IUU11U8 piacam v guuNiub Leto XDL, št. 225 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon St. 3122. »23, 3124» 3125, 3126. Znseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T* Telefon St 3455. Pofeužnica Celje: Kocenoea aftca 2, — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čisto 78.180, Wien St 105.24L sreda 28. septembra 1938 Chamberlainov gouor britanskemu Imperiju In suetu »Anglija bo šla v vojno le, če se bo prepričala, da gre za bo] proti nasilju" London, 27. sept. br. Nocoj ob 20. je predsednik vlade Chamberlain iz svojega urada v Downingstreetu po radiu nagovoril angleško in svetovno javnost. Njegov govor so prenašale angleške in francoske postaje ter postaje angleških dominionov in Severne Amerike. Govor je trajal 15 minut. Takoj so mu sledili službeni prevodi v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Chamberlain je govoril izredno mirno im obzirno, ali istočasno tudi odločno. Govoru se je poznalo, da je vsaka beseda pretehtana in glede na posledice izbrana. Po današnjem Chamber-lainovem govoru se s tem večjo nestrpnostjo pričakuje jutrišnja debata v parlamentu. Spodnja zbornica se zbere ob 12.15, zbornica lordov pa ob 37. Chamberlain je izvajal: »Jutri se sestane angleški parlament Ob tej priliki bom izčrpno poročal o poteku dogodkov, ki so privedli do sedanje kritične in skrbi polne situacije. Do sedaj tega nisem mogel storiti. Bil sem na poti po Evropi in položaj se je menjal vsak trenutek. Toda danes je nastopil majhen oddih. Zato hočem spregovoriti nekaj besed državljanom Velike Britanije, dominionov in morda tudi mnogim v drugih deželah. Predvsem se zahvaljujem onim, ki so meni in moji ženi v teh dneh pisali pisma iz vseh držav in tudi iz Nemčije ter se mi zahvaljevali za moje mirovno prizadevanje in molili zame. Med njimi so bile večinoma žene, matere in sestre. Bilo mi Je to v veliko olajšanje. Mnogi so pa prehitro sklepali, da je vojna nevarnost že premagana. Kako strašno je, če bi morali tu pri nas kopati zaščitne rove in trepetati s plinskimi maskami na obrazu zaradi spora v daljni deželi. Zaradi spora, ki je že napol rešen. Razumem, da češkoslovaška vlada ni mogla sprejeti zahtev, ki so bile zapisane v nemškem memorandu. Po razgovoru z gospodom Hitlerjem v Berchtesgadenu sem mislil, da se bo dal spor urediti. Veste, da sem storil vse, kar more storiti človek. Po svojem prvem obisku v Berchtesgadenu sem dobil pristanek češkoslovaške vlade na predlog, ki je v bistvu vseboval vse, kar je gospod Hitler zahteval. Bil pa sem razočaran, ko sem se drugič podal v Nemčijo in prestrašen nad dejstvom, da vztraja Hitler na takojšnji izročitvi tega ozemlja. Ozemlje naj bi takoj zasedle nemške čete, ne da bi se poprej izvršile potrebne priprave za varnost onih ljudi, ki niso Nemci ali ki se nočejo priključiti k Nemčiji. Reči moram, da smatram to postopanje za neupravičeno. Če je šlo za dvom gospoda Hitlerja o namerah češkoslovaške vlade in če je dvomil, da bo izpolnila svojo obljubo glede cdstopitve tega ozemlja sem v imenu angleške vlade ponudil popolno jamstvo, da bodo te obljube češkoslovaške vlade izvršene. Prepričan sem, da vrednosti tega našega pristanka nikjer ne bodo podcenjevali. Ne opuščam upanja na mirno rešitev in ne bom ustavil svojega prizadevanja za mir, doklerkoli obstoja še kak izgled za mir, dokler obstoja še kak izgled tretjič v Nemčijo, če bi si lahko predstavljal, da bi to imelo smisel. Toda v trenutku ne vidim, kaj bi še lahko nadalje storil s posredovanjem.« Chamberlain je nato pozval angleško prebivalstvo, naj se prijavi prostovoljno za obrambo pred napadi iz zraka in za vstop v armado, potem pa je nadaljeval: »Gre sedaj za ukrepe previdnosti, kakršne mora izdati vlada v takih časih. To ne pomeni, da smo odločeni za vojno ali da je vojna neizbežna. Kakorkoli sim-patiziramo z malim narodom, ki stoji nasproti velikemu in mogočnemu sosedu, vendar se ne moremo pod vsemi okoliščinami obvezati, da ves angleški imperij zaradi tega naroda zapletemo v vojno. Ce se moramo boriti, potem mora iti za večje odločitve, kakor pa je ta. Jaz sem mož miru v najskrajnejši globini svoje duše. Vojni konflikt je za mene največja mora. Toda če bi prišlo do tega, da bi hotel kak narod svet obvladati s strahom pred svojo silo, potem mislim, da se je treba upreti. Pod tako oblastjo življenje ljudi, ki verujejo v svobodo, ne bi bilo več varno življenja. Toda vojna je nekaj strašnega. Ce pa se spustimo v vojno, si moramo biti na jasnem, da gre res za velike odločitve. Ko pretehtamo vse posledice, mora biti klic po obrambi neodo-ljiv. V tem trenutku vas prosim, da tako mirno kakor le morete, čakate na dogodke prihodnjih dni. Dokler se vojna še ni začela, je še vedno upanje, da se lahko prepreči. Bodite prepričani, da bom do zadnjega trenutka delal za mir.« Seje v Parku In Londonu Francoski notranji minister: „Niso še podrti vsi mostovi" — Chamberlainov odposlanec se je vrnil iz Berlina London, 27. sept. Nocoj se je vrnil iz Berlina z letalom sir Horace Wilson s Hitlerjevim odgovorom na Chamberlainovo pismo. Sir Wilson je bil danes ob 12 v Berlinu še enkrat sprejet od Hitlerja. Sprejema so se udeležili z nemške strani še maršal Goring, von Ribbentrop in Gobbels, z angleške strani pa berlinski veleposlanik Henderson in sekretar Patrik. Avdienca je trajala pol ure. Po avdienci je sir Wilson odšel na angleško veleposlaništvo in se potem z letalom vrnil v London. Pri prihodu v London ie izjavil novinarjem: Izvršil sem svoje poslanstvo. Ali pojdem še enkrat v Berlin, ne vem. Z letališča se je sir Wilson podal naravnost v Downing Street, kjer je izročil predsedniku vlade Chamberlainu lastnoročno Hitlerjevo pismo. London, 27. sept. AA. (DNB). Samuel Hoare se je danes opoldne sestal na Dow-ning Streetu s predsednikom vlade in zunanjim ministrom lordom Halifaxom na daljši razgovor. Več članov britanske vlade se je tudi snoči sestalo na sejo, ki je trajala še čez polnoč. Na seji je bil tudi Malcolm Mac-donald, ki nadomešča ministra za dominio-ne. Pariz, 27. sept. a. Ob 10. se je sestala francoska vlada k seji, ki je trajala skoraj do 12. ure. Na seji so razpravljali o mednarodnem položaju, kakor je nastal po snočnem Hitlerjevem govoru, o sklepih londonskega nedeljskega sestanka ter o ukrepih, ki se nanašajo na državno obrambo. Po seji vlade je notranji minister Sar-raut izjavil novinarjem, da vlada zaenkrat še ne namerava sklicati parlamenta. Kar se tiče položaja, ki je nastal po sinoč-nem Hitlerjevem govoru, je minister Sar-raut izjavil: Niso še podrti vsi mostovi in je še možnost za nadaljnja pogajanja. Po seji je bil izdan sledeči komunike: »Deladier je poročal o londonskih razgovorih in o mednarodnem položaju. Minister za ljudsko zdravje je med drugim referiral o navodilih, ki jih je dal za hitro pomoč družinam mobiliziranih rezervistov.^ Pariz, 27. sept. AA. (Havas). Zunanji minister Bonnet je popoldne sprejel britanskega poslanika sira Erica Phippsa. Praški odgovor Hitlerju Hitlerjev memorandum se bistveno razlikuje od londonskega načrta — Tega ČSR slej ko prej sprejema, dalje pa ne more iti za nobeno ceno Praga, 27. sept. AA. (ČTK). Praški politični krogi takole popisujejo prve vtise o Hitlerjevem govoru: Govor je potekel v' mnogo mirnejšem tonu kakor v Nurnbergu. Hitlerjeva taktika je, da koncentrira zdaj ves pritisk proti ČSR. Hitlerju ni prav nič mar okoliščina, da si je baš dr. Beneš najiskreneje prizadeval za pravično ureditev čsl. manjšinskih problemov in za politiko dobre soseščine med ČSR in Nemčijo. Hitler je v sinočnjem govoru posvetil največjo pozornost poslednjemu vprašanju, ki ga ima Nemčija urediti v Evropi, to je vprašanju sudetskih Nemcev. Kritiziral je rojstvo in sestavo čsl. države in napadel dr. Beneša kot tvorca te »umetne države«. Dalje je podčrtal, da je nemška spomenica takšna, da jo je treba čim prej uresničiti in sicer tako, da se brez odloga sprejmejo zahteve Nemcev po metodah, ki jih oni predlagajo. Hitler je rekel, da ostane Nemčiji samo še ureditev problema sudetskih Nemcev. Dejal je, da ni bistvene razlike med načrtom, čigar sprejem sta češkoslovaški svetovali francoska in britanska vlada, in njegovo novo spomenico. Toda čsl. vlada je včeraj ob 18. objavila zelo jasno in precizno izjavo po radiu. V njej pravi, da zahteve Hitlerjeve spomenice v največji meri ogražajo življenjske interese čsl. naroda, ki ima isto pravico do svobode, neodvisnosti in edinosti kakor nemški narod. Zato je treba ponovno podčrtati, da zahteva nemška spomenica za Nemčijo predele, ki so popolnoma češki. V krajih, ki jih Hitler brezpogojno zahteva, živi 860.000 Čehov, v predelih, kjer zahteva plebiscit, pa živi 1,116.000 Čehov in samo 143.000 Nemcev. Hitler hoče tudi razširiti po svetu vtis, da Beneš onemogoča uresničenje načrta, čigar sprejem sta svetovali francoska in angleška vlada, ter želi ustvariti prepričanje, da je zdaj od Beneša odvisno vprašanje vojne ali miru. Ta Hitlerjeva trditev je navzkriž z dejstvi in ne bo nikogar zavedla. Odveč bi b'lo debatirati o edinstvu čsl. naroda. Toda da se zavrnejo nezmerne klevete, je treba povedati, da priznavajo dr. Beneša prav tako Čehi kakor Slovaki, kakor .je bil tudi odlični predsednik vlade Milan Hodža kvalificiran, da je kot Slovak zastopal i ene i druge. Na takšnih dejstvih se more Hitler poučiti o edinstvu Čehov in Slovakov. Govoreč o možnosti, da čsl. vlada ne sprejme zahtev rajhovske vlade, je Hitler dejal, da si bo sam pridržal pravico, da osvobodi sudetske Nemce. V tem bi smeli videti posredno grožnjo. Toda zdi se, da še zmerom obstoji možnost za sprejetje stališča čsl. vlade, ki se strinja s stališčem francoske in britanske vlade, da se namreč vprašanje sudetskih Nemcev da miroljubno urediti, čeprav je čsl. narod pripravljen prevzeti težke žrtve v korist miru, ima nedvomno tudi pravico zahtevati od tistih, v katerih korist te žrtve prispeva, da tudi sami pokažejo spravljivost in zmernost v svojih zahtevah in v sredstvih, s katerimi jih hočejo uresničiti, če pa na drugi strani manjka razumevanja za takšne metode, se čsl. narod, zedinjen na znotraj, krepak in odločen, ne bo vdal nobeni grožnji. Radijska polemiks: med Prago in Berlinom Berlin. 27. sept. A A. DNB objavlja: V pooblaščenih političnih krogih karakterizi-rajo nekatere praške metode kot posebno značilne. Tako na pr. skuša čsl. radio na svoj način razlagati nekatere točke nem- ške spomenice. Tako pravi, da se bo plebiscit vršil samo v spornih predelih. Toda znano je, da predlaga nemška spomenica plebiscit ne samo v spornih predelih, temveč tudi tam, kjer žive izključno Nemci. Spomenica predlaga, da bi se ta plebiscit izvedel pod mednarodnim nadzorstvom. Takšne metode praške vlade le še utrjujejo mnenje tukajšnjih političnih krogov, da so v Pragi sklenili onemogočiti odcepitev sudetskih krajev, čeprav bi zato prišlo morda celo do evropske vojne. Dalje pravijo v teh krogih, da čsl. radio še zmerom širi vesti v duhu gori navedenih metod in čisito odkrito trdi, da je Nemčija zapustila osnove nemšiko-britanskega pred-fe*. # Kronski svet pri angleškem kralju London, 27. sept. AA. (Reuter). Mali zasebni kronski svet angleškega kralja je jimel včeraj zvečer v buokinghanvski palači svojo sejo, ki je trajala nekaj nad pol ure. Wilson se je vrnil v London Berljn. 27. sept. br. Kancelar Hitler je sprejel danes Chamberlainovega taijnvka Horaca Wilsona, skupno z angleškim poslanikom in prvim poslanjiskim svetnikom v Berlinu. Razgovor, kateremu eo deloma prisostvovali tudi Ribbentrop, Goring in Gobbels je trajal pol ure. Wilson je nato ob 13.45 odpotoval z letalom nazau v London. in češkoslovaška Nasprotujoče si vesti o pogajanjih — Ves promet ukinjen — Poljske vesti o incidentih London, 27. sept. AA. (Reuter) Reuter- j jev dopisnik v Pragi je iz zanesljivega vira zvedel, da vsebuje pismo Moščicke-mu sklep češkoslovaške vlade, da se polj sko-češkoslo vaški nesporazumi končajo tudi za ceno revizije češkoslovaške meje, na podlagi medsebojnega sporazuma. Varšava, 27. sept. AA. (PAT). Uradno poročajo, da je čsl. zunanji minister izročil včeraj poljskemu poslaniku v Pragi noto z odgovorom na poljsko noto z dne 21. t. m. Nota je odšla s posebnim slom v Varšavo 26. t. m. ob 13. Nota ne vsebuje nobenega novega pozitivnega elementa, temveč se sme ravno nasprotno smatrati kot poskus praške vlade, da umakne svoje prejšnje izjave. Telefonski, brzojavni, poštni in železniški promet med ČSR in Poljsko je zdaj popolnoma pretrgan. Praga, 27. sept. AA. (ČTK). čsl. vlada je začela s poljsko vlado razpravljati o možnosti pogajanj za prijateljsko ureditev vseh vprašanj, tičočih se obeh držav. Poslaniki v zunanjem ministrstvu Varšava, 27. sept. AA (PAT) Zunanji minister Beck je včeraj popoldne sprejel britanskega poslanika Kellnarda, zvečer pa francoskega poslanika Noela. Pomočnik zunanjega ministra je včeraj sprejel nemškega poslanika Moltkeja in italijanskega poslanika Valentina. Poljski poslanik pri Cianu Rim, 27. sept. br. Italijanski zunanji minister Ciano je danes dopoldne sprejel poljskega poslanika v Rimu. Kakor poročajo popoldanski listi, sta si izmenjala informacije o stališčih italijanske in poljske vlade glede na dosedanji in na nadaljnji razvoj češkoslovaškega problema. Poljske vesti o incidentih Varšava, 27. sept. AA. (Pat). Včeraj okoli 15. je pet čsl. letal ponovno preletelo poljsko ozemlje v okolici Rafailova. Poljska vlada je protestirala pri čsl. vladi preko čsl. poslaništva v Varšavi in izjavila, da v bodoče ne bo dovolila takšne kršitve poljske meje. Varšava, 27. sept AA. (Pat). Iz Tišina poročajo, da policija vneto išče tajno poljsko radijsko postajo. Policijska uprava v Moravski Ostravi in v Tješinu je zasegla vse radijske aparate. Po nalogu oblastev je električna centrala prekinila tok od 19. do 21. ure, da onemogoči radijskim naročnikom poslušanje Hitlerjevega govora. Pogajanja tudi z Madžari V Budimpešti s praškim odgovorom niso zadovoljni Praga, 27. sept br. Danes je češkoslovaški minister dr. Kamil Krofta sprejel madžarskega poslanika v Pragi in mu izročil odgovor češkoslovaške vlade na madžarsko noto z dne 22. t. m., v kateri je madžarska vlada postavila svoje zahteve glede ureditve položaja madžarskih manjšin na češkoslovaškem, pri čemer se je izrazila za ono postopanje, za kakršno se bodo sporazumeli glede sudetsko-nemške-ga problema. češkoslovaška vlada je v svoji noti odgovorila, da je pripravljena pogajati se z Madžarsko o madžarski manjšini na češkoslovaškem, čeprav so se razvijali njeni dosedanji razgovori glede manjšin na povsem drugačni osnovi. Tukajšnji madžarski krogi menijo, da odgovor češkoslovaške vlade ni jasen in da predvsem ni mogoče iz njega sklepati, kako si prav za prav češkoslovaška vlada predstavlja ureditev madžarskega problema. Madžarska je postavila jasne zahteve. Za Madžare na Češkoslovaškem je reklamirala pravico do samoodločbe in izrazila je željo, da bi se to vprašanje po takem postopku po možnosti uredilo na miren način. . Budimpešta, 27. sept. e. češkoslovaška zunanji minister dr. Krofta je včeraj sprejel madžarskega poslanika v Pragi in sta razpravljala o vprašanju manjšinskih narodnosti. Kakor se zatrjuje, Madžarska ni zadovoljna z rezultati tega razgovora. Madžarska bo svoje predloge ponovno predložila Pragi. Budimpešta, 27. sept. w. V dobro poučenih političnih krogih se doznava, da bo madžarska vlada tako hitro kakor le mogoče odgovorila na praške ponudbe za uvedbo pogajanj glede ureditve madžarskega narodnostnega problema na Slovaškem. Ministrski predsednik Imredy je imel o tem danes dopoldne daljši razgovor z zunanjim ministrom Kanyo, popoldne pa je bil sprejet v avdienco pri državnem upravitelju Horthyju. * Slika z obmejnega ozemlja Curih, 27. sept. b. Posebni poročevalec švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung«, ki se je odzval nemškemu uradnemu povabilu na obisk obmejnega ozemlja med Nemčijo in Češkoslovaško na nemški strani, objavlja že nekaj časa zanimive reportaže o svojih dognanjih. Iz bližine Graslitza piše med drugim: V bližini mesta je po uradnih podatkih okoli 600 mož češkoslovaških čet, vštevši vojake in orožnike. Po lastnih dognanjih se mi zdi ta navedba točna. Da bi se ta majhna četa, ki ne predstavlja niti enega bataljona, ne mogla upreti morebitnemu vkorakanju nemških čet nam je bilo že od vsega začetka jasno, toda na uradnih mestih nam zatrjujejo, da imajo te čete samo nalogo, da v primeru potrebe takoj alarmirajo zaledje. Po naših opazovanjih bi se verjetno vse obmejne čete pri vkorakanju nemške vojske brez boja umaknile takoj do Che-ba. Kaj bi se potem zgodilo, tega od tu nI mogoče presoditi. Osamosvojitev pakta o Društvu narodov Ženeva, 27. sept. br. Politična komisija Društva narodov je danes sprejela predlog angleške vlade, naj se pakt Društva narodov loči od mirovnih pogodb. Cena t Vin Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*—■ Za Inozemstvo Din 40^—_ l^ednlštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122/3123,3124. 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Pelje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1. telefon St 65._ Rokopisi se ne vračajo Izjavi angleškega kralja ln kraljice Glaegov, 27. sept. AA. (Reuter). Ko so danes svečano spustili v morje novo angleško ladjo, ki nosi ime kraljice Elizabete je angleška kraljica prebrala poslanico'kralja Jurija VI. ter obenem izjavila, da vladar zelo obžaluje, da ne more sam priti na to svečanost, ker je preveč zaposlen z državnimi posli. V svoji poslanici kralj pozdravlja prebivalstvo in izraža željo, da bi ljudstvo to pomembno svečanost proslavilo čim lepše, kljub temnim oblakom. ki so se zgrnili nad Veliko Britanijo in nad vsem svetom. Nadejam se — pravi kralj v poslanici — da boste tudi zdaj, kakor vedno prej v kritičnih trenutkih, ohranili hladnokrvnost in pogum. Vem tudi, da boste Izkazali popolno zaupanje voditeljem našega naroda, ki se z božjo pomočjo v največji meri trudijo, da najdejo pravično in miroljubno rešitev vprašanj, Id se postavljajo. Zatem je spregovorila kraljica Elizabeta: »Srečna sem.« je dejala, »da so naši narodi danes bolj čvrsti kakor so bih kdajkoli prej ter da jih vežejo skupne tradicije svobode in skupna vera v iste ideale. Spustitev nove ladje, kakor tudi vsako delo, ki ga je opravila človeška roka, je obenem dokaz zvestobe in zaupanja. Ne moremo videti v bodočnost, a v pripravi nanjo moramo vedno pokazati svoje zaupanje v božjo previdnost in svojo vero v sebe same. Zato poudarimo ob tej priliki svoie prepričanje, da bo po božji milosti In dobri volji ter strpljivosti ljudstva zmagal red nad zmedo in mir nad spori. V tej nadi in s toplo molitvijo spuščam to ladjo, da izvrši svojo nalogo.« Poleg kraljice Elizabete, ki je bila vidno ginjena, sta bili tudi princeski Elizabeta in Margareta. Ob priliki teh svečanosti je prišlo do prisrčnih in spontanih domoljubnih manifestacij in toplih izrazov vdanosti kraljevskemu domu. Posveti v Belgiji Bruselj, 27. septembra AA. Spaak je imel danes dopoldne daljši razgovor z vojnim ministrom generalom Denisom in načelnikom generalnega štaba generalom van den Bergenom. Po končani konferenci je kralj sprejel Spaaka in generala Denisa ▼ avdienco. Ob 12. se je belgijska vlada sestala na sejo. Rumunski kronski svet Bukarešta, 27. sept. o. Snoči je rumim-eki kralj sklical kronski svet. Na seji so bili ministrski predsednik patriarh Miron Cristea, zunanji minister Petrescu Com-nen, notranji, finančni in vojni minister, minister za vojno mornarico in letalstvo in šef generalnega štaba general Jonescu. Sejo je vodil kralj. Zunanji minister je podal izčrpno poročilo o najnovejšem razvoju mednarodnega političnega položaja. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi poseben ministrski obrambni odbor, ki bo zasedal v permanencL Dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, da so bili na seji kronskega sveta sprejeti vsi potrebni sklepi za primer, da se spor zaradi sudetsko-nemštoga problema razširi tudi na druge države. čsl. problem pride pred svet DN? Ženeva, 27. sept. e. V krogih Društva narodov pripisujejo francoski vladi namen, da bo v primeru, če Nemčija napade Češkoslovaško, predložila zahtevo, da svet Društva narodov nporabi člen pakta Društva narodov, ki se nanaša na teritorialno nedotakljivost države članice in na kolektivno varnost Vse kaže, da je bil svet Društva narodov v Ženevi pol-službeno že obveščen o tem francoskem namenu. Svet DN se bo, kakor bodo pač nanesle razmere, sestal v Ženevi ali pa v Parizu. Nemške stranke v ČSR za obrambo republike PRAGA 27. sept e. Praški radio j« snoči objavil vest da so sudetsko-nemška zveza, nemška socialdemokratska stranka, nemška demokratska stranka in nemška katoliška stranka predsedniku republike dr. Benešu poslali izjavo, v kateri poudarjajo, da demokratska mladina v teh usodnih časih, ki jih preživlja češkoslovaška republika, ne bo zapustila svoje domovine in da je pripravljena na borbo proti odstopu področja, ld pripada češkoslovaški republiki Finančne priprave Amerike Washington, 27. sept. AA. (Havas). Finančni minister Morgenttiau je danes izjavil. da bo ameriška blagajna storila vse, kar je v njenih močeh, da bo kos fijnančnim potrebam, ki bi nastale iz morebitne evropske vojne. Morgenthau je pa odklonil sleherno izjavo o mednarodnem podožaiiu in se pr»v tako ni hotel izreči zastran sinoč-njega Hitlerjevega govora. Naši delavci v Franciji v stiski Pari«, 27. sept AA. Ker eo bila ustavljena mnogoštevilna dela, kakor tudi zaradi izpraznitve obmejnih vojaških con, so se znašli posebno v okolici Metza številna jugoslovanski delavci, ki j?h je v Franciji okoli 50.000, v zelo težavnem položaju. Vsak dan se oglašajo pri jugoslovenskih zastopnikih ter prosijo za pomoč. aH pa, da jih pošljejo v Jugoslavijo. Beneš Rooseveltu Odgovor na ^neriško mirovno poslanico — Češkoslovaška pristaja na ureditev spora po razsodišču 1 Odklonilni odgovor ČSR na nemški memorandum Včeraf ie bilo v Londonu objavljeno besedilo v nedeljo Izročenega čsL odgovora, ki odklanja nove nemške zahteve PRAGA, 27. sept AA Prezident čsl. republike dr. Beneš je poslal sledeči odgovor na poslanico Roosevelta: Globoko me je ganila vaša poslanica. Sprejel sem jo v trenutku, ko se moja država in moj narod čutita zapostavljena in ogrožena zaradi vojne nevarnosti. V času 20 let so vse vlade naše države vodile isto politiko miru in se zmerom izkazale za verne načelu, da se vsi spori rešujejo z mirnimi sredstvi Vlade te države so sklenile pogodbe o arbitraži. Vodile so politiko miru z Društvom narodov ter niso nikdar odstopile od tega svojega načela. Naše vlade so podpisale Kelloggov pakt ter ne bodo ničesar storile, kar bi se ne skladalo z odredbami tega pakta. čeprav je Češkoslovaška v času pogajanj pristala na največje žrtve, ki se tičejo njenih življenskih interesov, pa njena vlada ni prekinila pogajanj v želji, da se spor reši z mirnimi sredstvi in London, 27. septembra. AA. (Reuter). Sinoči je izšla tale izjava predsednika britanske vlade: Prebral sem govor nemškega kancelarja in cenim priznanje mojemu prizadevanju za ohranitev miru. Ne morem se odreči temu prizadevanju za ohranitev miru. ker se mi zdi neverjetno, da bi mogli evropski narodi, ki se ne žele spustiti v boj drug proti drugemu, zaitj v krvavo borbo zaradi ure" ditve vprašanja, glede katerega se ;e v znatni meri že dosegel sporazum. Kancelar ne verjame, da se bodo dane London, 27. sept. br. Predsednik angleške Zveze bivših britanskih bojevnikov general sir Frederic Morris se je v nedeljo z letalom odpeljal v Berlin. Na pot se je podal v sporazumu s predsednikom angleške vlade Nevillom Chamberlainom. Včeraj je imel daljši sestanek z nemškim kancelarjem Hitlerjem in mu je glede na ureditev sudetsko-nemškega vprašanja v svojem in v imenu angleškega minstrske-ga predsednika predlagal, da bi oddelki britanske legije prevzeli varnostno službo v sudetsko-nernškem ozemlju v času. ko ga bodo zapustili češkoslovaško vojaštvo, sicer s sporazumom. Češkoslovaška poudarja, da je zmerom podpisala vsako arbitražno pogodbo s Nemčijo in da je ona v času sedanjega spora že predlagala, naj se ta spor uredi po določbah te pogodbe, češkoslovaška je pripravljena ponoviti ta svoj predlog. Češkoslovaška se vam globoko zahvaljuje, gospod predsednik, za vašo poslanico, ki more v teh težkih trenutkih mnogo storiti za pravično rešitev spora. Celo še danes verujem v to, da se more spor rešiti v duhu pravičnosti brez uporabe sile. Ves češkoslovaški narod upa, da se bo tako zgodilo. V primeru napada se bo češki narod branil. Kljub temu pa pri nas prevladuje prepričanje, da konec vseh koncev vojna ni tisto sredstvo, s katerim se rešujejo vsa vprašanja. V tem sedanjem času morajo zmagati razum, človečanske ideje in duh pravičnosti. obljube izvršile. Teh obljub ni dobila neposredno nemška vlada, ampak v prvi vrsti britanska in francoska vlada. V imenu britanske vlade izjavljam, da se čutimo moralno odgovorne za točno in popolno izpolnitev teh obljub. Prepričan sem, da kancelar ne bo odbil tega predloga, storjenega v istem duhu prijateljstva, v katerem so me sprejeli v Nemčiji, če sprejme ta predlog, bo ustreženo nemški želji po združitvi sudetskih Nemcev z rajhom, ne da bi prišlo do prelivanja krvi v kakem delu | Evrope. policija in orožništvo m preden ga bodo nemške vojaške in policijske oblasti zasedle, v ostalih krajih pa v času, ko bi se v njih izvršil plebisc"'t. General Frederic Morris se je danes dopoldne z letalom vrnil iz Berlina v London. Angleški naborni uradi London, 27. sept. br. Angleški naborni uradi v Londonu ki so včeraj prčeli poslovati, imajo polne roke dela. 2e na vse zgodaj se zbirajo pred temi uradi ogrom- ne mnodee ljudi, Id n *nhnaJo pvedvM 1 za pogoje, pod katerimi bo angleško ministrstvo za narodno obrambo sprejemalo ljudi v vojaško službo. Obramba Londona Lond?n, 27. sept. AA. (Havas). Po vsej Angliji nadaljujejo oblastva izdajanje varnostnih ukrepov za primer letalskega napada. Povsod grade zavetišča in tudi razne dele parkov pripravljajo aa zavetišča. Notranji minister je razdelil mnogo brošur z navodili za pasivno obrambo. Brošure raznaSajo poštarji po hišah. Vsi uradi za razdelitev plinskih mask so pripravili že vse potrebno za primer vojne. ★ Italijanski tisk Rim, 27. septembra, br. DNB. »Giornale d' Italia« komentira sinočni Hitlerjev govor in meni, da mora vsakdo, ki je slišal Hitlerjeve zahteve, priznati, da niso pretirane. Ne zahteva nič drugega, kakor da se to, kar se je v načelu že priznalo, brez oklevanja izvrši. V ostalem opozarjajo v Rimu na popolno soglasje v naziranju Hitlerja in Mussolinija. To soglasje je prišlo do izraza zlasti v njunih poslednjih govorih. Oba zahtevata hitro in totalno rešitev češkoslovaškega vprašanja. »Mesaggero« piše: Ce po včerajšnjem govoru Hitlerja ne pride do mirne rešitve, potem se mora brez nadaljnjega ugotoviti, da hočejo namenoma vojno. »Stampa« pravi, da je vprašanje zatiranih narodov v Češkoslovaški rešljivo na miren način, če Praga, Pariz in London ne mislijo izzvati vojne proti totalitarnim državam. Položaj se lahko na mah popravi, če bo Anglija znala zavreti stremljenja Francije in zadušiti ambicije dr. Beneša. Odmevi v berlinskih dnevnikih Berlin, 27. sept. br. »Berliner Borsenzei-tung« objavlja daljši članek pod naslovom »Zakaj tako kratek rok«. V članku navaja ugovore zaradi nemške ultimativne zahteve, naj se sudetsko-nemško ozemlje do 1. oktobra brezpogojno izroči Nemčiji. List poudarja, da je na te ugovore inozemstva treba jasno ugotoviti, da je vsako podaljšanje tega roka popolnoma nemogoče. Trpljenje sudetskih Nemcev je doseglo vrhunec in ga mora biti konec. Beneš hoče imeti mesece in mesece časa, da izprazni to ozemlje, toda izkušnje, ki jih imamo, zahtevajo, da mora biti 1. oktobra sudetsko-nemško ozemlje v naših rokah. Nemčija je pokazala veliko potrpežljivost, 1. oktober pa predstavlja najskrajnejšo mero nemške potrpežljivosti. »Volkischer Beobachter« smatra. da predstavlja včerajšnji Hitlerjev govor zadnjo besedo Nemčije. V Pragi si morajo biti na jasnem, da je Nemčija trdno odločena doseči svojo pravico in izvojevati svobodo sudetskim Nemcem. Nihče naj ne dvomi o tem. »B. Z. am Mittags piše: Hitler ni pustil nobenega dvoma o tem, da bo Nemčija izsilila svobodo sudetskim Nemcem, če jim je Češkoslovaška noče dati. Vsi žarometi sveta so sedaj naperjeni na dr. Beneša. »Deutsche allgemeine Zeitung« piše: Izgovorjena je bila zadnja beseda, sedaj bodo sledila samo ešdejanja. Ali bo gospod Beneš 1. oktobra izpraznil sudetsko ozemlje in ga izročil, ali pa bomo šli sami ponj. Hitlerjev odgovor Rooseveltu Berlin, 27. sept. br. Nemški kancelar Hitler je danes odgovoril na Roosevelto-vo poslanico. V Washington so poslali zelo dolgo .brzojavko, v kateri Hitler izraža svoje popolno soglasje z Roosevel-tovimi ugotovitvami glede poraznih posledic vojne v Evropi. Hitler je v brzojavki obširno obrazložil svoje stališče, kako naj bi se vojna preprečila. V glavnem je podal vse one misli, ki jih je izrazil v svojem včerajšnjem govoru o češkoslovaškem problemu. Razpoloženje v USA Washington, 27. sept. AA. (Štefani). V Beli hiši so z največjo pozornostjo poslušali sinočni Hitlenjev govor. Odgovore dr. Beneša, Chamberlaina in DaLadiera na Rooee-weltovo iKjelanico so sprejeli z živahnim zadovoljstvom. Zdaj pričakujejo še Hitlerjev odgovor. V tisku se že opaža začetek kampanje za intervenciijo v primeru evropske vojne, če prav so nekateri glasovi še vedno za nevtralnost. Reakcija parlametamih krogov na Hitlerjev govor je različna in odviena od stališča, ki ga zavzemajo razne politične osebnosti. Senator Bora h. član republikanske stranke, še zmerom poudarja potrebo po nevmešavanju v evropske dogodke. Senator King. član demokratske stranke, se je pa o Hitlerjevem govoru neugodno izrekel. Še eno Rooseveltovo posredovanje Pariz, 27. sept. o. Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da bo predsednik Zedi-njenih držav Roosevelt v najkrajšem času napravil nov korak za rešitev miru. »Matin« napoveduje v svoji posebni vesti iz Washingtona, da bo ameriški prezident poskusil *a.m posredovati med Hitlerjem in Bemšem v primeru, da bi vsče ostale diplomatske akcije, ki so prav sedaj v teku, propadle. Južna Amerika odobrava Rooseveltovo poslanico Biten os Aires, 27. sept. AA. Predsednik republike Ortis je poslal Hitlerju in dr. Benešu poslanico z izjavo, da se Argentina pridružuje Rooseveltovi gesti v korist miru. Rio de Janeiro, 27. sept AA. Predsednik Vargas je poslal Rooseveltu brzojavko s čestitkami za njegov pretresljivi apel za n£ir. London, 27. sept. AA. (Havas). Nota, ki jo je češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk izročil v nedeljo ob 17.30 zunanjemu ministru lordu Hali-faxu, se glasi: »Moja vlada mi je spričo okoliščine, da francoski državniki še ne pridejo danes v London, naložila, da brez odloga seznanim britansko vlado s tole poslanico: Čsl. narod je pokazal zadnje tedne disciplino in edinstveno vzdržnost, kljub neverjetno neznosni in prostaški kompanji kontroliranega nemškega tiska in radia proti ČSR in njenim voditeljem, posebno proti dr. Benešu. Britanska in francoska vlada prav dobro vesta, da smo pod najhujšim pritiskom pristali na tako imenovani angleško-francoski načrt, ki določa odstop dela češkoslovaškega ozemlja. Pristali smo na ta načrt pod največjim pritiskom. Nismo imeli časa, da opozorimo na mnoge neizvedljive točke. Toda pristali smo, ker smo mislili, da gre za maksimum, ki se more od nas zahtevati, in ker sta Anglija in Francija pritiskali z zagotovilom, da prevzameta odgovornost za nove ožje meje in da nam jih bosta popolnoma jamčili, če bi nas ne-izzvano napadli. Prostaška nemška kampanja se nadaljuje. Toda med tem, ko je bil gospod Chamberlain v Godesbergu. so zastopniki Velike Britanije in Francije izročili v Pragi tole noto: »S soglasjem francoske (angleške) vlade sporočam čsl. vladi, da francoska in britanska vlada ne moreta dalje nositi odgovornosti s svetovanjem čsl. vladi, naj ne mobilizira.« Moja vlada z generalom Svrovym na čelu je prevzela popolno odgovornost glede sklepa prejšnje vlade, da pristane na tako imenovani franeosko-an-gleški načrt. Včeraj po vrnitvi g. Chamberlaina iz Godesberga, je moja vlada dobila preko britanskega poslanika v Pragi nov predlog z dodatno noto, da v tej stvari britanska vlada zgolj posreduje in da nikakor ne svetuje in ne vpliva na mojo vlado. Ko je g. Krofta prevzel načrt iz rok britanskega praškega poslanika, mu je zagotovil, da bo čsl. vlada proučila ta načrt v istem duhu, v katerem je doslej sodelovala s Francijo in Veliko Britanijo. Vlada je proučila memorandum in priloženi zemljevid. To je dejansko navaden ultimat, kakršnega redno dobi premagana država, ne pa predlog suvereni državi, ki je, kolikor je le mogla, pokazala voljo do žrtev, samo da se Evropa pomiri. Vlada g. Hitlerja ni doslej pokazala niti najmanjše volje za kakšno žrtev. Moja vlada se je zgrozila nad vsebino spomenice. Predlogi te spomenice znatno presegajo tisto, kar smo sprejeli na podlagi tako imenovanega angleško-francoskega načrta. Ti predlogi nam jemljejo naš narodni obstoj in sleherno obrambo, ko nas pozivajo, da odstopimo naša obrambna dela in da spustimo k nam nemške armade globoko v našo domovino, še preden jo moremo organizirati na novih osnovah in preurediti njeno obrambo. Naša narodna in gospodarska neodvisnost bi s sprejetjem Hitlerjevega načrta avtomatsko propadla. Ves postopek z izmenjavo prebivalstva je dejansko samo paničen beg tistih, ki ne marajo pod nemški narodno socialistični režim. Zapustiti bi morali svoje domove. ne da bi imeli pravico odnesti s seboj svojo osebno lastnino. Kmetje bi se morali izseliti in ne bi smeli odpeljati s seboj svojih krav. Moja vlada želi kaT najsvečaneje izjaviti, da so Hitlerjeve zahteve v sedanji obliki absolutno nesprejemljive za mojo vlado. Moja vlada se smatra prisiljeno, da na te nove in brezobzirne zahteve odgovori z največjim odporom. Tako bomo ravnali in Bog nam pomaga! Narod sv. Vaclava. Jana Husa in Tomaža Masarvka ne bo suženjski narod. Zanašamo se v obe veliki zahodni demokraciji, katerih željam smo ustregli, v znatni meri zoper naše lastno pojmovanje, da nas podpreta ob uri naše preizkušnje.« čehoslovaki odhajajo Ljubljana, 27. sept. Včeraj in danes so se začeli češkoslovaški državljani, vojni obvezniki odzivati klicu domovine ter v trumah zapuščajo naše kraje, da se vrnejo v republiko. Na področju češkoslovaškega konzulata prebiva stalno okrog 3000 državljanov CSR, ki pripadajo vsem poklicnim in delovnim stanovom. Največ je med njimi kvalificiranih delavcev, tehničnih strokovnjakov, zasebnih nameščencev in samostojnih obrtnikov, a najštevilnejše so češkoslovaške kolonije v središčih naše tekstilne industrije., predvsem v Kranju in Mariboru. Po pretežni večini so češke narodnosti, le nekaj malega je čeških Nemcev med njimi. Skoraj vsi češkoslovaški državljani, kar jih stalno živi pri nas, so prišli k nam z družinami, ali pa so si jih ustanovili pri nas, tako da je v njihovi koloniji veliko število žena in otrok. Le kakšnih 700( izmed njih je vojnih obveznikov, a mobilizacijski poziv, ki se nanaša na rezerviste do 40. leta starosti, je zadel približno polovico tega števila. Drug za drugim so se odzvali pozivu, čeprav jih niso osebne pozivnice iskale na domovih, temveč se je konzulat omejil samo na objavo v listih. Čehoslovaki iz bolj oddaljenih naselbin, ki so bili v dvomu, ali se tudi njih tiče poziv, so se v velikem številu tele-fonično obračali na konzulat, da povprašajo še za nekatere podrobnosti. Kakor smo zvedeli na konzulatu, doslej še m znan primer, da bi se kak češkoslovaški državljan izognil pozivu, ne glede na narodnost. . . ,.. Čeprav Čehoslovaki zapuščajo Ljubljano in Slovenijo posamič ali v manjših skupinah, se vendar ob odhodu vsake skupine zbere na kolodvoru množica znancev in prijateljev, predvsem pa seveda svojcev. Slike slovesa ostanejo pac vsakemu v neizbrisnem spominu. Ker je Madžarska zaprla svoje meje za prehod, imajo češkoslovaški vojni obvezniki precej dolgo pot preko Beograda in Rumunije do domovine; vožnja jim traja kakšne tri ali štiri dni, preden dospo do svojih edinic. Kakor včeraj, se je tudi danes ob odhodu brzega vlaka proti Beogradu zbrala množica ljudi na peronu ljubljanskega kolodvora, da se poslovi od češkoslovaških državljanov, ki odhajajo v svojo domovino. da se odzovejo svoji vojaški dolžnosti. Nič manj se jih ni zbralo pn odhodu drugega braovlaka dve uri kasneje- _ Mirna noč Praga, 27. sept. AA. (Havas). Csl radio je ob 11. izdal tole poročilo: Noč z nedelje na ponedeljek je bila mirna na vsem ozemlju republike, izvzemši dva osamljena incidenta na meji pri Kraslicah in pri Františkovih Lažnih. Oba incidenta sta imela isti značaj: Manjša skupina sudetskih Nemcev, oboroženih s puškami in strojnicami, je prekoračila mejo in začela streljati na naše graničarje, nato se je pa spet umaknila čez mejo Splošna cenzura v ČSR Praga, 27. sept. AA. (Havas). Praška vlada je uvedla cenzuro tiska. gtediaMšča. kino, postnih pošiljk, brzojava i,n telefona. gramofonov in vseh sprejemnih aparatov. Cenzuro bo izvajal osrednjfi cenzurni odbor, ki bo pod nadzorstvom notranjega ministra, nieeove član« to pa imenoval narodno" obrambni minister sporaaumno z ostalimi pristojnimi mmliftni. LrotJi so zaradi varčevanja s papirjem že omejili atcaai, y S španskih bojišč Salamanca, 27. sept. AA. (DNB) Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: V ponedeljek smo zavrnili sovražne napade V Andaluziji v odsekih pri Es-pielu in Villafranci de Cordoba. Sovražnik je imel velike izgube. Na fronti ob Ebru onemogoča vojaške operacije hudo deževj e. Saint Jean de Luz, 27. sept. AA. (DNB) Republikansko poročilo pravi, da se na fronti ob Ebru včeraj ni mogla vršiti nobena večja vojaška akcija. V Andaluziji so republikanci zavzeli dve postojanki ▼ odseku Villafrance de Cordoba. Nesreča pri Essenu Essen. 27. septembra AA. (Havas) V Orcknu blizu Essena se je pripetila nesreča, ki je terjala življenje 15 ljudi, 5 jih je pa ranjenih. Essen, 27. sept AA. (DNB). Na posrtaji Bo rek en sta trčila drug v drugega dva vlaka. UbiLo se je 15 ljudi. Število ranjenih j« veliko. Gospodarski odbor ministrov Beograd, 27. sept AA. Danes dopoldne se je v kabinetu finančnega ministrstva vršila pod predsedstvom Dušana Letice seja goapodarsko-finančnega odbora ministrov. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah. Seje so se udeležili vsi ministri, člani tega odbora. Trajala je od 9.30 do 11. 2elezniški promet s ČSR samo preko Rumunije Beograd, 27. sept. AA. Zaradi ukinitve železniškega prometa med Madžarsko in CSR je ukinjeno sprejemanje pošiljk v ČSR preko Madžarske. Pošiljke, M so na poti, se bodo vrnile pošiljalcfm. Blago se lahko pošilja preko Rumunije, seveda je pa treba v tem primeru plačati vozninoza to vožnjo. Naši krošnjarji se vračajo iz češkoslovaške Koprivnica, 27. s^ipt AA. Zadnje tri (M je prispelo iz CSR okoli 150 naših državljanov, krošnjarjev. ki redno odhajajo v ČSR in prodajajo drobnarijo. Ti krošnjarji so Dalmatinci in jih je videti v vs^h krajih Evrope. Subotiea, 27. septembra. AA. Včeraj in danes je prispelo iz ČSR okoli 20 naših krošnjarjev. Pogreb senatorja štefanoviča Beograd, 27. sept. p. Popoldne je bil pogreb pokojnega senatorja Milutina Šte-fanoviča, ki so ga pokopali kot bivšega bojevnika z vojaškimi častmi. Do groba ga je spremilo veliko število prijateljev, zastopniki vlade, senata in narodne skupščine. Ob grobu je imel poslovilni govor podpredsednik senata dr. Kotur. Vremenska raaooved Zagrebška vremenska napoved sa d»> nes: Spočetka vedro in toplo vreme, pozneje nekoliko oblačno. ___. ___ Dunajska vreme nsba napove« Nobene bdstvene spremembe sedanjega vremena. Mislite v teh dneh na CMD Položaj v berlinski luči V Nemčiji še vedno računajo, da bodo lahko zasedli zahtevano ozemlje, ne da bi prišlo do vojne Curih, 27. sept. b. Berlinski poročevalec tukajšnje »Neue Ziircher Zeitung« doznava, da bo kancelar Hitler verjetno ostal v Berlinu do poteka ultimativnega roka nraški vladi, to je do definitivne odločitve Prage o predloženi ji spomenici. Rok 1. oktobra je ostal v veljavi tudi po včerajšnjem Hitlerjevem govoru. Kakor doznava poročevalec švicarskega lista, zahteva nemška spomenica popolno izpraznitev sudetskega ozemlja do natančno določene demarkacijske črte. Izpraznjevanje t^ga ozemlja po češkoslovaški vojski naj bi se začel p v prvem tednu oktobra, pari čemer bi zapuščeno ozemlje sproti zasedala nemška vojska. Postopek o izpraznitvi odgo- varja v ostalem v vseh podrobnostih načrtu, po katerem je nekdanja nemška vojska v novembru in decembru leta 1918 izpraznila ozemlje v Alzaciji. Dasi je po predaji nemške spomenice praški vladi nastopil nekak diplomatski odmor, bodo po mnenju berlinskih krogov zadnji dnevi septembra odločili o miru in vojni. C zadržanju zapadnih velesil obstojajo v Berlinu še precejšnji dvomi, toda resnega odpora v nekaterih političnih krogih s te stran: še vedno ne pričakujejo. Opaziti je da so nemški listi angleškemu ministrskem a predsedniku slej ko prej naklonjeni in da pišejo o njem simpatično. Chamberlain odgovarja kancelarju Hitlerju Nov apel na Nemčijo — Jamstvo Anglije za izpolnitev češkoslovaških obljub — Delo za mir se nadaljuje Hitler še ni podrl vseh mostov za seboj" Vodilni londonski Usti o kancelarjevem govoru — Listi še niso izgubili nade v mirno rešitev London, 27. septembra. AA (Reuter). Današnji jutrnjiki obžalujejo ton Hitlerjevega govora, poudarjajo pa, da je ugodno, da Hitler ni podrl vseh mostov za seboj. Po drugi strani pa listi prisrčno pozdravljajo izjavo Francije, Velike Britanije in Rusije, da bodo podprle CSR. »Times« piše, da je bil Hitlerjev govor zelo strasten, da je pa utemeljil razloge, iz katerih izvaja Nemčija pravico do priključitve sudetskih Nemcev. Ton njegovega govora je bil silovit in nezmeren, a najvažnejše je vendarle to, da firer ni zaprl vrat za nadaljnje razgovore. Ves svet lahko zdaj vidi položaj še jasneje, kakor prej. Priznati velja, da je nota iz Godesberga dobila v tem govoru pravo prusko obliko. Kljub temu pomeni snočnji govor nekoliko omiljenje položaja v toliko, da je Hitler odnehal v primeri z godesberško noto in pristal na ponudbo britanske legije, da bo vzdrževala red v Sudetih. »Daily Telegraph« dvomi v Hitlerjeve izjave, da se odpove nadaljnim teritorialnim zahtevam. Mnogo je tudi to, da je Hitler izrekel celo vrsto žalitev na račun tako uglednega državnika, kakor je dr. Beneš. Dostojanstveni nastopi dr. Beneša so v največjem nasprotju z eksplozijami strasti v Hitlerjevem govoru. »Daily Herald« podčrtava, da Velika Britanija, Francija in Rusija računajo z možnimi posledicami, ki utegnejo zdaj nastopiti, in z zaupanjem gledajo v bodoč- nost, prizadevajoč si, da ohranijo mir. »News Chronicle« meni, da bo jutršnja seja. britanskega parlamenta dokazala jekleno edinost vsega britanskega naroda. Ugoden moment je to, da se je britanska legija ponudila za vzdrževanje reda v sudetskih krajih, dokler ne bodo določene nove meje, in da je Hitler na to ponudbo pristal. Nemške informacije o pariškem odmevu Pariz, 27. sept. br. (DNB). Francoski tisk posveča glavno pozornost včerajšnjemu Hitlerjevemu govoru. Prvi vtis je bil, da govor sedanje napetosti ni povečal. Hitler je izrazil priznanje prizadevanju Chamberlaina, v pogledu Francije pa je ponovil svoje miroljubne izjave, ki jih je podal v Niirnbergu. Lahko bi se reklo, da Hitlerjev govor mednarodnega položaja ni ne spremenil ne poostril. »Matin« smatra, da se pogajanja lahko nadaljujejo, ker vrata še niso zaprta. »Jour« piše, da je sedaj treba naglo postopati in ohraniti mirne živce in hladno kri. »Temps« objavlja članek bivšega ministrskega predsednika Flandina, ki opozarja na drugo plat francoske intervencije v tem konfliktu. Flandin zahteva, da mora o tem najprvo sklepati francoski parlament, da ne bo francoski narod postavljen pred izvršeno dejstvo. Ponudba britanske legije $e en londonski mirovni poskus v Berlinu — Sporno ozemlje naj bi začasno zasedli Angleži Naši kraji in ljudje Najstarejši sokolski praporščak Miha Artelj praznuje osemdesetletnico Jesenice, 27. septembra Sredi najlepše gorenjske pokrajine, ne .daleč od Vrbe, kjer je France Prešeren preživljal mladostna leta, stoji visoko nad savsko sotesko idilična vasica Breg. Tam preživlja stara leta čevljarski mojster g. Miha Artelj, ki bo na dan sv. Mihaela praznoval 80 letnico in god. že od mladih let je vneto sodeloval pri :narNu? Kaj vam manjka, ljuba ženska?« »Ljuba ženska?« je vzkliknila obiskovalka ogorčeno. »Gospod tajnj svetnik, ja* sem baronica!« — >Ah tako?« je odvrnil Bumm mirno. »Te bolezni vas pa ne morem ozdraviti!« In je naslednjemu pacientu odprl vrata. VSAK DAN ENA »Da bi nam naša kuharica dobro kuhala, nam ne preostane drugo, nego da vabimo tudii njenega ljubčka na kosilo!« j(Everyt>odys -wee(kly| 8*5»i, 28» ELJS88L Kulturni pregled Gustav šilih, »Bell dvor« I Tiskovna založba v Mariboru je pred tedni poslala na knjižni trg obsežno delo Gustava Siliha, mladinski roman »Beli dvor«. V čem naj bi bila značilnost mladinskega romana? Zvrst ni nova, saj so se že mnogi tuji pisatelji poizkusili v tem žanru in mladina »nerodnih let« bi še dandanes glasovala za eksotične motive in bujno fantazijo Karla Maya. Sodoben mladinski roman se ne giblje na shojenih poteh cenene romantike, kakor mladinska povest vedno bolj opušča svet pravljic. Kazalci časa kažejo v realizem; na tleh resničnega življenja naj mladinski romanopisec razmahne svojo tvorno domišljijo. Med mladinskim in nemladinskim romanom ne mora biti druge razlike, kakor je v izbiri snovi in v vzgojnem poudarku mladinskega spisa. Tudi zanj velja zahteva, da prikazuj resnično življenje in da bodi dobro napisan. Gustav Šilih je vestno izpolnil to zahtevo. Njegov »Beli dvor« je zajetna knjiga na skoraj štiri sto straneh, torej ustreza tudi po obsegu pojmu romana. Fabula je razpletena po istih pravilih zapleta in razpleta kakor v vseh romanih realističnega kroja; dogajanje gibljejo karakterji in igra okolnosti. Roman se dogaja v Šaleški dolini v razdobju med leti 1902 in 1922 in zajema v svoj pripovedni tok tudi tedanje politične, kulturne in socialne razmere. Če že delimo romane po njihovih vsebinskih tendencah, bi lahko rekli o »Belem dvoru.« da je to tudi ljudski roman, delo, ki ustreza nekim kategorijam čitateljev ne glede na starost. Vsekako pa ga je pisatelj predvsem namenil mladostnikom, katerih duševna razpoloženost in sprejemljivost sta temu razgledanemu pedagogu mnogo bližji, kakor bi bili lajiškemu piscu mladinskega romana. Beli dvor je ime bogate kmetije, ki je po velikosti in zidavi podobna gospodarskemu dvorcu. Njegov gospodar, trdni kmet Gradnik zaide v družbo trške gospode in nazadnje pod popolni vpliv nemškutarjev, se zapije in gospodarsko propade. Zaleški trgovec Miklausin, ki je dolgo pletel mrežo okoli belodvorskega gospodarja doživi dan, ko jo lahko zadrgne, toda zalkoholizirani Gradnik ga požene z vilami iz hiše in oderuh obleži krvav in nezavesten pred hišo. Gradnik misli, da ga je ubil in od strahu pred kaznijo in sramoto zbeži od doma. Še tistega dne mu umre bolna žena. dvoje preostalih otrok prevzame teta in kmalu je Beli dom prodan na dražbi. Kupi ga Miklausin. ki je dodobra okreval. To je nekaka predigra romana. Glavni njegov junak je sin nesrečnega Gradnika Lovrek, bister in pameten deček, ki priseže očetu, da bo ostal zvest Belemu dvoru in ga zopet pridobil Gradnikovemu rodu. Dečkov voditelj je vrli učitelj Urban-čič, ki je srečal v gorah pobeglega očeta, preden je le-ta izginil daleč v svetu; ske- sani Gradnik se mu je izpovedal in učitelj je obljubil, da ga ne bo zapustil. Vzgoja mladega Gradnika bi ne bila težka, če se ne bi vročekrvni in inteligentni deček zapletel v pretep s trško nemčursko deco, ki se brez njegove krivde konča z nezgodo. Ta pa ima zanj slabe posledice: dajo ga v varuštvo hribovskemu skopuhu Hojanu, ki ga vzame za pastirja. Odtod se po letih osvobodi po dobrotnem posredovanju francoskega grofa d'Harancourta, veleposestnika tam blizu, ki ga gane dečkovo pripovedovanje. Tako se Lovrek z novimi življenjskimi izkušnjami, starejši in močnejši vrne na dom k teti in jame po navodilih učitelja Urbančiča umno gospodariti. Zdaj šele mora vzdržati prave boje z okoliškimi nemčurji, zlasti z Miklausinom in njegovim sinom. Toda Lovrek se krepko drži in ker kaže posebno veselje do vrtnarije, ga francoski pokrovitelj spravi na vrtnarsko šolo v Versaillesu. Po treh letih se vrne kot vrtnarski inženir in se z vso energijo loti dela na domačih tleh. Nemčurji mu venomer nagajajo in ga skušajo onemogočiti; ko izbruhne svetovna vojna-mora tudi on kot narodnjak v zapor, odtam pa v Karpate in dalje po frontah. V več živahno in napeto spisanih poglavjih slika pisatelj Lovrekova vojna doživetja, posebej še njegovo srečanie z Miklausinovim sinom, poročnikom Ulrikom, kateremu Lovrek reši življenie. dasi ima v njem zagrizenega nasprotnika in po osvobojenju se snideta kot prijatelja. Pod cin^Hm vplivom popusti tudi stari Miklausin in srečni Lovrek postane gospodar Belega dvora. Naposled se po dolgem tavanju po daljnem svetu vrne tudi stari Gradnik in v novih razmerah postane Beli dvor dom sreče in miru. To je v kratkih potezah vsebina romana, ki prikazuje razvoj dečka in mladostnika. njegovo duševno rast, njegov boj z okolnostmi in ovirami. Je to biografija mladega človeka z naših tal, zraslega na prelomu dveh dob slovenske zgodovine; biografija energije in značaja, ki sta pogoj konstruktivnega dela. Delo izzveneva optimistično in utegne imeti najboljši vzgojni vpliv. Mladega kakor tudi odraslega čita-telja bo zanimal oris narodnostnih bojev v obmejnih krajih, bojev, ki naj bodo zlasti sedanjemu rodu velik memento. Ta tendenca je nevsiljivo in prepričevalno včle-njena v dogajanje. Roman Gustava Šiliha je spisan s spretno roko ter razodeva izkušen pogled v dušo mladega človeka in toplo ljubezen do našega naroda in domače zemlje. V slovenski mladinski književnosti je to pojav ne le nenavadnega formata. marveč tudi znatne notranje teže in vrednosti Radovan Klobčič ie roman opremil s številnimi Ilustracijami, Tiskovna založba v Mariboru pa je z izdajo Šili-hovega »Belega dvora« dostojno počastila dvajsetletnico osvobojenja. —o. Po prvih premterah v ljubljanski drami ' »Car Fjodor« In »Veriga« V teh težkih dneh se je človek privadil, 'da od umetnosti ne terja več samo lepote, ki bi biila od vekomaj do vekomaj, temveč ga žeja predvsem po besedi in oprijemu, ki bi mu pomagala iz zadušne negotovost« današnjega v lepši, sproščeni jutrišnji dan. Človek se j« privadil, da tudi v zgodovini in v delih klasičnega glovstva išče predpo-dobe usodii, ki je zatekla njegov narod in njegov čas, in *ato tudi vrednoti vsako umetniško delo z vidika, v kolikšni meri potrjuje njegovo duhovno, idejno postojanko v življenju in koliko mu v času odpira novih poti V tem smislu se nam zd,i 5Car Fjodor« Alekseja Tolstoja kakor tragična prigoda iz zašiega časa, v katerem je narod sicer že zdavnaj izgubil svoj podedovani, organski življenjski red. a je bil še zmerom neskončno daleč do novega občestva, ki so se odločilne bitke zanj bile v prejšnjem in se še bijejo v našem stoletju. Tu stoji človek sam pred obličjem sveta, ni mostu od ljudske množice do njega im nazaj, in vse, kar bi pod nebom storil aili opustil, utegne biti samo njegova krivda in greh. Da, če naj neka osebnost zrase v heroja, ji je treba predvsem tesne, aktivne povezanosti z narodom, z njegovim socialnim okoljem. Car Fjodor, poslednji potomec velikega Rjurika, pa stoji pred nami izkoreninjen in bolan, brez dela in brez volje, ujetnik lastne slabosti ki jalove dobrote, in vse, do česar se lahko dokoplje, je samo obupno spoznanje, ko pade zastor po končani žaloigri: Bog, Bog, zakaj za cesarja si me izbrali Ob tem dejstvu je »Car Fjodor« v večji meri tragedija naroda kakor tragedija človeka, zakaj življenje človeka, a kaj šele življenje carjev in kraljev med nami. se ne da ukleniti v meje enega samega jaza. A romantiku Alekseju Tolstoju ni bib do teše, da bi v razčlenjevanju usode in časa odpiral takšne široke razglede — dovolj mu je bilo. da v zrcalu osebnosti samodržca, ki je bil veiik v plemenitem in slabem, ujame usodo in čas. Zato so dogodki, ki na zunaj giblijejo dramo, samo od daleč nakazani, ves čas sta v ospredju osebnost in značaj. Prav ?.ato pa tudi konflikti, ki se dioga-jaijo ob carju, ne razviharijo dejanja do tiste žive, aktivne tragike ki v napetosti dvigne gledalca, da bi v svoji duši sam s t razredom zaigral, a ne more nič drugega, kakor da ostrmi in onemi. V skladu z epičnim značajem dela je režiser Debevec izoblikoval njega patos in klasično formo do ubranosti, ki je zavzela in opajala človekovo pozornost. Sceno ie skladno opremil Vaclav Skružnv. Carja Fjo-dorja je podal Kralj v liku velrioastno preprostega, prav v svoji nebogljenosti bočiie-ga otroka-starca, ki nas po svoj,j človeški pretresljivosti spominja Dostojevskega »Idiota«. Levarjev Boris Godunov je ob njem trd in tog. poosebljenost nesubtilnega. dejavnega človeka, ki ve, da je treba z obema rokama posegati v eas, in mirne duše jemlje zato nase skrb in zločin. Carica Šaričeve je med tema poloma žjva. izravnujioča vez: mehka, prosojna v ljubezni, a obenem razumna in odločna, kadar gre aa nadosebne reči. Kremenito. iz skopih gest urezano figuro je ustvaril Cesar kot knez Ivan Petrovič Šujeki. Potokar je realistično izživel dvoličnega, intrigantskega bivšega carjevega vzgojitelja; njegovo srečanje z ženitve- no posredovalko, ki jo je podala Rakanjeva, je bilo doživetje zase. Mladi par sta s toplo intimnostjo predstavila Bo't ar jeva kot kne-žea Mstislavaka in Jan kot knez Šahovskoj. Iz množice ostalih — tudi epizod ne vloge so v rokah naših prvih iigrailcev — ostaneta v spominu posebej še Plut kot Bogdan Kur-jukov in Sever kot Golob. Izmed domačih del je prva prišla na vrsto Fimžgarjeva »Veriga«, ki jo je ansambel v režiji Milana Skrbjmška in v inscenacijl inž. arh. Framza skrbno naštudiral. Ob srečanju v ljudsko igro. k v klenem slogu in s preprosto, zdravo moralo riše dejanje šn nehamje naših ljudi v časih in miiljejih. ki se nam zde v teh nemirnih, težkih strahot, obupa im plahe vere polnih dneh že neznansko daleč, je človeku, kakor da je po dolgih letih križarjenja po svetu samoten in nepoznan zabredel spet v domačo vas. Ob neznatnem prepiru zavoljo stare verige, ki jo vsaka zase terja dvoje starih, dobnjh prijateljskih hiš. se razživi\jo značaji, kakršni so še prav do nedavna tvorili jedro našega kmečkega človeka, a zavoljo trdoži voski. ki jo kažeta zemlja in Slovekk na nji, najbrž še tudi i zlepa ne bodo izumrli. Igra, ki bi dandanes očitno lahko nudila več gledalcu z dežele kakor mestnemu občinstvu, in jo bo gledališka uprava gotovo s pridom uvrstila v program nedeljskih popoldmevov. Dvoje krepkih kmečkih grč sta ustvarila Cesar kot Marko in Potokar kot njegov sosed Mejač. mladi par, ki nanj pade najtežji delež očitnje zdražbe, sta podala Mileva Bol-tarjeva in Drenovec. Dvoje dobrjh, a vendar v mreže trme. tega dednega greha naše vasi, ujetih mater sta dali Polonca Juvanova in Rakarjeva, Bratina je v lepem, toplem liku doživel deda Primoža, ki s svojo žrtvijo odkupi mir. Izmed 06talih .je Sever ustvaril originalno figuro kot bajtar Drnolec. ž njčm pa še Gabrijelčioeva, Lipah, Gale ter Pre-setnik. Pohvale sta vredna tudi oba mala sodelavca. Cene in Janče. L. M. Zapiski Zagrebško gledališče bo vprizorilo ta teden: Na Aleksandrovem trgu: Sreda 28. Knez Igor, četrtek 29. Rigoletto, petek 30. Knez Igor, sobota 1. okt. Traviata, nedelja 2. Velika zadeva (popoldne), Prodana nevesta (zvečer). V Frankopanski ulici: Sreda 28. Pokojnik, četrtek 29. Kaj je resnica? petek 30. Pod kuratelo (prem.), sobota 1. okt. Sumljiva oseba, nedelja 2. Di-jak-berač (popoldne). Pod kuratelo (zvečer). Umetnostna razstava v Pragi. Sredi največje poMtBne napetosti, v dneh med mirom in vojno, se v Pragi še vedno razvija kulturno i posebej še umetnostno življenje. V likovni umetnosti ni bilo letos počitniškega presledka, saj je med drugiiim ogromna razstava praškega baroka nengnamo vabila velnke množice ljudstva, da ob teh spomenikih češke preteklosti, nastalih v dobi narodnega ponižanja in »temina«, utrde svojo vero v bodočnost. Jesemska sezona je bila otvorjena z veliko kolektivno razstavo »Naš vojak v likovni mnetimoetjj 19. in 20. stoletja«. Prireditelji (Zveza likovnih umetnikov in Živega čel. častnikov) so združili v vseh dvoranah Občinskega doma nad 400 si Tik in plastiik iz starejše in sedanje dobe. Dolga vrsta podob se začenja s slikarji Ru- benom Hefficbora (1807) ki Ja**- kom (1815), nadaljnje pa jo Čermak, K. Pufkihe, H&nes, Aleš. kipar Mvslbek in druge. Med upodobljenimi motivi so prizori in osebnosti iz husitske dobe kakor tudi iz legionarskega življenja med svetovno vojno. Razstava kaže. da je ta epoha češkoslovaške vojaške zgodovine zapustila v češki likovni umetnosti globoke sledove. Med motivi iz svetovne vojne so tudi mnoge satirične in humorist i čne risbe. — Društvo »Mvslbek« je priredilo v svojem paviljonu na Prikoprih člansko razstavo, na kateri je več kakor dve sto slik in topov. Tu so zastopani tudi Slovaki in umetniki iz Podkar-patske Rusije. Šestdesetletniea Uptona Sinelaira. Pred dnevi je praznoval šestdesetletnioo eden največjih ameriških pisateljev Upton Sinclair. Nekateri njegovi spisi so prevedeni tudi v slovenščino in srbohrvaščino. Njegov prvi veliki uspeh j« bila knjiga, v kateri, je opisal klavnice v Chieagu in izdelaivo konserv; originalna snov ni samo vzburila čitateljev po "svojem brezobzirnem realizmu, marveč ie imela tudi močne gospodarske odmeve. Izmed ostalih spisov je omeniti še dela »Metropole«. »Vez ljubezni«. «Sylyiac, »Kralj Premog«, 'Denar piše« (študija o ameriškem žurnalizmu) itd. V zadnji številki pariške »Mar;anne« je objavil Upton Sinclair članek z naslovom »Obramba svobode«, v katerem primerja dobo francoske revoluciije z damašnjim položajem in se zavzema za majhne narode, zlasti za Češkoslovaško Ob koncu pravi: »Naj bi pro-svetljeni duhovi, ki jim je za zmago resnice povzdignili sredi današnje krize svoj crlas in pokazali svetu, da moralne vrednote Trn duhovni interesi človeštva še niso izgubit vrednosti. Naj bi enkrat za vselej povedali, da naša kultura in naša civilizacija ne smeta prjvesti tako daleč, da bi kdaj zavladali nad svetom gangsterji«. fc revfj. Zanielflu !*<>▼« Bvrt^fMK priobčuje v septembra^ šte*tfki moglaMJanja o najnovejši krizi iz peresa treh avtorjev in z naslovom »Suprotaost ideologija«. H Riipka je prispeval pregledni članek »Pitanje sudetskih Nemara n C^hoslovačkoj Repu t lici«. V poiptionem pregledu razlaga slovansko stališč« v problemu naše notranje politike v članku z naslovom »Putevfc sk>venačke politike« naš tovariš dir. O. Ambrož. V književnem pregled« ocenjuje A-Ciliga istrsko poezijo Baloie. — Sarajevski »Pregled« prinaša v septembrskem zve®-kraše nekatere članke o Českoslovašk^ki izpopolnjujejo njegov tepi m obilni zvezek »Naša Cehoelovačka«. Sedaj prietočnje še članek Kamila' Krofte >Smisao in nadatafc oehoslovačke države« Huberta Ripfea prispevek »PoHtiuka struktura Čeboslovažke«, dr. Fr. Bauerja članek o češkoslovaški an-namji politiki in ing. dr. Križa »Cehoslove-ška zeanlja socijalnih ideala«. Iz ostale vsebine je treba še omeniti Jova Jaikšiča Članek o jadranskih progah, dr. D. Nedeijko-yiča »StvaralaSki stavnovog realizma« m Milana Selakovida daljši referat o novi knji gi Miroslava Krleže. Beograjski XX. vek« je Po daljnem presledku izdal novfi zvezek, v katerem so med drugim objavljeni: Branka Lazareviča esej »Umetnost izmedju ^božanstva i mašine«, Sime Panduroviča študija o poeziji Milana Rakiča, potopis Miloša Crnjamskega po Španiji, Corada Sofie impresije h feanghaia, nadaljevanje Petro-nijevičeve študije o Kantu in njegovi filozofiji itd. — S r p s k i književni gla-s i k« priobčuje v drugi septembrski številki Miloša N. Gjoriča zgodovino otoka Vido pri Krfu. Stevana Janjiča o pokojnem Ste-vanu Hakmanu. Petra Mitropana študijo o Aleksandru Kuprinu, dr. F. Medica razpravo o Janetovem psihološkem dimaimizmu i. dr. Med ostalo vsebino utegne zanimati članek X. Y. Z. o statičnih in dinamičnih mejah. O R T Na Grad bodo dirkali Kakor že nekaj let bodo prihodnjo nedeljo agilni Hermežani spet izvedU svojo n^Kor u traJdidonalno motociklistično dirko na ljubljanski Grad Vodstvu nedeljskih dirk na Grad so oblastva zagotovila vso svojo podporo. Tudi se bodo oblastva po zastopstvih polno-številno udeležila prireditve motociklisitov. Po obisku v posameznih klubskih prostorih in pri posameznih funkcionarjih sklepajoč, se lahko pričakuje, da bo udeležba dirkačev prekosila vse dosedanje grajske prireditve, kakor tudi, da bo borba med posameznimi klubi in dirkači srdita. Prireditev bo nudila občinstvu, ki je vabljeno, da se je udeleži čim številneje, od- počitek v sedanji napetosti in pričakuje se, da bo na Gradu mrgolelo gledalcev. Opozarjamo pa že v naprej, da se bo vodstvo dirke, ki garantira, da bodo vse tehnične izvedbe na vrhuncu, strogo držalo policijskega cestnega reda. kakor tudi točne izvedbe sporeda. Nadalje prosi vodstvo, da se upošteva propagandni značaj danes tako važnega motociklizma, kar vse, če hoče organizacija delati intenzivno, je združeno s stroški, zaradi česar prosimo, da se občinstvo odzove tudi spontano, sicer samo na sebi upravičeni zahtevi, na plačilo vstopnine. Moto-Hermes V nekaj vrstah Po daljšem odmoru — za Ljubljano je trajal cele tri tedne -r-.se bodo to nedeljo spet nadaljevale nogometne tekme za državno prven»tvo v Hgi. Spored bo to pot kompleten in bo obsegal vseh šest tekem petega kola po naslednjem razopredu: v Beogradu: Jugoslavija — Hašk in Jedinstvo — Ljubljana, v Zagrebu Gradjanski — BSK, v Splitu Hajduk — Bask, v Skoplju Gradjanski — Slavija (Varaždin) n v Sarajevu Slavija — Sparta. Ljubljana bo imela torej nasprotnika, ki je na domačih tleh zelo nevaren, sicer pa tudi med onimi enajstoricami li-gaške družine, pri katerem bi bilo prav koristno dobiti vsaj eno točko. Beograjski tekmi bosta na različnih igriščih. V Vajraždinu je imela preteklo nedeljo tamkajšnja Slavija velik lahkoatletski miting, na katerem so razen številnih domačih 'ln znanih zagrebških atMav nastopili tudi nekateri predstavniki slovenske lahke atletike iz Maribora in Ljubljane, častno se je na tem mitingu odrezala Železničar jeva lafckoatletska sekcija, največje pre senedenje pa je vzbudil naš znani rekorder in član ljubljanske Ilirije ing. St*piš-nik, ki je v metu kladiva z znamko 50.24 m dosegel nov jugoslovenski rekord v tej disciplini. Nov dokaz več. kako škoda je bilo, da tega odličnega atleta po malomarnosti odločilnih gospodov pri JLAS letos ni bilo na balkanskih igrah! Na občnem zboru zagrebškega nogometnega saveza, ki je bil preteklo nedeljo, je prišlo med »vlado« (g. Berg-erja) in opozicijo do tako burnih prizorov, da je moral slednjič poseči vmes zastopnik oblastva in razgrete zborovalce poslati na ulico. Občni zbor je bal predčasno zaiključen, čeprav je g. Bergerju po njegovem poteku kazalo prav dobro. Toda opozicija z Gradjanskim na čelu je pri vsem tem med razpravami dvignila takšen vik in krik, da g. Berger zaenkrat ni ponovno prišel do svojega predsedniškega mesta. Glasne zasluge pri tem si vsekakor lahko lasti znani g. Jakopič, dolgoletni tajnik in menažer Gradjanskega. Sedaj je ta opozicija ,obstoječa iz 38 klubov ZNP, objavila za javnost izjavo, v kateri svečano poudarja, da bo nadaljevala delo za »popolno ureditev raamer v hrvatskem nogometnem športu ln odstranitev vseh onih oseb, ki s svojim nedovoljenim prizadevanjem škodujejo edinstvenemu in složnemu delu vseh klubov ZNP«. Znana enajstarica zagrebške OoncoreB-je ki je morala letos po dramatični borba z Varaždinsko Slavijo znova okusiti gi®-kj kruh v podSaveznem tekmovanju, je preteklo nedeljo doživela neljub poraa, ki ji bi gotovo še kvaril lepe načrte o zopefc-neim povratku med BgašSca moštva. Igrate, je s povprečnim moštvom domače Ferrari je ni izgubilo obe točka z rezultatom 2h3. »MotoKlufo Ilirija« Ljubljana — *atoi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba ge. Gramove, matere našega zaslužnega čiana in odbornika g. Jožka Groma. Pogreb bo danes v sredo dne 28. t. m- oib poa 15. na Vrhniki. Upravni odbor. SK Mar8. Izredna odborova seja bo drevi ob 20- v gostilni Zaje. Na sejo se vabijo vsi gg. odborniki; zaradi važnost! je udeležba obvezna. — Tajnik. Plavalna sekcija SK Ilirije. Sestanek vsega članstva, tudi naraščaja in novincev, bo danes v sredo ob 18. v klubskem tajništvu nad kavarno »Evropo« zaradi I ureditve treninga in članarine; vsak naj prinese s seboj klubsko izkaznico. L ju gosi. splošna plavalna šola. — Urnik ' za tečajC V^zimskem ■ kopalffiču SK Ilirije je: tečaj £a tekmovalce: moški od 14 do 16., defcfeta Od 17&> do 19.; reševalni tečaj od 16. do 17.30. V tečaj za tekmovalce sprejema trener v kopališču, pri-javnine ni Slaba letina gub na štajerskem Vitanje 27. septembra Medtem ko smo imeli lansko leto na bivšem Štajerskem še precej ugodno letino gob-jurčkov in se je blago kolikor toliko zadovoljivo spravilo v denar, ne moremo trditi tega za letošnjo letino. Poletne rasti sploh nismo imeli letos in tako imenovana jesenska rast se ie pojavila že v drugi polovici avgusta ter je trajala komaj do polovice septembra. Zaradi nasto-pivših hladnih noči in večkratne slane pa je tudi ta rast v poslednjem času skoraj popolnoma prenehala, čeprav imamo lepih im sončnih dni v izobilju. Ker se z nabiranjem in sušenjem gob pečajo pretežno kočarji in kočarice ter brezposelni, sploh mali ljudje, je razumljivo, da so le-ti ob letošnji slabi letini gob bridko razočarani Saj so z nabiranjem ter sušenjem gob druga leta zaslužili lepe denar-ce, ki so jim omogočili vsaj skromno preskrbo preko dolgotrajne zime. Ker zaradi omenjenih vremenskih neprilik m letos pričakovati še kake gobje rasti, je povsem umevno, da pomeni to hud udarec za 'vse one male ljudi, ki se že leta sem pečajo c nabiranjem in sušenjem jurčkov. Enostavno, Prijetno, Učinkujoče S Vsakdanja nega las z Lotionom Silvikrin deluje osvežujoče, okrep-1 ju joče in z velikim učinkom. Zadostuje malo namočiti lase in kožo glave. Taka nega las je uspešna, ker od nje tkivo za rast las dobi naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Ta nega las ima TRI PREDNOSTI: » Lasni korenini dajete novo Hff- ljenjsko energijo, $ Odstranite prhut in sprečite izpadanje las, Svojim lasem dajete lepoto In naraven sijaj. Steklenice po Din 27'.— in 48.—. naravna hrana za lase poživlja rast las Y-407-H Motorni vlak prvič v Ljubljani Ljubljana, 27. septembra Naše železnice so danes doživele pomemben, zanimanja vreden dogodek: prvikrat je v Ljubljano iz Zagreba privozil motorni vlak, kakršne je železniška uprava doslej z uspehom uvedla že na nekaterih važnejših progah. Vlak je prispel na glavni kolodvor ob 13.59 in pol minute, a za progo v dolžini 142 km, kolikor je od Zagreba do Ljubljane, je potreboval samo 1 uro 55 in pol minute. Brzi vlak prevozi to razdaljo v 3 urah 40 minutah. Bila je to prva poizkusila vožnja na progi Zagreb—Ljubljana, o kateri so železniški strokovnjaki iz,prva trdili, da zaradi slabega stanja po vsej priliki ne bi vzdržala brzine motoriziranega prometa. A kakor so se izrazili člani komisije, ki so biii to pot edini potniki vlaka, je prva poiz-Jcusna vožnja prinesla prav povoljne uspe-»be. Ob 15-04 se je vlak vrnil proti Zagrebu. Jutri se poizkusna vožnja ponovi. Najbrž smemo upati, da bo tudi železniško omrežje naše direkcije, ki izkazuje najži-vahnejši promet v državi, v dogledmem času dobilo motorizirano zvezo z Beogradom. ftUjfia^, dkil ! Srednje šole so tekmovale v plavanja Ljubljana, 27. septembra Poslednje letošnje plavalne tekme so H r nedeljo dijaki tjobljmukih srednflk Sol v kopališča Ilirije. Tekmovanje je pokazalo, da je med našami srednješolci ghimtuzija s 7 tekmovalkami, H jih prlkam-je naša sBka t zavodovbn ravnateljem na sredi. Zavod si je pridobil prehodno dar&o plavut j tega podsaveza, lepo kristalno nsza to dobi r trajno lasi tkta&oia, katese ph*- go dobrih plavače*, od katerih nekateri Se detj časa as/Ješno nastopajo pri domačih plavalnih tekmah. Moško srednješolsko prvenstvo s je priborila lih realno-državna zmagajb trikrat zaporedoma aQ pet-, hrai r presledkih. Direktor dr. Bajec je k ten *» pripomnil, da pride za njegov zavod v poštev le trikratna zaporedna zmag/a.'.. ^JUTROš St 225 ar-1 Sreda, 28. IX. 1988. JACKSON OREGORT: 68 HCI SOLNCA Roman. Vseeno pa mi nekaj pravi, da nista mrtva, c Ni se dalje zanimal za te reči. Če bi bil hotel razjasniti vse do kraja, bi mu bilo vzelo preveč časa, onadva pa sta morala misliti zdaj na lastno rešitev. Kendric je takole razpredel vso reč: Zoraida je padla v vrtove zlatega kralja. Ni se mu zdelo verjetno, da bi mogla po isti poti splezati nazaj. Prav tako si ni mogel misliti, da bi utegnila imeti s seboj vso množico ključev, ki bi jih bdla potrebovala, če bi hotela po svojem podzemskem hodniku priti na farmo nazaj. Zdelo se mu je, da je tako ukrenila božja pravičnost, ki na svetu vse izravna in poravna: za večne čase je bila Zoraida zaklenjena v srce stare Mehike. Zoraida s svojimi svečeniki, stražarji in otroki, ki jih je držal tam ujete njen trdi, neizprosni ukaz. XII. Biserna ogrlica Od daleč sta cula slabotne, zmedene glasove. »Morda je že zdajle prišla ugodna prilika, ki sva je hotela čakati do večera,« je rekel Kendric. »Četudi ni daleč od farme, so najbrž mnogi, če ne vsi, prijezdili do sem; njihovi konji še morajo biti doS t kanjonu, če se jim hmiuzueva poonO&Teog&. Krepko poti tam in prideva do konj, medtem ko naju bodo iskali tod okrog—* »Po kakšni poti?« Betty se je za trenutek zbala, da je namenjen skozi odprtino za Zoraido in Riosom. »Še en izhod je«, ji je razložil. »Stopite z menoj. A praznih rok kajpak ne bova odšla.« Naglo je prebrskal stare skrinje. »Samo brž,« je prosila Betty. »Čemu pa nama bo zaklad? Vsak trenutek lahko naju izslede. Brž, za pet ran božjih!« »Saj že grem,« je odvrnil. »Samo krila morava še vzeti s seboj, da bova lahko letela.« Videla je, kako je razne predmete vtikal v žep. Potem je šel še inalo dalje, da ni mogla razbrati, kaj počne. Samo slutila je, da nekaj baše v vrečo in v žepe. Ta trenutek je v Betty gorela samo skeleča želja, da bi čimprej prišla do svežega zraka in na varno. »Sem že tu.« Jim je spet stal tik nje. Prijel jo je za roko. »Samo za menoj!« Odvedel jo je k poševnemu predoru, ki je prav tako držal na prosto. Sic~r bi se bila Betty bala odprtine, a zdaj je brez pomišljanja sprejela vsako priliko za beg. Še zmerom je bilo slišati od daleč vik in krik zasledovalcev in bal se je, da Zoraidini ljudje odkrijejo skrivnost premikajoče se skale in vderejo za njima. Kendric je prvi stopil v predor. Z obema rokama se je oprijel roba odprtine, se spustil in odskočiL Ni dolgo padal, varno je priletel na oprfjei AAote stene. Beltjh ma je prožila vrečo in puško, nato pa se je sama spustila za njim. Ujel jo je v naročje. Potem sta hitela dalje, ne da bi se bila resno bala, kaj vse še utegne priti Predor je precej strmo držal navzdoL Previdno, ped za pedjo, sta se plazila, največkrat po vseh štirih. Čim dalje sta bila, ožji je postajal prehod. Kendricu se je vsilila strašna misel: morda utegne biti izhod preozek, da bi mogla skozenj, povratek pa bi bil nad vsako mero težaven. Ko sta prišla do kraja, na katerem je Betty našla varnega oprijema, da je lahko obstala, je zaklicaL, naj počaka, sam pa si je prizadeval dalje. Zdaj ga je začela puška ovirati pri spuščanju navzdoL Obeh rok mu je bilo treba, če se je hotel obvarovati, da ne zdrsi v globočino. K«- je bila Betty za njim, jo je nosil tako, da mu je cev visela navzdoL Sklonil je glavo in poizkušal pogledati proti izhodu. Daleč nekje, bog ve kje, je uzrl snop solnčne svetlobe — edini, poslednji up njegov. Spet je opazil nekaj grmovja — najbrž je raslo na majhni skalnati polici. Ali pa je bil morda strm prepad? Ko bo končno dosegel izhod iz ozkega kanala, — če je sploh toliko širok, da bi človek mogel skozenj — ali bo prišel na varno ali pa ga bo kakor težko klado vrglo kakšnih petdeset čevljev v globočino? »Grmovje bo gotovo zadržalo puško,« si je dejal, »vsekakor je prišel čas, ko moram imeti obe roki prosti.« St«rffl>tareJ paško in gtedd za njo. Zažven-ketaia je skoei predor in pred oči mu je prišla spet šele, ko je dosegla grmovje. A vejevje se je vdalo, puška je zletela skozenj in je izginila kdo ve kam Za njo je poslal še vrečo, a prej jo je skrbno zavozlal Nikakor ni bil malo v skrbeh, a vendar je z napeto pozornostjo delal dalje. »Vse je v najboljšem redu,« je zaklical Bettj. »Krepko se držite, dokler vas ne pokličem!« Ped za pedjo se je tipal dalje. Vsaka reža v skali dot je sittžfla za stopinjo in prijem. A na lepem se mu je košček skale, ki mu je zanpal svojo težo, odkrušil od stene in Kendric je začel drseti navzdoL Divje je iskal novega prijema, a padal je zmerom z večjo brzino. Cul je, kako je zaječala Betty nad njim. Videl je, kako ga meče preko čeri. Potem je začutiL kako je padel v grmovje, kako ga je prebil in se nezadržano kotalil po strminL Sapa mu je pohajala, ko je krepko pretresen priletel na trnjev grm na majhni skalnati ravnici. Naglo je planil na noge in zlezel nazaj do izhoda predora. Izhoda samega izprva ni mogel uzreti, pač pa je videl grmovje, ki ga je zakrivalo. Tam je stala tudi njegova puška s cevjo zapičena med dvoje skaL Rad bi bil zaklical Betty, a si ni upal, ker ni vedel, kako blizu se utegnejo nahajati Zoraidini ljudje. Samo to je vedel, da Betty ne bo mogla na veke ostati na mestu; ali ji bo spo-drselo kakor njemu, ali pa bo v smrtnem strahu poizkusila dospeti nazaj, v zakladnico. Mali oglasi Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din.; za šllro aH daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krojaški mojster ali kroj. mojstrica z obrtnim listom se išče. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Takoj«. 22928-1 Prvovrstno kuharico perfektno, ki govori nemško in opravlja vsa gospodinjska dela samostojno, za takoj iščemo. Gledališka ul. 16-1., levo. 22918-1 Perfektna pomočnica v angleškem delu dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22922-1 Frizerko Dobro moč, sprejmem takoj ali po dogovoru. Pon. z pogoji na naslov Josip Folak, Rakek. 22892-1 Vzgojiteljico k štiriletnemu dečku z zna-niem nemškega jezika in lepega obnašanja iščem za takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Imam srce do otroka.« 22907-1 Šoferja — mehanika treznega, marljivega, z dobrimi izpričevali, kateri se razume na Dieseiske motorje, išče avtobusno podjetje v Zagrebu. Stalno mesto. Nastop takoj. Vse ostalo po dogovoru. Osebno se predstavite v Frankopanski ul. 13, Zagreb, M. Bed-njanec. 22896-1 Brivskega pomočnika mlajšega, takoj sprejmem. Josef Rudolf, brivec, Tržič. 22913-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna dela, dobe službo v posredovalnici v Wolfovi 10. Isto-tam je prenočišče za ženske in se naroča list »Gospodinjska pomočnica.« 22912-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 5 din; za Šifro ali dajanje naslova 5 din; naimanjši znesek 12 din. Kot pomoč gospodinji iščem službe. Znam kuhati, šivati in vsa druga dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22893-2 Stalno službo iščem. Sposobna sem za vs?. hišna dela, šivam, kuham, dobro govorim nemško. Vprašajte: Suvoborska št. 35, pri Smrekarju. 22847-2 Pisarniška moč vešča slovenskega, srbohr-vatskega in nemškega jezika ter vseh kontrolnih del z večletno prakso želi pre-meniti službo. Ponudbe na podružnico Jutra, Maribor, pod šifro »Zmožna«. 22496-2 Zaslužek Beset<» KOZMETIČNO PRVO SVETOVNO PODJETJE zastopstvo za Jugoslavijo sprejme KOZMETIČARKO in prodajalko za Zagreb. Pri zadnji strokovna izobrazba nepotrebna. — Obširne lastnoročno pisane ponudbe s prilogo fotografije pod »MAKE-UP« na Propagando d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. Dne 3. oktobra t. L ob pol 9. uri se bo vršila pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi številka 16 DRAŽBA ENONADSTROPNE VILE na Vodovodni cest! št. 41. V vili je troje stanovanj ter je davka prosta do konca leta 1951. Sodno je bila ocenjena na Din 359.200.—, najmanjši ponudek pa znaša Din 179.600.—. Pred dražbo je vložiti varščino v znesku Din 35.920.—. Zimski vozni red Zimski vozni red v mednarodnem prometu se uveljavi ob polnoči od 1. na 2. oktober, v lokalnem prometu pa ob polnoči od 2. oktobra na 3. oktober 1938. Spremembe voznega reda na naših progah so večinoma navedene že na stenskih voznih redih, poleg teh pa stopijo v veljavo dne 3. oktobra 1938 še naslednje spremembe, ki niso označene na stenskih voznih redih: Brza vlaka štev. 10-9 vozita na progi Beograd—Jesenice dnevno redno nepretrgoma še do konca oktobra 1938 in sicer vozi brzi vlak št. 10 iz Beograda zadnjikrat 30. oktobra in brzi vlak štev. 9 z Jesenic zadnjikrat 31. oktobra 1938. Nadalje vozi brzi vlak štev. 10. v zimski dobi še iz Beograda do Jesenic od 22.-23. decembra 1938 do vključenega 10.-11. januarja 1939 in od 5.-6. aprila do vključenega 12.-13. aprila 1939; brzi vlak štev. 9 vozi od Jesenic do Beograda še od 23.-24. decembra 1938 do 11.-12. januarja 1939 in od 6.-7. aprila do 13.-14. aprila 1939. Prihodni odnosno odhodni podatki teh vlakov so na stenskih voznih redih. Potniški vlak štev. 630, ki odhaja iz Zagreba glav. kol. ob 19.30 in je vozil dosedaj le do Brežic, je podaljšan do Raj-henburga. Prvi jutrnji vlak štev. 2111 vozi tudi v zimski dobi iz Rogaške Slatine v Zagreb in istotako tudi zadnji večerni vlak štev. 2126 iz Zagreba do Rogaške Slatine. Izletniški vlak štev. 928-920-929 Ljubljana glav. kol.—Bistrica Bohinjsko jezero vozi še do vključno 6. novembra 1938 ob nedeljah in praznikih. Izletniški vlak štev. 920-929 Ljubljana glav. kol.—Bistrica Boh. jezero prične voziti dne 18. decembra 1938 in bo vozil ob nedeljah in praznikih do preklica. Navedeni izletniški vlaki imajo v označenih dobah na Jesenicah zvezo iz Rateč-Planice z vlakom št. 8620-8629. Lokalni vlak štev. 937, ki je dosedaj vozil le do Podnarta-Krope, je podaljšan do Kranja, kamor prispe ob 7.28. Lokalni šolarski vlak štev. 928 ob delavnikih na progi Lesce—Bled—Jesenice izostane. Na progi Jesenice—Bistrica Boh. jezero izostane potniški vlak štev. 930 (odh. Jesenice ob 5.50), vozi pa zato vlak št. 940 (odh. Jesenice ob 22.28 in prihod Bistrica Nase gledališče drama Sreda, 28.: Car Fjodor. Red Sreda. Četrtek. 29.: Veriga. Red Četrtek. Petek. 30.: Zaprto. Sobota. 1. oktobra.: Izsiljena zenitov. Ljo-be^en-zdravnik. Premiera. Premiersfci flhpTi rnfl, v A. Tolstejevi tragediji >Car Fjodor« so naslikani dogodki kot dejanja, kot življenjska in zgodovinska dejstva izza naj-tolj razgibanih dob v Rusiji, zapleti izhajajo iz značajev iz napetosti ter borev med njimi. Je torej drama ali prikaz življenja kot nujne posledice srečanj in trenj med nekimi izrazitimi osebnostmi. To so: car Fjodor (Kralj), Borijs Godunov (Levar) in knez Šujski (Cesar). Francoski klasik Moliere. ki je ustvaril na podlagi ikamedUje deHarte v Franci ji .popolnoma svojevrsten slog komedije z ostro satiro na meščanstvo in plemstvo ter si je pridobid s stalnimi figurami, ki nastopajo v nekaterih njegovih komedijah tekom let za časa svoje igralske in pisateljske kariere največji uspeh, je zastopan ▼ letošnjem repertoarju drame z dvema eno-dejankaima »Izsiljena ženjtev« in »Ljubezen-»dravnik«. Duhoviti ie zabavni deli z Lrpahom v glavni vlogi, je zrežiral prof. Šest. Premiera bo v soboto 1. oktobra za Premieraki abonma. OPERA Sobota, t oktobra.: Boris Godimo«. Bed A. Otvoritvena predstava. Nedelja, 2^ Prodana nevesta. laven. Znižane oeme od 30 din navzdol. Letošnjo sezono bo otvorila opera s nizom slovanskih deL Prva vprizoritev, to je otvoritvena predstava bo v soboto, L oktobra, za red A. Izvajala bodo vetM-ko rusko opero »Boris Godunov«. V nedeljo. 2. oktobra, bodo peli Smetanovo opero »Prodana nevesta«, nakar bo sledilo Gotovčevo delo »Ero z onega sveta«. Opereta to zastopana z Glozovim delom »Na sinjem Jadranu«, ki je imelo v Zagrebu izredno 'ep uspeh. Kot ljudsko predstavo bodo ponovili »Gorenjskega slavčka«. Izmed dal b»ije glasbene terature bo prieei na vrsto naprej Donr-zettijev »Ljubavni napitek« s slavnim tenoristom Chrjtsty Šolar i jem v glavm* .partiji, nadalje Massenetov »Don Onichot«. Smetanov »Poljnb« ter Verdijeva >Aida« v norci zasedbi. Vprizxwaia se bo tudi opereta »Gejša«, ki so jo izvajali v predsezonL Boh. jezero ob 23.13). Ob nedeljah in praznikih kadar vozi izletniški vlak štev. 929 izostane na progi Jesenice—Bistrica Boh. jezero vlak štev. 919. Na progi Kranj—Tržič izostane vlak štev. 8516 (odh. Kranj ob 16.), vozi pa zato vlak štev. 8516 b, (odhod Kranj ob 16. uri 10. minut in prihod v Tržič ob 16.39). Na progi Jesenice—Rateče Planica Jz-ostaneta potniška vlaka štev. 8632 (odh. Jesenice ob 11.45) in 8625 (odhod Rateče Planica ob 15.21), vozita pa zato mešana vlaka štev. 8636 in 8637. Vlak štev 8636 odhaja z Jesenic ob 11.45 in vlak štev. 8637 iz Rateč-Planice ob 14.28. Vlaka št. 8619 in 8622 vozita le ob sobotah in dnevih pred prazniki. Vlak štev. 8619 odhaja iz Rateč Planice ob 20. in vlak štev. 8622 z Jesenic ob 22.31. Ob nedeljah in praznikih, kadar vozi izletniški vlak št. 8620 izostane na progi Jesenice—Rateče-Plani-ca vlak štev. 8630. Na progi Ljutomer—Radgona izostaneta mešana vlaka štev. 8832 (odhod Ljutomer ob 8.14) in 8831 (odhod Radgona ob 17.19), vozita pa zato potniška vlaka štev. 8812 in 8837. Vlak štev. 8812 odhaja iz Ljutomera ob 8.14 in vlak štev. 8837 iz Radgone ob 17.40. Nadalje vozita na progi Ljutomer—Gornja Radgona vlaka štev. 8818 in 8819. Vlak štev. 8818 odhaja iz Ljutomera ob 6.10 in vlak štev. 8819 iz Gornje Radgone ob 7.1. Na progi Velenje—Dravograd Meža izostaneta vlaka štev. 9111 in 9120, ki sta dosedaj vozila le ob torkih in sredah, odnosno ob ponedeljkih in torkih. Na progah Ljubljana glav. kol.—KarJo-vac, Grosuplje — Kočevje, Trebnje — Št. Janž in Novo mesto—Straža Toplice je podaljšan pomet izletniških vlakov štev. 9221-9222, odnosno priključnih vlakov ob nedeljah in praznikih do vključno 6. novembra 1938. Zaradi tega izostanejo ob nedeljah in praznikih do vključno 6. novembra na progi Karlovac—Novo mesto vlaka štev. 9213 in 9218, na progi Grosuplje—Kočevje vlaka štev. 9314 in 9317, na progi Trebnje—Št. Janž vlaka št. 9434 in 9435 in na progi Novo mesto—Trebnje vlak štev. 9434. Vsi prihodni odnosno odhodni podatki navedenih vlakov so na stenskih voznih redih. R I INSERIRAJTE V „JUTRU"! Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj m obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče tn »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oi. & Sreda, 28. septembra Ljubljana 12: Pisan drobiž (plošafe). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20s šramel »škrjanček«. — 14: Napovedi — 18: Koncert na wurlišldh orglah (plošče). — 18.40: Mladinska ura: Po novem zemljevidu Evrope LL (dr. Valter Bohinec). — 19: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac. ura: lOletnica kmetijskega zadrugarstva. — 19.50: Iz naravoslovja (prof. Fr. Pen« gov) — 20: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. — 20.45: Solistične točke: saksofon in ksilofon (plošče). — 21.15: Citraški dueti (gg. Vilko Skok in Ivan Kosi). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Znani plesni orkestri (plošče). Beograd 16.45: Koncert orkestra ln plošče. — 20: Narodne pesmi in humor. — 21.30: Plošče in petje. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.30: Koncert češke glasbe. — 20.15: Program po napovedi — Varšava 21.10: Chopinov« klavirske skladbe. — 22: Lahka glasba. — Sofija 19: Orkester in solisti. — 19.30: Brač. — 20: Petje. — 20.55: Pester glasbeni spored. — 22.15: Narodna glasba in ples. — Dunaj 19.30: Plošče. — 12J.5: Švedska glasba. — 18.40: Jesenski zvoki. — 20.10: Zborovsko petje. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 19: Lahka godba. — 20.10: Crtre in harmonika. — 20.45: Veliki orkester. — 22.30: Ples. — Miin-chen 19.15: Orkester in pevcL — 21: Glasovi samote. — 22.40: Kakor Dunaj. — Pariz 20: Plošče. — 20.30: MUhaud: »Be-raška opera«. — 23: Plošče. - Damske plašče za fesen in zimo blaga za plašče in kostume imefi tvrdka F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče in kostume izdelujemo tudi po meri. Izdelava in kroji prvovrstno! Oglasi v „Jntrn" Imajo vedno največji uspeh! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran« — Za tnseratni del Je odgovoren Alojz Novak, — Vsi s Ljubljani*