leto—' STKV.—NUMBER 31 Seetavil Je »Ulit M Italijane v ihoasmatvu kot odgovor m a-mtrlško nsaelnlAko politiko. Rim. 6. febr. — DikUtor Mussolini je takoj odgovoril na poročilo Is Hsvane, ki se js gladilo, ds južnoameriške republike podpirajo politiko Zdrušenlh držav, ki sahteva, da morajo noeeljeuci preflrgstl državljanske stike s starim svetom. Mus-sollnl js sestavil nskak statut, ki sa pridene fašlstovskl ustavi in velja sa Italijansks fašiste v inossmstvu. Točke statuta, katerih je deset, se glase, da »*)lstl v tujih deftelah morajo ostat! Italijani in veelej sagovarjati italljanstvo in Italijanski failsem, morajo se pa pokoravati sakonom dešel, v katerih llve. Fašisti se ne smejo vtikati v politiko dotlčnlh daftel In v vseh oslrlh se morajo ravnati po navodilih Italijanskih konzulov, v katerih ob- m * ___| mor jo nfiMu«^, - j O tem vprašanju so debatirali dva dal aa delavskem učilišču v 1'hiladelphlji. »hnaonova resolucija glede položaja premogarjev na stav-kovnem polja pride na vrsto šele koncem februarja. Washington. D. C. — Reens situacija brezpoaalnoatl v ameriških industrijah Js bila konč-ho "odkrita" ln se Je o nji ras« previjalo v senatu. David I. Walsh* demokratski ssnator is Msssachussttsa, Je podal 8. febr. v senatu poročilo o veliki bres-poselnostl v novoangieških dr- Državni psihijater Izvršil eksperiment na obtožencu v sodni dvorani Los Angelea, Cal. — Dr. Paul E. Bowers, psihijster, ki ga je |X)klicala država, da pobijs trditev braniteljstVa glede blaznosti W. E. Hickmana, je v soboto presenetil občinstvo v sodni dvorani, ko je v pričo vseh izvršil eksperiment na Hickmanu. Rezultat eksperimenta je bil, da je Wlo tožiteljstvo najbolj presenečeno — in Bowers je potem pobijal Hvoj eksperiment. I>r. Bowers je pozval Hickmana, da se postavi pred porotnike in se sleče do nagega do pasu. Ko je Hickman razgalil P' sa in hrbet, je psihijster s prstem očrtal črko "H" na hrbtu '» prsih fanta rekoč, ds mora črka postati rdeča pod kožo, ako •ma morilec res bolezen "dementia praecox." Cez neksj minut so I'"teze res pordečile. Dr. Bowers K' bil v zadregi in rekel je, ds rdečina kmslu izgine. Ps ni ho-<' la izginiti. Namesto tegs je letala črka "H" bolj in bolj rdeča. Ko so kasneje fotografirali rdeče znamenje v Hickma-'"»vi celici. Je bilo še vedno krvavo rdeče. I>r Bowers, ki Je s tem nehote dokazal po svojih besedah to, kar je hotel pobiti, je potem •'«•tal, da rdeče znamenje še ni d"kaz blaznosti. m raajenih v Izgredih v Bcfttau. lierlin, d. febr. — Včeraj ee J« , »popadlo več tieoč monarhi-s,ov in komuniatov na Lustgar-Unu pred bivšo caaarako palačo, ^»narhistf ao paradlrali po uli-"»h, predno pa eo prišli na cilj, J< ie tam bilo skoro 20,000 ko-»miniatur in socialistov, ki so esili preprečiti monarh lati č-"" 'temonatradjc. Boja. ki je ,rsjal nekaj minut, sta se u-d* lHtil« tudi dva sinova bivšega k«i*«rja. Okro* 200 oaeb Je M-i" ranjenih ia ^25 aretiranih. Kairo. Egipt, 6. febr. — Howard Carter, odkritelj in razis-kovsfec grobnice etaroegiptov-sksgs kralja "Tutanksmens, je včeraj objavil popolno poročilo o vseh nsjdbsh, ki so bile nakopl-če ne v štirih podzemskih čum-nstah. Poročilo se predvsem tiče zaklada v tretji in četrti čum-nati, s katerim je bile razieko-vsnje dokončsno ln grobnics je zdsj odprta Javaosti. Med najdbami v tretji čumna-ti Je flotiljs osemnsjstih čolnov, ki Js bila namenjena za prevažanje mrtvih čez reko Styx v egiptovska nebess. Dalje je mnogo krasno izdelanih človeških figur, ki so opravljala nekakšno stražo, večje število posod is alsbastra in zlata ln drugih reči. V četrti čumnatl so bili kupi posod s oljem, vinom in Je-stvinsmi ter množins pohištva, orožja in igrač. JOHNHON UDARIL PO TELEFON KKE M MONOPOLU. Zahteva, da «enat uvede preiskavo. WaMklagtoa. D. C. — Senator Johnson iz Caltfornlje, po naročilu mestnih uradnikov iz San Francisca In Los Angelase, ja v zveznem senatu zahteval, da ae uvede pretakava glede monopola Bell Telephone kompenlje. Johnson trdi, da s tem ker U kompenija drži vse patente fn lastništvo instrumentov, ima moč, da lahko diktira visoke telefonske cene po vsej deželi. Žrtve avtov v Cklcagu. Chicago. I. febr. — Od 1. Ja nuarja v tekočem letu do dan«* ao avti v Chicago zahtevali še 101 žrtev. Prohlbiškemu zakona pripisujejo večine neareč direktno aH indfrektno. Odziv Iz Evrope je slab. Washiafton, D. C. — Državni tajnik Kellogg je v soboto izjavil v pismU naslovljenem sens-torju Frothinghamu, ds so Združene države pripravljene podpi-ssti z vsemi velesilsmi svete pogodbo zs odpravo submarink v vojni. Kellogg je s tem odobril zadevno reeolucijo v senatu, ki se tiče odprave podmornikov kot sredstvo vsakega vojskovanja. • Nedeljske brzojavke iz glavnih mest Evrope so pa prinesle slab odmev Kelloggove Izjave v v Evropi. V Parizu bi radi znali, zakaj je Amerika nssproto-vala temu koraku na zadnji mornariški konferenci v Wash-ingtonu. BREZPOSELNOST V AV-STR ALI JI NARAfiCA. Zdaj je tam poletje, a veliko de laveev išče saaiaa delo. WetHngton. AvstraMja—ZdaJ bi moralo biti dosti dela. kajti sredi poletja je. v resnici je pe število brezposelnih delsvcev U-ko veliko kot pozimi. Ne tisoče in tisoče delsvcev išče zaman delo. —------— Carlsti ostanejo še eoo leta Turčiji. Angora, «. febr. - Vsled Intervencije Lige narodov v prid em Igre jem v Turčiji je turška vlada amendirala svoje sklep gled«- izgona ruskih caristov in dovolils cartetom, da lahko ostanejo v Turčiji še eoo leto Prvotni sklep Je bil, da morajo takoj val ruski carlsti sapustiti Turčijo. Wa*fciagtoa, D. C. — Razočaran radi neprijazno publlcltet«, ki je v zadnjem času bila posledica časnikarskih konferenc« ki se obdržujejo dvakrat v tednu v Bell hiši, Je postal Coolldge aeki čemeren. Hmešenje nekaterih njegovih izjav v časopisju j« u-činkevslo, da so časnlkar»k« konference **daj odpravljene. Poarodnl vzrok xa to alurljo je bilo poročilo o njegovih hfsedah, ko Js Imenoval tajnika Hoov« rjs s naslovom predsednika. Od sedaj naprej bodo časni-1 karakl poručevak-i, ki stavijo tedensko razna vprašanja Coo-IkJgu, pošiljali liatom kot v«"ti iz WaahlngUma vprašanja, na katar« prudaodnlk nr bo odgovoril. Tako ao aadsj sklenili poročevalci raznih listo. Hllal anašeal saa»ell t R*«IJI. Moskva, i. «fbr. — Po vsaj Južni Rusiji raSSaja allen sos-tan vikar še tri dni. Okrog tisoč potnikov strada v vlakih, ki so obtičali v zametih. Chkago — Clkalaoi pošljejo vsak dan povprečao lš.120 pisem po zračni pošti. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNR JBDN0TE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR Om o*la»ov po doirovon». Rokopui a» im mí«)«, Narotaím: Zedinjen« driava (lavan Chlcajpa) $«.00 na Uto, pol lota; Chicago in Cicero $7¿0 na loto, $3.75 sa pol l*ta. 1b sa Inosem-etvo $9.00. _ '__. Nanlov sa vas. kar ima »lik a Hatea i -PROSVETr tMT-M So. Laomdale Avonao, Chicago. llllasla. -THE ENLIGHTENMENT0* Organ oí the BI—ene National RaaolR Seeéoty. Owned by the Slovene National Benefit Society. Ä Advertising ratea on agree_ v—mi il Subscription: United States (oacopt Chicago) pad Canada $6.00 por year; Chicago '$7.50, and foreign countries $0.00 per year. MEMBER OP THE FBDRRATED PRESS 3E Delom v oklepaja a. pr. (Jan. 1MMS) palas *a«as sa naslova » vsaile s U« dnevom potokla nsroénins. Ponovite Ja pravoéaene. da so vaai ae seta vi liât. ____ NAJBOLJŠI SVET! Kadar umrje kateri izmed železniških magnatov ali izmed denarnih baronov, ki pripadajo h kateri drugi in-dustriji, tedaj običajno citamo, da je multimiHjonar pričel svojo karijero v deAki dobi kot prodajalec časnikov aH pa kot pisarjrtiki deški sel. V prejšnjih letih, ko snaženje čevljev SeUrmiO org«ui»ixa»sw yv -iwnnwo.il o»y*w*i•mmmm je bil snažilec čevljev navadno samostojen podjetnik in delavec obenem, je bilo običaj povedati, da je ravnokar umrli multimiHjonar kot deček snažil čevlje ob cestnih vogalih. Za takim uvodom je pričel slavospev pokojnemu milijonarju. Slava se je pela njegovi marljivosti, ukaželjnosti, bistroumnosti, varčnosti itd. Ti slavospevi so bili tako vsiljivi, kakor d* so hoteH povedati, da so bili vsi drugi ljudjp, ki so bili sovrstniki pokojnega multimi-lijonarja, a se niso povspeU do multimilijonarja, leni, zabiti, zapravljivi itd. Imeli niso nobene lastnosti, ki se v sedanji človeški družbi smatra za lepo čednost. Naobrat-no jo pa bil pokojni muitimiHjonar ie pravi svetnik na tem svetu in treba mu je bilo, da le fie umrje in se preseli v nebesa, da tam prejme plačilo za svoje svetniško življenje na Um svetu. Današnji svet ni tak, kot ga skušajo prikazati pisatelji, ki pojejo slavo pokojnim multimilijonarjem. Kdor prehranuje samega sebe s svojim ročnim att duševnim dolom, ne postane multimiHjonar. Kdor hoče postati multimiHjonar, lahko opravlja produktivno ročno ali dušev no delo vsak dan štiri in dvajset ur, pa ne* bo postal še miUjonar, kje šele multimiHjonar! Steinmetz, znani elek trotehnični ženi j, je gotovo opravil veliko koristnega du Ševnega dela v teku svojega življenja, pa je umrl skoraj kot revež. Zapustil je nekaj nad dvajset tisoč dolarjev, kar je v primeri s premoženji multimilijonarjev toUko, kot nič. Steinmetzu ne more nihče reči, da js bil len, neumen aH zapravljiv, pa vseeno ni mogel spraviti premoženja skupaj, dasiravno so kapitalistični listi od časa do časa poročali o njegovi "veliki" plači, ki jo je prejemal kot elektrotehnični inženir in izumitelj elektrotehničnih naprav. Steinmetz je bil v elektrotehniki pravi čudodsl nik, premoženja pa ni zapustil. « 0 Kako to? Steinmetz ni imel najetih drugih ljudi, da bi zanj delali, on bi pa vžival sadove dela drugih. Stein S metz je delal sam. Dohodke, ki so prihajali od njegovega dela, je zopet vporabil za no>* izume, da koristi človeški družbi v obče.. V njem niso bili razviti inštinkti, da nagrabi premoženje in gospodarsko zavlada nad drugimi ljudmi, ampak v njem je kraljeval človeški razum, pravzaprav človeško razumno čustvovanje—, ki dviga človeka visoko gori nad živalmi. Ljudje, katerih razumno čustvovanje ni razvito in v katerih so razviti čuti bolj podobni inštinktom, katerim je zakon džungle zelo všeč, ne morejo pojmovovati Stein-metza, ne morejo razumeti človeka, v katerem je razvito razumno čustvovanje in ki živi pravo človeško življenje ki se visoko dviga nad živalskim, in za to pravijo, ako bi jaz imel pamet tega aH onega človeka, tedaj bi svetu pokazal. TRkim ljudem so ljudje razumnega čustvovanja bedaki in tepci, ker si niso nagrabili bogastva. Človek z živalskimi inštinkti sovraži človeka s razumnim čustvovanjem. Nevoščljiv mu je njegovih duševnih zmožnosti. , Zavida ga zaradi teh duševnih zmožnosti ker jih nima on in ker si domišlja, da bi nagrabil še več bogastva, ako bi jih imel. Ti ljudje pač ne razumejo, če bi imeli duševne zmožnosti ljudi s razumnim čustvovanjem, da bi ne imeli poželjenja po nagrabljenju premoženja in izkoriščanju drugih ljudi, ampak bi delali za napredek v človeški družbi, da se človeštvo dvigne vobčo is živalskih nižin v človeške višave, da ljudje na svetu postanejo ljudje. V dosego tega cilja bi se ps prav zanesljivo ne posluževaH zakona džungle. VESTI IZ NASELBIN Ameriškim »ovenčam ae jo zadnje čaae napovedovalo, da je njih jetik obsojen na pogin. Tako ae je piaalo in vzdihovalo tudi v mili domovini. Enake vzdihe je prinesel "A. S." a spomini znanega Kazimirja, ki aedaj vži-va v Sloveniji ameriške dolarje. Da, če prav premislimo, tedaj je to gotova stvar. Nsšs mladina. ki obiakuje tu slovenske Šole, ne zns slovenščine dobro, kadar ps nsstopi v govorih v angleščini, jo nje besedilo zopet pomešano o alovenskimi naglasi. Tako aom opazil kadar sem opazoval mlade Slovence in Slovenke pri nastopih. — In naše časopisje? Leta 1801 je prišel Anton Murnik z A. S. v Chica-go. Ali ie pri 10. številki je pričel jadlkovati, da ne more naprej, ni pomoči. Iz zadrege ga je spravil pokojni Buh. Slovenščina lists je bila takšna, da so se mu slovenski dijaki v 8t. Psulu direktno smejali, četudi sami niso znali dobro slovenski. In take jo šlo naprej. Slovenski listi so se rodili in umirali. Prošlega leta oem pregledoval BKOSSBT* 7. FfeBRUAPJA. Isčeks, ki je poizvedoval po rokopisih pokojnega Andreja Smrekarja. Mesečnik "Nada" je tudi priobčil par Smrekarje-vih pesmic. Dejal mi je, da jo imel blagi pisatelj Smrekar več vrednih stvari, toda kje so? To bi še ne bito nič, da niso aedaj prišli z raznimi sumničenji na dan, da imam jaz njegove rokopise. J[az bi jih drage volje dal, ako bi jih imel. Sedaj namreč zbira podatke njegova pokojna sestra. Toda vae izgleda, da ni- so ničesar pustili, vse so pobrali Kobi) ; od društva H. 119 SN- — zakaj? To ao tisti, ki so blato metali ln ga še mečejo name. Kar sem jaz imel v moji zbirki od pokojnega Smrekarja, sem tudi vae objavil. Pred leti aem ae nahajal na Towerj«i, Mlnn., in A. S. ni n|č vedel,4a je po-kojni Smrekar prinašal pesmice v tiskarno brez njegovega podpisa. Kasneje je še pošiljal istemu listu. Marsikatero pesmico ao mu cenzurirali, češ, da je "previsoka". Pozneje sem prejel neka) njegovih rokopisov v obliki žepne knjižice ns Elyju, Mlnn., in nekaj tudi pozneje v Chicagu, ki mi jih je dal pokojni rev. Anton Sojar, še predno je bil po grdi hinavščini preganjan, da se je kasneje njim udinjal. Lanskega leta ps sem do- svojo ogromno zbirko, ko sera pil velik ovoj papirja, aklešče- nega od miši. Na njem so bile pesmice od leta 1892. Po nje- poalal par zabojev Buhovega ar hiva od naSih prvakov zgodovinarju dr Ju. J. Zaplotniku, kate- a i. * t JLiJSiSimLà. ''ffmViSSP mi j%> '-'■«■» >■—t- wWiwrtwMi to vrsto, kl je prepotoval Ameriko ln skupsj zbral zgodovinske podatke naših slovenskih pionirjev v Ameriki. Mož ima plemenito idejo, daai slane to delo veliko. V naglici sem zbral skupaj, kar je pokojni Buh imel gradiva od vseh naših misijo« narjev od Barago naprej. Našlo ae je precej, ako pomislimo, da o Baraga že 1. 1837 spisal prvo slovensko knjigo tam gori ns MichigsnskenS polutoku. Drugo o spisal lota 1840 itd. Prve indijansko knjige je Baraga dal tiskati v Ljubljani. Opombe so jMle pozneje narejeno, da je bilo v tekstu v Ljub-jani narejenih manj napak kot pozneje v Cincinstiju, Ohio. Ko ravnq omenjani tlak v Ljubljani, naj povem, da jo to namen temu dopisu, ker oem z novoletnim voščilom od urednika mesečnika ^"Caa" tudi čital obve-stilo, da ao bo ta revija sa poduk in izobrazbo tiskala aedsj v Ljubljsnl. Ameriški nsročni kl bodo, kot doaedsj. iz Cleve-landa, prejemali meoečnik 'Cas', ki bo tiskan v Ljubi jeni. Kakor jo znano, jo "Caa" urejeval okrog 15 let znani rojak Frank Koršo. Sedaj bo liot (doaedaj urejevan a pomočjo urednikove soproge) toliko isboljšsl, ds bo govi smrti so dobili zavoj s 70 ^ zadene, vas ne pozabimo^ * 1 JUWMMWt1"*r*»r v_ Nace ZtembergirT in Frank Garm, Blain, O., konferenca pa jo je potrdila. Pozneje bo knjiga poslana v Chicago v arhiv poverilnemu odboru JRZ. Poleg omenjene vsote sem prejel še nadaljne podpore slovenskim stavkarjem kakor tu sledi: Od gl. predsedirfka SNPJ dvakrat po $400; od aoc. kluhs št. 87 J8Z, Milwaukee, Wis., $16 (poslal Frsnk Perko); od društvs št 205 SNPJ, West Du-luth, Minn., $11 (poslal John PJ, North Chicago, BI., $23.50 (poslala Franeeo Zakovšek); od Franka Krolla (LoweU, Ariz.) $2; od okupne veselice v Detrol-tu, Mlch., $50 (poslal A. Sem-rov); od John Koaina (Girard, O.) $20; in od Frank Kovača (Nanticoke, Pa.) $4. Za vse te prispevke sem al nabavil posebno knjigo, kjer je vse zabeleženo. Knjiga bo pregledana meseca maja, ko ao bo vršila vzhod-noohijska konferenca JSZ. Nato bo ps knjiga poslans ns gl urad SNPJ. Sedaj imam veliko dola, a vae tet rad vrlim brezplačno. Na tem meatu se vsem darovalcem v imenu prejemnikov najiskrenejše zahvaljujem, ker ste s svojimi prispevki marsikatero solzo otrnili, ko ste bednim stavkarjem kupili kos krufta. Ce vas darovalce takšna uso- On je imel od škofije dovoljenje do pokojnikovega arhiva in je po pogrebu razmetaval kakor se mu je poljubilo. Predaleč sem zašel, kajti moj namen je bil v glavnem omeniti e mesečnik "Cas". Veliko revij je ie zaspalo, medtem ko *Čas" vztraja nadalje. Rečem e tolike, da obdržimo kar imamo. Da bi oo še katere revije u-atanavljalo v Ameriki, bi ap ne izplačalo. Tednik Proletarec vrši zelo podučno delo za izboljševanje delavskega položaja. Rev. Sustaršič je prvi izdal malo knjižico o ameriških Slovencih, nato je izdal knjigo rev. Geo. Trunk in pred par leti pa veliko knjigo Ježe Zavertnik, ki jo je izdlia in založila književna Matica SNPJ. Poleg teh je bilo izdanih veliko koledarjev in me-aečnikov, ki niao dolgo izhajali. Zdi se mi, da vse, kar je bilo do-sedaj spissnegs, kot zgodovina ameriških Slovencev, je le ne kakšna predpriprava za poznejšega zgodovinarja, kjer bo lahko zajemal podatke. . — Matija Pogorele Nikar som za delom t Meadowku»da, Pa. — Premo-garji tuksj nimamo nobene jscksonvillske pogodbe. Kakor polog njunih moči dobil še mla- [j. nam znano, obratujeta dva dih moči v Sloveniji, kjer bo oedaj tiskan in pošiljan ameriškim naročnikom. Na tem koraku moram Čoatltatl uredniku "Časa", ker dokler dihajo oods nji ameriški Slovenci, bo liat vodno dobrodošel. Razume ae da bo s tem korakom list veliko ispopolnjen ns grsdlvu. Ko pridejo mladi ameriški 8lovenci na površje, tedaj bo drugače, ker se zavedamo, da se Že oedaj na gibamo k zatonu a slovenščino To še ni nič hudo, ker tu smo vendar na tujem. Toda voe ka. drugega pa je z našimi Slovenci/ ki vzdihujejo pod peto Mus-oollnlja v našem aolnčnem Pri-morju. Naši rojaki na laatn g*idi nimajo pravice do poduka ovojoga laatnega jezika. To je kar človeka boli. To je pravo suženjstvo za naše rojake, kl jih je saauinjil krščansko katollšk Rim. Omenil sem slovensko čaao-plaje v Ameriki. Koliko listov je že izhajalo ln tudi prenehalo Ishajsti. V moji zbirki Jih imam prlbliftno en ducat. Imam tud mnogo šaljivega gradiva. Pred več leti je pričel izdajati list rojak Mutaček, izobraževaln mesečnik "Nada1*. Prišel je meni v Chicagu. da mu dam o-glaa. Dal aem mu ga a priponi bo, da če hi pričel Paviiha pisat In po njegovem vzorcu "Nado" urejevati, bi mogoče še llo. Al z Izobra/bo med ameriškimi Slovenci aedaj no vem če bo kaj Res. prejel aem par ladaj "Nade" In nato — nič več. Ko aem bil leta 1908 v domo vini, oem naletel ns rojaka Mu- farmarska rova, v katerih je za-poelenlh 14 premogsrjev. Vsak premogar dobi sa voziček nako-panega premoga 80 centov. Kakor je meni znano sta zaposlena v teh luknjah samo dva Slovenca, ki zaslužita od 5 do 7 dolarjev na teden. Prav nikomur ne svetujem, da bi se podal som sa dolom, ker ga ni. JscksonvUlsks pogodba je tu samo na papirju, premogsr pa pri peči, Če ima dovolj premoga, da ai Jo zal^uri. V letnem Čaau ao premogar j i hodili od tovarne do tovarne za delom. Tovarne ao oddaljene od naše naaelblne od 4 do 5 milj To je bilo vse zaman, ker dela ni bilo. Srečen pa Je bil tinti ki Je dobil delo tudi v poletnem čaau. Lahko je bil v resnici srečen tisti, ki je «e 15. aprila do-bil kakšno delo in je še aedaj na delu vaakl dan. Pozdrav vaem Čitateljem! — Naznanilo. Glencoe. O. — Za vzhodni O-hljo ono dobiti od JRZ za slovenske stavkarje $300; nabranega jo bik> še nekaj na konferenci JSZ. da jo skupna vsota znašala $303.25. Vaa U vsota Jo bila še razdeljena in vsak prejemnik jo podpisal prejemek. Potem sem pa vso skupsj zopet vknjilil. tako da Imam izkazila za vsak slučaj s naslovi prejem nikov. Knjiga je bik pregleda-ns na konferenci JSZ aa vzhodni Ohijo dne 2. januarja t. I Bridgeportu. O. Pregledala aU Jo Andjr Zlatoper. Majrnard. 0„ hi? Powhatan Point, O. — Na stavki smo tukaj že delj čaaa. Dela seveda ni v teh krajih. Sicer grade novo cesto iz Powhatan Pointa v Clerington, ali kaj pomaga, ko pa delavcev ne potrebujejo. Rabijo parno lopato, dva para konj in kakšnega pol du^ cata mož, pa gre delo naprej. Seveda še tisti, ki so zaposleni, spadsjo pod tri črke in niso ino-zemci. Tukaj imamo društvo Sloven-kke narodne podporne jednoto, a ne more napredovati v tej dolgotrajni stavki. Nekatere družine ao že v velikem pomanjkanju, ker podpore ne dobimo od unije več kot dva do tri dolarje na 15 dni. Bili amo prisiljeni obrniti se na pomožni odbor v Bridgeport, Ohio, kateri nam je poolal zaboj obleke in obuvala. Vsak je bil vesel in zadovoljen. Ravno ko amo dobili zaboj nas je obiskal rojak Nace Žlember gor iz Glencoe, Ohio. Izročil je John Petku, Matt. Pitfu in meni vso$o $50, katero smo razdelili med najbolj potrebne sohrate Najlepša hvala vsem, ki sto pri opevaj, da so stsvkavji dobili podporo. Vaa čast in hvala u radnikom SNPJ, ki skrbe za nas stavkarje v teh hudih časltt^ Kakor nam je znano, »o se baroni premoga namenili nas izstradati. Torej rojaki, priskočite nam še na pomoč, da oe jim jo uničiti organizacijo UMWA. Ivan OPAZOVANJA O stavki in delitvi podpore. ' Library, Pa. — Dolžnost nas veže, da se zahvalimo llbrariški sta v kar j i za poslano pomoč: kle-velandskemu odboru sa 5 zabojev obleke, čevljev in nekaj gro-cerije, daljo ao tudi zahvalimo tajniku društva it. 16 SNPJ, Milwaukee, Wis., za 3 .zaboje. Obenem pa se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki ao kaj darovali. Tukajšnji nekateri stav-karji ao že do kraja izčrpani. Vsi darovi so bili razdeljeni med člane SNPJ in SSPZ, ki so najbolj potrebni. Mi Slovenci nismo nič deležni podpore od UMWA organizacije, razen par izjem. Vedno oo prvi atoprocentni, ki oo se ps že večina odprsvili stavkokazit. Samo Slovenci in nekaj drugorod-cev še držimo in bomo do zmage, Četudi je težavno. — Angleški listi poročajo, da prihajajo truki z živili za tukajšnjo stavkarje. Toda tukaj* nismo nič dobili, ker nismo nič vprašali. Resnica pa je, da smo potrebni. Tukaj amo bili že davno vrženi iz kompanijskih hiš na cesto in niso nobenega vprašali, aH ima kam iti. Tudi barak niso posta vili kot v drugih naselbinah. Zato bo se pa skoro vsi rudarji izselili; le tisti smo ostali, kateri imamo avojo domove. Caa je že, da bi se začeli zanimati za volitve, katero pridejo to leto. Postavimo takšne može, ki bodo preprečili ponovitev trpljenja, kot se sedaj godi v stavkovnem okrožju. Apeliram na rojake in druge, naj ae drže proč od tukaj, ker dela ni za poštenega delavca. Kar rovov obratuje, delajo njih samo skebje. Zato ps nikar v te kraje za delom. Apeliram tudi na društvene tajnike SNPJ, da bi pazili povsod na člane, kam gre kateri, da se bodo vedeli ravnati, Če gre kateri opravljat delo stavkoksštva__Fran Am- blagajnik št. 386 SNPJ. Ni miallt! ua organizacijo. mIhsšsors, TtU —• tuksj de-lamo po dva dni v tednu, pa še takrat se alabo zaaluži, ker je treba veliko takozvanega mrtvega dela napraviti zastonj. Na kakšno organizacijo tukaj ni mialKi. Vzrokov je več. Po mojem mnenju je največ kriva vera in pa nevoščljivost. S sta v kar j i zaenkrat moremo samo flmpfttizirati, ker pomagati jim ne moremo veliko. Naj omenim en slučaj. Na aeji našega društva meseca decembra amo sklenili dati. sa stavkarje $10 in $25 za svetega Miklavts, namreč iz društvene blagajne. Pa ae naše društvo še imenuje "Napredni Slovenci" i V Izobraževalni akciji tudi nI. Tska ao dejatva pri nas. Bratski poedrav! — •Pozdrav vsem, Hstu pa obilo naročnikov! — Ješ» Koetrevc, blagajnik št. 536 SNPJ. Pomoč stavkarje». Pleaaant Valley, Pa. — Podpisana sem nabirala za izprte rudarje v Kussellton, Pa. Darovali ao mrs. A. Križaj $2. Po $1: F. Wodnik, J. Tushar st., J.; Tushar ml., J. Bohinc at., S. Ank, mrs. M. Bohinc, J. Perne, J. Suša, I. Bohinc, J. Kinkels, J. Jelovčan ml., J. Jelovčan st., L. Pinazza, A. Pinazza, F. Božič in E. Zupančič. Po ßOc: W. Bohinc, J. Bohinc, M. Roscosky, T. Kužnik, A. Brmalj, J. Wolkar in Jw Galuski. Mrs. V. Bohinc 45o, J. Gross 30c, T. M. $2.75. Skupsj $25. Lopa hvala vaem darovalcem! — Mary Mllhsrčlč, nabiralka ' City, Pa. — Vsakemu rad pomagam in ustrežem po svoji moči. Tako sem se zavzel, da grem od* hiše do hiše nabirat prispevke za stavkarje. Vsak dar je bil dobro došel, de-naf ali obleka. Lepa hvala vsem darovalcem. Denar smo že razdelili med stavkujoče slovenske rudarje. Obleko so darovali v Luzernu, Pa.: Joe Korendar, Joe Slaper, mrs. Rlzl Shara, mrs. Angeline Ofak, John Stifenfel in Louis Li povšek. Nabirali smo: John Flis, John Skok in John Felz. — Martin Kanin, član št. 427 SNPJ. Zmaga na obroke. Ameriški delavec plačuje VgJ ns obroke. Vse gre na "install, raent plsn". Hišo kupi in ,,ia čuje na obroke. Avtomobil p|a čuje na obroke. Obleko, radio viktrolo, pohištvo in celo jestvj' ne plačuje v obrokih. Kadar pride otrok na svet, so obroki kadar se ženiš, so spet obroki ¡q kadar pride smrt, odplaniji. n,,. kdo v obrokih. ■ AmeriSki delavec živi in umr. je na obroke Vse njegovo iiv. ljenje je "Installment plan". Profitarji, ki so iznašli ta sis. tem za delavca, pravijo, da je to zelo dobro. "Uživaš stvari, ko jih plačuješ." Denarja ni treba I Glavno je, da imaš delo. Ce imaš delo, imaš kredit, in če imaš kredit, imaš vse. Imeniten sistem! , Neradi pa priznajo, da sistem odplačevanja v obrokih priveže delavca na večne dolgove in s tem ga ubije za vsako samo. j stoj no mišljenje 'in gibanje. To je glavna slaba atran tega sis-tema, so, pa še-druge strani. Pustimo zaenkrat vse te sla-be strani obrokov in vzemimo, i da je milijon* krokarjev v A- j meriki res prišlo na ta način do |astnega kota, avtomobila in drugih stvari, do katerih bi ne prišli, če bi v»akd^ v gdttjvmrn Vzemimo, da je res, da obrokar-ski sistem prisili človeka na varčevanjem Vzemimo, da so delavci zadovoljni s tem sistemom. Vsaj protestov ne slišimo nobenih. Ako so torej delavci zadovoljni, da takole obrokarijo vse svoje življenje, če so tudi organizirani delavci zadovoljni — zakaj ne osvoje tega sistema kot taktično potezo za svoje mezdne boje? Delavci zahtevajo višje plače. To je pravilno. Mezda ne sme stati na eni višini. Obrokov je vedno več, zato mora biti več de-narja. Prerado se pa zgodi, da delavci ne dobe vsega poviška, ki ga zahtevajo. Morda zahtevajo dolar več na dan, prilika pa je, da dobe samo 25 centov več. Kaj je pametno storiti v tem slučaju? Zastavkati za ves dolar ln stavkati mesec, dva tri ali šest mesecev, ali pa vzeti četrt dolarja in čez pol leta, ali kadar je, spet prijeti delodajalca za več? Taktika "vse ali nič" je že pahnila mnogo delavcev med berače. Ako moreš vzeti delodajalcu vse, kar zahtevaš, vzemi, ne čakaj niči Ce pa ne moreš, je vsekakor boljše počakati in vzeti .samo to, kar se da, kakor pa izgubiti še iisto, kar imaš. Pol koraka naprej, je vedno boljše kakor korak ali dva nazaj. Delavci se morajo navaditi še zmagovanja v obrokih, kadar je cela zmaga nemogoča. Ohranimo organizacijo. Fh—iKon, Pa. — Tukaj smo na stavki od 1. aprila 1. 1. Republik Iron Steel Coal kompanije naa je pognala Iz svojih stanovanj še 1. nov. 1. T. Sedaj 81. jan. je pa začela obratovati pod odprto delavnico. Čudno se nam zdi, kje imajo tako dobro tovar no za izdelavo skebov, da tako hitro prihajajo sem. Deputiji jih tako skrbno zaatražijo, kot bi zlato vozili. Stari delavci ao se vrnili na delo samo trije. Apeliram na rojake iz drugih krajev, naj nikar ne hodijo v Russellton za delom, kfer ga ni za poštenega delavca. Kompanije oglaša v listih in skozi svoje agente, da plačuje lestvico iz leU 1917. Ta navada marsikaterega privleče sem. Tako je prišlo dne 1. eb. nekaj rojakov iz W. Va., sem za delom. Seat se jih je vrnilo. Dejali so, da ao bili zapeljani Štirje pa so šli na delo pod varstvom policije. Nikar ne hodite sem odjedat fte tako mali koa kruha. Vsak naj malo premisli, da v teku deaetih mesecev ao naa fte precej izžell. Naši otroci tudi nimajo potrebne hrane. Podpore oo tudi male. Od 5. distrikta dobimo po $1 na moža. 35 centov pa na otroka na teden. Sedaj pa govore, da bi do dali samo 25 centov na otroka. Konec kornerareuthskega ' "čudeža." Berlin, 6. febr. — Theresa Neumann, ki je v Kornersreu-thu na Bavarskem vsak petek "švicala" kri v formi pet Kristusovih ran in privabila na de-settisoče lahkovernežev v omenjeni kraj, je zdaj ozdravela. Njene "rane" so izginile in ženska je apet normalna. Nemški zdravniki oo mnenja, da )e ien-alca bila histerična, toda katoličani so imeli to za "čudež." Kako neki naj preživi stav-kar svojo družino v baraki » to vaoto? Pa smo kljub temu pripravljeni še vztrljati, da ohranimo našo organizacijo pri ¿>v* ljenju. Mi se zavedamo, da delavec brez organizacije je kakor voz brez kolea. Zato apelira"1 na one .kateri niate prizadeti. ^ nam priskočite v teh kritičnih časih s prispevki na pomoč. P»J* te pa zanesljivim osebam 11 bil sem pismo od članice društvs št. 318 SNPJ, Baggaly. P« d*1 je tam pobrial v pomoč stavkarjem neki Frank Junko, ki j« voril slovenski ln hrvatski ' r ao jo izdajal, da je dom.< ; Russelltona. Tukaj pod takim imenom ni nobenega rojaka Radi tega svarim rojake, naj bodo previdni komu dajo denar-Vztrajamo do zmage! — tajnik »t m SNPJ > I v TOKKK. 7 FEBRUARJA. Vesti iz Jugoslavije « (Izvira».) ljubljansko pismo. 9. jan. 1928. V Ljubljani je precej živahno, imamo tudi same praznike. ed novim letom smo im^li ,toliške božične praznike, 'po ■vem letu pa sv. tri kralje in jo vrsto pravoslavnih prazni-M, in rojstni dan kraljice. Šo-Bki so strašno veseli, državni *dniki tudi, kajti čim več praz-kov, tem manj učenja in o-•avka. Za nas delavne ljudi so l prazniki včasih tudi dobroti, le če jih je preveč, so nad-Pravoslavni prazniki so I v Ljubljani poznali, poseb-ker so vojaki bili prosti in r se je vršilo prav ta Čas med-rodno študentsko zborovanje, i katerem so zborovali dele-ti studentovskih društev iz ancije, Italije, Češke, Poljske, Bolgarije, iz Danske, iz An-eške in seve tudi iz Amerike, ■celo ameriški delegatje so se dni sprehajali po Ljubljani in hvalili: kako je lepa in pa go-oljubna. Mednar. dijašjpi konferenca I E) je prav zanimljiva. Stu-Etje se med- seboj spoznajo in takšnih zborovanjih diiko sveiarr «JUU» U I—i uu riavni nameščenci, ki so zahte-li od vlade, da izvede popolno •organizacijo državne uprave, asti odpraviti je nekvalificira-uradnike in uvesti je depoli-jaci jo uprave. Prav lepa je ta hteva in je želeti, da se te že-' približajo uresničenju. Vlada v Beogradu se bo-le re->nstruirala, ali ne tako, kot bi lo prav. Več, kadar bom imel is. Ivan Kramar. Zadružno gibanje. Ljubljana, 8. jan. 1928. V Ljubljani se je v nedeljo 8. nuarja vršila konferenca ljub-inskega zadružnega okrožja. ) obSirnem referatu ravnatelja onzumenga društva, za Slove-ja, zadr. Fr. Koblerja, ki je Dvoril o važnosti čim večje agi-cije za zadružne ideje, je pred-žil predsednik "Zadružne li-zadr. A. Kristan v razpra-predlog, da se vrši po vsej oveni j i od 18. jan. do 6. febru-ja Konzumno zadružni teden, naj ima namen pridobiti no-h pobom i kov in pristašev za-užni misli. K predlogu so godili zadr. Vrhunc, Pastorek, dovč, Rakovčeva. Brezarjeva Kobler. Bil je sprejet so-asno. Zbral se je odbor, ki bo tem smislu izvršil vse pred-riprave.—Zadružni koledar za to 1928 se je tako razširil med sne, da. ga je že zmanjkalo. Kromna naklada je v treh te-iih Kkoro pošla.—Zadružni sho-|so projektirani: za 14. t. m. Ljubljani, in v Guštanju, za p. t. m. zadružna konferenca v rtvaljah, shodi v Lešah, v Me-'i in Črni, in konferenca v Je-nicah, ter shod na Savi.—Te s«' je mudil v Ljubljani dr-vni |M>nlanec S. Abram iz Inš-p*ka, znani zadrugar. Obiskal vse zadružne inštitucije v ružbi /adr. Antona Kristana. '¡¡Jubil je, da bo napisal dalj-■WM< »—< Po prevratu se je vodila strankarska hranilnica, se je na občnem zboru sklenilo oddati jo ljubljanski oblasti v korist njepega dela. Te dni jo je pa sv^janslto -prevzel oblastni odbor. Ob navzočnosti predsednika oblastnega odbora dr. Natlačena, oblastnega referenta za finance ^dr. Adlešiča, vladnega svetnika dr. Andrejke, novega upravnega odbora, vsega urad-ništva in nekaterih bivših ravnateljev Kranjske hranilnice je dosedanji predsednik Kranjske hranilnice Dragotin Hribar po daljnem nagovoru izročil Kranjsko hranilnico z vsem njenim premoženjem, Jkakor tudi z vsemi njenimi obveznostmi v last ljubljanske oblasti v roke njenega predsednika. Oblaetni predsednik dr. Na-tračen je potrdil prevzem Kranjske hranilnice ter jo zaeno izročil s primernim nagovorom novemu upravnemu odboru. Ko ^e še v imenu uredništva nadsvetnik Hauffen izrekel zahvalo dosedanjemu predsedniku je ves akt posvedočil notar_ Clsni novega upravnega od bora, ki jih je imenoval v smislu od oblastne skupščine mu danega pooblastila oblastni odbor, so: Ivan Avsenek, oblastni poslanec in tovarnar v LJubljani, Karel Ceč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, nadalje Frančišek Finžgar, mestni župnik, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, dr. Fric Luckmann, odvetnik, vsi v Ljubljani, Gabrijel Oblak, župan in tovarnar v Logatcu, Vinko Resman, župan in trgovec v Radovljici. Sami klerikalci seve! V nadzorstvenem odboru rfb: gg. Bogomil Remec, profesor v Ljubljani, dr. Ivan Cesnik. oblastni poslanec in odvetnik v Novem mestu, Anton Skublc, dekan v Ribnici, Rajmund Ranzinger, lastnik spedkij«ke tvrdke v Ljubljani. S t<*n je Kranjska hranilnica pričela poslovati kot oblastni hipotekami denarni zavod, za kateri v smislu statuta Jamči ljub-Ijsnsks oblast z vsem svojim Imetjem in z vso svojo davčno močjo. _ Dsvek ns plsčs. Vlsds v Beo-grsdu je nsklonils proletsrijstu zopet neksj "socijslnegs." Ns novo se nsmreč predlsgsjo določbe o »kupnem uslutbenskom davku zs plače, dodatke honorarje, pokojnino, podpor« In «ploh vsakovrstne prejemke bo-disi v densrju, bodisi v nstura-Ifjah. Oproščeni so tegs davka le kmetijski delavci. Kkslsten-tni minimum znaša ns mesec 400 dinerjev. (V Ljubljeni ste-ne mesečns sobs dlnsrjev 400!) Upe in naravnost idilične Jugo-nlovsnske razmere. . . Sevedi jO V0P to v znamenju Vuklčevičo-vega načrte zs konsolidacijo Ju-foslsvije aa »osnoderskem po- Kako ee prenaša otroška ohromelost. Hrbtenična ohromelost povzroča veliko smrtnih slučajev pri otrokih. Zato so posvetili zdravniki tej trdovratni obolelosti veliko pozornost. Najnovejša raziskovanja, ki jih potrjujejo skoraj vsi strokovnjaki ugotavljajo, da ima veliko ljudi, ne da bi sami sa to vedeli, povzročitelja otroške ohromelosti za daljšo ali krajšo dobo v nosu ip v ustih. Taki ljudje pomenijo seveda veliko nevarnost za prenos bolezni v okolico. Ta u» gotovitev nam pa kaže tudi pot, kako moremo razširjenje Je nevarne bolesti najuspešneje pre-prečiti ali omejiU. Glavna zahteva je, da ae vai bolni ali sumljivi otroci odloČijo od zdravih otrok; s posebnim poudarkom je treba zahtevati akrbno izolacijo tam, kjer stanujejo otroci v hišah z mnogimi atrankami, ali pa tam, kjer gredo starši po poklicu od hiše do hiše, na primer pismonoše ali pa, kjer pridejo dnevno z drugimi otroci skupaj, kot učitelji itd. V čaau mnoše-člh se obolelosti bo mogla omejiti to bolezen tudi direktna skrbna desiufekcija-ust in nosa. Veem onim, ki imajo opravka v t nad-1 krajih, k Jot- HU JB ta ism-zen po» ani i>a|Javil*' ** morft kar najodločneje nasvetovati, naj ai kar naj skrb-neje Čistijo usta s učinkovitejšimi, a neškodljivimi desinfek-cljskiml sredstvi. redkejše kot v slučajih ssmo enkratne nosečnosti. Rak maternice same je pri neporočenih ženskah razmeroma bolj pogoet. 80 odstotkovv seh slučajev materničnega raka pride pri poročenih ženskah na raka materničnega vratu. Umrljivost pri ra» ku na maternici ae dvigne prav tako kakor umrljivost na pranem raku z leti, a postane manjša po 60. letu. Približno &0 odstotkov slučajev raka na maternici pride prepozno do operacije. V Angliji znaša povprečna doba prsnega raka nekaj čez tri leta, doba raka na vratu maternice okoli 21 mesecev. Poročilo komisije opozarja, da odgovarjajo vsi ti podatki natančno onim, ki prihajajo is Nemčije. Iz navedenih podatkov vidimo, kako potrebna je takojšnja operacija in kako se da življenje in veselje do življenja z njo podaljšati. Vidimo, da se da operirati v začetnem Štadiju sa-Najmanj na mestu je v takih mo Četrtina na raku obolelih, slučajih sramežljivoat. Sploh je priporočati večkratni zdravniški pregled, tudi če ne Čutimo še nobene obolelosti. To ne velja samo za raka, to bi naj bilo splošno pravilo. t Al. Mršiik; Gospod gozdar je bil zelo razjarjen. Zopet je bil našel v gozdu mnogo škode. Mlade, Čisto mlade smrečke mu je bil tat odsekal tik ob tleh; videl je tudi skrivljena drevesa in izpod snega so štrleli le razdrapani štori. I>a, našel je celo mlada drevesa, ki so bila njih atebla vsa ogoljo-na od vrha do tal. Nekdo je lupil z njih skorjo za pletenje košar. "Takšno škodo delajo!" ja godrnjal, razjarjeno premetavaje konico okovano palico v * mrzlo puško in neprestano suvajo s sneženo plast. Razen tega je bil v gozdu zasačil HorkČko, baš ko je lomila zdrave veje in jih skladala na tla v oprčo. To ga je najbolj raztogotllo. Jokala je, prosila — nič ni pomagalo. Gospod gozdar je vzel travnja-Čo, si zapisal Ženino ime v belež-nico in obljubil, da jo naznani na sodnij Isaradl kraje — ter šel. (Travnjača je rjuha, v kateri nosijo ženske manjših posestnikov in kočarjev na Ceho-slovsškem travp, ki si Jo naža-njejo na nasadih smrečk in borovcev v graščinskih — sedaj državnih r^ gozdovih. Plačati morajo seveda zmerno odškodnino, — Op. prevajateljeva.) Horačka je ostala v gozdu in plakala. Razširjenje raka. Komisija raka pri Zvezi naro-dov je predložila evoje poročilo za f. 1928/27 higienskemu odboru. Predsednik komisije je g. Buchanan iz britaoakega ministrstva za javno zdravstvo, čla-nin so L. Bernard s pariške univerze, H. Carrlere, ravnatelj švicarskega zdravstvenega urada v Bernu, dr. Zitta. ravnatelj najvišjega ni*<*om»kega zdravstvenega urada v Haagu, ter dr. Lutrario, bivši generalni r&vna-tel j oddelka za higieno v notranjem miniatrstvu v Rimu. Sta-tistčini pododbor je bil pod vodstvom profesorja Greemvooda iz britanskega ministrstva za javno zdravatvo. • Komisija Je prišla do zaključ-kov potom vprašal ne pole, ki se je omejila na natančno določena vprašanja. Le na ta način so u-pali dobiti uporabljiv material. Jlaziskovanjo ae je tikalo raka na prsih in na maternici, ker so te oblike povsod razširjene in jih lahko spoznamo. Kot preiskovalni deželi so šl izbrali Anglijo, Hdlandsko in Italijo. Iskali so statistične podatke o umrljivosti na teh dveh oblikah raka v teh deželah itd. Pravkar priobčeno poročilo tajništva pravi med drugim: V omenjenih treh deželah Je umrljivost na raku pri neporočenih ženskah večja kot pri poročenih. Manjša rodovitnost je v zvezi z večjo dispozicijo za prsnega raka. U-mrljivost postane večja od 29. leta naprej in sicer v rednem napredku do 65. leta v vseh treh deželah. Od 55. do 70. leta raste umrljivost na AngleškiSn bolj kot v Italiji ali Holandiji. V Ho-landljl med 60. in 65. letom niso ugotovili nobenega zvišanja. Po 65. letu se umrljivost na Angleškem hitro dvigne, v ostalih dveh deželah pa po 70. letu. Po teh zaključkih domneva ni prava, da Je verojetnost obolenja med 45. In 51. letom najvsčjs. Popolns odstranitev oliolelegs telesnega dela v prvem štadiju bolezni Izkazuje Izborne zaključke — o tem govorimo tudi v drugem čUnku o rsku. Okoli 70'^ tako operiranih žensk Js po desetih letih po operaciji šs živs-lojn eo se prav dol/rs počutile. A število žensk, ki ae dajo zdraviti v prvem štadiju bolezni, znaša kvsčjemu 26 odstotkov. Od onih, ki ao se dsle operirati še v nadaljnjem štadiju bolezni, Jih Je živelo po desetih letih ssmo še 10 do 16 odstotkov. Rok meterni^negs vratu je neporočene Ženske redko ns-psdel, od poročenih ps skoraj izključno le one, ki so bile že en krat noseče. V slučajih večkrat-je bilo ot«t*oJ« Telesne vaje ln starost. O pomenu telesnih vaj za razvoj mladine smo vsi edini, tu nI nobenega dvoma in prepira več, a o pomenu in nalogah telesnih vaj v poznejših letih je le malokdo poučen. In ravno v sturostl bi važnost telesnih vaj v njih blagodejnem vplivu na našega duha in na našo razpoloženje morali še prav posebej poudarjati. Splošno je pač znano, kako nas spravijo živahne kretnje v dobro voljo. Fiziologično se da ta pojav lahko razložiti po živahnejšem kroženju krvi, kar pride v dobro tudi centralnemu živčnemu sistemu. Vsi vzgojitelji mladine imajo že iz tegp vzroka lepo dolžnost, da dujejo mladini veselje in Žlvahnoat; veselje je toplo solnce duha in te-leaa. Za pomen telesnih vaj v starosti naj govori še druga vodilna misel. Tudi v telesu odraslega se snovi neprestano pretvarjajo, to pretvarjanje se najbolj naravno pospeši, s'primernim telesnim gibanjem. Oblika telesnih vaj in uporaba moči na/ bosta v skladu z naravo dotične obolelosti, s starostjo s spolom, z dnevnim opravilom itd.; pomislimo samo na sledeče bolezni naše kulture: arterioskleroza, kronično zaprtje (zlasti pri ženskah), želodčna ln črevesna lenviost, tolščica, revmati-zem mišičevja. Ti vidiki — gledo izbire pripravne vaje — so večinoma premalo znani; izbira oblike vaj je večinoma le slučajna, tako da dotična vaja včasih več škoduje kot koristi. Malo je pa takih, ki imajo zad» sti močno voljo in energijo, da tudi v starosti gojijo telesne vaje; kot nemi /fataJfsti c(>caj«> trudni skoz ta svet. Tu ne pomaga nič drugega kakor da re-češ: Zdramil ae bom, začel bom! — in da tudi začneš. Dnevna, od nas samih predpisana vaja proti lenobi lastnega mesa dvigne v nas na neverjeten način odporno moč proti vsem zunanjim in notranjim oviram življeja. Hrčnl hormon. Profesor Ila-l*riandt v Innabrucku, ki Je 0d> kril sfčni hormon, Je našel tudi način za pridobivanje hormon skega prepsrsts v večjih mn<> žinsh iz govejih src. Hörnum Je prozorna zlstorumeris tekoč i-ns, prosts behskovine In mastnih tvarln. Ce Jo vbrizgsJ9 v žsbjs «res — kjer Jo Je Haber-lami t os J prvo ugotovil «— deluje že v tisočkrat nI razredčenosti Iz telesa Izrezano In Izolirano srce Je začelo po njenim vplivom utrli»!j, potem ko js bilo fcs dvs dni ns videz mrtvo. Pri vseh poskusih se Je Izkazalo, da jjovrročs novi hormon utripanje, pospešitev utrlpehje In njegovo rltmlranje. ¿Ile razširja »smo v tem slučsju. če jih je stisnil ks-kšen medlksment. Poleg tega Je llslierlandt ugotovil, da posta ne srce pod vplivom svojeg« hormons za zdravila občutij i- 1'lahto daj mirnici In reci ji. naj vum kupi kruha. Mamica pride takoj," je dodal in krenil domov. Dekle^re je brodilo k lesu, kjer je na robu za grmom stala mamica. RAZNE VESTI Na Dunaju ne marajo faklrja na krišu. Dunaj, fl. febr, — Na Dunaj je prišel Paul Dlobel, rudar iz šlezije, ki ae predstavlja lahko-vernim ljudem 'pribit na križu.' Baje ga pribljejo a žeblji akozi dlani na rokah in noge, toda on pravi, da nič ne trpi. V Mona-kovein je baje kadil cigarete in se šalil z gledalci, ko je viael "pribit" na krišu. Dunajska policija je pa zahtevala, da se Die-bel pusti pribiti na križ pred policaji, da vidijo, če Je ree, kar on trdi. Dlebel je pa odklonil, češ da on se ne pusti pribijati zastonj. Mora biti plačan za vsak nastop. Nsto je policija prepovedala njegovo igro na Dunaju. Podnevu paeel duše, ponoči ropal! Chlcago. — V nedeljo je policija aretirala Claremtf C. Uhla, Sgtetnega gradu Iranca Garrett BI bi le a I Instituta ln pridigarja v več cerkvah v Evana- iwmi'iui šu jt>, ku jtrgoiuai' nS ž» puščal les. :4*es Je aopihaje tekal pred gospodarjem. Vrani ao ae podili proti gozdu spat, pod robidjem palao ae zbirali poskočni zajci k zimski večsrjl. Crnl oblaki ns m4si so oznanjali sneg. V dolinici m«d gričema skrita vasica bela ko mleko —• Js Izpuhtevala kodrast« stebre dima. Gozdar ae Je latzorno zagledal predse. Sredi poti med gozdom in vasjo se je nekaj kotalilo po snegu. Paznik je pospešil korake in je za ročico privlekel iz snega petletno dekletce. Hotelo J« še za čas zbešatl, pa se Je čez kolena pogreznilo v zamet, Na sebi Je imelo samo katunasto, na v«č HjraJih že popravljeno oblekco, a premrle rok« J« «kri valo jmmI volnenim ogrinjalom. "Kam greš?" I)«kl«tc« Je prestrašeno gledalo okoli s«b« in ni odgovorilo. "Kam greš, t« vprašam!" "Za mamico!" je odgovorilo komaj slišno in Jokalo. "Tkje je?" Tod« gozdar nI dobil nlkakega Odgovora več. Pogledal Je na tanko katunasto oblekco in ae zemislil, "Čigava si?" Gozdsrjavo oko se J« vnovič ustavilo na d«t«tu, na raztrganih črevaijčkih j« obstalo. "Nu, povsj lepo, čigava si?" j« znova vprašal gozdar, Dete j« uprto zasolzenl očescl v gospoda. Zs jokalo J« in zopet naredilo korak nazaj v zamet. "Počakaj, ubožlca!" Gozdar j« prijel opotekajočo se deklico In jo Je privlekel do seb« za rde-čb, premrlo rečlm. "Kaj hočeš? Ničesar ti n« naredim! ' Harno govori, čigava si?" Je vljudno dodal z ljubeznivim glasom. Nekaj kakor vzdih J« dlhnilo s paro Iz ust in v tem vzdihu Je čul gozdar, da J« deklica Ilorač-kina. "Zakaj nisi ostala doma? Tak mraz!" Punčka nI vM Jokala. Tresla se Je od zime In tiščala rdeče roke na ustnice. |M« p«ra Ji Je obletavala drobn« prstke. Gozdar J« uprl oči v sneg, lačna f je vprašal, gledaje jo s strani. Dete je prikimalo. Gozdar J« trenutek omahoval, ko pa Je Še enkrat zadel s pogle. dom v raztrgan« čreveljčke, je privlekel Iz torbe travnjačo. "Tu Imaš, da te ne bo zeblo," Je ramrmral In «am omotal dek-llro v travnjačo, Nato Jo Je pri-je! zs roko In Jo dovedel k mo-stičku. Tudi Je še stlačil v punčk Ino roko densr in zat>fi nad njim premrl« prste, ds JI ne bi psdel Iz roke. Umu, ki Je priznal, da Je Že dol- fP^r^BEnl. ----.I..I _ ..S ^.f Irn» «*o*«t u tw. stltutu. V njegovem stanovanju so našli dva revolverja In nekaj ukradenega blaga. Butlegarska kraljica Ima dva milijona. . Pittsburgh, Pa. — Molly Goldstrom, alf takosvana Moonshine Molly", kl Je bila U dni ravno petstotlč aretirana, Je obljubila pred aodiščem, da zapre svojo pivnico. Mary, ki prodaja tihotapsko pijačo ves čas prohlblel; j«, j« še naradlla dva milijona dolarjev — In zdaj Ima menda dovolj* "Kolumb sraka" star 86 1st. Santo Domingo, 6. febr, — Lindbergh J« danes pol«tel na otok Haiti. V soboto Je Lindbergh obhajal svoj šestlndvaj-aeti rojstni dan s poletom na Santo Domingo. Vč«raJ Je položil venec na grob pod velikim monument um Krištofa Kolumba, v katerem počlvk po veri Do-minikancev odkrltelj Amerike. Mncolnova postelj« na Javni dražbi. Chlcago. — Postelja Is čiste orehovln«, v k«t«H J« Abrshsm Lincoln «psi v starem Brlggs hotelu prvo noč, ko JO bil prvič Izvoljen predsednikom, bo v sredo na prodaj na Javni dražbi s ostalim starim pohištvom vred, ki Js bilo odstrsnjsno Is Brlggs hotels, ksteregs zdaj podirajo. Ameriško-franeoska proti vojna pogodba. VVashington, D. C. — Dne 6. februsrjs Je bils tuksj |Nidpl-sana nova pogodba prljateljatva med Združenimi državami in Francijo. Pogodba Izvira že od 6. februarja 1778 In Je torej stara ravno 150 let. Prvi pskt Je podplssl Benjsmin Franklin. K Ion Jo komunistov v Kant«»«« še nI k ones. Sangs J, 6, febr, Depeša Iz Kantona se glase, da od 2000 komunistov, aretiranih v Kantonu zsdnje dni, Je nllo 270 ek-sekutlrsslh. Za oslabele organe In nervoxnoat ......i • • t*M t* i m t So.«« «Mli* M.!, t U4» ta*w». ««»inM. «mm* I« ta«*«t<«M «**•«< i« IKm i« mm» »«Mo a«NM». Mliii lt* Mrt* M ta», to MMMd »•«t* i « m k« *mêl9*m, iatm. 4m m k*-ê*0 lili »».•«• «'.Ih*M Ni «*..» «t». p*» U Vitezu Ahacu je bila mladenka tako po godu. da jo je sklenil osrečiti s daljšim nagovorom. Svečano se je odkašljal ln jel zamahovati z rokama. < J "Roža Jeruzalemska, tvoj brez konca In kraja zaljubljeni prijatelj ženake krasote te poedravlja s odkritoačnim veseljem! Pa — čakaj no malo, zakaj se mi smejei?** Ali aem ti tako smešen?" "Nikakor ne, gospod vitez!" Je odvrnila ftOpolnoma roano in si popravljala Čepico, oni-taro s rdečimi In zelenimi biaerl; to jO bil edini okras skromno oblečenega dekleta. "AH govoriti znate tako krstkočasno, da vas mora biti tudi še tako Žalosten človek Iz srca veeel, kadarkoli vaa vidi" 'Tvoje priznanje me veee) I, poeebno veseli," je zadovoljno kimal pohvaljeni veeeljak na škripajoči klopi. "Toda zdaj me poelušaj ln nikar me ne moti. da mi ne zme^eá dolgih niti mojega lepega govora! Miriam! Razlit baliam je tvojo Ime. cvetlica Iz 8erona, lilija poljan! Tvojo oči ao kakor golobi ob potoku. Tvoj nos je podoben stolpu Hbannekemu, ki gleda proti Damasku Purpurni tkanini enake se tvoje ustne, tvoj glas Je poln milote. Enaki so tvoji Kobje čedi ostriženih ovac. prihajajočih ix kopeli. Kakor granatova jabolka I tvoja lica. (Dalje prlbsdsjli.) Juanne je bila bolj mrtva ko živca. Vadoč, da je sleherna prošnja zaman, se je vdala v neizogibno usodo. Tako nenadoma jo je bil zadel ta udarec! Mož je obetal pred kovčegom. Zdajci pa ee je okrenil, stopil k ženi in jo surovo pograbil za roko. — Pojdiva! Brez odpora mu je sledila. Na ulici je poklical šoferja. Vožnja je bila kratka. Ko jo je potegnil Iz voza, je skoro o-mahnila. Toda njegove roke so jo držale kakor klešče. Hišna je bila odaptna. Poslednja nada. da obveati ljubljenca, da ga reši pred maščevanjem avojega moža, ae je razblinila. Vdala ee je v usodo. Mehanično, brez misH je stopala stopnico za stopnico, nadstropje za nadstropjem. Rene je očividno pozipl položaj. V tretjem nad atropju je postal in njegovi, železni prsti so se še trdneje oklenili njenega zapestja. Nato je pozvonil. Rezko je zabrnel zvonec, neto je spet zavladal» mrka tišin». POžvoni! je drugič. Ist» tišin». Reneja je minilo potrpljenje. Uprl se ie v vrata, bila eo nezaklenjena h) so se udala pritisku. V veti ni bilo žive duše; tud p red sob je je bilo prazno. Na pragu druge sobe pa sta osupla obstala. V krvi, ki je močila preprogo, je negibno mirno ležal Andre JamJ* 'H»iv- ;r- Tm i' ■ iwm»mh v« /v mtm. i aU u«aut* co je ie krčevito stiskal revolver, ki se je bledo svetlikal v mraku. Mož se je sklonil.. Pokraj mrtveca je ležal popisan listič papirja. Reneječital: "Jeanne, premislil sem se. Ne smem ti ponujati ljubezni, ki bi te za vedno onečastila. Veruj mi, ljubil sem te do poslednja diha. Ali mojo ljubezen je) kalila misel nate: vem, d» bi se nekoč, ko bi te vročic» minila, ke-s»l», d» ol me poslušala. Morda bi me telo sovražil«. In zato je boljše, da se umaknem. Jeanne, odpusti mi!" Nesrečna žena Je vzkriknila. Noge so ji »klecnlte in brez moči so je pokraj mrtvec« zgrudila na tla. Rene se je odkril. Dolgo je stal nepremično. Ko se je osvestil, je sijalo v njegovih očeh nekaj velikega in vzvttenegš. Sklonil se je k ihteči ženi. — Jeanifo, morda si imela prav. Njefov glas je bil čudovito obtožeA. -r T« človek je a svojo smrtjo dokaz«l, d« je bil« njegov« ljubezen večj« od moje! svojega ljubezenskega razmerja s posestnikovim sinom. Oblasti sodijo, da je zadeva eminentno kriminalnega značaja. Iatvana Saba so zaprli, ker je najbrže omamil Alojzijo z u-spavalnim sredstvom, med ljudmi pa je razširil verzijo o njeni smrti ter jo je dal pokopati, samo da ae je odkriža. I Izstopanje iz katoliške cerkve na Dunaju. Leta 1926 je na Dunaju izstopilo iz katoliške cerkve 13,606 moških in žensk. V tem Številu pa niso všteti otroci pod sedmim letom, ki so z izstopom svojih staršev avtomatično izgubljeni za cerkev. Leni je število izstopov poskočilo na 28,-898 ter se je več kot podvojilo. Kako to? Statistika govori zelo zgovor no. Ljudje so se trumoma začeli odvr«Č«ti od katoliške cerkve po julijskih dogodkih, za katere je pfoletarij«t/ki je k številu izstopov največ prispeval, dolžil krivde Seiplovo vlado. Seipel je, kakor znano, prelat . . . Evo nekoliko statističnih podatkov: Leta 1926 je od 1. januarja do 30. junij« izstopilo iz cerkve 6278 oseb, v isti dobi lani pa 7041; porast je torej razmeroma majhen in več ali manj normalen. . V drugi polovici leta 1926 in 1937f pa je primerjava ta-le: ¿1926 1927 Julij 1262 1436 Avgust * 1234 • .7912 Si Hfutri HursstMt Oktober TOREK. 7. FEBBT'Aim Slaboten hrbet se hitro ojači. Ako vas zaboli krit, ¿e kaj teikfgs dvignete, sfco ste pretegndli milice v krilu, če se vsm je "v krii nsseUl prehlad," jfe .trpite vsled lumfaaga, si prilepite Red Cross ledični obliž, pa vsm bo tskoj odleglo. Obliž pomaga oslabelim in unetim mišicam. Povzroč% neprestano avtomatično masažo t vsakim gibljsjem telesa, odpravi strjenje ter spravi kri v prsvi tok ns bolečem mestu. Zdravilo prodira v kožo ter gre naravnost v slabe, unete, okorele mišice. Zagotovo vprašsjte zs Uohnson's Red Cross ledični obliž s flsnelastim &zadjem. Po vseh lekarnsh.—Adv't. so Porod v grobu, Pred par leti se je naselil v okolici Budimpešte emigrant Pepo Papello, ki je pripeljal s seboj ženo in dva o-troka, poluodraslo Alojzijo in malega Benlta. Papello jo bil po poklicu zidar in ker je bil zelo marljiv ter štedljiv, ai je v par letih prihranil toliko, da je kupil nekaj zemlje, katero je začel obdelovati. Pet let je živela družinica v blaženem miru in zadovoljstvu. Potem so prišle nadloge. V budim peš tanskem predmestju je začela razaajati škrlatinka, ki je zahtevala v Papellovi družini dve žrtvi. Zidarju sta umrla žena in aln, živa Je ostala od o-trok samo hčerka. Alojzija je bila pHdna in je sedrsj skrbela sa očeta in hišo. Leta ao minevala. Zidarjeva hči se je razvijala v pravo juž-njaško krasotico. Vanjo se je zagledal neki Istvan Sabo. 24-letni aln bogatega posestnika. Začel je zalezovati dekle, ki ga nI niti zavračala...Naenkrat pa je počil glaa, da je Alojzija u-mrla. Zakopali so Jo v 24 urah toda komaj jo bila pokopana, so se jele Uriti vesti, da so dekle zakopali živo. Lahko si mislimo, kakšen odmev je imela U vest. Takoj je zahtevala oblast, da se truplo Izkoplje. Zgodilo se je po ukazu in ko je komieija odprla rakev. se jI je nudil grozen prizor. Alojzija Papello je bila res mrtva, toda poleg nje je ležal mrtev novorojenček. Zdravniftka preiskava je ugotovila, da je bila Alojzija ob pokopu le na videz mrtva. V grobu si je Izgriala vse prste in v smrtnem boju rodila plod SEST m PREKO OCEANA Najkrajia in mJWIJ aaoSna P*t aa potovanje m MmUrtfc: PARIS 23. mre« - 24. feb. (Ob polnoči.) Najkrajia pot p« ftelaanlal. Vaakdo j« v poaebnl kabini s vami modernimi udubounti. — Pija is In alarmi franco-'•ka kukiaja. laraéao nlafco oonC Znjaméita al proator Mh roánjo lie de France 16. marca. (Ob potaati.) -- Vpralajte k«Ur*akoH i>ooblai£«ncga asenta ali FRENCH UNE SIS N. Michigan Ave. Ckicsge, III. NAROČNIKI Znamenje (I>ec. jj! meni, da vam je naročnini tekla ta dan. Pon^J ravočaano, da vam ustavimo. Ako lista ne prej e, je mefoče vstavljen, i! plačan. Ako je va& an in ga ne prejmete, je goČe vstavljen vsled na aalova, pišite nam dopi »vedite ateri in novi I •Nafti zastopniki ao vsi tveni tajniki in drugi ■ i, prt katerih lahko naročnino. Naročnina za celo leto je in sa pol leta pa $3.00. s. N. VP. J. doplačajo $4j eto, za pol leta $2.40. Za meato Chlcago in Cie a leto $7.60, pol leta $3.75. člane $6.30. Za Evropo stane za pol | $4,50, z« vse leto pa $9.00.1 Tednik etane za Evropo (L lani doplačajo samo SOe Mladinski List stane za eto $1.20. Naročnico lahko tudi poftljete na analov: UPRAVNISTV0 "prosveta! 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. . 1398 3252. November 1220 1779 December 859 1019 Skupaj 7227 21,857 | V drugem polletju 1927 je torej izstopilo iz cerkve nad trikrat toliko oseb k«kor v isti dobi 1926. Posluipjte na revm&tizmu trpeči Odločili smo se rasdstl zastonj 10,000 vsorcev nsšegs nevege demsče-gá zdravila ss reveis-liaaai. Da a Um —nam Im o aata odjemalce malaea adravlla. Vaakamu, polije svoja hno la naalov v blllajl ■ roluz mi».t. VZOREC SE P< 1'ROSTO tudi aaSZPLAČNI VZOREC NS STANE NIČ. Zapomnilo, da vaaroc teta zdravila vaa n« •tane ni«. Mi samo botano raadatl 10.000 vioroov aaalonj nM revmatisma Urpotim, da ae prapridaio o lom adravilu. ki le po-macalo it ainoffoUrim v proiilb letih. Torej poiljito nam vale Ima la naalov In kakor hitro ml to prejmemo, vam polijemo brea-plaini vtorec aa val naalov. PLBA8ANT MET HO D COh Dept. P. 0, S0S4 N. Asklaad Ave., Ckicsge, IIL AH teliš sastl prevUae pisati la flUtl slevsaeke? Narefl si «gbvea-ske-aaglsike slovalco", katere Je Is-šala la taaa aa preda) Kaj lleras ■atlea g. N. P. J. Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite list Proaveta vsak dan za eno leto In knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—«ko nam poftljete brez odbitka svoto $8.00. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLESKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJfE, vredna $1.50, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj vrednost $5.00 in dnevnik Prosveta za eno leto svoto $8.00. To velja za člane S. N. P. J. za vae stare in nove naročnike. Ne člani plačajo $9.20. Lahko dobite pol leta dnevnik Proaveta in skupn^j vrednosti za $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-1 KON* BIOGENEZIJE, ali p» ZAJEDALCE in HRBTENICO in INFORMATOR »ko nam poftljete svoto $4.00. Nct člnnl pošljejo $4.60. Ali pa za IS.00 polleta lftst Prosveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.60. ___ To vee velja za stare in nove naročnike. Vsak mora poslati celo sveto brez odbitka. Denar in naročila poftljlte na upravništvo na naslov: Prosveta, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Ime....................................................................................... Naslov .................................................................................. t^r^ -- -r ( s f Drftava........................................ Cl društva.................... Pošiljam $.............................. m T tm---n 1 TZZ Tiskarna S. N. P. J SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila« za veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige. Le itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, i, nemškem, angleškem jeziku in dragih] VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene smerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Pišite pa iafornpactje aa aaslovi s & N. P. J. PRINTERY 2667-89 So. UwwlaU Avenue 9CH1CAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2E^O TUDI VSA USTMENA POJASNILA