ilJn^l Tjf>k đaci svečor, izituši r>cdeije in pr*£riike, ter re!,i» po posti prejemsvu ?.+ avatro-ogrsice dežele za vse leto 2b X, za pol leta .'A K, z* eetrt leta h K M3 h, za eu nieseC 2 K 30 h. Za LJubljano 8 no?n'an)em na dom KI v«e leti .4 K, ca pni icta 13 K, za četrt leta d K, na en mesec £ K. Kdor hodi sam poni, plača aa vse leto .ii K, za pol leta 11 K, za četrt leta h K 60 h, za en mesec 1 K 00 h. — Za tuje deieie tolika več, kolikor znaša poštnina. — Na naroči)« frrez istodohve vpoŠUjatve naročnice so ne ozira. --- Za oznanila ar. plaenie od peterostopne petit-vrste po iS h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Če se dvakrat in po B h, Če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole fraukovatt — Rokopis se ne vračajo. -- Uredništvo in upravništvo je ▼ Knafiovih ulicah Št. 6, in sicer nredniSUo v I. nadstr., upravniitvo p« v pritličju. — Upravnižtvu nai se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 b. Upravništva telefon št. 85. Klerikalno-neiitška zveza. Glasilo klerikalne stranke, brunmi _Sloveneca, se že ves teden v potn svojega obraza trudi, da bi utajil zvezo, ki jo je sklenil strankini vodja dr. Šusteršič v zadevi volilne reforme z Nemci v svrko, da pridobi svoji stranki nadvlado v deželi, ubije napredno, svobodomiselno meščanstvo in zagotovi propadajočim nemškim veleposestnikom za večne čase tisti vpliv in tisto moč, ki so jo doslej po krivici uživali na Kranjskem. Toda ves ta trud je brezuspešen, zakaj dejstvo, da ta zveza obstoji med klerikalci in Nemci, je tako očito in jasno, da se je ne da prikriti, še manje pa utajiti in čimbolj r Slovenec0 kriči in se zvija, tem jasnejša postaja stvar in tem sigurneje se da •rditi, da so klerikalci v resnici sklenili z Nemci nemoralen političen konkubinat. Te trditve klerikalci ne morejo pobiti z nobenimi dokazi in argumenti, s prostaškim zabavljanjem, psovanjem in farizejskim zavijanjem se pa nobena stvar, ki faktično obstoji, ne da spraviti s sveta, še manj se pa da s takšnim postopanjem preslepiti javnost, ki nikakor ni tako omejena, kakor mislijo klerikalci. Komur se stopi na prste, ta kriči. Prav tako je s klerikalci. Očitanje zveze z Nemci jih je zadelo v živo, zato kriče in vpijejo na žive in mrtve, misleč, da bodo s svojim krikom prikrili svojo sramoto. A ta sramota se ne da prikriti in spraviti s sveta, ako pošlje klerikalni izvrševalni odbor v „ Slo vene au :udi sto takih oficialnih komunikejev, kakor je včerajšnji, v katerem se za-irjuje, da stoji stranka slejkoprej na tališču splošne in enake volilne pravice, odobruje postopanje klerikalnih poslancev v deželnem zboru, odklanja vsak nadaljni kompromisno pogajanje z napredno stranko, poživlja vlado, naj volilno reformo oktroira in končno zatrjuje, da med njo in Nemci „ne obstoji nikakršna zveza". Tega komunikeje pač niti klerikalci ne smatrajo resnim, marveč so ga LISTEK. Naravoslovne črtice. IX. (Mikroskopi — ahromati in apo-hromati — ultra mikroskopični drobci — kovinske bolezni). (Konec.) Šlo se je torej za to, da bi mogli zagledati tiste neznatne drobce zlata, ki so zaplavljeni (in ne kemično zvezani) v steklu. V to svrho so obrusili kar najnatančnejše mogoče kos takega stekla na dveh druga na drugo navpičnih stenah. Skozi eno steno je padal razsvetljujoč žarek ter razsvetljeval zlate drobce, skozi drugo steno pa se je gledalo z mikroskopom nanje. In res sta jih zagledala, ploskve, katerih stranica je merila saj 0 000006 mm, ako je steklo razsvetljevalo solnce, ali električna luč (obločnica) z močjo saj 1000 sveč na 1 mm2. Tu naj povemo, da so najmanjši tresljaji ultra-Tioletne luci 0 0002 mm dolgi! obelodanili samo, da bi nasuli peska v oči svojim backom, da bi ne uvideli, kako ostudno in grdo igro igrajo klerikalni kolovodje z njihovimi interesi pod pretvezo, da se bore za ^ljudske in narodne pravice". Naravnost smešna in absurdna je trditev, da stoji stranka slejkoprej na stališču splošne in enake volilne pravice, ako se v isti sapi naglasa, da obenem odobruje postopanje klerikalnega kluba v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega. Ako bi klerikalna stranka dejansko in odkritosrčno stala na stališču splošne in enake volilne pravice, potem bi pač ne mogla in ne smela priznavati nobenih privilegijev in izključeno bi bilo, da bi delovala na to, da seohranijotudi za bodoče kakršnekoli pred-pravice. Stoječ na temelju splošne in enake volilne pravice, bi morala klerikalna stranka že z ljudskega in narodnega stališča odkloniti a priori takšno volilno reformo, kakor jo je predložila vlada deželnemu zboru kranjskemu, zakaj ta volilna reforma je naravnost ironija na resolucijo, ki jo je sklenil kranjski deželni zbor v svojem predzadnjem zasedanju. Vladna volilna reforma je zasnovana na starih privilegijih in kar je v nji novega — splošna kurija, j e samo potvora splošne in enake volilne pravice. Stranka, stoječa na stališču splošne in enake volilne pravice, bi take volilne reforme nikdar ne smela pozdravljati z veseljem, še manj pa jo proglašati kot sprejemljivo. Klerikalna stranka se niti en hip ni pomišljala tega storiti, kar j* jasen dokaz za to, da je njena zahteva po splošni in enaki volilni pravici hinavska in neodkritosrčna in da ji služi samo kot pretveza, da doseže premoč in nadvlado v deželi. Po vladni predlogi bi se klerikalcem izročila vsa oblast v deželi; zato so se je klerikalci takoj trdno oprijeli in vrgli brez pomišljevanja Molekulov seveda pri tem še dolgo ne bi bilo mogoče videti, ker bi morali imeti za to še dosti močnejšo razsvetljavo, kakor jo daje naše solnce, kajti molekuli so še desetkrat manjši — po računih so približno dobili število 0-0000006 kot njihovo velikost. Kako neznatno majhni so ti delci zlata, bo razvidno iz tega, da bi navzlic visoki specifični teži zlata 1.000.000.000.000.000 (tisoč bilijonov) takih drobcev komaj 1 miligram tehtal! Za prakso seveda nima saj sedaj še tak mikroskop nobenega pomena. Za sedaj uporabljamo še vedno stare drobnoglednike, ki nam pomagajo v boju proti onim drobnim živalcam in rastlinam, katere imenujemo s skupnim imenom mikroorganizme. Na tisoče teh bitij, nedolžnih in nevarnih za naše zdravje, koristnih in Škodljivih za naše življenje je pokazal mikroskop. Odkril nam je pro-vzročitelje naših živalskih in rastlinskih bolezni, morda nam nekdaj tudi pove vzroke onih bolezni, na katerih trpe — kovine. preko krova vse tiste principe, za katere so se preje zavzemali, da, Šli so celo tako daleč, da so koncedi-rali za večne čase nemškim veleposestnikom 10 mandatov, tistim veleposestnikom, katere so preje leta in leta najljutejše napadali in katere so hoteli z bičem iztirati iz zbornice. Temu propalemu, izmozganemu nemškemu velepo-sestvu, ki ni niti v socialnem, niti v gospodarskem, niti v kulturnem oziru vpoštevanja vreden faktor, so lahkim srcem zasigurali 10 mandatov, dočim so slovensko narodno - napredno stranko hoteli zadaviti privo-ščivši ji jedva borna dva mandata! Ti protežiranci naših klerikalcev so bili tisti Nemci, na katere so še nedavno tega ŠusterŠič in njegovi drugovi sipali ogenj in žveplo in jih polivali z najbolj smrdečo gnojnico. Po praznikih bomo jeli priobČevati citate iz govorov drja. SusteršiČa, drja. Kreka in drugih klerikalnih matadorjev, iz katerih se bo razvidelo, kakšna čuvstva so klerikalci takrat gojili napram nemškim veleposestnikom. In sedaj kar preko noči je postalo med njimi najdebelejše prijateljstvo, javni konkubinat; ^are.c\ mB Kxtreme be-riihren sicha! Napram izjavi, da odklanja klerikalna stranka za bodoče vsaka kompromisna pogajanja, smo do dna duše hladni, ker vemo in smo globoko uverjeni o tem, da se klerikalcem ne bo nikdar posrečilo ubiti svobodomiselnega meščanstva in da se proti volji n ar o d n e - n ap r e d n e stranke tudi v bodoče ne bode moglo ničesar skleniti v deželnem zboru. O tem so do dobra prepričani klerikalci sami, zato so tudi njihove bombastične grožnje, da se ne spuščajo v nobena kompromisna pogajanja več, ničesar drugega kakor papirnate bombe. Tudi klerikalni poziv, naj vlada volilno reformo oktroira, nas pušča docela ravnodušne. Vlada se za oktroa ni mogla odločiti niti v najburnejših časih, ko so jo v to poživljale najmočnejše stranke v parlamentu in Kovine? vprašate začudeni. Da, kovine! Pred nedavnim časom je prof. Heyn v vsi resnobi govoril o bolezenskih pojavih v železu in bakru. Ako segrevamo n. pr. železo preko 250—300° C.| dobi že druge lastnosti, kakor jih je imelo preje. Tako se okrog 400°jako rado lomi. Jako majhne množine vodenca primesanega v železo delujejo kakor strup. Tako železo postane neporabno, ker je skrajno krhko in lomljivo. Obe te ^bolezni železa" se dajo s primernim ravnanjem ozdraviti; metalurgi poznajo pa tudi take, pri kateri ne pomaga drugega, kakor železo nanovo preliti. Mnogokrat je vzrok „bolezniu, ako se železo neprimerno razbeli. To je velikega pomena v industriji, ker se stroji iz takega železa napravljeni večkrat lomijo in potro, ne da bi se moglo najti vzroka za to. Pri železu se da taka krhkost, provzrocena po prehudem razbeljenju, odpraviti, baker pa je treba pretopiti, druge pomoči ni. Vzrok temu je iskati v tem, da ras to kristali v bakru z zvišano temperaturo, pri železu pa je rast kristalov odvisna od naglice ohlajenja. sedaj bi naj ta usodepolni korak, ki doslej še nima precedence, storila radi motnih oči krivonosega, SusteršiČa ! Brumna, pobožna želja klerikalcev, ki pa ima to napako, da se jim nikdar ne bo uresničila! O tem ne more dvomiti niti klerikalna stranka sama, ako tudi morda misli, da je s svojo najnovejšo zvezo z Nemci postala tako silna in vplivna, da se ji bo rada ali nerada pokorila tudi vlada. To zvezo z Nemci bi naši črni brezdomovinci seve radi utajili, toda to se jim ne bode posrečilo. Vsa slovenska javnost ve, da se je ta zveza že dlje časa pripravljala. Predhodnik te zveze so bile deželnozborske volitve v k o -Čevsko-ribniškem okraju in občinskevolitve naJesenicah. Na Jesenicah so klerikalci in Nemci v bratski zvezi nastopili proti naprednjakom, pri deželnozborski vo-litvi v ribniško-kočevskem okraju so pa nemški Kočevarji z absentiranjem omogočili izvolitev Sukljetovo. Ako se uvažuje, da je med nemškimi veleposestniki nekaj takih, ki se odločno nagibajo na klerikalno stran, češ, da so veleposestniki agrarci, ki nimajo pravzaprav nobenega stika z meščanstvom, potem je pač umljivo, da se je zveza med Nemci in klerikalci prav lahko porodila brez posebnih porodnih boli. Ta zveza se je pokazala pri prvi seji v prošlem zasedanju. Nemci, ki so se preje z vsemi štirimi borili proti volilni reformi, in klerikalci, katerih deviza je bila preje ^splošna in enaka volilna pravica*, so nastopili kot enotna falanga za volilno reformo, ki bi naj z enim mahom ubila ono slovensko stranko, ki je nemštvu in klerikalizmu enako nevarna. Ta politični uboj se združenim bratcem ni posrečil, ker so se narodno-napredni poslanci vedeli ubraniti klerikalno-nemškili napadov. Ako klerikalci sedaj govore, da iz velikodušja in iz vzroka, da med njimi in Nemci ne obstoji nobena Kako spreminjajo včasih najne-znatnejše primesi lastnosti kovine, pokaže se zlasti na vanadijskem jeklu. Vanadij je precej nepoznana prvina s približno isto atomsko težo, kot jo ima železo. Ta kovina daje primešana železu v nezuatnih množicah 4%0 prav posebne lastnosti. Trdnostni koeficijent naraste na dvojno višino, na dosti večjo kot vseh ostalih rabljivih primesi, kot so mangan, krom, nikel in druge. Raziskovalci razlagajo ta vpliv vanadija na železo tako, da vanadij, ki ima posebno sorodnost do kisleca, odvzame železu zadnjo sled le-tega, ki je glavni vzrok njegove lomljivosti. Daje to mnenje verjetno, dokazale so preiskave železa na najmanjše kristale oksida v njem. In ravno ti okisovi kristalčki so vzrok lomljivosti in krhkosti železa. Kake važnosti pa je trdo železo in jeklo za kulturo, je znano ! Kajti kaj bi bilo človeštvo brez trdnjav in bojnih ladij, brez oklepov in brez krogel, brez kanonov in brez pušk! zveza, niso udušili napredne obstruk-cije, jim povemo javno, da bi bila deželnozborska seja na vsak način v sredo ob enajstih ponoči končana, če bi pri tem tudi rpocepalo" — ta fini izraz jemljemo iz „Slovenčevegaa leksika — nekaj klerikalnih poslancev! To je dobro vedela tudi kleri-kalno-nemška zveza, zato je raje strahopetno kapitulirala in dala sejo zaključiti! Nemci so se sicer ravnali po Schvveglovih besedah: „Meine Herren, wir miissen denVer-trag einhalten-, a vendar s tem niso mogli preprečiti poraza kleri-kalnonemške zveze! Poleg zveze z Nemci se je klerikalcem tudi očitalo, da so izdali in prodali koroške in štajerske Slovence! Na to težko očitanje klerikalni izvrševalni odbor nidal odgovora, marveč seje zavil v globok molk. Pod pezo izvršenega zločina so klerikalnim brezdomovincem onemela usta. <4 n i tace t, c o n-s e n t i t! Konstatujemo, da klerikalci sami priznavajo, da SO za Ju-deieve srebrnike prodali in Izdali koroške in štajerske Slovence vladi in Nemcem! Odslej nosijo na svojem čelu pečat narodnega izdajstva in e f i a 1 ts t v a , i n posten Slovenec bo v naprej pljunil pred takimi brezstidnimi kreatur a m i. F e j ! Parlamentarni položaj. Dunaj, 10. aprila. Spremenjeni položaj na Ogrskem bo brezdvomno vplival tudi na avstrijski parlamentarni položaj, in sicer postane stališče za Gautscha najbrže še težavnejše. Glede volilne reforme namreč ne bo mogla vlada več groziti z razpustom parlamenta. Na razpust državnega zbbra sedaj sploh ni misliti, dokler delegacije ne dovrše svojega dela, a vsled i a z m er na Ogr U hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Kakor Tomajevi, tako je bil tudi Prosen odločen, da naredi konec svojemu življenju in svojemu trpljenju. Treba je bilo le določiti, pri kateri priliki in na katerem mestu naj izvede svoji grozni namen. Posvetil je temu ves dan. Pregledal je in prehodil de enkrat ves Trst, jemal slovo od vseh ulic in trgov in kotičkov in obenem iskal prostor, kjer uresniči edino svoje hrepenenje. Zahotelo se mu je, da bi svojemu atentatu dal slovesen značaj. Zgodi naj se na prijaznem, lepo razsvetljenem kraju, kjer je mnogo in bogatih ljudi — si je rekel — ker naj bo atentat izraz smrtnega sovraštva zatirancev in nesrečnikov proti močnim in srečnim ljudem. Najprej je mislil na dvorano mestnega sveta, ali tam je bila galerija vedno polna in povrh tudi dobro zastražena. Istotako je bilo skoro nemogoče se vtihotapiti v namestniško palačo. Mislil je potem, da bi se ^splazil t skem sploh ne bo to mogoče pred koncem julija. Vlada bo pritiskala na odsek za volilno reformo, da dovrši svoje delo do konca junija, nakar nastane enomesečni odmor, da zborujejo delegacije. V avgustu začne nato zbornica razpravlj ati o volilni reformi, ako jo reši odsek do konca junija, kar pa bodo nasprotniki volilne reforme skušali preprečiti. — Druga težava za vlado je 4 00 milijonski kredit za nove topove in oboroževanje sploh. Vsled preobrata na Ogrskem bo vlada primorana iskati za ta kredit veČino v parlamentu. In tu nastane glavna ovira. Tisti, ki bi dovolili vojaške kredite, ne marajo volilne reforme, in tisti, ki si želijo volilne reforme, ne bodo je marali plačati s 400 milijoni. Sprememba v ministrstvu zunanjih zadev? Dunaj, 10. aprila. Že večkrat napovedana demisija ministra grofa 6oluckowskega sesedaj po končani ogrski krizi baje prav hitro izvrši. Dokaz temu je baje tudi dejstvo, da ga novi ogrski ministrski predsednik dr. TVekerle ni obiskal, kakor druge ministre. V ogrskih političnih krogih zatrjujejo, da že pri delegacijah, ki se zberejo zaradi proračuna v mesecu juliju, ne bo več grof Goluchowski ministroval. Njegov naslednik bo baje grof W e 1 s e r s -heimb ali pa peterburŠki poslanik baron A e hren t h a 1. Novi položaj na Ogrskem. Budimpešta, 10. aprila. Novi ministri so obiskali klub neodvisne stranke, kjer so bili z velikim navdušenjem sprejeti. Ministrski predsednik je rekel v svojem nagovoru: „Združili smo se k začasnemu, toda velikemu delu. ki bo ustvarilo izhod k večji bodočnosti. Upam. da bo iz našega skupnega delovanja pridobilo javno življenje velike uspehe.** — Trgovinski minister Kossuth je izjavil, da nova vlada ostane skupaj, dokler se ne dosežejo stavljeni ji cilji. „Dosegli smo že toliko, da obdajajo vladarja možje, ki bodo vplivali na njega tako, da se prepriča, da ogrska svoboda in zakonitost, ogrska ustavnost, da. ogrska neodvisnost tvorijo najmočnejšo oporo njegovega prestola.- Končno je izjavil, da bo tudi kot minister obdržal predsedstvo neodvisne stranke. Za brambovskega ministra bo imenovan generalni major Hugo floff-mann. Glede ministra za Hrvatsko še ni izbrana primerna oseba. Volilno gibanje se je že pričelo. V Budimpešti so že vsi okraji oddani kandidatom, in sicer so se mandati ponudili večinoma novim ministrom. Pod vplivom novih ministrov se bodo izvršile volitve gotovo popolnoma mirno. V novem parlamentu ne bo več teh strank, ki so v starem parlamentu igrale vlogo, namreč liberalna „nova" in napredna stranka. \ oditelji teh strank, Tisza, Banffv in Kri- dvorano Schillerjevega društva in med godbo na velikem trgu uprizoril svoje presenečenje,u ali tudi to misel je opustil, češ, „lahko bi spravil v nesrečo same siromake, a jaz hočem zadeti bogate in srečne ljudi.u Končno se je odločil za cerkev Sv. Justa. „Tu sem hodijo stare patricijske rodbine k maši, tu so bile vse te napihnjene gospe, vse te nečimerne gospodične, vsi ti lakomni in odurni signori birmani. Tu se tudi opravljajo največje cerkvene slovesnosti. Pravi tempelj napuha je ta cerkev; tu naj bo napuh kaznovan. In razdražena njegova domišljija mu je pričarala pred oči grandijozno strahotni prizor, kako uniči vso mogočnost, vse ba-haštvo in vso lakomnost na en mah, kako maščuje vse siromake na strahoten način. „Kristus je kramarje samo iz templja segnal — jaz uničim tempelj in vse. kar bo v njem in tudi samega sebe.u Šele ponoči je prišel Prosen domov. Prej si ni upal, ker se je bal, da bi po nesrečnem slučaju v veži na stopnicah znal naleteti na Ado. To stoffy se sploh ne bodo potegovali več za mandate. Budimpešta, 10. aprila. Novo ministrstvo je imelo danes prvo skupno posvetovanje. Sploh pa Čaka nove vlade toliko dela, da bo treba imeti skoraj vsaki dan ministrski svet. Treba je imenovati tudi nove državne tajnike in velike župane. Novi justični minister P o 1 o n y i je imel nedavno shod, na katerem je zelo strastno napadal vladarja. Državno pravdništvo ga je vsled tega obtožilo zaradi razžaljenja veličanstva. Sedaj mu je kot justiČnemu min. naznanil državni pravdnik, da je preiskava ustavljena. Srbski topovi. Dunaj, 10. aprila. Srbska vlada je brzojavno obvestila poslanika Vu-jića na Dunaju, da se je po mnogih ministrskih sejah pod kraljevim predsedstvom sklenilo, poveriti en del dobave Škodo v i tovarni, in sicer najbrže gorske topove in municijo. Odločitev se izreče šele po velikonočnih praznikih. Bel grad, 10. aprila. Ker je neka dunajska brzojavka zanesla v pruske časopise mnogo neresnic o Srbiji s prozornim namenom, se uradno razglaša: Z merodajnega mesta se odločno zavrača natolcevanje o nelojalni akciji srbske vlade glede priprav za revolucioniranje Bosne. Neresnica je, da ima srbska vlada v notranjosti dežele 1200 vsta-šev, pripravljenih za revolucijo vMa-cedoniji. Vlada ne vzdržuje niti enega vstaša. Ni res, da srbski agitatorji v Bosni in ob reki Drini delijo orožje. Največja neresnica pa je, da so v notranjosti Srbije ropi in uboji na dnevnem redu. Nasprotno je res, da vlada popolna javna varnost imetja, kakor tudi najlepši red. Tudi ni res, da je srbski tiskovni biro razširjal vesti o ptmtu v nekaterih bosanskih polkih. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 10. aprila. Danes se govori z vso odločnostjo, da je Vitle snoči ob b'. zvečer demisio-niral. Svoj sklep je utemeljeval s tem, da mu ni mogoče več skupno delovati z Durnovom. Dosedaj s© še car ni izrekel o demisiji. Moskva, 10. aprila. Vsled demokratičnih zmag pri volitvah v državno dumo je policijski načelnik naroČil vsem gubernatorjem, naj se izboljša položaj političnim jetnikom. Pričakuje se splošno pomilo-š č e n j e. Nemiri v Perziji. Carigrad, 10. aprila. V Mežedu v Perziji so že več dni neprestano veliki izgredi zaradi podraženja živil. Množica ropa in zažiga trgovine. Tudi državno zakladnico je naskočila. Gubernator in 20 Evropejcev je ubitih. Dopisi. S Krašnje. Letošnje leto je nekako doba splošnih občinskih volitev, vsaj kar se tiče bližnjih občin našega pot je sobo skrbno zaklenil za seboj. Pazil je, da bi ne provzročil šuma. Nihče naj ne ve, da je doma, nihče naj ne sluti, da je še živ. Najmanj Ada. Zavedal se je, da je storil grdo dejanje in brez zadržka si je očital, da je s tem, kar je storil z Ado, postal zavržen človek, ravnovred^n istim, ki jih je hotel uničiti. To gaje skelelo kakor prava globoka rana in to edino je netilo Čuvstvo zadoščenja, ki ga je sicer navdajalo, da je prišla „njegova ura.u Vso noč se je boril s to mučno zavestjo. Sele proti jutru je zaspal in v spanju so se mu živci toliko umirili, da je mogel čez dve uri, ko je zopet vstal, osredotočiti vse svoje misli na izvršitev svojega namena. Vzel je polo papirja in s svojo lepo pisavo spisal kar mogoče skrbno vzadnjo izpoved.'d „Ta človek, ki je danes po dolgoletnem pripravljanju vrgel v cerkvi Sv. Justa bombo, se imenuje Henrik Prosen. To zadostuje, da bo oblast dognala, od kod da je bil, kaj da je bit in kako je živel. Storil je to dejanje preudarno in pri jasni pameti, storil je to dejanje iz sovraštva. Ker kraja. Vsako nedeljo skoraj se vrše tu ali tam volitve, v enem kraju bolj mirno, v drugem bolj razburjeno. Tudi pri nas smo imeli sredi min. meseca občinske volitve, katere bi se imele vršiti že avgusta 1905. Ker pa imamo župana vedno bolj boleh-nega — včasih je bolan v grlu, včasih ga napade putika, zato smo odložili tudi volitve kar za pol leta. Največ vzroka pa tiči baje v tem, ker nista mogla z njegovim tajnikom dognati, na kak način bi volitve najbolj uspešno v županovo, oziroma v župnikovo korist izpadle in zato sta dala oklic, da so volilni imeniki na vpogled razgrnjeni, samo na občinsko desko nabiti vkljub temu, da je bila tu vedno navada, da se je tudi pri cerkvi oklicalo, kdaj da se zamore volilne imenike pregledati. V resnici občinski volitveni red nikjer ne ukazuje, da bi se moralo to pri cerkvi javno razglasiti, pač pa veleva, da se mora to občini z naznanili na javnih mestih pribitimi dati v vednost; torej na več krajih in ne samo na županovi hiši, kamor itak nihče gledat ne hodi, kaj ima on vse nabito. In ker spada v občino Krašnja več vasi, bi moral biti vsaj v vsaki vasi po en tak razglas nabit. Ker sta župan in njegov vsegavedni tajnik nabila le na občinsko desko, da so volilni imeniki na vpogled razgrnjeni, smo tudi z rekurzom zoper sestavo istih propadli, kajti po zatrdilu župana se je oklie nabil 21. septembra 1905 in rekurz se je podal 29. septembra 1905 ob en četrt 9. uri dopoldne Misleč, da je 21 in 8 vedno 29, nas je sedaj c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku poučilo, da je 21 in 8 le 28 in zoper to odredbo ni nadaljne pritožbe. Sedaj pa si oglejmo nekoliko naše volilne liste. Župan trdi, da je dal napraviti volilne liste po v 1. 1904. vplačanem davku, kar je čisto pravilno. V letu 19(34. sta pa tukaj umrla dva volilca I. razreda in ena volilka II. razreda. Ti volilei bi imeli biti s prvotnim imenom pisani in šele volilna komisija, ki jo voli odbor v smislu $ 17. obČ. volilnega reda, bi imela popraviti imena. Tu pa je župan s svojim tajnikom, ne da bi sklical kako sejo, v kateri bi bili v smislu gorenj ega postavnega določila izvoljeni zaupni možje, kar tebi nič, meni nič, vpisal sedanje naslednike volilcev, med tem, ko je volilko iz II. razreda kar izpustil in pri nje ni upošteval naslednikov, kakor pri prvih dveh. V letu 1905. je zopet umrl volilec I. razreda, in sicer Tomaž Poznič iz Trnja ve. Torej, če bi bili volilni imeniki po davkih plačanih v letu 1904. sestavljeni, bi bil ta volilec gotovo v njih naveden, ker je on šele 27. aprila 1905 umrl. Ker pa župan sam ne ve, kako je postopal pri napravi volilnih imenikov, je očitanje, da je za prejšnje volitve sestavljane, sedaj po svoje prikrojil — seveda tako, kakor njemu najbolje ugaja, gotovo upravičeno. Pa ne samo to, tudi drugih volilcev je veliko izpuščenih. Bog varuj pa, da bi kdo mislil, da naš župan ni poštenjak, ali da je to z namenom storil, ker ko bi Tomaža Poznič v I. razredu imel vpisanega, četudi bi za njega nihče voliti ne smel, bi odpadla 2 klerikalna glasova. To se njemu ne šteje v greh, ker to je pomota, katere ne napravi samo kak klerikalni župan, ampak celo škof v političnih rečeh, pravijo, da celo papež ni nezmotljiv. Ker pa naš župan vedno trdi, da mora vsak kmečki purgamajster biti jurist, se je on v tem docela izkazal, ker si je mislil: „Bog je vzel volil« a k sebi v nebesa, jaz mu bom vzel pa glas.* „ Slo vence va dopisnik trdi o naši agitaciji, da je trpela celo leto, imajo oblastva navado, da iščejo povsod zaveznikov, bodi povedano, da ni imel nobenega sokrivca in da razen njega nihče na svetu ni vedel, kaj da pripravlja. Vzroka, zakaj je Henrik Prosen storil ta atentat, ne bo živa duša izvedela. Henrik Prosen ni bil anarhist, ker ti so blazni in se žrtvujejo po nepotrebnem. Henrik Prosen je hotel svojo osebo maščevati nad človeštvom in je iz tega nagiba storil atentat. Zakaj je Človeštvo sovražil, to je skrivnost, ki jo je vzel seboj v grob. Henrik Prosen ni bil iredentovec in se ni nikdar menil za iredentovske in podobne politične stvari. Henrik Prosen tudi ni bil socijalist, nego je ljudstvo preziral, ker je neiimno, ter-cijalsko in hlapčevskega značaja. Henrik Prosen je usmrtil sebe, ker mu ni bilo več mogoče prenašati življenja. A da bi sam ne umrl, je povabil na zadnjo pot kar mogoče mnogo odličnih, bogatih in srečnih ljudi. Koliko jih je, to bo slavna oblast pač že vedela, ko dobi ta list v roke. H. P. Ko je bil ta list spisan, se je Prosen zopet vlegel in mirno zaspal. (Dalje prih.) da smo volilce z lažmi in obljubami begali. Ta trditev je itak vseh klerikalcev in zato isto tudi krašinjski dopisnik ni smel izpustiti, ali je pa mislil na svojo stranko. Pomislimo le, kdaj je šel župnik z gospo županjo in njenimi otroki — ali je bil tudi mož županje sam zraven, se ne ve gotovo — na božjo pot k Sv. Valentinu, v katero družbo, oziroma na božjo pot so se vabile tudi druge ugledne posestnice, katere so pa večinoma to vabilo odklonile. Vabila jih je sicer gospa županja, rekoč, da bode to samo Bogu v čast, vendar pa so izprevidele druge gospodinje, da zna biti to prvi župnikov naskok na volilke, oziroma na njih može za prihodnjo volitev, in mi mislimo, da se niso motile. Ako se nadalje upošteva, da je zadnji čas župnik vabil, pisaril različnim uglednim osebam pisma glede volitev in da pri tem ni zanemarjal tudi ženskega spola in jih nadlegoval, da ženske že niso hotele hoditi v cerkev, posebno pa ne v fa-rovž, ampak so denar za maše, ki bi se brale za blagor pokojnih, pošiljale raje po otrokih ali drugih osebah, je pač razvidno, da je storil za svojega prijatelja, ali za katoliško vero, ki je v Krašnji v zelo veliki nevarnosti, več kot odveč. Da se je župnik v resnici trudil za volilce, da jih je pridobil, sledi tudi iz tega, da čeravno on razen na farovške pojedine ali v krčmo k TajČarju nikamor rad ne gre, se je sedaj zaradi volitev vendar potrudil iti agi tirat celo v Trnjavo, kjer pa ni veliko opravil, kamor pa pred par leti v najlepšem vremenu nad 801etnega starčka ni hotel iti previdet. dasi je bil parkrat pozvan, da naj gre, trdeč, da je prevroče, da bo prišel zvečer, ko se ohladi. Ljubi Bog seveda njegove mogočnosti ni uslišal, ni starčku dovolil večera doživeti, ampak poklical ga je okoli 11. ure k sebi v večnost tudi brez sveto taj stev, katere bi mu imel podeliti krašinjski župnik. Pri vsej agitaciji vkljub temu, dt: so imeli nasprotniki vsa sredstva na razpolago, je pa župnik še vedno dvomil, da bo zmagal in kazalo mu ni drugega, kakor v nedeljo pred voiitvijo pridigovati o volitvah in dobrih kristjanih, kajti najboljši možje v občini, ki so v resnici vsega spoštovanja vredni, so mu pokazali hrbet — in to ga je nekako zmedlo. Pridiga o volitvi in o dobrih kristjanih je pa na nekatere krašinj-ske farane tako vplivala, da so vsi Korenci, čeravno so največji „šnop-sarji", do zadnjega moža — celo tak, ki že 1 in pol leta ni videl cerkve, ter moral priti ob bergljah — se udeležili polnoštevilno volitve in pripomogli k zmagi. Da je pa bila družba farovških volilcev še lepša, tudi ni smel izostati največji tarni poštenjak, ki ni samo tak poštenjak, kakor smo drugi navadni Kia-njani. ampak to je poštenjak, ki je moral potrditi celo s prisego, da je lagal in da zna lagati. Torej v taki družbi se je nahajal naš župnik, in ni čuda torej, če je moral -Slovencev- dopisnik sam priznati, da je bila naša stranka — j.stranka mož poštenjakov- — čeprav ne verujemo, da bi nas Bog že zaradi tega zavrgel, Če se upremo kakemu kmečkemu lajmoširu. da bi pometal z nami, kakor bi hotel. Seveda mora napraviti -Slovencev* dopisnik takoj opazko, ker drugače ni klerikalno, ko nekako piše : „Čudim se le, da so se sicer vseskoz pošteni in ugledni možje pri nasprotni stranki udeležili itd. in da so prišli iz sedmih far.a To je za nas Častno, še bolj pa nam v pomoč prihitelim volilceni. ki se jim tem potom javno zahvalimo, da nam niti nasprotniki nimajo kaj očitati: žalostno je to le za farovsk*' volilce, katere smatra nekako ali sa manj vredne, ali pa misli, da volitve za poštene ljudi niso in naj se jim tedaj liberalci odtegnejo. Po končanih volitvah so se zbrali nasprotniki pri Tajčarju, kjer BO, kakor se govori, pokadili en mernik sraotk, izpili 72 Štefanov ali litrov vina — žganje je bil itak na razpolago — in použili precejšnjo množino pljuč — vse na župnikov račun. H koncu je omeniti še to, čeprav je baje rekel župnik, če on ne zmaga, gre drugi dan koj iz tare in Krašnja ne dobi 3 leta nobene duhovne posode, ker je škof hud na liberalce, se nam vendar ni bati za tega župnika, da bi nas zapustil, ker pregovor pravi: .Dobrega prijatelja ne zapusti, ker ti pomaga v sili.u Kakšno prijateljstvo pa vlada ne samo med župnikom in Taj carje m, (alias g. sedanjim županom', ampak tudi s celo njegovo rodbino vemo vsi prav dobro in vemo tudi zakaj. Torej tercijalke krašinjske, pomirite se, da župnika ne izgubimo, dokler med gori omenjenimi tako prijateljsko trpi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. aprila. — Kranjski klerikalci v očeh goriških Slovencev. ., s o č a - piše glede dogodkov v dež. zboru kranj- skem: Klerikalcem v resnici ne gre za splošno in enako volilno pravico, marveč jim gre le za namen, katerega hečejo doseči s to pravico. Ta pravica je le sredstvo, katerega se poslužujejo v svojem boju. Će bi bilo kako drugo sredstvo v dosego svojih namenov prikladnejse, pa bi se oprijeli tistega in niti v sanjah bi se ne zmenili več za splošno in enako volilno pravico. Susteršič je v kranjskem deželnem zboru pred časom rohnel proti veleposesnikom, da izginejo, ker se mora dati ljudstvu pravica, sedaj pa je zadovoljen, da ostanejo, samo da bi klerikalna stranka dobila večino. Sedaj nič več ne kriči nad njimi, marveč si mane roke, češ. krik po splošni in enaki volilni pravici naj izostane, veleposestniki, Nemci naj le ostanejo. Kar en bloc so hoteli sprejeti v zbornici vladni n a Č r t v o 1 i I n e r e f o r m e , da bi zadušili napredno stranko. Potem bi bil Susteršič gospodar v deželnem zboru in odboru, kjer bi kraljeval z Nemci. Kaka sleparija je bilo vsklikanje: Ljudstvu pravica! — Da so naprea-njaki preprečili nakane vlade, Nemcev in klerikalcev, za to jim gre popolno priznanje in popolna hva4a. Taka volilna reforma, kakršno so skovali vlada, Schvvegel in šuklje, se ne sme nikdar uzakoniti. To bi bila strašanska krivica! — V rSlovencuu smo čitali, da je rekel Lampek na shodu v Ljubljani, da je dr. Susteršič na Dunaju uro ustavil. No, Susteršič ni ustavil tam gori ničesar, pač pa so mu ustavili naprednjaki v kranjskem deželnem zboru uro tako, da ne bo šla nikoli več. Ob rvelikonočnih zvonovih" obstrukcije so jo vrgli med staro šaro......Trojne nagrado ;je obljubila vlada klerikalcem za prodajo štajerskih in koroških Slovencev: dala jim je nekaj tisočakov za ožlin-drano zadružništvo, potisnila v kremplje kranjsko deželo potoni volilne reforme za državni zbor, in sedaj j;., hoče izročiti še kranjski deželni zbor v njih nečedne namene. Do tretjeg... gre rado, pravi pregovor, ali tu je tretjič korenito spodrsnilo. Taka volilna reforma se ne sprejme. Će #6 doseže koj po kompromisih, mora biti pač tako, da je res spremljivo ,za naprednjake. V prvi vrsti pa bi morali iti proti nemškim privilegijem, kakor je nasvetoval „Narod-. V takem smislu naj deluje tudi klerikalna stranka, ker drugače >e bo vide. vedno jasneje, kak humbug je bilo njeno zabavljanje Nemcem. — Shod narodnonaprednih volilcev v Šiški, lik pokazala Ljubljana, da ve c eniti de narodnonapredne stranke, da je I -niso okupirali klerikalci, kakor >e vedno hvalijo. Do 800 zavednih volilcev. z hranili v ..Mestnem domu-, je odločno obsodilo izdajalsko ravnanje klerikalne stranke in njenih voditeljev, ki so brez pomisleka izdali 60.000 koroških Slovencev Nemcem samo. da bi mogli gospodovati i;:t Kranjskem, in ki so se sedaj zvezali z Nemci, da bi uničili narodnona-predno stranko in oropali meščane, delavce in obrtnike vsakega zastopstva. Izrekli pa so volilei zaupanje in priznanje naprednim poslancem, k: so tako možato nastopili v deželnem zboru za pravice slovenskega naroda Na velikonočni ponedeljek 16 vrši enak shod v Šiški v sokolski telovadnici. Pokažim tudi v Šiški, da nismo brez glave in misli, da nismo klerikalni backi,'ki se puste slepo voditi od svojih voditeljev in niso zmožni sami prehoditi., na kateri strani je pravica in komu gre priznanje. Zato se udeležim0 v kolikor nužno velikem številu shoda, da pokažemo nasprotnikom svojo moč in svetu, da je Šiška v vsakem oziru napredna. Nemška nesramnost. novo državno železnico se bo rabilo obilo uradnikov. Ker bo tekla proga večinoma po slovenskih deželah, smemo na vsak način zahtevati, da bodemo dobili na to železnico slovenske ali vsaj slovan>ke uradnike. Ker bi slovenskih uradnikov gotovo ne bilo mogoče dobiti zadostno število, da bi zasedli vsa mesta v slovenskih pokrajinah, poslal je g. Ivan Vi- EW Daljo v prilogi "1*1 Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 83, dne U. aprila 1906. hovnik, župnik trnovske župnije v Ljubljani, v Češke liste oklic na Cehe, naj bi se ti pobrigali za novo železnico in zaprosili za uradniška mesta, da jih ne zasedejo Nemci. Nemško časopisje vse besno divja zaradi tega oklica vrlega narodnega slovenskega duhovnika in obljub njo, da bo nahuj-skalo ljudstvi), da tem „češkim usi-ljivcem** naredi njihov obstoj tako zopern, da bodo primorani odriniti od tod. Nemška kultura, število Nemcev in njihova davčna moč daje Nemcem pravico, da imajo odločilen vpliv na vse državne uredbe, zato je treba, da bo večina uradnikov na novi železnici Nemcev. Tako nemški listi. Na to odgovarjamo : v slovenskih deželah bodo nastavljeni slovenski uradniki Ako pa bodo Nemci prišli med nas. si znamo tudi mi pomagati na enak način, kot Nemci, če ne Še bolj. Slovan se priuči nemščine v par mesecih, dočim je Nemec trdoglavec, ki mu ne ubiješ v glavo zlepa kakega drugega jezika, kot je blažena nemščina, škoda je pri tem le, da so naši ljudje premehki napram nemškim usiljencem in da se skušajo ravnati tako, kot je Nemcem prav. Vsled tega imajo nemški uradniki, ki žive v naših deželah in od našega denarja, tolik greben in nemško Časopisje je toliko nesramno, da si upa groziti s hujskanjem ljudi proti slovanskim uradnikom. Naj se Nemci ne sklicujejo na svojo kulturo, ki na vseh oglih kaže sramotne znake nemške podivjanosti in barbarizma. Naj se ne sklicujejo na število nemških glav. katerim stoji nasproti mnogo vee slovanskega prebivalstva. Tudi nemška davčna moč ni tako velikanska, kot se sploh govori. Pa če bi vse to bilo res. kar trde Nemci glede svoje kulture, števila in davčne moči, vendar še ni nikjer zapisano, da moramo imeti na slovenski zemlji nemške uradnike. Jmeli bode m o slovenske ali slovanske, pa naj si Nemci razbije jo glave. Frankfuriarice, razobešene v Ljubljani na javnem prostoru. Danes je stoletnica rojstva Anastazija Grtina. V ta namen je tiste pol človeške glave, ki pri križevniški cerkvi predstavlja tega nemškega nacijonalca, okrašene s frantfurtarskimi trakovi spodaj in zgoraj. Da se tem trakovom ne pripeti kaka potrebna nesreča, straži jih verno mestna policija, če bi bili v Gradcu ali Ceiju kod razobešene slovenske zastave, ne bi jih stražila policija: nasprotno bila bi prva, ki bi jih strgala, če bi mogla do njih. V Ljubljani je seveda kaj takega nemogoče, dasi bi bila dolžnost mestnega magistrata, da zabrani razobešenje teh provokatoričnih barv. Gospod Josip Maček nam piše. da absolutno odklanja vsako zvezo z revnim očetom vodmatskim Fr. Vernovcem in njegovo kandidaturo za obč. svet ter da je in ostane pristaš narodnonapredne stranke. — Premembe v finančni službi. Kvalificirana sta gg. : davčni oficijal Franc Bervar v Kranjski gori in evidenčni višji geometer I. K o r i t z k y v Novem mestu. — Vladnim zastopnikom v tržaškem mestnem svetu je imenovan nainestništveni svetnik Alojzij L a s c i a k. — Na Čast buditelju in znamenitemu pisatelju lužičkih Srbov, g. drju. Krnostu Muki, ki se je mudil včeraj v Ljubljani in si v spremstvu gosp. arhivarja Aškerca ogledal vse zanimivosti in znamenitosti slovenske prestolnice, je priredil župan Ivan Hribar prijateljski večer, katerega se je poleg župana, dr. Tr i llerja, dr. Ravniharja in A. Aškerca udeležilo tudi več članov „Društva slov. književnikov in časnikarjev". G. ž up au je v prisrčnih besedah pozdravil gosp. d r j a. Muko ter izrazil svoje veselje, da mu je dana prilika, v Ljubljani pozdraviti tako odličnega gosta, zastopnika bratskega naroda lužičko-srb-skega. Gh dr. Ernest Muka se je ginjen zahvaljeval za pozdrav in prisrčen sprejem, slikal borbo lužičko-srbskega naroda za narodni obstanek in naglašal, da mu ostane v neizbrisnem spominu bivanje v beli Ljubljani med brati Slovenci in da izroči, vr-nivŠi se v domovino, svojemu narodu iskrene pozdrave bratskega naroda slovenskega, ki mu bodo v bodrilo v težkem boju za obstanek. — Gosp. profesor je danes odpotoval v Opatijo, od koder se preko Reke in Zagreba vrne v svojo domovino. Med potom obišče v Gradcu našega rojaka prof. dr. M. Murka. — Oospenji odsek kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolno na pljučih je izvolil v svoji seji z dne (. t. m. gospo deželnega predsednika soprogo Karlo S e h w a r z enoglasno za L podpredsednico. Odseku so pristopile naslednje nove Članice: gospa Antonija Kosler, gospa dvornega svetnika soproga grofica Chorinska in gospa deželne vlade svetnika soproga plemenita Cron. — O sklepih zadnjih podružničnih sej in zborovanj, ki se vsi tičejo društvene pomožne delavnosti, s katero se bode takoj pričelo, priobčili bodemo skupno poročilo. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih je imenovala v svoji zadnji seji bivšega hišnega zdravnika zdravilišča „Alland", gospoda dr. Avgusta Levicnika svojim društvenim zdravnikom in mu je poverila vodstvo svojega pomožnega delovanja. — Egiptovsko mumijo deželnega muzeja SO fotografirali z Ront-genovimi žarki v „Leoninuniu**, da bi konstatirali, če so ji svoječasno pri-djali kakšen okrasek. Fotografija je pa pokazala, da ima mumija, nekdanji učitelj poljedelstva in odpiralec Amonovega templja, le v bližini srca nekaj bronastih gumbov. — Ženitovanjska pogača v deželnem muzeju. Po starodavni šegi, ki pojema dandanes bolj in bolj, je spekla teta novoporoČencema s trakovi in pisanim papirjem odiceno pogačo, katero je potem godec, ofi-eielni burkež pri ženitovanjski pojedini, prinesel v sobo in prodajal navzočim, dokler se ni končno razkosala s koso in razdelila med svate, ki so jo vzeli za spomin na svoj dom. — Tako pogačo je spekla za narodo-zuansko zbirko dež. muzeja gospa Marija Jelovčan, posestnica slavnoznane Blažeškove domačije v Stari loki. Kakor gospa pripoveduje, je zadnjo spekla pred 25 leti, ko je bila pogača še bolj v navadi pri porokah. Kruh sam je okrašen s Kristovim monogramom in potaknjen s pisanimi paličicami, okrašenimi z zastavicami in podobicami v narodnem slogu, katere je izdelal samouk Mn-jovČek iz Pungarta pod Škof j o Loko, znan kot originalen slikar končnic kranjskih panjev. Palčiče so med r?eboj povezane s starimi svilenimi trakovi od zlatih avb. VsaljivS agent. Tvrdka Ivan Erber na Dunaju je poslala v Ljubljano agenta, ki hoče ljudem na vsak način vsiljevati razno blago svoje tvrdke. Akoravno se ljudje branijo, da bi kaj naroČili, je agentek nadležen kot podrepna muha. Opozarjamo zlasti nase gospodinje, naj se ravnaj o po geslu r svoj i k svojim" in naj kupujejo pri domačih slovenskih trgovcih, ki jih bodo solidno postregli in katerim ti agenti delajo silno konkurenco. Naša dolžnost je, da podpiramo slovenske, zlasti pa narodnonapredne tvrdke. Vsiljivemu nemškemu agentu pa pokažimo vrata vselej, kolikorkrat bo prišel ponujat svoje čifutsko blago! — Častna svetinja požarne brambe. Za 251 etno zaslužno delovanje so dobili sledeči člani požarnih bramb častno svetinjo: v Kamniku: Franc Jašovec, Ivan Karolnik, Kranc Sterle in Jernej Pečnik: v Ljubljani: Franc Doberlet, Albin Ach-tschin, Karel Ruting, Franc Sekan tel, Avgust Drelse, Avgust Pavšek, Ludvik Štricelj, Jakob Bizjak. Anton Breskvar, Franc Medic, Anton Leut-geb, Josip Lapajner, Ivan Perne. Franc Kalmus in Anton Prepeluh. Odseku idrijskega Sokola so darovale za napravo telovadnega orodja in drugih potrebnih predmetov sledeče osebe: gg. Matija Dolenc, Jos. Žakelj, Franc Peternel po 20 K: Franc Lenger, Marjanica Sedej po 5 K; Marijana Jež 6 K; Frančiška Demšar. Reza Gantar po 3 K; Jos. Jereb, Gašp. Križaj, Karol Kristan, Matija Gostiša, L. Halter, Fr. Blažič. Mart. Eržen, Jerica Mlinar, Marija Rettel, Marija Žakelj, Kat. Oblak, Marj. Govekar, Francka Žakelj, Marija Pečelin po 2 K; Ivana Demšar 1 K 20 v. : Štefan Mahovne, Josip Kavčič, Franc Burja, Valentin oblak, Ivan Albrecht, Jan. Kržišnik, Leop. Božič, Vinko Žakelj, Alojz Ogrinc, Tom. Svetlik, Franc Reven, Franc Sedej, Val. Seljak, Juri Kavčič, Ivan Poljanšek, I. Štraus, Mar. Kržišnik, Mici Kopač, Rozalija Seljak, Ivana Gantar, Marija Jesenko, Julija Gostiša, Reza Bogataj, Ivanka Seljak, Ivanka Majnik, Marija Primožič, Micka Oblak, Mici Kavčič, Julija Gantar, Urša Potočnik, Mici Kristan, Marijana Kavčič, Mici Zakelj, Ivanka Oblak, Marjeta Bogataj, Anica Erznožnik, Amalija Erznožnik, Cilka Oblak, Marj. Oblak, Ivana Sterlič, Ivana Kavčič po 1 K; več oseb skupno v znesku 4 K 20 v. Vsem zgoraj omenjenim cenj. darovalcem, kakor tudi vsem onim, ki so društvu darovali precejšno vrednost kot v blagu, pa jih nismo zgoraj na- vedli, izreka odsek najprisrčnejšo zahvalo za njih požrtvovalnost, ter jim zakliče krepki: Na zdar! — Stekel DOS- V soboto se je v okolici Kočevja klatil neki pes, ki je popadel več ljudi. Blizu Stare Loke so ga še ta dan ubili. Raziskava je dognala, da je bil pes stekel, vsled Česar imajo v Kočevju in okolici trimesečni pasji kontumac. Pes je prišel s Hrvatskega. — Posojilnica v Kozjem je sklenila v svoji seji dne G. aprila t. 1., da bo kolekovala vsa pisma z narodnim kolkom. Naj bi tudi druge posojilnice in hranilnice storile istotako! — Nemška kultura. Jožef Lenko, jurist in sin nemškega dež. poslanca iz Št. Petra v Savinjski dolini, je v neki gostilni v prepiru sunil Martina Krumpa tako, da je padel in si poškodoval roko. Lenko je bil obsojen na 100 K globe ali 10 dni zapora. — Samomor vojaka. V Ptuju se je ustrelil pijonir Friedrich s službeno puško. Vzrok samomora je bil strah pred kaznijo, ker je Friedrich ostal čez dovoljeni čas zunaj. — Orožen čin matere v verski blaznosti. V nedeljo je v Gradcu 261etua Ana Taucher vzela kuhinjski nož in prerezala dveletnemu sinčku vrat do kosti, nakar je osemmesečno dekletce zadavila. Predno je storila ta grozni Čin, je napravila otrokoma na čelu s tinto znamenje križa. Po izvršenem umoru je oprala dečka lepo in mu položila na vrat svež bel robec, nakar je vzela vrv in se obesila. Domov prišedši mož jo je našel v nezavesti. Hitri pomoči se je posrečilo žensko ohraniti pri življenju. Otroka so našli ljudje v otročjem vozičku skupaj. Roke sta imela ovite z rožnim vencem, na njunih prsih ste pa ležali fotografiji očeta in matere ter zaročni in poročni prstan. Taucher je storila svoja dejanja v napadu verske blaznosti. Pred dvema letoma je imela legar in od takrat ni bila več normalna. Otroka je silno ljubila. Opomniti je, da so jo pri pobiranju podpisov zoper reformo zakonskega prava silili, naj podpiše tozadevno polo in ji tolmačili to zakonsko reformo tako, kot jo sploh tolmačijo naši klerikalci. Od tega časa je imela žena fiksno idejo, da jo mož sovraži in da se hoče od nje ločiti. Na vsak način je to mnogo, če ne celo popolnoma pripomoglo do groznega njenega Čina. — Velika tatvina, v soboto ponoči so neznani tat je prišli v graščino princa Schonburga, ki se nahaja blizu Celovca in odnesli 80.000 K — POŽar. V St. Andrežu pri Gorici je predsnoČnim pogorela dvonadstropna hiša krčmarja Karla Nanuta do tal. Škode je 8000 kron. Pogorelec je bil zavarovan. — Samomor finančnega svetnika. V Trstu je skočil iz I. nadstropja 741etni finančni svetnik A nt. de Pita iz Benetk in ostal na mestu mrtev z razbito črepinjo. Vzrok neznan. — Smrtna kosa. V Trstu je umrla gospa Magdalena vdova I p a -v e c. Pokojnica je bila vzorna slovenska rodoljubna žena, ki je vselej rada darovala v narodne namene. — Zabava židovskega duhovnika. Piše se nam iz Opatije: V nedeljo je prinesla neka 141etna deklica iz bližnjega Veprinca mleko v Opatijo v vilo „Nehaja. Ko se je vračala s svojim bratom mimo vile „Fio-rentine", v kateri se nahaja židovski penzijon, jo je poklical ondi stanujoči židovski duhovnik, naj gre nekoliko k njemu v sobo. Nič hudega sluteč je dekle ubogalo, brat pa je zunaj ostal in čuval mlečno posodo. Kar začuje silen krik sestre na pomaganje. Ko skoči k oknu in pogleda skozi njega, vidi, da dva moška držita sestro in jo hočeta posiliti. Na njegovo vpitje so prihiteli ljudje, ki so rešili ubogo dekle iz židovskih rok. Dogodek je obudil med opatijskim prebivalstvom silno ogorčenje proti Židom in se kombinirajo iz njega najrazličnejše svari. Stvar pride pred sodišče in bodemo o njej še poročali svoječasno. — Pazite na otroke! Ivana Fučak v Pošči na Grobniku blizu Reke je šla z doma in pustila doma troje otrok. Najstarejša bletna Rozalija je vzela užigalice in prižgala kos papirja. S papirjem se je pa vnela dekličina obleka in otrok je dobil tolike opekline, da je umrl za njimi. — AprilOVO vreme. Slovenski kolonist nam piše iz Galicije: Ne samo tam pri vas na Slovenskem jugu je začel april s čudnim vremenom, tudi tukaj v Oaliciji smo imeli ves mesec marec po več dni snežene zamete, kakor bi bili Še tam kje o božiču! Prve tri dni početkom aprila pa je bila tako huda snežica in je nastal čez noč led, tako, da bi človek mislil, da ga je usoda vrgla tja na snežuike! Od 4. aprila naprej pa imamo izborne in zelo toplojasne pomladanske dneve; celo v senci kaže toplomer opoludne po 16"—18° C. Noči so še občutno mrzle in to je tudi povod, da april, akoravno se zove po poljski „cvetni mesec" nam Še ne bode prinesel ne zelenja in ne cvetja. Tudi delo na polju je zelo zaostalo, ker je bila zemljina gruda še pred par dnevi popolnoma trdo zamrznjena! Moj župnik mi je tožil videč, kako debele i goste snežinke padajo rekŠi: rGlad bode letos, gospodine, glad! — Poučite otroke! Pc dolgi zimi smo težko pričakali zaželjeno pomlad, ki vleče staro in mlado iz zaduhlih stanovanj v prijetno naravo. Otrok kar mrgoli po nasadih in travnikih, kjer semtertja tudi brez nadzorstva plešejo svoj nedolžni „ringaraj a". Poleg drugih iger imajo pa dečki se posebno veselje, da mečejo kamenje in tako se je v kratkem pri-godilo že več slučajev, da so bili zadeti v glavo, in sicer v par slučajih baš nad oči. Pobili so tudi pri hišah šipe. Ker je to vsekako nevarno, naj starši svoje otroke pouče, da se vzdrže takih olimpijskih iger. — Tatvine. Trgovcu g. Edmundu Kavčiču je bila ukradena črna torbica, v kateri je imel orodje za motor. — Posestniku Ivanu Virantu je bilo včeraj v neki gostilni ukradenega 41 K denarja. — Gospodu Ferdinandu Go-dišu je bila iz žepa ukradena denarnica z 10 K. — Predsinočnjem je v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah dosedaj še neznan tat s ponarejenim ključem odprl godbeni avtomat in iz njega ukradel 4 K denarja, tam stanuj oČemu krošnjarju Giacomu Fatto-riju pa je tat ukradel dve kukali, vredni 32 K in tri nožke, ki imajo držala iz biserne matice, vredne 9 K. — Ljut hlapec. Včeraj je v Dalmatinovih ulicah opozoril nekdo službujočega policijskega stražnika, da razgraja po stopnjicah hiše št. 7 neki pijanec. Ta je šel takoj v hišo in spoznal premogarskega hlapca Antona Kralja, kateri je pustil na ulici konje, sam pa je razgrajal po hiši. Bolj ko ga je stražnik svaril, da naj bode miren, bolj je upil in zmerjal, in komu je slednjič napovedal ar eto vanje, se je začel Kralj s stražnikom ruvati in ni kazalo dragega, kakor da so prišli z .zelenim vozom" in ljutega premo-garja odpeljali v špehovko. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 56 Slovencev in 70 Mace-doncev. V Beljak je šlo 9 Hrvatov in 10 Črnogorcev. 11 Hrvatov je šlo v Prago, lb pa v Scheibbs. 130 laških zidarjev je šlo v Gradec, 15 pa v Dobropolje. — Izgubljene in najdene reči. Delavčeva žena Marija Cesarjeva je izgubila 4 K! denarja, katere je našla kuharica Marija Pristavova in jih oddala na magistratu. — Kuharica Ana Likatijeva je izgubila zlato brožo. — Neka gospodična je izgubila zlato žensko uro, vredno 120 K. — Orožni list je bil izgubljen na potu od Velikih Lašč do Turjaka. Kdor ga najde, naj ga prinese v Turjak št. 40. — Izgubil se je danes majhen, jako ljubek dakel, ki sliši na ime rTogo". Kdor ga je našel, naj ga odda v prisilni delavnici Zatekel se je včeraj zvečer rjav prepeličar, z dolgo dlako in dolgim repom. Na glavi ima belo liso in tudi pod vratom, po gobcu je bel. Istotako ima tudi spodaj vse štiri noge bele. Ovratnik ima kovinast in je brez znamke. Lastnik ga dobi nazaj v Vrhovčevih ulicah št. 9. Jugoslovanske vesti. Na hrvatskem narodnem gledališču v Zagrebu je sinoči stoval režiser slovenskega gledališča g. Dobrovolnv. Nastopil je v vlogi Jaga v Shakespearovi drami „Othello". Gosp. Dobrovolnv nastopi na hrvatskem odru Še enkrat in sicer v torek dne 17. t. m. v Sudermannovi ..< astiu. — Sestanek srbskih in bolgarskih profesorjev. Naš bel-grajski dopisnik —ut.) nam javlja: V Belgrad pride iu\ t. m. v jutro okolu 100 bolgarskih profesorjev, da se sestanejo s srbskimi svojimi tovariši. Srbsko profesorsko društvo vsprejme goste kar najtoplejše. Bel-grajski občinski svet je dovolil v ta namen bOO dinaijev, a minister javnih del 'železnic) je dovolil bolgarskim profesorjem brezplačno vožnjo na srbskih železnicah. Srbski in bolgarski profesorji bodo imeli eno skupno konferenco, na kateri se bo govorilo o šolskih prilikah v obeh bratskih državah. Gosti bodo razgledovali v spremstvu srbskih svojih tovarišev znamenitosti srbske prestolnice, v prvi vrsti kulturne institucije, a priredi se tudi nekaj izletov v okolico belgrajsko. Vrnejo se v Sofijo bolgarski gosti 19. t. m. — Taki sestanki, ki so na slovanskem jugu vedno bogatejši in prisrčnejši, so dokaz, da: e pur se niuove!! »Jugoslovanski Almanah in Slovenci. Naš belgrajski dopisnik (-—ut.) nam javlja: Ža notico v „Maleni Žurnalu'* o vJugoslav. Almanahu** sem zvedel šele iz „Slov. Naroda", ker pri najbolji volji ne vtegnem vsakodnevno prečitati vseh p e t n a j s t belgraj skih dnevnikov. Ko sem v „Slov. Narodu" o tem čital, informiral sem se najprej o tem: da li „Jugoalov. Almanah" sploh izide ali ne in ko sem zvedel, kaj je na stvari — da Almanah izide — sem to takoj sporočil rSlov. Narodu", a potem sem povpraševal na vse strani, da-li je v istini kdo zvraČal krivdo radi zamude na Slovence. Po vsestranskem pozvedovanju sem j»: do zaključka, da tega nihče iz odbora ni trdil — in ko bi trdil, bila bi taka trditev neistinita in za Slovence izzivajoča — nego da je ona vest kar tako vržena, ker pri „ Malem Žurnalu** niso bili čisto nič informirani o zadevi rAlmanaha**. |kai pa ni njihova krivda, nego krivda odbora, ki je dajal na vsa vprašanja vedno nejasne odgovore. Ponavljam torej vnovič: r J u g o s 1 o v a liski Almanah" izide v kratkem. — Širom slovanskega sveta. Slovanska revija izhajajoča v Parizu. V Parizu živeči Slovani in francoski slavofiii so oklenili izdajati revijo, ki bo nosila ime „LaRevue Slave". List bo stal na vseslovan-skem stališču in bo zagovarjal bratstvo in edinost med slovanskimi narodi. Predvsem se bo zavzemal za popolno sporazumljenje med Rusi in Poljaki, ki je predpogoj prave res slovanske politike. Revija bo š:< la med svoje sotrudnike med drugimi tudi ruskega poslanika v Parizu, N e-1 i d o v a in znanega ruskega publicista Svatkovskega-Nestorja. List sprejema Članke in dopise iz vseh slovanskih zemelj. Prva številka te nove revije izide te dni v 20.000 izvudih. — Ruski pisatelj — samouk. Pretekli teden je umrl vPe-trogradu popularni ruski pisatij N A. Imba, ki je bil znan pod psevdonimom „Stari korporal". Imba je bil pisatelj — samouk. Čitanja in pihanja se je priučil šele pri vojakih. Odsluži vši vojake je stopil v službo pri železnici, kjer je porabil ves svoj prosti čas, da se čim najbolj izobrazi. V tem času je jel delovati tudi na slovstvenem polju in si je skoro pridobil ugledno ime med ruskimi literati. Svoja dela je izdal pred petimi leti pod naslovom „Povesti starega korporala"; te povesti obsegajo; šest knjig. Najboljši njegovi deli ste povesti rMrtve duše" in „Studen t in s k op u h**. — „Dvadcatjj Vjek**. Glasilo ruske konstucionalno-demokratske stranke „Rus" ne izhaja več. List je udušila državna oblast. Mesto rRu->i** je jela izhajati „Molva". A tudi „Molvi" je bilo usojeno kratko' življenje. Jedva ste izšle dve številki, že je oblast zabranila njeno nadaljno izhajanje. Mesto „Rusi** in „Molve- j jel sedaj izhajati dnevnik „Dvad-catyj Vjek", ki takoj v svoji prvi številki odločno naglasa svoje vs«'-K>-vansko narodno stališče — »Slovanska zveza", katero idejo je sprožila svoječasno ,Rih", se osnuje v najkrajšem času v Petro-gradu. „Slovanska zveza" bo priznavala tele principe: 1. versko' toleranco ; 2. popolno ravnopravnost in . pravico do svobodnega razvitka, vseh slovanskih plemen in 3. neobhodnos: demokrat.-konstitucijonalnega ustroja Rusije kot naravne predvoditelj ice globoko demokratskega in svobodoljubnega slovanskega plemena. Podružnice »Slovanske zveze** se« bodo osnovale po vseh večjih ruskih mestih. Deluje se na to, da bi se slične organizaciji oživotvorile tudi po drugih neruskih slovanskih*, kulturnih centrih. O vprašanju o nSlovanski zvezi**, katere cilj naj bi bil kulturno, gospodarsko in po možnosti tudi politično edinstvo, bo temeljito razpravljal „XX. Vjek". Kdor se zanima za stvar in želi natančnejših informacij, naj se obrne na V s. P. Svatkovskega, urednika.„XX. Vjeka" v Petrogradu. — Slovenci v Ameriki. V l a k je povozil v Bridgeportu Alojzija Zorkota. — Najstarejši Slovenec v Ameriki. Jos. J a k 1 i č ,- doma iz Sadinje vasi, je umrl v Haserju. — Slovenec mestni blagajnik. V Caluinetu je bil po hudi volilu; borbi izvoljen za mestnega blagajnika Slovenec Pavel S c h n e 11 e r, doma z Vrha pri Vinici. 5 * Najnovejše novice. > či , in mater je umoril na grozovit način čevljarski pomočnik J. Zurek v Brnu. Razbil jima je glavo s sekiro ter odsekal roke in noge. — Vsled poloma nemške hranilnice v Mostecu je zbegano prebivalstvo napravilo run na vse ostale denarne zavode ter pobira iz njih svoje vloge. — Plzenska akcijska pivovarna je odpustila vse delavce ter podjetje zaprla, ker se delavci niso zadovoljili s pet odstotnim izbo] j sanj cm, kar bi že itak znašalo 70 00i> K, te-mue so zahtevali .'JO' 0. — Častniki brez sabelj in mečev. Francoski vojni minister j.» odredil, da izvzemši kavalerijske častnike ne smejo nositi drugi častniki sablje ne meča za časa miru razen pri paradah. * Zaljubljena Nemke. V bero- linskem panoptiku je nedavno gosto- vala družba mladik Marokancev. Ko je društvo zapustilo Berolin, izginilo je iz mesta ž njimi pet mladih Bero-Unčank, starih 15 do 16 let, ki so se zaljubile v sinove puščave. Policija je brž odrinila za njimi ter jih dohitela v Kolinu. Deklice so vrnjene staršem, proti enemu Marokancu pa je vložena kazenska ovadba zaradi zapeljevanja. izpred s«Bi&L Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Drago je plačal svoje ljubkovanje neki vojak tukajšnjega brambovskega pešpolka v noči na 12. marca t. 1. Znana tatica, Marija Kosirnik, delavka iz Šmaree, ga je znala tako omamiti, da ni zapazil, kdaj da mu je iz žepa izginila ura in !24 K denarja. Kosirnik je bila obsojena na eno leto težke ječe. ČopiČ iz „gamsovihu dlak je izmaknil svojemu tovarišu delavec Jože Lipša na Hrušici. Poleg tega mu je vzel tudi revolver, Katarini Verglas, krčmarici, pa 5 K vredno ščet. Lipša je bil obsojen na 6 tednov težke ječe. Po krivem pričal. Kajetan KlemenčiČ, delavec v Sevnem, je v kazenski zadevi zoper Miho Mirko-viČa pri okr. sodišču v Litiji vedoma krivo pričal, da je ta pri njegovem in njegove matere stanovanju razbijal, v okna streljal, šipe pobil, kamnje metal in dolg drog skozi okno porinil. Ko se mu je kasneje kot osumljencu to krivo pričevanje očitalo, izgovarjal se je s tem, da je le mislil, da je to bil Mirkovič, ker je njegovi materi sovražen. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. Naše dobro ljudstvo! V farni cerkvi v Ne vi j ah so sena Veliko soboto o priliki, ko seje imela velikonočna procesija vršiti, zaradi nošenja cerkvenega velikega bandera sprli fantje: France in Peter Urankar ter Janez Rak na eni strani in brata Lorenc in France Sušnik na drugi strani. Pulili so se za bandero, ga trgali drug drugemu iz rok, se nasprotno suvali, na glas govorili, vrh temu je še Lorenc Sušnik vpil, da ne bodo Urankarji bandera nosili, da bo preje strgan. Potem je Petra Uran-karja tepel, ga vgriznil v prst in za vrat zagrabil, Raka je pa z nogami osuval. Navzoči ljudje so bili zaradi te rabuke silno razburjeni in tudi običajna procesija se ni vršila. Obdolženci bistveno svoje dejanje priznavajo. Obsojeni so bili, in sicer: France Urankar na 14, Janez Rak na 7, Peter Urankar na 8, Lorenc Sušnik na 10 in France Sušnik na 8 dni strogega zapora. Telefonska in brzojauna poročila. Ba^ialuka 11. aprila Veseleč se zmsge nad necnača^cimi črnuhi kličemo: Živeli napredni p slanci! Le tako naprej do končne zmsge! Zora puca bit če dana! Kostelski narodnjaki, a tudi napredniaki. Vipava 11. aprila Živeli na rcdco- napredni poslanci, kliče ob sijajni zm3gi nad ožlindrano kle rikalno nemško koalicijo Slapenska Lipa. Dunaj 11. aprila. Pri spomeniku Anastazija Griina je bil danes opoldne velik dirindaj. Lueger je prišel s 50 obč. svetniki, položil na spomenik venec z dunajskimi barvami in slavil Griina kot avstrijskega patrijota. Nemški na-cijonalci so položili venec s vse-nemškimi trakovi in slavili Griina kot vsenemca. Posledica je bila, da so se krščanski socialci in Vsenemci med seboj zmerjali. Dunaj 11. spnla Novi cgrski ministrski predsednik VVekerle pride jutri sem, da prisostvuje za-prisežanju novega ogrskega domobranskega ministra fml Jekel falussvja. Budimpešta 11. aprila. Cuje se, da odstopi hrvatski ban grof Pejacsevich. Novi hrvatski minister še ni določen. Be grad 11. aprila. Tukaj vlada sdno razburjenje, ker za hteva Avstrija, da mora Srbija naročiti v Škodovi tovarni v Plznu ne ve topove, sicer Avstrija ne sklene s Srbijo carinske pogodbe. Srbska komisija za nabavo topov se jfje izrekla za Kruppov top in vlada mora respektirati mnenje strokovnjakov, a ne ozirati se na zahteve posamične tuje države. Tudi različna druga znamenja kažejo, da vlada v Avstriji sovražno razpolo ženje proti Srbiji, katero be rolinski organ dunajske vlade „Vossische Zeitung" vedno ljuto napada in podlo sumniči. —ut. Petrograd 11. aprila. Tu je bilo včeraj izvoljenih 29 poslancev v dumo. Izmed teh jih pripada 9 levici, 1 desnici, 2 zmerni stranki, drugi ne pripadajo nobeni stranki. Neapotj 11. aprila. Pod razvalinami cerkve S. Giuseppe Vesu-vio so našli 105 mrliče v. Okrog mesteca Ottoiani so v raznih porušenih hišah našli že 5 7 in r-1 i Č e v. NeapolJ 11 aprila. V vseh obč nah okrog Vezuva vlada nepopisno obupanje Ljudje nimajo ne kruha, ne vode. Eden vlakov, ki odvažajo prebivalstvo, je obtičal v pepelu Mesto Torre del Greco je v največji nevarnosti. Neapolj 11 aprila V mestecu Somma Vesuviano sa je vsled pe pela, ki leži do tri metre visoko na strehah, podrlo ptt hiš in retovž. 15 polnih let Najsrčnejšo zahvalo izrekam si. uredništvu „Slovenca", ki me je povodom demonstracij v dež. zboru in pred deželnim dvorcem tako izdatno priporočil cenjenemu občinstvu, da je od takrat moja gostilna skoraj redno polna gostov. Priporočam se -Slovenci tudi v bodoče za tako Ijubez-njivo brezplačno reklamo. Z odličnim spoštovanjem hvaležni Jakob Kolenc, gostilničar pri jubilejnem mostu. Avstrijska spaciJatitaTa. Na če'odca bo ehajočim ijndem priporočati je porabo prist nega ,,M<».; w Seidiiif.z-pra.Mti*'', kije pre Bkufieno domače sdravito in vpliva na žoic đec krepilno ter pospe silno na prebavljen je in sicer z rastočim uspehom škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravile vsa^ dan lekarnar A MOLL. c. in kr .ivorm za^agatelj, DUNAJ, TucMaoben 9. V lekarnah ua deželi z.ihtevati je izrecno MOLL-ov pre uirat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 5 31-5 je že minilo, odkar je prišlo na trg Doeringovo milo 6 sovo, in še vedno je najpriljubljeaejše milo sveta. Ker je sedai s primešanjem pat. zav. cvetličnega mieka izboljšano, bo vsakdo, ki ga le poizkusi, izprevidel, da nob no, še tako drago toaletno milo nima na kožo tako uspešnega učinka kakor Doeringovo milo s sovo. — Po 60 vinarjev ae dobiva povsod. 1237—1 Po man kan je slasti, motenja v prebavijanju se najbolj lahko odpravi z rednm pitjem rogaškega „tempeiskega vrelca". Za starejše in kronično stani« te vrste naj t,e pa TMJe rabi „8tyria vrelec" (močnejši). Proti praftajem. luskina^ in izpadanju las deluje d«J bolj že priznana ao-chiim tiunr SSL matera okrepeuje lamlaee, odutra-3Jl*J-' luske in preprečuje ftzpit-«8 »nje I hm. 1 etel&lenlea /. navodom I M. Sazpoailja se z obratno poŠto no manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, ^nedto. mil, medicinsl. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Deibkama Ifila&a Lenstcka r LjuGljani, Rasijstt mte it 1 ofog covozgraje&ega Pran JoSafavoga i ibtl moota 49 14 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: G. Kazimir Glovacki 2 K. — Neimenovana gdč. K —'04 kot plačilo za snaženje suknje. — N. N v Ljubljani 1 K. - Skupaj K 304 Lepa hvala! Živeli!J Za „Učiteljski konvikt": G. Anton Seme, učitelj v Starem trgu pri Ložu 10 K, daroval g. Karel Kovač, posestnik v Starem trgu, mesto venca na krsto umrle gospe M. VVigele, učiteljeve soproge v Pudobu. — Skupaj 10 K. Lepa hvala! Vsoto smo izročili gospodu Dimniku. Sprejema E&vatcv&nja filcvaSkoga žre* "jen; a po nsiraznovrRtnojBih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoii. ko cobeoR draga xa?aiovah;ica. 2Uaa<; jg, ugodno zavarovanju aa doživetji; iii hiiart 2 snu&ujSujjatms se vpa&r< Vi-ak (Lan ima £u proteku :zL pravice £j dividend*. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani1'. Uradni kurzi dun. borze 10. aprila 1906. 42 , majska renta. , ■ i i „ srebrna renfa . . V < avstt kronska rent« . zlata 4 Ali :>: ■ it 13 4V* ogrska kronska renta . 1»/« „ zlata . . !•/, posojilo dež. Kranjske 4l ,3 0 posojilo mesta Spljet !■/.•/. . . Zadar l bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . češka del. banka k. •. . *• O- iast. pisma gal. del. hipotečne banke . . peSt. kom. k. o. a 10*, pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zase. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . z. pis. ogr. hip. ban. cbl. ogr. lokalnih is-leznic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- PoraČ ...... I«, prior, dolenjskih žel. . i5prior. jui. žel. kup. '/iV» s |i avatr. p os. za žel. p. e. S?erke. Srečke od l 18601/. • • • . od 1. 1864 .... . tizske...... _ zem. kred. I. emisije II 9 ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100— turške. ..... štreditne inomoške Laški . . • • . Sablji.....• * . •^•■^cirji ....•..» Žitne cene v Budimpešti. Dne 11. aprila 1906. Tin nali Denar B'BgO 99 90 100 10 99 90 100 10 100 — 100 20 116 30 116 50 96 95 97 15 lili 30 116 50 99-50 101 — tOO 50 101 50 100.-- 100 - 100 90 101 90 100 — 10015 100 06 100-45 100 30 101*3 J 10G - 107 — 100 50 lOi'50 10 — 100 60 100- 100 70 99 50 100 50 100 50 101 50 99 90 99*50 100'- 315 8"i 317 85 100 35 10135 195 — 197- 286 60 288 50 16360 164 50 297 - 307- 802- 312'— 206 — 273 — 101'- 110'- 16175 15275 24 5" 26 50 47250 482 50 78 - 84'- 91 - 97 - 59 ~ 66 80 51 '25 5325 34-25 59 - 65- 71- 76- 5*24 50 534*50 127 10 128 10 685 25 686 25 1640- 1649'- 679 50 68050 815 — 816 50 243 50 244 50 653 — 655 — 558 25 8640-- 2660 — 561 50 562 50 275 — 280- 587 - 594 — 152 — 154-— 1133 11-38 19 12 19 15 23 45 2353 2398 24-06 117-37 117-57 9585 96 — 252 25 253 25 484 5*- Pšenica za april . . „ „ oktober . . , Rž „ april . . . , „ oktober . . , Koruza „ maj. . . . , m » JU"'] ... i Oves , april . . . , „ „ oktober . . , Efektiv. 5 vin višje. za 100 kg K 16-50 100 100 100 100 100 100 100 16 52 1340 1342 1340 13-62 1580 12 52 Heteorolosično poročilo. Visio* nad morjem S06 2. Srednji ir^tnl tluk 736.0 mm. =9 čas £L opazo-van.ia Stanje barometra v mm 2 o 5 ^ 6 S2 i j Vetrovi Nebo 10. 9. zv. 743 S 11-1 si. szahoddel. oblac. 11 7. zj. 745 6 43 si. jgzahod jasno r 2. pop. 744-4 19 8 sr. jgvzhod; jasno Srednja včerajšnja temperatura: 13 2°, nor male: 8 7° — Padavina v mm 0 0 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sožalja in sočutja med boleznijo in ob smrti naše srčno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, sestre in tete, gospe Ivane Orešek roj. Kozjek hišne posestnice kakor tudi za številne lepe vence in mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti, izrekamo vsem skupaj in vsakemu posebej najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo. 1341 Globoko žalujoči ostali. s J Naprodaj Je prav lepo vbišče obst »ječe iz 2 parcel. Solnčnata le?a, prost razgled. Način ridanja: odprt z euonadstropnimi hišami. Prodaja lastni k na Domobranski cesti št 1 v LJubljani. 1342 1 Zahvala« Ganjen prevelikih dokazov sočutja ob smrti moje nepozabne, ne-nadomestne, presrčno ljubljene soproge in najboljše mamice se ne morem vsakemu posebej zahvaliti tako, kakor bi se rad. Izrekam torej tem potom vsem, ki so me med boleznijo in ob smrti preblage pokojnice tolažili, svojo najiskrenejšo in najpresrčuejšo zahvalo. Zahvaljujem se preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, osobito še g. kaplanu KoviČu za tolažila nepozabni rajnki, zahvaljujem se si. domačemu učiteljstvu in si. kraj. šol. svetu za poklonjene vence in spremstvo, gg. kolegom z Rakeka, iz Cerknice, Grahovega in Blok, si. c. kr. uradništvu iz Loža in Starega trga, si. uradništvu graščine Šneperk, si. gasilnemu društ. za korporativno udeležbo, članom »Čitalnice", gg. pevcem za ganljivo petje, vsem blagim darovalcem mnogobrojnih, prekrasnih vencev in vsem predragim sorodnikom in prijateljem, ki so od blizu in daleč v tako obilnem številu prihiteli izkazat preblagi rajnici zadnjo čast in meni lajšat muke-polne ure ločitve od najdražjega mi bitja na svetu. Posebno se le zahvalim čislanim sorodnikom rodbine Zakrajškove in Rosinove ter gg. uradnikom šneperške graščine ki so mi v teh bridkih dneh tako sočutno vedno na strani stali. Bog vam povrni! Hvala vam sorodniki, kolegi, prijatelji in znanci za vaše izkazano sočutje, ki mi bo v vedno tolažbo in tešitev za nenadomes.no izgubo moje preljubljene, nepozabne soproge. Stari trg pri Ložu, 10, aprila 1906. Ferdo Wigele, učitelj 1337 otroci ln sorodniki. D za veliko delo, spretnega tu zanesljivega, sprejmem takoj ali Črei 14 dni v stalno delo. Ravnotako sprejmem tudi UCCIlC&Bi 1292—2 Franc Koro&ic krojaški mojster v Radovljici. 2x£siolxxaa, pritlična, 9 ^v/ pred 5 leti zidana, z vrtom, tik mesta Celja se takoj proda« Plačilni pogoji zelo ugodni. Plaćati je eno tretjino cene v gotovini takoj, ostanek se lahko v mesečnih obrokih odplačuje. 1316—2 Vse podrobnosti se izvejo v pisarni dra. Ivana Dečka, odvetnika v Celju. Predavanle: o Kristusovi besedi na križu „Dopolnj enoje! ie bo vršilo v petek, ob 8. uri zvečer v dvorani g. Vosperniga nam VmmrJaaAlft^mm trga «it. 1, I. nadstropje. VStOp prOSt. 1344 Vljudno vabi Anton Chraska. Ker nameravam zapustiti Ljubljano, prodajam vse blago svoje zaloge po ■ v na kar cenjeno občinstvo Še posebno opozarjam. £epa velikonočna in binkoštna darila« Z vele8po8tovanjem 1278—2 Adolf VVagenpfeil juve'ir in zapriaeieoi cenilec v LJubljani na Jurčičevem trgu ž. Prodajalka (mannfaktnristka), vestna in pridna, <£pc pod ugodnimi pogoji takoj Rprtjme. Ponudbe s sliko, (ki se takoj vrne na unravnifttvo „Slov. NaroJa* pot „MaJ 1000". 1338- }6I a Vq6 loplib j z^ačaih stanovanj \ s po dv'erna gobam.', kuhinjo, drvarnic in vrtom se odda 7a avgnstov termi] v Spod. Šiftki pri M. Lavrenčiču Pf2den sodarsRi pomoćni bre2 orodja, za izdel »vanje kadi za drozgo, dobi dobrega z^^lnika za 4—( tedni, v pri tvrd k i M. Rosner & Co na Marije Terezije cesti St. 16 v LJubljani. U9S- 2e nad 40 let obstoječa trgovina v Radečah pri Zidanem mostu tik farue cerkve h-žtca, ne radi smrii o pod zelo ugodnimi pogoj« v najnb. Več pove Marija Trepetscbnigg, posestnica v Radečah št. 51. isas-l ■* —i--————i-i* Pristni dobri •r m K f ■ m č C t se dobi pri 82 L SBBjjH l Spod. Ml tavbišče! V Spodnji Šiški nasproti Sole jc naprodaj več lepo ieiečib parcel za zidanje. Cena: eno do dve m pol jtrone za kvadratni meter. jfft P<)izve se pri odvetniku gonp. I, Vencajzui tli pa pri lantoikn v Flori-Janskih ulicah št 1 v LJubljani. (1 nadstropna polvila z vrtom) v LJubljani, solnčna lega, s krmnim prostih razgledom na pogorje, na prahu pro stem, Čistem zraku in jako mirnem in tihem kraju se pod prav ugodnimi pogoji radi rodbiuskih razmer tako; proda. Hiša je bila pred tremi leti zidana. Le pismene ponudbe (z znamko za odgovor) p<»d „Polvila" na upravni-t-. „Slov. Naroda.1* 1319-3 B. SEVAR o Ljubljani, na Sv. Jakoba trsu priporoča svoje vseakuii sveže špecerijsko blago in kot posebnost 19 I* t *tar«» pristno hrvaško slivovkc- in i. vino v buteljkah i iz posestva Kutjevo. I&toiam se sprejme tudi H^T" vajenec. Dr. Grarnli 8^» r,,hrJi; 31,865.386-80 K. Uplačan« odakodrtia«in kđpiUUJu; 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave ■ YJf.:*feiM»«t alt»« asiBiEfi.« • ainpoiSao aprttvo. s 43 'itd sver^Žrai &m&Uzp v L-jjubSiJsnip io^ap ^s&rc* ao v Utalpej hiifcloej bil! zdruvDik in kirurg v Turu pri Tridectu potrjuje, da I zapisoval proti ratnim bo lezniui pr,-ha v Dih or^aoo« >^!*'i z dobrim uHpebom III učinkujoča , ^7iV i želodčno t [Muro lekarnarja C. Piccclija LJubljana. Ounjiista cesta 1 steklenica velja 20 vin in ue vuanja naročila a ol ratno pošto izvršujejo. ?iv«varaja po»'^pi» m pramičnioc nr ji ipož&mua azodarc po najnižjih canai Skodb oan';ajo takoj iti o*jfcaAtttaejt Oži?a najboljši slovoa, tceder puala: Dovorjojo ia ffiitega dobiCka jdata M trgovsfc pomočnik mešane stroke, /možen slovenskega, emSfcega in hrvaškega jezika v govoru pisavi, išče službe. Ponudbe pod »Trg. sotrudnik 178u npr. „$lov. Naroda". 1311—2 Dobro obranjeno opravo za Špecerijsko trgovino, police in pult, aupi Frane Šustersič v Zapu- i ah, poŠta Št. Vid pri Ljabljani. Po nudbe sprejema do Velike noči. 1291 2 h Pi •r-l o Za pomlad in poletje priporočit klobuke za dame in otroke w w«*iai«:ft izbli-1 iftftodftMtlnJftft A. VIVOD-mOZETIČ trgovina modnega In perilnega blaga v Ljubljani, na Starem trgu žtev 21. Moderniziranje in popravila klobukov okusno in ceno. Znuauja naročila točno in solidno. 1136—5 Cvetli 02 B O CD Večja tvornica išče spretnoga korespondenta. Zahteve: kristjan, 21 do 28 let, samec, popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, dalje popolne splošne in trgovske vednosti, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo. Natančne ponudbe s fotografijo in prepisi izpričeval pod ?,W. P. 2981" na naslov Rudolf Mosse na Dunaju, I. Seilerstatte 2. 1340-1 FE LIX TOMAN stavbni in umetni kamnoseški mojster Ljubljana, Resljeva cesta številka 30 nasproti skladišč juž. železnice. jfajvecja zaloga vsakovrstnih piran~id in obeliskov! iz črnega vedskega granita, sije-nita in labradoria. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastalskega in kraškega marmorja. Hapraua in prestavljanje kompletnih rakev in monumen- r tov na novo pokopališče. )3—5 Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji. Načrti in proračuni brezplačno.' Neblovano sobo eventaelno tudi a hrano, se tako| odda. Kje — pove upravuištvo „Slov. Naroda". 1312 2 Spretnega okuiziterjo išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem te dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode. Več pove apravuištvo „Slovenskega Naroda". 17—29 Za vaaio rodov ino fJjtBO »loatrovaiio knjigo o pimpo- ^em blagoslovu z otroki raz-iX>šilja e prepisi več tisoće.j sah valnih pt.sem tajno %'« 00 h v avstr. znamkah' roapa a. haipa Berolin S. W. 9sp Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Razstavljeno od 8. aprila do 14. aprila 1906: 1266 l Oberammergau. Pasljonske igre: Kristusovo trpljenje. Pariška svetovna razstava 1900. -DOCTEIIR HA«* ^ PARIŠ ^_jLr Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva topovsod. 3534 — 44 Ceo. kr. *M*rtJ*k» ^ letoznfee. C. kr. ravnnteljntvo drž. žeUzafe« Izvod iz voznega reda. Veljaven od dae 1. OSfeod iz Lf«M|MO jaž. kol. Prof m Tl%tL Ob 12. url 24 in ponoči osebni v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali OHMimU, Fraazeosfeste, Isomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Sokiograd, čez Ktein Keffting v Steyr, v Line, na Dunaj vla — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vtafc v TrWz, Pontabei, Beljak, Celovec, Mura«, " Froazemfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, hiomest, čez Ktein-Retfhfig v Ltoc, Bodejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Cele—C, Edmtz, Ljubno, Setetal, Solnograd, Bad Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregnnc, eva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trfctt, >hor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monako vo, Ljubno, čez Klein- RetfMog v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri potoci osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Moaakovo iMftMui ♦oz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kocevfo. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m «jutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. - - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LinMfano juž. kol Frnaa 9% Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo- «akovo-Trst dtrekt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, Mi, a«isaee, Ljubno, Celovec, Mali Glodn&z, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni viak iz Tiatža. — Oh 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago SPrage direktni voz L in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, con Budejevice, Ltnc, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Oad Gasteta, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabet. — Ob 4. uri 29 m popoldne oocbni vlak z Dunaja, Ljubita, Selztal a, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monako ve ga, ftnomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta ki So+nograda, čez Klern-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heb*, Praneovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki -Ob 8 nri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne te Strate, Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odbod In LfvM§aato drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri K) m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Lfabljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 nun. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 IH 11 T7 Najnovejši dunajski modelni l^lobul^i za dame in deklic« T7" na-jTrečji IssToirl tr zalegi. Elegantni žalni Klobuki gj^F" na razpolago, *^|| Klobuke sprejemam za modernizovanie. Pavlina Recknagel 1242_4 = „Pri ovčarskem klobuku" ===== nn Mestnem trgu štev. 3 u Uubljani. | u II! it 111 ■I! JMt: j I: Hsj*r*ečjs2 izbira najboljših in najcenejših dvoKoles in ^ livalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. o,6_r, IVAN JAX.nSIN u Ljubljani, Dunajska cesta Ut. 17. sebni kredit za uradnike, istnike, učitelje itd. Samostojni nzorciji Uradniškega društva za hrane vloge in predujme dovoljujejo Sojila na osobni kredit pod najzmer-Jsimi pogoji tudi proti dolgoletnim plačilom. Posredovalci so izključi. Naslove konzorcijev naznani ezp lačno osrednje vodstvo adniškega društva na Dunaju, ipplingerstrasse 25. 1164-4 pleši kreditno društvo v,LJubljani sklicuje m. četrtek, 26. aprila^l906 ob 3. url popoldne društvenih prostorih v Gosposkih ulicah štev. 7. DNEVNI RED: Poročilo predaedništva. Predlog letnega računa in bilance. Poročilo upravnega sveta in predlogi zastran razdelitve dobička. *« Volitev novega upravnega sveta in nadzorstva. 3- Kazprava o vloženih predlogih. Zaradi važnosti poročil in predio-8e vabijo društveniki na obilno eležbo. V Ljabljani, dne 7. aprila 1906. Upravni svet. U.9 Nizke cen ion ^ilfrcei r r komanditna družba ■ I prodaja Izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. Moški BjM štifljetni h &m' trpežni 90 kr. ogata izbera m Oaniski 0 štifljetni močni ' DamsKi "S 5 i na trakove QC Lr močni Z3 Kit si tffflf&fknv 60 kr. II na trakove nn y iz rjav.usnja JU Kli lOO lastnih prodajai- nih ralog Moški čevlji na trakove usnje boz. 50 kr. na trakove, cbevreau, f dyear, šivani cbevreau, ffo- ^ Damski čevlji na gumbe črni m 25 kr. Otroški In dekliški čevlji na trakove li modnoga usnja od i naprej. Damski čevlji na trakove, eleg. In lični groavtjar, siv. Dobra kakovost rjavoga usnja od naprej, Filljailka: v Zastopnica: ijtfttjkt! Jsspaftiiscli. so pofflaia dbI npenr. B05B 3655354147 46 24 Prva ljubljanska veležgalnica za novo z električnim obratom. Vsled direktnega uvoza kaaor tudi zaradi velike razpečave lahko dobavljam povsod za izvrstno priznano, s strojem in racionalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatična ? ajfjnejše kakovosti in najbolj poceni. ■vri* Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj preizkušene zmesi. Prednosti s strojem žgane kave pred navadnim praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo $ ropnt^ z malo poskušnjo. Z odličnim spoštovanjem KAREL PIANINŠEK na Dunajski cesti. (Postajališče elektr. cestne železnice.) ija Dri „LbC 3 iiuuiufiuuiju im „uuiu, uiuiijB Tfir6zi]6 cfists j|j priporoča slavnemu občinstvu izvrstno, vsak dau sveže wr pivo Bock, bavarsko ™ in puntigomsko marčno pivo Izbornu mrzla in topla kuhinja. Na razpolago je slavnemu občinstvu električen k!avir. ~~ Za mnogobrojni obisk se priporoča Qti KOS, restavraterka. * <# Cm s* V ^ ■a Specialiteta: turistovske srajce, belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole niče, izbrani vzorci, pT kravate za vse različne okuse, dalje specialitete Švedskih rokavic* ^a?€'n»zPra*ne9ausnia -J£----! brezhibne priležnosti :-: najboljši izdelek priporoča 1343-1 Alojzij persche v £jubljani, pred škofijo št. 21. Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Stari trg št. 21 Slav. občinstvu priporočam ob priliki udil^onoenilj praznir^ou # svojo veliko zalogo različnih cukrenih, kakor tudi galanterijskih plrhov. V zalogi imam v veliki izberi domača in Inozemska vina v steklenicah, najfinejše likerje, pravi maraskin iz Zadra, benediktinec, alas in drugo šarklji, pince in titole. Sveže blago! Po naročilu izgotavljam tudi mandeljnove, rozino ve, medene, orehove itd. V kavarni se dobi bela in črna kava, čaj, fini likerji itd. itd Točna postrežba! # Mestni Sv. Petra trg Št. 6. * cesta št. 26. specialna trgovina Senica & Zupan LJubljana, šelenbur$oue ulice 3 priporoča moderne kravate, fino perilo za sospode, sioce, svilnate in triko rokavice, francoske moderce, krasne pasove za dame, toaletne potrebščine in parfumerijo kakor tudi Upa isos-4 velikonočna darilo. Cene jclidne. I2RNE8T SABK ERNEST SARK 4» rti Vosek za pod ki se briše mokro. ParRet-Rose So^rpo^ia^is ohrani blesk, ovira razširjanje praha in je v rabi najcenejši vosek za pod. Uveden pri visoki in najvišji gospodi, zavodih, sacatorijih, hotelih prve vrste itd. Itd. Lonček Vi kg.....K 1*35 . 1......n 2-50 V LJubljani ga ima Adolf Hauptmann tvornica oljnatih barv. 985 - 8 Velikonočno nastavljenje dvakrat na leto in sicer o Veliki noči in o BoŽCOU pojavljajoče se specialitete: l-. žentpnveljshega pjw iz tiberške pivovarne in sladarne v JVIaffersdorfn na Severnem Češkem se prične splošno in po vsej monarhiji no uelittonočno nedeljo, dne 15. aprila. v Točilo se bo v Ljubljani izključno samo: hotelu „pri Maiiču" (Karel Koisser). 896-6 Ci ubijan a, J2T7 priporočata svojo velikansko zalogo konfekcijskega blaga »a gospe in gospode, deklice in dečke. -------- jtfajvečja izbira novosti za pomlad in poletje........ Ceniki na zahtevo zastonj, poštnine prosto Izdajatelj in odgovorni urednik: Easto Pnstosl emSek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11. 600^448549