Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
V e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj p r e m o žn e rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ t CelOTcn.
Leto XIII.	V Celovcu, 10. velikega srpana 1894.	Štev. 22.
Konec liberalne glorije na Koroškem.
Ni še tako dolgo od tega, ko je judovski liberalizem skoro da neomejeno kraljeval na Koroškem. Kar je pisala „Neue freie Presse", to je bilo kakor evangelje za večino Korošcev; vsaj za tiste, ki so imeli kaj moči, oblasti in veljave. Gorje mu, kdor se je predrznil dvomiti nad nezmotljivostjo ^Ptfnajs tntN^ju d o v s k i h listov! Vse je padlo po njem z najgršimi psovkami, bil je „hujskač“, „ruvar“, „nemirnež“ itd. Hoteli so imeti tak mir v deželi, da se mora vse pokoriti liberalizmu; katoličani naj bi žrtovali svojo versko prepričanje, Slovenci pa zraven tega še svojo narodnost. To kruto gospod-stvo nemških liberalcev je trajalo mnogo let. Le časniki, ktere je izdajal rajni msgr. Andrej Einspieler, so bili nekaka oaza (zelen osredek v puščavi) v tej dolgočasnej puščavi. Ko je rajni msgr. Andrej Einspieler ustanovil slovenski „Mir“ in skrbel za to, da se je list pridno širil med slovensko ljudstvo, začel se je ta „zeleni osredek4' vedno bolj raztegovati, seveda le na slovenski strani dežele. Za nemško stran so se sicer tudi izdajali katoliški listi, pa tisti niso nič prav mogli korenic pognati med ljudstvom ; nekaj so bili premlačno pisani, nekaj jim je pa primanjkovalo sape, ker ni bilo nič političnega gibanja med nemškimi Korošci. Prišla pa je pomoč od zunaj. Avstrijski liberalizem se je začel drobiti v svojem osrednjem taboru, na Dunaju. Nemci so začeli spoznavati, da jih liberalizem le v pogubo vodi in da koristi le judovskim in drugim bogatašem, ki so se vedno bolj bogatili, med tem ko so se srednji in nižji stanovi vedno bolj v revščino pogrezali. To spoznanje je rodilo dve novi stranki med Nemci ; eni so začeli trditi, da je rešitev edino le v tem mogoča, da se ljudstvo h krščanskim nazorom nazaj povrne, da se liberalne postave odpravijo in s krščanskimi postavami nadomestijo. Tako misleči so se združili v krščan sko-socijalno stranko. Zopet drugi Nemci, izrejeni v liberalnih, veri več ali manj nasprotnih nazorih, niso se hoteli okleniti krščanstva, toliko več so te misli, da jih mora nemška nàrodnost rešiti vseh nadlog. To so pa vendar spoznali, da so Judi in njih gospodarski nauki škodljivi za nemški nàrod in da so Nemcem škodljivi tudi liberalci, ker podpirajo Jude in bogataše ter njih gospodarske nauke. Torej so se ločili od liberalcev in ustanovili posebno, nemSko-nàrodno stranko. Ti dve stranki, obe sovražni liberalcem, ste ustanovili svoje časnike, in po teh listih so se novi nauki zatrosili po vseh deželah in tudi med koroške Nemce. Skoraj nevidoma je strohnel liberalizem tudi med koroškimi Nemci.
To bi bilo morda še do bodočih splošnih volitev prikrito ostalo. Ker je pa slučajno prišlo do dveh dopolnilnih volitev za državni zbor, prikazalo se je na enkrat, kako je liberalizem na Koroškem že ob vso veljavo prišel. Volilni okraj Spital-Št. Mohor je prej zastopal liberalec Nischel-ivitzer. Zdaj ko je po njegovi smrti treba voliti novega poslanca, oglasilo se je mnogo kandidatov, pa nobeden iz njih noče pristopiti k liberalni stranki ! Volilni boj bo le med krščansko in med nemško-nàrodno stranko. Liberalna stranka je pa tako onemogla, da si v tem okraju še kandidata postaviti ne upa , le pomislimo, v okraju, kjer prej še nikdar ni bil kak drugi poslanec izvoljen. ko liberalec! Tudi v volilnem okraju Št. Vid-Wolfs-berg se liberalcem ne godi dosti bolje. Postavili so sicer liberalnega kandidata, nekega Domajngo-ta v Labodski dolini, pa le bolj tihotapsko, ker si še povedati ne upajo, da je liberalec; tiste liberalne trobente, s kterimi so včasih liberalne fraze v svét trobili, da bi svojim kandidatom pomagali do zmage, so zdaj popolnoma utihnile ! Liberalne fraze o „svobodi“ in „napredku“ ne vlečejo več ; razvitje liberalne zastave bi njih kandidatu le škodovalo, zato so liberalni listi tako skromni in molčeči postali. Začeli so za nemškimi narodnjaki hoditi in jim roko v spravo ponujati ; to jim pa ne bo nič
pomagalo; njih kandidat bo le malo glasov dobil.*) Sic transit gloria mundi!44 pravi latinski pregovor; Slovenci pa pravijo: „Vsaka reč le en čas trpi.44
Pa ne samo pri nemških kmetih, tudi pri nemških mestjanih na Koroškem je prišel liberalizem ob vse zaupanje. Pri bodočih državnih volitvah bo Elbi odletel, ker se je izneveril nemško-nàrodui stranki, in v mestih Št. Vid-Wolfsberg-Velikovec itd. bo voljen odločen nemški nàrodnjak ; liberalni kandidat še toliko glasov ne bo dobil, kakor krščansko-socijalni. Pa tudi Celovški mandat preide najbrž v nemško-ndrodne roke. Potem ostane koroškim liberalcem samo veliko posestvo, kupčij-ska zbornica in pa oba — slovenska (!) kmetska volilna okraja Beljak-Borovlje (Ghon) in Ve-likovec-Celovec (Kirschner), ako se namreč liberalnemu „bauernbundu“ še enkrat posreči, preslepiti en del slovenskih volilcev.
Ker govorimo že o „bauernbundu“, moramo še povedati, da je pri letošnjih volitvah prav očitno pokazal, da mu ni nič za kmete, ampak edino le za liberalizem. Dokler je „bauernbund44 mislil, da je Winkler liberalec, podpiral je njega zoper Walterja, čeravno je Winkler uradnik, Walter pa kmet! Torej tisti „bauernbund“, ki je pri volitvah v slovenskih krajih vedno trobil: L e kmeta volite, kmet mora kmeta voliti!44, on je to svoje načelo zatajil in je gornjim Korošcem priporočal, naj ne volijo kmeta, ampak uradnika ! Ko je pa nbauernbund44 zvedel, da hoče Winkler k nemško-nàrodni stranki pristopiti, ga je brž na cedilu pustil in priporočil je kmetom, naj volijo Supersberga, misleč da je ta liberalec. Toda „bauernbund44 se je zopet opekel: Supersberg je rekel, da volitve ne sprejme, in priporočil je kmetom nemškega narodnjaka Walterja. Zdaj je „bauernbund“ na gornjem Koroškem ob vso veljavo, in to po pravici. Pa tudi na spodnjem Koroškem se kaže „bauernbund44 v isti liberalni podobi. On podpira liberalca Do-majngo-ta, čeravno se je večina kmetov izrekla, da nočejo liberalnega poslanca. Jasno se torej vidi, da se „bauernbund" bolj potrudi, ustrezati liberalcem, kakor pa kmetom. Morda se bodo zdaj tudi slovenskim (jbauernbundarjem44, tem ubogim zapeljanim kratkovidnežem, oči odprle!
Volilni shod v Melvicah.
O pol dvanajsti uri opoludue dné 5. t. m. se je v Melbičah zbralo kakih 60 do 70 slovenskih volilcev, da se pogovorijo, ktere volilne može bi postavili za občino Brdo in ktere stranke, oziroma kterega kandidata bi se poprijeli. Gospod Franc Grafenauer iz Most pri Brdu je bil izvoljen za predsednika zborovanju. Komaj pa se je posvetovanje začelo in je g. Treiber iz Celovca za besedo poprijel, pridrlo je v dvorano kakih pet učiteljev, ki so kakih 6 ali 7 liberalnih kmetov seboj pripeljali. Prišli so razsajat in nepokoj delat, da bi zborovanje šiloma razpršili. Njih kolovodja je bil nadučitelj Socher, ki se je jako oblastno obnašal, kakor bi bil najmanje kak okrajni glavar. Rekel je: »Mine potrebujemo tujih hujskačev, mi že sami vemo, koga bomo volili. Prej pa ko se zborovanje začne, morajo vsi dvorano zapustiti, kteri nemajo volilne pravice v Brdski občini.44 Eden iz zborovalcev ga je zavrnil, da to ni res, kar je Socher rekel. Kedar so volitve razpisane, smejo se po občinah sestavljati volilni odbori, kteri smejo k svojim posvetovanjem klicati tudi volilce iz drugih občin. Potem je nadučitelj Socher hotel vedeti, kdo je v tistem volilnem odboru, ki je na plakatih podpisan. Gospod Grafenauer je predstavil samega sebe in po imenu poklical tiste kmete, ki so bili v volilnem odboru. „Tedaj pa z lažmi delate,“ klical je Socher srdito, »včeraj sem Grafenauerja praša!, če on kaj vé, kdo sklicuje ta volilni shod, pa on mi je rekel, da nič ne vé.44 Na to je nastal nekak smeh, ker se je Socher sam pripoznal za „objectum foppabile" ; g. Grafenauer pa je čisto prav naredil, da nasprotnikom ni po-
*) Domaingo je že odstopil od kandidature, ker je spoznal, da ne predere.	Ured.
kazal svojih kvart. Potem je g. Treiber svoj govor nadaljeval, pa z veliko težavo, kakor bi po dereči reki navzgor plaval. Pri vsaki besedi so ga nasprotniki ustavljali in vmes kričali. Predsednik jih je opominjal, naj pustijo govornika govoriti, in kedar bo on končal, naj se oni oglasijo za besedo. Pa vse nič ni pomagalo, razgrajali in kričali so neprestano, kakor bi bili besni. Gospod Treiber pa je hrabro uztrajal in govoril naprej. Razložil je pomen volitve in zakaj moramo mi nasprotovati nemsko-nàrodni stranki, ker je namreč tista nasprotna verski šoli in pa Slovencem. Nasprotniki tudi tega niso pustili veljati; učitelj Socher je celò trdil, da so sv. Oče papež odobrili našo šolsko postavo! Ko je g. Treiber svoj govor končal, poprijel je učitelj Socher za besedo , pa ni vedel druzega povedati, ko to, da Peitlerja ne kaže voliti, ker on Ziljske doline ne pozna, od ktere je preveč oddaljen. Tega ugovora mu volilci niso potrdili, saj tudi Winkler menda ne pozna vsake vasi širnega volilnega okraja. Sicer so pa gospodarske razmere v Kačji dolini (Katschthal) ravno take, kakor v Ziljski, torej je ugovor prazen. Socher je hotel še nekaj kvasiti, pa naši volilci so mu vedno ugovarjali, kakor je on prej g. Treiberju. Ko je videl, da ne najde priznanja, prijel je za klobuk in jo popihal, in ž njim je šla vsa njegova garda med rokoploskom in ironičnimi »dobro !“-klici slovenskih volilcev. Odslej se je zborovanje mirno vršilo. Domači posestnik Pip je zagovarjal rajnega poslanca Nischel-witzerja, kterega je bil Socher malo prej imenoval jjSlabega44 poslanca, ter je povedal, koliko se je Nischelwitzer potrudil za Ziljsko dolino in tudi marsikaj dosegel, zlasti to, da se je Ziljska cesta sprejela uajprej med deželne, pozneje pa celò med cesarske. Govorila sta še dva govornika. Eden je razložil, kako se nemsko-nàrodua stranka ravnà po načelu: „Nemcem vse, drugim nàrodom nič44, in kako bo Avstrija le potem srečna in mogočna, ako bodo vsi nòrodi enakopravni in bodo „viribus uni-tis44, z združeno močjo delovali za občni blagor ter v krščanskem miru med seboj živeli. Poslednji govornik je povdarjal, kako je krščansko življenje potrebno ne samo za večno zveličanje, ampak tudi za posvetno gospodarstvo, kajti le potem je kmetu mogoče dobro gospodariti, ako je sam priden in varčen ter z lepim krščanskim življenjem Božji blagoslov pri hiši obdrži, in ako ima tudi krščanske posle, ki so zvesti, pridni, potrpežljivi in varčni, da si za stara leta kaj prihranijo in ne pridejo občini v nadlego. — Volilci so vse govore pazljivo poslušali, in razšli smo se z veselo nado, da bo v Brdski občini zmaga naša. K temu bo pripomoglo gotovo tudi odurno obnašanje učiteljev. Ako jim naša stranka ne ugaja, naj bi bili pa za svojo stranko poseben shod napravili, mi bi jih gotovo ne prišli motit in dražit, kakor so oni nam storili. Njih nakana se je izjalovila, in ljudstvo bo vedelo, pri kteri stranki je surovost in pri kteri mir, poštenje, možtvo, resnica in pravica.
Javni shod v Št. Štefanu ob Žili,
kterega je napravilo slovensko-kat. politično in gospodarsko društvo dné 5. t. m., je bil jako sijajen. Zbralo se je kakih 300 kmetov; vsi prostori Hafnerjeve gostilnice so bili natlačeni. Poslušalci so morali večinoma stati. Vse je šlo gladko, samo to je obžalovati, da g. okr. glavar ni poslal kakega uradnika za komisarja, ampak je ta opravek prepustil Štebenskemu županu, kteri se je izkazal za to popolnoma nesposobnega. Ko je prvi govornik začel govoriti o šolah, je rekel župan predsedniku, da se o šolah ne sme nič govoriti, sicer bo zbor razpustil. Ko je potem govornik začel opisovati delovanje liberalne stranke, je župan spet rekel: »čez liberalce se ne sme nič „šin-fati44, sicer bom zbor razpustil, kajti jaz imam od okrajnega glavarstva dovoljenje, da smem zbor razpustiti ke-
dar hočem." Na to več ko čudno besedo je pa g. predsednik Gregor Einspieler na noge stopil in rekel na blizo tako: „Gospod župan in danes tukaj komisar, predsednik zbora tukaj sem jaz, ne pa Vi. Prašam vas, vse poslušalce, ali je kteri iz vas slišal, da bi bil gospod govornik liberalce z mir j al? Gospod komisar namreč trdi, da je govornik liberalce „zmirjal“ ali „šinfal“ ; to pa ni res, govornik je le povedal, kako so liberalci gospodarili in kake postave so delali; to se pa ne pravi koga „zmirjati“. Vprašam Vas torej še enkrat: ali je kteri slišal, da bi bil govornik koga zmirjal?" Vse tiho, nihče se ne oglasi. Zdaj se obrne predsednik zopet k županu in mu reče: „Prosim zapišite v svoj zapisnik ali protokol, da nobeden ni slišal, da bi bil kdo liberalce zmirjal!“ Odslej se je zborovanje mirno vršilo. Da se pa taki neljubi prizori ne bodo ponavljali, prosimo gospode okrajne glavarje, če že nemajo sami časa in nemajo dosti uradnikov, da bi jih na shode pošiljali, in če so že prisiljeni, druge ljudi postavljati za komisarje (seveda se za to izbirajo dosledno le liberalni pristaši !), naj pa tem gospodom vsaj razložijo, kako daleč da njih pravica seže. Kajti če bi taki nazori veljali, kakor jih je razvijal Štebenski župan, da se o šolah ne sme nič govoriti, da se o političnih strankah n. pr. o liberalcih ne sme nič govoriti, da sme komisar zbor razpustiti kedar hoče, torej tudi brez pravega uzroka, — potem je pravica zborovanja čisto jalova in brez pomena in naj se rajši kar čisto odpravi! Počasi bomo že prilezli v absolutizem nazaj! Mi dobro vemo, o čem se sme govoriti in o čem ne. Komisar sme zbor razpustiti: 1. ako se poslušalci ne pokorijo predsedniku; 2. ako pride do tepeža, ali pa se je tistega bati; 3. ako bi kak govornik ščuval zoper cesarja ali zoper obstoj države ali ljudi nagovarjal za nepostavna dejanja, pa bi mu predsednik ne vzel besede. Da bi se pa ne smelo govoriti o takih recéh, ki niso po osebnem okusu kakega komisarja, da bi se ne smelo govoriti o šolah in političnih strankah, to je naravnost smešno. Toda preidimo k našemu poročilu. Ko je predsednik gosp. Gregor Einspieler zborovalce prijazno pozdravil, dal je besedo g. Trei-berju iz Celovca. Tisti je v daljšem govoru razložil namen in delovanje „katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem". Potem je ponovil naše šolske zahteve zastran verske in ndrodne šole. Povdarjal je, da so nemški narodnjaki ravno taki nasprotniki verske šole, kakor liberalci. Kar se pa tiče krivičnosti nasproti Slovencem, so nacijonalci še hujši, ko liberalci. Kajti liberalec Plener, vodja liberalcev, je privolil v slovenske paralelke na Celjski gimnaziji, nemški narodnjaki pa ženejo strašen krik zavolj te drobtinice , ki bi se imela Slovencem dati. Govornik je opisal g. Peitlerja kot izvrstnega moža, modrega in zraven pobožnega kmeta in dobrega gospodarja. Sklical se je na pričevanje bivšega g. okrajnega glavarja Stampfl-na, kteri je bil Peitlerju političen nasprotnik, pa je vendar proti nekemu rekel, da je on (Peitler) izmed vseh kmetov na gornjem Koroškem najbolj zmožen in pripraven za poslanca. Govornik je še mnogo druzega povedal ; pa ker še toliko prostora ni bilo, da bi se bil človek kam vsedel, nam ni bilo mogoče, da bi bili glavne misli v raznih govorih zapisali. — Drugi govornik, g. K a n d u t iz Šmihela, davno znan kot izvrsten ljudski govornik, je korenito bičal naše nasprotnike in njih krivično postopanje proti Slovanom. Svoj govor je solil in belil s šaljivimi in sarkastičnimi opazkami, tako da je poslušalce vedno pri dobri volji ohranil. — Tretji govornik, urednik g. Haderlap iz Celovca, je opisal slabo gospodarstvo liberalcev, kako so obrtnike in kmete na nič pripravili, dolgove delali, vojaštvo množili in sovražni duh med ndrodi netili in podkurjevali, kako ljudstvo trpinčijo s slabimi postavami. Nemški narodnjaki gledé vere niso nič boljši od liberalcev, le v tem nekaj obetajo, da bodo zoper prevago bogatih Judov na noge stopili in branili kmete in mestjane. Pa Steinwenderju tudi v tem ni dosti zaupati, ker se je iz začetka močno potegoval za zlato veljavo, ktera bo le bogatim Judom veliko milijonov dobička dala, ljudstvo pa za toliko revnejše naredila. Volilci naj se torej odločijo za krščansko stranko. Krajše nagovore so imeli g. Grafenauer iz Brda, g. Žak, Štebenski župnik, in g. S va ton, provizor iz Št. Jurja. Zborovanje je zaključil g. predsednik Einspieler s primernimi sklepnimi zahvalnimi besedami in potrebnimi opomini zastran volitev ter s trikratnim živio-klicem na svitlega cesarja. Po zborovanju je bila prosta zabava, pri kterej smo Ziljane spoznavali za jako prijazne, odkritosrčne in vesele Slovence. Velika škoda bi bila, ko bi nam ta lepi in hrabri Zilan-ski rod ponemčili. Došle so tudi nektere Zilanke v nàrodni noši in nam zapele več lepih slovenskih pesmic. Z mnogimi lepimi in primernimi napitnicami pa je družbo kratkočasil g. Kandut.
Dopisi prijateljev.
(Kronin dar!) V korist družbe sv. Cirila in Metoda so darovali: Frančišek Kranjec, župnik v Breginju 2 kroni 40 bel. Pri pastoralni konferenci v Pliberku zbrana č. duhovščina po č. g. župniku Jos. Skerbincu 26 kron 40 bel. Darovali so pri letošnji pastoralni konferenci zbrani duhovniki Eožeške dekanije: čč. gg. dekan Fr. Šavbah 3 krone, administrator Beljaške dekanije in župnik Sim. Bauer 2 kroni, župnik Janez Godec 1 krono, župnik Andrej Aplen 2 kroni, župnik Fran Virnik 2 kroni, župnik Anton Gabron 2 kroni, kaplan J. Homan 1 krono. Fr. Grafenauer, orglarski stavbar na Brdu, 10 kron. Skupaj 51 kron 80 bel. Lepa hvala vsem darovalcem! Živeli nasledniki!
Izpod lepe. Izvrstna je misel, ktero je sprožil naš vrli „Mir“ v št. 19. t. 1. o osnovi »slovenskega gospodarskega društva". Popolnoma sem prepričan, da se bomo Slovenci na Koroškem le tedaj rešili požrešnega nemškega žrela, ako bomo zboljšali svoje gospodarstvo in ga postavili na trdno slovensko podlago. Zato prosim, slavni odbor „političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" naj se blagovoljno posvetuje in potrebno ukrene, da se bo čim prej mogoče ustanovilo društvo, ki se bo edino le pečalo s slovenskim gospodarstvom.
Slovenski kmet.
Iz Dobrle vesi. Podružnica sv. Mohorja in Fortunata je dobila novo monštrauco prav za njen god. Podoba je strogo gotiška in je res okusno vlita ter lepo pozlačena. Zgoraj se vidi v stolpičastem oboku podoba Matere Božje, ob straneh pa v posrebrenih podobah sv. brata Mohor in Fortunah Lepo se vidi okrasje okoli presv. Bešnjega Telesa, ki ima štirioglato svetišče, na obe strani s kristalnim steklom zadjano. Delo hvali zlatarja Janeza Krajnerja v Celovcu, pa tudi prebivalce v Kokji, ki so med seboj nabrali, kar je bilo treba plačila. Prav je tako in hvale vredno! Naj bi le tudi po sreči šlo popravljanje cerkve, ki se ravno zdaj namerava.
Iz Pliberške okolice. (Kresovi.) Tudi pri nas so goreli na predvečer sr. Cirila in Metoda po hribih in ravninah obilni kresovi. Še celo nekteri prebivalci na sicer mrzlem Temelnu so se letos prebudili. Tudi od tam se je žaril letos kres. Po farnih cerkvah v Pliberški okolici so bile na god slovanskih apostolov slovesne sv. maše z blagoslovom. Bog in solunska brata sv. Ciril in Metod, naša moč in naša tolažba!
Iz Suhe. (Zborovanje podružnice.) Danes je bil za Šuho vesel dan. Tako slavno še nismo obhajali godu sv. Jakoba, našega cerkvenega patrona, kakor letos. Zbralo se je pet velečastitih duhovnikov, ki so obhajali službo Božjo v naši staro-slavni cerkvi, ki stoji že nad pet sto let. Pri cerkvenih slovesnostih so topiči pokali, da se je hrib tresel, domači in Libeliški pevci in pevkinje so pa toliko milo peli, kakor bi kdo angeljce slišal. Točno po dvanajsti uri je bil v bližnjem vrtu shod podružnice sv. Cirila in Metoda za Libeliče in okolico, ki je bil dobro obiskan, po večem od kmetov in samostalnik posestnikov. Med zbranimi smo opazili tudi dva gospoda župana in več gg. odbornikov, le učitelja nobenega. Naši šolmeštri se ljudstvu odtujujejo. Ne vemo zakaj ? Navzoč je bil pri shodu kot c. kr. komisar blag. gospod okrajni glavar sam. Nam je bilo to prav. Naj se merodajna gospóda pri naših shodih na svoje lastne oči in ušesa prepriča, da hodi Slovenec le po postavnem potu in da ne napada drugih nàrodov, kakor delajo naši surovi nasprotniki. Slovenec se poteguje le za pravice, ki so mu zagotovljene po volji Božji, po milosti našega svitlega cesarja in po državni ustavi, kakor so tudi gg. govorniki naglašali. Nastopili so trije govorniki. Prvi je imel daljši slavnostni govor, drugi je razlagal nove poselske postave , in tretji je govoril o kmečkih zadrugah. Dasitudi je solnce pripekalo, kakor v Afriki, so vendar častiti poslušalci ukljub hudi vročini vse govore pazno in z obilnim zanimanjem poslušali, kakor tudi mile pesmice Šmihelskega „Gorotaua“. Le škoda, da »Gorotancev" ni bilo več. S trikratnimi živioklici na svitlega cesarja zaključi okoli četrte popoldanske ure gospod načelnik zborovanje, in pevci zapojejo cesarsko pesem, pri kterej so vsi navzoči ustali. Pri celem zborovanju vladala sta mir in vzgleden red. Gotovo bo s tem shodom pa tudi posestnik vrta zadovoljen, ki je gostom marljivo in dobro postregel. Nam Sušanom in Libeli-čanom pa Bog daj še obilno blaženih shodov doživeti in spodbudljivih naukov poslušati!
Iz Kort. (Gad je pičil deklico.) Že večkrat smo brali v »Miru", da je pičil gad kakega človeka, nikdar pa ni bilo povedano, kaj so z bolnikom hitro počeli. Zato naj tukaj razložim, kako se je to pri nas godilo. Sicer se ne spominjajo ljudje take nesreče, ker nimajo navade, bosi hoditi, navadno nosijo coklje pri delu. — Zadnjo nedeljo o poludne je pičil gad neko deklico v palec na nogi, ko je ravno šla iz Točajev domu v Pristavsko žago. Letela je še nekako deset minut do hiše. Pokazal se je strup najprej s tem, da se jej je izpraznil želodec, izmetala je južino. Skelelo jo je v nogi, ki je hitro otekala, pridružila sta se krč in ote-
klina po životu, mrzlica jo je stresala itd. Ko to izvem, svetujem materi, naj oče rano na nogi malo izreže, da se dobro kri pocedi, in naj rano potem z očetom ali jesihom izpira. Najbolje bi bil amo-nijak, pa tega ni pri rokah, do zdravnika in lekarne je pa tje in nazaj do 10 ur hoda. Od znotraj pa naj jemlje deklič v večih požirkih žganja. Tako priporoča slavni Fran Erjavec v svoji prestavi Šodlerjeve »Knjige prirode" na strani 324. Do večera so bolečine malo polegle, pa nekaj dnij ostane deklica že še slabotna. Na nogo so navezovali pozneje okisanega iva in rano zacelivajo zdaj po domači navadi. Za par dnij bo vse zopet dobro. Ne vem, kaj takemu ozdravljanju poreče kak zveden zdravnik — a pomagalo je!
Iz Sel. (Nesreče. — Raznoterosti.) Iz našega planinskega kraja vam moram žalostne do-godjaje poročati. Pri veselju cerkvenega žegnanja, ktero je daleč okrog na slovesu — zgodila se je grozna nesreča pri kegljanju ! Neki mladenič, ki je kegljal, postavil se je pri odpočitku pred kegljišče in v tem trenutku, ko je njegov sodrug vrgel krogljo, se je gledalec sklonil k tlem in kroglja ga je zadela v čelo nad očesom, da se je zgrudil kakor mrtev na tla. Grozen vik in jok je navstal vsled tega in občna tužnost polastila se je vseh gostov, ko je bil nesrečnež spreviden. Odpeljali so ga v bližnje Borovlje k zdrazniku in kljub strašni rani dohaja mu zdravje. Daj Bog da bi popolnoma ozdravel! Igralci kegljači pa bodite previdnejši, ker kratko veselje provzroči dostikrat dolgi kes. — V nedeljo 22. mal. srpana je neka priletna žena padla s črešnje tako nesrečno, da je drugi dan zjutraj umrla. Poprej nekoliko dni je tudi neki 60 letni mož splezal na visoko črešnjo in si je hotel z vabljivimi črešnjami odgnati dolg čas, a tudi on je padel iz črešnje in zlomil si nogo in se poškodoval v dimljah. Pazite starci, sad prijeten je v paradižu bil v padec! — Dosedaj ni bilo v Selah nobene šole, pa na enkrat bode zdaj uravnana. Želeti je le, da bi se možje o pravem času oglasili, da bi bil pouk slovensk, sicer se otroci ne bodo ničesar naučili, ker pri nas ne razumejo besedice nemške. Pričela se bode že letos v jeseni! Ker ni za šolo potrebne hiše, bode se za letos hiša za ta namen vzela v najem. Glejte, česar človek se najmanj nadeja, pride rado hitro. Zaradi tega pa še ne dobimo prepotrebne ceste, ker v začetku je bilo preveč navdušenosti pri — bokalu, a malo doslednosti v dejanju. ■— Ker skačejo po Košuti brez vsake steze divji kozli in kozice kranjskega Juda barona Borna, tudi Selški prebivalci lahko hodijo po čarobno grdi cesti na Bajtiše in če se tudi živina pri vožnji pogubi in kolesa zdrobijo, to neki nič Selanom ne škoduje, saj je »Thierschutzverein" le za živino mestnih gospodov upeljan in za to so kolarji bolj veseli in kovači bolj dragi, ker imajo veliko dobička od voznikov. Čuda, da orožniki pri svojih ogledovanjih in popotovanjih ne vidijo slabega pota, po kterem morajo zdihovati! Tujci se menda zaradi teh nevarnih potov plašijo priti srkat planinski zrak. Gospod urednik, če se hočete otresti zaduhlega mestnega zraka, pridite v naš kraj, a zabičim vam, da morate seboj vzeti planinske škornje in dober želodec ! H koncu še pristavim, da je nekdo pogorel tukaj in da ima zaradi tega veliko nevolje. Bog nas varuj sovražnikov skritih in — zvitih, in Judov očitih!	Selški.
Politični pregled.
V Brnu je umrl župan in državni poslanec Winterholler. Treba bo voliti novega državnega poslanca. Isto tako še na pet drugih krajih : v Črno-vicah (Bukovina), v Št. Politu (Dolnja Avstrija), v Ljubnem (gornje Štajersko), in dva na Koroškem. Petero teh mandatov so imeli do zdaj liberalci ; pri novih volitvah bodo gotovo par sedežev zgubili.
—	Iz Istre prihaja vesela vest, da pojde okrajni glavar E1 u s c h e g (Elušek) v pokoj. Bil je Slovanom vedno nasprotnik. — Y Brnu na Moravskem se je vršil češki katoliški shod v najlepšem redu. Prišlo je možakov okoli 1500, največ kmetov in duhovnikov. Tudi iz Ljubljane so se nekteri gospodje shoda udeželi. Predsedoval je grof Serenyi. Prvi so zborovalce ogovorili Brnski škof Bauer. Prisotni so bili tudi škof Riha iz Budejevic, mnogo više duhovščine in krščanskega plemstva. Bog daj, da bi ta shod prav mnogo dobrega sadil obrodil! — Časnik »Deutsche Zeitung", ki je bil zdaj v judovskih rokah, kupili so nemški nàrodnjaki Steinwenderjeve stranke.
—	Anarhisti so se prikazali tudi že v Avstriji. Na Češkem so jih 9 zaprli. Našli so pri njih bombe in take reči. — Postave zoper anarhiste so sklenili na Francoskem, Laškem, Španjskem in v Švici. Vsled tega bežijo anarhisti iz teh dežel. Francoska vlada je po vrhu še sklenila, da hoče iztirati vse tuje anarhiste. — Nemško-katoliški shod bo meseca kimovca v mestu Lujvil v Ameriki ; četrti španjski katoliški shod bo pa meseca vinotoka v Taragoni.
—	Nemški „šulferajn“ v Berolinu se je začel potegovati za Nemce na Ogerskem. To Madjare zelo jezi in oni pravijo, da se Nemci nemajo nič utikati v ogerske zadeve. Madjarski listi se pa koj smejo utikati v naše avstrijske zadeve. Še le nedavno je judovsko-madjarski nemško pisani »Pester Lloyd“ pisal zoper Slovence in njih želje po slovenskih uzporednicah v Celju. — Na Filipinskih otokih so divjaki napadli Španjce, jih 14 ubili in 47 ranili; bili pa so vendar premagani, zapustivši 27 mrtvih.
—	Novi Marokanski sultan je dal svojega brata Muleja zapreti, ker ga ima na sumu, da je koval zaroto zoper njega. — Francozi so imeli boj z Arabci v Sudanu (Afrika) ter jih premagali. Arabcev je padlo 500, Francozi imajo pa 9 mrtvih in 140 ranjenih. Omeniti je treba, da so ti Afriški Arabci kruti in neusmiljeni ljudje, ki uboge zamorce lovijo kakor zverino in jih potem v sužnost prodajajo. Ako se jim ustavljajo, jih pa pobijejo. —• Vojska se je začela med K i t a j c i in Japonci zavoljo Koreje. Ta Koreja leži v sredi med Kitajskim in med Japonskim cesarstvom ; Korejci imajo svojega kralja, pa je nekoliko odvisen od Ki-taja in mora tje nekaj davka odrajtovati. Japonci bi pa radi Korejo pod svojo oblast spravili in zato so vojsko začeli. Kteri bodo hujši? Japoncev je 39 milijonov, Kitajcev pa okoli 400 milijonov, torej desetkrat toliko. Vendar pa je Kitajska vojska slabo uredjena, ima slabo orožje, raztrešena je po raznih deželah širnega cesarstva, k vojakom jemljejo najraje take ljudi, ki niso za drugo rabo in ne marajo za delo, torej vlačugarje, potepuhe in vsakoršno sodrgo ; ti vojaki so slabo izvežbani, nemajo pravega povelja in tudi ne poznajo stroge pokorščine. Nasprotno pa imajo Japonci nove vrste puške in tudi topove, kakor mi Evropejci, vojake so jim pruski oficirji strogo po naših predpisih izurili. Spravijo na noge 200.000 dobrih vojakov; Kitajci jih imajo sicer dvakrat toliko, pa niso za nič in tudi slabo oboroženi. Misli se torej, da bodo zmagali Japonci. Kar se tiče mornarske sile, imajo Japonci mnogo več in boljših vojnih ladij, nego Kitajci; v tem so Kitajci gotovo od spod. In če bi prav Kitajci zmagali, umaknejo se Japonci v svojo deželo, in Kitajci ne morejo za njimi. Japonci prebivajo namreč sredi morja na več otokih. Kitajci bi jim tu zamogli le potem do živega priti, ako bi imeli veliko število vojnih bark; tistih pa nemajo. Sicer pa tudi Japonci nemajo dosti upanja, da bi Korejo res dobili. Kajti Rusija tega ne pusti, ker bi jej potem Japonci lahko zabranili kupčijo po Kitajskem morju. Tudi Angleži se bodo vmes mešali in nazadnje bodo njih velike vojne oklepnice mirovno pogodbo narekovale, Japonci bodo pa spoznali, da so kri in denar zastonj trosili. Začetek vojske so Japonci s tem naredili, da so eno kitajsko ladijo ugrabili, drugo pa s krogljami tako prevrtali, da se je potopila in ž njo vsi, ki so bili na njej, nad tisoč mornarjev. Ta ladija je imela angleško zastavo, torej ima Anglija pravico, tirjati zadoščenja. Tudi na suhem so se bojda že sprijeli. Glavno mesto Koreje so Japonci zasedli in kralja vjeli.
Gospodarske stvari.
Premije za bele bike se bodo delile: dné 31. vel. srpana dopoludne v Železni Kapli 180 gld. ; popoludne v Dobrli vesi 180 gld.; 1. kimovca dopoludne v Velikovcu 180 gld.; popoludne v Gre-binju 180 gld.; 2. kimovca popoludne v Pliberku 200 gld. ; 22. kim. dopoludne v Dravogradu 140 gld.; 26. kim. dopoludne v Mostiču 180 gld.
Premije za pisane (belanske) bike se bodo delile: dné 5. vinotoka dopoludne v Št. Mohorju 200 gld. ; popoludne v Čajni 150 gld. ; 6. vinotoka dopoludne v Beljaku 180 gld.; 11. vin. dopoludne v Celovcu 150 gld. ; popoludne v Košentavru 150 gld. ; 12. vin. dopoludne v Rožeci 150 gld. (V Celovcu se dajejo premije tudi belim bikom.)
N o v i č a r,
Na Koroškem. V Marijanišču je bilo letos 130 gojencev. — Pri zgornji Beli je strela ubila 20 ovac. — V Dobu pri Pliberku so dobili nov zvon. — V Slov. Plajbergu je 67 letna ženska s črešnje padla in se ubila. — Ziljska železnica se bo jutri slovesno odprla. — Za reveže v Vetrinjah je volil kočijaž Baumgartner 250 gld. — Na Celovški realki je bilo 227 učencev, med njimi le 4 Slovenci. — Okoli Pliberka je letos še koj dobra letina. — Cerkev v Zakamnu je dobila dva nova slikana okna. — O živinski soli tožijo kmetje, da je kravam škodljiva, ker dobijo po njej drizgo in zgubijo mleko. — Gosp. Schtitz, tajnik kmetijske družbe, je stopil v pokoj. Hvala Bogu! Slovencem ni bil nikoli prijazen. — Pri Podkrnosu je v Glini utonil 20 leten hlapec. — V pokoj bojda stopi deželne sodnije svetovalec g. Hren. Škoda za tega
prijaznega, slovenskega gospoda! — Kot nov odvetnik je v Celovcu nastopil dr. Gustav vitez Met-nitz. — Preskušnja za občinske tajnike bo v Celovcu pri deželni vladi dné 21. in 22. t. m. — Ro-marsk vlak je šel dné 5. t. m. na sv. Višarje iz Grabštauja in Celovca. — Iz Tolstega Vrha smo prejeli dopis, kako silno in samolastno so liberalci pritiskali pri volitvah. To je že njih stara navada. Kar zobe jim je treba pokazati, pa je dobro. Nemškutarji in liberalci hočejo Slovence s strahovanjem ugnati ; ta strah je pa votel ; če se ga Slovenec nič ne boji, se mu pa nič ne zgodi. — Poroča se nam, da nasprotniki silno delajo, da bi zmagali pri volitvah za občino Belo pri Železni Kapli. Zlasti pobirajo pooblastila pri malih, politično nezavednih posestnicah. Samo 2. razred je naši stranki gotov. Ako propademo, krivo bo pomanjkanje politične vednosti in nàrodne zavednosti; tudi je nàrodnih delavcev premalo. Kaznuje se, ker smo Železno Kaplo in okolico dozdaj v političnem delovanju preveč zanemarjali.*) — Pravosodno ministerstvo je na podlagi neke razsodbe najvišega sodišča določilo, da se smejo volilni plakati nabijati na stene le z dovoljenjem c. kr. oblasti za javno varnost (policije, županov). Zopet nova coklja za našo državljansko svobodo! —- V Marijanišče se je sprejelo od 54 prosilcev 36 gojencev. Vseh gojencev bo prihodnje leto 152.
Na Kranjskem. Wolfovega slovarja je izišel 12. sešitek. S tem ga je dovršena polovica. — V Ljubljani seje ustanovilo katoliško delavsko društvo. Pristopilo jih je že 400. V bolezni dobijo skozi osem tednov po dva goldinarja podpore na teden.
—	V katoliški tiskarni je izišla knjižica »Nauki in molitve za spoved“. Cena 20 kr. Pripravna je posebno za šolarje. — V Loki je bila veselica bralnega društva Loškega in konservativnega obrtnega društva iz Ljubljane. Bilo je prav živahno in veselo. Sklenilo se je, da se v Loki ustanovi družba katoliških pomočnikov. — Novo odvetniško pisarno je v Ljubljani odprl vrl nàrodnjak gosp. dr. Triller.
—	Slovenska spodnja gimnazija v Ljubljani je štela 388 učencev, ki so bili vsi Slovenci razun enega Hrvata. — Višo dekliško šolo bodo v Ljubljani ustanovile nune Uršulinke. — „Krško in Krčani" se imenuje knjiga, ktero je spisal ravnatelj J. Lapajne in posvetil gospej Hočevarjevi. — Shod volilcev je bil v Trebnjem. — Novo katoliško politično društvo se bo ustanovilo za Vipavsko dolino. — V reki Vipavi je utonil učitelj Dolenc iz Planine. — Na obrtni šoli v Ljubljani se je učilo mizarstvo, stru-garstvo in rezbarstvo za dečke, ter vezenje in čip-kanje za deklice. Letos pristopi še podobarstvo in pletenje košaric. Rednih učencev je bilo 51 dečkov in 29 deklic, izvanrednih pa 50 dečkov in 22 deklic.
Na Štajerskem. Stavba „Nàrodnega doma" v Celju je dovoljena. Častitamo! Kdaj pride Celovec na vrsto? — Veličasten je bil ljudski shod v Šmarju. Prišlo je do 1000 kmetov. Govorili so dr. Gregorec, Hribar, dr. Krašovec, dr. Dečko. — Novo cerkev so blagoslovili v Sromljah pri Bre-žičah. — Šolo na Muti so prodali nemškemu šul-ferajnu za 4000 gld. Otroci se skrivajo po gozdih, ker se šole bojijo, kjer je zdaj vse nemško in nič ne zastopijo. — Slovenska gostilnica se je odprla v Konjicah. — Na Mariborskih latinskih šolah se je učilo 250 Slovencev in 118 Nemcev. — Pri Sitežu je bil umorjen 63 letni sodar Petrovič. Na sumu je sin Petrovičeve neveste. — Dr. zdravilstva je postal g. Anton Švab iz Št. Pavla v Savinski dolini.
Na Primorskem. Za cerkev v Pliskovici so dali svitli cesar 100 gld. — V Lindaru je strela ubila kmeta Jedrejčiča. — Za notarja v Podgrad pride g. Fr. Dubrovič. — V Trstu je neki postre-ščik zaklal Juda Revera. — Tržaško namestništvo je razpustilo občinski zastop v Podgradu. — Vsled priziva na c. k. namestništvo dobi Čepovan samo slovensk poštni pečat. Posnemanja vredno ! — Na Goriškem je letos huda vročina. — Nov, lep križev pot dobijo v Podmelcu. — V Kanalu snujejo sadjarsko in vinarsko društvo. — V Trstu je umrla neka 106 letna žena.
Po drugih deželah. Velika nesreča se je prigodila v Badenu pri Dunaju. Nadvojvoda Viljem je tako nesrečno s konja padel, da se je do smrti pobil. Rajni nadvojvoda je bil feldzeugmeister, nadzornik topništva in veliki mojster nemškega reda. Bil je zelo prijazen gospod, zato vse žaluje za njim.
—	Mnogo kristjanov so pobili na Koreji. Zdaj se jim povrača, ker je tam vojska med Japonci in Kitajci, vmes pa tudi Korejci ktero vlovijo. ■—• Slovensko katoliško akademično društvo „Danica“ na Dunaju je potrjeno. — Na Laškem je letos huda vročina. — Papirnati goldinarji se ne bodo več izdelovali in med ljudi dajali. Namesto njih pridejo krone in srebrni goldinarji v promet. — V Nemčiji se hvalijo z dobro letino. — Kolero imajo na Ruskem in na Turškem. Tudi pod našim cesarjem, v Galiciji na ruski meji, se je prikazala. — Na reki Tisi (na Ogerskem) se je brod potopil, in uto-
*) Pred sklepom lista zvemo, da je naša stranka vendar zmagala v 2. in 3. razredu. Dopis prihodnjič. Ured.
nilo je okoli 80 ljudij in nekaj živine. — V De-brečinu je pogorel velik mlin in 10.000 meterskih centov moke. Tudi trije delavci so zgoreli. — Snuje se zveza vseh katoliških delavskih društev v Avstriji. — V Worishofenu je kakih 4000 gostov, ki iščejo zdravja pri slavnem Kneippu. — Pogorelo je celo bolgarsko mesto Kotel na Balkanu. Vsega 2000 hiš. Tudi nekaj ljudij je pri tem smrt našlo. — Neka ženska na Ogerskem je imela 30 mačk. Ena iz njih je stekla in ogrizla še druge. Ko žena med stekle mačke v hišo stopi, so jo raztrgale. — V Siciliji je neki stari, lakomni godec po imenu Karmelo zaklal 24 otrók. Imel je to vero, da bo videl vse zaklade v zemlji, če zakolje 50 nedolžnih otrók. — Govori se, da se bo v Berolinu ustanovila katoliška škofija. — V južni Afriki vinoreja izvrstno napreduje.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Č. g. Janez Sirnik, kanonik v Gospi Sveti, je dobil faro Blatograd. — V pokoj je stopil č. g. Jožef Dulnig, župnik na Bistrici pri Dravi.
jVaziianllo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
naznanja s tem svojim udom, da je najelo novo pisarno v stari hiši tiskarne družbe sv. Mohorja na ^Benediktinskem trgu št. 4,
kamor se preseli in prične uradovati z dném 23. vel. srpana t. 1.	Ravnateljstvo.
Vabilo.
Podružnica st. Cirila in Metoda za Kotmaro-tcs in okolico napravi v nedeljo dné 19. velikega srpana ob 4. uri popoludne v Kramarjevej gostilni v Hodišah svoj
zbor
po sledečem dnevnem redu:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Slučajni govori in nasveti.
3.	Sprejem in vpisovanje udov.
Po zborovanju petje in prosta zabava. Prijazno vabi vse ude in prijatelje te družbe k obilni udeležbi	načelništvo.
Loterijske srečke od 4. vel. srpana. Trst	81	41	18	72	26
Line	71	27	85	26	47
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica 		4			5		
	3	10	3	85
ječmen		2	95	3	60
oves			2	35	2	95
hejda		—	—	—	—
turšica (sirk)		3	70	4	65
pšeno 		6	80	7	50
fižol		6	20	7	75
repica (krompir)		—	85	1	40
deteljno seme		—	—	—	—
grah		4	50	5	60
Sladko seno je po 1 gld. 60 kr. do 2 gld. — kr. kislo 1 gld. 20 kr. do 1 gold. 80 kr., slama po 1 gold. 40 kr. meterski cent (100 kil). Fri še n Špeh je po 64 do 72 kr. kila, maslo in puter po 90 do 100 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 38 gld. stari cent.
Služba organista in cerkovnika
v Borovljah
se koj oddà. Dohodki so dobri. Žganjar se ne sprejme. Prošnjiki naj pošljejo svoje prošnje
župnijskemu uradu v Borovljah.
Prodaja kmetije.
V lepem kraju koroške dežele, ne daleč od Vrbe, slovečega letovišča, se prodà kmetija z lepim pohištvom prav dober kup zavoljo družbin-skih razmer. Več pové iz prijaznosti Ferdinand Kerschbaum, trgovec v Rožeci (Rosegg).
Malo posestvo
z velikim sadnim vrtom in nekaj zemljišča se prodà ali pa dà v najem. Kje? pove uredništvo „Mira“.
Dunajska zavarovalna družba
se priporoča slavnemu občinstvu. Ona ima že čez sedem milijonov denarne zaloge. Okrajni zastopnik za Grebinj in okolico je:
Filip Lipuš p. d. Magnet.
Slovenskim občinam
s tem uljudno naznanjamo, da je podpisana tiskarna, ystrezaje želji raznih slovenskih občinskih pred-stojništev na Koroškem, založila dvojezične slo-vensko-nemške
»knjižice za občinske doklade44,
in prodaja 100 vezanih izvodov po 3 gld.
Pestava iz dai li, razaika fi§4. leta,
s ktero se nadatek ali likof kmetijskih poslov uravnà. V slovensko-nemški izdaji. 100 komadov 2 gld.
Nadatne izkaznice (likofni listi)
slovensko-nemške, 100 komadov 50 kr.
V zalogi ima tudi
| pooblastila za volitve v občinski odbor §-
100 komadov po 80 kr.
Krpi šolskim šopom
naznanjamo, da ima v zalogi in na prodaj :
vabila k sejam krajnega šolskega soveta,
4°, 100 iztisov za 50 kr. ;
pozivnice zaradi šolskih zamud
v smislu §§ 27.-29. šolske postave od dné 1. prosinca 1870. L, 4°, 100 iztisov za 50 kr. ;
opomine za oglašanje za šolo godnih otrok
v smislu § 25. postave od 17. prosinca 1870. 1., 100 iztisov za 50 kr.
Za obila naročila se priporoča
tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
Uto zelezo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje.
Bogato UastrovaaJ 192 strani obsoinl ceniki v slovenskem In nemškem JexUm na zahtevanje takoj zastonj.
IG. HELLER, DUNAJ
»h PRATERSTKASSE ,12 49.'WI Preprodajalci se iščejo.
Luka buffer,
mizarski mojster v Celovcu
priporoča svojo
^bogato zalogo vsakovrstne hišne oprave^
po najnižji ceni.
Delavnica in prodajainica je na Vetrinjskem obmestji št. 55.
Malo posestvo in mlin
na tri tečaje in s stopami, 16 birnov posetve, dva orala travnika, hiša in gospodarsko poslopje, je dober kup na prodaj na Kudi pod Velikovcem. Več pove Lovrenc Arnold p. d. Johanes na Rudi.
iv < > "V .1 v iv. qg
Ta iz krepkega, na lastnih goricah raščenega vina izvlečena Prancovka je skušen pomoček za oživljenje dušnih in telesnih mofiij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmatizem pomaga čudovito in uteši bole-. čine. Ena steklenica velja 1 gld. § 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni v želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu dà skrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se samo pri Benediktu Hertl-nu, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajerskem.
V vsaki fari in občini
se nastavi en pameten, spoštovan in premožen človek
jg: kot zaupni mož p
in bo imel kot tak precejšen postranski zaslužek. Pismene ponudbe je poslati z naslovom: „201.191 Graz, post. rest.“
Pijančljivost
se lahko ozdravi z antibetinom, kakor mnoge skušnje pričajo. — Mnogo zahvalnih pisem lahko vsakemu pokažemo in zastonj pošljemo v pregled. — Zdravilo nema duha, torej se pijancu lahko daje tudi brez njegove vednosti. — Ena doza stane 2 gld. 20 kr.; dvojna za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Poštnino plačamo tukaj, ako se denar naprej na nas pošlje. Prodaja: Adler-Apotkeke, Ingos, Banat Nr. 721.
Hnevotinski kvargeljni.
F. A. Knill v Hnevotiuu pri Olomucu na
Moravskem prodaja: IlnevotiuHkc kvargeljne
kopo (60 komadov) št. IV. za 58 kr.
» V. „ 72 „
„	„	, V. veče „ 78 „
s poštnim povzetjem od železniške postaje Olomuc (01-miitz). — Blizo 5 kil težka skrinjica s kvargeljni se pošlje franko na vsako poštno postajo v Avstro-Ogerski, ako se naprej plača znesek 1 gld. 90 kr.
Mpva sMi im, I
ki jo izdeljujejo bratje Oel* v Bregencu, |||
ter se prodaja v rudečih štirivoglatih za-vojih s podobo župnika Kneippa, je jg| po spričevanju g. dr. Euglinga, vodje kme- j||j tijsko - kemične poskušalnice v Feldkirchu, H| jestvina, ki ima duh in okus po pravi ho- ji| bovl kavi ter je sladu enako prebavljiva in tečna. — Ta Kneippova sladna kava se rabi z velikim pridom kot primes k pravi lij kavi. — Dobi se v vseh boljših prodajalnicah ® za tržaško blago.
i«i)i nini uniiiiiiiiiiiili miiiii i iiiiiiiiiiiI
Teden ali pa dva dijaka slovenskih starišev Ijud-iske ali srednje šole se sprejmeta v stanovanje Win hrano pod najugodnejšimi pogoji. Natanjč-neje o tem se poizvé od 1. avgusta naprej pri Josipu Stergarju v hiši št. 4. na Benediktinskem trgu v Celovcu.
Malo posestvo,
(hiša z gostilnico, vrt, gozd, travniki, njive) je na prodaj v Predljah pod Žrelcem (Ebenthal). Več pove Jurij Kovač pri Počepu v Posavi (Possau) pri Gospi Sveti (Maria Saal).
K
i
Natorna vina,
dalmatinec, prav dober liter po 15 kr.'; tirolec, ita-lijan, oger, rudeče po 18 do 24 kr. ; belo po 20 do 26 kr. ; istrijanec iz Umage po 22 kr., zelo priporočila vreden za take, ki imajo malo krvi, v sodih 56 litrov več. Za pristnost jamčim.
Nadalje priporočam svojo zalogo moke iz I. parnega mlina v Budimpešti v vrečah po 85 kil ter vse drugo tržaško blago, mast, žgane pijače itd. Vse prav dober kup.
Amand Prosen
v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24.
$
K
«seemooìeoeaooQicxK
Službo
za občinskega tajnika ali pa grajščinskega oskrbnika išče neki 33letni, oženjeni mož z otroci, ki se nahaja ta čas v zelo žalostnih razmerah. Obe vrsti imenovanih služeb je že opravljal v splošno zadovoljnost. Blagovoljne ponudbe sprejema: Janez Žnidar v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku (Stein in Krain).
o Lekarna Trnkóczy-ja
zraven rotovža v Ljubljani | prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
Marijaceljske kap
0
a
I
0
1
0
1
o
Ijice za želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-stilnim in krepilnim nplivom pri motenem prebavljanju, pri krču v želodcu in zahasanju.
S	1 steklenica velja 20 kr., l/a tucata
ga I gld., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.
i
0
1
0
1
0
A
1
0
1
o
B
0
1
0
1
IO
r
pa.	in. dr.
C. kr. izključlj. privilegirana
tovarna za kmetijske stroje, livarna železa in fužina na par
Iiii 1>5'A A.! 1. II. TaTborsti-asiSO št. ~ < »-
Odlikovana s 370 zlatimi, srebrnimi in bro-	(JelclVCeV
Ustanovljena 1872.
Mlatilnice
nastimi svetinjami na vseh večih razstavah. Izdeljujejo se trdno in dobro:
Plugi na
ročne na vitlo (g-epelj)
in na par
2, 3 in 4 lemeže.
Hrane in valjarji
za njive in travnike.
Slamoreznice, mlini na Šrot (za trojano moko), reporeznice, stiskalnice za zeleno krmo patentirane,
premakljive Rollaste peči za parenje krme,
pralni stroji,
stiskalnice za vino, mošt
in druge reči,
V i t a I a (gepel jni)	mlini za sadje in grozdje,
za 1 do 6 glav uprežne živine.	SUŠillllCG
Najnovejše Žitne čistilnice, trijerji, stroji za	za sa(i.ic5 zelenjad m za obrtne potrebe,
robkanje koruze, stiskalnice za seno in slamo Trtne in rastlMe MzgaMce „sifon.ijess,
na ročno gonbo, stoječe in na uprego.	ki se same gonij°-
Ceniki (katalogi) in priznalna pisma se dobijo zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo.
Važno za vsako
gospodinjo in mater!
Katlireiiier-jeva-Iiiieipp-ova sladna kava
se je izkazala kot najboljša, najzdravejša in najcenejša primes k navadni bobovi kavi. Sloveči učenjaki in zdravniki jo priporočajo posebno otrokom, ženskam in bolnikom, ki trpijo v želodcu ali na živcih.	, ,	.	.	...,	,	.
Pri nakupu je treba paziti, da se dobi pristno blago. Zahtevajte m jemljite le izvirne bele zavoje, ki nosijo ime
povsdo°? IS1 Kathreiner.	^ ki!e
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. - Odgovorni urednik FilipHaderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.