173. Številka. Ljubljana, v torek 31. jnlija. XXVII. leto, 1894. Za oananila plačuje u Dopisi na Nadvojvoda Viljem t* Cesarsko rodovino je zadela velika nesreča: Nadvojvoda Viljem, stari stric naSega vladarja, se je včeraj ubil. Topeč se žaluBti stoje člani cesarske rodovine pri krsti nadvojvode in Žalost in sočutje polnita srca avstrijskih narodov. Nadvojvoda Viljem se je mudil na svojem letovišči v Badenu pri Dunaji. Hoteč svojega konja navaditi na ropot in zvonenj« električne železnice, jahal je večkrat vštric vlaka. Že jedenkrat se je bil konj »plašil. Tako tudi v nedeljo. Ko je nadvojvoda videl, da ne zamore konja več brzdali, je skušal z njega skočiti, a obvisel je v stremenu in padel na tla tako nesrečno, da se je na glavi močno poškodil. Prihiteli bo ljudje in ga odnesli najprej v neko bližnjo restavracijo, potem pa v njegovo vilo. Popoludne se je nekoliko zavedel, a ker ni bilo upaoja da ozdravi, poklicali so duhovnika, da ga previdi s svetotajatvi. Ob 6. uri popoludne je nadvojvoda umrl. Nadvojvoda Viljem se je rodil dne 21. aprila 1837 na Dunaji kot sin nadvojvode Karla, zmago* Talca v bitki pri Aspernu, in brat nadvojvode Albrehta. Vzgojen za vojaka se je nadvojvoda Viljem posvetil temu stanu in sosebno topniCarstvu. Leta 1845. je vstopil v nemški viteški red in postal njega veliki mojster, pa te temu dostojanstvu zopet odpovedal. L. 1848. se je udeležil vojne v Italiji in se v bitkah pri Saoti Luciji, pri Mantovi in pri obse-danju Malghere odlikoval. L. 1853. ju postal pod-maršal, 1. 1859., v vojni v Italiji, pa je bil zapo-vednik avstrijskega topničaratva. Tudi vojne I. 1866. bo je pokojni nadvojvoda udeležil. V bitki pri Kraljevem Gradci je bil ranjen na glavi. L. 1868. je postal zapovednik cislitvanskega domobranstva, leta 1872. pa generalni inspektor topuičarstvu. Dne 8. avgusta 1888. je nadvojvoda Viljem slavil petdesetletnico svojega aktivn« ga službovanja. Pokojni nadvojvoda je bil v vseh krogih, kjer bo ga poznali, zaradi svoje velike prijaznosti jako priljubljen, zlasti pa pri vojakih, katerim je bil zelo naklonjen. Glede pogreba nadvojvode Viljema ni doslej LISTEK. Umetniško potovanje po Italiji. Odlomki is prijateljevih pisem; priobSuju V. H o 1 z. Viti. V V e r o n i, 6. aprila. Vožnja od P a d o v e do sem le je bila jako zanimiva, kajti od postaje do poštuje ne mi je odpiral povsem nov svet. . . S početka aem imel razlif-no druščino, ki je čvrljela okolo mene, kakor vrabci v prosu. Prijatelj, tu sem imel dovolj prilike za opazovanje ljudij, zlasti pa za plestične študije. Saj ga pa tudi menda ni ljudstva pripravnejšega za to, kakor so Italijani po izrazovitem svojem tipu in po vročekrvnem svojem temperamentu, po svoji otročji najivnosti in razbrzdani Btrastnosti, v kateri se kažejo svetu brez vsake krinke — vsak posamičnik izmej njih ti je takorekoč živ model za kiparja! Le oglej si ga Laha, kadar govori: kako ti gestikulujo z rokami in nogami, sploh z vsem životom; in kolika mimika mu igru po obrazu ob naglem spreminjanju čuvstev in afektov 1 Vrhu tega žive* ti ljudje precej zmerno in trezno ter niso toliko s tolščo obrasli in obrukli uto je tudi na njih kaj vidna vsa telesna muskulatura — slastna pada očesu ukaželjnega podobarja ... še nič določenega. Truplo se nocoj prepelje na Dunaj in položi na mrtvaški oder v dvorni kapeli. K po« grebu pride tudi cesar in tudi odposlanstva tistih avstrijskih, ruskih in nemških polkov, katerih imetnik je bil nadvojvoda Viljem. Baden je ves v zastavah, tudi na Dunaji vihra z raznih biš mnogo Črnib zastav in žalost je splošna, saj je monarhija izgubila s pokojnim nadvojvodo vrlega vojaka in vsem narodom jednako naklonjenega in pravičnega člana cesarske rodovine. Josip vitez VVaser. Pisali smo že o najnovejšem članku bivšega predsednika pri višjem deželnem sodišču v Gradci, ter za prvi trenutek posneli iz njega samo tisto, kar podpira naših Goriških bratov zahtevo, da se jim dajo porotniki, ki bodo brez tolmača lahko sodili. Obljubili Brno, da se hočemo z najnovejšim sadom Waserjevega duba še pečati, ker je pač umevno, da bo tak mož nikdar ne bode tako bistveno spremenil, da bi Slovenci ž njim v vsakem oziru Boglašati mogli. O tem prejeli smo ta-le dopis iz Ptuja: Prijavili Gte v št. 163. Vašega cenjenega lista članek, ki se bavi z nekim spisom znanega bivšega predsednika g. vit. Waaerjs. Vaš dopisnik je, kakor se nam dozdeva, prehitro čital dotični Waserjev spis. Gospod vitez Waser bil je celo življenje najhujši zatiralec slovenskih uradnikov in slovenskega uradovanja. O tem se lahko vsakdo prepriča, kdor čita govor državnega poslanca dra. L. Gregorca v seji 23. maja 1894 v državnem zboru. Nobeno sredstvo mu ni bilo preslabo, če se je le dalo ugonobiti slovenskega uradnika, ki je bil po mnenji VVaserjeveui a priori že — nevaren agitator. Ju stični minister ni niti poskušal zagovarjati postopanja Waserjevega, kar se mora le .a — previdno smatrati. Cd bi bil g. minister kaj odgovoril, prišla bi bila še druga fakta v razpravo! GoBp. vit. Waser je imel navado tudi pri raznih prilikah v napitnicah mahati po nas Slovencib. — V novejšem času moramo omeniti posebno jedno napitnico, katero je priobčila „Tagespost", ljubezniva nam tetka, v Od Vinčence naprej sem ostal sam v ku-peji; obrnil sem torej pogled na prirodo, razgrinja-jočo se ob železnici na desno in levo. Proti postaji San Bonifacio je bilo videti mnogo sadnega drevja, vse v najlepšem cvetju; po njem se opletajo bujne vinske trte. Tudi polje je kaj rodovito, žito jako lepo, visoko in sočnozeleno. Na levo v sinji dalji kij e* iznad ravnine visoko gore), s snegom pokrite in tu v obližji po zelenih holmih stojo velike hiše in grajščine, nekatere opasane z visokim ozidjem. Polagoma se je približevala okolica mesta Ve-rouski'ga, ki je jako slikovita, uprav divna. Nastanivši se v bdtelu „ G a b b i a ", šel sem najprej po mestu okrog, potem pa preko Adiže čez „Ponte uuovo" gori na „Castello di St. Pietro", da si ogledam Verono in nje okolico „s ptičje perspektive". In oudu gori se mi je razgrnila prekrasna pokrajinska slika, katere pa Ti ne morem opisati, kajti moj pogled ju obrnjen zgolj na — plastične prikazni . . . Verona je obzidana z umetnimi utvrdbami, ima nekatera mestua vrata silno stara in zanimivo vzgra-jena ter močna, kakor za večnost. Na severni strani proti Tirolskemu je vse polno gradov in tvrdnjav; daleč v ozadji pa se blišče" visoki snežniki. Mesto samo je razvrščeno kaj slikovito po desnem in levem bregu reke Adiže, čez katero je napeljano pe- st. 198. z dne* 21. julija 1894 Ta napitnica sicer ne maha po nas Slovencib, a za duševni položaj govornikov je preznačilna, tako da jo moramo tukaj omeniti. Waaerjeva uaukinja bo je zaročila in pri tej priliki je glasoviti Waser po poročilu »Tages-pošte" mej drugimi spregovoril tudi sledeče stavke: „E« ist nicht schvver, die VofeuajeJ^ntfgen einer glticklichen Ehe zu formuliren; es ist jedocb in der Hegel schvfierig zu priifen und zu beurtheilen, ob diese Voraussetzungen im gegebenen Fallu zutreffen und vrelehe Bedeutung sie erlangen werden, da der Wille der Eheleute nicht allein entseheidend ist, Bondern aucb Naturkrafte mitvrirken." Paganski Rimljani so bili mnenja, da je v zakonu nekaj idealnega, uzvišenega, nekak ellectus moritatis; krščanska vera nas uči, da je zbkon zakrament. Gospodu Waserju pa so glavna stvar tiste naraVBke Bile, ki sodelujejo! Da gospod Waser bistveno tudi ni spremenil svojih nazorov o slovenskem uradovanji, ampak da je še sedaj ves unet za germanizacijo, o tem se koj uverimo, če premislimo, kake svete daje glede rabe jezika v svojem najnovejšem članku. Tam piše: Nemški jezik je navadno sodni jezik, v kolikor ni za poseben slučaj potom postave ah naredbe kaj drugega ustanovljeno. Nemški jezik se torej mora rabiti a) v notranjem poslovanju, b) v občevanju z drugimi sodoijami in oblastnijami, c) v ustmenem in pismenem občevanju s strankami, glede katerih je notorično ali sodniku znano, da u mej u nemški (im miindlichen und schriftlichen Verkehr mit sul-chen Personen, deren Sprachkenntnisse nutoriBch oder dem Ricbter aus eigener "VVahrnehmung be-kannt sind). Kar se tiče slučt-ja ad a) je na južnem Tirolskem italijanski jezik notranji poslovni jezik. Tukaj torej načelo Waserjevo ne velja. Najvišje sodišče je izreklo, da smejo ondotna sodišča uloge a lunine zavračati, če niso v italijanščini sestavljene. Kar Be tiče slučaja ad b), so istotako v raznih provincijah čisto druga načela običajna. Gorostasna je pa zahteva g. v.teza Waserja, da mora vsak, o komur sodnik zna, da je vešč tero mostov in bližnja njega okolica je uprav krtisna. Najslavnejša znamenitost Verone je stara rim-Ijanska „Arena", t. j. anifiteater, Btoječ na trgu Vittorio Eonanuele. Ko sem obkrožil nekaterekrate to velikansko stavbo, stopil sem v nje notranji prostor ter bo zavzel ob njega nepregledni razsežnosti. Zidano je to orjaško gledališče v gtškem slogu, katerega so Rimljani v obče rabili za temelj svojim zgradbam, prenaredivši ga po svojem v loke in oboke. Največ je videti lil koriotskega sloga. Mej posamičnimi oboki so kaj izvrstno izdelane police in kapitolji posamičnih stebrov so uprav klasični. Najzanimivejši pa je iris, t. j. pojas mej kapitelji in policam*, kjer so izklesane povsem mojsterski različne človeške podobe, živali in ornamenti. Ko sem stopal po stopnjicah ali sedežih navzgor ter, obhodivši zgoraj na vrhu vse okrožje, zrl navzdol v globočino, malo da se mi ni zvrtilo v glavi. Gledališče je uamreč toli velikansko, da spraviš vanje vee današnje Veroneze, katerih je z vojaki vred okolo 70.000 ter ostane prostora še za kakšnih 20 000 ljudij . . . Potem sem obiskal ,liuneo c i v i c o", imenovano .Palazzo Porapei*. Ondu imajo mnogo prelepih slik od slavnih benečanskih mojstrov in od svojih domačih umetnikov. Mej njimi je krasna slika od Pavla Verooefikega, t. j. benečanska deklica, toli tudi nemškemu jezika, s sodnikom izključno v tem jeziku občevati. S tem sofizmom se nam Slovencem izpodrine vsako slovensko uradovanje. Kajti Sole morajo biti po načelih stranke, koje pristaš je gosp. vitez Waser, tako uravnane, da s6 tudi v ljudskih Šolah nemščina kot obligaten predmet uči, vsak Slovenec mora imeti nemški jSlik; le pa m jezil ume, mora tudi s sodnikom v tem jeziku občevati. Če to ni nesmisel, potem ne temo, kaj bi bila Se nesmisel! Ce hoče g. Waser tak izvrševalni zakoa k Členu 19 osnovnih zakonov uveljaviti, je paft oči-vidno, da ne s tem pokopa ravnopravnost v uradih za vse večne čase! Pri tem se Se mora pripomniti, da se navadno uči in uporablja fikcija, da je pooblaščenec, zagovornik ali odvetnik slovenske stranke identičen s stranko. Hitro se potem sklep zasuka in trdi: Ker odvetnik ume tudi nemški, mora se z njim v imenu slovenske stranke tudi nemški občevati. Z načeli, koje g. Waser na tem polji proglaša, se torej ne moremo in ne smemo zadovoljiti. To je potrebno sedaj v koalicijski dobi posebno nagla-ševati. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 31. julija. Dršavno»borska volitev na Štajerskem. Za mandat umrlega dr. Heilsberga se je unel srdit boj mej levičarji in nemškimi nacijonalci. Ti bi radi na vsak način oteli levičarjem ta mandat, tembolj, ker je bil Heilsberg jedini zastopnik štajerskih meBl, ki je sedel v levičarskem klubu Levičarski kandidat je prof Lorber iz Prage. Nacijonalci še niso postavili svojega kandidata. Volilni boj bo toliko bolj srdit, ker mislijo tudi nemški konservativci postaviti kandidata. O izidu še ni moči govoriti. Sedaj upajo še vse tri stranke na zmago. Češki katoliški shod v Brnu. Včeraj se je sešel v Brnu prvi češki katoliški shod. Kakor drugod, tako so tudi na Češkem na* rodovi navidezni prijatelji in prikriti sovražniki uti-botapili v narodovo gnezdo kukavično jajce, iz katerega se je izvalila internacionalna klerikalna btranka, kateri je narodnost poganstvo. Ta stranka je priredila katoliški shod in da se ga ni upala prirediti v središči vsega naroda, v zlati Pragi, ampak v Brnu, to je dokaz, da ta izključno duhovniška Btranka nima nobene zaslombe v narodu. Tega sboda se oficijelno ne udeleži nobena češka narodna stranka, niti mladočešfea niti staročeška, niti ljudska stranka, na njem se torej snidejo internacionalni uubovniki in kosmopoliiiški aristokrati. Jedini uspeh, kateri zamore imeti ta shod, je, da bodo udeležniki uprizorili veliko agitacijo za svoje narodu kot takemu pogubne ideie, opravili pa ne bodo nič, ker je češki narod razsoden in izobražen. Na ta shod so šli tudi nekateri slovenski gospodje, ki pa nimajo nikakega mandata govoriti v imeni vsega naroda ali kake stranke. \ ii«nJe države. Bolgarska. Nekaj dnij je tega, kar je Peterbur&ki „Svjetu priobčil program Karavelovljeve ruBofilske stranke. Jedro tega programa je, da hoče stranka za VBako ceno doseči porazumljeoje z Rusijo in da jej v dosego te svrbe ni nobena žrtev prevelika. V trozveznih krogih je to naredilo jako slab utis in „Ro nische Zeitung", potrjujoč, da je program avtentičen, sodi, da je to jako nevarno znamenje, da se rusofilaka stranka upa prijaviti program, ki je naravnost naperjen zoper program tedanjega ministeritva. Ministarski predsednik Stojlov Je T Plovdivu razvil te dni svoj program, čegar poglavitna točka je varovanje ustave in ohranitev tedanje dinastije, o razmerju mej Bolgarsko in Rusijo, oziroma mej Bolgarsko in trozveznimi drža vami pa ni črhnil besede ali zato, ker ministarstvo v tem oziru ni jedino, ili pa zato, ker se mu ne adi umestno, izrefM se zoper veliko večino naroda, ki tirja porazumljinja t Rusijo. Kardinal Ledochoivski V soboto je raznese! Pariški „Journal des Debata" vest, da je umrl kardinal Ledochovvski in sicer v Lucernu v Švici, kjer se mudi že nekaj tednov. Oficijelno se je pojasnilo, da je bila to navadna časnikarska raca. Kardinal Ledochovvski je povsem čvrst in zdrav. Vojna v Korejski. Vojna mej Kino in Japonsko še ni oficijelno napovedana, začela se je pa vzlic temu, in sicer je doslej sreča na strani japonske vojske. Japonski poslanik je bil zahteval od korejskega kralja, naj sporoči kineški vladi željo, da se z njegovega teritorija umakne kineška vojska. Kralj ni hotel tega storiti in to je bil Japonski povod, da je kratko malo začela vojno, in sicer s tem, da je obkrožila in zavzela kraljevo palačo in ujela kralja- Kralj je prosil zastopnike evropskih velesil, naj posredujejo, a Japonska se za dobrohotne nasvete kar nič ne meni nego hodi svojo pot. Nje brodovje je pri Asanu — kakor smo že naznanili — napadlo nekaj kineskih vojnih ladij, jedno zavzelo, drugo potopilo in postrelilo ujete domačine in inozemce. Japonaka biti, ker ve, da poteče več mesecev, predno bi Rusija zamogla aktivno poseči v ta spor. „Novoe Vremja" povdarja, da gre pri tem boju za važne ruske interese. Ako bi J »ponska si osvojila Korejsko, bi bila ta na vz'oku nekak Bospor za Rusijo. Zategadelj ne bo Rusija mirno gledala, kar delajo Japonci, ne bo pripustila, da se polaste Korejske niti da si Angleži osvoje otok Hi mil ton. Dopisi. Iz Trata, 25. julija. [Izv. dop.] (Obstruk-cija, izdajalci, šolstvo.) Naši mestni očetje so končno vender šli na počitnice. Vročina jih je primorala, kajti pri taki temperaturi, kakor je danes, pač ni niti misliti na večerna zborovanja v mestni hiši; Gelsius kaže namreč 38Va °, kar bo najbrž le še malokje v Evropi. No, pa odpočiti se tudi morajo od napornega dosedanjega delovanja v mestni zbornici. Laški gospodje imajo tu pravi sejem ali bakanalije, kakor nekdanji Rmljani, njih predniki (?), kot tarča svojim pušicam in neslanostim jim pa služi borni slovenski narod. Tega bi kar Sivega požrli, kakor najgroznejši ljudožrci. Vsaka stvarica jim že preseda in petero zastopnikov 30 OOO okoličanskih Slovencev hodi po pravici nekako plašljivo v to sršenovo gnezdo, kjer sme „latinska" večina pikati, objedati, mrcvariti naš narod in njega pravice ne da bi jo zadela kaka kazen. Od nekdaj sem volijo bo poslanci, da zagovarjajo pravice svojih volilcev. To se jim po ustavnih zakonih mora dovoliti ter jim pustiti prostost besede. To sicer velja za vse dežele in mesta, samo za Trat ne, kjer kraljuje kulturonosna italijanska večina. Dobro vedoč, da z argumenti in dokszi as morejo spodbijati opravičenih tožeb in zahtev slovenske mantiHe, pMulfajo si z obrekovanjem In nasilstvom. GRsar iffh fevomiki sami v zbornici ne motBjs doseli I IMsfimi puhlimi govori, dosele pa galerij*, čije cmtskovaM!) le davno teroriaujejo zbor, pridno žvižgaj""!* ksdtf se osmeli kak slovenski poslanee cepftv fmerfm 1* krotko pojasniti Žalostni polože) Trlftštri Slovencev. Će se kak slovenski poslanec le zgane ta svojem sedežu, nastane na galeriji grozen ropttt In Sftnder ter se mu ne pusti, da govori. Prišli smo tako daleč, da morajo isti poslanci udrihati s pestjo ob mizo, da pokažejo svojo nezadovoljnost ter protestujejo proti jednakim nasilstvom! Nastala je tu že prava ob-struke i j a, katere pa ne delajo poslanci sami hoteč prekiniti obravnave, temveč „il eolto publico" tam gori na galeriji — nekoliko mlekozobnih židovskih postopačev, rednih obiskovalcev galerije in prouzroče valcev škandalov. Kaj pa župan? On se za vse to niti ne zmeni dobro vedoč, da mora tako biti, da se reši »dostojnost* zborovanja. Z resnico le v kot in z lažjo na dan, ker to koristi — italijanskim interesom. — Mej najradikalnejšimi v zbornici je pa dobro znani „Rmljanec" Rascovch. Ta gospod ne opusti prilike, da bi se ne spravil na slovenske poslance in Slovence sploh. Kadar zine, polna so mu usta psovk, obrekovanj, laži; najmanjšo slamico pretvori v tram ter Ž njim udriha po Slovencih. V zadnji seji je očital nam Slovencem celo izdajstvo nasproti Trstu ter spominjal dan 13. julija 1868. Torej človek, ki je že neštevilokrat očito pokazal svoje protiavstrijsko mišljenje, kateremu je Avstrija španska vas, a Italija obljubljena dežela, uaoja bo slovenskemu življu ob obalih Jadranskega morja zalučati v obraz, da je izdajalec domovine, dočim se uprav slovenskemu življu Avstrija mora zahvaliti, da Trst ni Še italijansko meBto, kakoršnega bi hoteli Rascovicb & Gi., da bi čim prej kot zrel sad padel v naročje onatranskega oboževanega kraljestva! Sicer pa ima po svojih nazorih tudi Rascovich prav, kajti slovenski živel j izdaja Trst in njega okolico svoji občni domovini — Avstriji, kar laški gospodi ni prav ter bi hoteli, da bi tudi Tržaški Slovenci trobili Ž njimi v isti rog. Slavna vlada pa slabo plačuje to zvestobo svojih vernih in zvestih podanikov. Kajti pušča nas na milost in nemilost tu prevladujoči italijanski večini. Slovenske iole v mestu imajo biti tudi po vladinih nazorih še zmirom pium desiderim — Slovenci, ki imajo za šolo godne otroke, naj je pošiljajo v obstoječe nemške in laške šole ali pa v daljne šole v okolico, katere se pa ,au8 Billigkeitsrticksichten" pridno polsščujejo. Za slovenske šole v mestu nma občina niti denarja, niti je v to ne more prisiliti noben državni zakon — za nepotrebne italijanske šole v okolici je pa denarja cele koše ter Se zakoni že tako nategnejo, da se dopusti njih osnutje. Mestni slovenski otroci naj le zahajajo v 1 ali 2 uri oddaljene okoličanske polaščene šole; onih par otrok slovenskih od pad- izvrstno ter povsem naravno pogojena, da bi njo gledal ves dan! Največ je tukaj, kakor i v Benetkah, cerkvenih slik in to od najboljših umetnikov, da se človek kar čudi, koliko bo nekdaj ljudje* žrtvovali za olepševanje hramov božjih, dočim dandanes hočejo imeti vbo za male denarje, takorekoč zastonj: ni čudo, da peša potemtakem i cerkvena umetnost! — V dolenjih prostorih muzeja so nekatere plastične podobe, jako dobro izdelaue. Najboljši so saderski modeli od domačtga kiparja, profesorja Inocencija T r a • g a r o I 1 i j a , katerim se pozna po dotičnih punkta-cijah, da bo po njih izdelovali marmornate podobe, lstotako je ondu mnogo marmornatih kipov iz sedanje dobe, mej katerimi se odlikujejo posebno portreti od Veroneškega podobaria Zannonija; on ima kaj izvrstno tehniku v marmorju. Drugi kipi in portreti so sicer dobro postavljeni, a njih tehnika je Hlaba, preveč omuznjena. Ondu so tudi trije stari zvonovi iz 14. veka, .dolgi kot koren", kateri pa imajo vrlo lepe ornamente, podobe in napise. Iz mnzeja sem šel na mestno pokopališče, kjer sem našel nekatera jako lepa umetniška dela. 2a obzidje in glavno pročelje se kaže v slikoviti obliki, V dorskem slogu. Iu znotraj, po koridoru okrog je mnogo marmornatih kipov, portretov ter alegorijskih podob, kakor tudi obiteljskih prizorov is življenja pokopancev itd.; večino teh ki parakih del je izvršil zgoraj omenjeni Zaunoni. Cerkve, katerih je tu v Veroni triindvajset, obhodil sem le nekatere najimenitnejša — opisavati jih ne utegnem, temveč omenim le dvoje, troje v taistih proučenih umetnin: Cerkev S t. Z e n o maggiore, ki je najlepša izmej vseh cerkva Veroneškiu, zidana je v romanskem slogu, ima jako zanimivo pročelje; glavni vhod jej krasi kamenit baldahin , sloneč na dveh stebrih, katera stojita na spodaj sedečih levih. Ob Htranoh so lepi ploskvorezi od Veroneškega marmorja in velika vrata so prevlečena z vlitim bronom, v katerega so vdelane plastične ploskvorezne podobe. Stoplvši v cerkev, začudil sem se lepi romanski dvorani božji, opredeljeni v zadnjem delu v tri ladje, dočim je »prednji predel cerkve zidan v jedno nadstropje: Bpodaj je cerkvica, kjer počiva Sv. Zeno, ki ima lep marmornati sarkofag, nad njo pa je za nekoliko stopnjic višje nadzidan gotski presbiterij. — Jako zanimiv je v tej cerkvi križe v pot, katerega okviri imajo podobo križa, kar se kaj lepo strinja z romanskim slogom. Stolna cerkev, vzgrajena v slogu italijanske gotika, je sicer veličaBtna in visoka, a jako okorna in tanka. Jedino, kar ima ogledovanja vrednega, to je Tlzianova slika: „Vnebovzetje Device Marije". Cerkev sv. Anastazija, pred katero stoji spomenik od kararikega marmorja slikarja Pavla Cagliari-ja, t. j. .Pavla Veroneškega", zidana je istotako v gotskem slogu, ima bogato okičeno pročelje in znotraj je bv* tla is po oboku vsa naslikana. Tu sem opazil neke jako zanimive okraske po oboku, kakeršnib še doslej nisem videl pri gotskem slogu. Tudi sem se čudil dvema kropllnikoma pri velikih vratih, katerih velikanske rdeče-marmorne skudele držita dva moža od belo sivkastega mar* morja. S t. F e r m o maggiore, gotska cerkev, ima zanimivo in ukusno pročelje; zidana je od prežgane opeke (Backstein) ter je neometana: nje temno-rdeča stavba z visokim stolpom stoji kaj ponosno mej belo-kamenimi hišami. Cerkev ima gotski strop od mecesnovega lesa umetno zrezljan in nekatere moj-sterske slike. V stranski kapeli je nagrobni spomenik zdravnika Girolaina della Torre, katerega je izdelal slavni kipar R i c c i o. Imel bi Ti omeniti še cerkve St Gior-gio in Braida, kjer je prelepa slika i „S v. Jurij" od Pavla Veroneškega, potem krasnih Scaligerjevih nagrobnih spomenikov pri cerkvi S t. M a r i a anticainše mnogo druzih znamenitosti), pa se mi mudf naprej! Jutri zdrčim v Mantovo. A. P r o g a r. ... mmhbua nn«*aibs«*l« nasoo afisu auJnsI« — • mrulal likov aH f okolici naseljenih Italijanov pa ne amo potruditi se v 10—20 minut oddaljene mestne laško fale temne se jim morajo odpreti doma laske šole, f katere te samo ob sebi umevno pridno vabi tudi slovenska mladina, da se v njih raznaroduje. Nadvladala je tu v šolskem oziru „pravica močnejšega" — laške večine. A ne samo utrakvistiške, tudi čeloma laške šole se uailjujejo v povaem slovenske kraje. S podporo mestnega zbora je nedavno odprla »Lega" laško Šolo t sv. Križu kamor lovi slovensko deco ter jo vzgojuje v svojih .idejalih". Za otroški vrtec na Greti, koncem ulice Belvedere — dovolil je nedavno isti zbor 29.000 gld. itd. itd. Vse je očito naperjeno proti Slovencem, vse kaže, da se zadnjih število pod tolikim pritiskom mora krčiti ter Že trdne rodoljube obdaja obupanje v napredek narodne stvari tu ob Adriji, dokler so šanse tako ugodne za laške prevladovalce ter se od zgoraj dopušča, da njih preširnost tako rase. Slovenci nsj al vzdržujejo šole sami l — No, saj bi si jih prav radi, ako bi ne bili primorani prinašati tako ogromnih prioeskov (občinskih doklad) v svoje razna rodovanje! Glede na to morali bi vsaj slovenski okoličani zahtevati od vlade, da jim dovoli samoupravo okolice. V to bi se čim prej morale vršiti predpriprave ter bi politiško društvo .Edinost" pridobilo si trajnih zaslug, ako bi stvar vzelo v resen premislek. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Poštnimi asistenti so imenovani za Maribor praktikanti: Jos. RegUBch iz Gradca, Leop. Košenina, Fr. Dervenšek in Jak. Novak iz Maribora. — G. Franc Podobnik, nadučitelj pri Sv. Barbari v Halozah je premeščen v Hajdino pri Ptuju. — Naš rojak, okrajni zdravnik gosp. dr. Ivan Mohar v Stubici na Hrvatskem je premeščen v Karlovec. — (Umrli.) Danes zjutraj umrl je v Ljubljani lekarnar in hišni posestnik g. Viljem Mayr, bivši predsednik kranjskega lekarskega gremija. — Predvčerajšnjim popoludne je umrl za kapjo zdravnik v dež. blaznici na Studencu g. dr. Pavel P r e i -ni tac h. — Na Dunaji je danes umrl uradnik pri finančnem ministerstvu g. Lovro Praprotnik, star šele 32 let. — (Poročil) bo je dne 29. t. m. g. Izidor Hrašovec, c. in kr. nadporočnik pešpolka baron Kubn v Celovcu, sin okr. sodnika g. Frana Hra-šovca z gospodično Minko Huma novo, hčerko narodne rodovine v Radovljici. — (Velika skupščina „družbe a v. Cirila in Metoda".) Iz Novega mesta se nam javlja, da se ondi delajo velike priprave, da se bo velika skupščina družbe sv. C rila in Metoda dne 7. avgusta dostojno vršila. Mestni znst^p in narodna društva delajo skupno, da bodo Bkupščinarji kar mogoče veličastno vzprejeti in da jim bode bivauje v središči Dolenjske prijetno. Program določa : V/prejem skupščinarjev na kolodvoru ob 9*39 zjutraj po mestnem zastopu, narodnih društvih in občinstvu, ob i/iak deželne kmetijske šole na Grmu in zvečer skupščinarjem na čast vrtni koncert v Brunerjevi gostilni. — Skupni obed skupščinarjev družbesv. Cirila in Metoda v Novem mestu bode v Tučkovi gostilni in sicer po 1 gld. 20 kr. za osebo. Podružničino načeloištvo prosi, d .t naj ho blagovolijo pošiljati oglasila k skupnemu obedu prvomestniku Janezu Krajcu, tiskarju v Novem mestu in sicer najkasneje do 5. avgusta. — (Boj za Podgrad.) Tržaško namest-ništvo je, kakor smo že javili, razpustilo obč. zastop Podgrajski, kateremu je bil na čelu dež. poslanec g. Slavoj Jenko. Za upravitelje imenovani so trije protivniki našemu narodnemu gibanju Martin Pire, oštir v Podgradu, Anton Fabijančič, posestnik v Hrušici, in Štefan Zadković, oštir na Munah. Poslednji kot predsednik. Precej, ko je Štefan Zadković dobil dekret, slišalo bo ga je govoriti: „Kaj nam za slovenski jezik, saj ga vsi znamo. Nam je bolj potreben italijanski in nemški." Do svojega dvajsetega leta pasel je mož ovce v dčariji, potem je bil vojak, kjer se je naučil nekoliko za silo pisati. Potem je bil dacar in si napravil toliko denarja, da si je mogel sezidati na Munah hišo in odpreti prodajalno in krčmo. Zaradi njegove sebičnosti in prevzetnosti, posebno pa zaradi njegovega prijatelj- stva z Italijani ga živa duša ne mara. Druga dva občinska upravitelja sta tudi bila vedno v protivnem taboru in sta sploh nevešča, ker znata komaj pisati. Tem junakom za hrbtom stoji znani Fraocesco Marotti iz Obrova, ki je bil obsojen na 150 gld., ker je razžalil g. Slavoja Jenka. Vedno dirja na svojem vozu v Trst k namestništvu in k okrajnemu glavarstvu na Volosko in spletkari. Da ga radi poslušajo, je umevno, neumevno pa je, kako pride c. kr. geometer Mlakar do tega, da potuje po ob-čiui in hujska strastno proti gosp. Slavoju Jenku. C. kr. geometer je menda zato nastavljen in plačan, da dela, kar spada v njegovo stroko, ne pa da agitoje. Sicer pa dobro vemo, kam pes taco moli. To so vse le priprave za deželno-zborske volitve. Nas pa to ne plaši nič. Pokazali bomo, da smo samosvoji možje, da ne reflektiramo na ljubezen italijanskih namestnikov in se ne menimo za njih želje, pokazali bomo, da proti naši volji nobena sila, noben pritisk nič ne izda. Zatorej: Ž vio naš Jenko! — (Člane .Sokola" Ljubljanskega) vabi s tem odbor, da se kolikor mogoče obilno udeleže zadnjih dveh skušenj za proste vaje jutri sredo 1. in petek 3. avguBta v telovadnici. Vaje se začnejo vsakikrat ob polu 9. uri zvečer. — (PoBebni vlak v PoBtojino.) Kakor smo že v sobotni Številki omenili, bo bode ustavljal posebni vlak, ki vozi v nedeljo dne 5. t. m iz Celja v Postojiuo na vseh p o s t a j a h , ter vzprejemal potnike. Razun že omenjenih važnejših postaj navajamo torej še zadnjič izpuščene ostale postaje: Rimske toplice odbaja zjutraj ob 5. uri 10 m. (I. razr. gld. 8 20, II. 6 40, III. 4 50), Hrastnik ob 5. uri 36 m. (gld. 7 80, 6 10. 4 30), Trbovlje ob 5. uri 44 m. (gld. 7 20, 5 60, 4), Sava ob 6. uri 7 m. (gld. 6-80. 5 30, 3 80), Kresnice ob 6 uri 30 m. (gld. 5 80, 4 60, 330), Zalog ob 6 uri 52 m. (gld. 5 20, 4 10, 3), Borovnica ob 7. uri 47 m. (gld 3 80, 3 10, 2-30), Planina ob 8. uri 43 m. (gld. 2 20, 1 70, 1 40) Vstop v krasno razsvetljeno jamo je za udeležnike posebnega vlaka prost, kakor eiim že tudi omenili. Ponuja se torej izredno ugodna prilika udeležiti se lepe narodne slavnoBti in ogledati si svetovnoznano Postojinsko podzemsko čudo. — (Izlet PoBtojinBke čitalnice.) V nedeljo dne 29. t. m je priredila Postojinska Čitalnica z domačo godbo izlet v Grobše na posestvo gosp. Dekleve. Udeležba je bila prav mnogobrojna. Prosta zabava s petjem, plesom in raznimi igrami je bila jako živahna, tembolj, ker je bila tudi postrežba izborna Še le v poznem mraku so se vrnili izletniki ter z navdušenimi Ž vio klici slavili naprednjake in vrlega mladega .Sokola", ki bode dne 5. avgusta razpel svoja krita. Že zdaj bo je opažalo živahno gibanje, kaj bode še le dne 5. avgusta! — (Na ad reso vodstva drž. železn ic ) Prijatelj našemu listu nsm piše iz Kranja: V petek 27. t. m. odpeljalo ee nas je devet oseb 8 popoludanskim vlakom i9 Kranja z namenom, izstopiti na poBtajici Sv. J oš t a ter kreniti potem v Rakovco na priznano izvrstne ribe, katere smo že nekaj dni poprej naročili. Ko dosp»mo do omenjene pestajice ter smo bili Ž j vsi pripravljeni da izstopimo, čuli smo le klic: .Sv. Jost, pol minute" a ob jednero pa že tudi .fertig" ; niti za tri sekunde vlak ni postal, to se lahko z mnogimi pričami dokaže, takoj popihal jo je naprej; le trije skočili bo dol, ko je vlak drdral že naprej, šest nas je pa odpeljal v Podnart. Ker se to ni prvikrat pripetilo in sicer vsled krivde dotičnih sprevodnikov, opozarjam si. vodstvo tem potom na take nedostatke, da blagovoli potrebno ukreniti, da se bo malo bolj pazilo na potujoče občinstvo. — (Proroenadni koncerti) vojaške godbe bodo v mesecu avgustu ob istih dneh in urah, kakor so bili v mesecu juliju. — (Državna podpora.) Poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo občini Gradiše v postojinskem okraji za napravo napajališča za živino na Nanosu podporo 500 gld, ako se delo izvrši tekom jed-nega leta. 4- (Ziljaka Železnica) od Podkloštra do Sv. Mohorja na koroškem se botre odprla dne" 6. ali 11. avgusta ob navzočnosti trgovinskega ministra grofa VVurmbranda. — (ftetreĆa.) V Trsta je sunil vol 1 Sletio deklico fcatfldo Ko bal tako nesrečno v desno oko, da so jo morali v bolnici operirati in odstraniti poškodovano oko. — (Visoka atarost.) V Trstu je umrla te dni vdova Marijana Marconetti, najstarejša žena Tržaškega mesta v visoki starosti 106 let. Bila je do poslednjega časa zdrava in čilega duha. _l_______________' ^ Slovenci in Slovenke 1 na zabite ^ družbe sv. Cirila ln Metoda 1 Razne vesti. * (Lvovska razstava in Čehi.) Kakor poroča „ Kur jer Lwowsk i" so čehi, katerih bi moralo te dni več sto priti k razstavi v Lvov, svoje potovanje odložili za negotov čas. * (I t a 1 i i a n s k i general Baratieri,) ki je nedavno zmagal derviše pri Kanali, je rodom avstrijski Italijan iz Trentina. Njegov oče je bil okrajni sodnik v Condinu, v okraji Tione, kjer se je Baratieri rodil I. 1840. Obiskaval je gimnazijo v Meranu. Ko je bil tam izključen, je končal svoje študije v Milima. L. 1859. jo vstopil mej Garibal-dince in bil pri ekspediciji v Marsalo, kjer je postal kapetan. Pozneje je vstopil v redno vojBko italijansko. * (Kolera) se je pričela v poslednjem času močno razširjati v Peterburgu. V cerkvah se vrše molitvu za odvračanje kužne bolezni. Knjilevnost. — Slovanska knjižnica. 22. snopič prinaša nadaljevanje Becćeve povesti .Zaobljuba". Knjižnica še vedno uima toliko naročnikov, da bi bil nje obstanek zagotovljen. Doslej ima izdajatelj že čutno i7gubo in javlja, da bo vztrajal le še do 50. Bnopiča, ako se dotlej ne oglasi zadosti naročnikov. Zadnji čas je, da stori vsakdo svojo narodno dolžnost in nabere „Slovanski knjižnici" kar največ mogoče naročnikov. Podjetje je tople hvale vredno in žalostno bi bilo, ko bi dobra stvar propadla radi malorntrnosti občinstva. — .Vienac" ima v št. 30. naslednjo vsebino: Jovan Hrani lović: Ljuto cvili bura.. .; — Ksaver Š-indor Gjalski: Ridmilovie; — Ivhu LepuŠić: Don Stjepanu Buzohću; — A. Jira-Bek i Stj. Karlov: Raj svijeta; — Od Zngrrba do mora; — Pad Sigeta; — Rad dr. Račkoga oko povjesti unustranjih prilika države Hrvatske prije XII. vijeka; — Listuk. — Slika: U perivoju. Dunaj 31. julija. Pogreb nadvojvode Viljema se je določil na petek. Dunaj 31. julija. Poročilo razmh listov, da se je konj nadvojvode Viljema splašil, ker je vanj zadel neki biciklist, je povsem neosnovano. Dunaj 31. julija. Štajerska državna poslanca grof Stdrgkh, član nemške levice, in dr. Foregger, divjak, odpotovala sta skupno k baronu Chlumeckemii. Govori se, da bodeta poskušala po njegovem posredovanji preprečiti slovenske paralelke na Celjski gimnaziji. Dunaj 31. julija. Tukajšnji listi javljajo, da pojde minister grof Kalnoky v kratkem v Monzo, da obišče italijanski dvor. Praga 31. julija. Zoper mladočeškega poslanca Vaclava Jindnha se je začela kazenska preiskava. Dolži se hudodelstva motenja javnega pokoja, češ, da je hujskal zoper cesarjevo osebo, zoper jednotno državno zvezo in zoper obliko vladarstva. Brno 31. julija. Na katoliški shod je došlo okolu 1000 udeležnikov, največ duhovnikov. Predsednikom je bil izvoljen grof Se-renyi. Izniej čeških in moravskih škofov je prišel jedini dr. Bauer iz Brna na shod. LVOV 31. julija. Danes je dospelo sem več sto pruskih Poljakov, da obiščejo deželno razstavo. Nebrojna množica jih je pričakovala in vzprejela z nepopisno navdušenostjo. Bel igrači 31. julija. Spor z Rumunsko zaradi pogodbe glede dajanja soli se je poravnal. Pogodba se je razveljavila, Rumunska postavi manjše cene, Srbija pa je vezana skleniti Ž njo pogodbo. London 31. julija. Glavni voj kineski vojske je prekoračil korejsko mejo. Kineška vlada je sklicala reserviste in odpremila bro-dovje. Listnica uredništva. Gosp. Fr. S. v Borovnici: Glejte danaSnjo notico o posebnem Vinku iz Celja v Postojino. Razširjeno domač« zdravilo. Vedno večja po-prafievanja po „MoII-ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspošni upliv tega. zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevmaticuo mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja, to mazilo lekar A. M0LL-, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (16—8) iiitsiasainati*«aiia^ JI LJUBLJANSKI ZVOM" •toj* na vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 8 gld. 30 kr.; v a četrt leta 1 gld. 15 kr. Zahvala. Ekscelenca baron Schwegel je blagovolil podariti našemu gasilnemu društvu trideset goldinarjev. Za ta veli kodudui dar mu izreka odbor na j iskrene j So zahvalo. V Gorjah, dne i9. julija 1894. Za odbor: JoNlp /irovnilt, V. J n ii . tajnik. načelnik. Odbor gasilnega društva v Črnem Vrhu se tem potom mijtopleje zahvaljuje vnem dobrotnikom, ki so blagovolili poslati omenjenemu društvu kak<» darilo kot dobitek pri tomboli, ki je bila 22. t. m., kakor tudi slavnima gasilnima društvoma iz Vipave iu Polhovega Gradca in veteranskemu društvu iz Idrije, ki so posetila, slednje z godbo, našo uiubolo. V Črnem vrhu, duii 25. malega srpana 1894- Za odbor: .Inl*«>l» Čulc, Ivan Vidmar, načelnik, namestnik. ■Tu jcl: 30. julija. Pri Slonu: Fischer, Prossinagg z Dunaja. — Bukovac iz Trbiža. — Eisler iz Budtmpešte. — L'tsrher, liubak. M i 11 h iz Trsta. — Pietzka iz Moravskega. — Schtits iz Celja. — Probaska i/ iteke. — Kavaller iz Gradca. — K lun Ii Tuhinja. Prlnalieil Sko.llor, Weill, Houigfeld, Kotli, Eiseri-■Iftdter z Dunaja. — PohlS, tfileits, Porlitz, Rosenhaum, BlabV, Greenham, Bergau^r, Ebner pl. Ebeuthal, Klasing \/. Trsta. — Pajanovie, llerzog iz Zngre'a. — Arco iz Ribnice. — Lanser iz Maribora. — Mic.haelis iz Beiolina. — Loy, Braune, Tomitsch, Bu>ger iz Kočevja. — Andrejka iz Celovca. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 30. julija j 7. zjutraj 2, popol. 9. zvečer i35 9 mu. 731 1 7S2 2 mu. 1B-8" C 27 2" C 206" C si. sev. si. svz. brezv. d. jas. d. jas. jasno 0*00 UM. Srednja temperatura 91*5*, za 1 0" nad normalom. dne" 31. julija t. I. Skupni državni dolg v srebru Avstro-ogerske bančne delnice Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... C. kr. cekini 98 gld. 40 kr. . 98 • 40 , . 40 . 97 , , 70 , . 121 j j 65 , f — . 1006 n — . S64 i — ' . 124 , , 60 „ . 61 , 07«/. , 12 , 22 , 9 , »!'/. » 44 , 30 J & . 89 - Kranjski gremij lekarnarjev s tem javlja vest o nepričakovani smrti svojega prejšnjega predstojnika Yiljema Mayr-ja lekarnarja in hišnega posestnika v Ljubljani ki je danes v torek dne 31. julija ob 3. uri zjutraj blaženo v Gospodu preminil. Pogreb bode v sredo dne 1. avgusta 1894 ob 5. uri popoludne. (823) V Ljubljani, dne 31. julija 1894. nT '♦♦^C **e^# li^^i Ana Mayr poroj. Lazarovleh javlja po trta žalosti v svoiem in v imenu svojih otrok Josipa, Mary, Viljema in Draffotlne vest, da je nje iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, gospod lekarnar in hišni posestnik danes 81. julija ob 3. uri po noči, po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno in blaženo preminil. Truplo pokojnikovo se bode v sredo dne 1. avgusta ob 5. uri popoludno v hiši žalosti, sv. Petra cesta št. 2, blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v lastni rakvi položilo k večnemu počitku Svete zadušne maše brale se bodo v župni cerkvi Mxrijinega oznanenja in v raznih drugih cerkvah. (825) Prosi se tihega sožalja ! V Ljubljani, dne 31. julija 1894. pivovarska delniška družba (poprej Maks Kober & Goss). in (819—1) odlikovano pri iiKvjnarodiiem tekmovanji za pivo v razstavi živil na Dunaji leta 1894 ffST: z najvišjo odliko Tfeđl s častno diplomo in z zlato medaljo za sotrudnike. Prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsegatuo-gočni Bog poklical k sebi našega predragega in jedinega sina, oziroma brata« gospoda Lovra Praprotnik-a uradnika pri c. kr. fin. mlnisterstvn na Dunaji, kateri je d;.nos ob 5. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden 8 svetimi zakramenti za umirajoče, v 32. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pokopan bode na Dunaji. Nepozabni rajnki bodi priporočen molitvi in blagemu spominu. V Ljubljani, dno 31. julija 1894. (824) Žalujoča rodbina. (Mesto dražega naznanila) Cjr. glavno ravnateljstvo m\i đrž. žeton, Izvod iz voznega reda i-eraTrnefira od 1. j-u.ni.ia. 1894:. Nmtopno omenjeni prihnjal'U in odhajalnl c*ii oanaaenl ao v *rr rt r^frr»;«f(c m rvuro. Srednjeevropski caa je k rajnemu uam v Ljub. Ijttui ■» 9 minuti naprej. Odhod is LJubljano (jn£. kol.). Ob IX. uri S min. po nori oiebni vlak t TrbU, Pontabel, Ilaljak, Ca-Iotbo, Fr»[iEon«f«!«te, Ljubno, c»j Helitlial t Aiiii«o, Iachl, (Imun-den, SolnOftrad, Lend-Gaatein, Zeli na jeaeru, Inomoit, Bregena, Ourih, Geneva, Pariz, Steyr, Lino, BudejeTioe, Plaenj, Marijine Tare, Kger, Karlove var«, Franoove vare, Prago, Lipaijo, Dunaj vi* Amatetten. Ot> H. uri 7 min. »Ji 11 ni I moiani vlak ▼ Novo meato, Kooevjo. Ob 7. uri lO min. *Jurrq/ oiebni vlak v Trbla, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Kranienifeate, Ljubno, Dunaj, Oea Belathal v Auaiee, Iachl, Gmunilau, Solnogred, Lend Gaitein, Dunaj via Amatetten. CM 11. uri 41 nt In. dopolnilne moaanl vlak v Novo meato, Kočevje. Ob 11. uri SO *mr. Friilcrikn Ijeiigicl-fi Brezov balznnti. /.c rhiu rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka BOSO kot najizvrstnejdo lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinuk. Ako se namaže zvečer ž njun obraz ali drogi deli polti, liu>£l|o m« •>.«' drugi «!»*•■ ne-cueztue luMklne ud i»oltl, ki ]»ohI.»u« vuled tega i'lni*» Iteln lit uetn«. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu dajo mladostim barvo; polti pode-luje boloto, nežnost in čvrstost; oda«rani kaj naglo pege, ioltavoat, ogerco, noBtio rudečino, zajedco in drugu nesnainosti na polti. — Cena vrču z iiavodoin vred gld. l.SO. (39—14) Dr. Friderika Leugiel-a BENZOE-MILO. Nujmilejse in najdobrodejnojšu milo, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad ti» kr. Dobiva ne v i. jnblJan i v 111». pl. i'nil4oexy -Jn lekarni iu v vseu večjUi lekarnab. — Postna naročilu vsprejema H". Heun, l>iiuia}, X. Izdajatelj ji odgovorni urednik: J oni p Nolll. Laituint in tiik ,Narodne Tiskarne".