Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 2fi K — h pol leta „ 13, — , Četrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 „
V upravnistvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K — h

pol leta četrt B mesec
10,-, 1 »70,
Naročnino in inserata sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejeinajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 104.
V Ljubljani, v ponedeljek 7. maja 1900.
Letnik XXVIII.
„11 nemico eterno!"
Mason Gr ima Idi je vrgel nekdaj te besede proti papeštvu in katoliški cerkvi. II nemico eterno — večen sovražnik, večen nasprotnik! In oason Grimaldi se ni motil. Katoliška cerkv je res večna sovražnica, večna naspronica — laži! Zoper blodnje uma in s ca, zoper naklepe pekla, zoper sile n moči teme se je borila vsekdar in se 10 borila — in aeter-num, na veke!
Ce je te dni »Sovenski Narod« pobral te besede in si jih prisvojil, mu mi tega braniti ne moremo. On pač ve, zakaj se v boju zoper cerkev iientihcira z laškim Ira-masanom Grimaldijen! A na nekaj bi ga opozorili, česar gotvo ni premislil, ko je zapisal zoper Ilim t) besede.
II nemico etemo! če se postavljate v boj zoper katoliško cerkev, v boj zoper papeža, v boj zoper lim, je seveda Rim nasprotnik vaših tež<nj, ampak — nemico eterno, večen lasprotnik! Ali niste premislili, ko ste to »pisali, da zveni iz besede »eterno« oni drugi izrek: »Nan prae-valebunt?« Nasprdnika, ki je večen, ne bodete premagali likdar!
Da, cerkev je večna, papeštvo je večno! Naši romarji, ki 10 prišli te dni iz Rima, vam lehko povedo da v Rimu to kameni govore! Ce pa njh ne marate slušati, ker ste preimenitni, d. bi vi, gospodje, menili se s preprostim našim kmetičem, poslušajte vsaj svoje može! Angleški zgodovinar Ma-caulay gotovo ni naš. Berite torej, kaj on pravi o katoliški corkvi! Da bi bila božja ustanova, tega on sicer ne veruje, sicer ne bi več mogel biti, iar je, ampak berite le, kaj pravi o cerkvi!
»Na tej zemlji, jravi Macaulay, ni tvorbe človeške politike in je nikdar ni bilo, ki bi v taki meri zaslužia, da jo raziskujemo, kakor je katoliška ctrkev. Zgodovina te cerkve veže dve veliki dobi kulture, stari in ovi vek. Nobene uitanove ni v Evropi, ki -t nas vodila v čase, ko se je še dvigal iz panteona dim žrtev, ko so žirafe in tigri skakali po koloseju. Najponosnejše dinastije so v primeri z dolgo vrstjo rimskih papežev
od \čeraj. To vrsto lehko zasledujemo nepretrgoma od papeža, ki je venčal Napoleona v XIX. stoletju, pa do onega, ki je venčal Pipina v VIII. stoletju, in veličanska dinastija prostira se še dalje čez čase Pipi-nove nazaj, dokler ne izgine v somraku pripovedk. In še vedno stoji papeštvo tu polno življenja in moči, dočim so vse države, ki so mu bile sodobne, že davno razpale v prah. Katoliška cerkev pošilja še vedno do krajev zemlje svoje misijonarje, in še vedno stopa sovražnim kraljem nasproti z isto močjo, s katero je nastopila nekdaj zoper Atila. Število katoličanov je večje, kakor je bilo le kdaj; kar je izgubila v starem svetu, si je obilno osvojila v novem svetu. Tudi resnično ne vidimo nobenih znamenj, da bi se že bližal konec nje kraljestva. Videla je začetek vseh vlad in vseh cerkvenih ustanov, kar jih je sedaj na svetu, doživeti in preživeti utegne tudi konec vseh. Bila je velika in slavna, preden so Saksi stopili na tla britanska, preden so Franki prekoračili Reno, tedaj, ko je v Antiohiji še slovela grška zgovornost, ko ho v templu v Meki molili še malike. In stati utegne v isti moči, ko bo kdaj kak potnik iz Novo Zelandije prišel na širno pustinjo, stopil na razmetane obloke londonskega mesta in risal razvaline cerkve sv. Pavla. Ako premislim strašne viharje, ki jih je prebila rimska cerkev, ne morem prav umeti, kako bi razpadla. Zares, ta cerkev je mojstersko delo človeške modrosti! V prošiem stoletju jo bilo papeštvo tako po nižano, da je bilo v zasmeh brezvercem, da so jo celo protestantje bolj pomilovali, kakor sovražili, in ni čuda, da so celo bistrovidni opazovalci človeških zgodb mislili, da bode rimske cerkve konec. Gospodarila je brez-verna oblast; papež je umiral v ječi; najvišji francoski prelatje so živeli v tujini od miloščine protestantov; najveličastnejše cerkve so bile izpremenjene v triumfske ternple in banketne dvorane političnih društev — v takih časih bi človek res pričakoval, da bode konec starodavnega kraljestva. A ni prišel konec! Arabci pripovedujejo, da so veliko piramido v Gizehu sezidali kralji iz pred-potopne dobe in da je le ona izmed vseh človeških del premagala nasilje voda. Taka
je usoda papeštva. Velika povodenj jo je preplavila, a v valovju je ostalo neomajno, in ko je voda odtekla, je molelo samo izmed razvalin sveta, ki je prešel, in dvigalo se kvišku v solnčnem svitu. Holandske republike ni bilo več, izginila je nemška država, izginil benečanski veliki svet, stara svičarska zveza, izginili so Burboni, francoski parlamenti, francosko plemstvo. A rimska cerkev je stala neizpremenjena!«
Tako protestant veliki angleški zgodovinar Macaulay. Večnost cerkve je videl, le te vere mu je še manjkalo, da je ta večnost večnost božje moči. Mi pa imamo tudi to trdno vero — kdaj pa je človeška modrost zgradila tako stavbo in modrost katerega človeka? — in v tej veri bijemo boj z modernim brezverstvom. Težak je boj, marsikdo omahne v tem boju — žalost nam stiska srce, ko gledamo okrog po slovenski domovini — a le za hip nas ne zapusti trdno, neomajno prepričanje, da bode čas pometel tudi te nasprotnike, in naj bi bili gigantje! katoliška cerkev pa bo stala na veke!
Če torej sovražite cerkev, le sovražite jo — a vedite, da je kamen spotike. Padli bodete vi, in ne ona! Če mislite, da je »nemico«, vedite tudi, da je — »nemico eterno«, večni nasprotnik!
Shod obmejnih Slovencev v Jarenini.
Mnogobrojni politični shodi vsepovsod najbolj pospešujejo politično zavest med našim ljudstvom, ker živa govorjena beseda naredi večji utisek na človeka nego spisana. To dejstvo vedno bolj spoznavamo tudi ob severni meji slovenski. Shod, katerega je ja-reninsko politično društvo priredilo v nedeljo dne 29. aprila v Jarenini, je bil od vseh dosedanjih najlepši in najbolje obiskan. Bila je omenjeni dan zastopana na shodu jareninska župnija skoraj po vseh svojih zavednih posestnikih, tudi sosedov je precej došlo.
Govorniki so nastopili štirje; najprej sta govorila naša deželna poslanca Lendov-šek in Robič, potem narodna posestnika Mlakar in Novak iz Slov. Bistrice.
Posl. L e n d o v š ek je v navdušenem
ITa Vestfalskem.
PiSe J. Knific.
XIV.
Bruch, 10. aprila.
V Bismarcku sem pastiroval tri dni; z vspehom sem pravzadovoljen : velika večina je prejela svete zakramente. Pa kaj bi tudi ne? Saj jih je goreči gospod pastor vabil na vse mogoče načine: v cerkvi, v šoli po otrocih in privatno. In res, na cvetno nedeljo se je zbralo k pridigi toliko Slovencev, da je rekel gospod pasto?: »Sam nisem vedel, da h je toliko.« In pridigoval sem jim, pridi-goval celo uro. Fo pravici povem : nisem prijatelj dolgih pridig; kar je čez pol ure, je preveč, če se duhovnik na pridigo skrbno pripravi, lahko poee v pol uri več, ko drugi, ki celo uro govori tje v en dan. Ce pa vidiš pred seboj toliko ljudij, ki leto in dan ne slišijo slovensko besede božje, in jih hočeš podučiti vsaj v najvažnejših resnicah svete vere, min« ti čas, da sam ne veš kedaj.
Koliko je bilo med poslušalci takih, ki o leto in dan niso slišali besede božje v
svojem materinem jeziku! Saj tukaj še ni bilo slovenskega duhovnika. In kako vpliva taka pridiga na ljudi! »Ko bi imeli v fari duhovnika rojaka, bilo bi vse bolje. Gospod, ostanite pri nas.« Zraven mene sta sedeli dve ženski, ki sta celo pridigo jokali. Pa res, človeku se kar milo stori, če sliši slovensko pridigo. Spomni se na domovino in na srečne vesele nekdanje dni. In tukaj na tujem? Človek se trudi in muči, pa vendar ni srečen. Zares: ljubo doma, kdor ga ima. Denar sam še ne osreči človeka.
»Pa kam ste prejšnja leta hodili k spovedi ?«
»V Hiillen, gospod, ali pa — nikamor.«
O tem hiillenskem »gospodu« sem čul pripovedovati že večkrat. Dobil je nekje slovensko izpraševanje vesti; to si je izpisal na list, in na drugo stran nomško prestavo. Pride k njemu kak Slovenec, jzvl«.če gospod iz žepa ta list in bere grehe; spovedetiec pa odgovarja z da ali ne, in če treba, na prste pokaže število grehov. Ko nalaga pokoro, izvleče rožnivenec ter ga pokaže Slovencu; tudi ta potegne iz žepa svojega, prikimata jeden drugemu, pa sta zgovorjena.
Prav rabna knjiga po teh krajih je An derlova »Pomoč bolnikom«, ki je sestav-
ljena, če se ne motim, v dvanajsterih jezikih. Pastor v Bismarcku jo rabi pogostokrat. Tudi on je želel posnemati hUllenskega gospoda. Žal, nisem imel v mašni knjižici ni-kakega izpraševanja vesti. Toda stoj! Spomnim se, da hranim v kovčegu katekizem, ki ga je izdala naša družba sv. Mohorja. Jezil sem se že sam na seboj, čemu da vlačim s seboj to knjigo. Pa glej, kakor nalašč ima katekizem v dodatku najpotrebnejše slovenske molitve in precej obširno izpraševanje vesti. Prinesem ga gospodu pastorju; bil ga je vesel bolj, kakor Če bi mu podaril ne vem kaj. Prestavim mu v nemščino najpotrebnejše stvari, in bilo je ustreženo njemu, pa bo v sili postreženo tudi marsikateremu Slovencu.
Pokazal pa mi je gospod pastor hudo rano nekaterih Avstrijcev, tudi Slovencev, namreč divje zakone. Mlad fant bi se rad oženil; doma pozna pošteno kmečko dekle; piše po njo. Le ta pride, pa ne prinese s seboj dovolj dokumentov. Fant si je uredil stanovanje ; za njo ne more najeti druzega in posledica je: divji zakon. Vsi dušni pastirji so mi tožili, koliko imajo sitnostij, predno dobe Avstrijci potrebnih papirjev. Vs.i stvar se zavleče časih čez pol leta. »Pa sem
govoru zbranim pojasnil krivice, ki se gode štajerskim Slovencem v šolskem oziru. Nemci se zovejo velik kulturen narod, kar tudi so, toda ubogim Slovencem ne privoščijo, da bi se potom narodne izobrazbe po narodnih učiliščih povzdignili do višje kulture. Le brati, pisati, računiti naj bi se naučili, do višje izobrazbe Nemci Slovencem zapirajo pota, da bi nas temdalje lahko izrabljali kot sužnje. Ni ene slovenske gimnazije, niti realke, niti meščanske šole nam ne dajo, dasi nas je tretjina prebivalstva v deželi pa tudi tretjina vseh davkov naša. Še v ljudskih šolah zatirajo naš jezik. Ljudska šola ima namen otroke naučiti najpotrebnejšega v materinščini, ni pa zato, da bi se slovenski otroci učili le blažene nemščine. Nekaj se je itak uče, mi se temu tudi ne ustavljamo ; toda kdor se je hoče popolnoma naučiti, ima priliko za to v gimnazijah in realkah.
Dež. odbor štajerski ima za vsako malenkostno stvar dovolj denarja, za slovenske potrebščine pa ga nima. Graški jahalnici daje 400 gld , telovadnici 700 gld., drsališču 3742 gld. podpore na leto, ptujska gimnazija stane 15.861 gld., mariborska vinorejska šola pa 17.600 gld. To so nemški zavodi, za katere tudi Slovenci prispevajo. Nemci imajo vse, več nego jim treba, blovenci ničesar. Slovenske paralelke ne zaslužijo skoraj tega imena, kajti razun veronauka, latinščine, matematike in slovenščine se itak vsi drugi predmeti uče v nemščini.
Mnogo smo tudi krivi sami. Es be-Bchvvert sich niemand! je rekel nek okrajni glavar rodoljubu, ki ga je grajal, zakaj občinam ne dopisuje v slovenščini Zato treba tirjati od Boga nam dano pravico. Vse nemške dopise vrnimo glavarstvu in drugim uradom in tirjajmo slovenske. Tirjajmo odločno slovenskih višjih učilišč: v Ptuju slov. dež. gimnazijo ali vsaj slov. paralelke, v Celj u višjo slov. državno gimnazijo mesto dosedanjih samostojnih slov. gimn. razredov, vsaj šest slov. meščanskih šol, slov. višjo realko; več slov. obrtnih šol, popolnoma slovensko kmetijsko šolo in slov. učiteljišče v Mariboru. Tudi ee naj polovičarske paralelke preosnujejo v popolnoma slovenske.
jih parkrat že pošteno podrezal pod nos te avstrijske oblastnije. Pa vsak hoče biti nedolžen : županstvo zvrača krivdo na glavarstvo, glavarstvo pa na županstvo. In vendar je navadno jedno počasno istotako kakor drugo.«
Saj mlada človeka večinoma nista napačna; sicer spolnujeta zvesto svoje verske dolžnosti. Pa razmere jih silijo, živeti v grehu In kdo je kriv tega greha? . . . Avstrijske oblastnije so znano vestfalskim dušnim pastirjem po svoji počasnosti.
Pripeti se včasih tudi, da slovenski župniki dopošljejo slovenske dokumento iz far nih matic. Prav je, dragi moji sobratje, da uradujete slovenski; kdor votli dandanašnji še nemške matice, on se je preživel, on no spada v dvajseto stoletje. Le za one Slovence, ki se selijo v tujino, naj bi se izdelovali latinski dokumenti; sicer mora dotič-nik plačati samo za prestavo dvajset mark in ob jednem se zadeva zavleče najmanj teden dnij. Torej: ne quid nimis!
Prigodi se tudi, da Slovenec vzame za ženo Nemko protestantovko. Znana sta mi dosedaj dva sluStja v Sodingenu. Poročila sta so samo pred protosUntovskim pastorjem; otroci so iuteransko »zreioni. TaU ;/»•
Tega nam seveda ne privoli deželnozborska večina, zato pa proč od Gradca. V Maribor moramo dobiti vse potrebne slov. deželne urade z slov. namestniškim oddelkom.
Da emo slov. posl. zapustili Gradec in svetu z jasnimi dokazi dokazali popolno upravičenost našega koraka, to Nemce peče. Pravo smo zadeli. Zato pa vsi v boj, ne omahnimo v borbi, Bog, ki nas do sedaj ni zapustil, nam gotovo tudi v bodoče ne bo odrekel pomoči. Vojskujmo se z Bogom; v trdnem zaupanju v njegovo gotovo pomoč delujmo za boljo bodočnost našega naroda in zmaga ne bo izostala, kajti kjer je pravica in resnica, tam je tudi Bog !
Posl. R o b i č je v svojem temeljitem prepričevalnem govoru zbranim volilcem pokazal, kako nas Nemci silno tlačijo v gospodarskem oziru. Slov. davčni denar se skoraj brez izjeme porablja za nemški del dežele, tudi v podporo »Siidmarke«. Slovenci so izključeni iz deželnih služb. Čeravno sta za mesto ravnatelja mariborsko vinorejske šole prosila med 18 prosilci tudi dva Slovenca, ki sta imela najboljša in sama odlična spričevala, je vendar to mesto dobil pruski državljan; tudi mesto vrtnarja je dobil Prus. To je hvalisana nemška pravica!
Našim dijakom dež. odbor ne podeli nobene štipendije. Na celjski gimnaziji je celo nemško učiteljsko osobje predlagalo tri revne a pridne slovenske dijake, a deželni odbor se jih ni usmilil, nego je podelil štipendije Studentenheimovcem in sinovom Celjanov, ki so itak na gorkem. Za regulacijo Pesnice dež. odbor ničesar ne stori. Poslanec je že 1. 1896 predlagal nujno regulacijo Pesnice, pa do danes se še ni ničesar storilo. Pač ko so izstopili poslanci, je vlada pritisnila na dež. odbor, da je ta moral poskrbeti takoj načrt in ga predložiti sedanji sesiji. Toda Nemcem to ni slo v glavo; da bi veljal pred svetom ta načrt kot dokaz ljubezni do Slovencev, so si naročili nekaj premotenih slovenskih kmetov, katerim so se hoteli pokazati silno milostne z obljubo, da sedaj oni izvrše regulacijo Pesnice. Pa njih hinavščina je postala kmalu splošno znana: ko je došla deputacija v Gradec, je bil načrt že izgotovljen, kar je bilo le delo vlade, pa ne nemških poslancev.
(Konec prih.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 7. maja.
Jezikovni načrt za Češko in Moravsko je po poročilu praške »Politik« sedaj definitivno rešen v ministerskem svetu in ga toraj vlada brez ovir lahko predloži zbornici. Ob jednem s tem načrtom predloži vlada še več zakonskih osnov glede delitve okrožij in okrajev. Ker pa mora te predloge poprej odobriti še češki deželni zbor, bo imel ta priliko vendar le govoriti o jezikovnem načrtu.
Na notranje - političnem bojišču ni dosedaj še nikakih sprememb. Na dnevnem redu je prej ko slej obstrukcija in sicer seveda le mladočeška obstrukcija. To se ne
kemu konservativnemu dopisniku dunajske »Informacije« zdi povsem neumestno. Pravi namreč mej drugim: Položaja na desnici sicer ne smemo precenjevati, vendar sem mnenja, da obstru^cije ni iskati tam, ali vsaj ne samo tam. Računati se mora ravnotako z obstrukcijo levičarjev. Govor poslanca Men-gerja je nekaka napoved, ki jo morejo prezreti le neizkušeni politiki. V nemški liberalni stranki, katera je grozno razburjena radi dunajskega vprašanja, kakor tudi pri Schonererjancih in socijalnih demokratih gotovo ne manjka mnogo za obstrukcijo. Seveda še ni rešeno vprašanje, toda mogoča je taka rešitev. Nevarnost za vlado, parlament in ustavo je vedno pretila od leve strani in po mojem mnenju, jo je se tudi danes iskati na tej strani. — Mogoče, a precej neverjetno je, da bi levičarji nasprotovali vladi, s katero niso zadovoljni Čehi.
Lepe besede — a dejanja? V ponedeljkovi seji tirolskega deželnega zbora je odgovoril namestnik grof Merveldt na sledečo interpelacijo : Jeli c. kr. vlada voljna naročiti svojim organom, da odločneje postopajo proti časništvu, ki onečasča vero in nravnost, ter proti krivcem uvedo in z vso strogostjo izvedo subjektivno postopanje? Grot Merveld je izjavil v ime vlade, da tudi ona prišteva vero in nravnost mej ona pravna dobra, glede katerih zahteva javni interes, da se jitn zagotovi zakonito varstvo, ako jih stavi v nevarnost javno časopisje. Ako bi se kedaj grešilo proti temu načelu, vlada gotovo ne bode odrekla svoje pomoči. Izbera sredstev, ki nam jih daje na razpolago sedanji v marsikakem oziru preosnove potrebni zakon, je pridržana za vsak po-samni slučaj. — Besede so torej lepe, a kako se izvršujejo v dejanju, nam kaže dovolj jasno vsakdanja izkušnja.
Dve napitnicl v Berolinu. V soboto je priredil cesar Viljem v kraljevem gradu dvorni obed na čast avstrijskemu cesarju, svojemu zavezniku Franc Jožefu. Pri ti priliki sta napila cesarja drug drugemu in njujine besede so važne v marsikakem oziru. Cesar Viljem, ki je prvi dvignil čašo, je imel, kakor je to že njegova navada, kar cel govor. Zahvaljeval se je avstrijskemu cesarju v svojem in v ime celega naroda za časten obisk; izjavil, da spozna njegov narod v visokem gostu zvestega prijatelja in zaveznika njegovega starega očeta, očeta in cesarja samega; temu zavezništvu se je sedaj še pridružila ljubezen in prijateljstvo. S svojim obiskom je pokazal avstrijski cesar, kako trdna in zanesljiva je trozveza, ki ni samo soglasje v mislih knezov, marveč se je tekom časa globoko uživela in se je ne more nič več raztrgati. Skupni interesi, skupna čutila vežejo tri narode že nad dvajset let, in akoravno prezirani in ostro kritikovani, so ohranili ti trije narodi mir in se smatrajo ria vsem svetu kot zastava miru. Tako se klanja danes nemški narod modremu in najstarejšemu zavezniku te zveze. Proseč blagoslova za svojega mladega sina zaklical je cesar Viljem trikratni hurrah našemu vladarju. Nato je odgovoril cesar Franc Jožef:
kone pripoznavajo tukajšnja skofijstva kot veljavne; vendar pa je katoliški poročenec izobčen iz svete cerkve. Jeden izmed teh re-vožev je prišel tudi v cerkev k slovenski pridigi, in tudi drugače liodi k sveti maši; sioer se me je izogibal. Pravijo, da bo žena postala katoličanka, kakor hitro ji umrjo sta-riši, ki so zagrizeni protestantje.
»Gospod kaplan, pridite gotovo še drugo leto; bilo je tako prijetno,« so me vabili ljudje. »Bismarcka ne smete nikdar izpustiti, gospod profesor,« mi je zatrjeval gospod pastor. »Imate dolge poletne počitnice; pridite na Vestfalsko; pri meni ostanete, kolikor časa hočete. O Velikem Šmarnu bova peljala „Estrajharje" v Kevelar ob holandski meji.«
Zapustil sem Bismarck in najprijaznejšega gospoda župnika. »Pa vsaj prihodnje leto morate priti zopet in dalje časa ostati pri nas,« mi je dejal pri slovesu.
Zopet sem v Bruchu. Tukajšnji pastor se razlikuje od druzih po tem, da je bolj resnega značaja. Tem bolje, se človek pomeni tudi kaj resnega. Govorila sva o nemški in avstrijski politiki. »Vaš parlament,« mi je dejal, »to je sramota za Avstrijo ; pri nas bi
kaj tacega ne bilo mogoče.« Povpraševal me je po »Los von Rom« - agitaciji; za to se Nemci sploh zelo zanimajo. »Na češkem je mesto Aussig kar in corpore prestopilo k protestanom, od mežnarja do župnika. Kako more vlada kaj tacega trpeti?«
»E kaj,« sem dejal, »katoliška cerkev ne bo izgubila ničesar; protestanti se bodo pomnožili za nekaj brezvercev.«
Vestfalci in Porenci nočejo biti Prusi; sami se imenujejo »Rheinlander« je. Pri njih je kakor pri nas Prus prototip brezozirnega blaziranca. Leta 1866 je govorilo ljudstvo: »Prusi so premagali Avstrijo«, ne: »mi smo zmagali«, dasiravno so tudi oni šli na vojsko.
Kako sodi vestfalska duhovščina o Bismarcku : »Vsakdo mora priznati, da je bil Bismarck mož železne volje in mož, kakor jih le malo rodi vsako stoletje. Seveda je bil v izbiri sredstev brezoziren, zlasti še nasproti katoliški cerkvi. Bil je pač protestant.« Studi pa se jim njegovo češčenje in poveličevanje.
Z živo besedo mi je opisoval pasijonske igre v Oberammergauu in me navduševal, naj jih grom gledat. Mož je obhodil mnogo sveta.
Ginjen po iskrenih besedah Vašega Velifon-stva zahvaljujem se iz polnega srca za krflni pozdrav, katerega mi je pripravilo Vaše ličanstvo, in spominjam se s toplim prizna njem krasnega vsprejema od strani glavnega mesta. Srečen sem, da mi je bilo dano v spolnitvi želje, katero sem že davno gojil, v krogu Vaših stisniti roko Vašemu Veličanstvu. Neomajno prijateljstvo, ki nas druži, tvori tudi dragoceno dobro naših držav in narodov. Razširjeno s zvestim sodelovanjem našega čeetitega prijatelja in zaveznika Njegovega Veličanstva italijanskega kralja, po meni to prijateljstvo za Evropo trajno poroštvo miru. Za gojitev tega uspešnega dela, katero sem imel srečo ustanoviti z Vašim slavnim starim očetom, pridobilo si je Vaše Velič. kot odločen varuh za vse dele te dragocene dedščine neminljivih zaslug. Z veselo nado na dolgotrajnost našega prijateljstva dvigam svoj kozarec na blagor Vašega Veličanstva in vse kraljeve rodbine. Živeli! — S tema napitnicama je z nova zapečatena trozveza, posebno je pa z govorom našega cesarja oveseljena Italija, ki je že menila, da so jo izbacnili iz nje.
V nemškem državnem zboru se vrši te dni razgovor o načinu pokritja večjih stroškov, ki jih zahteva pomnoženje nemške mornarice. Na vrsti sta pred vsem sprememba državnega kolkovnega zakona in pa carinski tarif, ki bodeta podlagi pri konečnih sklepih budgelne komisije. Poslanec Richter je svaril poslance, naj ne bodo preradodarni, ker preti nevarnost, da se bo dovolilo več, nego se potrebuje. Novih davkov ni treba konečno dovoliti, marveč le za prihodnja leta, k večjemu do 1. 1905, ker bi sicer s previsokimi dovolitvami zagledali beli dan novi vladni načrti glede pomnoženja mornarice. — Poslancu se je gotovo zdelo, da vlada računa samo na to eventuvalnost.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7.
Nov naskok na slovenstvo.
proces, ki
se vrši
na naši
maja.
Žalosten severni meji na Koroškem in Štajerskem, zdi se našim nasprotnikom še prepočasen, dasi se nam oči-vidno leto za letom krči ozemlje. Dasi nam javna šola potujčuje mladino, dasi nas vsa deželna in državna oblastva ovirajo na vsakem pokretu, dasi obstoje mogočna društva, zlasti »Schulverein« in »Siidmarck*, ki iz-podkopujejo korenike našemu narodnemu drevesu, vendar ginemo Slovenci po mislih naših kulturnih sosedov še prepočasi. Izmislili so si v zadnjih dneh močnejše, vspeš-nejše sredstvo, da nas čim preje spravijo s sveta. Graška dnevnika, ki sta v službi nemške nenasitnosti, namreč »Tagespost« in »Grazer Tagblatt«, sta prinesla v nedeljski številki oklic, da naj se ustanovi za alpinske dežele, kakor je že v sudetskih, »Sudmar-kisehe Volksbank« z jasnim namenom, da se nemški kapital organizuje proti nam. Brezdvomno prične ta banka v kratkem času svoje za nas osodepolno delovanje. Slovenska posestva bodo padala hitrejše, nego doslej, v nemške roke, nemška obrt in trgovina bode vspešnejše, nego doslej, izpodrinjala našo.— Pogled v našo bodočnost bi bil brezupen, ako bi tudi mi sami ne imeli sredstva v rokah, s katerim lahko ta silni naskok nasprotnikov odbijamo. Imamo že nekaj gospodarskih organizacij, a za naše razmere še vse premalo. Nujno je potrebno, da pre-prežemo z gospodarskimi organizacijami vso zemljo, kolikor jo je še v naši lasti, in sicer moramo vse sloje našega naroda gospodarsko organizovati. Zlasti ob mejah, kjer je naval nasprotnikov najhujši, treba nam gostih in močnih gospodarskih društev. Obmejna gospodarska društva pa se bodo le s težka branila gospodarski premoči nemških napadovalcev, dokler obstoje vsako samo zase in brez tesne zveze z gospodarskimi društvi v sredini domovine. Zadnji čas je, da se napravi enotna zveza vseh gospodarskih društev za vse slovenske dežele, potrebno je, da naši večji denarni zavodi stopijo v ožjo dotiko z drugo gospodarsko organizacijo. »Naša straža«, ki naj varuje našo posest, spi, upamo, da vendar še ne ne-vzdramno smrtno spanje. Z ustanovitvijo siidmarkine banke nastane za naš obstoj hujša nevarnost, kakor so bile vse dosedanjo. Treba nam velike pozornosti, da nevar-
nost kako odvrnemo, zlasti »Naša straža« naj se v ti skrajno opasni dobi vzdrami in naposled vendar začne dejanjsko stražiti naše napadeno domovje.
Deželni zbor kranjski je v soboto popoludne z nemškimi in narodno-napred-himi glasovi sprejel premenjeni zakon o deželnem kulturnem svetu. Tako so napred-nj'ki razkrili vso tisto ljubezen do kmetskega lju^tva, s katero so ropotali pri občnem zboru »Kmetijske družbe«. Prišla je dalje na vrsto uravnava zdravstvene službe. Dež. zalon iz 1. 1888 uravnava zdravstvene službe \ občinah. Pri izvrševanju tega zakona pa so se pokazali marsikateri nedostatki, katere j) treba odpraviti. Sedaj je dež. odbor predožil premembo zakona, iz 1. 188S. Tako se ioloča v novem zakonu, da okrožni zdravnil dokaže vsaj dveletno praktično službovane pri nastopu službe. Definitivno nastavljenim zdravnikom se zagotovi letnih 200 kon aktivitetne doklade. Vsaka vdova dobi nt glede na plačilni razred 800 kron pokojnin na leto. §9. določa, da se za plačevanje zdravstvenega osobja pobira v občini, kjer ;ma zdravnik svoj sedež, triodstotna, v dvigih bolj oddaljenih občinah dveodstotna doklada na davke. Druge premembe se tiejo drugih podrobnih določil. Sprejeto. Končlo je upravni odsek poročal o samostalnem predlogu posl. Lan-gerja, da se izda no vila k lovskemu zakonu, po kateri Iv se zajca ob vsakem času v katast. obč. z večjimi vinogradi v brambo vinogradništa smelo pobijati. Upravni odsek je svoj jredlog raztegnil in predlagal, da se v gopodarsko brambo kmeta zajca sploh izloči iz vrste lovske živali, ne pa samo po vinoodnih krajih. Posl. Langer je govoril prot tej razširjatvi in predlagal, da se vsprejmesamo njegov predlog ne pa dodatek upraviega odseka. Posl. Pakiž in Zelen govorila sti za predlog upravnega odseka, češ, da je na korist sadje-reje. Sicer bi pa bilo zacev za lovce tudi tako dosti, naj se vsprejne tudi najstrožji zakon. Dr. Tavčar je izjivil, da bode glasoval za predlog upravnega- odseka, ker ako bi ne glasoval za to, bi se porabilo za agitacijo proti njemu. Pri glasovanju je bil vsprejet samo predlog Lsngerjev, predlog upravnega odseka je padd. Posl. Jelovšek je poročal o preložitvi okrajije cesteTreb-nje-Čatež - Moravče pri Čatežu ter je bil sprejet predlog: M cestnem okraju Trebanjskem se nahajajoča občinska cesta, ki se v Trebnjem od drživne ceste odcepi in se stika v Račjem Se ti z deželno cesto Radna-Mokronog-Velika L«ka, se uvrsti med okrajne ceste. Dež. odbrru se naroča, da radi izvršitve tega sklepa potrebno ukrene, glede uvrstitve občinskii cest Trebnje-R a č j e s e 1 o in Dol. Nimškavas Trebelno med okrajne ceste se je sprejel predlog: Prošnji okrajnih cestnih odborov Litija in , Trebnje, da bi se razve|avil zakon o preložitvi okrajne cesto Trdmje-čatež-Moravče pri Čatežu, se ne ugodi. Dež. odboru se naroča, da v svrho izvršitve projekta, odobrenega za preložitev, čim prej mogoče potrebno ukrene. Posestniki iz Rodne so prosili, da se jim izplača odškodnina za odstopljeni svet za deželno cesto Trebnje-Mirna. Poročevalec posl. Povše je izjavil, da je dež. stavbinski urad že prejel nakazilo za to in je torej prošnja rešena. O prošnji županstev F a r a - B a n j a 1 o k a za ustanovitev zdravstvenega okrožja se je naročilo dež. odboru, da stopi v smislu prošnje v dogovor z vsemi pri tej stvari interesiranimi krogi in na podlagi teh poizvedeb stavi dež. zboru nasvete. Upravni odjek je priporočal, da se sprejme predlog pos. Hribarja, da se pozove vlado, naj bi se pri bodočem ljudskem štetju ne štelo po občevalnem jeziku, ampak po narodnosti. Di. S c h a f f e r je ogrdnjal ta predlog, da je »ohne Bedeutung«. Pričakovalo se je, da bo torej dr. Schaffer s svojimi tovariši glasoval za ta predlog, a predlog je bil vsprejet samo z glasovi slov. poslancev. S tem je bil dnevni red zadnje seje končan in deželni glavar De tel a je povzel besedo, rekoč: Visoka zbornica mi blagovoli dovoliti, da omejim sklepčni govor na to, da zahvaljujem v imenu dež. zbora ekscel. g. dež. predsednika za njegovo po-žrtovalno vspešno delovanje v odsekih in v dež. zboru. Daljo se zahvaljujem gg. načelnikom in članom odsekov z* njih marljivo,
trudapolno delovanje. Sklep dež. zbora daje dež. zboru veseli povod izražati čustva ne-omahljive zvestobe, udanosti in ljubezni do Nj. Veličanstva presv. cesarja z gorečo željo, da bi ga mili Bog ohranil, obvaroval in blagoslovil. Slava Nj. Velič. presv. cesarju. Zbornica se je z navdušenimi »Slava«-klici odzvala glavarjevemu pozivu, nakar je dež. glavar zaključil zasedanje dež. zbora.
Šolska debata v deželnem zboru koroškem. Pri šolski debati v dež. zboru koroškem se je tudi letos oglasil slovenski poslanec E i n s p i e 1 e r. Povdarjal je, da je del koroškega prebivalstva še vedno brezpraven, ker ima samo dolžnost plačevati davke, a nima niti toliko pravic, da bi so otroci mu podučevali v materinem jeziku. 80 utrakvističnih šol je jednojezičnih, ki imajo na spričevalih rubriko »slovenski je zik« — prazno. Oraž je otepal s frazami, da se z slovenščino nikamor ne more. Vrlo mu je odgovoril posl. Gralenauer. Zavrnil je <Oraža, ki je trdil, da se Slovenec iz Zgornje in Spodnje Koroške ne ume, da tudi Tirolec Prusa ne ume, a to so dialekti, v šoli se pa ne uče dialekti. Ce bo Oraž pisemsko slovenščino govoril, razumel ga bo vsakdo. Mi hočemo, da bi se delil prvotni pouk tri leta slovenski , potem naj se nekaj časa podučuje obligatno tudi nemški. Dobili smo o debati obširno izvirno poročilo, katero priobčimo prihodnjič.
Gospodarski boj na Koroškem. Nemški gospodarski zadrugi v Velikovcu je v soboto deželni zbor koroški dal 5000 kron brezobrestnega posojila in 5000 kron do-določil za podpiranje zadružništva, se ve nemškega, v tekočem letu. Tudi vlado se je naprosilo dat« subvencijo. Slovenski zadrugi v Sinčivesi pri Velikovcu se je odbila vsaka podpora iz deželnih sredstev. V člankih »Boj z dežel, premoženjem proti Slovencem" smo pred tednom pojasnili nagibe, ki so Nemce vodili pri pristranski razdelitvi podpor.
Dramatično društvo itnelo bode jutri v torek dne 8. t. m. zvečer ob 8. uri nadaljevanje letošnjega občnega zbora v mali čitalnični dvorani »Narodnega doma. Vzpo-red: volitve. — K obilni udeležbi vabi društveni odbor.
Imenovan je sodni pristav dr. Štefan K r a u t okrajnim sodnikom v Logatcu. Volitev tržaškega župana. V so
Tboto je bil izvoljen tržaškim županom odvetnik dr. Sandrinelli, ki je dobil še le v isti 3eji tržaško meščanstvo, in dr. Luzzatto prvim podžupanom. Edvard Rascovich je izvoljen drugim podžupanom. Županu so čestitali vsi svetniki razun Dompierija, prvemu podžupanu vsi razun članov democratice in Slovencev, drugemu vsi razun Slovencev.
Šolske vesti. Štajerski dež. šol. svet ge imenoval stalnimi učiteljicami naslednje provizorične učiteljice: Emilija Muška v Št. Lorencu na Dravskern polju, Ana Zupančič St. Martinu, okraj Šoštanj, Terezina Alič na nemški šoli v Vitanju, Franja Freuensfeld .pri Sv. Barbari, okraj ptujski, Ana Pfeifer pri sv. Margareti, okraj ptujski, Marija Tram-puš v Frajhamu. Učiteljice za ročna dela so postale Viktorija Kutzner v Leitersberg Krčevini iz Št, Ilja, Karolina Rožker v Žu-semu in Lokah, Alojzija Požegar pri Št, Martinu pri Vurnbergu, Antonija Bureda v Konjicah. Dovoljenje za možitev se je dalo judmili Lillek pri Novi cerkvi.
Štajerski deželni zbor je v petek rešil deželni proračun v vseh postavkah. Za uravnavo Pesnice dovoli dežela 26.000 kron, ako da država jednako svoto. Posebno živahna debata se je razvila glede imenovanja slov. deželnega šolskega nadzornika za Spod. Štajer. Oglasili so se seveda sami pristni Germani Stallner, baron Hackelberg in grof Stiirgkb. Poslanec Stallner je izvedel baje z zanesljivega vira, da se še letos ugodi ahtevi Slovencev. Zahvaljeval se jo deželnemu odboru za korake, ki jih je storil proti imenovanju, in pozival ga, naj še dalje deluje v tem smislu. Grof Stdrgkh mu je seveda pritrjeval, ter izjavil, da Slovenci nimajo nikakega (!) stvarnega razloga za svojo zahtevo. — Pri razpravi o ljudskem šolstvu jo posl. Hagendorfer zagovarjal stališče katolikov glede pouka v ljudskih šolali.
Štajerske novice. Konkurzni izpit so delali v Mariboru č. gg Jožef Mlasko, Štef. avec, Jožef Potovšek, Karol Presker, Fran Saloven. — Pri ceijakem okrožnem sodišču
ste prazni dve svetniški mesti. Znani drž. pravdnik Ekel upa zasesti jedno teh meBt drugo pa Doxat. Slovencev ne bo noben avanzoval. — Celjskemu županu Stigru so se poklonili vsi mestni uradniki ter mu izrazili zaupanje. Načelnik mestnih uradov Fiirstbauer je hvalil vzorno poslovanje uprave in prosil župana, naj se ne umakne raz svojega mesta. Lastna hvala . . .
Zle posledice občinskih volitev v Celju. Kakor znano, sta višja komandanta mesta Celje Mravlag in Jabornegg izbičala colo rešto mestnih očetov iz občinske zbornice. Ti so sicer odšli, a novi ne morejo vstopiti, ker vse agende prejšnjega občinskega zastopa niso še rešene, za katere je treba kvahfikovane večine, katero bi tvorili izbacnjeni svetniki. Kako si bota Mravlag in Jabornegg pomagala iz te zagate, še ni do-gnano. — Drugo težkočo dela županski sto-lec. Jeden gori imenovanih bi rad zasedel častno in mastno mesto župana, za katero mu je njegov Hefajst pripravil umeten stolec, — a ljudstvo ga noče, nego zahteva Sti-gerja, — ta pa zopet kljubuje ljudski želji in noče več županovati. Tedaj kakor se vidi, imamo v Celju pravo pravcato »hinkende Gemeindevertretung«, kakoršno nam je dr. Mravlag skrpucal. Najhuje pa bo imela trpeti vsled zadnjih občinskih volitev zgodovinska važnost Celja, ker nas zapusti izbacnjeni »Schvviegervater der Weltgeschichte«. Dr. Stepischnegg je namreč v sveti jezi sklenil otresti prah svojih črevljev nad nehvaležnimi Celjani, za katere si je zbiral živo oglje na svoji dišeči glavi, — ter iti osrečovat Celovčane s svojo mogočnostjo. O trikrat srečni Celovec, katerega si je izvolil sam Wolfov tast za svoje bivališče, trikrat nesrečno Celje, katero zgubi evoj veleum!
Nedeljski počitek v Gradcu bodo
bržkone imeli trgovski uslužbenci, ker so se zanj začeli potegovati z vso vnemo tudi socijalni demokratje. Ti so začeli razvijati živahno agitacijo, da ne sme noben delavec, noben član delavskih družin ob nedeljah ku povati. In pri nas ?
Celovški mestni zbor je dovolil za podporo nemškega »Studentenheim.-a v P t u j u (!) 50 kron in ta sklep opravičil s »težkim bojem, katerega imajo Nemci na Južno Štajerskem.« Res, »skrbni« pa so naši nemški mestni očanci! Če pa štajerskih Nemcev ne more več kaj drugega rešiti, kakor teh 50 kron, potem je že slabo zanje! Boljše bi pa bilo, da bi se naš mestni zbor malo pobrigal za zanemarjeno celovško mladino, ki je brez vsake vzgoje in se brez nadzorstva klati po mestnih ulicah, kakor da »rešuje« južnostajersko laž i-nemštvo ! — Dalje je mestni zbor sklenil, kupiti vodno silo krištofovega mlina na Krki za 60.000 K. Potrebujejo to za elektrarno, za katero so se dela že pričela. — Tudi je mestni zbor sklenil resolucijo, s katero pozdravlja drugo železnično zvezo s Trstom ter se zahvaljuje poslancu Doberniku »za njegov marljivi trud pri rešitvi železničnega vprašanja.« Kaj je g. Dobernik tako poseb " nega storil zato, nam je neznano! Ali si morda pridobil posebnih zaslug s tem, da je v prvi vrsti med »obstrukcijonisti« pomagal skozi tri leta zabranjevati vsako delo državnega zbora? — Celovška trgovinska zbornica je tudi s posebno resolucijo pozdravila novo železnico.	»Mir.«
Iz Celovca se nam poroča, da lansko leto od koroškega dež. zbora sklenjeni lovski zakon ni dobil cesarjevega potrdila.
Koroške novice. Pri Št. Petru so našli v Glini utopljenega celovškega komija J. E., katerega so pogrešali že cel mesec. — V rabeljskem rudokopu se je dne 23. aprila ponesrečil 211etni rudar A. "VVoll iz Št. Štefana ob Žili. Ko je Btreljal, zadel ga je strel, da je obležal mrtev na mestu. — V gozdu nad Hiittenbergom so našli mrtvega žandar-merijskega stražmojstra E g g e r - a. Zadela ga je srčna kap. — Blizu Zgornje Bele je v neki bajti udirajoči se strop usmrtil posest-nico A. Dolnik. - V Sorgu nad Št. Vidom sta se stepla dva gostača, ki sta ga bila malo preveč »poluknila.« Gostač A. Salinger je obležal mrtev, njegovega druga pa so zaprli. — Razpisana je do koncem maja služba cestarja v smohorskem okraju. Mesečna plača 36 kron. — Do 20. maja so razpisana dela za p r e 1 q ž. i_te.v ..dr :>. & v n.,-	«	\rw.
lezne Kaple na Jezerski vrh med km 30-2 in 310. Stroški so proračunjeni na 30.136 K. — Uradna deželna učiteljska konferenca bode v Celovcu dno 17. 18. in 19. septembra. Na dnevnem redu je 8 obširnih poročil o raznih šolskih zadevah.
Deželni zbor goriški je dal ženski obrtni šoli »Šolskega Doma« 2000 kron. Vsprejel so je predlog dr. Rojcev, naj se da 150.000 gld. na razpolago dež. odboru za bolnišnične namene. V tej svoti je obsežen tudi denar za nakup sveta v bližini Gorice za zgradbo norišnice. Določil se je najemninski krajcar za Gorico na 8 %. Dornberška občina se je razdelila. Sprejet je bil predlog, naj vlada da 100.000 kron, da se razdele okrajnim šolskim zalogom in da se pokrije z direktnimi in indirektnimi davki 250.000 kron za poboljšek učiteljem. Vlada se je izjavila, da bo skušala zvišati doneske za popravljanje cest. Na interpelacijo glede na stavljenja nemško nacijonalnih profesorjev na srednjih šolah v Gorici je vlada odgovorila s pohvalo tem profesorjem. Odobren je bil proračun, dalje je bil na dnevnem redu prispevek o šoli za ženska ročna dela »Šol. domu« in uravnava Soče. Nato je bil. dež. zbor zaključen.
Umrl je dne 5. maja na domu na Tre belnem č. gospod Karol Zore, slovenski Salezijanec.
Umrla je dne 30. m. m. cerkvenika hči v Št. Vidu nad Ljubljano, Julija Jovan v 25. letu svoje dobe v ljubljanski bolnici. Bila je večletna cerkvena pevka, dobra igralka na domačem odru in občepriljubljena, kar nam priča mnogobrojna udeležba pogreba. Domači pevci so ji pod vodstvom gospoda Navinšeka zapeli nagrobnico.
Iz Št. Vida pri Zatičini. Trditev v »Slov. Naroduc z dne 28. aprila 1900 štev. 97, da svetnik Vencajz pritiska na gospodarski odbor Št. Vidski glede zgradbe vodovoda ali premestitve sodišča iz Stičine, je neresnična, kajti naš državni poslanec gosp. Vencajz se že eno leto sem in sicer od časa, kar je poslal »Slovencu« dotično izjavo, ne peča s temi vprašanji s Št. Vidskim vaškim odborom. On ni bil pri nobeni seji, in pisal ali odposlal nikake prošnje za odbor in se sploh, kakor je izjavil, namenoma s temi vprašanji ni pečal. Mi si štejemo z ozirom na lažnjivo poročilo »Narodovo« v dolžnost to javno osvedočiti. — Št. Vid dne 2. maja 1900. Gospodarski odbor: Franc Zadeln, načelnik, Jožef Laurič, tajnik, Anton Roječ, blagajnik, Ivan Marinčič.
Na Bledu je umrl Jernej Hribar, lastnik najstarejše hiše na Bledu.
Deseti brat — kje je ? — V Špita-liču v kamniškem okraju. Tam biva zakonski par Gregor Drolc, mlinar, in njegova žena Alojzija roj. Piskar iz Motnika, ki sta dobila deset sinov zaporedoma pa nobene hčere. Prvi sin Alojzij je bil rojen 3. julija 1881, za njim Peter, potem France, Janez, Blaž, Martin, Anton, Jakob, Miha in deseti brat: Ignacij, rojen 29. julija 1897. Pojde li deseti brat po svetu, zdaj še ne moremo povedati, ker je premajhen. A kakor kaže, zna dobiti cesar deset vojakov, ker vsi deseteri bratje žive in so čvrsti, krepki fantje. Tudi oče in mati sta zdrava. Ali ni to zanimiv slučaj? Pa naj pove, če kdo ve še za katero tako družino!
Ljubljanske novice. Lurško Mater Božjo pod Rožnikom, katero je popravil kipar g. Rovšek, jo včeraj ob navzočnosti neštevilnega ljudstva vnovič blagoslovil frančiškanski župnik g. P. Ilugolin Sattner. V lepem govoru je povdarjal, da se daje Materi Božji na slovesen način zadoščenje radi groznega bogoskrunstva. Ljudstvo je po dovršenem blagoslovljenju šlo na Rožnik, kjer so bile litanije. — Godbo imamo! Včeraj je nastopila prvikrat nova godba ljubljanskega prostovoljnega društva, ki je imelo na čast svojemu patronu sv. Flo-rijanu sv. mašo v Florijanski cerkvi. V slavnostnem sprevodu so korakala ognjegasna društva iz Ljubljane, Bizavika, Most,, Škofljice, Brezovice, Štepanje Vasi, Viča, Št. Vida in Šiške, v skupnem številu 245 mož. Ši-skarji so mej potom zgubili Kržišnika. Nova godba obstoji iz 25 večinoma mladih moči, ki so se šele nedavno pričele učiti. Za kratko dobo so dosegli že lep vspeh in če bodo vstrajni. obmolkniti bode mora! tudi tisti
ni škandal, a škandal je, da boljše nimamo«
—	Vstrajna turista. Čeha Ivan Koder in Filip Ballek Brodaki sta se mudila včeraj v Ljubljani. Stavila sta, da bodeta v štirih mesecih prehodila peš in brez denarja progo Olomuc-Rim-Neapel. Prehodila sta že 5000 kilometrov. — Proti bogoskruncema Kvasu in Škrlju vršila se bode sod-nijska obravnava v sredo teden dopoludne pred tukajšnjim deželnim sodiščem. — Surovost. Včeraj popoludne je prišel z nekim Kavčičem v gostilno pri Francelju na Rimski cesti neznan človek, ki je brez povoda, še predno je naročil kaj pijače, zagrabil posodo za sol in vdaril po glavi Bin-darjevega poslovodjo, kateremu so je iz rane pocedila kri. Poslali so po stražnika, ki je oba prijazna gosta spravil na rotovž.
—	Ognjegasci nafarbani. Včeraj so se ljubljanski ognjegasci dobro imeli pri banketu v Ferlinčevi gostilni. Veseli so bili, da so spravili v društvo nazaj zopet gosp. Lenčka, ker bi se jih sicer včerajšnje slavnosti udeležilo minimalno število. Nakrat je nekdo telefoniral, da gori pod Tivoli. Razburjenost je bila pri Ferlincu velika. Telefonirali so na grad, ako ogenj še lahko počaka, in z Grada so dobili obvestilo, da ognja ni nikjer in da naj le mirno ostanejo pri Ferlincu. — Kaznovana ljubosumnost. Nabernik Marija ima svojega fanta, ki ji je bil zatožen, da ji ni posebno zvest. Zato se je danes hotela prepričati o resničnosti takih govoric. Fant je pri Dreherju za hlapca in danes zjutraj ob 3. uri je nakrat opazil, da ima strogo kontrolo, ker je stala Micka na straži. Fant je nepoklicano stražo nabunkal in ji zvil roko. Micka je neusmiljeno kričala. Pritekla je policija, ki je Micko poslala v bolnišnico, kjer si »cajta« roko in srce, fant je pa danes kislim obrazom jedel mestni ričet in poslušal, kako župan po stražnicah knjige zapira.
Hugo Badalič odlični hrvatski pesnik in književnik, gimnazijski ravnatelj v Zagrebu, je umrl v 49 letu svoje dobe. — Pokoj mu!
Obesil se je v soboto popoludne posestnik Debelak iz Zlatega repa v velikolaš-kem okraju. Dobili so ga visečega na jermenu na neki bukvi v bližnjem gozdu. V Kosezah pri Trnovem na Notranjskem se je obesil krčmar Josip Samsa, radi družbinskih razmer.
Z brzovlaka skočil je v soboto zvečer pri uhodu na južni kolodvor J. Benedik, 65 let stari posestnik iz Izlakov v litijskem okraju. Bil je popolno nepoškodovan.
Našla se je denarnica s 4 K 20 h in svetinjco. Dobiti jo je pri mestnem magistratu.

Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 7. maja. Vlada jutri predloži načrt jezikovnega zakona za Cehe. Zakon je za Čehe ugoden in deli deželo jo okrožjih. Tu navzoči poslanci izjav-jajo, da Cehi nimajo povoda za obstrukcijo, ker ima desnica v jezikovnem odseku večino in je pripravljena ustreči Cehom za dosego popolne jednakoprav-nosti. Ker ima desnica tudi v plo-nttmu večino, ji je omogočeno prodreti s svojimi spremembami, dočim bi pri češki obstrukciji bil lahko zakon v zbornici nespremenjen odobren. Vlada je pripravljena za vsak slučaj za preložitev in razpust zbornice. Razpust zbornice bi nastopil še-le po sklepu delegacij.
Dunaj, 5. maja. Vesti o odstopa češkega ministra Režeka izvirajo iz mladočeških krogov in so neresnične.
Dunaj, 7. maja. Porotna obravnava proti Milsnerju se ne vrši v Chrudimu, marveč v Piseku.
Berolin, 7. maja. Po slovesnosti proglašenja polnoletnosti prestolonaslednika se je vršil zvečer dvorni obed, pri katerem je cesar Franc Jožef napil prestolonasledniku, želeč rnu blagoslova božjega pri vstopu v javno življenje in pripravljanju za visoko a težavno dostojanstvo. Zvečer ob 10. uri se je odpeljal cesar proti Dunaju.
Pariz, 7. maja. Pri volitvah v zbornico je bilo izvoljenih 10 republikancev, 6 konservativcev, 4 radikalci, 8 nacijo-
2 Bonapartista. Izvršenih je 50 volitev, 30 bode ožjih volitev. Naeijonalni in konservativni listi so polni člankov o zmagi in povdarjajo, da se njihovi poslanci pri ožjih volitvah še pomnože.
Vojska v Južni Afriki.
Lord Robertsove čete so toraj deloma že dospele do reke Vet, od koder je le še nekaj milj do Winburga. Na jednem kraju je po njegovem poročilu konjenica že celo prekoračila imenovano reko. Obrežje so Buri sicer dobro zasedli, toda na celi črti se ne bodo mogli ustavljati.
Mafeking bo kmalu oproščen, ako Buri prej ne ponehajo z obleganjem. General Hunter je prekoračil reko Vaal pri Wind sortonu blizu Warrentona ter bo bržkone napal desno krilo pri Fourteen-Streamsu zbranih Burov, ki se bodo seveda morali umakniti pritisku dveh armad. General Hunter ima 10 000 mož.
Kako se razvijo stvari v bližnji bodočnosti, seveda z ozirom na nejasnost angleških poročil, ni mogoče napovedati, gotovo je le toliko, da se Buri ne bodo mogli več uspešno ustavljati angleškemu prodiranju. In na ta slučaj že Buri tudi računajo. Iz Pretorije nameravajo namreč premestiti sedež transvalske vlade v Leytenburg (Lydenburg) na severo vzhodu od Pretorije, kamor se odcepi železnica Pretorija-Delagoa. V tem gorskem kraju hočejo počakati Buri konca dolgotrajne vojske.
London, 7. maja. Maršal Boberts brzojavlja 5. t. m.: Danes sem došel v kraj, ki je tri milje oddaljen od reke Vet. Buri se dobro zasedli nasprotno obrežje. Tri ure je streljalo nanje naše topništvo, a nismo si mogli priboriti prehoda čez reko. Mej tem pa je Hutto-nova infanterija na konjih obšla bursko desno krilo in prekoračila reko. Hamil-tonova divizija je onemogočila združenje obeh burskih oddelkov. Konjeništvo je naskočilo Bure, ki so ušli in pustili na mestu ubite in ranjene. Bartonova brigada je včeraj severno od Riudama po kratkem boju pregnala Bure z njih postojank.
London, 7. maja. Lord Roberts brzojavlja iz Brandforta 4. t. m.: Infanterija na konjih je dospela do reke Vet, ki se vije nekako od Ladvbranda mimo mesta Vet River - Siding ob železnici Bloemfontein - Kroonstadt. Ostale čete
slede jutri. Železnica do tu je popravljena.
Bruselj. 7. maja. Glasom brzojavke iz Pretorije se je Delarey umaknil proti Kroonstadtu, kjer ima general Botha zbranih 20.000 mož. Govori se, da je general Botha odredil, da se preneha z obleganjem Mafekinga. Preto-rija se utrjuje dalje.
Po sklepu poročila.
London, 7. maja. Iz Mafekinga dohaja poročilo, da so Angleži mesto osvobodili in da je burski general kapituliral s 3000 možmi. Vest dosedaj še ni uradno potrjena.
Umrli ho:
V bolnišnici:
4. maja. Alojzija Lozar, dninarica, 48 let, neo-plilasma. — Peter Kavšek, dninar, 55 let, jetika.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
I M
Cas opazovan ja	Stanje	Terape-		
			Vetrori	
	metra ▼ mm.	po Celzij o		Nebo
Un
•x g »j «
5| 9. zveč. |~736'4 | 14 7 f si. sever | jasno
gl 7. zjutr. 12. popol.
372
735-0
10 7 22-9
6i 9. zveč. | 734 5"
si. vzh. I me„ sr. jfzh del. oblači
00
15'81 si. jug. [ ; jasno 1191 sr. svzh. I del. jasno i 0'0 22-fi |p. m. jzah.j del. obl»č.|
7. ijutr. I 733-6 |2. popol.| 731-4
Srednja temperatura sobote 154",	normale: 12-7* Srednja temperatura nedelje 16 5°, normale: 12-8°.
Lepa, A prodajalna
z dvema skladiščema v Prešernovih ulicah, je za avgustov termin za oddati.
Natančneje pri	420 2—2
Ivanu. Frischu
Marijin trg št. 3.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela j^f
iz mesta in z dežeie BRATA EBEHL v Ljubljani. Frančiškanske ulit*. - Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo iu brez konkurence	13 11-1
Stanovanje
sestoječe iz trph sob z vsemi pritiklinami se takoj odda na Sv. Petra nasipu št. 53.
Stanovanje
v Krojaških ulicah št. 1
obstoječe iz treh sob z vsemi pritiklinami, razgled na Glavni trg,
odtiuti je s 1. avgustom letos.
Natančneje se izve ondi v gostilni „pri Luni".	325 3-1
VABILO
399 1-1
na
OBČNI ZBOR
»Kmetijskega društva v RoYtah pri Logatcu,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
kateri se bode vršil
v nedeljo dn6 20. maja 1900 ob 3 uri popoldne v društvenih prostorih.
V s p o r e d:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1899.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Razni nasveti.
Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan drugi občni zbor na istem mestu in z istim vsporedom ter se bo sklepalo brez ozira na število navzočih udov.
V R o v t a h , dne 5. maja 1900. 427 i-i	Načelstvo.
Na prodaj!
Proda se iz proste roke na javni dražbi v nedeljo, dne 13. maja 1.1., ob 4. uri popoldne
v Železnikih hiš. štev. 24, obstoječe iz hiše, v kateri je že nad 50 let gostilna, dalje hlev, ledenica, prodajalnica, dva vrta i. dr. Hiša stoji sredi trga, blizo cerkve, ima več sob pripravnih za prenočevanje tuicev in še več drugih ugodnosti. — Pi sestvo se proda po najugodnejši ceni. 413 3—3 Več se izve pri županstvu v Železnikih.
Ivan Jax v Ljubljani
Dunajska cesta it. 17
priporoča po jako znižanih cenah
Diirkopp - Diana >. "a" Schladitz-eva kolesa
katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku.
Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto.
V najem se da takoj že mnogo
let obstoječa
klobučar ij a
s primernimi prostori. — Natančneje s» izve pri lastnici Ivani Tratar v Št. Vidu pri Zatičini, Dolenjsko.	423 3-2
Jahalni konj
4 do 6 let star, 16 pestij visok
se takoj kupi.
Naslov: Bruch, Villa Roseneck v Ljubljani.	415 3—3
Razpošiljanje sukata samo privatnikom.
Odrezek, dolg 310 m, zadosten za jedno moško obleko, stane le
pristne
ovčje
volne.
gld. 2 80 iz dobre gld. 3-10 iz dobre gld. 4-80 iz dobre gld. 7-nO iz fine gld. 8-"i0 iz fine gld. 10-50 iz najfinejše gld. 12-40 iz angleške gld. 13 95 iz kaiugarna Odrezek zn črno salonsko opravo 10 gld. Blago za povrSnlke meter od gld 325 više. ludcn v mičnih barvah kos gld. 6- in gld. 9 95; pervieu in dosklng, blago za državne in želez-nlžne uradnike in za tnlarje sodnikov, najfinejši kumgsrni in cheviot, tudi uniforme za iinunčno stražo in orožnike itd. razpošilja po tovarniških cenah dobroznana, poštena
'Toga^suknr" fel • AllM V Bim
Vzorci brezplačno franko. Pošiljanje nats nko po vzorcu.
Pozor! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da se pri naravnostnem naročevunji blago dobi dokaj ceneje, kakor pri vmesnih prodaialcih. Tvrdka Klesel -Ainhof t Brnu razpošilja vse blago po pravih tovarniških cenah, brez "rldejsinega riib.tu.	147 12 —12
i •
ii <DV'G>
! <šnrs>
, s^-a »
©s'o> j **
(£3) i


Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih.

Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd.
Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani------zirane jeklene žice.
289 12—7
Karol Zupančič, Jurjeviea pri Ribnici, Krargsko,
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim
in lesenim blagom.
Priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje 1 ^tfc*»:■<». S.šE 'm. žice, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line. kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. — Ceniki na zahtevanje brezplačno.
m
m
»X-* I1
w **
'a ! €Tr©
I>
o. M a
s* Si a borz a.
D rt« 7. maja,
Skupni državni dolg v notah......98 85
Skupni državni dolg v sreb"i......98-40
Avstrijska zlate renta 4.......116 90
Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron . .	98-10
Ogerska zlata renta 4°/0........117 —
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........92*50
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1776- —
Kreditne delnice, 160 gld........731-25
London vista ........ .	242 80
Nemški drž. bankovci za 100 tn. nem.drž veli	118-32
23-68 19-27 91 — 11-34
20 mark............
20 frankov (napoleondor) ... . ,
Italijanski bankovc'..... . .
C. kr. cekini...........
D nit 5. maja.
3-2% državne srečke 1. 1864. 250 gld.. .	.	168 50
b"l„ državne srečke 1. 1860, 100 gid. .	.	158-50
Državne srečke 1. 1864, 100 pld. . . .	.	204 2 >
4';/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	.	96--
Tisine srečke 4°/0, 100 gld.......138-50
Dunavske vravnavrie srečke 6°;0	256 —
Dunavsko vrikvnavno posojilo 1. 1878 . .	108 50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	95- —
Frijoritetne obveznice državne železnice . .	414-—
» » južne železnice 3°/0 .	325- —
. > južne železnice 5°/0 .	118 40
» > dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............400 —
4°/u srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	385'—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld .	4 i-—
Ogerskega » „ » 6 »	20-75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13' —
Rudolfove srečke, 10 gld..... .	63-50
Salmove srečke, 40 gld. . . . .
St. Genois srečke, 40 gld.....
VValdstemove srečke, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo avstrijske banke, 290 gl Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g! Akcije tržaškega Lloyda. 500 gtd. . Akrije juine železnice, 200 gld. sr. . Splošna avstrijska »tavbinsk«. družba Moiltanska družba avstr. plan. . . Trboveljska pr^raojfarska drufia, 70 Papirnih rubljev 100
j. . . al. v.

175-183 178, 49 2 '1-622' i 797-111 186 638-440. 256'
25
50
50
26 25