Gozdarske gospodarske družbe v luči uresničevanja Resolucije
o Nacionalnem gozdnem programu
Forestry Businesses in View of Realizing the Resolution on National Forest Program
Jože STERLE*
Izvleček:
Sterle, J.: Gozdarske gospodarske družbe v luči uresničevanja Resolucije o Nacionalnem gozdnem programu.
Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 7-8. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit 4. Prevod Breda Misja, lektoriranje
slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Prispevek prikazuje nastanek sedanjih gozdarskih gospodarskih družb, njihovo mesto v nacionalnem gozdnem
programu in pomen gozdno-lesnega sektorja v Sloveniji skozi projekt Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije.
Ključne besede: gozdarska gospodarska družba, gozdno-lesni sektor, resolucija o nacionalnem gozdnem programu,
Slovenija.
Abstract:
Sterle, J.: Forestry Businesses in View of Realizing the Resolution on National Forest Program. Gozdarski vestnik
(Professional Journal of Forestry), 67/2009, vol. 7-8. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 4. Translated by
Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The article presents the formation of the present forestry businesses, their place in the national forest program
and the significance of the forest and woodwork sector in Slovenia as seen through the project Forest and Wood
for Sustainable Development of Slovenia.
Key words: forestry business, forest and woodwork sector, Resolution on National Forest Program, Slovenia
1 uvod
Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu je
že druga te vrste, ki je nastala na temelju Zakona
o gozdovih iz leta 1993. V pripravi dokumenta
je sodelovalo veliko ljudi iz različnih inštitucij in
panog. Program razvoja gozdov iz leta 1996 je bil
razmeroma slabo realiziran. Težave so bile zaradi
zasebnih gozdov, kjer je bila nizka realizacija
etata, še nižja pa realizacija gojitvenih del. Tudi
izgradnja gozdnih cest in vlak je bila pičla. Kljub
temu se razprava vedno in ponovno vrti le okrog
državnih gozdov, kjer pa so gozdnogospodarski
načrti realizirani skoraj 100 %.
Postavlja se tudi vprašanje učinkov našega,
razmeroma kompleksnega gozdnogospodarskega
načrtovanja v zasebnem sektorju. Ali je sploh
mogoče doseči gozdnogojitvene in gozdnogo-
spodarske cilje ob tako nizki realizaciji etatov in
gojitvenih del. V tem primeru je najbrž načrtovanje
samo sebi namen.
Tudi novi nacionalni program razvoja gozdov
je po številu strani kar zajeten. Vendar pa je razme-
roma malo prostora namenjenega gospodarskim
vidikom gospodarjenja z gozdovi. Iz vsebinskega
vidika to poglavje daje vrsto statističnih podatkov
in nekaj dejstev, ki jih vsi poznano že vrsto let, ni
pa nakazanih nekih realnih smernic, kako rešiti
ključne probleme proizvodnega gozdarstva.
V programu tudi ni poudarjena velika sood-
visnost gozdno-lesnega sektorja. Gospodarska
kriza je zelo prizadela lesnopredelovalna podjetja,
ki se zapirajo kar po vrsti. Če ne bomo imeli svoje
lesne predelave, bo dodana vrednost našemu lesu
še manjša, lesni trg pa bodo obvladovali trgovci iz
sosednji razvitejših držav, kot sta Italija in Avstrija.
Kakšna bo takrat cena lesa, lahko le ugibamo.
Zaradi krize gozdno-lesnega sektorja, Gospo-
darska zbornica Slovenije skupaj z združenjem za
gozdarstvo in lesarstvo pripravlja projekt Gozd
in les za trajnostni razvoj Slovenije, za kar je že
dobila pozitivne odzive nekaterih ministrstev in
predsednika vlade.
* Jože Sterle univ. dipl. inž. gozd., Direktor Združenja
za gozdarstvo pri GZS
2	NASTANEK IN RAZVOj
GOZDARSKIH GOSPODARSKIH
DRUŽB
Gospodarske družbe v sedanji obliki so nastale
na temelju novega Zakona o gozdovih iz leta
1993, ki je tedanja gozdna gospodarstva razdelil
na gospodarske družbe in na Zavod za gozdove.
Podjetja so se preoblikovala glede na Zakon o
lastninskem preoblikovanju podjetij in se priva-
tizirala po shemi, ki je bila določena v zakonu.
Gozdarska podjetja so sprožila ustavni spor na 5.
člen omenjenega zakona, ki določa, da je treba iz
procesa lastninjenja izločiti gozdove in kmetijska
zemljišča. Ustavno sodišče jim je pritrdilo, zako-
nodajalec pa jim je glede na te odločbe podelil
20-letno koncesijo za gospodarjenje v državnih
gozdovih (novela zakona o Skladu kmetijskih
zemljišč in gozdov RS iz leta 1996).
Podelitev koncesije je razburila in razdelila
tedanjo politiko, razprave o upravičenosti take
odločitve se še niso polegle.
Odtlej je bila razvojna pot gozdarskih družb
različna. Nekatere so obdržale zgolj gozdarsko
dejavnost, druge pa imajo iz preostalih dejavnosti
več prihodka. Nastala je tudi določena koncen-
tracija kapitala, pa tudi prevzemi manjših družb
s strani večjih.
Na trgu so se oblikovala tudi mnoga manjša
gozdarska podjetja, ki pa nimajo pomembnega
tržnega deleža in večinoma opravljajo storitve v
zasebnih in državnih gozdovih.
3	USODNA POVEZANOST
GOZDNO-LESNEGA SEKTORIA
Še v nekdanji skupni državi je bilo področje lesar-
stva in gozdarstva ločeno. Tako so se gozdarska
podjetja ukvarjala izključno z gozdarstvom,
lesna industrija pa s predelavo. Že tedaj pa so
bila trenja glede cen lesa, tako da je včasih vmes
posegla politika.
V takratnem kapitalističnem svetu so se med
obema panogama vzpostavljale horizontalne in
tudi vertikalne kapitalske povezave. Če vzamemo
za primer Finsko, kot eno najbolj gozdnatih dežel,
je gozdno-lesni sektor skupaj s celulozno industrijo
eden najmočnejših sektorjev v državi. Nedavno
tega so Finci precej lesa posekali v Rusiji in
evropsko tržišče zasipali z žaganim lesom. Njihova
tehnologija je vrhunska na področju gozdarstva
pa tudi mehanske in kemične predelave lesa. V
povprečju vsakih pet let zamenjajo tehnologijo
in zastarelo opremo prodajo naprej.
Kapitalske povezave se kažejo v tem, da so
lastniki gozdov tudi delničarji v žagarski in vsej
lesnopredelovalni industriji, seveda pa so povezave
še veliko kompleksnejše. Bistvo povezav je v tem,
da vsi - od tistih, ki les posekajo, do predeloval-
cev - zasledujejo isti cilj, to pa je racionalnost in
dobičkonosnost.
V	nekdanji Jugoslaviji je gozdno-lesni sektor
zaposloval več kot 40.000 delavcev in imel 25 %
delež v izvozu. V tranziciji se je delež zaposlenih
zmanjšal na polovico in sektor žal še vedno kaže
znake nazadovanja. V zadnjem času je že šlo v
likvidacijo ali stečaj kar nekaj pomembnih slo-
venskih lesarskih podjetij.
V	tranziciji so se nekatera gozdarska podjetja
odločila, da bodo razširila svojo dejavnost na
področje primarne predelave in lesne industrije.
Razlogi so bili različni. Nekateri so se za to odločili,
ker so hoteli zagotoviti višjo rast podjetij, drugi
pa niso bili zadovoljni s plačilno disciplino in ne
cenami, ki jih je nudila lesna industrija. V nekaj
primerih so žage pridobili tudi prek pogorišč
lesne industrije, ki ni mogla več poravnavati
obveznosti do dobaviteljev. Kmalu so tudi sami
spoznali, kako malo dobičkonosna in zahtevna
je ta panoga.
Na tak način tudi v Sloveniji počasi dobivamo
strukturo gozdno-lesnega sektorja, ki je podoben
tistim v razvitih zahodnih državah. Kakšne bodo
dokončne kapitalske povezave, še ni mogoče
povsem zanesljivo trditi, morda pa bo vse skupaj
pospešila kriza. Najslabše bi vsekakor bilo, da bi
po krizi ostali brez lesne industrije oziroma, da
bi še zadnje ostanke pokupili kupci. Brez svoje
industrije bomo namreč ostali tudi brez svojega
znanja in razvoja. Slejkoprej pa se bo sesul tudi
šolski sistem.
Vsekakor mora biti gozdarskemu sektorju
jasno, da brez uspešne lesne predelave ne bomo
imeli uspešnega gozdarstva, podobno kot ne
bomo imeli uspešnega kmetijstva brez uspešne
živilskopredelovalne industrije.
Zlasti bi se tega morala zavedati država, ki bi
prek razpisov in evropskih sredstev lahko podprla
prestrukturiranje gozdno-lesnega sektorja, za kar
se zavzema GZS s svojim projektom Gozd in les
za trajnostni razvoj Slovenije.
4 GLAVNE TEŽAVE GOZDARSKIH
DRUŽB
-	Nenehne objektivne, zlasti pa subjektivne težave
pri gospodarjenju z državnimi gozdovi.
-	Majhno in razdrobljeno slovensko tržišče.
-	Razmeroma majhna realizacija etatov v zaseb-
nem sektorju.
-	Propadajoča lesna industrija, ki je vse manj
sposobna plačevati les.
-	Tuja konkurenca (Avstrija, Italija).
V državnih gozdovih, kjer se na istem pro-
storu srečujejo trije akterji, se težave nenehno
vrstijo. Stalni so tudi očitki o prevelikih stroških
in premajhnih odkupnih cenah ter posledično
o premalo plačanih koncesninah. Ker je SKZG
pod pristojnostjo Državnega zbora in ne MKGP,
se razprave poslancev na to temo ponavljajo
vsako leto.
Nihče pa ne zna ali noče pogledati stvari s
širšega vidika. Za državo ni pomembno samo,
koliko koncesnine dobi iz državnih gozdov,
temveč zlasti:
-	koliko ljudi zaposlujejo ta podjetja,
-	koliko je zaposlenih invalidnih oseb,
-	ali so ljudje zaposleni na podeželju, kjer je še
večja težava glede delovnih mest,
-	ali se lesu doda neka nova dodana vrednost
ali pa se izvaža hlodovina,
-	ali je razvoj podjetij ustrezen, saj so to glavni
davkoplačevalci, itn.
Na žalost pa se vse razprave končajo in zač-
nejo pri višini koncesnine. Gozdarske družbe so
zadnjih 10 let plačale državi okrog 100 milijonov
evrov prispevkov in davkov, tu pa je še DDV, ki
je načeloma nevtralen davek, vendar so nekateri
neto plačniki, drugi pa ga dobijo vrnjenega. Če
bo država omogočila razvoj gozdarskih družb, bo
od drugih davkov in prispevkov pobrala bistveno
več denarja kot od koncesnine.
Majhno in razdrobljeno slovensko tržišče je
velika težava tudi za koncesionarje. Zlasti za tiste,
ki se ukvarjajo z lesno predelavo, saj le manjši del
svojega lesa dobijo iz državnih gozdov, vse drugo
pa kupujejo na razdrobljenem tržišču ali celo
uvozijo. Tako na žalost ves posekani les v Slove-
nije ni dovolj, da bi s hlodovino oskrbeli največje
avstrijske žage. Medtem ko največja slovenska
žaga razreže 160.000 m3, največje avstrijske žage
predelajo 2 milijona m3 in tudi več. O tem, kako je
potem slovenski gozdno-lesni sektor konkurenčen
avstrijskemu, je odveč izgubljati besede.
Vzporedno z veliko razdrobljenostjo sloven-
skega tržišča je tudi majhna realizacija etatov v
zasebnem sektorju. Država še ni našla ustreznih
mehanizmov, kako bi povečala poseke. Očitno
so bili tako imenovani TOK-i (temeljne organi-
zacije kooperantov) zadnja uspešna organizacija
gospodarjenja v zasebnem sektorju, žal pa smo jih
v tranziciji ukinili med prvimi. Nadomestile naj
bi jih kmetijsko-gozdarske zadruge in združenja
lastnikov v povezavi s Kmetijsko-gozdarsko zbor-
nico. Te organizacije uspešno delujejo v sosednji
Avstriji, pri nas pa, po rezultatih sodeč, očitno
ne. To nam je še en poduk, da ne moremo vseh
modelov iz tujine nekritično prenašati domov.
Propadajoča lesna industrija je za Slovenijo
resna težava. Dolgo časa se je to panogo izčrpavalo
in se ji ni ničesar vračalo. Država je podpirala
sanacijo bank, železarske industrije in vse vrste
drugih podjetij, lesna industrija pa tega ni bila
deležna. Ker je lesna industrija neto izvoznik,
jo je po ocenah strokovnjakov prizadelo pre-
cenjeno razmerje tolarja proti evru in dolarju.
Zaradi racionalizacij so bili razpuščeni razvojni
oddelki v podjetjih, za zastarelo tehnologijo ni
bilo poskrbljeno, z razpadom Jugoslavije se je
sesul notranjim trg, izgubili smo nekatere zunanje
(arabske), ki so nam jih prevzeli sosedje.
Kako šibka j e slovenska lesna industrij a nasproti
avstrijski, pove podatek, da Slovenija z več gozdov,
kot jih ima avstrijska dežela Štajerska, izvozi za 1
milijardo evrov, medtem ko dežela Štajerska za
4	miljarde evrov.
5	projekt gozd in les za
trajnostni razvoj slovenije
Zardi vseh omenjenih težav sta se Združenje za
gozdarstvo in Združenje pohištvene in lesnopre-
delovalne industrije pri GZS odločili za omenjeni
projekt. Gre za poskus, da bi ponovno omogočili
razvojni preboj gozdno-lesnega sektorja in mu
dali mesto v slovenskem gospodarstvu, kot ga je
nekoč že imel.
Pri tem se zavedamo, da brez pomoči države ne
bo šlo. Zato je GZS že vzpostavila stik z različnimi
ministrstvi, poslanci in tudi predsednikom Vlade
RS. S strani države bi želeli pomoč pri pripravi
projektne dokumentacije, pozneje pa podporo pri
pridobivanju evropskih sredstev in različnih raz-
pisih, podobno kot velja za turistično panogo.
V okviru projekta bi zasledovali dva cilja:
-	prestrukturiranja gozdno-lesnega sektorja,
-	predlagali bi načine za povečanje porabe lesa
na prebivalca, ki je v Sloveniji šestkrat manjša
kot v sosednji Avstriji.
Ravno v drugi točki pa se najdemo tudi v
Resoluciji o Nacionalnem gozdnem programu,
in sicer v poglavju 6.3.2 Gozdovi in spremembe
podnebja.
Cilj 2: Nadaljnje povečanje rabe lesa kot mate-
riala in energe.
Usmeritev 1: V nadaljnji predelavi promovirati
rabo lesa in lesnih izdelkov.
Usmeritev 2: Spodbujati razvoj novih tehnologij
za uporabo lesa.
Usmeritev 3: Spodbujati rabo lesa z daljšo živ-
ljenjsko dobo.
Usmeritev 4: Spodbujati nadomestitev materialov,
katerih proizvodnj a povzroča emisij e toplogrednih
plinov z lesom.
Usmeritev 5: Promovirati rabo manj kakovostnega
lesa, lesnih ostankov, odsluženega lesa ter odslu-
ženih lesnih izdelkov za pridobivanje energije in
biogoriv, vključno z biogorivi druge generacije,
v skladu z okoljskimi standardi.
Usmeritev 6: Spodbujati nakup novih kotlov za
zmanjševanje emisij kotlovnic za ogrevanje in
malih kurišč ter promovirati sodobne načine
izrabe lesne biomase.
Usmeritev 7: Promovirati pridobivanje, predelavo
in rabo lesa na podeželju, še posebno med lastniki
gozdov (pokrivati celotno tehnološko verigo in
tako povečevati dodano vrednost lesu).
Usmeritev 8: Promovirati celostno rabo lesa
v javnih zgradbah. Indikatorji: letna poraba
industrijskega lesa na prebivalca; delež energije,
pridobljene iz lesa; v skupni porabi energije; letna
poraba okroglega lesa za energetske namene na
prebivalca. S povečano porabo lesa na prebivalca
naj bi dosegli več učinkov:
-	večji donos za lastnike gozdov, kar naj bi vpli-
valo na razvoj podeželja,
-	p onovna oživitev gozdno-lesnega sektorj a, ki
ima edini resnično in obnovljivo surovinsko
bazo.
6 vIRI
Zakona o gozdovih.
Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Novela zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov
RS iz leta 1996.
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. Zveza
gozdarskih društev Slovenije, Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, 2008.