11077-1 Pletilje za nogavice, telovnike, dvokolenice, povsem izuče-ne. sprejmemo. — Zagreb, Ozaljske br. 100, mansania. 10337-1 Trg. pomočnik mlajša, dobra moč z« trgovino z mešanim blagom se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben 999«. 11320-1 Slikarja pleskarja (Kunstmalerja) ki ob enem zna dobro prostoročno risati. delati šablone in izre-zHva.ti, sprejmem. Mesto dobro in stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Dobra služba«. 111308-1 Šivilja ki bi hotela učiti hčerko dobrih staršev, tik mesta na prometnem kraju, dobi zato prosto stanovanje in šivalni stroj na razpolago. Zaslužek siguren. Ponudbe naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. UeJlO-l Pomočnika za večjo mešano trgovino na deželi, manufakturista in arnnžerja. iščem Naslov v vseh posl. Jutra. 1)1317-1 Dimnikar z mojstrskim izpitom, sposoben, trezen mož, dobi takoj mesto kot poslovodja. Ponudbe na naslov: Anton Fricelj, Sv. Lovrenc na Pohorju. 1M88-1 Natakarico mlajšo, simpaitično, f kletno gostilniško prakso, iscero za takojšnji nastop. Plača po dogovor^ Ponudbe na naslov: Anton Fricelj, Sv. Lovrenc na Pohorju. liM89-l Verziranega uradnika popolnoma zmožnega slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, išče za takoj večji denarni zavod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna služba«. DliMS-I Za samostojno vodstvo podružnice v Ljubljani ali Mariboru, iščem agilno osebo z gotovino 30.000. Zaslužek dober, eksistenca sijajna. — Ponudbe pod »438»}« na Publicitas, Zagreb. 111184-1 Železostrugar dobro izurjen se sprejme. Ponudbe z naved. bo dosedanjega službovanja in zahteve plače pod »Strojna tovarna«, na ogl. odd. Jutra. 11262.1 Pisarniško moč žensko, dobro rabimo. Ponudbe pod »Tovarna« na ogl. odd. Jutra. 11260.1 Kurjač - strojnik vesten, dobi službo. — Ponudbe pod »Slovenija« na ogl. odd. Jutra. 11256.1 Izdelovateljico kravat sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zanesljiva«. 1M06-1 G. Th. Rotman: Miha Klapouh iii njegovi prijatelji 30 In zdaj — brž na delo! Menelik je Splezal na polico in metal tovarišema hlebce, ki sta jih jadrno lovila. Miha je bil zelo spreten: prestrezal jih ni samo z rokami, ampak tudi z rilcem! A tisti mah — joi, joj, kaj bo pa zdaj?! Perfektno sezonsko kuharico zmožno prvovrstne kuhe za letovišča rje, sprejmem takoj. Ponudbe s sliko in spričevali na Zanior, Sv. Pavel pri Preboldu. 11086-1 Samostojne šivilje potrebujem za damsko svileno perilo. Javiti s« Josač, Beograd, Hartvigova 3. M308J1 Krojaškega pomočnika sprejmem za splošno kroja-štvo, z lastnim strojem. — Ivan Meznarič, Sv. Lovrenc, Dravsko polje. 11236-1 Prodajalka izučena na deželi, ki je res voljna pomagati ostala hišna dela, dobi takoj na meščenje. Ponudbe z navedbo učne kakor tudi pomočniške dobe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj e prvim«. 11ČJ42-1 Pevovodja za dobro vpeljan moški zbor, dobi mesto v bližini Celja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pevovodja«. 111020-1 Mesarskega pomočnika (poslovodjo) zmožnega vseh mesarskih del z vso oskrbo v hiši sprej. mem na deželo. Ponud be z zahtevo plače poslati na podr. Jutra — Maribor pod »Poslovodja«. 11289.1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. Josip ko6 Kranj, Na Skrlovcu 1. 11274.1 Odvetnik v dobrih razmerah Išče tovariša v Ljubljani za skupno pisarno proti plačilu režijskega prispevka. — Ponudbe pod »Odvetnik« na ogl odd Jutra. 11269.1 Čevljarskega mojstra agilnega in sposobnega, ki je zmožen samostojno voditi čevljarsko delavnico, sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11395-1 Gospodično mlado, čedne zunanjosti, rabim za trgovino. Nastop takoj, služba stalna, plača dobra. posebnega znanje ni potreba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11443-1 Več izurjenih pletilj sprejmem. Franc Kos Židovska ul. 5. 11419.1 Stalno službo dobi, kdor posodi za čas sezone Din 10.000 v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč«. 11441-1 Prodajalko simpatično in sposobno, iščem za modno in galanterijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma samostojna«. 1,1470-1 Pekovskega pomočnika mlajšega sprejme pekarna M. Požar, Cerklje pri Kranju. 11416-1 Pomožnega delavca v trgovino sprejmem v stalno službo. Lastnoročno pisane ponudbe, poslati pod šifro »Prednost mizar z nekaj kav. clje« na ogl. odd. Jutra. 11410-1 Korespondentinjo z znanjem slovenskega hrvatskega ln nemškega jezika nemške in slovenske stenografije, išče industrijsko podjet. Je v Ljubljani. — Pismene ponudbe v nemškem jeziku z navedbo refse. renc pod »Koresponden. tinja takoj« na ogl. oddelek Jutra. 11375.1 Pomočnico za fino delo sprejmem. Fanl Jager Modni ate. lje Resi Jeva c. 18. ■ * 11424.1 Barvarja samostojnega, za barvanje nogavic in pleten®, sprejme takoj tovarna v Ljubljani. Ponudbe » navedbo plače in dosedanjih službenih mest na ogl- odd. Jutra pod »Barvar«. 1M02-1 Natakarico ali natakarja z dobrimi spričevali, išče hotel Štrukelj. 11653-1 Brezposelni delavci poklicni ih navadni, naj se zglase glede zaposlitve v Zg. šiškl, pri Carmanu, ob 9. dopoldne. 1.1557-1 Sirarja ali sirarko samostojno, ki ratnme iz; delavo, »prejme takoj manjša mlekarna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11540-1 Kinooperater nekadilec, po. Sten lii priden dobi me. sto. Ponudbe z zahtevo plače ln navedbo do sedanje prakse pod »Kinooperater« na ogl. odd. Jutra. 11509J. Dekle pridno in pošteno, najrajši Primorko, sprejme mala družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11496-1 Mesarski pomočnik rjvežban v sekanju, izdelovanju vsakovrstnih mesnih i-zdelkov, paštet, samo g prvovrstnimi spričevali, — dobi mesto. Plača po dogovoru. Nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. M 571-1 Perfekten natakar v slovenskem in nemškem Jeziku dobi takoj mesto. — Ponudbe pod »Letno nameščenje« na podružnico Jutra Maribor. 11531-1 Pletilnega mojstra ki se perfektno razume na pletilnl stroj Ideal Standard ln Bartonla. sprejme takoj za stalno tovarna nogavic. Ponud be na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Nogavice«. • 11537.1 Gospodična strokovno izobražena, išče v najem pension ali hotel, oziroma sprejme vodilno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo sposobna«. 11279-2 Stavbni in strojni ključavničar vesten in priden delavec, želi kakršnokoli službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten ključav nicar« 11343-2 Postrežnica išče zaposlenje v dopoldanskih urah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 2 ure popoldne«. 11315-2 Mladenič z lastnim kolesom s kavcijo Din 500.- išče službo. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Mladenič«. 11341-2 Mesto hišnika išče zak. par brez otrok. Naslov v vseh posl. Jutra. 11326-2 Dekoracijski slikar popolnoma samostojen v dekoraciji, galanterijskih in spominskih predmetov, igrač itd., zmožen lastnih osnutkov, želi preme-niti takoj službo. V cerkveni dekoraciji pa obvladam romanski in renesančni slog. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenjak« 111331-2 Sobarica z znanjem nemščine, vajena šivanja na stroj išče mesto v hotelu. Gre tudi privat. Naslov v vseh posl. Jutra. 11314-2 Natakarica stara 36 let, prijetna, vajena vseh gostilniških poslov želi spremeniti službo s 15 majem. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Boljši lokal« 11313-2 Mlad človek z malo maturo išče primerne zaposlitve. Najrajši v pisarni. Prime tudi za kako štego primerno delo. Poiflrdbe na ogl. odd. Jutra pod ».Kjerkoli«. 111301-2 Frizerka iSče stalno 6lnžbo. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 888« 1.1304-2 Mesar in prekajevalec vojaščine prost, želi službe Ponudbe na podr. Jutra Trbovlje pod »Dober delavec«. 1.1316-2 Blaga jničarka za točilnico ali kavarno, z večletnim spričevalom, išče mesto za čas sezone. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajničarka^. 1)1178-a Mesarski pomočnik zmožen sekanja im dober delavec, z dobrimi spričevali, želi takoj stopiti v službo. Naslov v vseh poslovalnicah JuitTa. 1IM07-2 Pošten kmetski fant išče službo sluge, skladiščnega delavca ali hlapca. Zmožen tudi kavcije. Ponudbe pod »(Zanesljiv fant« na ogl. odd". Jutra. 11054-3 19letna mladenka zdrava in poštena, zmožna perfektne slovenščine in nemščine, išče službo za hotelsko sobarico. Naslov v vseh posl. JutTa. 11091.-2 Gospodična absolventlnja drž. trgovske šole z 11 mesečno prakso v državnem uradu, marljiva vestna in poštena prosi kakršne, koli zaposlitve bodisi kot pisarniška moč vzgojiteljica sobar lcai delavka ln podobno. — Ponudbe v ogl. odd. od. delek Jutra pod naslovom: »Vseskozi zanesljiva ln poštena«. 11243.2 Prodajalka mešane stroke Išče me. sta. Pripravljena noma. gatl v gospodinjstvu. — Ponudbe pod »Vestna« na ogl. odd. .Jutra. 11527 2 Mladenič 28 1. star zmožen srrbo-hrv.. franc., nemšk., ln ltal. Jezika prosi primerno službo kjerkoli. — Najraje v kakem hote. lu. Naslov: Stanko Ro. blč. Kranjska gora 34. 11263 2 Gospodinja išče službe pri boljšem gospodu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .»Samostojna in skromna«. 11394-2 Vrtnar! Izučen, vajen samostojnega vodstva z večletno prak so. tudi na trgovski podlagi, priden in agilen prosi stalne namestitve, najraje na kakem večjem posestvu ali industriji. Govorim tudi nemško. Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod »Agilen vrtnar«. 1:1399-2 Postrežnica vajene kuhe in vseh hišnih del, išče zaposlitve. Najrajši za ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 11560- Abs. trgovske šole z nekoliko prakse ter kavcijo. išče mesta v pisarni ali blagajni. Pristopi tudi k podjetju kot družabnica z gotovino Din 10.000. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zaposlitev«. 11461-3 Pošteno dekle vajeno vsega dela tudi kuhe želi službo k bolj šl družini. \Tastopi 15. maja ali 1. junija. Bri-gita Vivod. Ruše. 11533 2 Perfektna kuharica želi službo v graščini ali kot druga kuharica v sezijl. — ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 11532-2 Služkinja vajena vseh hišnih del ter samostojne meščan, ske kuhe, Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava, pridna in poštena«. 11367,2 Mlado dekle izobraženo Išče službe k dobri druž ni v Ljubljano. Ponudbe pod »Prid na« na ogl. odd. Jutra. 11526.2 Starejša kuharica dobra gospodinja, želi mesto k orožnikom ali v privatni hiši, event. tudi v gostilni. Naslov: Antonija Skoberne, Petrov če št. 11 pri Celju. 11519-2 Gospodična vešča neanščine, s prakso, išče službo za nego in vzgojo otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1H541-2 Uradnica z nekaj pra-kse, želi kakršnokoli zaposlitev, event. tudi za pomoč v trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1H648-5 Zanesljiva oseba Nemka, srednjih let, zmožna tudi slovenščine, išče do 15. maja službo za pomoč v kuhinji in vsa hišna dela. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Pridna in poštena 46«. 11547-2 22Ietna kuharica izučena, želi nameščenje kot pomožna kuharica v večjem obratu. Gre tudi na sezijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuhali.a = . 11496-2 Dekle pridno, pošteno, vešče samostojne kuhe in vseh gospodinjskih del, išče službo, najrajši na Gorenjskem. Koder, Medvode 60. 11513-2 -dsi. 1.1331-6 Mize kavarniške, marmornate naprodaj. Cvetličarna Bait. 113384 Pozor vrtnarji in fotografi! Pet (5) šip t žično vlogo (TafelgUs mit Drofcteim-lage) 7 mm debel«, širo-kost 1 meter, dolgost 3 m 14.5 cm, dalje šeet (61 šip iste kakovosti in širine, dolgost 2 m 80 cm do 2 m 90 cm ima poceni naprodaj Roman Rek v Ljutomeru. ti 103-6 Parket« prvovrstne, hrastove im bukove, dobavlja in pertaga FERDO PRIMOŽIČ Ljubljana. Cesta 29. oktobra fRimska cesta) št. 16. Popravila in struženje starih parket. Delo solidno, cene zmerne. Telefon: Škafar »33. <1000-6 Register blagajno »National« 1 veliko in 1 malo v brezhibnem stanju, skoro novo na električni in ročni pogon, pripravno za restavracije, gostilne in trgovine, poceni prodam. Maks Skušič, Zagreb, Ljub ljanska ul. 33. H1306-6 Botri - botrice! Prodam poceni: briljantne uhane in dva briljantna pretaka. Istotam naprodaj pisalna miza s stolom. Po-izve se Vošnjakova ul. 18. 1.1461 6 Parni kotel cca 5 m dolg, premer 140n m/m, 6 atm., enoplamensko-cevni. dobro ohranjen, fran-ko vagon Maribor, zelo ugodno naprodaj. Pojasnila daje Štajerska železo-indu-strijska družba. Zreče. 11179-6 v vseb modnib barvah, gladka in vzorčasta. različne kakovosti za obleke, bluze 'D perilo Pri pokvarjenem in preobteženem želodcu pri zgagi, pri začetnem TVORU v želodcu Vam pomaga SALVACID Dobiva se v vseh anotekah rlas reg. pod S br. 30061 1 2339/32 2 Jakopičeva in 1 Sirkov original proda ugodno Klein. Wolfova ul. Ljubljana. 11294. e t pisalni mizi ln veliko stelažo pri. memo za trgovino ali prisarno prodam Istotam oddam opremljeno pisarno popolnoma sepa. rirano v pritličju. Scha. plra Dvorakova 8 ali modna trgovina Miklošičeva 14. 11515.6 »HEBONA« organizacija idealno knjigovodstvo za malo ln veliko pod jetjel. Kartoteka in knjiga obenem. Pregled brzina sigurnost!—Za. htevajte na-vodlla ln prospekte 1 Rudolf Zeit-ler Zagreb, nraškoviče-va 34, Tel. 79.90. 11335-? r/. 'I L Stikalna plošča z vmontiranimi merilnimi instrumenti, varovali in stikali, primerna za vse električne naprave lastnega pogona, ugodno naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 11447-6 Dvigalo (škripec), 1000 kg nosilnosti, kompleten, pripraven za skladišča, prenosljiv, na stropne treverze, trame itd., ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1)1440-6 Lovske puške Naprodaj dve lovski pnški, skoro novi, točen -strel; prva: Manlicher kal. 8: druga: polrisanioa (l©va cev za kroglo kal. 11, desna sa šibre kal. 16. Cena za obe skupaj 1.500 Din. Vprašati pri hišniku Tavčarjeva nI. 12, Ljubljana. li1372-6 Valilna jajca črnih in rumenih orping-tonk in rodeisland kokoši se dobe na Tyrševi cesti 12, Ljubljana. 1(1367-6 Tablo ključev raznih velik06tl za montažo Oieselmotorjev ugodno prodam. Vprar šatt v ogl. odd. Jutra. 11418.6 Trgovski inventar različen in železno blagajno (skrinjo), proda Skopek, Mestni trg 20. JIU71-6 Otroški voziček globok, moderen, po ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri Sadar. Ljudska posojilnica, priti., od 19—30. 1M66-6 Otroški voziček športni, moderen, bel. poceni proda — Selan, Val. Vodnikova 5. Zelena jama. 11419-6 Aloo, kakteje ln dr. prodam. Levstikova 21. 11435.6 Otroška posteljica s predalom in omara, naprodaj zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnica!. Jutra. 11409-6 Prodam saveee. ogledalo, miri. deč-jo obleko, čevlje, trenčkot. S tra u is. Bolgarska i7. 114M-6 Vrtne stole zložljive, nove. prod* Tri-buč, Glince, Tržaška 6, telefon »05. 114CO-6 Gugalnioo novo, prodam. Glince, Ce- •ta 1, 6. Stavbni inventar kakor pisarniška oprema, orodje, vozovi in blagajna, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».Dobro ohranjen«. 11)194-6 Otroško posteljico dobro ohranjeno, pro. dam. Maribor. Pobrežka C. 46. 11291-6 Kompletno spalnico in jedilnico več omar in otoman in drugo pohištvo, dobro ohra njeno, takoj poceni prodam. Friškovec 3. 91167-12 Pohištvo po najugodnejših pogojih, lobavi »Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov«. — Ljubljana. Vecova 6. 10153-12 Pohištvo Radi opustitve se raz proda več različnih spalnih ln kuhinjskih oprav. Cena najnižja. Kurnik mizarstvo. Zg. Šiška pod hribom. 10316.12 Pohištvo še novo, poceni prodam. Naslov v v stil posl. Jutra. 11329-12 Na obroke ln hran knj Za pohištvo in stavbe Največja Izbira vsako, vrstnega pohištva sobnih ln kuhinj, oprav, šperane spalnice orehova korenina Din 5.000 šf>er. spalnice plesk. 1.600 omare . 400 postelje . . . 150 kuhinj, oprave 650 kuhinj kredence 400 kuhinj, mize . . 120 kuhinj stoli . 50 otročje postelje . 325 otročji vložki ... 60' madracl . . . 220 žični vložki ... 80 otročji madracl 130 Izvršujemo |Ohtštvena ln stavbena dela po na. črtu. Sprejemamo vsa popravila po konkurenčni ceni. Se priporoča Mizarstvo »SAVA« Se priporoča: Rožna dolina Miklošičeva c 6 Llub ljana — telefon 3794 1.1454-12 Spalnice pleskane po 1700, šperane 3200 (psiha z ogledalom) nudi I. Bitenc, mazar. Gosposka 10. 11444-13 Kuhinjska oprava lepa, ugodno naprodaj. Bolgarska 21a/I, desno. 11522.12 Prodam maže, stole, svetlo spalnico. Lončarska 2, od 10. do 3. 1M9&43 Les Stavbeni les trame Itd. več vagonov, kupim. Ponudbe z najnižjo ceno na I. Kic. Zagreb, Zvonimlrova 85. 11421-15 Ladijskega poda 32 mm debelJlne, garantirano suhega, večjo množino prodam. Dov-žan Ljubljana Franč! škanska 4. ' 11409.15 ObH Zagrebška tovarna nogavic lzborno ldoča najmodernejši stroji, z velikim prometom, ves izdelek vedno za gotovino, mo. torni pogon nizka na. Jetnnlna na domačem trgu dobro vpeljana, naprodaj zaradi smrtnega slučaja z vsemi stroji ln bogatim Inventarjem za Din 165.000: poslovnica Pavlekovlč, Zagreb Dloa 144. 11323 30 ■BMHfHH Stroji Sladko seno prvovrstno, po 30 par, proda Drnovšek. Žlebe, Medvode. 11667-33 Ekscenterprešo rabljeno, pritisk okoli 69 tisoč kg tn norec Ajaka, kiipim. Ponudbe na: Josip Mattersdorfer, Karlovac. 31345-29 imifflv/si Ležečo turbino iS-31 k. S. za pad 3.50 m. iščem. Točen opis in ceno poslati na E. Mulleir, Slatinski Drenovac, Savska banovina. 11339-29 Jabolka - bobovec prvovrstna štajerska kg 3.000 proda Klajnšček Poljčane. 11288.34 Čevljarski stroj Singer, prodam. Rožna dolina c. IL 6. , i1!."577-29 2E3EEB Jadi likvidacije razprodaja azne avtomobile tn re-tervne dele Renault mno-^o pod lastno ceno Sikor. >«ta na Rožnik 19. 10663-10 Šivalni stroj z motorjem in en tel stroj, znamke Singer, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Autobuse n tovorne šasije raznih tnamk prodamo na obroke ili hranilne knjižice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i>od »Edinstvena prilika«. 10739-10 Pletilni stroj malo rabljen, znamke Pop št. 8., «0 cm, zelo ugodno naprodaj. Egidij Lampič, Vaše št. 31. p. Medvode. 1.1393-28 Mizarji pozor! Kombinirani stroji z vdelanimi motorji, svetovne nemške tovarne, zopet po cenah lz leta 19K>. na 3-letne obroke. Zastopstvo: Lud. Ueršič, Rimska 13. 1! 04/2-20 Ugoden nakup! motorno kolo s prikolico 500 0. H. V. v zelo dobrem stanju prodam za SGOO Dia ker rabim denar. Naslov Moto klub Jesenice. 11131240 2 avtomobila tovorna, znamke Ford, — tipa T, dva f troja za izdelovanje klobas Blitz in WoIff ter 1 tehtnica do 15 kg Schulz Universal, naprodaj. Koblencer, Roga-ševci, PTekmurje. 111185-10 Pisalni stroj »Ideal«, izvrstno ohranjen, prodamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 115102» Živali Zamenjam 30 mesecev staro psi«« (Resasti Istrija-nski h rak čistokrven) za enako stare-ka dak-braka. Naslov v v®eh pofel. Jutra. 11005-27 Motor AJS 350 cm' OHV se radi vojaščine ugodno proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 11388-10 Mali avto odprt ,nove gume, pripraven za vsakega " poraba 8 I, prodam za 9.300 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11359-10 Mladega psa volčjaka, po možnosti, čistokrvnega. kupim. A. Frumen, Slov. Javornik. 11011-07 Avto dobro ohranjen znam. ke Ford Roaster. dvose. dežni, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11411-10 Bernhardince samce, pravilno, krasno barvane, čiste pasme, 7 tednov stare, lahko tudi samca 2 leti starega, proda Škerlj, Metlika. 11' -»oab Cerne . jnvelii Lluhllana Wo!tov» ollcs 1 Kapital Denar na hranilne vloge T»eb denarnih zavodov pre akrbi takoj. Strogo tolidno poslovanje. Bančno Itomis olsarna Rudolf Zore LJubljana, gledališka 12. releion 38-10. Priioiite znamkel 110-16 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice v Ljubljani, do 100.000 Din, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100.000 z navedbo cene<. 111250-16 Ureditev dolgov potom sodnih in Izven 60dnin poravnav Nasveti v kunsurznth zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobaclja bilanc. Preskroa kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih Vsi pnsll Kmečke zaščite. Edina konceslonirana komercialna olsarna: LOJZE Z A J C Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38 18 84-16 Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljud tke posojilnice. 11066-16 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Trg. ag. za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek Ljubljana. Beethovnova ul. 14/11, telefon 35-10. ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidn-ost v vseh poslih. 111277-16 Hranilno vlogo Mestne hranilnice ljubljan ske 100.000 zamenjam za hranilno knjižico Jugobanke d. d. aK ze knjižico Mest ne hranilnice Kranj. Pojasnila: Alojzij Planinšek, trg. ag. bančnih poslov. Ljub Ij-a-na, Beethovnova 14/1. — Telefon 35-10. ME76-16 posojilo Din 200.000 iščem sa kratko dobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »D 200.000«. 11258-16 Za knjižice Mestne hranilnice aH Kmetske posojilnice dobavi stavbeno-mizarske dela v najsolidnejši izdela vi znano mizarsko podjetje. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »št. 50«. 145-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova 40 lzvrtuje najbolje nakup ln prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3.— znamk. 10750 16 Poravnave plačan ja dolgov posredovanja creditov ln gotovine na hranilne knjižice, oaloi be kapitala ftudi hranil vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi knjigo vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko go spodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koocesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Cesta 29. oktobre (Rimska cesta) št 7. (Za pismena po jasnila znamke V 1,1358-16 Z nekaj stotfeočaki pristopim k tekstilni ali drugemu rentabilnemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brez rizika«. 11214-16 Hranilno knjižico vlogo 20.000 kakega dobrega zavoda, najraje Mestne hranilnice ljubljanske kupim. Plačam v polni vrednosti. Pod šifro »Ugodna prilika 900« na ogl. odd. Jutra. 1,1310-16 Kapital Lastniki vložnih knjižic, ki si želijo zgraditi svoj lastni dom ali kako drugo poslopje in jih ovira njih prihranek v denarnem zavodu, naj pošljejo svojo pismeno željo na ogl. odd. Jutra pod »Gradim — prevzame se tudi vlogo 16«. 11093-16 Vinotoč vzamem v najem. Naslov v vseh posl. Jutra. 11455-17 Dobro gostilno vzamem v najem. Ponudbe pod »Dobroidoča« na ogl. odd. Jutra. 10609-17 Knjižico Ljudske posojilnice Celje v znesku Din 35.000, prodam proti gotovini najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«. 1,1638-16 Slalom klub 34 odda svojo kočo na Gar-Jušah z gostiščem ln Inventarjem brez vsakega najemnlkovega rizika. Kavcija potrebna. Nastop takoj. Trajanje najema najmanj eno leto. Ponudbe na ogl. c>dd. Jutra pod »}0.000«. 11369.17 Dobroidočo gostilno oddam na račun ali v najem proti kavciji. — \Taslov v vseh posloval, nlcah Jutra. 11528.17 Posojilo Din 15.000 iščem za otvoritev oorti v centru Ljubljane; če potrebno vknjižba na posestvo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Mesečno odplačilo«. lldil-,16 Velika šupa na Tyrševl cesti 50. se da v najem. 11517.17 Knjižice Kmetske posojilnice za Din 50.000, prodam. Ponudbe pod »Najvišjemu ponudniku« na ogl. odd. Jutra. 1U206-16 Pristopim z nekaj stotisoča.ki k tekstilnemu ali drugemu rentabilnemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Brez rizika«. 1H314-16 Vložno knjižico 11.000 Din zavoda (gospodarske zveze prodam Ponudbe pod »Gotovi na na obroke« na ogl. odd. Jutra. 11295.16 Naslove kupcev ali prodajalcev hranilnih knjižic dobite na izbiro. Agencija Ljubljana, Uolfova 3/1 nad. Odgovor znamka. 11391-16 Obrtna banka v Ljubljani, Gradišče 2. vnovčuje hranilne vloge denarnih zavodov ter obav-Ija vse bančne posle. 11 «2-16 Kmečke zaščite vse posle izvršuje, posojila preskrbuje: Gospodar-sko-pravna pisarna, Ljubljana. Šelenburgova 7/T. 111951-16 Din 60.000 gotovine, iščem na vknjižbo na hišo. trgovino in obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jamstvo«. 111451-16 Vlogo 9000 Din Mestne ljubljanske pro dam za gotovino najboljšemu ponudniku. — Funtek Za gradom 9 LJubljana. 11417.16 Knjižico »Kmetske« ljubljanske z vlogo 45.000 Din zamenjam za Radovljiško mestno hranilnico. — Ponudbe na Funtek. Za gradom 9. Ljubljana. 11415.16 Din 150.000 posojila iščem v treh dneh. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobiček ta koj«. 11414-16 Financierja ali družabnika 5 25 tisoč gotovine ali odgovarjajočo knjižico, proti sraran 'ji. iščem za izved bo zelo donosnega posla brez konkurence in zajamčeno 100% dobičkom. Prijave na ogl. odd. Jutra pod »Lei« prilika«. 1(1478-16 Posojilo dobijo državni, samoupravni in upokojeni uradniki brez porokov proti zaznam bi na prejemke. Dopise na 1'overjeništvo Gradjanske dion. štedioce, Daruvar. Ljubljana, Tyrševa 55. 1149>16 Večjo hranilno vlogo Zadružne gospodarske banke ali članic Zadruž ne zveze. eventuelno manjše vloge do r.kupno Din 300.000.—. kupim proti takojšnjemu pla čilu. Natančne, za en teden obvezne ponudbe na mariborsko podruinl co Jutra pod »Zadružna 300.000«. 11534.16 Vložne knjižice Din 200.000 Zadružne gospodarske banke lil ljubljanske Kreditne banke kupim. Ponudbe pod šifro »A K š« ns ogl. odd. Jutra. 11516.16 Hranilno knjigo 1 vlogo iOO.OOO Din Kmetske posojilnice, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najnižji ponudek 888« M324-16 Man u fakturna tvrdka sprejme družabnika (co), z gotovino do 50.000 Din za povečanje iste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dravska dolina«. 11018-16 V najem Dobroidočo gostilno ali vinotoč vzamem v na jem za točenje prvovrstnega ljutomerskega vino. Kavcije zmožen. Lastna koncesija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljutomer-čan«. 11300-17 Dobro gostilno vzamem v aa;em. Ponudbe pod »Dobro idoča« na ogl. odd. Jutra. 10609-1" Pekarno oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji in stalnimi odjemalci vsled odpotova-nja. s 1. junijem. Vsa druga pojasnila daje Slavko Fekonja. Sv. Jurij ob Ščavnici. Iil344-17 2 sobi za pisarno v palači v sredini me. sta oddamo takoj. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aleksand-ova« 11429 19 Skladišče na prometnem kraju, primerno za večje trgovsko podjetje, oddam v najem. Ugodne prometne zveze. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11&46-17 Paviljon na veseličnem prostoru _ve-lespjma, oddam v najem. Informacije daje velesejm-ski urad. T1493-17 Vpeljano trgovino na deželi z inventarjem in stanovanjem pri postaji oddam v najem. — Ponudbe na podružnico Jutra v Cellu pod znač. ko: »Brez zaloge«. 11539 17 Lokali Trgovski lokal s stanovanjem ev. skladiščem, oddam v najem na Sv. Petra cesti. Naslov v ,-seh poslovalnicah Jutra. 11257-10 Lokal za obrt, primeren tudi za pisarno, oddam. Novi trg št. 1. 11232-10 Lokal na prometnem kraju iščem za 1. avgust. V po-štev pride: Prešernova. Tyrševa, Šelenburgova, — \Yolfova ulica. K lokalu ročno skladišče in event. dvoriščno skladišče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stara tvrdka«. lliMO-K' Trgovski lokal oddam v lepem tujskopro-met-nem kraju v najem z garnizijo. Informacije Modi« Milan, Novava«, Rakek. 1:1)363-19 Lokal no zelo prometnem kraju takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1:1368-19 Brivski in damski salon prodam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upeljan 990« 11056-19 Trgovino z gostilno dobro vpeljano, v tujsko prometnem kraju, oddam z inventarjem in zalogo. Najemnina nizka. Potreben kapital Din cca 100.(XX). takoj, ostanek po dogovoru. Odstopnine se ne zahteva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost 161«. 1H161-19 Brivnica v lepem obmorskem kopališču, ugodno naprodaj. Informacije daje in frizerko sprejme v službo Gorupec Jože, Senj. lil£29-l Lokal za trgovino a!i obrt na najbolj prometnem kraju, oddam v Tržiču, Ljubljanska cesta 36. 11246-19 Velik trgovski lokal s skladiščem oddam. — Poizve se sv. Flori Jana. ulica 26. 11518.19 Enodružinsko vik) opremljeno, z vrtom, prodam na Ult-du. Ponudbe r.a ogl. odd. Juti« pod šifro »Bled«. 11402-20 Lep lokal takoj oddam. Povprašati t trgovini Tyrševa 5c$. 6 KH390-1S Parcela St. Vidu, pet minut od tramvaja, Daprodaj, event. za hranilne knjižice. Naslov v vseh poei. Jutra. 11460-30 Lokal oddam takoj. Poizve se v drogeriji »Hermes«, Miklošičeva c. 30. S, 1488-19 6 parcel ca. 1600 m« radi odpotova-nja pod ceno prodam. Ponudbe pod šifro »Gramoz« na mestu aerodrom« na oel. odd. Jutra. 3:1380-20 Lokale za trgovino, obrt, oddam. Emonska cesta 2. 1.1483-10 Lokal z« vinotoč ali kaj sličnega, na zelo prometnem kraju, v bližini kolodvora in tramvaia. oddam takoj v St. Vidu nad Ljubljano, št. 56. 11438-10 Trgovska hiša enonadstropna, v centra mesta Celja, na zelo prometni točki, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Oeljo pod značko »Celje«. 1111106-3) Parcela v Ljubljani naprodaj.. Velikost ca. 10W kv. m. lepa lega, 3 min. do tramvaja. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Sadni vrt 44« 111340-20 Večje hiše trgovsko ln stanovanjske, t dobrim donosom, v Ljub Ijani in periferiji. Lepe vile oiir. dvodružinske. Hiša z vrtom naprodaj. Devinska ul št. 9. pri Koleziji. 11346-30 Enonadstropno hišo v večjem kraju Notranjske blizu železnice, v zelo dobrem stanju, vporabna za trgovino ali obrt. s pripadajočimi gospodarskimi poslopji takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra priliko 900«. 111336^0 Parcelo blizu tramvaja prodam po Din 25.- m.. Telefon 33-79 Naslov v vseh posl. Jutra 11333-30 Peki pozor! Prodam stavbeni prostor v okraju, kjer ni v daljni okolici nikake pekarije. In formacije daje Repič. so-daT Ljubljana. 11325-20 Parcela lepa, za vilo ali weeckend hišico, poceni naprodaj v Bohinju ob Savi. Naslov v vseh posl. Jutra. M3O3-0O Lepo letoviško posestvo 10.000 kv. m lepo zaokrožene zemlje, v enem ko«u pri hiši ob banovinski cesti prodam ali zamenjam za dvostanovanjsko. lično novo hišo v Ljubljani. Marija Škerja-nc, Prelog 30. Domžale. 1M30-2P Mlin in žago kupim na vodni pogon, v prometnem kraju. V ponudbah navesti natančni obstoj posestva in ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlin in žaga«. 111,190-20 Posestvo 10 oralov zemlje, na naj lepši lt-gi. hirati Grobelna. naprodaj. Cena Din 38.000. Pojasnila v gostilni Bevc. St. Vid pri Grobelnem. 10.234-20 V na.iesm ali podnajem vzamem dobroidočo gostilno ali vinotoč. tventuelno tudi na račun. Najrajši v Mariboru ali v Celju. Ponudbe s pogoji na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dobra točka«. 11222-17 Trgovino mešanega blaga, že vpeljano. oddam v najem podjetnemu trgovcu na Dolenjski cesti 48. nasproti Rakovnika. Obrniti se na M. Petrič. istotam. liliMS-n Gostilno v Ljubljani.Vič z vrtom in inventarjem proda ugodno gospodarska pisarna Tribuč, Glince Tižaška 6, telefon 2605. 11268.19 Lokal oddamo v bližini kavarne »Evropa«. Poizve se pri Dogan, Tyrševa cesta 17. 11401-10 Lokal na prometni točki, v Ljubljani. iščem aH pristopim k podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »i40.ooo/at»«. 113S3-19 Trgovino z z»logo in inventarjem na prometni točki Ljubljane prodam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra točka«. 11380-10 Pekarno v Ljubi i an1 oddani proti nekaj odkurn'nr — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna«. 11503 39 Lokal v Celju lep, velik ln na novo rrnoviran r ele^.n^vt-n portalorn na križišču prometne ceste brez vsake konkurence v n*po sredni bližini kolodvora sposoben za špecerijsko. delikatesno manu. fakturno in galanterijsko trgovino takoj oddam. Ponudbe na po. družnico Jutra v Pel Ju pod značko »R eno vira no«. 11536.19 Posestniki hiš vil parcel in posestev ne trudite *e sami t pro lajo. zaupajte se meni. pr* pričali se bodete o solidno «tL kakor te mnogo rugil do »edaj Pristavec Franjo nakup in prodaja nepremif nin. Ljubljana Erjavčeva cesta 4a — Telefon 23 31 Nasproti dram. gledališča. 73-30 V Celju ali okolici kupim hišo ali posestvo. Dinarjev 215.000.-plačam s hranilno knjižico Kmetske posojilnice v Ce lju, ostalo pa v gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11062-30 Beflektanti pozor! Zaradi družinskega razmerja oddam, za takojšen nastop, na prometnem kraju, vrglpdno gostilno v Ljubljani. Vsako nedeljo plesna zabava v salonu, športno kegljišče, velesenčnait vrt, društvene prireditve, prostori z« športno balinanje, 5 minut od kolodvora. Eksistenca zagotovljena. — Na lov v vseh poslovalnicah Jutro. 11661-19 Dvostanovanjska hiša z velikim zelenjadnim in sadnim vrtom, naprodaj v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. I'lili38-3ft Lasten ribolov s hišico in vrtom, pripravno za letovišče blvzu Ljub ljane. prodam. Naslov vseli poslovalnicah Jutra. I1I2S&-® V Bohinju oddam poleg Bohinjske, ga Jezera v najem za celo poletno sezono hišo z dvema kuhinjama in deset kompletno opremljenimi sobami pripravno za večje dru žine ali otvoritev pen. ziona. — Naslov v vseh posl->"a'nicah Jutra pod »Bohinj«. 11299 20 Novo vilo najbližje LJubljani — mestni meji prodam. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bod~čn-«t 888«. 11265 20 Vinograd mali z zidanico ali tmetisko posestvo okrog Brežic ali Krškega ku pim — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dam gotovino«. 11280.20 Vila na Mirjn, komfortno. Iti ristanovanjska. z lepim donosom, ugodno na proda Naslov v vseh poslovali;' can Juir». Iil400-2U Novo hišo s 300 kv. m zemlje proda za Din 34.000 Gotfried, Mariborska 30, Celje. 11050-20 Parcelo predmestje, ugodno pro. dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela 80«. 11506.30 Hišo nezgo ovljeno prt cerkvi pripravno za trgovino, prodam. Poizve se Josip Hrastal. Smlhel 32 ln pri odvetniku Vebletu v \ovem mestu. 11569.20 Enosob. stanovanje oddam za junij, dvosobno za avgust. Celovška cesta 90-1. 11462-31 Dvosob. stanovanje lepo s pritiklinami od dam takoj v sredini me. sta. Naslov v vseh po. alovalnlcah Jutra. 11521.21 Trisobno stanovanje lepo ln sončno. takoj odam -v centru Ljub. ljane. Naslov v vseh po alovalnicah Jutra. 11523.21 Trisobno stanovanje oddam za avgust. Sv. Jakoba trg 8. Ogled dnevno od 10—12 ure. 11519.21 Dvosob. stanovanje kabinetom in pritiklinami. takoj oddam. Vse pod enim ključem. Milčinskega 36. 1,1562-21 Trisobno stanovanje komfortno, solnčno. v novi hiši. centrum. oddam s 1. avgustom za Din !.3C<\ Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11658-31 Trisobno stanovanje komfortno v vili oddam 1. junijem mirni stran, ki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11505-21 komlortoe. po ugodnih ce nah. hipoteke za prevzeti. Pripravne hišice Stanovanje Trisobno na Bledu kuhinjo, opremljeno čez sezono iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »Lepo — ud->b no<. 11506.21 Vilo oddam v najem, komfort no, v najlepši legi na Pni-lah, obstoječo h 6 sob, s pritiklinami. garažo in vf- » upokojene« po oi.kib ^^^^ cenah Posestva po vsej dravski banovini, v različnih cenah in veliko »tih. ugodne lege. Gozdovi Stavbene parcele centru Ljubljane u> na periferiji proda Pristavec Franjo L]obl]aoa .Erjavčeva c- 4a. Telefon 23-81. - Nasproti iramskega gledališča. 133-30 telefoa 26-15. 111063-32 Štiristanovanjska hiša novozidana. poceni naprodaj za 60.000 Din, zaradi od potovanja. — V bližini tramvaja, 30 let davka prosta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 111437-20 Enonadstropno vilo trlstanovanjsko kopalnice, konfort. Č®118 Din 320.000 Hipoteke 70.000. pri Mestni, začetek Be. žigrada, proda Adamič, Gosposvetska 8/n. 11408.20 Hišo z veliko delavnico. 24.50 X8.50 m zemljišče 700 mi. Cena 125.000,— Hipoteke 40.000.— pri Me. stal. — Center Zg. Šiške, proda Adamič. Go. gposvetska c. 8/n 11407 20 Nova hiša dvonadstropna, trgovska in stanovanjska, ob prometni cesti, blizu centra, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tudi polovico«. lll- Hišo kupim v Ljubljani, do Din 300.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nudim gotovino«. 1'1462-30 Zemljišče čez 8000 kv. m. v Ljubljani po nizki ceni na prodaj. Najboljše naložen denar ima veliko bodočnost. Naslov v vseh posl. Jutra. 11:197-20 Pozor stavbeniki! Oddam grad bo hiše na knjižice Mestne hranilnice. Ponudbe pod Si. fro »50 gotovina« na ogl. odd. Jutra. 11374.20 Enonadstropno hišo dam v najem ob glav. ni cesti. En lokal (uto) ob jezeru. Poizve se pri Kolman Leopold Bled. Grad 71. 11433 20 Enonadstropna hiša naprodaj v Dravljah, Rokova pot '.63, 2 minuti od tramvaja. M401-2' Enodružinska hiša nova, sobe parketirane, elektriko, voda v hiši, naprodaj na Hribu sv. Jožefa v Celju, 5 minut od postaje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 111515-30 Hišo s prometno gostilno in trgovino na de-želi, prodam zaradi starosti po izredno niiki ceni Din mojoto. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Okolica Celja«. 11644-30 Stanovanje i sob, kuhinje in pritiklin oddam za junij na Celovški c. 72. 11357-3: Trisob. stanovanje kopalnica, vse pritiklioe takoj oddam. Streliška 39. ■11370-31 Enosob. stanovanje s kabinetom v novi hiši. oddam eni ali dvema osebam« s 1. junijem. Herber-steinova nI. 9. W30e-31 Za eno osebo oddam stanovanje: soba veranda kuhinja in pritikli-ne. Naslov v vseh poel. Jutra. l)iaX)-21 Stanovanje 3 sob s pritiklinami, v pritličju, oddam na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. HH108-31 Na Prulah oddam štiri, oziroma trisobno komfortno stanova nje s plinom za 1. avgust. Naslov v V6eh poslovalnicah Jutra. 14355-0! Trisobno stanovanje komfortno, kopalnica veranda, pri novi šlšen. (Od cerkvi oddam 1. avgusta. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 11296.21 Trisob. stanovanje s pritiklinami, oddam s 1. julijem 1036, na Aleksandrovi cesti 5/H. Pojasnila da hišnik. 11381-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico, v Zg. Šiški, poceni oddam, takoj ali za junij. Ponudbe na ol" odd. Jutra pod šifro »Komfortno«. 11098-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam s junijem. Staretova 17. 114*5-21 Sobo in kuhinjo oddam. Detelova 6. 11463-21 Dvosobno in trisobno stanovanje kuhinja shramba, po selška soba. predsoba, kopalnica plin pralnica klet in podstrešje Pet minut od glavne poŠte oddam z avgustom. — Informacije Dr. Jemec Tobačna ul. 6. tel. 34»4. 11405-21 Komfortno stanovanje plin, kopalnica, strogi cen ter, oddam. Ponudbe pod »Center« na ogl. oddelek Jutra. 1.1462-31 2-sobno stanovanje solnčno, v neposredni bližini centruma. oddam. Po ntidbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 11463-21 Enodružinsko vilo komfortno, oddam v najem blizu sv. Jožefa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11562-20 Hišo z gostilno na zelo prometni točki, prodom zaradi hude bolezni in starosti. Ponudb,- na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večji promet«. 1:1642-? Stanovanjsko hišo lep vrt, dvorišče, 2 lepa lokala, posebno pripravna za trgovca z deželnimi pridelki, (ker je nekdaj ie bila), v sredi Ljubljane prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 316M-30 Enodružinsko vilo komfortno, krasno z vrtom. prodam zelo ugodno. Potrebna gotovino -240.000 dinarjev. Izredna prilika! Jančar, Sv. Petra -esta 27. 14566-30 2 trisobni stanovanji novo preslikani, solnčni. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobn-«. 11464-21 Stanovanje 2 sobi, kabinet, predsoba, balkon, souporaba kopalnice in pritiklin. oddam na 1. junij odrasli družini za 7110 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. •M<«C5-ei Enosob. stanovanje za junij, oddam dvema osebama. Merosodna ul. 1. 1.1+16-31 Enosob. stanovanje oddam s 1. junijem. Na (.lov v vseh poslovalnicah Jutra lim-S Dvosob. stanovanje odda takoj družini do oseb Oblat, Sv. Petra nasip 17. 11*72-91 1 ali 2 prazni sobi sončni oddam takoj. •— \'aslov v vseh posloval ncah Jutra. 11371.23 Gospoda sprejmem na stanova nje. Maribor Pobrežka c. 46. 11290.23 Gospodično pprejmiim v zračno stanovanje. Vodmat, Ciglerjeva ulica 14. 1111104-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, veliko zračno, oddam z 1. junij-m Naslov v vseh posl. Jutra. 1.I392-31 Stanovanja Stanovanje sobe in kuhinje, majhno, Kvceni, išče vdova. Ponud-)e na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in snažna stranka« niess-aia Trisob. stanovanje ne predaleč glav. ali gor. kolodvora iščem za 1. avg. uradniška družina štirih odraslih oseto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik« 113 47-3la Enosob. stanovanje lepo, v Rož. dol. ali Mirje išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »(Plačam do 350 Din.« 41379-31« Vpokojenec s soprogo išče stanovanje sobe ln sobice, kuhinje ter shrambe, za julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod mačko: »Cena« 11413-21a Samostojna gospodična skoro ves dan odsotna, išče enosobno stanovanje. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jtura pod »Točna in stalna plačnica«. 11467-21a Sostanovalko sprejmem v zračno sobo po zmerni ceni. Gosposk.i ul. 10, t._1 - Prazno sobo pripravno za štedilnik, najvei 2 osebama takoj oddam. Cesta na Loko 22 Trnovo. 11406.23 Opremljeno sobo parketirano zra-no od. dam. Vprašati pri hiš. niku Gajeva 3. Dukičev blok 11420 23 Sostanovalca (ko) sprejmem v sobo s štedilnikom. Vidovdanska c. 3. 114--0-J1 Lepo sobo veliko, sredi mesta, oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Kapiteljska 7/1. 11431.23 Sobo za pisarno, oddam takoj. Drogerija Hermes, Miklošičeva 30. 114S6-3) Sostanovalko iščem v lepo, zračno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11479-Si Lepo sobo meblovano s posebnim vhodom oddam s 15. av_ gustom. Masarykova cesta. 23. 11524.23 Mesečno sobo opremljeno ali prazno, tudi za pi.-arno, oddani v centru. Naslov v vseh poslovalnicah JutTa. 11363-33 Opremljeno sobo za eno d.ve osebi, od-d«m, na željo z zajtrkom in pranjem perila. Sv. Petra nasip 43. ,lli5t>4-31 Opremljeno sobo i>olnčno in zračno, s posebnim vhodom, oddam v novi vili, poleg tivol. gozda. CijCi r..i R-žr.ik 47. Trisobno stanovanje s pritiklinami. če mogoče z uporabo vrta. iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sčlanska rodbina«. W4S%31a 4-članska rodbina cdrasMh. išče za julij ali avgust stanovanje tri ali dvosobno s kabinetom in pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen, točen plačnik«. 11511-21a Sobico čisto oddam mirni go. spodlčnl. ki Je ves dan odsotna. Vaslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11500.23 Veliko prazno sobo ln opremljen kiblnrt po sehnl vhod ln parket, poceni od-la.m takoj ali pozneje. Vodmatska ul. 14. 11568.23 r lll TrmiL Lepo sobo opremljeno oddam pn Tivoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11567.23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidni osebi. Na. slov v vseh poslovalni cah Jutra. 11565-23 Dve opremljeni sobi vsaka s posebnim vhodom oddam takoj. Friškovec 6. 1'1346-^33 Prazno sobo tako oddam. Povšetova ul. 37, Kodeljevo. 11034-31 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam s 15. majem solidni osebi. Naslov v veeh posl. 1137^33 Sobo oddam v sredini mesta gospodični ali gospodu, event. sprejmem tudi sostanovalko. Naslov V vseh posl. Jutra. K3&5-33 Sostanovalko sprejmem v lepo sobo na Kongresnem trgu. Naslov v vseh poel. Jutra. 1,1354-23 Sostanovalca sprejmem takoj poceni v sredini mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 1.1330-38 Sostanovalko sprejmem v lepo, čisto sobo. Naslov v vseh posl. Jutra. 11332-20 Sobo novo opremljeno, solnčno, elektrika, sopari rano, za dve ali eno osebo, na željo s souporabo kuhinje, oddam takoj ali pozneje. — Podaljšek Marmontove 8. MH2S33 Solnčno sobo s posebnim vhodom in prvovrstno prehrano, oddam boljši stalni oeebi, ev. dvema. Stari trg :'•-levo, Sturm. M-469-3Q Lepo sobico oddam takoj boljši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. -11496-28 Prazno sobo v pritličju, strogo separi-rano. oddam s 1. junijem zakonskemu paru. dvema srospodičnnmn ali gospodoma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Bom točen plačnik«. >111366-31 Dvo- ali enosobno stanovanje veranda kopalnica, kabinet ln pritlkllne od. dam. Staničeva 121. 11507-21 Sobo lepo opremljeno sepa rirano v centru oddam bolJSemu soUdnemu go spodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11436.23 Sobo s posebnim vhodr>m od dam s 15. Vidovdanska levo pritličje. 11571.23 ru> Opremljeno sobo s kuhinjo v okolici Ljubljane v smeri proti gorenjski ali Dolenjski, iščeta no-v-oporočenca. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Svetlo in mimo«. 1.1385-383 Opremljeno sobo v centru mesta iščem za !B. maj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mir« lil386-29n Opremljeno sobo sredi mesta, na.iipjiši pri starejši gospe j. išče mirna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Mirna 332«- 11474-2Sn Letovišča BLED restavracija »Potočnik« Kompletni penzijon maj. junij Din 36—40. Metmške skupine, šolske ekskurzije, celodnevna prehrana, pre-nočnina Din 26—36. Informacije daje in »e pri)|K>roca — Uprava. _ _ 111123-38 •REZPLAČEN fOU« V IGRAN3U « jMEINEL*HERDLD¥£| NORMICE 6LASBIL MARIBOR st KLI5EJE ENO iN VEČBARVNE SV.PETRA NASIP 5T. 21 Obramba proti hmeljskim škodljivcem Hmeljsko društvo za dravsko banovino v Žalcu nam je poslalo: V p-osamez-nih hmeijsidh nasadih se že javljajo bo>i'haoi, ki p t zadevajo mladim poganjkom zaradi požrešnosti prav obilo škodo. Prizadeti umni hmeljarji so se že poprijeli obrambnega dela in uporabljajo z najboljšimi uspehi rotenoks, to je temni prah, ki uničuje bclhače. Rotenoks in posebne razpnaiš^lnike ima v zalogi Hmeljar-na v Žalcu. Rotenoks stane 72 Din 1 kg, razprašilnik pa 38 Din. Hmeljarji se bodo morali kmalu pripraviti ni boj proti drugemu sovražniku — pc-ronospori. Kot obrambna sredstva ae uporabljajo z najboljšimi uspehi: bordo-ška' brozga (galica in apno), \Vackrovo apno in tudi bakreno apno. V novejšem času se uporablja zoper perono;poro posebno v Nemčiji z najboljš:mi uspehi bur-gundska brozga. k,i se pripravi iz galice in sode. To sredstvo pride s,icer nekoliko dra-že kakoi bordoška brozga, vendar pa odpade pri sestavi vsaka uporaba lakmusovega ali fenolft-aleinovega papirja, ker se na vsakih 100 litrov brozge potrebuje natančno 47 in pol dlkg sode, in sicer brez nevarnosti kakega osmojenja ali neučinkovitosti. Pri uporabi burgundstke brozge se raz-škropilnik nikdar ne zamaši, ker je soda popolnoma čista in se v vodi raztopi brez ostanka. Slednjič je dokazano, da vpliva burgund-ska brozga ugodneje na funkcije listov kakor bordo"ka brozga. Burgundska brozga se namreč uporablja v Nemčiji in Franciji tudi v vinogradih proti peronospori in je dokazano, da vsebuje vino takih nasadov več sladkorja kakor ono iz nasadov, škropljerrh z bordoško brozgo. Brez dvoma bo burgundska brozga ugodno vplivala tudi na kakovost hmelia. Sodo izdeluje tvor niča v Lukavcu v drin-?ki banovini, ki je poslala brezplačno Hmeljarskemu društvu v Žafcu nekaj te sode v poskusne namene. Kdor izmed hmeljarjev se zanima, naj se z glasi v društveni pisarni ob delavnikih od 8. db 1 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 16 do 30 m pSatoa, posteljnina, žensko, m«6ko in nami-zno parilo, barvasto, ter ».Paket serija P/I« 10 do 16 m istega najfinejšega beleg3 blaga. — Neprimerno vzameim nazaj in ra-menjam. Dalje najcenejša blago za vsa moška ki ženska oblačila. Vzorci bros-plačno. »KOSMOS«, razpošiljalnfca' ostankov, Maribor, Dvora-kova cesta št. 1. Podpisani potujem 25. maja v A. meriko (Newyork. Plla. dalfije. C!lewand ln Denwerr). Kdor Ima tam za urediti kake zadeve, naj piše na naslov: Franjo Ločnikar. Oblakova 23. CeUe. 11535.31 Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri »JEKLO« Stari trg. ifi novi i tab-ijeni za vse napetosti vedno v veliki biri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinamov, avto-dinam. elektromotorjev ter vseh alektroaparatov. Izvršujem vse električne instalacije ta raaevetljavo ia pogon. ELEKTROPODJETJE FRANJO PERCINL1Č LJUBLJANA Gosposvetska cesta Ifc. TELEFON 25—57 Gospod simpatičen, želi poznanstva z mlado, simpatično gospodično, katero bi gmotno podpiral v svrho razvedrila. Ponudbi- na podružnico Jutra Muriboj pod iiiro 39. lil 102-34 Dve preprosti mladenki z dežele, želita poznanja. Ponudbe pod --Ne-cxldani« na podruž. Jutra Celje. 11232 24 331etna ločenka prosi starejšega, boljšega g-p.-poda za nujno posojilo I>iri oOO, zaradi bolezni matere. Vrni:«v po dogovoru. Dopdse na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«. 1:450-24 Mladenič Rt poznanstvo z dobro si-tuirano damo, ki bi imela, vsako zadovoljstvo. Cenj. neanonimne dopise na ogl. o ><• 11182-25 Dobro situirana mladenka simpatična, z ugledino, stalno službo, varčna, želi resnega znanja. Dopise na ogl. odd. Jutra pid »Gotovine 90.000<. 111I20&-35 Večji posestnik mlad, ločen, v bližini Maribora, želi poročiti gospodično, vdovo, ločenko ali Židinjo, s premoženjem ali doto, staro do 45 let. Dopise na podrunžico Jutra Jlaribor pod »Zvestoba«. 1 lllll-26 Državna uradnica prijetne zunanjosti, s 100 tisoč Din, poroči akademsko izobraženega gospoda od 33 do 45 let, tudi vdovca z otrokom. Ločenci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 120«. 111033-35 Tovarišico staro od 28 do 32 let, z nekaj gotovine, iščem. Posedujem hišo na krasni legi. Vdovo brez otrok upoštevam. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro srce«. il050-25 Podčastnik želi poznanstvo radi že. nitve s pošteno gospodično. čedne zunanjosti. siaro do 25 let. katera ima opremo ln ne-Dkaj gotovine. — Resne ponudbe poslati pod Harmonija« na ogl. oddelek Jutra. 11270.25 35 let stara s premoženjem, želim znanja z gospodom 6 stalno službo. Možitev ni izključena. — Dopise pod šifro r Resne ponud. be« na ogl. odd. Jutra. 11428-25 ja i> »a k si: a PLo/miA i>.i>. siisai; Dnevna brza parobrodna zveza iz Sušaka v Dalmacijo in obratno z odhodom iz Sušaka ob 16. url. Dnevne redne parobroV MADE IN ENGLAND Čast nam je naznaniti, da smo prevzeli zastopstvo avto in moto-gum D U N L O P Avtomobilisti in motoristi, ako želite trajno in solidno gumo, brezkonkurenčno v konstrukciji in kvaliteti, obrnite se na ADAMIČ Albin 8 Co. zastopstvo DUNLOP RUBBER Co. LTD.-LONDON Ljubljana, Igriška ul. 3. (za dramskim gledališčem) Telefon int. 32-86 Hišni posestnik v dravski banovini 43 let star, samski, neodvisen simpatične zunanjosti, neoporečne preteklosti. zdrav, z mili. jonskim premoženjem, srednje postave, se že. 11 spoznati v svrho že nitve z gospodčno Istih lastnosti z nekaj premo ženja, tudi boljše deže. lanke z dobro vzgojo se upoštevajo. Samo resne ponudbe s točnimi po datki ln sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«. 11504.25 sv iistropno vilo z 8 sobami parno kurjavo, napravo v štedilniku za toplo vodo po celi hiši, elektriko, vodovodom in vsemi drugimi pripadajočimi pritiklinami ter 7.415 kv. m vrta, od katerega je polovica preurejena \ park, kakor tudi z gospodarskimi poslopji in garažo v zdravem, manjšem slovenskem mestu prodam za 750.000.— Din. — Naslov pri upravi »Jutra«. BEOGRAD BOROVO ZAGREB LJUBLJANA Proga, na kateri so avioni vedno natlačeno polni. Zakaj? Zato ker traja potovanje do Zagreba 1.40 ure in stane samo Din 300.—, do Beograda traja 4.20 ure, a stane Din 600.—. Reden promet je odprt od 1. maja. Vsa pojasnila daje: Aeroput (aerodrom) telefon 36-21 Družba Putnik Tyrševa cesta 1, telefon 38-79 AEROPUT" Hotel „ Vila Lucija" ALEKSANDROVO (otok Krk) Last slovenske družbe. Udobne parketirane sobe, električna razsvetljava in signali, restavracijska terasa nad morjem. Prvovrstna kuhinja in pijača. Stanovanje in hrana vključno zdraviliške takse od Din 50.— do Din 59.— Prospekti pri Putniku. Informacije daje brezplačno direkcija hotela. DIREKTOR JAN FIALA NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 DRAGO JANC izdelovalnica harmonik Ljubljana, Sv. Petra c. 55, 'izdeluje tango harmonike kromatične, diatonične po najnovejših sistemih. Pazite na zaščitni znak! ^bolje sreds^ • čiščenje M Svjeflanjesvi%-' kovina """ DOMAČ IZDELEK! NI VSE ENO, da H kupite kakršnokoli modro galico ali modro galico, ki vam jamtjj za nspeh. — Zato zahtevajte izrecno 99-100fŠ pre^kušeno MODRO GAL IC O »ZOBKA« Poceni porcelan kot še nikoli. Gotovino nujno potrebujemo, zato oddajamo del naše velike zaloge pod lastnimi cenami in sicer tako privatnikom kot trgovcem. Nekaj primerov: Krožniki, globoki ali plitvi, dvojno močni, rebrasti Din 6.50 čajne ali kavne skodelice s podstavkom v raznih izdelavah z raznimi dekoracijami po Din 6.-, 6.25, 6.50, 6.75, 7.- In 7.25 Lončki za otroke, dekorirani.....od Din 2.25 do 2.50 Kavni lončki z lepimi dekoracijami ... od Din 3.25 do 3.75 Skodelice za črno kavo s podstavkom različne izdelave, različne dekoracije ... od Din 3.50, 3.75, 4.—, 4.25 in 4.50 Garniture za pecivo ali sadje, 7 delne z lepimi relifi in dekorji..........garnitura po Din 33.— Kavni ali čajni servisi za 6 oseb, dekorirani, 15 delni......od Din 75.—, 80.—, 95.—, in 110.— Jedilni servisi za 6 oseb, same elegantne oblike, najboljša izdelava, 26 delni po Din 245.-, 270.-, 300.- 340.- in 380.-Servisi za črno kavo za 6 oseb, dekorirani od Din 65.—, 75.—, 85.— in 95.— SERVISI TUDI NA UGODNE MESEČNE OBROKE. Razen tega dovolimo naslednje popuste: pri nakupu od Din 1.200.— do 2.500.— 10 % rabat od Din 2.500.— do 4.000.— 12.5 % rabat preko 4.000.— dinarjev 15 % rabat LE SLOVEČE ČEŠKE ZNAMKE. Na željo Vam prav radi pošljemo vzorce po pošti. Vsa naročila se takoj po prejemu odpremijo po najcenejši poti, ali z avtom, po železnici ali po pošti. IZRABITE UGODNO PRILIKO, KI BO TRAJALA LE NEKAJ ČASA! ODPREMLJA : „HERMES" d. z o. z., odd. porcelan LJUBLJANA, KREKOV TRG 10-IL Odda se v najem v Višnji gori tik postaje, dobro vpeljano gostilno in trgovino Naslov pri Aloma Company d. z o. z. Ljubljana. Ean de Cologne učinkuje prijetno osvežujoč« živ««, svffia odporno silo, ima fin m nežen vonj pairfu ms »Soir de Pariš«. V svoji učinkovitosti j« enaka, pravc-mo parfumu in vendar ae plane »ač.. kot d okra koionska voda. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS '>>-? 'J*y~> UM OCder eflaiuje ta napredt*iei \ N I 'j=-\ > I '—\ s I i=r\ SSSKSSasSSŽ Nove svečice, nova moč! Dobivajo se povsod. Glavno zastopstvo in skladišče: Robert Weinberger, Zagreb,. Gunduličeva 16 Avtomobilisti! Nova pomladna in poletna olja: Novi Double Shell Novi Triple Shell Novi Golden Shell Glavni zastopnik družbe Air France, č. S. A., Austroflug in K. L. M. Vrši prodajo kart in pojasnila daje za vse zračne linije v državi in inozemstvu. Ravnateljstvo in profesorski zbor drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je gospod JAKOB GOLMAJER služi tel j I/III, odlikovan s srebrno medajlo danes ob 11. url umrl. Pogreb bo v ponedeljek ob 4. uri popoldne iz splošne bolnice. Zvestega, marljivega in skrbnem* služitelja bo zavod ohranil v trajnem spominu. V LJUBLJANI, dne 9. maja 1936. Nova SHELL motorna olja združujejo najnovejše rezultate znanosti in gospodarnosti. Jugoslavensko SHELL d. d. . .r -V ': . Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoli Kibnlkat, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Jezeršek. — Za mseratai del Je odgovoren Alojs Novak. — Val 9 LJubljani • " ''K /i/ » sSSS^V- v*. 45201-03 S? •