PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
’P 559
23
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 178 (14.269)
Trst, nedelja, 2. avgusta 1992
Ker podpis vladne listine nasprotuje strategiji CGIL
Trentin odstopil
CISL in UIL cenita odločitev, a poudarjata pomen dogovora Occhetto obtožuje Giuliana Amata nezaslišanega izsiljevanja
Namesto strankarskega kolega Scottija
Emilio Colombo novi šef Farmske
Za seboj ima dokaj bogate izkušnje v vladi Zunanji minister je tokrat postal že šestič
RIM Predsinočnji podpis vladnega kompromisnega protokola o dohodkovni politiki in ceni dela, do katerega je prišlo, kakor vemo, predvsem zaradi splošnih kriznih razmer v državi, je drago stal sindikalno organizacijo CGIL. Stal jo je odstop generalnega tajnika Bruna Trentina. Dogodek je napravil v javnosti globok vtis, morda pa le ni bil nepričakovan.
Zakaj? Prvič, ker je Trentin takoj po podpisu sporazuma z vlado in podjetniškim svetom pojasnil, da je to storil edinole zaradi izjemno zaskrbljujočega stanja državnih financ in destabilizacijskega terorizma v režiji mafije, ki bi utegnil spraviti v nevarnost demokratično ureditev Italije; drugič pa, ker je podpis sporazuma povzročil globok razdor v sindikatu, saj je njegova manjšinska struja »biti sindikat«, ki jo vodi Fausto Bertinotti, odločno nasprotovala sprejetju vladnega dokumenta, češ da pomeni hud udarec vsem dosedanjim pridobitvam delovnih ljudi.
Bruno Trentin, ki je vodil CGIL od novembra 1988, ko je nasledil Antonia Pizzinata, je v obrazložitvi svojega odstopa pojasnil, da se ne kesa, ker je Podpisal vladno listino; ko je ne bi bil podpisal, bi dokončno pokopal enotnost sindikalnega gibanja, hkrati bi nepopravljivo skvaril odnose znotraj CGIL, a predvsem bi nastala nevarnost vladne krize, ki bi močno prizadela delovni svet. Trentin pa v isti sapi
priznava svojo »napako«; od vlade ni dosegel nedotakljivosti pogajalske pravice v podjetjih, predvsem pa ni znal pravočasno preprečiti »involucijskega postopka«, uperjenega proti avtonomiji sindikata CGIL.
Reakcij seveda ne manjka. Bertinotti: »Trentino-vega odstopa ni nihče zahteval in tudi ni bil dolžnos-ten, sicer pa ga cenim.« Del Turco (a tudi bivši vodja CGIL Lama) ocenjuje Trentinovo potezo kot lojalno, želi pa, da ostane generalni tajnik na svojem mestu. Enako se glasita izjavi vodstev CISL in UIL, ki na-glašata, da bi nesprejetje vladnega predloga razbilo enotnost sindikalnega gibanja in porazno vplivalo na delovno maso, hkrati pa izrecno poudarjata pomen sporazuma z vlado in Confindustrio. Achille Occhetto, vodja DSL, katere član je sam Trentin, označuje njegov odstop kot posledico napada na avtonomijo CGIL oziroma Amatovega izsiljevanja. V resnici je ministrski predsednik zagrozil z vrnitvijo mandata, ko ne bi »družbene sile« pristale na njegov protokol, o katerem je izrecno dejal, da je nespremenljiv.
Pri CGIL je včeraj ves dan brnel telefon: delavska baza ne odobrava sporazuma z vlado in zahteva njegov preklic. Kaj bo ukrenilo vodstvo sindikata na septembrskem zasedanju, ko bi bilo treba do kraja opredeliti novi plačni in pogodbeni ustroj, se ne ve.
RIM — Krščanski demokrat Emilio Colombo je od včeraj novi italijanski zunanji minister. Colombo bo zamenjal strankarskega kolega Vincenza Scottija, ki je pred nekaj dnevi nepričakovano dal ostavko.
72-letni Colombo je dokaj izkušen politik; kariero je začel že leta 1946 v ustavodajni skupščini, dve leti kasneje pa je bil imenovan za podtajnika v vladi; leta 1955 je prvič postal minister. Od tedaj naprej je bil še večkrat v vladi, na čelu Farnesine pa je tokrat že šestič; na tej funkciji je bil v letih 1980-1983, ko so predsedniki vlade bili Cossiga, Forlani, Spadolini in Fanfani. Od avgusta 1970 do februarja 1972 je bil predsednik vlade (in kot prvi v tem svojstvu sprejel enotno delegacijo Slovencev v Italiji), dvakrat (1977 in 1979) pa je bil predsednik evropskega parlamenta. Na evropskih volitvah leta 1979 je bil glede števila preferenc (prejel jih je 860.000) na prvem mestu v Italiji.
Istega leta so mu zaradi zaslug pri evropskih integracijskih procesih podelili nagrado Karel Veliki; je eden redkih, ki se lahko ponaša s to nagrado, saj sta jo poleg njega doslej prejela le Alcide de Gaspe-ri in Antonio Segni. V Bazilikati, kjer je doma, velja še danes za enega tamkajšnjih »močnih mož«. Colombo je brž po zaprisegi najavil, da bo odstopil s poslanske funkcije. To naj bi storil že danes ali jutri, odločitev pa je v skladu s sklepom KD o nezdružljivosti parlamentarnih in vladnih funkcij.
Tudi senator in minister za zunanjo trgovino Claudio Vitalone je medtem sklenil, da se bo ravnal v skladu s sklepi svoje stranke. Vitalone je včeraj izjavil, da se odpoveduje senatorskemu mestu; to je izjavil po »iskrenem pogovoru«, ki ga je imel s krščanskode-mokratskim tajnikom Arnaldom Forlanijem. Vitalone je prejšnji mesec že odstopil, vendar se je nato premislil in demonstrativno umaknil ostavko.
Bo Segni zamenjal PanneUo?
RIM Predsednika senata in Poslanske zbornice Spadolini in vjapolitano sta včeraj imenovala olane parlamentarne komisije za institucionalne reforme. Člane so Predlagale posamezne politične stranke, ukvarjali pa se bodo Predvsem z revizijo ustave.
Med 20 člani, ki jih je izbrala . , Presenetljivo ni poslanca Majna Segnija, se pravi politika, ki se ie Zadnja leta izrazito angažiral v °rist ustavnih reform. Segni je rankino odločitev kritiziral, isto k iSt°r^ tudi njegov strankarski e?a in podpredsednik senatne uPine KD Mazzola. Tudi radika-Pannella je protestiral, hkrati Pa je odstopil kot član omenjene Parlamentarne komisije, predsed-lku zbornice Napolitanu pa je Predlagal, da ga zamenja sam Segni.
Ker svet ne ve kako zaustaviti nepopisno morijo
V Bosni in Hercegovini prevlada vojaške opcije
LJUBLJANA — Medtem ko se mednarodna skupnost po neuspelem londonskem premirju še obotavlja, ker očitno ne ve, kaj naj bi še storila za ustavitev morije v Bosni in Hercegovini, so se spopadi v tej državi vnovič razplamteli z vso silovitostjo. Vojaška opcija reševanja krize v tej nesrečni državi je očitno prevladala, potem ko so diplomati dvignili roke od nekdanje Jugoslavije do konca avgusta, ko naj bi na pobudo Velike Britanije sklicali novo konferenco ter z njo skušali rešiti krizo na ozemlju bivše Jugoslavije. Zaostritev spopadov med sprtimi stranmi takorekoč na vseh bosanskohercegovskih bojiščih potrjujejo tako hrvaški kot tudi srbski viri, vendar krivdo zanje pripisujeta drugi strani.
Na pol porušeno Sarajevo oziroma sestradani in izmučeni Sarajevčani so doživeli še eno strašno noč. Srbske sile so, kot poročajo agencije, mesto vnovič zasule z granatami, divjali pa so tudi ulični boji. Sodeč po bosanskohercegovskih virih, naj bi bili branilci Sarajeva uspešni ter agresorju prizadejali precejšnje izgube. Obstreljevanje Sarajeva na »slepo« pa je znova terjalo precej žrtev med nedolžnimi ci-
vilisti. Včeraj naj bi bilo sarajevsko letališče vnovič odprto za letala, ki prevažajo človekoljubno pomoč, potem ko so ga v petek začasno zaprli, ker je v neposredni bližini eksplodiralo nekaj granat, eden minometni izstrelek pa je eksplodiral celo na sami pristajalni stezi. Iz Sarajeva so včeraj tudi sporočili, da je zgodaj zjutraj iz Pal, kjer je sedež t.im. srbske republike BiH, v bosanskohercegovsko glavno mesto krenil egiptovski bataljon modrih čelad. Na Palah je prenočilo štiristo pripadnikov zaščitnih sil Združenih narodov. Skupaj z vojaki iz Ukrajine in Francije bodo varovali sarajevsko letališče. Iz virov Združenih narodov se je zvedelo, da je sovražno obstreljevanje prisililo radarsko enoto v Sarajevu, da je že četrtič v manj kot dveh tednih morala opustiti svojo nadzorno dejavnost. Medtem je Center varnostnih služb iz Sarajeva sporočil, da je bilo včeraj v dopoldanskih urah mirneje, vendar je bilo občasno še slišati streljanje iz protiletalskih strojnic in topov. Napadalci so ob-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ni	•• *v v
Slovenija išče izhod iz sedanje politične zmede
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V slovenski skupščini vlada nepopisna zmeda, tako politična kot ustavnopravna. Predvsem še vedno obstajajo trije zbori izvoljeni po povsem drugačnem postopku in zato odražajo različne strankarske kombinacije, interese in kakovostni sestav. Zbor združenega dela je ostanek nekdanje Kardeljeve samoupravne logike, toda je istočasno izredno kvaliteten, premišljen, bolj levo usmerjen. V njem je močna nestrankarsko opredeljena skupina poslancev. Zbor občin ima delno v rokah še vedno nekdanji Demos, odraža bolj slovensko podeželje, je dokaj zaprt, kvalitetno manj izbrušen, toda dosedaj je bil med najbolj discipliniranimi. Družbeno-politični zbor je bil izvoljen po proporcionalnem sistemu, odraža slovensko politiko, njene kvalitete, pa tudi njena protislovja. Zbor združenega dela je bil izvoljen po korporativnem načelu: na delovnih mestih so proizvajalci po večinskem sistemu izvolili svoje zastopnike. Zbor občin pa po dosledno večinskem.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kulturno srečanje Kamenica 9. avgusta na Matajurju
čgS^DAI) — Poletno kulturno sreči 15 sosednjih narodov na Kameni-
Prednekaf, ®enečani Prireialj do
SDom. KaJ leti, je vsem ostalo v bila ln5- Kamenica je še posebej ki e vabljiva za beneške izseljence, na h° V P°letnih mesecih prihajali šnem°P-t v domače kraje. Na tak-inieli mnozičnem snidenju pa so tne(j Prožnost se ponovno srečati
Veti S, °i ln v veseli družbi preži-6l! nekaj ur.	v
'udi
&h ..Si,1,rbf0£0Su“
skn ^niCe' Podporo in organizacij-vence°mOČ 50 dobili Pri Zvezi Slo-skleniv videmske pokrajine in venci a9 bodo »Srečanje med Slo-Prinra,°L Rnmenice do Matajurja«
Matajurju 'Vede,i°' 9- avgusta na 1 lu- Srečanje bo v vasi, ki
ravno tistega dne praznuje domačega zavetnika, svetega Louranca.
Prireditelji vabijo na srečanja vse, Beneške Slovence in sploh vse zamejce. Vabilo velja tudi za prijatelje z onstran meje in za Furlane. Na Matajurju, kjer se je pravzaprav začela Kamenica, se bo srečanje začelo ob 10. uri s sveto mašo v cerkvi sv. Louranca.
Ob tej priložnosti bodo uradno predstavili tudi večjezično Turistično karto Beneške Slovenije, ki jo je izdala špetrska zadruga Lipa.
V popoldanskih urah bo ob prosti zabavi in družabnosti tudi kulturni program, ki ga bodo izoblikovali domači pevski zbori, folklorne skupine, citiravci, ljudski godci in člani Beneškega gledališča.
R. P.
Prva kolajna za Slovenijo
Iztok Čop
Denis Žvegelj
Tako težko pričakovano olimpijsko odličje je končno prišlo. Tudi Slovenija se je uvrstila na lestvico dobitnikov olimpijskih kolajn. Za veliki uspeh sta poskrbela veslača blejskega dvojca brez krmarja, Iztok Čop in Denis Žvegelj_,
Od’* -V pripomniti, da so v Slovr^iji n dosežek pozdravili z izi . " . j. Jiovjšenjem. Med prvimi jima jč	' "titke tudi
predsednik predsedstva Milan Kučan, ob njem pa vrsta drugih osebnosti, ustanov in državljanov.
Slovenska veslača sta osvojila bron povsem zasluženo, saj sta bila med celotno plovbo kandidata celo za srebrno odličje, ki je pripadlo Nemčiji, zlato pa veslačema iz Anglije.
Tudi tokrat so pred cestninskimi postajami bile dolge kolone
Milijoni vozil preplavili Italijo težave na cestah proti Jadranu
RIM - Italijanske ceste so včeraj, kot je pač značilno za prvi vikend v avgustu, preplavile dolge vrste motornih vozil; računajo, da jih bo od petka do jutri samo na avtocestah kar 11 milijonov. V številnih krajih je prišlo do cestnih zamaškov, in to zlasti na mejnih prehodih in pred cestninskimi postajami. Do največjih težav je prišlo na »ozkih grlih« v bližini letoviških krajev in večjih mest; pri Mestrah se je nabrala 18—kilometrska kolona vozil, pri cestninski postaji Melegnano pri Milanu pa je vrsta vozil bila dolga »le« 8 kilometrov. Kjer ni bilo cestnih zamaškov, je bil promet izredno gost; to velja zlasti za t.i. jadransko državno cesto, odsek Bologna- Milan oz. Bologna - Modena; na tem odseku so našteli približno 4.500 vozil na uro. Kaže, da je kar 60 odstotkov vseh vozil namenjenih proti jadranskim kopališčem. Sicer pa je do težav v prometu prišlo tudi drugod; za vkrcanje na trajekte za Sicilijo morajo avtomobilisti čakati uro pa pol, nič bolje ni na odseku Salerno—Reggio Calabria, kjer so namerili 10—kilometrsko kolono. Nekoliko bolje je bilo na odseku Neapelj—Bari, kjer je vrsta vozil bila dolga le 6 kilometrov. Prišlo je tudi do prometnih nesreč; pri Leccu sta 2 osebi umrli, 3 pa so v smrtni nevarnosti.
Težave so tudi na mejnih prehodih. To velja zlasti za brennerski prehod, kjer je veliko nemških turistov že na poti domov. V Hessenu, Hamburgu in Schles-wig—Holsteinu se namreč počitnice iztekajo, to pa ne velja za Bavarsko, kjer se bodo šele pričele.
Na sliki (telefoto AP): prizor s francoske avtoceste, kjer je — podobno kot drugod po Evropi — prišlo do dolgih kolon.
La Gango seznanili tudi s slovenskimi vprašanji
Caponnettu zagrozili s smrtjo
RIM — Antoninu Caponnettu, 72-letnemu navdihoval-cu in vodji propadlega »proti-mafijskega pula«, katerega člana sta bila tudi umorjena sodnika Falcone in Borsellino, strežejo po življenju. Pa tudi njegovim svojcem. Tako vsaj kaže včerajšnji anonimni telefonski poziv moškega s sicilskim naglasom, ki je grožnjo izrekel v imenu »oborožene falange« in s pripombo, da je tega kriv pravosodni minister Martelli. Le-ta je, kot znano, predlagal Caponnettu, naj sodeluje z vlado kot konzulent za mafijsko problematiko, kar je ugledni mož tudi sprejel.
Grožnja je prišla približno tedaj, ko je notranji minister Mancino v spremstvu šefa policije Parisija zagotavljal podpredsedniku Višjega sodnega sveta Galloniju, da bo s pomočjo najsodobnejših tehnoloških pridobitev poskrbel za učinkovitejšo varnost preiskovalnih sodnikov, ki proti cosi nostri delujejo na terenu.
MARTIGNACCO — Deželno vodstvo PSI bo z veliko pozornostjo sledilo razvoju deželnega kongresa te stranke v Furlaniji-Julij-ski krajini. Tako je na srečanju v Martignaccu povedal Giusy La Ganga, načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici in član Craxijeve struje znotraj stranke.
V	svojem nagovoru je La Ganga obrazložil stališča stranke do najbolj kočljivih vprašanj v državi in se posebej zaustavil pri problemu istitucionalnih reform. Te je treba spremeniti, ne pa na takšen način, da se izniči vlogo samih strank ali da se enemu samemu človeku (neposredna izvolitev župana) zagotovi pretirano velika oblast.
Tudi kar zadeva notranja nesoglasja je bil La Ganga dokaj jasen: v tem trenutku je izredne važnosti, da vsakdo pove, na kateri strani hoče biti in da predloži jasen program dela. Lažna natolcevanja in nepotrebna kreganja v tem trenutku ne koristijo, predvsem ne stranki.
V	Martignaccu se je Giusy La Ganga srečal najprej z zastop-
stvom Slovenske deželne komisije PSI ter s člani Zveze Slovencev iz Videmske pokrajine.
Koordinator komisije Rudi Pavšič je načelnika PSI v poslanski zbornici obvestil o vprašanjih Slovencev v Italiji in se zavzel, da bi se ob bistveni pomoči PSI končno premaknilo z mrtve točke vprašanje zakonske zaščite.
Predsednik ZSVP Viljem Černo je La Gangi položil na srce celo serijo odprtih vprašanj Slovencev na Videmskem, posebej pa ga je zaprosil za posredovanje, da bi dokončno uredili status dvojezičnega vrtca in osnovne šole v Špet-ru. Srečanja so se udeležili tudi deželni parlamentarci PSI in člani deželnega vodstva.
Predsednik socialistov v poslanski zbornici je obljubil svoje posredovanje za rešitev tekočih zadev. Kar zadeva zaščitni zakon pa je izrazil možnost, da bi lahko v tej zakonodajni dobi prišlo do njegove uresničitve. Za to se bo PSI, predvsem ob pomoči deželnih parlamentarcev, zavzela.
Predsedniški kandidati na današnjih volitvah
ZAGREB — Danes se bo približno 3,5 milijona Hrvatov podalo na volišča, da bi obnovili parlament in izvolili novega predsednika republike. Vse napovedi so skrajno tvegane in vprašljive, čeprav nedvomno dosedanji predsednik Tudjman in njegova HDZ štartata z boljših položajev. Največ zanimanja vlada seveda za predsedniške volitve. Za najvišjo hrvaško funkcijo se poteguje osem kandidatov. Najmočnejši med njimi je prav gotovo Franjo Tudjman, človek, ki se lahko upravičeno hvali, da je Hrvaški zagotovil suverenost in mednarodno priznanje. Številni državljani »Ljepe naše« mu pa očitajo, da je Hrvaška za dosego teh ciljev plačala predrago ceno: deset tisoč mrtvih, izgubo tretjine ozemlja, gospodarski kaos, stotisoče beguncev. Kljub temu pa je večina Hrvatov mnenja, da je to bila cena, ki so jo morali neizbežno plačati. Tudjmanu očitajo tudi, da je preveč avtokratski ter da se je njegova . hadezejevska oblast kaj kmalu skorumpirala. Tudi luksuz, s katerim se dosedanji predsednik obkroža (osebno letalo, bivše Titove vile, limuzini, itd.), moti marsikaterega obubožanega Hrvata. Ta bivši Titov general, ki je služil v partizanski vojski od leta 1941, zdaj skuša v svoji HDZ strniti izkušnje hrvaške levice, centra ter desnice, tudi ekstremne. Nekateri politologi so ga primerjali z De Gaullom, drugi verjetno bolj upravičeno, s Peronom. Bodi kakor bodi, Tudjman še zmeraj ostaja glavni favorit.
Najvažnejši Tudjmanov protikandidat je Dražen Budiša. Predsednik Hrvatske socialno-liberal-ne stranke se je rodil v Drnišu leta 1948. Leta 1971 je bil glavni vodja študentskega gibanja v Zagrebu. Po zatrtju t.im. »hrvaške pomladi«, so ga komunistične oblasti obsodile na štiri leta zaporne kazni, ki jih je presedel v zaporih Lepoglava in Stara Gradiška. Od leta 1990 je predsednik liberalcev. Podpirajo ga višji sloji hrvaške družbe, študentje in izobraženci. Njegova šibka točka je slaba organiziranost stranke ter določena intelektualistična zadržanost, ki ga odbiva od navadnih ljudi. Nedvomno je kot lider bolj primeren za neko elitistično stranko kot za neko formacijo, ki bi vključevala in pritegnila mase navadnih ljudi.
Pravijo ji »prva vrtnica Hrvaške«. Savka Dabčevič-Kučar, bivša tajnica hrvaške zveze komunistov, ki jo je Tito »odžagal«, ko je obračunal s hrvaškim Maspokom, je med Hrvati še zmeraj izjemno priljubljena. Kljub temu pa predsednica Hrvaške ljudske stranke na volitvah nima bogve kakšnih šans. Volilci, predvsem mladi, ji ne odrekajo zaslug, očitajo pa ji starost. Ljudje instinktivno čutijo, da Hrvaška potrebuje nove ljudi. Tako se bo ta ekonomistka, ki je v svoji stranki zbrala sam cvet
hrvaške znanosti in gospodarstva, na predsedniških volitvah verjetno kaj slabo odrezala. Kljub temu pa se bo Ljudska stranka na parlamentarnih volitvah verjetno dobro uveljavila.
»Za dom spremni (pripravljeni)« je njegovo geslo. Dobroslav Paraga, lider desničarske in pro-ustaške Hrvaške stranke prava je pravo presenečenje volilne kampanje. Na njegovih shodih v Splitu in Zagrebu je sodelovalo po stotisoč ljudi. Iz dneva v dan se vse več Hrvatov odločuje, da bo volilo za njega. Podpirajo ga predvsem tisti, ki jih je vojna najhuje potolkla: begunci, veterani, vojni invalidi, brezposelni, A tudi drugi. Ljudje, ki si frustracijo, ki jim jo povzroča brezperspektivnost hrvaške sedanjosti, zdravijo s Paragovimi gesli in parolami. Paraga, s svojo brezličnostjo, spominja na vse, samo na kakega fu-rerja ne. Ko pa je na govornici, se spremeni. Teatralnost, premišljene pavze v govoru, in tako dalje, vse spominja na žalostne like, ki jih je Evropa v zgodovini žal že poznala. Paraga je kljub svojim 31. letom, že dokazal, da je pripravljen na vse, samo da doseže svoje cilje. V 80. letih je bil eden izmed glavnih jugoslovanskih disidentov. Prestal je več let zaporne kazni, ki so v bistvu samo povečale njegov ekstremizem. Raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bo dobil približno 10% glasov. Pravaši so prepričani, da bo ta odstotek mnogo večji. Kaj se bo zgodilo, če bo rezultat pod pričakovanji? Ga bodo Paraga in pravaši sprejeli, ali boda ukrepali kako drugače?
Nevarnosti za hrvaško demokracijo s te strani ne manjka.
Ostali štirje kandidati so krščanski demokrat Ivan Cesar, ki poučuje na filozofski fakulteti zagrebške univerze. Bil je član vlade demokratične enotnosti, obenem pa je predsednik demokr-ščanske stranke. Socialistična stranka Hrvaške je kandidirala zagrebškega odvetnika Silvija Degana. Degan je zagrizeni zagovornik pravne države. V svoji briljantni karieri je med drugim branil vojnega ustaškega kriminala Artukoviča, voditelja Albancev s Kosova Azema Vllasija in številne druge. Levica ima tudi drugega kandidata, in sicer socialdemokrata Antuna Vujiča. Njegovo volilno geslo je: »Ostro za hrvaško državo, široko za hrvaško družbo«.
Na volitvah se bo verjetno dobro odrezal tudi predsednik hrvaške demokratične stranke Marko Veselica. Veselica, ki je bil med ustanovitelji vladajoče HDZ, je HDS ustanovil po sporu s Tudjmanom. Njegov volilni program sloni na krščanskih načelih ter na ostrem nacionalizmu. Javno se je izrekel za prepoved pravice do splava. V 70. in 80. letih je bil dalj časa v zaporu.
W AL TER ŠKERK
e V BiH
streljevali predvsem dele občine Center, po vsem mestu pa so bili zelo dejavni ostrostrelci. Po istih virih, naj bi na območje Ilijaše in Ilidže pripadniki oboroženih sil Bosne in Hercegovine zoževali obroč okrog oporišč srbske vojske. Poveljnik mirovnih sil Združenih narodov v Sarajevu general Mac-Kenzie, ki je včeraj zapustil svojo dolžnost v tem mestu, je pred tem izjavil, da je položaj v Bosni in Hercegovini sedaj slabši, kot je bil pred dvema mesecema, ko je prispel v Sarajevo. Hkrati je ocenil, da bi bilo mednarodno vojaško posredovanje, ki ga zahteva predsedstvo Bosne in Hercegovine, zelo zapletena operacija, ker je ozemlje BiH zelo primerno za gverilsko vojskovanje.
Nadaljuje se tudi drama obkoljenega Gorazda, na katerega je po bosan-skohercegovskih virih doslej padlo več kot 230.000 različnih izstrelkov. Sedemdesettisoč prebivalcev tega mesta že dlje časa trpi hudo pomanjkanje hrane, vode in zdravil, zato ne presenečajo novice, da se v mestu že širijo nalezljive bolezni. Predsednik predsedstva BiFL ^entfzctbegovič je spričo takšnih' razmer od predsedujočega Varnostnega sveta Združenih narodov zahteval takojšnjo akcijo za človekoljubno pomoč Goraždu. Izetbego-vič je zahteval, naj Varnostni svet takoj sprejme ukrepe, ki bi omogočili preboj konvoja s hrano in zdravili proti Goraždu. Hkrati se je s sedeža visokega komisariata OZN zvedelo, da v New Yorku potekajo tudi priprave za morebitno vojaško zaščito poti in cen-
trov za človekoljubno pomoč, ki jih je odobril Varnostni svet. V zvezi s prizadevanji Združenih narodov velja omeniti, da se bo poveljstvo Unproforja po štirih mesecih iz Beograda preselilo v Zagreb, uradno pa bo v hrvaškem glavnem mestu začelo delovati že jutri. Tam sta že pripotovala poveljnik zaščitnik sil OZN general Nambi-ar in njegov namestnik Morion.
Hudi spopadi so včeraj potekali tudi na drugih bosanskohercegovskih bojiščih. Radioamaterji so poročali o bojih v Cazinski krajini, ki je skoraj dobesedno obkoljena od srbskih sil in zato od tam ni novic. Prek radioamaterskih zvez pa so prebivalci tega območja zaprosili za mednarodno humanitarno pomoč, saj jim primanjkuje hrane in zdravil. Boji so se nadaljevali tudi na območju Foče, kjer naj bi po srbskih virih t.im. zelene beretke kot elitne enote muslimanske vojske pripravljale nove napade na srbske vasi. Bosanskohercegovski viri pa so seveda poročali, da so tudi na tej fronti ofenzivo začele srbske sile. Srbska stran tudi poroča, da naj bi na območju Mostarja združene muslimansko-hr-vaške sile ponoči in včeraj dopoldne večkrat s topovi obstreljevale položaje srbske vojske in poskušale tudi s pehoto prebiti srbske položaje. (NIA)
• Slovenija
Toda te tri zbore pretresa tudi strankarska razcepljenost. Po prvih slovenskih volitvah je bil parlament v resnici razdeljen na dve veliki skupini, v praksi pa morda na štiri stranke:
na levi prenovitelji, socialisti in liberalni demokrati, desnico in center pa je opredeljeval Demos. Najprej je Demos razpadel na svoje prvine, na šest parlamentarnih strank: demokrate, zelene, socialdemokrate, ljudsko stranko, krščanske demokrate in liberalce. Nato so se demokrati razdelili na dve stranki demokrate in nacionalne demokrate, neodvisni poslanci so se osamosvojili, predstavniki narodnosti (skupaj kar 6 poslancev) nastopajo vedno bolj samostojno, pojavili so se povsem nedovisni poslanci, nekdanji vseobsegajoči Demos se je torej skrčil na skupinico 6 poslancev. Skratka, po strankarski liniji je v parlamentu trenutno bolj ali manj formiranih na levem vladnem centru devet strankarskih skupin in skupinic, na desnem centru in skrajni opozicijski desnici pa skupno 5 skupin. Vse te so razpršene po treh zborih.
Rezultat je dvojen: prvič, skrajna neučinkovitost parlamentarnega sistema, ko lahko že zelo majhna skupinica blokira delo parlamenta. Dovolj je, da v pravem trenutku umakne iz dvorane nekaj poslancev, tako da doseže nesklepčnost in zakon ni sprejet; drugič, skrajna nepreglednost, zmešnjava in z njo možnost manipulacije. Proti se je iz nekih razlogov, skriva pa se resnični namen s povsem drugimi.
Zato nujnost novih volitev, ki bodo politično sceno povsem spremenile. Strank bo manj, prag 3,5 odstotka je dovolj, da se bo sedanja zmeda številnih skupin in skupinic zmanjšala na racionalnih osem-devet. Odločujoči zbor bo samo eden, jasno bo torej, kdo kaj in zakaj zagovarja in voli.
Volilni zakon ni bil sprejet zaradi zmede, ali nepreglednosti, temveč ker je zmešnjavo in možnost manipulacije izkoristila slovenska desnica, tako da je zakon vsaj odložila, ker ji volitve trenutno niso všeč.
Opravičila in razlogi so trije: predvsem možnost glasovanja Slovencev po svetu, s katero računa na priliv številnih glasov klerikalne emigracije iz sveta. Poskus povezati kandidaturo na ozek krajeven način, s čimer bi bil parlament še bolj provincialen. In končno, najvažnejše tako imenovano udbovsko dopolnilo, po katerem bi bil ogrožen vsak, tudi slučajni sodelavec in informator nekdanje Udbe, pa tudi če za to niti sam ni vedel.
Vsi trije popravki so na osnovni liniji razbijanja slovenske javnosti s pogledom nazaj v medvojno zgodovino in ustvarjanja skrajne klerikalne in reakcionarne desnice, ločevanja Slovencev na že tradicionalne liberalce in klerikalce.
Na slovenski desnici se mnogi zavedajo, da je taka pot napačna. Demokristjani po demokratični poti sami ne morejo več prevzeti oblasti. Ta je uresničljivo le v sodelovanju z laičnimi in centrističnimi silami. Zato prihaja do kolebanj in dveh različnih konceptov v desnem bloku.
Taka razmišljanja in utrjevanje vladne koalicije pa so nekak porok, da bo v jeseni volilni zakon vseeno prešel zapletene labirinte slovenskega parlamenta, da bodo še letos volitve in se bo s tem končalo pomembno slovensko osamosvojitveno razdobje.
Nesprejem volilne zakonodaje je torej najbrž samo ena izmed še ne do-
bljenih bitk. Razmerje sil je zapleteno in že zaradi tega nevarno. Toda jeseni se bo pokazal prvi konkretni rezultat. Do takrat pa odhaja slovenski parlament in dobršen del slovenske politike na zaslužen dopust, nekako tako kot v tem vročem poletnem času po vsem svetu. Tudi to je viden znak postopne normalizacije, je prvi opazen uspeh.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel -fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
rp XXIII.
-Z. olmince pojde rubit.«
Thurn se je začel smejati kot nor. To priliko je porabil sluga in odprl Bandelu. Grof ga je zagledal. Bil je ves iz sebe:
»Ali je res? Tolmince pojdeš rubit?«
»Pojdem, blagorodni!«
»Z mojimi bravi?«
»Plačam, kar boste zahtevali.«
»Po ceni ne bom,« je dejal grof. »Tolminci so hudiči.«
»Thurnovim biričem še niso kos,« je menil Bandel.
Ko je odhajal, je mrmral:
»S funtom ni šlo, bo pa tako.«
Pomel si je roke. Dal je dve vedri vipavca in dvajset veder černikalca za vse Tolmince. In vino je bilo vrhu tega zarubljeno...
Pajek in volk
V Kanalu ob mostu čez Sočo, na desni, rahlo pod cesto je stala sama zase z drugimi poslopji nizka in nemarno umazana hiša z zabrisanim grbom v pročelju, Prav tako revna kot ves Kanal in prav tako bogata z golaznijo. Vogal, ki je gledal na most, je imel v obojno plat po majhno okno. Izza teh oken je noč in dan mežikalo dvoje drobnih, dremotnih oči. Te oči so se čudno potuhnile, če je zaškripal voz tostran ali onstran mosta. Mož v mitnici pa se je do skrajnega skril. Ko pa je bil voz pred mitnico, se je zdajci pokazal in zaklical:
»Davek, davek, davek!«
V takih trenutkih, ko je tako Vstal v temnem okviru nizkih Vrat, oblečen v nekake lisaste dunje, zrasel nesorazmerno in dlenkovito, sršeč z drobnimi °dmi, je ta dacar vzbujal občut-ie' da je planil potuhnjen pajek j? špilje. Ta priimek so mu tudi tjudje res zdeli. Pravo ime mu je Pa bilo Andrej Karnel. Bil je “andelov najemnik. Ljudje so ga Sovražili odkar so ga poznali. ^t°rda zaradi obraza, ki je bil vsakteremu grozotnemu licu °lj podoben kakor človeškemu, ičesar ni bilo v njem, ne čela do ust ne nosu. Če pa si bliže ,ak si zopet videl ali samo oelo ali samo oči ali samo usta. se to je bilo tako nenavadno in vsem tako neskladno, da bi si d ovek bolje upodobljene spake e mogel domisliti.
- Ljudje so se Kamela bali. gddne vesti so se širile o njem. Prva da je bil hlapec v samos-dnu na Sveti gori in je nosil rečo bratom, ko so hodili po erovnji. Potem je postal kar čez ^°c mitničar in dacar. Da ima enar. Da je oropal nekega du-ovnika na Beneškem. Sumili so Sn vtuc*d da je okradel Mater In l?11*00 v cerkvi nad Avčami, i ,Kdrnel je znal grozo v ljudeh bii^dti. Veseli so bili, ko so p J. mimo. Saj so celo bolj od-■ ni psi stisnili rep pred njim m cvileč bežali.
tgjd^diinski krčmarji, katerim je
1 9riil vin n Hnmar-i rrrtcr-trtrl Ta _
kob a Vin° domači gospod Ja-Ka ^nton' so se postavili sprva Corrnelu.P0 robu, češ naj plača da p1*11* davek. Mož je rekel, Vj Voronini ni pod davkom, je 7 *i 9a kmetje pijejo, pa da cin i Zviiač° je bil namreč do-2at ' . koliko vina proda grof. vi 0 ie mogel presoditi, koliko a mn kmetje v raboti speljejo
Ivan Pregelj
iz Rubij v klet, koliko v vinarne za na prodaj.
Kamela samega bi se bil sicer vsaj nekateri morda še privadili. Saj ni bil korenjak. Pa je imel hlapca, ki je bil pravi hrust. Tega hlapca je prvi skusil mesar Klemen Melinc iz Tolmina. Ko se je hotel ruvati za groš z mitničarjem, ga je hlapec prijel čez pas in vzdignil čez most nad globočino, da je prepalemu možu sapa pošla. Krčmarji so sicer šli k tolminskemu oskrbniku, naj jim poslej sam tegne vino iz Rubij. Dotlej so hodili sami ponj, ker so mogli pokušati in so tudi bolj ceno vozili. Oskrbnik jim je ustregel, a zaraču-nil davek. Kleli so; popuščali so grofovo vino, plačevali dac Kar-nelu, a zato zamerili grofu.
Bil je_ tedaj v Ajbi krčmar, po imenu Štefan Maraž. Kakor Kobal v klancih Podseli, tako je dajal Maraž v ročinjskem pri-prego. Pri njem so se ustavljali tolminski krčmarji in si dušo iz-kleli zaradi Kamela. Tudi Maraž je bil kanalskega "pajka" po svoje spoznal. V petih mesecih mu je dacar trikrat zaplenil vino, ki ga je skušal utihotapiti iz Brd. Ko mu je vzel prvi tovor, je šel Maraž nadenj.
»Ni slabo vino,« se je rogal Karnel. »Po čem si ga plačal?«
»Vrni ga in vzemi groš,« je rekel Maraž.
»Kdor vnaprej ne plača, izgubi blago, pravi postava,« je rekel Karnel. »Še ovaditi bi te moral. Pet tednov zapora dobiš za prvo, dva meseca za drugo, leto dni za tretje in še gostilno ti gosposka zapre.«
Maraž je zaklel in šel. V deževju je zopet poskusil svojo srečo. To pot se je skušal z vinom ogniti Kanala. Karnel ga je videl iti proti Gorici, nazaj pa ne. Vrag vedi, da je le ujel tihotapca. Prav ko je Maraž nad Ka-
nalom spravljal sod čez Sočo, se je usadil predenj Karnelov hlapec in sunil vino v vodo. Maraž je plačal desetkrat ves dac in še pol dne lovil sod iz vode, kamor se je zvalil.
V tretje je poskusil z zvijačo. S praznim vozom je šel v Deskle, kje da bo dobil, kakor je dejal, svojih dvajset škopnikov slame in kak ošvišek (') po vrhu.
»Ali boš tudi od slame davek terjal?« je vprašal Kamela, ki je mižal za oknom, kakor da se mu dremlje. Mož ni odgovoril. Maraž je šel in se vračal s slamo. Majhno posodo z vinom je bil nalašč stisnil med slamo, le da bi besedo imel, da se mu je posrečilo prekaniti Kamela. Karnel ga je ustavil:
»Davek!«
»Od slame?«
»Od vina!«
»Znorel je od same sogoltnos-ti,« je zabaval Maraž Kanalce, ki so radovedno gledali, kaj bo. »Od kdaj pa vozimo vino v škopnikih?«
»Vozimo!« je rekel Karnel. Njegov hlapec je medtem že razmetaval slamo in našel vedro. Zdaj je Karnel zabaval Kanalce.
»Štefan Maraž,« je rekel. »Dvakrat sem te ujel, ko si hotel cesarja goljufati. Zdaj sem te v tretje. Dvakrat sem molčal, zdaj te bom ovadil.«
Mož se ni šalil. Maraža je gosposka klicala. Zaprla mu gostilne ni, a globo je plačal in zagrozili so mu, naj ne poskuša več slepariti. Obljubil je, da ne bo. Ni pa obljubil, da bo branil Kar-nela, če ga kje dobi na samem in bo možu kdorsibodi nož brusil nad goltancem. Potem pa je izvedel za moža na Tolminskem, ki bi bil celo Karnelovemu hlapcu kos. Bil je to neki Dragar iz Dobrajev. Maražu je deset veder vina znesel v klet na plečih. Na tega Dragarja se je zanašal Ma-
raž. Kdaj bo obračunil s Karne-lom, ni sicer mogel določiti. Ustil se je pred gosti teden za tednom, da je njegova mera polna. Nekega dne, ko je pritovoril Kobal mimo, je zopet povedal, kako misli. Kobal mu je pritrjeval, da ne bi greha imel, ki bi dacarja vrgel pod most.
»Z Dragarjem pojdeva pa ga vrževa,« je dejal Maraž.
»Kaj boš hodil sam,« je dejal tedaj Kobal. »Pojdemo vsi.«
»Kateri vsi?«
»Kaj še nič ne veš?«
»Kako naj vem?«
»Spuntali se bomo,« je zinil Kobal in začel skrivaj uvajati krčmarja v tajno zvezo in vojsko za stare pravice...
Volk ni bil, le kadar je imel golobčke pred seboj na mizi, je jedel tako, da so koščice hrustale, kakor bi zver drobila. Pa tudi sicer je imel nekaj volčjih navad. Škusili so to zlasti Čepo-vanci. Še prej pa je poskusil takisto pri Desklanih.
Prišli so na sejem v Gorico in se odpravljali domov z blagom, ki so ga natovorili na konje. Na Komu so jih obstopili Bandelovi hlapci, jim vzeli konje in blago in prijeli tiste, ki niso imeli blaga pa so bili davek dolžni. Kar lepo tiho so morali v ječo, dokler ne plačajo. Daleč se je zvedelo o tem. V Čepovan se ni. Kdo bo pozimi, po sejmu svetega Andreja v zmrzali nosil pošto v Čepovan!
Tam je pri Matiju Podgorniku, ki je bil najpremožnejši in še župan po vrhu, sedel tiste dni siromašno in hudo pomladnje oblečen postaren mož iz Brd, nekje od Kožbane. Skušal je domačo mater Podgornikovo ganiti s pripovedjo, kako stradajo ljudje v Brdin. Žena je narezovala korenja v velik kotel za prašičjo pičo.
»Ni kruha, ni moke,« je gnal beraški človek, »obele pa toliko, da še ne vemo več, kako diši.«
Podgornica je molčala.
»Tri otroke imam pa ženo,« je bajal Bric. »Poleti še gre, pozimi pa ni kje vzeti. Saj bi sosedi dali. Pa sami nimajo. Teden dni kuhajo vsak dan eno in isto kost v mineštri. Pa sem vzel tole malo vreče. Ljudje po gorah so dobri, sem dejal in šel na Tolminsko. Bog jim vrni stokrat, dali so repe pa sira. Dva tedna smo živeli doma. Zdaj pa gleda spet lakota iz vseh kotov. Pa sem zdaj na Čepovansko prišel. O dobra mati, če repe ni, pa vsaj malo korenjčka!«
»Kaj boš na plečih korenje v Brda vlačil?« se je začudila žena in priznala, da je voljna zavaliti Bricu do sita.
»Bom pa kakšno koretico dobil,« je dejal mož.
»Naberi kaj prida,« je dejala žena, »ti bo že naš do Gorice speljal drugi teden. Ta ne more več, bil je včeraj doli in se danes vrne.«
»Oh, mati, kako ste dobri,« je zastokal mož. Žena se ni menila za njegovo jokavost. Napravila je pičo za prasca in odnesla. Bric ji je hotel pomagati, pa se ga je otresla, da ge ne rabi, ki ga le hlače pokoncu drže, in jih bo še izgubil, ker jih ne paše. Potem je bila radovedna, kako more biti taka beda v Brdih, da še repe pa korenja nimajo. Da ne sejejo, je dejal Bric, pa ga ni umela. Kaj samo vino pa fige pridelujejo? Vino, fige! je vzkliknil. Je vino, so fige, kjer je in kjer so in kadar ni toče in kdor ima sam svoj vinograd in kdor ni le fitnik (1 2> na svetu in v hiši. Pa če bi še davkarjev ne bilo pa bere.
»Pa vsaj mleko imate,« je vprašala žena in izvedela, da v Brdih tudi živine ni, ker ni trave, in če je, da je križ z njo. Pa še davek od mesa. Kdo bi kupil?
»Mleka nimajo! Ubogi otroci!« je zamrmrala žena sočutno.
»Ubogi otroci,« se je modro prilagajal Bric in pravil, da mrjo, pa da so vsega krivi le gospoda. Ni dovolj, da je bilo domačih pojeduhov več ko preveč, zdaj nekaj let sem so vstali še novi dacarji, ki so prave pijavke.
»Kaj le skupijo pri vas, če ste tako revni,« je vprašala žena rahlo posmehljivo.
»Debele se od naše krvi,« je dejal mož. »Zaletel v Biljani. Tak je, da ga ne objamete.« Šte-verjanski Taljanut da nosi prstane, debele kakor ver iz verige. Najhujši pa da je Res, ki so ga za Adama krstili. V Krašni ima hišo in vinograde. Pred šestimi leti je še fige tovoril na Tolminsko, da je zanje boba nabral.
Še dolgo je mož pripovedoval, žena ga je razmišljeno poslušala. Pogledovala je skozi okno in ko je prišel sin, ga je poslala, naj gre gledat, ali ji mož še ne prihaja.
»Pri nas je red,« je rekla Bricu. »Vedno je Matija ob treh že doma. Danes pa je že pet, pa ga še ni.«
»Poti so grde,« jo je tolažil mož. Tedaj se je vrnil sin.
»Gre,« je povedal sin, »pa boste že videli, mati.«
»Kaj bom videla?« je vprašala žena trdo.
(se nadaljuje)
(1)	ošvišek: omlačen ali otepen snop
(Pleteršnik).
(2)	fitnik: najemnik, zakupnik, iz ital.
fitto (Pleteršnik).
Turistični promet je bil tekoč, na avtocesti Videm-TM pa je bil ustaven dobro uro
Brez zastojev na meji
Večino stroškov bo krila deželna uprava
Zgoniški občinski svet potrdil nakup Žekenj
Včerajšnji prvi avgustovski dan, ko se za mnoge začenja počitniško obdobje, ni povzročil večjih zastojev ali dolgih kolon na cestah, ki vodijo na mejne prehode s Slovenijo, niti v samem prometu na avtocesti, ki jih turisti uporabljajo, da bi se čimprej približali slovenski meji in nato nadaljevali potovanje na zasluženi oddih v Istro ali druge obmorske letoviščarske kraje. Do daljšega zastoja je prišlo na odseku avtoceste med Vidmom in Trbižem, kjer so agenti morali pregledati vse galerije, ker so neznanci sporočili, da je v eni nastavljena bomba. Zaradi istega razloga je bil promet do 14.30 ustavljen tudi na odseku Mestre-Vittorio Veneto. Po temeljitem pregledu eksloziva niso nikjer našli, avtocesto pa so ponovno odprli.
Po podatkih, ki so nam jih posredovali mejni organi, se je na mejnem prehodu na Škofijah v dopoldanskih urah ustvarila skoraj 2 kilometra dolga kolona, kiju temu pa so turisti kaj hitro opravili svoje obveznosti in odpotovali preko meje.
Na Fernetičih pa je bilo kar precej živahno v nočnih urah, medtem ko je bilo dopoldne in nato in v prvih popoldanskih urah prometa veliko manj. Na viaduktu
Občina Zgonik proti Parigiju
Pristojni odbor poslanske zbornice je pred nekaj dnevi izdal dovoljenje za sodni postopek proti poslancu MSI iz Pordenona Gastoneju Parigiju, ki je skupno z nekaterimi skrajneži oktobra lani poškodoval kamnito tablo na zgoniški osnovni šoli »1. maj 1945«.
Zgoniški župan Miloš Budin je v zvezi s tem dogodkom včeraj odposlal pismo predsednikom parlamentarnih skupin poslanske zbornice in poslanskemu odboru, ki je pristojen, da izda dovoljenja za sodne postopke proti poslancem. V odposlanem pismu piše, da je »preko krajevnega tiska izvedel, da je odgovorni zborniški odbor izdal dovoljenje za postopanje proti poslancu Parigiju, ki je med šolskim poukom z vandalskim početjem povzročil škodo javnemu poslopju, v katerem ima sedež državna šola "1. Maj 1945". Rad bi izrazil svoje zadovoljstvo -nadaljuje zgoniški župan- za to odločitev.«
V pismu nadalje župan Budin poudarja, da »v pričakovanju in z upanjem, da bo pravica opravila svoje z javnim procesom, pri katerem bo Občina prisotna kot oškodovana stranka, poudarjam obsodbo dejanj in postopanj, ki kvarijo mirno sožitje in ki v civilni družbi morajo biti obsojena.«
Ravbarkomanda v neposredni bližini Postojne se je namreč pripetila prometna nesreča, brez hujših posledic, ki pa je povzročila nekaj zastoja v prometu. Prevrnila se je prikolica (počilo ji je namreč eno od koles) in obtičala na cestišču. Posegla je takoj policijas postojnske postaje in prikolico premaknila na odstavni pas, tako da je promet takoj lahko normalno stekel.
Na Pesku pa je bil včerajšnji promet le za malenkost večji kot druge dni, stekel pa je hitro in
brez večjih zastojev. Mejni stražniki so sicer imeli kar precej dela, opravili pa so ga hitro. Mejni stražniki ob tem tudi poudarjajo, da letošnjega, kot tudi lanskega začetka počitniškega obdobja ni mogoče primerjati z drugimi leti. Upajo pa, da se bo omejeni naval turistov nadaljeval tudi v mesecu avgustu, predvsem v velikošma-renskem obdobju, ko že tradicionalno beležijo najvišji pretok turistov preko državne meje.
Na sliki (foto Magan[a) vrste na mejnem prehodu pri Škofijah.
V petek se je na izrednem zasedanju sestal zgoniški občinski svet v zvezi z nakupom obsežnega gozdnega zemljišča Žeknje na območju Volnika s skupno površino
760.000	kvadratnih metrov. Ob podpori svetovalcev napredne liste je bil odobren skupni strošek 580 milijonov lir. Poleg 500 milijonov lir, ki jih je namensko odmerila Dežela, bodo razliko 80 milijonov in stroške za registrsko pristojbino črpali iz prispevka Sklada za Trst, ki je prav v teh dneh dodelil zgoniški občini 250 milijonov lir za splošne posege ter 45 milijonov lir za čiščenje cest in urejanje zelenih površin. Slovenska skupnost se je tudi tokrat vzdržala, ker ta operacija zadeva pretok finančnih sredstev preko proračuna, obenem pa ni bil še v Rimu dokončno odobren deželni prispevek.
' Župan Miloš Budin je svetovalce seznanil s torkovim potekom sodne dražbe. Poleg zgoniške občine sta konkurirala tudi dva zasebnika, izklicna cena 350 milijonov lir pa je ob vse višjih ponudbah narasla na sklepnih 580 milijonov lir, kolikor jih bo za to obsežno zeleno površino odštela zgoniška občina v roku šestih mesecev. Cena za nakup skoraj 80 hektarjev površine po županovem mnenju sploh ni visoka, saj po
Danes popoldne mimohod in koncert slovenskih godb s Tržaškega
Ob 95-letnici nabrežinske godbe
Godbeno društvo Nabrežina praznuje danes 95. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti bo priredilo svečani mimohod in koncert vseh slovenskih godb s Tržaškega. Mimohod godb se bo začel ob 18.30.: godbeniki bodo krenili z glavnega nabrežinskega trga po drevoredu do igrišča športnega društva Sokol, kjer sicer poteka praznik občinske sekcije Združenja krvodajalcev.
»Ta praznik,« nam je dejal predsednik Godbenega društva Nabrežina Karlo Gabrovec, »je nekakšen uvod v praznovanja, ki jih bomo priredili ob 100-let-nici ustanovitve godbe. Obenem na današnji dan praznujemo tudi 25. obletnico, odkar je naš kapelnik Stanko Mislej prevzel vodstvo godbe. Njemu se moramo zahvaliti za izjemni kakovostni in kvantitetni vzpon, ki ga je naše društvo doživelo v zadnjih desetletjih. Mislej je izučil veliko večino naših glasbenikov, najnadarnejše med temi pa je spodbujal k nadaljnjemu študiju, tako da imamo danes v naših vrstah kar nekaj "profesorjev". Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi drugim našim članom, še posebej Milanu Pernarčiču, ki kljub letom nam še zmeraj priskoči na pomoč vsakokrat, ko se ponudi priložnost. Na žalost, dejstvo, da kljub številnim obljubam občinskih upraviteljev še zmeraj ne razpolagamo s
primernim sedežem, kjer bi lahko v normalnih pogojih imeli vaje, omejuje nadaljnji umetniški napredek naše godbe. Upam, da bomo tudi ta problem čim prej rešili, saj je konec koncev naše društvo s požrtvovalnim delom postalo eden izmed pozitivnih simbolov devinsko-nabrežinske občinske stvarnosti.«
Godbeno društvo Nabrežina so leta 1897 na pobudo kapelnika Ferdinanda Majcena ustanovili člani že obstoječe »Veteranske godbe« iz Nabrežine. Ker je takratni nabrežinski župan ves postopek glede prošnje za ustanovitev društva zakompliciral, so avstrijske oblasti društvo priznale komaj leta 1898. Godba se je v Nabrežini in v okoliških vaseh kmalu uveljavila. Po prvi svetovni vojni in z nastopom fašizma se je razvoj društva upočasnil. Fašisti so celo pretepli nekatere vodilne člane društva. Zaradi tega je večina godbenikov pristopila v organizacije, ki so bile aktivne v sklopu tedanjega »dopolavora«. Po osvoboditvi je godba ponovno prevzela staro ime in tradicije. V šestdesetih letih je zaradi generacijske krize društvo prišlo na rob propada, a se je pod vodstvom novih sil kmalu opomoglo in doseglo današnje zavidljive rezultate.
WALTER ŠKERK
rBEACH VOLLEV i
v Trebčoh
še danes, 2. 8., od 16. ure dalje
-	100 TELKMOVALCEV IN TEKMOVALK
-	22 FINALNIH TEKEM
-	OD SPREMLJAVI ANSAMBLA TAIM5
-	raznovrstne jedače in pijače
„ VSTOP PROST _____Vabi - ŠZ Sloga________
FESTIVAL DELA IN UNITA
2. avgusta v ZGONIKU
PROGRAM:
Danes, 2. 8., ob 18.30	- nastop folklorne skupine
KUD K. Pahor iz Pirana ob 20. uri	- politično srečanje
ob 21. uri	- ples z ansamblom Happy Day
Razstava knjig. Kioski z raznovrstno hrano in domačim vinom.
Bogat srečelov.	VABLJENI!
uradnih cenitvah naj bi zemljišče v Žeknjah bilo vredno 655 milijonov lir, torej več od tega, kar bo j občina dejansko potrošila. Budin je izrazil prepričanje, da je bilo i vredno vztrajati pri višku na dražbi, saj vlaganje denarja v zelene površine predstavlja eno najbolj smiselnih naložb javne uprave, ki lahko tako tudi zagotovi »zeleno« namembnost. Poleg tega ne gre spregledati še drugih pozitivnih ; aspektov. Tako bo možno s smiselnim koriščenjem javnih površin privzgojiti spoštljivejši odnos do zasebne lastnine. Župan se je javno zahvalil in izrekel priznanje Deželi in Skladu za Trst za izkazano občutljivost do tega tako po- ; membnega vprašanja.
Načelnik Slovenske skupnosti ; Jožko Gruden je pozdravil in ocenil kot pravilno to sicer neobičajno akcijo in zadržanje občinske uprave. Če bo obdržana namembnost teritorija, kot to določa regulacijski načrt, in če ne bo nobenih omejitev ob ustanovitvi morebitnega kraškega parka, bodo učinki lahko le pozitivni. Tudi javne ustanove bodo odslej morda imele večji posluh za razne prošnje občine za podporo vzdrževalnih posegov na teritoriju. Obenem bo občina vnovčila kupoprodajni davek INVIM in s temi sredstvi bi se dalo opraviti kak namenski poseg. Izrazil je sicer zaskrbljenost in bojazen, kaj bi se zgodilo v primeru, da bi v Rimu zavrnili dežel- | ni zakon, ki med drugim predvideva polmilijardni prispevek zgo- j niški občini. Vsekakor je Gruden predlagal, naj bi si Občina skušala zagotoviti od Dežele še dodatni prispevek za kritje celotnega stroška za nakup Žekenj.
B.S.
Občina Zgonik prireja letovanje za upokojence
Zgoniška občinska uprava bo tudi letos omogočila upokojencem, da preživijo dva tedna na poletnem letovanju z možnostjo terapevtskega zdravljenja. Izbira je padla na zdra- i vilišče Dobrna pri Celju, s katerim sta občina in kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža navezali dokaj tesne stike. Za letovanje, ki bo potekalo od 7. do 19. septembra, je razpoložljivih 34 mest. V paketu so poleg polnega penziona vključene še številne storitve kot so zdravniški pregledi, razne terapije (masaža, blatne kopeli), kopanje v bazenu, dva družabna večera ob zvokih narodnozabavnega ansambla, izlet in ogled kmečkega turizma. Za to ponudbo socialnega značaja prispeva namenska sredstva deželna uprava, upokojenci pa bodo dodali prispevek, upoštevajoč njihovo dohodkovno zmogljivost. Poleg upokojencev iz zgoniške občine se lahko prijavijo tudi interesenti iz sosednjih občin Repentabor in Devin-Nabrežina-Podrobnejša navodila nudijo v zgo-niškem občinskem tajništvu, rok za prijavo pa zapade 17. t.m.
B.S.
i MILIJONOV ZA MUDIL
1 Niyjj@N@v sa mmi U
3® mui@N@v m W©aTWIM
31 nouj@n@v m roni
brez obresti 12 mesecev
LUCI01/S
[POTOPIM	D® 11
Izgledov za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora še ni
Politični pogovori na slepem tiru Trst tvega nove upravne volitve
Teden, ki je pred nami, bo odločilen za sestavo tržaške občinske in pokrajinske uprave. Dosedanji pogovori med strankami niso obrodili nobenih sadov, edini dokument, ki lahko predstavlja izhodišče za nadaljnje soočanje, je okvirni programski sporazum, ki so ga že pred dnevi podpisali pokrajinski načelniki KD, PSI, LpT, Demokratične zveze, Zelene liste, PRI in PLI. Če na Pokrajini imajo pred seboj vsaj neko (čeprav še precej megleno) perspektivo, je položaj na Občini v teh pogojih videti skoraj brezizhoden, tako da ima človek celo vtis, da se nekateri že ogrevajo za nove volitve. Razpust komaj izvoljenega občinske gn sveta bi bil za mesto seveda prava politična tragedija.
Demokristjani so na včerajšnji tiskovni konferenci, kljub težavam vseeno pokazali kanček optimizma in povedali, da upajo v čimprejšnji sporazum med strankami. Delegacije KD, PSI, LpT in PLI se bodo po neuspehu petkovega sestanka na sedežu deželnega sveta znova srečale v sredo. Tajnik Tripani ter načelnika skupin Rinaldi (Občina) in Poillucci (Pokrajina) so izrazli prepričanje, da bo sredin sestanek odločilen za sestavo nove koalicije, in pozvali LpT, naj končno pove kaj hoče. Melonarji precej slepomišijo in
med drugim zahtevajo, naj se v program morebitne nove uprave jasno zapiše, da je Trst italijansko mesto in da se bo nova večina dosledno zavzemala za zaščito itali-janstva teh krajev. Dobili smo tako spet potrdilo, da se je za nekatere v Trstu kolo zgodovine res že zdavnaj ustavilo. Melonarji torej po stari navadi s skrajno nacionalističnih stališč - ki jih očitno niso nikoli opustili - pogojujejo tudi to težko politično soočanje.
Zelena lista pa medtem opozarja javnost na nevarnost dolgotraj-
ne upravne in politične paralize, ki grozi našemu mestu, če se stranke ne bodo v kratkem sporazumele za novo upravo. Glasnik zelenega gibanja Ghersina poziva tržaške politike, naj v tem kritičnem momentu pustijo ob strani medstrankarske zdrahe in naj izkažejo vsaj kanček ljubezni do tega mesta. Zeleni vsekakor močno podpirajo poskus načelnikov skupin, da bi vsaj Pokrajina (skupščina se bo sestala v ponedeljek, 10. avgusta) dobila novega predsednika in novo upravo.
Poseg parlamentarca Colonija
Finmare ukrepa mimo določil o privatizaciji
Usoda Tržaškega Lloyda še naprej vznemirja krajevno javno mnenje, včeraj pa je v zadevo posegel tudi poslanec Sergio Coloni, ki se je za podrobnejša pojasnila obrnil neposredno na ministra za trgovsko mornarico.
Po privatizaciji vseh podjetij z državno udeležbo in po preoblikovanju samega zavoda IRI v delniško družbo - ugotavlja posl. Coloni - bodo morala vsa javna podjetja v preustroj oziroma v združevanje, pač glede na načrt, ki ga mora vlada v roku naslednjih treh mesecev predstaviti parlamentu. Ta postopek - nadaljuje Coloni - je sad parlamentarnega boja, ki sem ga v zadnjih treh tednih vodil v komisiji za proračun in ki zagotavlja razvidnost, ekonomičnost in učinkovitost procesa privatizacije. V tem kontekstu pa je značilno, da si prav Finmare jemlje pravico, da svoj preustroj izvede zunaj tega okvira. Nujno je zato - zaključuje tržaški parlamentarec - da minister vso zadevo podrobno pojasni, da razkrije usodo vseh ostalih plovnih družb (Tirrenia, Adriatica itd.) in zagotovi, da preustroj Finmare ne bo prizadel interesov italijanskega pomorstva v Jadranu. Samo na tej osnovi bodo namreč lahko rešena organizacijska vprašanja, pri katerih ima Trst vse pogoje, da ohrani dosedanjo vlogo.
Seje rajonskih sosvetov
Med sredo in petkom se bodo prvič sestali novoizvoljeni tržaški rajonski sveti. Sklical jih je izredni komisar Sergio Ra-valli, ki je tako v celoti spoštoval obljubo, da se bodo sosveti sestali pred velikim šmarnom in ne šele septembra. Komisar se je za dokaj hitro sklicanje sestankov odločil po nedavnem srečanju s koordinacijskim odborom rajonskih svetov, v katerem so zastopane skoraj vse stranke.
Rajonski sveti imajo na dnevnem redu najprej potrditev izvolitve svetovalcev, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika. V sredo, 5. avgusta, se bodo sestali rajonski sveti za Zahodni Kras, Rojan-Barkovlje, Kjadin-Rocol in Skedenj, dan kasneje za Vzhodni Kras, Kolonjo, Staro mitnico in Sveti Jakob, v petek pa bodo zasedali sosveti za Novo mesto, Sveti Vid, Sveti Ivan in Sveto Ano. Vse seje, ki bodo na sedežih sosvetov, se bodo začele ob 20.30.
V jjrebeneškem parku se danes in jutri šagra KD Rapotec
Tudi zamejski politiki si bodo letos privoščili sorazmerno kratke in bolj skromne dopuste
Po navdušenem začetku se v Prebenegu šagra nadaljuje še danes in jutri: začela se je že v četrtek zvečer z nastopom ansambla Lojzeta Furlana, večerna plesna zabava pa spremlja tudi ostale dneve te tradicionalne prireditve. Kot po navadi bo danes popoldne Prebeneško šagro popestril kulturni spored: ob 18.30 bo nastopila godba na pihala iz Cerknice, ki jo sestavljajo pretežno mladi godbe-niki in se je v naših krajih že izkazala ob nekaterih priložnostih. Ko koncertu bo za ples in zabavo igral ansambel Taims, jutri zvečer pa bodo prebeneško šagro sklenili člani skupine Happy Day. Ob glasbenem sporedu so prireditelji - odborniki in člani KD Jože Rapotec - poskrbeli tudi za čim boljšo »gostinsko« ponudbo, vaške žene pa so se posebno potrudile ZQ pripravo breskev v vinu. (dam)
Po kratki anketi med zamejskimi javnimi delavci o njihovem poletnem čtivu smo se odločili, da naše politične osebnosti povprašamo, kam bodo šli na dopust. Marsikdo seveda ni bil dosegljiv, ker je, kot denimo repenta-brski župan Pavel Colja - že na dopustu. Med tistimi, ki so nam odzvali, pa je zaznati neko splošno težnjo: večina jih namreč na dopust sploh ne bo šla ali pa si bodo utrgali le nekaj dni za kratek oddih kje v okolici.
V skladu s tem že prvi anketiranec, deželni svetovalec Bojan Brezigar, ne bo imel časa, da bi si privoščil dopust kot se spodobi. Verjetno se bo le za nekaj dni odpravil na kmečki turizem kam v Slovenijo. Tudi dolinski podžupan Aldo Stefančič je namenjen v Slovenijo. Pravi, da ga v tej vročini privlači Gorenjska, saj se za preganjanje pripeke veliko bolj prileže gorski hlad kot morska sopara. Pokrajinska svetovalka Nives Košuta je letos že bila za en teden na dopustu, in sicer je križarila po mestih Av-
strije. Za naprej je podoba še nejasna. Vsekakor do konca avgusta ne bo več prostih dni, morda šele septembra. Vmes bo kajpak tako kot marsikdo skočila sem in tja do plaže, čemur pa ne moremo reči dopust. Ivo Širca, predsednik Kraške gorske skupnosti, se pritožuje, da že dolgo več ne ve, kaj pomeni beseda dopust. Zaradi številnih obveznosti si »dopušča dopust« le za izjemno kratka obdobja, kak konec tedna tu in tam. Najdaljši oddih pa načrtuje za prvi teden v septembru, ko bo kar za cel teden bival v hiši, ki jo ima neki prijatelj na Cresu. Občinska svetovalka Anamarija Kalc misli »dopustovati« kar doma, saj na Občini še ni konec politične dejavnosti. Tudi družinske obveznosti ji preprečujejo, da bi si privoščila počitek, vendar pravi, da je takšna sprememba sploh ne moti. Zgoniški župan Miloš Budin se odpravlja kampirat v hrvaško Istro, kamor hodi že dolga leta. Tam namerava ostati teden dni, nato pa bo še teden prebil
Pomol Audace improvizirano kopališče za mlade Francoze
uj. ^ poldanski pripeki, ko sonce neusmiljeno mehča asfalt mestnih nilc,1 bi marsikdo dal veliko za to, da bi se lahko ohladil in osvežil v a rju- Pri tem nekateri ne vidijo ne onesnaženja ne nespodobnosti, P** se zaženejo v vodo kar za prvim vogalom. Najprej zdravje, ni ern kultura, pravi stara balkanska šala. Še zlasti to velja za tiste, ki fra° Oc*toc* br ne vedo, kje je najbližja plaža. Tako so se tile mladi dv^08^ turisti okopali kar na pomolu Audace, ki brez slehernega irn0?119 ne veIia za prvovrstno kopališko točko. Še več, pri sebi niso t	1 fiiti kopalk, toda to jih ni zmotilo, da se ne bi vseeno osvežili. Pri
je, Za Tržačane res neobičajnem početju jih je v svoj radovedni ob-lv ujel naš fotograf Davorin Križmančič, sprožilec je škrtnil in... Zor je pred vami.
Huda nesreča štirih vojakov
Štirje ranjeni vojaki, od katerih dva zelo resno, je obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj navsezgodaj na avtocesti A4 med Redipuglio in Moščenica-mi. Avtomobil opel corsa, v katerem so se peljali 21-letni Roberto Pompei, 26-letni Marco Lazzeri, 20-letni Emiliano Massaro in 30-letni Valeriano Gardi, vsi iz Rima, je namreč iz še nepojasnjenih vzorkov zaneslo, tako da je voznik izgubil nadzor nad vozilom in silovito treščil v zid, ki pred Mošče-nicami deli avtocestna pasova.
Iz popolnoma uničenega avtomobila so tržiški gasilci s težavo izvlekli ponesrečence, od katerih so lažje ranjenega Massara prepeljali v tržiško bolnišnico, ostale tri pa na Katinaro. Pompeia je rešilec odpeljal na letališče v Ronkah, od koder so ga s policijskim helikopterjem prepeljali na Katinaro in ga skupaj z Lazzerijem v kritičnem stanju sprejeli na oddelek za oživljanje. Lažje je stanje tretjega ponesrečenca, Cardija, ki se prav tako nahaja na Katinari.
Izvide o nesreči so opravili agenti goriške prometne policije, za sedaj pa je gotovo le to, da so se vojaki po krajšem obisku v rodnem Rimu vračali na Opčine, kjer služijo rok v vojašnici Brunner.
v hribih Adiže. Dolinski župan Marino Pečenik ima urnik tako natrpan z obveznostmi, da bo imel bolj kratek in deloven dopust. Obiskal bo kak bližnji kraj, da bo dosegljiv v nujnih primerih. Podtajnik SSk Peter Močnik pa namerava okrog velikega šmarna letovati v Bohinju, kjer si je že vnaprej rezerviral dvotedensko bivanje. Občinska svetovalka Bruna Spetič je odkrito povedala, da še ne ve, kam bo šla na počitnice. Sicer pa ji delo na Občini in Pokrajini onemogoča, da bi podrobneje načrtovala oddih. Vendar misli, da vsekakor ne bo šla daleč, najbrž malo na morje in malo v slovenske hribe. Občinski svetovalec Samo Pahor ne bo šel na dopust. Občinski svet namreč čaka veliko dela, izvoliti morajo župana in odbor, po 20. avgustu pa se že začne-
Rešilec za kopalce
Z današnjim dnem je tržaški Rdeči križ spet uvedel poletno nedeljsko dežurstvo na obalni cesti. Njegov rešilec z ekipo, v kateri je tudi zdravnik, bo vse avgustovske nedelje dežural od 9. do 20. ure, postojanko pa bo imel pri odcepu za Miramar v Grljanu.
jo priprave na novo šolsko leto. Vendar imamo različne vrste dopustov, dodaja Pahor: nekdo se lahko razvedri tudi s tem, da dela.
■ DPD Edinost prireja danes od 11.30 do 12.30 na Trgu Unita svoje 32. redno mesečno protestno zborovanje. Kot ponavadi, bo protest uperjen »proti zamudi pri odobritvi usteznih predpisov za zaščito slovenske jezikovne manjšine, ki udejanja večdesetletno kršitev temeljnega zakona države«.
31. 7. 1986	31. 7. 1992
Ob šesti obletnici smrti
dr. Draga Martelanca
se ga z nezmanjšano ljubeznijo in žalostjo spominjajo
žena Jožica in nečakinje Majda, Dora ter Lidija z družinami
Trst, 2. avgusta 1992
30. 7. je umrla
Pavla Mejak vd. Petrovič
Pogreb bo v torek, 4. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v na-brežinsko cerkev.
SVOJCI
Nabrežina, 2. avgusta 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi našega dragega
Alfreda Albija
Posebna zahvala nosilcem krste, nosilkam sveč, pevskemu zboru Vasilij Mirk, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Prosek, 2. avgusta 1992
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Rudija Žerjula
se iskreno zahvaljujemo g. Rafaelu, g. Zvonetu in g. Žarku, vsem vaščanom, darovalcem cvetja, pevcem, Albinu za tolažilne besede ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Prebeneg, Ljubljana, Cleveland,
2. avgusta 1992
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Miloša Lukse
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala dr. Petru Starcu.
SVOJCI
Prosek, 2. avgusta 1992
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Guština Pangerca
Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru upokojencev iz Brega, cerkvenemu pevskemu zboru in darovalcem cvetja.
SVOJCI
Dolina, 2. avgusta 1992
ZAHVALA
Mož in hčerka
Klare Milkovič por. Sosič
se zahvaljujeta sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z njima.
Bani, 2. avgusta 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage
Dragice Fantini por. Fabiani
SVOJCI
Nabrežina, 2. avgusta 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi našega dragega
Cvetka Husuja
Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru, cerkvenemu zboru, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Družina in sorodniki
Prosek, 2. avgusta 1992
Ob večerih se prileže hlad borovih gozdičev
V teh pasjih dneh, ko živo srebro v termometru in možgani v lobanjah kipijo in brbotajo od silne pripeke, se prileže požirek mrzlega, da umiri vse to vrenje. Kako se šele prileže, če si tak požirek privoščimo kje v gostem hladu, skupaj s pregretimi sotrpini, dogodek pa pri tem popestrimo s slanim prigrizkom, z mesom na žaru ali ocvrtimi krompirčki. Ljudje se, povsem naravno, v takih razmerah zatekajo na Kras in Breg, kjer se vrstijo šagre in veselice. Z ene takih je tudi gornja fotografija Maria Maganje. Gre za šagro v Trebčah, ki nosi naslov Sloga 92 in poleg prijetne sence borovcev, jedi na žaru, sladic in pijače postreže tudi z odbojkarskimi srečanji in glasbo skupin Taims in Kraški kvintet.
V	Križu izšlo glasilo Skdanc
Križani so v teh dneh spet dobili v roke vaško glasilo Skdanc. Gre sicer za priložnostno številko, ki so jo izdali na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, redno pa bo list znova začel izhajati v drugi polovici septembra. ZSKD je zbrala nekatere nekdanje urednike Skdan-ca z namenom, da bi list prispeval k ožitvi kulturne dejavnosti v Križu, ki preživlja zelo hudo krizo in ki se naslanja izključno na oba zbora (moški in dekliški), medtem ko je druga dejavnost dejansko izumrla.
V	tej številki lahko preberemo članek o delovanju Odbora za zaščito Križa, izide nedavnih upravnih volitev v vasi ter ponatis črtice Mirana Košuta o predelovanju kamna.
List objavlja tudi članek o vaškem izviru, po katerem je glasilo dobilo ime.
Upati je torej, da bo Skdanc prinesel KD Vesna boljše čase. Uredništvo lista se za izid te poletne številke zahvaljuje ZSKD, še posebej pa Danjeli, Damiani in Nives.
Kaj se je zgodilo, medtem ko sem bil na počitnicah?
To je običajno vprašanje, ki ga posta -uimo, ko se vrnemo z letovanja. Ne bo ti ga treba več postaviti, če boš vsaj štiri dni pred odhodom sporočil Primorskemu dnevniku, tel. 7796600, od 13. do 19. ure, naslov kraja, kjer boš letoval. Vsakodnevno te bo Primorski dnevnik seznanjal z dogajanji v domačem kraju. Želimo ti prijetne počitnice.
koncerti
Zahvala župana in Občine Dolina
Župan in odbor občine Dolina se zahvaljujeta vsem, ki so preteklo sredo in četrtek sodelovali pri gašenju požara na vrhu Griža nad Boljuncem. Posebna zahvala krajevnemu društvu prostovoljnih gasilcev BREG za takojšen poseg in konzorciju obrtnikov DOLINA, ki je dal na razpolago svoje hidrante za hitro dobavo vode, ki je služila helikopterju civilne zaščite za posege na terenu.
razne prireditve
»Veselo športno šagro« organizira ŠZ Sloga v borovem gozdiču ob športnem igrišču v Trebčah še danes, 2. avgusta. Obiskovalci bodo prisostvovali mednarodnemu turnirju v »beach volleyu« in bodo deležni odličnih jedi na žaru, sladic in osvežilnih pijač. Zabavala bosta narodnozabavna ansambla TAIMS in Kraški kvintet. Pozivamo na čim številnejšo udeležbo. Športniki Sloge bodo veseli vašega obiska.
KD Jože Rapotec - Prebeneg
ŠAGRA
2. 8. in 3. 8.
Ples z ansambloma L. Furlan in Happy Day.
Danes, 2. 8., ob 18.30 koncert Godbe na pihala iz Cerknice.
Ob Prazniku krvodajalcev danes, 2. 8. 1992
prireja
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
proslavo ob 95. obletnici ustanovitve
Začetek ob 18.30 - nastopajoče godbe bodo krenile z nabrežinskega trga točno ob 18.30 proti igrišču Sokola.
ŠD BREG
PRAZNIK V PREBEAEGU
8., 9. In 10. avgusta
Vsak večer ples z ansambli Lojze Furlan, California in Happy Day.
SKLAD MITJA ČUK
priredi
poletno
središče
v Prosvetnem domu na Opčinah od 17. do 29. avgusta letos.
Vpis jutri, 3. avgusta 92, od 8.30 do 12.30 na Opčinah, Narodna ulica 126.
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
25. olimpijske igre na velikem ekranu v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu vsak večer od 20.30 dalje. Vabljeni.
Knjižnica Finko Tomažič in tovariši sporoča, da bo v avgustu zaprta.
Odbor KD Primorsko Mačkolje se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnje šagre.
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unitš. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992.
Grad sv. Justa
Straordinario estivo
V	nedeljo, 9. avgusta, ob 21.30 bo na sporedu celovečerni koncert kantavtorja LIGABUE.
V	četrtek, 13. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert JAMES TAVLOR QU-ARTETA.
V	nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Večer prazničnega dne - La sera del di' di testa
Danes, 2. avgusta, ob 21. uri bosta na trgu Torcucherna nastopala TRIO NOVA HARMONIA in skupina SCRA-MASAX.
čestitke
Jutri, 3. 8., bo ugasnil svojo 2. svečko MARKO DEBERNARDI iz Ricmanj. Obilo zdravja in sreče v življenju in da bi bil v ponos mamici in očku mu voščijo nona Laura in nono Stelio. Voščilom se pridružujejo teti in strica ter Elisabetta.
Jutri bo ugasnil 2. svečko naš MARKO DEBERNARDI. Zdravja in sreče mu želita nono Silvano in nona Vera.
Danes praznuje 21. rojstni dan FRANCO ANDREASSI. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
Za našega delovnega kolego, časnikarja Radia Trst A Marka Tavčarja, se je včeraj začelo malo drugačno, prav gotovo lepše življenje. Žena Marja mu je povila- brhko in lepo punčko LUCIJO. Čestitajo mu vsi kolegi Radia Trst A in vsi, ki mu "zavidajo" bodoče neprespane noči.
razstave
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
parket
'Friffbff-parchetti /
, EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK 'V TRSTU-y. S. Zenone 6?6m29/
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Trg Caduti per la Liberta (Milje)
L argo Piave
Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14)
Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6
MONTESHELL
Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212
ESSO
Largo Roiano 3/5 Opčine
(drž. cesta 202 - križišče)
Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt)
IP
Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8
ERG PETROLI
Ul. Piccardi 46
API
Ul. Baiamonti 48
FINA
Ul. F. Severo 2/3
NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča)
AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
— SAGRA
v Trebčah
še danes, 2. 8., od 16. ure dalje finalne tekme v
DEACH VOLLEVu
in nagrajevanje
Jedi na žaru, sladice in pijače Igra ansambel TAIMS
_ VSTOP PROST
____Vabi - ŠZ Sloga-------
kino
ARISTON - 21.30 Una detective coi tac-chi a spillo, i. Kathleen Turner.
GRAD SV. JUSTA - 21.30 Jungle Fever,
r. Špike Lee.
EKCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Omlcidio Incrociato, i. Chuck Norris.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 La tenera canaglia, r. John Hughes, i. James Belushi, Kelly Lynch.
NAZIONALE III - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 Tutta colpa del fattorino, i. Dudley Moore, Patsy Kensit.
NAZIONALE IV - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Toto le heros, r. Jaco Van Dor-mael.
GRATTACIELO - 18.30, 20.20, 22.15 Co-reografia di un delitto, i. Tonya Kin-zinger.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 II silenzio degli innocentl; JUTRI: Billy Bategate a scuola di gangster.
EDEN - 15.30, 21.30 Marama ho perso Tuccello, □□
CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.10, 22.10 Rotta verso lTgnoto, i. VVilliam Shatner, Le-onard Mimoy.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Babe, la bestia in calore affamata di sesso, □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
mali oglasi
OTROŠKE IGRAČE
SUPER
izbira kakovost cene
OBVISI
Trst - Ul. Ponchielli 3
4l£llW
OSMICA je odprta do 27. avgusta - Zajčja farma v Repniču.
ČUVAJA z znanjem italijanščine, s priporočili, iščemo za vilo na tržaški obali. Zahteva se stalna prisotnost, nudimo samostojno dependanco za dve/tri osebe, primerno plačo, dva prosta dopoldneva. Pisati na Poste Restant Trst-. Trieste št. 91485921 z opisom delovnih izkušenj.
FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS in motorne obrezovalnike (decespugliato-ri) od 322.000 lir dalje. Tel. 632200.
PRODAM avto citroen AX 10E. Telefonirati ob urah obedov na št. 304932/390698.
PRODAM mercedes 250 coupe, letnik 71, v zelo dobrem stanju, tel. 229234.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. 229234.
KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije, tel. 229234.
PREŽIVITE POČITNICE na turističnih kmetijah na Starem vrhu nad Škofjo Loko (sobe, apartmani). Cena penziona od 1.300 do 1.400 SIT. Telefon 0038/64 65008.
V STROGEM CENTRU Ljubljane oddam komfortno veliko sobo s sanitarijami. Lahko za študenta ali poslovneža. Telefon 0038/61 326532.
ZASEBNO nujno iščem za nakup hišico na Krasu, tudi potrebno popolne obnove, največ 60 kv. m, z majhnim vrtom-Plačam v gotovini. Tel. 228028.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 2. avgusta 1992
TEA
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 10.33 in zatone ob 22.04.
Jutri, PONEDELJEK, 3. avgusta 1992 LIDIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,3 stopinje, zračni tlak 1016 mb rahlo pada, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 69-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michela Borgna, Piet-ro Terzon, Shary Nadi.
UMRLI SO: 89-letna Giovanna Cupin, 68-letni Antonio Cagnati, 65-letni Bruno Reiter, 68-letna Italia Rabusin, 77-letni Pietro Podgornik, 86-letna Andreina Cas-tellano, 74-letni Mario Solaro, 66-letna Vittoria Micheluzzi.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 2. avgusta 1992
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Ul Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89 (Žavlje) (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35 (tel. 727089)
Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. avgusta 1992
Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46(tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998).
OPČINE, Proseška 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE, Proseška 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul.Bernini 4 (tel. 309114).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od pi nedelika do petka od 8. do 13. ure - tt 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
o-
el.
PROFUMERIA 90
Narodna ul. 118 - Tel. 040/212061
—	SHISEIDO: ob nakupu dveh proizvodov za sončenje v
dar očala »Fred Perry«
—	KELEMATA popusti 30%
—	PARFEMI G. Versace, Yves Saint Laurent,
Azzaro, Cacharel popusti 20%
LOTERIJA
BARI	19	73	56	31	66
CAGLIARI	23	42	43	34	46
FIRENCE	57	56	62	17	51
GENOVA	74	77	28	51	40
MILAN	44	26	61	73	59
NEAPELJ	57	47	63	62	23
PALERMO	73	29	87	85	49
RIM	10	88	48	21	71
TURIN	72	33	77	37	6
BENETKE	70 73 ENALOTTO		60	37	20
1 1 X 2 KVOTE:	XX 2	1	2	2 X	2
12
11
10
75.993.000,—
2.192.000.—
194.000.—
tt
SiTd*0
polaganje lesenih podov
Tel. (040) 775190
—	dobava
in namestitev parketov ter popravita
—	struženje in lakiranje
—	lesene obloge
TRST — Ulica Sv. Marka 31 - Ulica Marco Polo 35
f~f "Al 1_____________________
7.45	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda dello Zecchino
10.55	Maša
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Aktualno: To je RAI 1
12.35	Zelena linija
13.30	Dnevnik
14.00	Kviz: Fortunissima
14.15	Film: Bluff - Storia di truf-fe e di imbroglioni (kom., It. 1976, r. S. Corbucci)
16.10	Šport: Dentro 1'Olimpiade (vodi Gianni Mina)
16.30	Olimpijske igre: v studiu, bezbol, jadranje, streljanje, atletika, 17.00 skoki v vodo, atletika, 18.30 dviganje uteži, 19.00 boks, vmes (18.00) dnevnik
19.50	Vreme in dnevnik
20.25	Športne vesti
20.40	Variete: La festa dello spettacolo (vodi P. Baudo)
22.30	Dnevnik
22.45	OI: V studiu, gimnastika,
22.45	sabljanje, 23.30 boks
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Olimpijske igre
2.00	Film: Animali pazzi (kom., It. 1939, r. C.L. Bragaglia, i. Toto, L. Ferida)
^ RAI 2
7.00	Risanke in nanizanke
9.20	Film: Amori in Tirolo (kom., Avstrija 1956)
11.00	Variete: Lsola dei ragazzi (vodi R. Banfi)
11:45 Kratke vesti
12.00	Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici)
13.00	Dnevnik in vreme
13.30	Videocomic tuttosport
14.00	Olimpijske igre: v studiu, kolesarstvo, boks, kanu,
14.45	lokostrelstvo, 15.00 bezbol, 16.15 jadranje
16.30	Glasba: II pomeriggio del Nuovo cantagiro
18.40	Nan.: La stella del parco -L'intrusa (i. Ray Lovelock, S. Sandrelli, 6. del)
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Hunter
22.10	Glasba: II Nuovo Cantagiro 92 (vodita Mara Venier, Gino Rivieccio), vmes (23.30) dnevnik in vreme 0.55 Rubrika o židovski kulturi
1.25	Izobraževalna oddaja: Karl L. Popper
1.30	Šport: motociklizem - VN Anglije, 1.45 tenis (ATP)
^ RAI 3	1
7.00	Variete: Fuori orario
7.30	Pregled tiska
8.20	Olimpijske igre: v studiu, kolesarstvo, 9.10 veslanje,
10.00	atletika, 10.45 vaterpolo (Italija-Holandska),
11.30	kanu, 13.00 boks
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Film: II boxeur e la balle-
rina (kom., ZDA 1978, r. Stanley Donen, i. George C. Scott, B. Harris)
16.10	Film: Come sposare un milionario (kom., ZDA 1953, r. Jean Negulesco, i. M. Monroe, B. Grable)
17.45	Drobci
18.10	Kolesarstvo: trofeja Mat-teotti (iz Pescare)
18.40	Domenica gol in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Olimpijske igre: dnevni pregled, 20.00 gimnastika, atletika, 21.30 judo
22.45	Dnevnik in vreme
23.05	Film: II lungo viaggio di ritorno (dram., ZDA 1940, r. John Ford, i. John Way-ne, Thomas Mitchell)
0.45 Variete: Fuori orario
[ fr- TV Slovenija 1
9.45	Spored za otroke: Živ Žav,
10.40	nad. Plamenica
11.05	Revija MPZ Zagorje
11.35	Dok.: Kronika
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
14.10	Video strani
14.20	Ljudje in zemlja
14.50	Napovednik
14.55	Sova, vmes nanizanki Murphy Brown in Zakon v Los Angelesu
16.10	Film: Riba, ki je rešila Pittsburgh (ZDA 1979, r. Gilbert Moses)
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Nan.: Splošna praksa
19.05	Risanka in Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.30	Dok. serija: Svet narave -Kačji objem
22.20	Dnevnik, vreme in šport
23.00	Napovednik
23.05	Sova, vmes variete Video smešnice in nadaljevanka Hitler naprodaj (VB 1991, i. Jonathan Priče)
0.20 Video strani
TV Koper	|
16.00	Film: Ženska, seks in nadčlovek (fant., It. 1968)
17.40	Film: Strah (dram., ZDA 1957, r. Harry Keller, i. George Nader)
19.00	TV Dnevnik - Vsedanes
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Joe Forrester
20.40	Film: Skoraj popolna afera (kom., ZDA 1979, i. Monica Vitti)
22.15	Loto in TV dnevnik
22.30	Aktualno: Bella TV (vodi bruna Alessio)
23.40	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
PIT TV Slovenija 2~~
8.15	Olimpijske igre:. v studiu,
8.25	kolesarstvo, 9.05 veslanje, kajak (finale), kolesarstvo (cestna vožnja)
18.10	Olimpijski studio
18.15	OI: atletika (finale)
22.00	OI: gimnastika (finale, moški), 24.00 lokostrelstvo (finale, Ž), deskanje, streljanje, dviganje uteži, sabljanje (finale), boks
1.20	Dnevni pregled
2.20	Olimpijski studio
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Priljubljene melodije; 9.00 Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Cesar Franck; 10.25 New Age - World sounds; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Coun-try; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Čevljar in hudič (A.P. Čehov, pripoveduje Tone Gogala); 14.30 Pesmi miru; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev - Melodije morja in sonca; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Južnoameriška folklora; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam.
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Love Boat, 9.30 La gang degli orsi, 10.00 Skippy il canguro
10.30	Film: Tarzan e i cacciatori ■ d'avorio (pust., ZDA 1953, r.
Kurt Neumann, i. Lex Bar-
11.45
12.30	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5
13.45	Film: Stringi i denti e vai! (vestern, ZDA 1975, r. R. Brooks, i. Gene Hackman)
16.10	Film: Belle, ma povere (kom., It. 1957, r. Dino Risi, i. Marisa Allasio, M. Arena)
18.00	Variete: Quattro salti a...
30.00	Dnevnik TG 5
20.30	TV film: Terremoto a Los Angeles (dram., ZDA 1990, r. Larry Elikan, i. Joanna Kerns, Dan Lauria)
22.30	Nan.: Otto sotto un tetto
23.00	Film: Tutti innamorati (kom., It. 1958, r. Giuseppe Orlandini, i. Marcello Mastroianni, Jacgueline Sassard), vmes (24.00) nočni dnevnik
1-05 Nočni spored
ker, Joyce McKenzie) Dok.: L'arca di Noč
8.00	Nabožna oddaja
8.15	Aktualno: Lui lei 1'altro
8.45	Nanizanke: I Jefferson,
9.15	Strega per amore,
10.00	La baia dei delfini
11.00	Nan.: Balliamo con Licia
11.50	Otroški variete: Ciao ciao
in risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomeriggio
13.55	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Variete: Grand Hotel
16.25	Nanizanka: Hotel - La fati-ca di scegliere
17.30	TG 4 vesti
17.55	Nanizanka: Cingue ragaz-ze e un miliardario - Primo amore
19.00	TG 4 vesti
19.30	Nadaljevanka: Gloria sola contro il mondo
20.00	Varieteja: Sandra e Rai-mondo Show, 20.30 Bellez-ze al bagno (vodi Patrizia Rossetti)
23.00	Film: Marinai in coperta (kom., It. 1967, r. Bruno Corbucci, i. Little Tony, Tino Scotti), vmes (23.30) TG 4 vesti in pregled tiska
1.20	Nan.: Lou Grant
2.15	Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Nanizanka: Cri Cri - Il primo batticuore
7.30	Otroška varieteji In giro con Manuela, Le rubriche di Marco, Bim bum bam, aktualnosti in risanke
9.45	Nanizanke: La časa nella prateria - Mi ricordo... se mi ricordo, 10.45 Hazzard -Rosco milionario (zadnji del), 11.45 La donna bioni-ca - La mamma di Jamie (i. Lindsay Wagner)
13.00	Športna oddaja: Grand Prix (vodi A. De Adamich)
14.00	Odprti studio
14.15	Nogomet - trofeja Makita: finale za 3. in 4. mesto,
16.15	finale za 1. in 2. mesto (iz Leedsa)
18.30	Nanizanka: Riptide - Un tragico incidente (i. Joe Penny)
19.30	Odprti studio
19.45	Variete: Benny Hill Show
20.30	Nogomet: Neuchatel-Ju-ventus (prijateljska)
22.30	Variete: Drive in Story
0.30 Studio šport
0.50 Odprti studio
1.05	Pregled tiska
1.15	Nočni spored
13.00	Risanke
14.00	Candid camera: Olrait
14.30	Nanizanki: Fifty fifty, 15.30 Automan (i. Desi Arnaz jr.)
16.15	Film: La cena delle beffe (dram., It. 1941, r. Alessan-dro Blasetti, i. Amedeo Nazzari, Clara Calamai)
18.00	Nanizanka: Navy«
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	TV film: Ovest selvaggio (r. Richard Compton, i. Sam Elliott, Ben Johnson)
22.30	Za kulisami
23.30	Benvenutia...New York 0.30 Šport: rafting
TMC_____________________
8.30	Olimpijske igre: kolesarstvo (cestna vožnja M), 9.15 veslanje (finale), 10.00 tenis, 10.45 vaterpolo (Italija-Holandska), 11.45 kolesarstvo, 12.00 kanu (finale),
13.00	boks
15.00	OI: sinhronizirinano plavanje, 16.30 košarka (Avstra-lija-Litva), 18.15 atletika
19.45	Vesti: TMC News
20.00	Olimpijske igre: gimnastika (finale M)
20.30	OI atletika: 800 mjpolfinale M, 3.000 m finale Z
21.30	OI: nogomet, 23.15 košarka (Španija-ZDA, 2. polčas)
24.00	Dnevni pregled dogodkov olimpijskih iger
2.00	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.00	Telefriulinonstop
14.30	Film, nato dokumentarec
18.00	Nanizanka: Adderly
19.00	Športne vesti
19.30	Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. Enzo Cerusico)
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Film: Quell'incerto senti-mento (kom., ZDA 1941, i. Merle Oberon)
22.30	Športne vesti
23.00	Variete: Vernice fresca
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem;
15.30	Dogodki in odmevi - Prenos RS;
16.30	International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9,00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba -in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče;
19.45	Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutra-nji nedeljski val; 19.30 Morski val.
E
|__________________________
■■■lil




liti U
cx:
RAI 1
6-50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9-05 Nad.: Chateauvallon
10.05	Variete: Macario, storia di un comico
11-30 Nan.: E' proibito ballare
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in Dnevnik 1
12.35	Nan.: La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	OI: v studiu, boks, lokostrelstvo, 14.30 skoki v vodo (deska Ž), 16.00 dre-sura (ekipno), boks
16.30	7 dni v Parlamentu
7.00	Mladinski variete: Big!
18.00	Dnevnik 1
8.10	Nanizanka: Blue jeans
18.40	Dok.: Atlante Doc 9-20 Dentro 1'Olimpiade a-40 Aktualno: Il našo di Cleo-patra, nato vreme
20.00	Dnevnik
u-40 Film: Anna dei miracoli (dram., ZDA 1962, r. A. Penn, i. Anne Bancroft)
‘2 20 Nočni dnevnik - OI n G*asba: Nočni rock 0 2n Dnevnik in vreme •30 Danes v Parlamentu ■40 Rubrika opolnoči
|	^ RAI 2
6.50	Nanizanke in risanke
8.40	Aktualno: Galatheus
8.50	Rubrika: Verdissimo
9.15	Rubrika o protestantizmu
9.40	Film: La pista del ragno (krim., ZDA 1938)
10.45	Nad.: Stagioni
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'arca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik
13.25	Rubriki: Dribbling, gospodarstvo, nato vreme
13.45	Nadaljevanki: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Nan.: Saranno famosi
16.30	OI: pregled dneva, skoki v vodo, vaterpolo, 18.00 atletika, 18.30 dviganje uteži, vmes (17.25) vesti
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik in Dribbling
20.30	OI: v studiu, dviganje uteži, atletika, boks, 21.30 jadranje, odbojka
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Balet: La bella addormen-tata nel bosco
1.05	Dok. DSE in film
^ RAI 3	__________
7.00	Televideo
8.50	OI: pregled dogodkov,
9.00	kajak, 9.30 atletika,
10.45	vaterpolo (Italija-Kuba), 11.00 namizni tenis (dvojice Ž), 13.00 boks
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Koncert: Arturo Toscanini dirigira orkester NBC
15.30	Film: La trappola del co-niglio (kom., ZDA 1959, r. Philip Leacock)
16.50	Film: Un ragazzo tufto americano (dram., ZDA 1973, i, Jon Voight)
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	OI: v studiu, nato dviganje uteži, atletika (hitra hoja 10 km Ž), 20.00 boks
20.30	Aktualno: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli)
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.45	Posebnosti TG 3
23.15	OI: v studiu, odbojka, boks, jadranje, pregled dogodkov
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Film: Un corpo da spiare (pust., ZDA 1984, r. Curtis Harrington, i. S. Kristel)
T fr" TV Slovenija 1
9.20	Spored za otroke: Naoč-nik in očalnik, 9.50 Ciciban, dober dan - Planinski domovi
10.10	Nad.: Pomaranče niso edini sadež (zadnji del)
11.05	Forum in Utrip (pon.)
11.40	Zrcalo tedna (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
15.55	Napovednik
16.00	Sova, vmes video smešnice in nad. Hitler naprodaj
17.15	Dober dan, Koroška
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: Radovedni Taček - Jezero,
18.25	Lonček kuhaj
18.30	Znanstvena serija: Ali bodo preživeli?
19.05	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Dok.: Enfant terrible
20.55	TV igra: Sobota dopoldan
21.45	Dnevnik, vreme, šport,
Žarišče
22.40	Napovednik
22.50	Sova, vmes nan. Stara vohunska mačka in nadaljevanki Hitler naprodaj ter Hemingway
TV Koper
16.00	Film: Skoraj popolna afera (kom., ZDA 1979)
17.35	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
18.30	Studio 2 šport
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Joe Forrester
20.40	Film: Tri za Jamie Dawn (dram., ZDA 1956, r. Thomas Carr, i. Ricardo Mon-talban, Loraine Day)
22.05	Vsedanes - TV Dnevnik
22.15	Glasbena oddaja: Akordi
22.45	Film: Usnjeni ovratniki (vojni, It. 1988, i. Richard Hatch, Tony Marsina)
i	TV Slovenija 2
14.15	Olimpijski studio
14.25	Olimpijske igre: skoki v vodo-deska Ž (finale),
16.55	namizni tenis (finale ženskih dvojic), 17.25 boks, 17.40 lokostrelstvo,
17.55	atletika (7 finalov)
22.30	OI: konjeništvo-dresura
23.00	Dnevni pregled dogodkov
23.45	OI: dviganje uteži, 24.00 boks, 0.30 jadranje
1.00	Dnevni pregled dogodkov
						
C-ZZpANALE 5		RETE 4		ITALIA 1	ODEON	20.45 Vesti: TMC News 21.00 OI: boks
•80 Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college - Il ballo di San Valentino, 9.30 Love Boat - La pelle delVorso,
10.30	La famiglia Bradford " Promesse e delusioni,
11.30	I Robinson (i. Bill 1? n CosbY)
0 Kviz: Il pranzo e servito
88 KSSa°5tlpp11
14 no Vanete: Non e la RAI
u Aktualno: Forum (vodi 15nn x,ita DaUaChiesa)
Nan.: New York New York 16 nn r^m?Te Pericoloso id nn ^roški varieteji in risanke Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 20 nn ba ruota della fortuna
2Q 5° Dne vnik TG 5
variete: Il TG delle vacan-
20	30 m,' Predstavitev
Film: Panama Sugar (pust., it. 1990, r. Marcello Avallo-ha, i. Scott Plank, Duilio DelPrete)
21	nn 1TG deHe vacanze
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00)
?,°„eg™^T=„5.lop
9.00	Nan.: Falcon Crest
10.00	Nad.: General Hospital,
10.30	Marcellina
11.00	Nan.: Balliamo con Licia
11.25	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.00	Nad.: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomeriggio
13.55	Nad.: Sentieri, 14.20 Maria,
15.00	Io non čredo agli uo-mini, 15.45 Manuela, 17.00 Ines, una segretaria da amare (i. A. Gutierrez)
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.20	Kviz: Il gioco delle coppie
(vodi C. Tedeschi)
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria, sola contro il mondo (i. C. Fullop), 20.30 Cristal (i. J. Rodriguez)
21.30	Nadaljevanka: Maria (i. Grecia Colmenares)
22.30	Film: Il sipario strappato (krim., ZDA 1966, r. Alfred Hitchcock, i. Paul New-man, Julie Andrews, Lila Kedrova), vmes (23.30) nočne vesti
1.20	Nan.: Lou Grant
6.40	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky - Follie per il dnema, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Hazzard, 12.00 . La donna bionica, 13.00 I ragazzi della terza C
14.00	Odprti studio
14.15	Film: L’onorata societa (kom., It. 1961, r. Riccardo Pazzaglia, i. Franchi-In-grassia)
16.00	Nan.: Adam 12
16.30	Glasba: TopVenti
17.30	Nanizanki: T.J. Hooker -Intrigo a Hollywood, 18.30 Riptide - Un papa troppo lontano
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Glasbena odaja: Festival-bar (vodita Gerry Scotti, Linda Lorenzi)
22.30	Nan: Star Trek - Datalore,
23.30	La guerra dei mondi -I clandestini
0.30 Odprti studio, pregled tiska in studio šport
1.00	Motociklizem: VN Anglije
1.35	Nočni spored
15.30	Nad.:Viviana
16.15	Film: Il romanzo di un gio-vane povero (dram., It. 1958, r. Marino Girolami, i. Susanna Gonzales)
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	TV film: Ovest selvaggio (i. Sam Elliott, zadnji del)
22.30	News magazine: Telefacts
23.00	Candid camera: Olrait
23.15	Film: Alba selvaggia (dram., 1987, r. Simon Nut-chkern, i. George Kenne-dy, Karen Black)
| TMC
ZDA, 21.45 atletika (400m polfinale, 10.000 m finale)
23.30	Vesti: TMC News
23.45	Olimpijske igre: dnevni pregled dogodkov
1.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
8.30	Olimpijske igre: dresura (ekipno), 9.30 atletika,
10.45	vaterpolo (Italija-Kuba), 11.45 atletika
12.45	Dnevnik
13.00	OI: ženska košarka (Italija-Kuba), boks, tenis
14.30	OI: skoki v vodo - deska Ž (finale), 15.00 sinhronizirano plavanje, 18.00 atletika
10.45	Telefriulinonstop
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
17.30	Rubrika in vesti
18.05	Nanizanka
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: L uomo che parla ai cavalli .
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Film: La storia del generale Custer (biog., ZDA 1941, i. Errol Flynn)
23.00	Nočne vesti
23.30	Ena rastlina na dan
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MePZ Pod Lipo; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Sanje se nadaljujejo: Zemlja; 15.00 Nad.: Skrivnost Etruščanov; 15.30 Rock zvezde;
16.00	Glej, kaj ješ; 16.20 Potpuri; 17.00 Kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Ona + jaz, oba (i. B. Kobal, Polona Vetrih); 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna;
17.00	Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije;
9.00	Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku;
12.00	Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patri-ku; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Humoreska; 11.30 Športna oddaja;
12.00	Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; T4.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi;
18.00	Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri.
Včeraj prvih sto podpisov za ljudsko glasovanje o financarski šoli
Referendum o vojašnici
Podpise zbirajo vsak delavnik med 9. in 12. uro na županstvu
Polemika ob odpovedi Goldonijeve igre
Kam se je izgubil denar za prireditve na gradu?
O gradnji šole-vojašnice za finančne stražnike na letališču se morajo izreči goriški občani. To mnenje nasprotnikov gradnje ogromnega kompleksa na 30 hektarih pretežno zelene površine letališča je včeraj obrodilo postopek za zbiranje podpisov, ki naj bi privede do sklica občinskega referenduma o lokaciji vojašnice na letališču. Odveč je poudariti, da bi to bil prvi referendum na občinski ravni v Gorici (in v Sovodnjah, saj nameravajo pobudniki dati pobudo za razpis referenduma tudi v teh občini, ki je prav tako zainteresirana za problem), odkar je stopil v veljavo novi občinski statut, ki predvideva možnost posvetovalnih referendumov o pomembnejših problemih iz krajevnega upravno-političnega življenja.
Pobudniki referenduma so Lista zelenih golobice iz Gorice, Odbor za varstvo in razvoj letališča ter nekatere druge politične, kulturne in naravovarstvene skupine. Podpise so začeli zbirati včeraj in v teku dopoldneva zbrali že vseh 100 podpisov, ki so potrebni za predložitev referendumskega vprašanja občinskemu jamstvene-
mu odboru, ki se mora izreči o sprejemljivosti referenduma.
Vprašanje, o katerem naj bi se izrekali občani je sledeče: »Predvidena je realizacija šole-vojašni-ce za finačne stražnike v Gorici. Hočeš .ti, da se sezida na letališču?«. Vprašanje je dokaj preprosto in zadeva bistvo problema brez odvečnih dodatkov. Za razpis referenduma je treba zbrati vsaj 1.500 overovljenih podpisov. Po včerajšnjem nadvse uspešnem začetku akcije, se zbiranje nadaljuje že jutri in nato vsak delavnik med 9. in 12. uro v občinskem volilnem uradu. Lahko podpišejo polnoletni goriški občani, ki morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument.
Poleg podpisov je za razpis ref-renduma potreben še en formalni pogoj. Občinski statut namreč predvideva, da mora jamstveni odbor preveriti sprejemljivost referendumskega vprašanja. Potem ko pobudniki zberejo vsaj 100 podpisov (to so, kot rečeno, opravili že včeraj dopoldne) in jih uradno predložijo na občini (predvidoma jutri), mora odbor v roku 10 dni oceniti, ali je referendum sprejemljiv. Če odbor v roku 30
dni od predložitve prvih 100 podpisov ničesar ne odloči, je referendum avtomatično sprejemljiv in se lahko razpiše (seveda s potrebnimi 1.500 podpisi).
Problem pa se sedaj pojavlja glede jamstvenega odbora. Sestavljali naj bi ga namreč državljanov pravobranilec, predsednik odbora preglednikov občinskih računov ter občinski tajnik. Občina pa doslej še ni poskrbela za imenovanje prvega, tako da bi bila sestava jamstvenega odbora nepopolna. Postavlja je torej zapleteno pravno vprašanje oz. več možnosti: lahko odločata samo dva člana jamstvenega odbora? Bo referendum postal po 30 dneh sprejemljiv, ker pač jamstveni odbor ne bo mogel odločati? Bo kdo skušal s pretvezo, da jamstveni odbor še ni oblikovan, izničiti pobudo za referendum? Možne so vse tri in morda še kaka drugačna rešitev. Zato pa pobudniki poudarjajo potrebo, da se kljub poletnemu času in dopustom čimprej zbere čimveč podpisov, s čemer bi zahteva po referendumu pridobila večjo politično težo in bi,bilo težje vsakršno izigravanje.
Kaj se dogaja s poletno kulturno sezono na gradu? Nocoj napovedanega nastopa skupine Venelo Teatro, ki naj bi uprizoril Goldonijevo igro »I rusteghi«, ne bo. Prav tako bo odpadel tudi operetni večer s pevcem S. Massimini-jem. To pomeni, da bosta v itak že dokaj revni poletni sezoni zmanjkali dve med najbolj kakovostnimi prireditvami in da se bomo v avgustu morali v bistvu zadovoljiti le s filmskim pregledom Amidei, ki bo od 13. do 23. t.m.
V zvezi z odpovedjo dveh predstav se je oglasil gledališki igralec Gianfranco Saletta, ki je že sodeloval z občinsko upravo pri organizaciji štirih večerov. Poskrbel je za večer kabareta Carpinte-rija in Faragune, koncert Enza Jannaccija in dve omenjeni predstavi, ki bosta odpadli. Saletta je v teh dneh pisal protestno pismo vsem občinskim odbornikom in svetovalcem, svoje očitke na račun občinskega odborništva za kulturo in še posebej na račun zadruge Mitt, ki ji je odbornik Žiberna zaupal organizacijo sezone na gradu, pa je strnil tudi v pismo časopisom.
V petek na gradu odprtje razstave o dobi secesije
Občinsko odborništvo za kulturo v sodelovanju s Pokrajino in s pomočjo Dežele FJK organizira drugo večjo razstavo, ki bo v kratkem odprta na goriškem gradu. Po razstavi Michelstaedterjevih likovnih del bodo v petek, Z avgusta, odprli razstavo "Simbolismo e Secessio-ne—Jettmar ai confini del Impero" (Simbolizem in secesija—Jettmar na meji cesarstva). Razstava bo na ogled do 4. oktobra.
Razstava bo skušala prikazati dobo secesije v umetnosti, to je dobe ob koncu prejšnega in v začetku dvajsetega stoletja. Za tako predstavitev so vzeli za razstavo odnos med slikarjem Jettmarjem in slikarstvom iste dobe v Furlaniji Julijski krajini. Slikar Rudolf Jettmar se je rodil 1869 leta v mestu Zawodzie in je umrl na Dunaju 1939. leta. Secesijsko slikarstvo v naši deželi pa je zanimivo v kolikor je FJk obmejna dežela in je bila v dobi, ki jo obravnava razstava, razdeljena na italijansko kraljevino in habsburško monarhijo. Med umetniki iz Furlanije Julijske krajine, ki so slikali v dobi secesije, bomo na razstavi na gradu našli ta imena: G. Marussig, Timmel, Bidoli, Levier, Cambon, Nathan, Camaur, Cadel, Colavini, P. Marussig, Parin.
Včeraj prvi dan množičnih dopustov brez gneče na cestah na Goriškem
Še pred kakim letom bi najbrž okoliščina, da je 1. avgust sobota, pomenila nepopisno zmedo in kilometrske vrste na vseh turistično najbolj zanimivih prometnicah. Včeraj pa vsega tega ni bilo. Res je, da je včerajšnji dan za mnoge Goričane pomenil prvi dan dopusta (to še posebno na Tržiškem, kjer so se včeraj začeli kolektivni dopusti za več kot 5 tisoč delavcev v industriji), vendar je najbrž cel splet okoliščin prispeval k temu, da se niso vsi naenkrat podali na pot.
Po eni strani je namreč treba upoštevati manjši promet v smeri proti republikam bivše Jugoslavije, kjer vojna v Bosni še vedno vpliva na turizem tudi v drugih, mirnih republikah. Nadalje je bilo letos povsod po Italiji opaziti, da se končno ljudje odločajo za ti. "inteligentne" odhode v dneh in urah, ko ni pričakovati največje gneče. Tretji in najbrž ne postranski razlog pa je najbrž tudi vse bolj zaskrbljujoče gospodarsko stanje: mnogi so morali zato skrajšati dopust in so odložili odhod ali pa so izbrali drugo obdobje in ne prvo polovico avgusta, ko so cene turističnih storitev povsod najdražje.
Zaradi vsega tega je bil promet včeraj na vseh cestah tekoč. Pri avtocestni postaji na Moščenicah je sicer delovalo vseh 9 voznih pasov (6 izstopnih in 3 vstopni), gneče pa ni bilo (na sliki - foto Marinčič).
Prav tako ni bilo daljših vrst kot ob drugih koncih tedna niti na mejnih prehodih. Tudi v mestih - tako v Gorici kot v Tržiču - še ni bilo občutiti, da bi življenje zamrlo, kot se dogaja v višku poletne sezone. Mnoge trgovine in javni lokali so bili redno odprti, po ulicah pa je še bilo živahno. Drugače pa bo najbrž že danes in v prihodnjih dneh, saj bodo mnogi trgovci začeli dopust z jutrišnjim dnem.
V letu 1991 načrtovali ali izvajali investicije za 30 milijard lir
Poslovanje IACP lani brez izgube
Ustanova za ljudske hiše (IACP) goriške pokrajine je v četrtek odobrila obračun za leto 1991. Poročilo je podal predsednik Saraci-no, ki je ugotovil, da je obračun v današnjih razmeroma težkih časih pozitiven, saj se je poslovanje zaključilo z izenačenjem med dohodki in izdatki. Ustanova je skupno upravljala 8 milijard in 400 milijonov. Predsednik je še povedal, da je skupna vrednost premoženja IACP skoraj 182 milijard lir. Ustanova ima največ dohodkov od najemnin stanovanj in trgovskih poslopij in prostorov: od tega dobijo letno 4 milijarde 260 milijonov lir, s prodajo poslopij in stanovanj pa so v lanskem letu zaslužili 970 milijonov lir.
Ugotovili so tudi, da so se dohodki od stanarin, ki so določene po zakonu o ti. pravičnih stanarinah (eguo canone), zmanjšal od 51,47 na 47,56 odstotkov celotne vrednosti letnih dohodkov Ustanove. Istočasno so tudi ugotovili, da se je za 0,7 odstotka povečal izdatek za zaposleno osebje.
Kar zadeva investicije je Ustanova za ljudske hiše goriške pokrajine lani izdelala načrte za 11 milijard lir stanovanjskih poslopij in imela v gradnji poslopja za več kot 19 milijard lir vrednosti. Poleg tega so porabili približno 2 milijardi lir za vzdrževalna dela na nepremičninskem premoženju.
Predsednik IACP Saracino je zaključil z ugotovitvijo, da v lanskem letu ni manjkalo težav, predvsem pa so pričakovali novosti glede pravne ureditve položaja ustanove, a jih ni bilo.
Na sliki (foto Marinčič) nekdanji hotel pri Zlatem jelenu, ki ga obnavlja IACP
Porodni krči med zasliševanjem na komisariatu
Le malo je včeraj manjkalo, da ni mlada ciganka, ki so jo bili malo prej aretirali zaradi tatvine, rodila otroka na tržiškem komisariatu. Včeraj dopoldne so ob 10. uri policijo poklicali v Ul. Ponzia-na v Tržiču, kjer je nekdo opazil dva cigana na vrtu vile Franca Barduccija. Agenti so prihiteli in se pognali za dvojico, ki se je skušala izmuzniti s tem, da je preskočila ograjo. Po krajšem zasledovanju so agenti prijeli 19-letno Mile-vo Eminovič in njenega mladoletnega brata. Dekle je pod širokim krilom skrivalo dva izvijača in 140 tisoč lir.
Med zasliševanjem na komisariatu je dekletu okrog 13 ure začelo biti slabo. Začela je krvaveti in presenečenim agentom povedala, da čaka otroka. Pospremili so jo v ginekološki oddelek tržiške bolnišnice, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč in preprečili, da bi prišlo do komplikacij. Ostala bo v bolnišnici do poroda pod diskretnim policijskim nadzorstvom, potem pa jo čaka proces zaradi kraje..
Saletta v njem razlaga, da se je z občino dogovoril za štiri omenjene prireditve. Sam je stopil v stik z umetniki in bil torej posrednik med njimi in zadrugo Mitt, ki upravlja denar za poletno sezono. Občina mi je za kritje stroškov za štiri večere dodelila 34 milijonov lir, piše Saletta. Strošek za te večere, naj bi znašal 45 milijonov (20 za prva dva, ki sta že bila na sporedu, 25 za dva, ki bosta odpadla). Ker naj bi od prodaje vstopnic vnovčili 20/25 milijonov čistega dobička, piše Saletta, bi strošek za štiri večere bil povsem krit in bi nekaj milijonov (najbrž okrog 10) ostalo še za večere amaterskih gledaliških skupin in druge prireditve, ki jih zadruga Mitt pripravlja v lastni režiji.
Zakaj■ se potemtakem huduje Saletta? Problem se je pojavil že po prvem večeru, ko se je Saletta s čekom predsednika zadruge Mitt Sandra Rossija podal na Goriško hranilnico, da bi dvignil 5 milijonov lir za plačilo nastopajočih. Na banki so mu odvrnili, da je ček odkrit, ker da je zadruga Mitt že dvignila vseh 34 milijonov, ki jih je občina dodelila za sezono. Saletta je zato iz lastnega žepa plačal 5 milijonov, nato pa -doslej še vedno zaman, pravi - iskal Rossija in zahteval od odbornika Žiberne povračilo denarja.
»Prepričan sem, da je bila moja dolžnost, da dam v javnost to zadevo, tudi zaradi obvez, ki jih občinski odbor sprejema z gospodom Rossijem in njegovo zadrugo za nadaljevanje sezone in ki o njih na široko pišejo časopisi: sodelovanje z Mittelfestom, lutkovno gledališče, razstave itd... Toda kje je denar za poletno sezono?«, zaključuje svoje pismo Saletta.
kino
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Kralji mambe«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino (dr. Baldini) - Verdijev korzo 57 - tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - Ul. C.Cosulich 117 - tel. 711315.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 26. 7. do 1. 8.:
RODILI SO SE: Marco Ampola, An-drea Michelutti, Giacomo Serplini, Elisa Bonin, Lisa Perissini, Gabriel Namar, Gi-ulia Rover, Federico Germini, Giulia Go-miscek, Elisa Tomasi in Giulia Dreassi.
UMRLI SO: 83-letna upokojenka Lidia Riaviz, vd. Provedel, 91-letni upokojenec Giovanni De Žorži, 78-letna upokojenka Assunta Cabas, 87-letni upokojenec Antonio Stagni, 81-letni upokojenec Arturo Beltrame, 84-letna upokojenka Mercedes Lovisoni, 55-letni upokojenec Renato Sa-mar, 83-letna upokojenka Maria Italia Buzzin, 77-letna upokojenka Ida Tuta, 88-letni upokojenec Luigi Braini, 54-letni podoficir Pasguale Gonnelli, 57—letni upokojenec Graziano Duiz, 43-letna gospodinja Enza Abruscato, por. Mastroiani, 72-letni upokojenec Ernesto Šanson, 53-letni upokojenec Lino Zanuttig, 61-letna delavka Maria Di Lenardo, 69-letni upokojenec Leo Bertoni, 82-letna gospodinja Amabile Bosa, upokojenec Luciano Bos-co, 84-letni upokojenec Rodolfo Coceani. 78-letna upokojenka Marcellina Pellegd' ni, 64-letni Adolfo Gaiardo, 75-letna Tereza Devetak, 81-letna upokojenka Ge-noveffa Turus in 64-letni Callisto Tentor-
__________pogrebi____________
Jutri v Gorici ob 9.30 Mercedes Lovisoni, vd. Monico iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. ud Fabrizio Almi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12. uri Angel0 Stefani iz splošne bolnišnice v cerkev 'j Stražicah in na glavno pokopališče, 00 13.15 Renato Samar iz splošne bolnišnic® v Marian, ob 13.15 Arturo Beltrame iz splošne bolnišnice v Manzano.
Preminila je naša drag3 mama, nona in prababica
Kristina Pahor por. Vižintin
Žalostno vest sporočajo sin Milk® z nevesto Silvo in vsi ostali otroci * družinami	..
Pogreb bo jutri ob 17. uri v kap®1 na Palkišču.
Dol, 2. avgusta 1992
Po včerajšnji izredni vožnji iztoka Čopa in Denisa Žveglja v dvojcu brez krmarja
Slovenija prvič na stopničkah
Včerajšnji dan bo ostal zapisan v zgodovini slovenskega športa z velikimi črkami, saj je Slovenija, kot samostojna država, osvojila svojo Prvo olimpijsko kolajno in tako potrdila svojo samostojnost tudi z velikim mednarodnim športnim dosežkom. Junaka dneva sta 20-letna Iztok Čok in Denis Žvegelj, ki sta v dvojcu brez krmarja priveslala slovenskim barvam prvo odličje. Mlada veslača na Bledu stanujeta in trenirata, čeprav sta po rodu od drugod.
Včeraj sta takoj po Startu dobro pričela in bila po 500 m na 3. mestu, z nekaj več kot z dvema sekundama zaostanka. Kmalu pa sta upočasnila ritem in zdrknila na 6. mesto. Tedaj sta znova povečala ritem in se prebila na 3. mesto, saj sta bila na odseku od 1000 do 1.500 m zdaleka naj hitrejša, za skoraj tri sekunde boljša celo od vodeče angleške dvojice. Toda zaostanek s prejšnjega dela proge je bil tolikšen, da nista mogla dohiteti Nemcev na 2. mestu. Razlika na cilju je znašala pičlih 75 stotink sekunde.
Denis Žvegelj je po tekmi izjavil: »Presrečen sem. Tekma je minila v znamenju najinega dvoboja z Nemcema za srebrno kolajno. Za Angleža sem vedel, da sta močnejša od naju. Srebrna kolajna nama je ušla za las, kar pa ni nič tragičnega. Tekma je pač tekma, toda kljub vsemu sem neizmerno zadovoljen.«
Iztok Čop: »Dala sva vse od sebe in le za malo izgubila drugo mesto. Računal sem na tretje mesto, po tihem pa tudi na drugo, toda ko sem videl, kako je tekma potekala, sem se sprijaznil z bronastim odličjem,
kajti v finišu 2 tisoč metrov dolge proge sva ponavadi nekoliko slabša. Čeprav nama do srebra ni manjkalo veliko, sem zadovoljen.«
Vzpon Iztoka Čopa in Denisa Žveglja med zvezde svetovnega veslaškega športa je bil tako silovit, da tuje strokovnjake vselej znova preseneča dejstvo, da sta šele pred kratkim dopolnila 20 let. Iztok Čop se je rodil 17. junija 1972 v Kranju, stanuje pa v Lescah. Je študent biotehnične fakultete v Ljubljani. Denis Žvegelj se je rodil le teden dni za Čopom, 24. junija 1972 na Jesenicah, doma pa je Bledu. Je študent ljubljanske fakultete za strojništvo. Skupaj s Čopom trenirata v veslaškem klubu Bled.
Na svoji kratki tekmovalni poti sta doslej dosegla nekaj lepih mednarodnih uspehov. Leta 1989 in 1990 sta na svetovnih mladinskih prvenstvih v dvojcu brez krmarja osvojila naslov svetovnih prvakov. Skupaj z Muj kičem in Prešernom sta na svetovnem prvenstvu v Tasmaniji leta 1990 zasedla 7. mesto. Srebrna medalja z lanskega svetovnega prvenstva na Dunaja pa hkrati pomeni tudi prvi mednarodni športni uspeh po razglasitvi samostojne Slovenije. Uspešno sta nastopila tudi na tradicionalnih regatah na Rootseju v Luzernu, kjer sta lani zasedla 3., letos pa 2. mesto. Prva mesta pa sta zasedla na letošnih mednarodnih tekmovanjih v Parizu, Essnu in na Bledu.
Tem lepim uspehom pa sta sedaj dodala še onega naj lepšega za vsakega športnika, medaljo z olimpijskih iger.
Italijani včeraj ostali brez medalje
Včerajšnji olimpijski dan je potekal, poleg zgodovinskega podviga Slovenije v veslanju, v znamenju »kraljice športa«, kjer je prišlo do velikih presenečenj v obeh tekih na 100 m: med ženskami je namreč zmagala Američanka Deversova, med moškim pa britanski veteran Christie.
Če je bil za Slovence včerajšnji dan »zgodovinski«, pa je Italija tokrat ostala brez kolajn. Še več: italijanski nog-metaši, ki so bili med glavnimi favoriti za osvojitev zlate kolajne, so se precej klavrno poslovili od olimpijskega turnirja, saj so povsem zasluženo v četrtfinalu izgubili proti Španiji (0:1).
V italijanskem taboru pa upajo danes v brata Abbagna-le, ki bi se lahko vpisala v anale OI, saj bosta jutrišala na tretjo zaporedno olimpijsko zlato. V slovenskem taboru pa si mnogo obetajo od četverca brez krmarja.
Naj omenimo še, da se nadaljujejo presenečenja v teniškem tekmovanju, kjer sta med drugim izpadla Američan Co-urier in Nemec Becker, tako da ima Ivaniševič lepe možnosti, da poseže celo po zlatu.
SND je še naprej prva glede bere kolajn pred ZDA, Nemčija pa je včeraj prehitela Kitajsko in Madžarsko.
Medalje
SND ZDA Nemčija Kitajska Madžarska Avstralija
Južna Koreja Španija Japonska Poljska Prancija Britanija Romunija Kanada Italija Kuba Turčija Bolgarija češkoslovaška
Norveška
Brazilija
Estonija
9rčija
Švedska
Nova Zelandija
Nou
krael
Avstrija
Jamajka
Latvija

24 16 15 16 16 17 12 10 13 9 13 6 9 7 2 5	8	5
5	0	0
3	4	5
4 4 3 10 3 3 2 5 3 1	3
2 3 5 2 2
3
3
3
3
:
2 1 0 1	4	1
l!:
1 o o 10 0 0	3	3
0 2 3 0 1 2 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0
R®ru	0	1 0
Belgija	0	0 2
®everna Koreja Danska	0 0	0 1 0 1
plnska	o	0 1
Mongolija	0	0 1
Sl°vei>ija	0	0 1
Surmame	0	0. 1
V teku na 100 m moški prvovrstno presenečenje, razburljivo med ženskami
Res se finale moških na 100 m ni mogel kosati s tistim iz Tokia. K temu pa vplivajo številne okoliščine, recimo vremenske ali tudi značilnost steze. Svetovni rekord je čvrsto vzdržal, očitno pa je še nekaj pravičnosti na svetu, ki sicer po. zgledu Združenih narodov vsiljuje vse, kar prihaja iz ZDA. Si predstavljate današnje časopise, če bi zmagal Lerroy Burrell? Naslednik Le-wisa. Kralj ga je že imenoval za svojega naslednika. Fant iz Kalifornije. Slu-
čajno je odkril svoje atletske sposobnosti... Dve strani bi ne bile dovolj.
Prvak pa je Linford Christie (na sliki AP). Uradno Britanec, dejansko pa enak vsem ostalim finalistom, torej temne polti, ki je že desetletja pogoj za olimpijski finale. Kaj se ve o Chris-tieu? Bolj malo. Podatke o njem so novinarji v glavnem iskali po zmagi. Vsekakor je Christie že leta 1986 bil evropski prvak, naslov je nato potrdil
tudi v Splitu. Na SP v Rimu je bil na cilju 4., po izpovedi Bena Johnsona pa je postal 3. Lani v Tokiu je bil 4., na OI v Seulu pa 2., za Lewisom. Je tudi evropski rekorder s časom 9"92. Christie je torej človek velikih priložnosti, ki je komaj pri 32 letih dosegel največ in s tem postavil nove uganke o optimalni starosti za vrhunske dosežke v Sprintu.
Kot smo dejali, se o njem ve bolj malo. Očitno ni zvezdnik. Imel je tudi manjšo aferico z dopingom. Izmazal pa se je z zagotovilom, da je šlo za čaj stare mame. Pozitivnost finala pa je 2. mesto Namibijca Fredericksa in nadaljnja dva finalista iz Afrika. (Omenimo, da je Kanadčan Johnson izpadel že v polfinalu).
Bolj razburljiv je bil finale žensk, ki je tri kolajne razdelil v samih dveh stotinkah sekunde. Kako podobna Griffithovi je zmagovalka Deversova! Po obličju in tudi po mišičnih masah. Šarmantna Jamajčanka Ottey je potrdila, da ni osebnost za velike priložnost. Leta pa seveda tečejo tudi zanjo. Razočaranje je vsekakor Privalova, ki je obetala zmago s celim metrom naskoka.
Za danes se obeta zelo zanimiv finale v kladivu, izenačena pa bi morala biti tudi višina, v kateri bi znal odigrati važno vlogo Srb Dragutin Topič, evropski prvak. Kubanec Sotomayor ni človek velikih tekmovalnih sposobnosti. Njegovi najboljši nastopi so bolj akademske narave.
V polfinalnih tekih na 800 m za ženske je svojo vlogo odirala Maria Mu-tola iz Mozambika. Lani je v Tokiu kot povsem neznana tekačica poprav-
ljala svoje dosežke iz teka v tek in v finalu za las izgubila bron. Med jutrišnjim finalom bomo navijali zanjo.
Škoda, da so bili sinoči zaposleni italijanski nogometaši, tako da je bilo vse podrejeno temu obredu. Maraton je šel mimo skoraj neopazen. Res se je za zlato odločalo le v končnici, tako dolg tek v precej težkih vremenskih pogojih pa je bil gotovo zanimiv in je v dveh urah in pol doživel veliko trenutkov, ki so ostali nezabeležni. Panoga, ki je po zaslugi Portugalke Mote-jeve dosegla veliko popularnost, je sedaj med zamenjavo generacije. Škoda, da v Afriki za ženski šport ni še pravih pogojev. BRUNOKRIŽMAN
V	olimpijskem razredu evropa
Arianno danes čaka 6. regata
V	olimpijskem pristanu so se tudi včeraj nadaljevale regate, vendar ne v vseh razredih. Naša jadralka Arianna Bogateč, ki nastopa v razredu evropa, je imela dan počitka in se je pripravljala na zadnji dve odločilni preizkušnji. Arianna je trenutno na 10 mestu na skupni lestvici, vendar ima dokajšnje možnosti, da uvrstitev krepko popravi.
To bo skušala uresničiti že danes, na 6. regati, ki se bo pričela ob 13.30.
V kanuju na divjih vodah usodna zadnja vratca
Žitnik zgrešil za las
Ob veslačih Iztoku Čopu in Denisu Žveglju, ki sta v dvojcu brez krmarja osvojila bronasto kolajno, bi se s kančkom sreče lahko veselil odličja tudi slovenski kanuist na divjih vodah Boštjan Žitnik, ki je osvojil deseto mesto. 21-letni Ljubljančan je vozil izvrstno in predvsem hitro, veliko smolo pa je imel prav pri zadnjih vratcih. Ko bi moral samo še skozi zadnja, na pogled prav nič zahrbtna vratca, je nenaden val tako zanihal njegov kanu, da se je s konico čolna za malenkost dotaknil visečih vratič, kar je pomenilo pribitek petih sekund. Na cilju se sploh ni zdelo, da je bil Žitnik kljub napaki tako dober, saj so nato v drugi vožnji favoriti vozili za spoznanje slabše.
»Boštjan Žitnik je imel v žepu srebrno odličje, seveda pred napako pri zadnjih vratcih,« se ni mogel potolažiti direktor slovenske kajaške reprezentance Bojan Žmavc. »Boštjan zna marsikdaj presenetiti in tokrat je bil bližje uspehu kot kdajko-
li poprej. Božetu Vidmarju, ki je na koncu osvojil 14. mesto, je po prvi vožnji kazalo bolje, saj je bil sedmi, vendar je bil v drugo prepočasen. Borut Javornik je v 1. vožnji bil na 18. mestu, v končni razvrstitvi pa se je povzpel za dve mesti,« je po nastopu treh slovenskih slalomistov povedal Bojan Žmavc.
Jadralec na deski Stojan Vidakovič je bil zopet v ospredju. V osmi regati razreda lechner A-390 se je Mariborčan uvrstil na peto mesto, tekmovalca v razredu leteči holan-dec, Sosič in Kosmina, pa sta po petkovem uspehu, ko sta osvojila tretje mesto, zasedla šele dvajseto mesto, tako da sta v skupnem vrstnem redu bolj na repu.
Samu Medvedu se tudi v nastopu na 30 in 50 metrov ni uspelo prebiti med 32 najboljših lokostrelcev. Na 30 metrov je med 75 tekmovalci osvojil 33. mesto, za napredovanje v nadaljnje tekmovanje pa je bil prekratek za dva kroga. V preizkušnji
na 50 metrov je 32-letni Ljubljančan zasedel 37. mesto. Judoist Štefan Čuk je v kategoriji do 65 kg najprej premagal Irca Ciarana VVarda, nato pa je moral priznati premoč Kubanca Israela Hernandeza Planasa, ki ga je premagal z iponom.
Becker in Courier izločena
Nemec Boris Becker je v osmini finala teniškega turnirja izgubil s Francozom Santorom s 6:1, 3:6, 6:1 in 6:3. Santoro se bo v četrtfinalu spoprijel s Hrvatom Goranom Ivaniševičem. Izpadel je tudi Američana Jim Courier, ki je izgubil proti Švicarju Rossetu (6:4, 6:2, 6:1).
Hrvati za srebro
Dražen Petrovič je odkrito povedal, da hrvaška reprezentanca meri na olimpijsko srebro ter da ima za to dobre izglede, glede na to, da ostali igrajo slabše kot v predolimpijskem tekmovanju. Še največ ga skrbita SND in Brazilija, ki sta vselej neugodna tekmeca.
Danes nastop bratov Abbagnale
Španski nogometaši izločili »azzurre«
BARCELONA - Pretirana deklarativnost se je ob koncu maščevala. Italijanska olimpijska nogometna reprezentanca, nosilec naslova evropskega prvaka under 21, klavrno zapušča olimpijsko dogajanje, potem ko je v črtrtfinalu z 1:0 izgubila s Španijo. To pa seveda sploh ni vse, kajti val polemičnih komentarijev in kritik na račun rezultata, tehnično-taktičnih izbir Maldinija in kdove še česa, bo še in še, samo da bo nekaj, s čimer polniti stolpce časopisov in da se izločitev Italije temeljito analizira, nikakor pa preboli.
Španski nogometaši so povedli v 37. minuti po zaslugi Ouica in so na splošno igrali veliko bolje od azzur-rov, ki na teh igrah niso nikoli ujeli pravega ritma in ki se predčasno vračajo domov, ne da bi kakorkoli upravičili sloves superfavorizirane ekipe, nekakšnega nogometnega »dream team«.
Italija je sinoči igrala v naslednji postavi: Antonioli, Favalli, Luzardi, D. Baggio, Matrecano, Verga, Melli (v 31' Muzzi), Albertini, Buso, Rocco (v 32' Rossini), Marcelin.
Danes pa bodo italijanski navijači lahko držali pesti za brata Abbagnale in njunega krmarja Di Capuo, ki bodo skušali osvojiti svoje tretje zaporedno olimpijsko zlato, kar bi nedvomno bil izreden in izjemno redek dosežek v zgodovini svetovnega športa.
Sinoči pa je krajši konec potegnil italijanski sabljač Angelo Mazzoni, ki si je zapravil uvrstitev v finale. V prvem dvoboju finalne skupine ga je premagal Rus Pavel Kolobkov z izidom 2:1 (0:5, 5:0, 5:2).
V malem finalu tekmovanja v judu do 52 kg med ženskami je Giungijeva utrpela poraz proti kitajski predstavnici in tako ostala brez kolajne.
Svojo zmagovito pot pa nadaljuje italijanska odbojkarska reprezentanca. Včeraj so azzurri premagali Kanado s 3:1 in s tem brez poraza sklenili predtekmovanje v svoji skupini.
Svojo pot na olimpiadi so začeli tudi italijanski vaterpolisti, ki nastopajo v skupini A. V prvem srečanju so igrali neodločeno 7:7 proti Madžarski.
ITALIJANI
Jahanje: Giani, Margi, Conz, Fantoni, Laus (dresurno jahanje ekipno)
Veslanje: Dei Rossi, La Mura, Pecoraro, Sartori (četverec brez krmarja, finale B); Blanda, Bottega, Cavallini, Leonardo, Molea, Maurogiovanni, Moretti, Suarez, Lucchetta (osmerec s krmarjem, finale B);
Kolesarstvo: Casartelli, Gualdi, Rebellin (cestna vožnja posamezno)
Sabljanje: Marin, Meglio, Scalzo (sablja posamezno) Kanu: Ferrazzi (finale v slalomu KI moški) Lokostrelstvo: Testa (šestnajstina in osmina finala 70 m ženske)
Streljanje: Cioni, Pellielo, Venturini (polfinale trap) Veslanje: C. Abbagnale, G. Abbagnale, Di Capua (dvojec s krmarjem, finale)
Skoki v vodo: De Botton (stolp moški)
Tenis: Furlan (osmina finala moški posamezno); Garrone, Reggi (osmina finala ženske dvojice)
Atletika: Ottoz (110 m ovire moški); Maffeis (disk ženske)
Veslanje: Corona, Farina, Galtarossa, Soffici (dvojni četverec finale A)
Vaterpolo: Italija - Nizozemska (izločilna skupina); Atletika: Trojer (400 m ovire ženske); Maffeis (disk ženske)
Boks: Piccirillo (super lahka kategorija);
Jadranje: Sensini (lechner ženske); Giordano (lechner moški); Bogateč (evropa ženske); Vaccari (finn moški); Montefusco, Montefusco (470 moški); Ouarra, Barabino (470 ženske); Grassi, Santella (leteči holandec moški); Benamati, Salani (star moški); Zuccoli, Glisoni (tornado moški)
Skoki v vodo: De Botton (stolp moški)
Bezbol: Italija - Dominikanska republika Sinhronizirano plavanje: Celli
Jahanje: Giani, Margi, Conz, Fantoni, Laus (dresurno jahanje ekipno)
Atletika: Sgrulletti (met kladiva finale moški); Nuti (četrtfinale 400 m moški); Benvenuto, D'Urso (polfinale 800 m moški); Brunet (finale 3.000 m ženske)
Judo: Tortora (do 48 kg ženske); Cattedra (do 60 kg moški)
SLOVENCI
Veslanje: Klemenčič, Mirjanič, Janša, Mujkič (četverec brez, finale)
Kajak: Štrukelj, Skok, Čižman (divje vode)
Jadranje: Vidakovič (deska); Kosmina, Sosič (leteči holandec moški)
Kolesarstvo: Bonča (cestna dirka posamezniki)
Ekipni šport
y=H:=la=0=BH~2l=s!š!!i
SKUPINA A
1. KOLO: SND - ČSFR 10:6; ZDA - Avstralija 8:4; Nemčija -Francija 7:7.
SKUPINA B
1. KOLO: Italija - Madžarska 7:7; Kuba - Grčija 10:9; Španija -Nizozemska 12:6.
MOŠKA ODBOJKA
SKUPINA A
4. KOLO: Španija - Japonska 3:2 (15:8, 5:15, 15:7, 15:7); Italija -Kanada 3:1 (15:11, 8:15, 15:12, 15:7); ZDA - Francija 3:0 (15:5, 15:12, 15:8)
LESTVICA; Italija 8, ZDA 6, Španija 4, Kanada, Japonska in Frncija 2.
SKUPINA B
4. KOLO: SND - Južna Koreja 3:0 (15:9, 15:6, 15:11); Nizozemska
- Alžirija 3:0 (15:9, 15:6, 15:11); Brazilija - Kuba 3:1.
LESTVICA: Brazilija 8, Kuba 6, Nizozemska in SND 4, Južna Koreja 2, Alžirija 0.
ČETRTFINALE
Španija - Italija 1:0 (1:0); Poljska - Katar 2:0.
LESTVICA: Kuba 4, Brazilija in SND 2, Italija 0.
SKUPINA B
1. KOLO: ZDA - Kitajska 93:67 (47:33); Španija - ČSFR 59:58.
LESTVICA: ZDA 4, Kitajska in Španija 2, ČSFR 0.
6. KOLO: Kuba - Portoriko 9:4; Tajvan - Japonska 2:0; ZDA -Dominikanska republika nočna tekma; Italija - Španija nočna tekma.
ŽENSKA KOŠARKA
SKUPINA A
1. KOLO: Kuba - Brazilija 95:88 (34:32); SND - Italija 77:65.
ŽENSKI ROKOMET
SKUPINA A
2. KOLO: SND - Nigerija 26:18, Nemčija - ZDA 32:16.
LESTVICA: Nemčija in SND 4, Nigerija in ZDA 0.
SKUPINA B
2. KOLO: Norveška - Španija 20:16, Južna Koreja - Avstrija 27:27.
LESTVICA: Avstrija in Južna Koreja 3, Norveška 2, Španija 0.
Včerajšnji finali
ATLETIKA	DVOJEC BREZ ž
100 M MOŠKI	4 Kanada 7:06'22
1.	Christie (VB) 9,96	2' ^™člja 7:°7'96
2.	Fredericks (Nam) 10,02	f ^	C00'1 L
3.	Mitchell (ZDA) 10,04	4 FranclJa 7:08,70; 5. Vel. Bnta-
4.	Surin (Kan) 10,09; 5. Burrell nlia 7:17,28; 6. Bolgarija 7:32,67
(ZDA) 10,10; 6. Adeniken (Nig)	ČETVEREC S M
10,12; 7. Stewart (Jam) 10,22; 8. p Romunija 5:59,37 Ezinwa (Nig) 10,26.	2. Nemčija 6:00,34
100 M ŽENSKE	3- Poljska 6:03,27
1.	Devers (ZDA) 10,82	4. ZDA 6:06,03; 5. Francija 6:06,82;
2.	Cuthbert (Jam) 10,83	6. SND 6:12,13
3.	Privalova (SND) 10,84	DVOJEC BREZ M
4.	Torrence (ZDA) 10,86; 5. Ot- 1. Vel. Britanija 6:27,72
tey (Jam) 10,88; 6. Nuneva (Bol)	2. Nemčija 6:32,68
11,10; 7. Onyali (Nig) 11,15; 8. al-	3 Slovenija 6:33,43
len Doli (Kuba) 11,19.	4. Francija 6:36,34; 5. Belgija
6:38,20; 6. ZDA 6:39,23
DVOJNI DVOJEC M
1.	Avstralija 6:17,32
2.	Avstrija 6:18,42
j	3. Nizozemska 6:22,82
4. Estonija 6:23,34; 5. Poljska t-	6:24,32; 6. Španija 6:26,96
\ » -J
m	ENOJEC MOŠKI
1.	Lange (Nem) 6:51,40
2.	Šalupa (ČSFR) 6:52,93
3.	Broniewski (Pol) 6:56,82
***	4. Verdonk (N.Zel) 6:57,45; 5. Ja-
anson (Est) 7:12,92; 6. Fernandez Gonzales (Arg) 7:15,53
DO 90 KG
1.	Kikiasvili (SND) 412,5
2.	Sircov (SND) 412,5
3.	Wolczaniecki (Polj) 392,5
Cail Devers	4 Biu9can (S- Kor) 380,0; 5. Ca-
uaii uevers	karov (Bolg) 377,5; 6. Rodriguez
KOPJE ŽENSKE	(Kuba) 375,0; 7. May (VB) 355,0; 8.
1.	Renk (Nem) 68,34 m	Goodman (Av) 350,0.
2.	Šikolenko (SND) 68,26 m	_
3 Forkel (Nem) 66 86 m	SABLJANJ C
4. Sanderson (VB) 63,58 m; 5.	MEČ - MOŠKI
Hattestad (Nor) 63,54 m; 6. Ranta-	1.	Srečki (Fr)
nen (Fin) 62,34 m; 7. Meier (Nem)	2.	Kolobkov (SND)
59,02 m; 8. Garcia Gil (Kuba) 58,26	3.	Henri (Fr)
m; 9. Sveženčeva (SND) 57,32 m;
10. Zsigmond (Madž) 56,54 m; 11.
McPaul (Avstral) 56,00 m; 12.	POSAMEZNA ORODJA
Mayhew (ZDA) 55,68 m.	_ ŽENSKE
ŽENSKI MARATON	BRADLJA
1.	Jegorova (SND) 2.32,41	j
2.	Arimori (Jap) 2.32,50	2.	Gutcu (SND)
3.	Moller (NZel) 2.33,59	3,	Miller (ZDA)
4.	Biktagirova (SND) 2.35,39; 5.	1	1
Jamasita (Jap) 2.36,26; 6. Dorre	GRED
(Nem) 2.36,48; 7. Mun (S. Kor) 1. Lisenko (SND)
2.37,03; 8. Machado (Port) 2.38,22.	2. Li Lu (Kit)
3. Miller (ZDA)

m .=. muli r'
PREMIČNA TARČA MOŠKI
1.	Jakosits (Nem) 673,0
2.	Asrabaev (SND) 672,0
3.	Račanski (ČSFR) 670,0
4. Vasiljev (SND) 667,0; 5. Sike (Madž) 667,0; 6. Zimmermann (Nem) 667,0
PIŠTOLA 10 M ŽENSKE
1.	Logvinenko (SND) 486,4
2.	Sekarič (NOU) 486,4
3.	Grusdeva (Bol) 481,6
4. Wang (Kit) 479,7; 5. Kajd (Šve) 478,9; 6. Fernandez Julian (Šp) 478,9; 7. Dumitrescu (Rom) 478,1; 8. Sagun (Pol) 477,8
PRESKOK
1.	Onodi (Madž.)
2.	Miloševiči (Rom)
3.	Lisenko (SND)
PROSTA VAJA
1.	Milosovici (Rom)
2.	Onodi (madž)
3.	Gutcu (SND)
m111 n lira im 1
iiliiiiilii' M' ”	- 1
KI ŽENSKE
1.	Micheler (Nem) 126,41
2.	Woodward (Avstral) 128,27
3.	Chladek (ZDA) 131,75
4. Roth (Nem) 132,29; 5. Aguilhon (Fr) 132,89; 6. Striepecke (Nem) 134,49; 18. Giaipron (It) 149,03
C1 MOŠKI
1.	Pollert (ČSFR) 113,69
2.	Marriott (VB) 116,48
3.	Avril (Fr) 117,18
4. Lugbill (ZDA) 118,62; 5. De Monti (It) 119,02; 10. Žitnik (Slo) 121,09
52 KG - ŽENSKE
1.	Munoz (Šp)
2.	Mizoguchi (Jap)
3.	Rendle (VB) in Zhongyun (Kit)
65 KG - MOŠKI
1.	Sampraio (Braz)
2.	Csak (Madž)
3.	Hernandez (Kuba) in Quell-maz (Nem)
DVOJNI DVOJEC Ž
1.	Nemčija 6:49,00
2.	Romunija 6:51,47
3.	Kitajska 6:55,16
4. Nova Zelandija 6:56,81; 5. Velika Britanija 7:06,62; 6. SND 7:09,45
ČETVEREC BREZ Ž
1.	Kanada 6:30,85
2.	ZDA 6:31,86
3.	Nemčija 6:32,33
4. Kitajska 6:32,33; 5. Romunija 6:37,24; 6. Avstralija 6:41,72
V teniškem turnirju je prišlo d° velikega presenečenja, saj je >z" padel eden glavnih favoritov, Nemec Boris Becker
Bojkotiral je nagrajevanje
Rus Sadamov brez medalje
Mednarodni olimpijski odbor je ruskemu dvigalcu uteži Ibragimu Samadovu (kategorija do 82 kg) odvzel bronasto kolajno in diplomo, ker se ta tekmovalec v petek ni predstavil na zmagovalnem odru. Medalje ne bodo dodelili četrtouvročenemu, ker pravilnik predvideva, da spori, do katerih pride po tekmovanju, ne morejo spremeniti rezultatov oz. končnega vrstnega reda posameznih tekmovanj.
Zakaj se je Samadov odločil za svojevrsten protest, zaradi katerega tvega zdaj celo doživljenjsko diskvalifikacijo, ni znano. Glasnik organizatorja navaja domnevo, da je Sadamov kontestiral odlčitev sodnikov, da mu pripišejo bron, čeprav je tekmovanje zaključil z enakim rezultatom od prvouvrščenih. Treba je vedeti, da se v teh primerih upošteva težo tekmovalcev. Verzija ruskega tabora pa je drugačna. Sadamova Uaj bi pred nagrajevanjem obšla slabost.
Poredni
Nikomur ni jasno, kako se je to lahko zgodilo. Olimpijsko naselje v Barceloni je praktično hermetično zaprto za vsakega nepovabljenega gosta. Toda mama Antibo, ki je prišla v špansko prestolnico obiskati svojega sina Salvatora je naredila nemogoče. Premagala je vse varnostne pasove, nepro-pustnost vhodov, odločnost stražnikov in vse to brez kakršnegakoli papirja v rokah. Še vedno ne morejo ugotoviti, kako je sploh prišla skozi glavni vhod, vstopila v mednarodni prostor in se nepričakovano pojavila pred italijansko delegacijo. Tam je še poiskala svojega sina, dve uri klepetala z njim in se potem pomirjena in zadovoljna v spremstvu nekega policista odpravila domov.
Eh, te mame!
Fabio ■j) Ruzzier
Fabio Ruzzier ni več rosno mlad, a je še vedno, kot atlet, daleč od svojega tekmovalnega zatona.
Stavimo 100:1, da ste v petek sledili olimpijski atletiki?
»Seveda, kajpada.«
Je bila izključitev španskega hitrohodca upravičena?
»Vsekakor.«
Kaj v atletiki loči hojo od teka?
»Po pravilih dve stvari: vsaj z eno nogo je treba biti vedno na tleh in pa to, da mora biti koleno nosilne noge povsem iztegnjeno, ko se nahaja navpično pod telesom.«
Menite, da je bil diskvalificirani Španec edini, ki je to pravilo kršil?
»Prepričan sem, da je prvo izmed obeh pravil, vsaj prvih deset hodcev, stalno kršilo. Če bi ga ne kršili, bi sploh ne bilo mogoče tako hitro hoditi.«
Kaj pa kontrolorji?
»Tem ne preostane drugo kot, da razsojajo bolj z intucijo, saj materialno skorajda ni mogoče slediti tako hitremu premikanju nog.«
Ker ste preizkusili že oboje, pa povejte: je napornejši tek ali hitra hoja, seveda, vedno v tekmovalni obliki?
»Tu ni dvoma, napornejša je hitra hoja.«
danes 28 kompletov medalj
7.50: VESLANJE (7,- 12. mesto, Ž: enojec)
8.00: KONJENIŠTVO (dresura, ekipno)
VESLANJE (7,- 12. mesto, Ž: dvojni četverec, osmerec; M: dvojec s krmarjem)
8.30: KOLESARSTVO (finale, M: posamična cestna dirka)
VESLANJE (7.- 12. mesto, M: četverec brez krmarja, dvojni četverec, četverec)
9.00: LOKOSTRELSTVO (1/12 in 1/8 finala, Ž: 70 m)
KAJAK - na divjih vodah - (finale, M: slalom - C2 in KI)
SABLJANJE (kvalifikacije in neposredno izločanje, M: sablja - posamezno)
STRELJANJE (polfinale, trap)
9.10: VESLANJE (finale, Ž: enojec, dvojni četverec)
9.30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Nemčija - Brazilija) VATERPOLO (predtekmovanje, 3 tekme)
9.40: VESLANJE (finale, Ž: osmerec) iO.00: ATLETIKA (kvalifikacije, M: 110 m ovire)
BADMINTON (1/4 finala: dvojice in posamezno)
SKOKI V VODO (predtekmovanje, M: stolp)
ROKOMET (Islandija - J. Koreja, M)
VESLANJE (finale, M: dvojec s krmarjem)
NAMIZNI TENIS (1/8 finala, M: posamezno)
TENIS (2. kolo: dvojice; 3. kolo: posamezno) iO-05: ATLETIKA (sedmeroboj, Ž: skok v daljino - 2 skupini) 10.20: VESLANJE (finale, M: četverec brez krmarja)
10.30: ATLETIKA (kvalifikacije, Ž: disk - 1. skupina) ODBOJKA (SND - Japonska, Ž)
10.40: VESLANJE (finale, M: četverec brez krmarja)
U.00: ATLETIKA (kvalifikacije, Ž: 400 m)
VESLANJE (finale. M: osmerec)
NAMIZNI TENIS (1/8 finala, M: posamezno)
11.30: ATLETIKA (kvalifikacije, Ž: disk - 2. skupina)
KOŠARKA (predtekmovanje, M: Hrvatska - Angola) ROKOMET (Romunija - Francija, M)
12-	00: NAMIZNI TENISJ1/8 finala, M: posamezno)
DVIGANJE UTEŽI (skupina C do 100 kg)
13-	00: LOKOSTRELSTVO (1/4 finale, polfinale in finale, Ž: 70
BOKS (1/8 finala)
NAMIZNI TENIS (1 /8 finala, M.posamezno)
. ODBOJKA (predtekmovanje, Ž: Španija - ZDA) j3'15: JADRANJE* (finale, M in Ž: lechner, A-390 - lO.regata) 3-30: JADRANJE* (finale: leteči holandec: 7. regata; 6. regata: Evropa Ž; finn M; 470 M in Ž; 7. regata: star; finale: tornado; rezervni dan: soling)
14.00: STRELJANJE (finale: trap)
14.30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Venezuela - Kitajska) SKOKI V VODO (kvalifikacije, M: stolp)
ROKOMET (Egipt - Nemčija, M)
15.00: SINHRONIZIRANO PLAVANJE (predtekmovanje: posamezno)
BEZBOL (Italija - Dominikanska Rep; Španija - Portori-ko)DVIGANJE UTEŽI (skupina B do 100 kg)
16.00: KONJENIŠTVO (dresura, ekipno)
ROKOMET (Madžarska - Švedska, M)
16.30: ATLETIKA (finale, M: kladivo)
KOŠARKA (predtekmovanje, M: Avstralija - Litva)
JUDO (predtekmovanje in dvojni repesaži, M in Ž: super lahka kategorija)
17.00: BADMINTON (četrtfinale: posamezno in dvojice) HOKEJ NA TRAVI (predtekmovanje, Ž)
18.00: ATLETIKA (finale, M: višina)
BEZBOL (ZDA - Japonska, Kuba - Tajpeh)
18.25: ATLETIKA (sedmeroboj: kopje - 1. skupina)
18.30: ATLETIKA (1/4 finale, M: 110 m ovire)
VATERPOLO (predtekmovanje, 3 tekme)
DVIGANJE UTEŽI (finale: skupina A do 100 kg)
19.00: BOKS (1/8 finala)
NOGOMET (1/4 finala: Švedska - Avstralija)
ROKOMET (Kuba - Čehoslovaška, M)
HOKEJ NA TRAVI (predtekmovanje, Ž)
ODBOJKA (predtekmovanje, Ž: Kuba - Nizozemska) 19.15: ATLETIKA (1/4 finale, M: 400 m)
19.50: ATLETIKA (polfinale, Ž: 400 m)
20.00: ATLETIKA (sedmeroboj: kopje - 2. skupina)
SABLJANJE (finale, M: sablja posamezno) GIMNASTIKA (finale, M: posamezna orodja)
20.20: ATLETIKA (polfinale, M: 800 m)
20.30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Portoriko - SND) ROKOMET (Španija - SND, M)
20.45: ATLETIKA (finale, M: 800 m)
21.00: ATLETIKA (finale, Ž: 3000 m)
21.30: ATLETIKA (sedmeroboj: 800 m)
NOGOMET (1/4 finale: Gana - Paragvaj)
JUDO (polfinale, Ž: super lahka kategorija)
ODBOJKA (Kitajska - Brazilija, Ž)
21.35: JUDO (polfinale, M: super lahka kategorija; finale za 3.-5. mesto)
22.00: JUDO (finale, M in Ž: super lahka kategorija)
22.30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Španija - ZDA)
3 °0 KONJSKI ŠPORTI (dresaža ekipno) a'°° KAJAK-KANU (KI 500 m, C1 500 m, K2 500 m, C2 500 m moški in ženske)
9.30	ATLETIKA (kvalif.: disk M, 200 m Ž, 1.500 m M, 400 m ovire M)
VATERPOLO (ZDA - Francija, Avstralija - SND, Italija -Kuba, Grčija - Nizozemska, Madžarska - Španija)
5 HOKEJ NA TRAVI Malazija - Nizozemska 9 BADMINTON (posamezniki in dvojice, polfinale) ROKOBORBA (kvalifikacije prosti slog: 52, 68 in 100 kg) ROKOMET (ZDA - Nigerija ženske)
2q TENIS (1 /4 finala, posamezniki in dvojice) lf)' 5 HOKEJ na TRAVI Vel. Britanija - Avstralija i-i _ ODBOJKA (Japonska - Kanada moški)
KOŠARKA (ženske)
j, SABLJANJE (ekipni loret ženske, kval.) m', ROKOMET (Norveška - Avstraija) iVnn DVIGANJE UTEŽI (110 kg)
00 košarka (ženske)
ODBOJKA (SND - Nizozemska moški)
Boks (1/4 finala)
13	tn LOKoStRELSTVO (finale moški)
14	JADRANJE (europa, finn, 470 M in Ž finali)
15	On SK°KI V VODO (stolp ženske, finale)
0 SINHRONIZIRANO PLAVANJE (dvojice, kval.)
ROKOMET (J. Koreja - Španija ženske)
ODBOJKA (Kuba - Koreja moški)
16.00	HOKEJ NA TRAVI: SND - Nova Zelandija
16.30	ROKOMET (SND - nemčija ženske)
KONJSKI ŠPORTI (dresaža ekipno, finale)
17.00	KAJAK-KANU (repesaž jutranjih kval.)
ROKOBORBA (kvalifikacije prosti slog: 52, 68 in 100 kg)
17.30	TAEKVVONDO peztelinja kat, superlahka kat. in težka kat. M in Ž, finali)
HOKEJ NA TRAVI Egipt - Indija ODBOJKA (Alžirija - Brazilija moški)
18.00	ATLETIKA (110 m ovire, polfinale M; 200 m, 1/4 finale M in Ž; 400 m, 1/4 finale Ž; 400 m, 1/2 finale M, 3.000 m zapreke, kval. M; disk F, troskok, 110 m ovire M, hoja 10 km Ž, 400 m ovire Ž, 10.000 m M finali)
HOKEJ NA TRAVI Nemčija - Argentina
18.30	DVIGANJE UTEŽI (110 kg, finale)
19.00	ODBOJKA (Francija - Španija moški)
20.00	HOKEJ NA TRAVI: Španija - Pakistan KOŠARKA (ženske)
BOKS (1/4 finala)
21.00	NAMIZNI TENIS (polfinale dvoji, moški)
21.30	ODBOJKA (Italija - ZDA moški)
22.00	KOŠARKA (ženske)
W spored
DANES
eiMmiMO
16.30	Bezbol; Jadranje
16.45	Streljanje; Atletika*: kladivo M*
17.00	Skoki v vodo: stolp M; Jadranje; Boks
18.00	Atletika*: višina M*, sedmeroboj, 110 m ovire M,
400 m M
18.30	Dviganje uteži*: 100 kg*
19.00	Boks: 1/8 finala
22.40	Gimnastika
22.45	Sabljanje*: meč posamezno*
23.30	Boks: 1/8 finala
C O^DDUC
14.00	Kolesarstvo*: cestna vožnja*; Boks; Kanu
14.45	Lokostrelstvo: 70 m Ž
15.00	Bezbol: Italija - Dominikanska Rep.
16.15	Vela: leachner A-390 M in F, star, tornado
24.00	Boks
24.15	pregled dogodkov in kolajn
4 0WTR€
8.20	pregled dogodkov in kolajn prejšnjega dne 8.30 Kolesarstvo: posamezno - cesta
9.10 Veslanje*: 1 Z*, 2 2*. 8 s Ž*, 2 s M*, 4 brez M*, 4 s M*, 8 s M*
10.00	Atletika: 110 m ovire M; sedmeroboj; disk 2; 400 m 2
10.45	Vaterpolo: Italija - Nizozemska
11.30	Kanu*: na mirnih vodah - K1 M*; C3*; slalom*
13.00	Boks: 1/8 finala
19.50 Dviganje uteži; Atletika*: 400 m zapreke 2; 800 m 2*
20.00	Gimnastika*: orodna gimnastika - 6 orodij M*; Atletika*: 3000 m 2*, sedmeroboj
21.30	Judo*: 48 kg 2*; 60 kg M*
Ir W SLOVENIJA 2
9.00	Veslanje*: 7 finalov; Kajak*; Kolesarstvo: cestna vožnja 18.10 Atletika*
24.20 Streljanje*: glinasti golobi*
24.30	Dviganje uteži: do 100 kg;
24.40	Judo: do 48, 60 kg
1.00	Boks: 1/8 finala
1.20	dnevni pregled dogodkov
8.30 Kolesarstvo (posamezno M)
9.15 Veslanje* (7 finalov)
10.00	Tenis: 1/8 finala; Kanu
10.45	Vaterpolo: Italija - Nizozemska
11.45	Kolesarstvo (posamezno M); Boks
12.00	Kanu* (razni finali*); Jadranje
16.30	Skoki v vodo; Lokostrelstvo; Tenis
18.15	Atletika*: višina M*; kval. 110 m ovire M; kval. 400 m M in 2
20.00	Gimnastika*: orodna gimnastika M*
20.30	Atletika*: polfinale 800 m M; 3000 m 2*
21.45	Gimnastika; Tenis
23.15	Košarka: Španija - ZDA (2. polčas)
24.00	dnevni pregled kolajn in dogodkov ter registrirani posnetki
JUTRI
® iTteJUNO
14.00	Boks; Lokostrelstvo
14.30	Skoki v vodo*: deska 2*
16.00	Konjeništvo; Boks
# o^oDue
16.30	Skoki v vodo; Vaterpolo
18.00	Atletika*: 200 m 2; 200 m M; disk 2*; 400 m zapreke 2*; troskok M*
20.30	Dviganje uteži; Atletika*: 300 m zapreke, 10.000 m M*;
Boks
21.30	Jadranje: Europa, finn, 470 M in 2; Odbojka: Italija -ZDA
-4 BMITR€
8.55 pregled dogodkov in kolajn prejšnjega dne
9.00	Kanu - kajak (kvalifikacije)
9.30	Atletika (disk M; 200 m M in 2; 1500 m M; 400 m ovire
Ž)
10.45	Vaterpolo (Italija - Kuba)
13.00	Boks (1/4 finale); Lokostrelstvo (posamezno, 2: 70 m) 19.50 Dviganje uteži; Atletika* (hoja 10 km 2*; 800 m 2*; 110
ovire M*)
20.00	Boks (1/4 finale)
23.15	Odbojka; Boks; Jadranje
24.15	pregled dogodkov in kolajn
|r Ti SLOVENIJA 2
14.15	pregled dogodkov prejšnjega dne
16.55	Namizni tenis* (dvojice 2*)
17.25 Boks (1/4 finale)
17.40 Lokostrelstvo (70 m M)
17.55	Atletika* (7 finalov)
23.00	dnevni pregled dogodkov
23.45	Dviganje uteži (do 110 kg)
24.00	Boks (1/4 finale)
24.30	Jadranje
1.00	pregled dogodkov in kolajn
8.30	Jahanje (ekipna dresura)
9.30	Atletika (kvalifikacije 200 m 2)
10.45	Atletika (kvalifikacije 1500 m M, 400 m ovire M)
13.00	Košarka (Italija - Kuba, 2); Boks (1/4 finale); Tenis (1/4 finale)
18.00	Atletika* (polfinale 110 m ovire M; kvalif. 200 m M in 2; polfinale 400 m IVI in 2; troskok*; 800 m 2*; 100 m ovire M*; hoja 10 km 2*)
21.00	Boks (1/4 finala)
21.30	Odbojka (Italija - ZDA, M)
21.45	Atletika* (polfinale 400 m ovire M; 10.000 m M*)
23.45	pregled dogodkov in kolajn; registrirani posnetki
* označuje finale
Proti vsakemu pričakovanju so bila plavalna tekmovanja na zelo visoki kakovostni ravni
Kitajske plavalke v slogu nekdanje NDR ZDA (kljub enajstim zmagam) razočarale
Ameriške štafetistke so na 400 m mešano s časom 4:02,54 dosegle nov svetovni rekord, a reprezentanca ZDA v Barceloni ni zadovoljila
Malokateri strokovnjak si je verjetno pričakoval tako kvalitetno tekmovanje, kot smo ga doživeli letos na plavalni Olimpiadi.
Razlogov za pesimizem je bilo več: marsikateri plavalni velikan je že obesil kopalke na klin (Gross, na primer), nekaj drugih je že v zatonu (Biondi) ali pa v tehnični krizi (Ja-net Evans), Italijan Giorgio Lamber-ti je bil letos neprepoznaven, razpad sistema v bivši Vzhodni Nemčiji je ogromno osiromašil žensko plavanje, borba proti nedovoljenim sredstvom je marsikaterega plavalca prepričala, da je bolje zanašati se na lastne sposobnosti. Izjema so verjetno le kitajske plavalke, ki so bile osrednja figura ženskega plavanja, za katere pa mnogi sumijo, da so se pretirano resno "nalezle" sistemov bivše DDR: prav vzhodnonemški strokovnjaki so pred leti postavili na noge kitajsko plavanje in prenesli na Daljni vzhod tudi vse svoje "čudežne" metode: od kapilarnega sistema selekcioniranja do marsičesa drugega. Kitajske plavalke so vse izredno mišičaste (razen izjeme Van g Wenyi, zmagovalke na 50 prosto), izstopajo do pičice natanko v istih panogah kot vzhodne Nemke (Sprint, delfin in prsno), nič ne dosegajo v hrbtnem slogu in na dolgih razdaljah (prav tako kot DDR-ovke), kitajsko moško plavanje pa je zanemarljive vrednosti, tako kot se je pred leti dogajalo z Vzhodno Nemčijo. Kot vidimo je razlogov za sum veliko, a kaj hočemo, dokler jih ne razkrinkajo, se je treba prikloniti njihovi moči.
Zveni verjetno čudno, toda plavalna velesila Združenih držav Amerike je razočarala, pa čeprav si je prisvojila 11 zlatih kolajn od 32
razpoložljivih. Sedaj, ko DDR ni več, so vsi mislili, da bodo Američanke zmagovale kot na tekočem traku, za moške pa velja, da so Američani že po tradiciji premočni. Dejstvo pa je, da so pri ženskah ZDA zmagale le v štafetah in v naj slabših panogah, kar smo jih videli. V. Sprintu so izgubile proti Kitajkam, niso zmagale tekem v prsnem slogu, v hrbtnem slogu jih je kraljica plavanja Kriszti-na Egerszegi naravnost ponižala, celo Janet Evans je v zelo slabi konkurenci uspelo izgubiti na 400 m prosto. Pri moških so Američani prednjačili v prsnem slogu (zmaga Diebena na 100 prsno je edino presenečenje, ki je šlo njim v korist, medtem ko je Mike Barrowman na dvojni razdalji nepremagljiv) in delfinu (s starim Moralesom in mladim Stewartom), izgubili pa so v hrbtnem slogu, v mešanem tekmovanjih, in kar je pravi izraz njihove katastrofe, ni jim uspelo zmagati niti tekme v prostem slogu: na dolgih progah jih sploh ni (celo Igor Majcen je na 1500 metrov premagal njihovega najboljšega tekmovalca), na 100 metrov so ostali brez kolajne, v sprintu jih je pregazil Popov. Američani so prišli v Barcelono, da bi zmagali vse, kar se zmagati da: na koncu pa je njihov izkupiček kratkomalo porazen.
Pravi fenomen so Rusi: ko je vse kazalo, da bodo politične spremembe v njihovi nekdanji skupni domovini močno osiromašile njihov šport, je Rusom uspelo doseči svoje najboljše rezultate sploh. Razlog je verjetno v tem, ker so se znali pravočasno vključiti v moderne "busi-ness" tokove in so na primer njihovi najboljši plavalci celo zimo prežive-
li v Italiji, kjer so si plačali trening z ekshibicijskimi nastopi. Tako sta Aleksandr Popov in Evgenij Sadovij naravnost navdušila: Popov je na 50 in 100 metrov dokazal, da je pravi "cesar" teh disciplin, s svojim značilnim, počasnim, a izredno produktivnim slogom, ki je prava paša za oči sladokuscev. Sadovij pa je le potrdil svoj meteorski vzpon, ki se je začel lani na evropskem prvenstvu v Atenah. Ob teh dveh fenomenih pa so odlično formo pokazali tudi ostali ruski plavalci: moška štafeta je suvereno zmagala v "štafeti narodov" (4x200 prosto), Jelena Rudkov-skaja (ki je sicer Belorusinja) je v prsnem slogu potrdila izjemno tradicijo bivše sovjetske šole.
Poglavje zase so Madžari. Vseh skupaj jih je desetina, ki jih vodi kot zasebni team najboljši svetovni trener, korpulentni Tarnaš Szechy: svet se že veliko let sprašuje, odkod moč Madžarov, da iz leta v leto »proizvajajo« nove fenomene. Simpatična je naslednja anekdota: pred leti je oče francoskega plavalca z nadebudnim imenom Šanson (takratnim mladinskim evropskim prvakom) sklenil poslati na lastne stroške sina na Madžarsko trenirati s Szechyjem. Po nekaj mesecih se je potrti mladenič vrnil domov in izjavil: »Tile so naravnost nori,« in o njem ni bilo več ne duha ne sluha. Najsodobnejše metode treninga, fenomenalno delo po tehnični, medi-
cinski in psihološki plati so pripe- i ljali "Szechy team" v svetovni vrh, | kjer že nekaj let pridno služi kolaj- ! ne za malo Madžarsko. Tokrat jih je bilo pet zlatih (z Egerszegijevo in Darnyjem v mešanem logu), tri srebrne in ena bronasta. Naravnost j blesteč izkupiček za malo državo, ki ; s svojimi uspehi spravlja vse ostale v obup in krpei njihovo zavist.
Od ostalih se je verjetno najbolje odrezala Avstralija, ki je osupnila svet s fenomenom Perkinsom in njegovim neverjetnim dosežkom na 1500 metrov. Dobri so bili tudi ostali, predvsem ženske. Nemci so se predstavili v bistvu z bivšo ekipo DDR, o zapadnjakih ni bilo ne duha ne sluha. In ker vzhodnjaki zamerijo svojemu vodstvu nesramno favoriziranje zapadnih strokovnjakov, je bilo neizbežno, da so Nemci razočarali. Edina njihova zmagovalka, presenetljiva Dagmar Base na 400 prosto, je na zmagovalnem odru jokala, kot je sama rekla, od jeze zaradi načina, kako so z njo in tovarišicami ravnali v nemškem taboru.
Kanadčani so se »rešili« z odlič- j nim zlatom Marka Tewksburyja, Britanci so izginili, Francozi so se dobro branili. Italijani so razočarali. Edino Sacchi in neustrašni mali borec Battistelli sta rešiila celotno odpravo pred pravo katastrofo, a jasno je, da bo pač kdo od strokovnega vodstva moral krepko plačati: predvsem odgovorni za prostoslogaše, ki niso bili nikoli tako slabi kot tokrat, predvsem, če pomislimo na optimizem, s katerim so se podali v Barcelono. Da o ženskah ne govorimo: če ; mora italijansko čast rešiti skoraj 30-letna Dalla Valle, potem je s tem že vse rečeno.
SERGIO TAVČAR
V L kotu italijanskega nogometnega pokala
Triestina proti Trentu
Končal se je prestopni rok za košarkarsko B ligo
Jadran: članska ekipa kot lani pri mladincih pa več novosti
Berger pri Ferrariju?
MODENA — Ugibanj o tem, kdo bo pri Ferrariju v prihodnji sezoni formule ena zamenjal skromnega Ivana Ca-pellija, je menda konec. To ne bosta ne Mansell ne Senna, ampak Avstrijec Berger. V petek je s svojim osebnim letalom pristal v Maranellu v družbi svojega mentorja Nikija Laude in se baje dogovoril o vseh detajlih pogodbe.
Berger je pri Ferrariju povratnik, saj je za italijansko hišo vozil že v sezonah 87', 88’ in 89', dosegel pa je tudi tri zmage (na Japonskem, v Avstraliji in v Monzi). V Italiji bo ostal najmanj dve leti, v prihodnji sezoni pa bo njegov tovariš v timu Francoz Aleši. Šušlja se, da bo 1984. leta za volanom Ferrari) a sedel še Ayrton Senna, ki je baje zavrnil takojšnje sodelovanje s Ferrarijem, čeprav je ta za svoj preporod najela tudi znanega konstruktorja Johna Barnarda.
V prvem kolu italijanskega nogometnega pokala za tretjeligaše se bo Triestina pomerila s Trentom. Prva tekma bo 19. avgusta v Trentu, a povratna bo 23. avgusta v Trstu. V primeru izenačenosti pride v poštev pravilnik, ki ga uporabljajo v evropskih pokalih.
Prve faze se bo udeležilo 80 ekip, od teh 54 iz C-2 lige, igra pa se na neposredno izločitev. Tekme drugega kola bodo 2. in 9. septembra. Po tem kolu bo v konkurenci ostalo 20 ekip, katerim se bo pridružila še deseterica tret-jeligašev, ki imajo pravico do nastopanja tudi v italijanskem pokalu za A in B ligo.
Sampdoria v finalu
LONDON — Moštvo Sampdorie se je uvrstilo v finale mednarodnega nogometnega četveroboja za pokal Ma-
kita. Genovežani so z 2:0 (1:0) premagali angleški Nottingham Forest. Gola sta dosegla Lombardo v 35’ in Vier-chowod v 78'. V drugem polfinalu je Leeds z 2:1 odpravil nemški Stuttgard.
Turnir S. Lorenzo
V prvem polfinalu košarkarskega turnirja San Lorenzo je ekipa Vip z malim Pozzeccom na čelu premagala Main z izidom 115:104 (GM Pozzecco 32, GL Pozzecco 25, Crisma 17, Civardi 9, Pecchi 8, Grbec 2, Samec in Tul), moštvo Rimani pa je s Polancem (36) in Golcem (25) v vlogi protagonistov odpravilo postavo 3 Kappa (Ritossa 31) z rezultatom 115:105. V finalu za 7. mesto je Sinesis premagal Murri z izidom 99:89.
DANAŠNJI SPORED: 19.30: finale ženskega turnirja; 21.00: finale za l.mesto: Vip - Rimani (VJ)
Z začetkom avgusta je pravzaprav konec poletja za ljudi, ki sodijo v kategorijo športnikov. To je nekako tako: čim višji je rang tekmovanja, tem krajše je obdobje počitka. Jadranovi košarkarji, ki bodo po dveh letih nastopanja med tret-jeligaši že spet zaigrali v prvenstvu B lige, bodo začeli s pripravami na novo sezono že 17. avgusta, čez dobra dva tedna.
V petek, 31. julija pa je točno opolnoči potekel rok za vpis košarkarskih ekip v drugoligaška prvenstva (elitna B in B liga). Od tistega trenutka dalje so torej klubi definitivno (za letošnja prvenstva, seveda) prijavili lastne ekipe, možnost dodatnih nakupov in okrepitev pa bodo imeli edinole še novembra meseca, med »minikupoprodajnim« obdobjem, ko najdejo angažma tudi tisti nesrečniki, ki so med poletjem imeli smolo ali pa zahtevali »preveč«...
Naša združena ekipa bo v novo sezono šla v bistvu nespremenjena. Na seznamu trenerja Drvariča ni novih nakupov, niti »visoko donečih« imen, bivših ali potencialnih prvoligašev. Ogrodje ekipe je ostalo dejansko nespremenjeno, z eno samo veliko novostjo: po štirinajstih letih zaporednega igranja za ŠZ Jadran bo ekipo zapustil Valter Sosič, ki si bo lahko poiskal drugo sredino za igranje.
Valter sodi med Jadranove »simbole«: od matičnega Poleta je za Jadran zaigral prvič v sezoni 1978/79, v mladinski in članski vrsti, ki je takrat začenjala svoj zmagoviti pohod pireko različnih tekmovalnih nivojev iz promocijske lige. Sosič je bil vsa ta leta zraven: najprej v D ligi, nato v C-2, C-l, B in B-2 ligi, vse do lanskega prvenstva, ko je bil v bistvu edini predstavnik celotnega Jadranovega ciklusa (Čuk in Starc sta se ekipi
pridružila v prvenstvu D lige), nasploh pa zelo sposoben in požrtvovalen igralec, ki je bil tudi v težavnem prvenstvu B lige med najboljšimi obrambnimi beki.
Druga novost je prestop pomožnega trenerja Jureta Krečiča k Boru, pri katerem bo zadolžen za ekipo naraščajnikov, to pa je tudi vse. Vodstvo Jadrana se je skušal s prvoligaškim klubom iz Benetk Scainijem dogovoriti za prestop Borisa Viteza v Jadranove vrste, pogajanja pa so šla po vodi zaradi previsoke cene, ki jo je Scaini zahteval za enoletno posojilo.
Zato pa se je Jadran okrepil s prihodom mladincev, ki bodo dopolnjevali člansko postavo in nastopali v državnem prvenstvu v svoji kategorij. Iz goriškega Doma je k Jadranu prestopil Marko Bordon (197, krilo, 1974), s Kontovela Ivo Milič (190, bek, 1974), Jan Gre-gori (192, b-k, 1973) in Christian Rebula (192, k-b, 1973), iz Bora pa Andrej Pavlica (181, b, 1973), Mitja Starec (187, b, 1973) in Viktor Tomšič (187, b, 1974). Janezu Drvarič11 bo pri delu pomagal Stojan Kafol' ki bo prevzel funkcijo pomožnega trenerja pri članih, ter Andreja Vremca pri mladincih.
obvestila
TPK SIRENA
organizira tečaj surfa od 17. do avgusta. Informacije in vpisovanj6 en teden prej na sedežu društva-Miramarski drevored 32, tel-422696.
ZSŠDI
obvešča, da bo urad v Trstu do 21-avgusta odprt od 8.30 do 13.00. ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 4. avgusta-ob 20.30 na sedežu ŠD Breg v Dolini seja nogometne komisije.
Danes sklepni boji »beach« turnirja
Na nameščenih peščenih odbojkarskih igriščih v Trebčah se že nekaj dni odvija zanimiv turnir beach volleya ŠZ Sloga v mešanih postavah 3:3. Danes so na sporedu polfinalna in finalna srečanja. Organizatorji so 22 ekip porazdelili v štiri skupine, zamgovalci katerih se bodo danes spoprijeli za končna prva štiri mesta. V finalu od 5. do 8. mesta se bodo pomerile drugouvrščene ekipe, tretje iz vsake skupine se bodo potegovale za 9. -12. mesto, itd. vse do finalov za 21. in 22. mesto.
V prvih dveh dneh igre so vlogo favoritov opravičile na papirju najboljše postave (nekaj tržaških višjeligaš-kih posameznikov, ekipa Vala in Olimpie iz Gorice, slo-gaši in nekaj trojk iz bližnje Slovenije).
DANAŠNJI SPORED: ob 16.00 polfinalne tekme (1,-4.); (5.-8.); (9.-12.); (13.-16.); (17.-20.) ob 19.00 finale (21.-22. mesto); ob 19.30 finale (19.-20. in 17.-18.); ob 20.00 finale (15.-16. in 13.-14.); ob 20.30 finale (11.-12. in 9.-10.); ob 21.00 finale (7.-8. in 3.-4.); ob 21.30 finale (5.-6. in 1.-2.); ob 22.00 nagrajevanje.
Organizator poziva vse najstopajoče, da se držijo določenega jim urnika, ker se mora turnir zaradi velikega števila tekem odvijati neprekinjeno.