48. štev.
V Ljubljani v torek 24. aprila 188
‘3.
Letnik XI.
In ser ati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta:
8 kr. ee se tiska enkrat,
12	dvakrat,
15 „	, ,,	, trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se no vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	•	*>	.,	—	..
Za četrt leta	.	.	2	„	50	..
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta ... 4 .. 20 „
Politični list n iiomiti narofl.
Za četrt leta . . 2 ,, 10 ..
V Ljubljani na dom pošiljali velja 60 kr. več na loto.
Vreduištvo je na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer: v torek, četrtek in soboto.
Vašim bralcem in prijateljem.
Naznaniijcmo veselo novico, da nova „Katoliška tiskarna“ je bila danes ob 10. uri po stolnem proštu, prečast. gosp. Jožefo Zupanu, cerkveno blagoslovljena.
Takoj potem, še v nazornosti preč. duhovščine, se je začel tiskati današnji list Slovenca", t. j, list štev. 48 dne 24. aprila 1. 1883.
Tiskarna jo tedaj vstanovljena^ in toliko vredjena, da smo delo pričeli. Ees še marsikaj manjka, bodisi potrebnega blaga, bodisi potrebnega denarja, pa — kakor trdno supamo — Deas pro-videbit et boni amiei. Saj se je delo pričelo, nadaljevalo in postavilo iz dobrega namena; no az dobičkarijo, ne iz kakega druzega posvetnega namena, ampak kor je dandanes katoliška tiskovina naj večega pomena in vpljiva, kakor priznavajo prijatelji lin neprijateljl Boj za kršanska načela: ;za resnico napravico bo še hud in dolgotrajen; hočemo lt brez orožja biti meti tem, ko so sovražniki dobro s tem prevideni ? Gotovo ne: zato se pa tudi le nekaj let sem po vsem kršanskem svetu katoliške tiskarne in knjigarne snujejo in postavljajo — mnogokrat z naj večo požrtvovalnostjo.
Pred malo tedni je bila katoliška tiskarna v Brnu po ondašnjem škofu slovesno blagoslovljena in sv. Oče, papež
Leon so jo z naslovom „apostolsko- po-slavili.
K temu tudi res škofje vedno opominjajo, sv. Oče Leon XIII spodbudu-.jejo in delo blagoslavjajo: tedaj smo si tudi svesti, da smo se dobrega tlela lotili, naj se tudi nasprotniki togotšjo ter nam obrekovaje slabe namene podtikajo, kolikor hočejo. Kar je povsod potrebno in dobro delo, tudi pri nas ne bode niti nepotrebno, niti slabo delo. Zato hočemo: „Vse za vero, dom in cesarja14 toliko vstrajniše delati, kolikor veče imam® pomenke. Bog pa daj svoj blagoslov in sv. Jurij, zvest vojščak, prosi za nas, ker vemo, „da ne tisti, ki sadi; ne tisti, ki priliva, je kaj, ampak Bog, ki daje rast;44
Z današnjim „Slovencem44 tedaj prične „Katoliška tiskarna“ svoje javno delovanje; priporočamo se vsem dobrotnikom in prijateljem za blagovoljno podporo in vsem pisateljem in drugim, ki tiskovin potrebujejo, za obilna naročila.
Kar se pa tiče dnevnika\, tega spred oči ne bomo spustili; a reč je težama, ■laglje rečena, kot storjena. Fride pa tudi to, če Bog da ter mm pomoči poštenih, za dobro metili Slovencev ne bode manjkalo. Bogi
Šolska obravnava.
Z Dunaja, 21. aprila.
Še le peti dan, to je četrtek 19. t. m., je bila dovršena glavna obravnava o novi šolski
postavi, ki se je začela v soboto 14. t. m.
Zadnjo besedo sta imela poročevalca Lienbachcr. Beer ni govoril dolgo; kar. imel povedati, povedal je bil že prvi dan. mivdr^;^. r dokazov pa se je teško proti izmišljevati. Pv*/
Tem dalje pa je govoril L i e n b a c k e r. in vsak« beseda njegova bila je hud vdarec za levičarje, zlasti pa za poročevalca dr. Beera, !z osnove, ktere je Beer sostavil za ljudsko šolstvo mu je Lienbachcr dokazal, da Beer prav za prav sedaj nasprotuje sam sebi. ker je v omenjeni osnovi sam priporočal reči. ki jih sedaj tolikanj napada, Mojstersko je Lienbaelier zavračal .trditve naprotnikov, kakor da bi ta postava nasprotovala temeljnim postavam, da bi šola v oblast dajala cerkvi, ali da bi škodovala poduku samemu, (tovoril je dve uri in moral je še marsikaj odložiti za posebno obravnavo, pri:
Meri bode imel priliko napačne in pretirane trditve nasprotnikov po zasluženjj zavračati.
Ko je poročevalec govoril, bilo je glasovanje, in smet bil je najprej na vrsti predlog Jfcerov, naj se pegava brez vseh ceremonij .zavrže k naj se prestopi na dnevni red. Toda ta nasvet je bil zavržen s 174 glasovi proti 158.
Na to vstane stari Herbst in s silno strastnim kričanjem nasvetuje ustmeno glasovanje o pričetku posebne obravnave na podlagi odsek-»jvega nasveta, da bode svet poznal prijatle in ■sovražnike ljudskega šolstva, ako se tudi knez Liechtenstein temu posmehuje! Za ta nasvet je »stala z levičarji tudi desnica, ker nima nobenega vzroka pred svetom skrivati svojih imen.
Pri ustmenem glasovanji se je s 174 glasovi proti \M sklenilo, da se postava sprejme za
lisi«!#
Jtuska vejsla u Ogerskem L 1849.
(Pripovedovanje starega ruskega rojaka,)
Dosluženee, vojak Petrov, je rad pravil o svojih vojaških skušnjah. Njegove razprave je zapisa val A. Tatiejev. Za nas Slovence, kateri smo včasih le površnega kaj o Madjarjih, vlasti o vstaji 1. 1848 — 49, culi, imajo ti zapiski prostega ruskega vojaka, posebno zanimivost, toraj podajam tu v kratkem gg. čitateljem to, kar je ta vrli ruski husar ob tem času, ko je bila ruska vojska na Ogerskem, zanimivega videl.
„Nu, v kakih krajih si bil ?“ vprašal ga je Tatiejev, ko je došla govorica na ogerski pohod.
„V različnih, gospod! Prehodil sem Oger-sko čez in čez; bil sem v Miškolei in v De-brečinu (imena pišemo, kakor jih sam Petrov izgovarja) in v Aradu, kjer ima vže blizo biti turška granica (meja)u.
„Tedaj si videl mnogo krajev?14
„No, vojak malo vidi, naj tudi dosti prehodi. Služba je tako stroga; od konja proč ne sme niti koraka. Povsem slep pa tudi
nisem bil. Vže je ednajst let od tega, pa mnozega se še spominjam. Bil sem dolgo na Poljskem, v Ukrajini, Bessarabiji, tudi za Donavo v Turčiji sem bil — no, to je vse drugače. Take zemlje, kakor je Ogerska, ne najdeš. Tam nižje na stepah — je celi zemeljski raj. Ej, mnogo smo pretrpeli na tem pohodu! Na primer, kmalo v početku, pred Karpatami pod „ Kozjim Targom44 (?) bila je strašna zima, dasi smo vže bili v maju. Tu so vam, gospod, visoke gore, Tatre se imenujejo in eden naj višjih se kliče Babja Gora. Pogled na te gore je, gospod, vrlo krasen. Krasen od dalječ in od blizu. O jasnem dnevu, ko jih solnce osvetli, radostno je gledati na nje. A kakšuje barve se vidijo na njih! Ne temne, ne rudeče, ne modre in tudi ne jasne. A človek bi gledal na njih brez konca in kraja, kako se razprostirajo se svojimi vrhovi na desno in levo! Bog zna, kje jim je konec! V oblačnem dnevu, ali pred svitom, pa se vlačijo okrog njih oblaki, da se jih polovica ne vidi. To je, kakor bi se ogromen dim okolo njih kadil. Enkrat, gospod, ko smo vže bili povsem med njimi, došla je nevihta — tam dalje od nas. Bog, kaki čudni grom. Treska kakor iz ogromnega topa.
Tudi od blizu je mično zreti na te goro — vsaj se njih vrhovi skoro neba, dotikajo, in sneg tam leži, a tudi jezera so na njih! Celo reke se tam vijo kakor gadi doli k vznožju gore, tako so bistre. Pa valjajo kamenje z seboj In te gorske pota! Bog obvaruj! Ko smo se valili čez goro, bilo je strašno glodati v propasti. Rekli so nekateri, da je to gorovje podobno Kavkazu. A pod nogami je tam ostro kamenje, veliko in malo. Pomislite, jezdariti nismo zamogli, šli smo peš, peljaje konje na uzdi za seboj.
Velikih hramov tam ni, gospod, — marveč le kočice po gorah razsejane, in ljudje, kar smo jih vidili, so ubožni, kajti zemlja tu slabo rodi, a prebivalci, zdi se, so nekoliko lenobni: oni raje potujejo, gospodinjam lonce vežejo, kositerno posodo izdelujejo in prodavajo. Celo sem do Moskve prihajajo ti ljudje. Ah, to je močno miren, skromen ndrod, kakor bi bil v gore se silo porinjen — slaboten. Govore o njih, da so močno vztrajni, tudi glad znajo prenašati: napeko si presnega kruha in celi teden žive o njem. Tudi to govore, da so nekdaj v stari11 časih hodili ljudje iz teh gor po ropanji in so zlasti gospodo po gradeli
podlago posebne obravnave. Med glasovanjem bilo je več burnih trenutkov, pohvala na eni, graja in sikanje m drugi strani, zlasti ko sta glasovala Schonerer in Tilšer. Pri Schdnererju sikali so poslušalci na galeriji, ko je glasoval za postavo, pa z krepkim glasom je razgra-jalcem zaklical, da se za to tako malo zmeni, kakor za grajo in napade pojudenih listov. Tilšer je glasoval z levico, ki mu je v pripo-znanje'zaklicala: dobro! dobro! Seja bila je potem ob treh sklenjena, dasiravno so nekteri postlanci želeli, naj bi se precej pričela posebna obravnava.
Ta pričela se je še le včeraj; da bi šla reč hitreje spod rok. pričela se je seja že ob desetih dopoludne. Toda levica je porabila postavo o povečanji Turn-Taxisovega posestva, ki je stala na dnevnem redu, da je zadržala razpravo o šolski postavi, ki se je pričela še le okoli poludne.
Prva prememba zadeva § 3 šolske postave, ki določuje, kaj se ima v ljudskih šolah učiti, Te premembe so same na sebi jako malenkostno. ker se n. pr. namesto prejšnje besede Erdkunde v novi postavi nahaja »Geographie", ter določuje, da je telovadba obligaten predmet samo za dečke, za deklice pa ne, kakor je bilo doslej. In vendar so se zoper te premembe oglasili 4 govorniki, Lustkandel, Foregger, Tausche in Buss. Za postavo sta se oglasila Ozarkievič in Kvičala. Lustkandel je govoril ali bolje čenčal cele dve uri. Znane fraze o nazadnjaštvu, verski nestrpljiv osti in neumnosti so mu kaj gladko tekle iz ust; cerkvena zgodovina in cerkveno pravo, vatikanski občni zbor pa papež Pij IX, kardinala Bauscber in Schavarzenberg, brezmadežno spočetje Marije Device, pa figovo perje iz raja itd. itd. Po Lustkandelnovih mislih spričnje, da nova šolska postava je naj veča nesreča za človeštvo!
Gosp. predsednik je mirno poslušal te čenče, misleč, da bo govornik vendar le imel usmiljenje vsaj z njim in njegovimi starimi leti. ter je še le potem, ko je poslanec Klun zaklical k reči govorite k §. 3. Lnstkandelna opomnil, naj ostane pri svojem predmetu. Levičarji so mu pač ploskali v pohvalo, toda govor je tudi njim presedal in \\ ildauer pa
vznemirjali. Gradov je tam dosti po gorah. Tiče na višinah, kakor lastavičja gnjezda, — zdi se. da je nemogoče tje priti. Tam v gorah smo vidili mnogo bednih ljudi. Cesto smo jim. revežem, svoj hlebec, ali suhar s konjev doli podajali. Tudi cigane smo. gospod, srečali. Toda priznati se mora: že pogledati na-nje se človeku gabi".
,.A zakaj?" vprašal je Tatiejev.
„Nu, tako, gospod. Skoraj nagi hodijo in žive v brlogih. Ko nam je kak konj crknil — padli so nanj in razsekali ga v klobase. Fej! Prosto zver! —
Ko smo se spustili z gor, je povsem drugi veter nas ovel. Bilo je v začetku junija. Krasno polje je tara. gospod, in sadunosniki. Tam so že večja pohišja in ljudje, če tudi priprosti, pa snažni. Imenujejo se Slovaki in se držijo večinoma katoliške vere, a tudi uuijati so. Bil sem tudi v njih cerkvah. Njih jezik je nekoliko podoben poljskemu, nekoliko našemu cerkvenemu. zato smo se ž njimi lahko razumeli; samo nekako čudno govore, nektere besede rvlečejo", kakor bi poli. In tudi po unanjosti so našim pravoslavnim močno podobni, zlasti prosti narod! A take ljube obraze imajo — jaz bi brata vsaccga imenoval. Ljubeznivi je
Haaso, ki sta bila med govorom tudi pobegnila iz zbornice, sta se med seboj pogovarjala, da je to vendar odveč, in da bi g. predsednik ne smel tako popustljiv biti. —
Za Lustkaudelnom je govoril vladni zastopnik Ullrich ter pojasnoval vzroke, ki so vlado pripravile, da je sprejela omenjene premembe. Za tem pa je govoril rusinski kanonik Ozarkievč ter nasvetoval dostavek, naj so pri petju zlasti gleda na obredno cerkveno petje. Po nasvetu Doblhammerjevem bila je obravnava sklenjena in govorila sta le še Rus pa Kvičala. Rus je zopet segal v splošnjo razpravo in govoril o vsem. samo o §. 3 ne. Stvarno pa je govoril Kvičala ter dokazoval, da poduk ne hode trpel nobene škode, ako zbornica sprejme nasvetovane premembe.
Poročevalec Lienbacher je imel sicer veliko gradiva, pa ker je bilo že posebno, je le ob kratkem zavrnil najglavnejše ugovore nasprotnikov ter priporočil sprejem §. 3. Po predlogu dr. Sturma se ustmeno glasuje; §. 3. bil je sprejet s 168 glasovi proti 158. Desnica je imela toraj ravno toliko večine, kakor dan poprej. Ko je prišel na glasovanje predlog o cerkvenem obrednem petji, glasovali so zanj levičarji in Coroninevci vsi kot en mož, dasi so malo prej z vso silo napadali krščansko izrejo in verske vaje. Njim ni za doslednost, ampak samo za padec šolske postave in vlade, zato so glasovali tudi za obredno petje in bi glasozali še za vse kaj druzega, ko bi le vedli, da bi bila vsled tega šolska postava zavržena in bi moralo ministerstvo odstopiti. Ob petih bila je še le končana seja. debelih pet ur je bilo treba, da se je sprejel en sam paragraf!
Danes je šla razprava nekoliko hitreje spod rok. seja se je pa pričela zopet že ob desetih dopoludne. Na vrsti je bil najprej § 7, ki določuje, da se sme na deželi vpeljati tudi poldnevni poduk. Zoper ta paragraf sta se oglasila Lustkandl pa Wurmbrand, zanj pa Chel-mecki. Ko je Lustkandl pričel gpvoriti, šlo jo na desni in na levi skoraj vse iz zbornice, in štel sem z galerije, kjer sem pri nekem znancu sedel, samo 60 poslancev v dvorani, pa še ti niso poslušali, ampak vsak za se kaj delali. Wurmbrand našel je več pozornosti, in leta narod in pri tem še skromen in zmeren — kakor vemo. Nemci jih tlačijo.
Tam smo prišli do mesta. Prešovo ga imenujejo v svojem jeziku. Mesto jo snažno; v njem so zale hiše, zidane in z vrtovi obdane. Ko smo. gospod, vmarširali v mesto, prihiteli so prebivalci na ulice, čapke snemali in prinašali nam iz hiš vina in pšenične žemlje; gospe z balkanov pa so cvetice sipale po vojakih. 8koro na vsakem hramu se je vila bela zastava, ali vsaj na palici košček belega platna. To je pomenilo „za vami mi". V ostalem je bila ta šega povsod na Ogerskem; na tak način so prebivalci prosili za prizanašanje. No to vam moram povedati, da Slovaki se le zato štejejo k Ogrom, ker so pripisani k ogerski zemlji, in niso bili naklonjeni k vstaji. Govori se, da so gospodovalni Madjari, ali kakor jih Slovaki imenujejo : Ogri, jih posilno med se jemali; a ko je pa naša vojska vstopila, počeli so z nami deržati. Dogodilo so je tudi često, da so odvrgli puške in klicali: »Ferdinand, Ferdinand".
Dalje, gospod, smo prišli v Košiče — tam se že vino prideluje; potem v Miškovee, kjer so naposled že tudi Madjari. Ta narod je povsem drugačen. Ljudje znameniti, hrabri in resnico priznati, tudi zali; škoda jim je bila
vičarji so mu živahno pritrjevali, dasi ni navedel nobenih pravili vzrokov, zakaj ne priporoča poldnevnega poduka. Pohvala levičarjev veljala je le njegovim napadom na desnico; Riegerju je namreč očital, naj bi se bil za planinske dežele potegnil tedaj, ko je šlo za zemljišni davek, Poljakom pa. da so le liberalni, dokler so v manjšini, kadar pa zadobe večino, poprimejo se despotičnih pripomočkov, da bi se ohranili na krmilu!
Chelmecki se je odpovedal besedi in po kratkem govoru g. poročevalca bil je § 7 sprejet.
Veliko govorenja je bilo zopet pri § 8, ki govori o šolskih knjigah iii določuje, da odslej bodo deželni šolski sveti določevali, ktere knjige naj se rabijo, ne pa okrajni šolski sveti, kakor dozdaj. Prvi se je oglasil AVoitlof, se ve, da zoper § 8, ki po njegovi misli krati pravice pisateljev in dobiček prinaša samo založništvu šolskih knjig. Tudi med AVeitlofovim govorom bila je zbornica skoraj prazna. Kmalo pa so jeli poslanci prihajati v hišo, ko je govoril dr. O el z. Opisoval je slabe nasledke nove šole ter s svojimi živimi zgledi in izrazi vzbujal veliko veselost. Edina napaka njegovega govora je bila, da ni zadeval § 8, ampak bi bil primernejši za splošnjo obravnavo; g. predsednik ga je tudi večkrat opomnil na to, pa dr. Oelz je hotel povedati, kar mu je bilo na srcu, in poslancev mu ni noben tega za zlo vzel, ker so vsi radostno poslušali njegove besede. Dr. Oelz je v svojem govoru tudi rekel, da dunajski mestni zbor navadno prej sklepa in še le potem p rev d ar j a, kar je pripravilo dunajskega mestnega odbornika Bareuther-ja. da je oporekal tej trditvi. § 8 bil je potem sprejet po nasvetu odsekovem brez premembe.
Na vrsto je prišel sedaj § 10, med govorniki pa zopet — Lustkandl. Desnica se je na vso moč zakrohotala, ko je g. predsednik to naznanil, levičarji pa so Lustkandlnu ploskali gromovito pohvalo, še preden je usta odprl. Lustkandl je rekel, da se je oglasil k besedi, ker ni bil oglašen noben drug govornik, in ker hoče pri vsakem paragrafu pokazati, da je nepotreben ali pa celo nevaren. Ko je končal, bil je § 10 sprejet.
se puntati. Imajo velike posestva, zlasti za Tiso; pravijo, da jih je v starodavnosti Turek napadal in zato žive v velikih skupinah. Njih hiše so snažne z dimniki, a krajši kot pri nas v Bessarabiji. Tudi ljudje so dosta bogati. Orna zemlja rodi rež, da peš-človeku glave ni iz nje videti, a v koruzi se je tudi mogoče skrit. Tudi vinogradi so tam! Koliko smo jih morali po-kaziti! Kaj je bilo storiti? drv ni bilo, pobiraj kolje. Tudi govedo imajo lepo, skoro tako kot je naša črnomorska, ovac mnogo rede in svinj. Na stepah imajo konjske »fabule"; konje lepe z visokim vratom, zato imajo dobro jezdarstvo, toda naši stepni konji so lepši in hitrejši.
»Nemara imajo boljše konjištvo kakor mi?"
„0 to že ne! Na marši so slabeji, no sicer pa je skoro vsaki z njili vojak. Tudi z orožjem dobro znajo ravnati. Njili pastirji se v tem odlikujejo. Drugače pa so dosti ugodni; brade si golijo, le brke-podnosnice jim stoje široko, katere mažejo z nekakim posebnim imižom.
Madjara je mogoče namah spoznati; za-sanel, oči ozke, črne ali rujave, lasje takisto temni. Na prvi pogled izglodajo surovo. Nu v duši niso surovi. Ko vstopiš v hišo, pokloniš se, »zdravstvujte". Gospodar se imenuje »gazda". »Jo regel", odgovori, »nesepaee", kar pomeni
Zoper § 11 so se oglasili protestantovski intendent dr. Haase, Lustkandl (krohot na desni, ploskanje na levi), AVurmbrand in Wil-dauer, zanj pa kmečka poslanca Ruf in Zehet-mayer. Ta paragraf določuje, da se sme polu-duevui poduk vpeljati tam, kjer število učencev znaša 100. kterili se 50 podučuje dopoldne, 50 pa popoldne. Po dosedanji postavi je bil en učitelj odločen za 80 učencev, toda moral jih je podučevati skupaj. Učiteljem in poduku bo toraj na korist, ako se pri poludnevnem poduku učiteljem ne bode treba vkvarjati z večini številom otrok, kakor k večemu 50. To vsakdo sprevidi, in to je jako jasno dokazal tudi vladni zastopnik Ullrich, samo protestantovski višji intendant Haase tega ne pripozna, in ta paragraf bode po njegovem izreku uničil šolstvo. Tudi Haase je porabil to priliko za napade na desnico, rekši, da Slezijani ne marajo poljskega gospodarstva, in da bode desnica pod razvalinami šolske postave, ki je bila nekdaj sklenjena s toliko navdušenostjo, pokopala svojo moč in slavo!
Po nasvetu poslanca Ruczka sprejme se precej za prvim govornikom konec obravnave, ter se ostali zedinijo, da bosta kot generalna govornika govorila Wildauer in Ruf. Ker je bilo že proti petim, predsednik za danes sklene sejo, in prideta omenjena govornika na vrsto v ponedeljek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. aprila.
Avstrijske dežele.
Uradni list Dunajski naznanuje ees. ukaz od 17. aprila t. L, po katerem je galiSki deželni zbor razpuščen in takoj nove volitve zapovedane. — Oes. namestništvo v Galiciji je po tem ukazu določilo, da volijo srenje po deželi 29.. mesta in kupčijske zbornice 31. maja in veliki posestniki o. junija t. 1.
Našim sosedom Hrvatom se je zadnje dni začelo nekako hudo goditi. Lista „Pozor“ in ..Sloboda" se za vsako malenkost zasežeta, prvemu je poštna pravica tudi pri nas prikraj-šena, t. j. da list z marko 1 kr. ne more razpošiljali biti. — Duhovniki dobivajo (n. pr. naddiakon, g. Fišer) grozivna pisma, v katerih se jim žuga, da se bode vedelo jim zaprečiti.
toliko: dober dan, milosti prosim. In ponuja vam vina ali jedi. rTešek“, govori, to je: prosim, vzemite. S krikom bi ž njim malo opravil. Če nad njim zarentačiš, pomrači se in reče „nem t udoru", to je: nerazumim, ali pa z a vrešči, zarentači in stisne zobe. No, na dobro besedo lepo odgovori. Zato ker jim naši vojaki niso delali nobene škode, so Madjari dajali jim tobaka na cesto cele zveskc, ker pri njih vse kadi, tudi žene. Čuden je običaj žen: če si jim dober, pogladijo te po licu. Tudi možje to delajo; enkrat je našega dostojnika pogladil kmet po obrazu — no naši so se razsrdili na to.
A koliko je tam zrnja in vina! Žganjico žgejo iz sliv, no tudi iz žita. Toda prepijejo se ne preveč, le toliko, da so bolj živahni.
Kar se žen tiče, je treba priznati, da so možje pri njih primerno zalši nego žene. Žene imajo tudi stroge obraze! Toda o starki mir! Niti zlod iz pekla ni tako hudoben, kot njih mnoge! Mene so cesto popraševale, če imam ženo. „Ne“, odgovorim. „Potem pa vsaj nevesto V'1 — „Ne“, pravim zopet. In tega niso zamogle nikakor verjeti!
(Dalje prih.)
da, če tudi izvoljeni, ne bodo mogli deželnega zbora se vdeleževati. Tega so neki mnogo krivi razkolniki. — Svet je okrogel! Razkolniki pa so zraven judov povsod katoličanom naj hujši nasprotniki.
Iz Posuna javlja „Ung. Post“ da so Spongo tirali na zahtevanje državnega pravnika v Budapestu ob 11 v noči 21. t. m. v Buda-pešto. Varlie je imel tri.
Vnanje države.
Is Vidma (na Laškem), 19. aprila. Danes se je začela obravnava zoper Ragoso in Giordanija. Navzočih je bilo razen mno-gobrojnega občinstva tudi mnogo časnikarjev domačih in unanjih. Ragosa ni tajil, da je šel z Oberdankom, a namena za moritve ni imel. Giordani tudi pove, da je pomagal Ober-danku in Ragosi. ko sta prestopila mejo, a ni vedel ničesa o njih namenu. Ko je bila zatoži« prebrana je bilo zaslišanih 17 prič. — No kakor se vidi. laški rovarji so tudi nedolžni, in kar za kratek čas si igrajo z morilnim orožjem. Sicer bode pa ta obravnava pokazala, koliko odobruje talijansko ljudstvo trojeato zvezo vladarjev Nemške, Avstro-Ogerske in Laške države.
21. aprila. Po večurnem zagovarjanji sta bila oba zatoženca Ragosa in Giordano nekriva spoznana ter takoj izpuščena. (Bila sta oba tovarša Oberdankova. — Sodba nas ni iz-nenadila — vsaki jo je pred vedel. Vredn.)
Is Carigrada Bolgarski knez, ki je bil pri sultanu za slovo pri zaslišanji, je odpotoval v Atene.
Is Londona, 18. aprila. Blizo stolne cerkve v Salisburi so najdli posodo s 5 funti strelnega praha in vnetilnik. Škof je dobil zjutraj žugalno pismo. (Stvar se vendar preklicuje.)
Is Pariza, 19. aprila. Denarstveni minister je predlagal postavo za spremenjenje 5% rente v 41l3°j0. Minister notranjih poslov je preglagal načrt postave, da se zatero javne izjave, bodi si v oklicih ali v javnih pozivih.
Is Varšave, 19. aprila. Dijaki ne mir-jujejo. Nad 200 izbaenjenih, katerim niso dovolili vstopa v vseučelišče, se je zbiralo ves dan, in se ‘razšlo še le zvečer, ko je prišla policija in žendarmerija.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 20. aprila. (Dežela Kranjska pa rN. W. Tagblattu pred državno sodnijo.) Državna sodnija je te dni obravnavala tožbo dežele Kranjske in tržaškega mesta zarad
31.000	gld., ki jih Trst tirja za najdence. Razsodba je za deželo Kranjsko neugodna, ki bode morala plačati omenjeni znesek. —
Pri državni sodniji obravnavala se je te dni tudi pritožba judovskega lista „N. W. Tagblatt", ki 'ga je vlada prepovedala prodajati po trafikah. „Tagblatt“ je trdil, da je vlada s to prepovedjo prelomila tiskovno postavo. Državna sodnija pa je razsodila, da vlada ni prelomila omenjene postave, ker sme izdatelj svoj list prodajati doma ali po lastnih proda-jalnicah. Prepoved toraj ne zadeva izdateljeve pravice prav nič, ampak le pravico dano trafikantom, ki jo pa sme vlada preklicati, kadar koli hoče.
Z Dunaja, 22. aprila. (Državni zbor. Slovenski veni jezik. Tržaški poslanci pa železnica Trst-Hcrpelje.) Včeraj je Ehrlich izročil interpolacijo do pravnega ministerstva, v kteri vpraša, zakaj je bila konfiscirana „Reichenberger Zeitung", ker je ponatisnila interpelacijo njegovo zarad Jaquesovega odgovora na pismo AVinklerjevo? — Naučili minister je izročil zbornici predlog za dovolitev
80.000	gld., da se prezida in razširi patolo-gično in anatomično poslopje na Dunaji.
Budgetni odsek imel je včeraj obravnavati
resolucijo, o slovenskem in italijanskem jeziku na srednjih šolah. Ker pa ni bilo nobenega vladnega zastopnika v seji, se je reč po nasvetu dr. Šturma odložila. Neljube predloge levičarji najraje in večidel vsaj s tem nekoliko zadržujejo, da jih nasvetujejo začasno odložiti. Večina to sprevidi in take nasvete večidel zavrže. Tudi budgetni odsek bi bil prav storil, ko bi bil zavrgel Sturmov predlog, ker je vlada svoje mnenje že tedaj razložila, ko se je ta predlog prvič obravnaval v budgetnem odseku.
Na Tržaške poslance je desnica jako nevoljna, ker glasujejo zoper šolsko postavo z levičarji. Tudi vladi ne dopada ta vrtoglavost. Nasledek te čudne prikazni bo ta, da zbornica pred razhodom, ki bo menda J 0. ali 11. maja, ne bode več obravnavala železnice iz Trsta v Herpelje. Tudi na jesen se bode še le videlo, kaj naj se zgodi. Ako prebivalci tržaški od večine državnega zbora zahtevajo, naj se ozira na njih potrebe, ji tržaški zbor ne sme klu-bovati, kakor jo storil n. pr. s sklepom zoper šolsko postavo, ki je tržaškim poslancem naložil dolžnost, desnici in vladi na klub glasovati zoper šolsko postavo. Ako se toraj železnica Trst-Herpelje zavleče, so tega Tržačani sami krivi in pa njih kratkovidni poslanci, ki mislijo, da ne smejo glasovati drugače, kakor zahteva protivladno mestno zastopništvo tržaško.
Iz Idrije, 20. aprila. * *) Naj vam poročam, če tudi ne rad, izid naših mestnih volitev. Nenadoma smo narodnjaki propali ter nimamo več župana naše stranke. Glasovita sedinica (pravijo ji sem ter tje židovska številka) nas je pokopala. Izvoljen je za župana Jos. Serjun, kavarnar in nekdaj predsednik čitalnice. V odbor pa Stef. Lapajne, Fr. Goli in dr. Drag. Raucli. Krivi so vsega teda sami narodnjaki ; t. j. bivši, zdaj jih ne moremo več tem prištevati. Sedem nekdanjih odličnih narodnjakov so nasprotniki za-se pridobili in tako je narodna stranka ob tla. Tako je z liberalno značajnostjo! Kako bode se nam godilo, kadar pridejo deželne volitve, si lahko sami izračunite. Bog pomagaj!
Iz Celovca, 31.sušca. **) (Celovški mestni zbor o slovenskih poštnih tiskovinah.) Kakor trgovinsko zbornico, tako je povabilo kupčijsko ministerstvo tudi celovški mestni zbor, naj se izjavi o znani izjavi „Mirovega“ vred-nika zastran pomanjkanja slovenskih poštnih tiskovin in slovenščine zmožnih uradnikov. Mestni zbor se je razgovarjal največ o pritožbi zastran poštnih uradnikov v Celovcu, ki nič slovensko ne znajo. Župan Jessernigg (beri: Jezernik) je rekel, da so tri osobe pri pošti slovenščine zmožne. (Med njimi pa ni uradnika; dva sta pismonoša in ena gospodičina.) Rekel je, da še ni gotovo, če je vsa celovška okolica slovenska, in da se v je mestu samo 030 osob oglasilo pri številjenji, da se poslužuje v občevanji slovenskega jezika.
Odbornik Schfltz (rodom ne m š k i P e m e c) je rekel, da je to „ščuvanje“, ter da se mora ojstro zavrniti in nemški z n a č a j Celovca povdarjati.
Odbornik Bierbaum (rodom nemški Moravec) je rekel, da se morA odločno oporekati temu, da bi bila vsa celovška okolica slovenska. „Oe tega precej ne zavrnemo", je rekel, ..potem bodo še zahtevali, da morajo vsi uradniki na magistratu slovensko znati". Rekel je tudi,
*) Za sahoto prepozno prejeli.	Vredn.
*) Slučajno zaostalo; ker je pa dopis vsekako še
zanimiv, ga zdaj priobčimo.	Vredn.
spišejo, da se bo lahko dokazalo, da znajo vsi . nemško.
Odbornik dr. Hiebler (rodom Tirolec), da imajo na pošti še preveč slovenskih tiskovin, tako da so jih morali nekaj celo v nemški \Volfsliorg' poslati. Slednjič je predlagal, naj se pritožba odločno in z gnjevom (mit Ent-rustuug) zavrne.
Odbornik Glockner (rodom nemški Pemec) je predlagal, naj se \si. ki so se v Celovcu za Slovence zapisali, z imenom in stanom vkup spišejo ter je rekel, da take pritožbe ne pri-hajajojjodkoroških Slovencev, ampak od pri-vandranih Kranjcev.
K o roški Nemci so m o 1 č a 1 i. govorili so tedaj zoper Slovence: dva nemška Penica, en Moravec in pa en Tirolec. Ti privan-drani ljudje se predrznejo imenovati ..Mirovega" vrednika „tujca“, akoravno je iz Kaple na Koroškem doma. Pemec, Tirolec je tedaj tukaj domačin, koroški Slovenec pa tujec!
Ti možje pravijo, da poštnini uradnikom ni treba slovenskega znati, sami celovški trgovci pa jih na laž postavljajo, ker ne sprejmejo učenca v štacuno, če ne zna slovenskega. Ako je pa trgovcu slovenski jezik potreben, gotovo je potreben tudi poštnemu uradniku.
Da je okolica celovška z malimi izjemami slovenska, si ne upajo prav zanikati, vendar o tem kar molče, in se sklicujejo na nemški značaj mesta. Kako je Celovec nemšk. priča to, da so slovenske pridige pri sv. Duhu najbolje obiskovane. Kamor človek pride, naleti na Slovence, vsak drugi človek slovenski zna, čeravno so šole trdo nemške. Vse ponemčevanje nič ne pomaga, Celovec je na slovenski zemlji, njega prebivalci so večinoma slovenske krvi — naturam furca evpellas, tainen usque redibit!
Če mestni Slovenci prav nemški znajo, ali so s tem zgubili narodne pravice? Mnogo jih je pa, ki le malo ali nič ne znajo nemškega. Kaj pa še le v okolici! V bližnjih vaseh, kakor v Otočah, Smartnu, St. Petru res znajo nemški, pa hribovci na prestorni Osojnici ne znajo nič, in tudi ti imajo s pošto opraviti. Pri okrajni sodniji ne znajo uradniki nič slovenskega, kmetje se morajo z njimi s tolmači pogovarjati. Tudi pri drugih uradih ne znajo uradniki nič slovenskega. Slovenski kmetič vse potrpi, saj je že navajen, da se nanj ne ozira. Ce bodo pa izobraženi Slovenci kar molčali, mora naš rod v Gorotanu izginiti. Svesti smo si, da prav delamo, če se pritožujemo in ljudstvo budimo, čeravno nas zovejo „ščuvarje“ (Hetzer).
Slednjič bodi omenjeno, da je mestni zbor „Mirovo“ pritožbo „z g n j evo mu zavrnil. Ep a m o pa, da bo ministerstvo bolj objektivno sodilo, ter da nam bo dalo slovenske tiskovine in nekaj slovevskih poštnih uradnikov. Saj je res nesmiselno, da morajo slovenski poštui uradniki po nemških krajih služiti, kakor na Tirolskem, v Šleziji, v Gradcu itd., sim v Celovec, bi se potrebovali, pošiljajo pa trde .Nemce.
Bog daj Avstriji ravnati vselej po geslu in napisu na cesarski palači: Justitia funda-mentum regnorum.
Domače novice.
(Za šolo v Javorji) so presvitli cesar dali 200 gl. iz svojega premoženja.__________________
(Služba okrajnega sodnika) v Mokronogu v Vl il. redu. je spraznjena. Prošnje do 2. maja t. 1. pri e. k. okrajni sodniji v Rudolfovem.
(Razpisani ste službi okrajnega ranocelniku) a) za občino Bled, 500 gld. b) za mestno občino Radovljico 400 gld. iz okrajne blagajnice. Prošnji do 20. maja t. I. pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Radovljici.
(Učiteljski službi razpisani.) Druga učiteljska služba na 4razredni ljudski šoli v Radovljici 500 gld. v stalno vmeščenje do 15. maja. — Na lrazredni ljudski šoli v Ljubnem učit. služba I. p. 400 gld.,' stanovanje, iu ustanova župnika Filipa Groschel, stalno ali tudi provi-zorno do 15. t. 1.
(Fri Franc Holdheimovi ustanovi za gluhoneme) so spraznjena tri mesta. Sprejemajo se sicer zdravi otroci, toda ne pod 7 leti ali tudi ne nad 12 let stari. Otroci morajo biti katoliških starišov. dečki imajo prednost mimo deklic. Prosi se na deželi pri c. k. okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa pri mestnem magistratu do 15. maja t. 1
Razne reči.
— V K v eb eku glavnem mestu Kanade v severni Ameriki je pogorelo poslopje za parlament.
— V Delhi (vzhodni Indiji) je pogorelo 2000 hiš.
— Vreme in so Inč ne m ar o g e. Pri-rodoslovci že več kakor stoletje opazujejo, v kakšni zvezi da hi bile solnčne maroge z vremenom na zemlji. Gautier v Genevi je opazoval. da so bila gorka solčna leta 1811 in 1834 tudi dobra vinska leta. a takrat sobice tudi ni imelo marog, 1. 1810 in 1817 v katerih vino ni dozorelo in je bila huda dragimi, je bilo pa tudi veliko marog videti na sobici. Ako pa pregledamo skrajnost pri vremenih za dobo 11 V, let, v katerih je največ mraza a tudi najmanj solčuili marog, najdemo, da se prav posebno vjema. Od 1. 1811 do 1823 je minulo 11 let: od 1. 1822 do 1834 dvanajst; od leta 1834 do 1846 zopet dvanajst let: od 1. 1846 do 1858 tudi dvanajst let: do 1. 1868 deset let; do 1. 1881 trinajst let. Vsa ta leta so bila vinske in solnima leta, a leta med njimi pa srednja ali slaba. Viljem Herschel je že v pretečenem stoletju na videz navzkriž z Gautierem najdel več let, v katerih je bilo posebno velikih solnčnih marog, a bila so rodovitna in solnčna; vendar odpade ta ugovor, ako pomislimo, da doba, v kateri je največ ali najmanj solčnih prog, ne traja II. marveč 11 V,, leta. tedaj jih je največ ali po zimi ali po letu. Zato je mogoče, da je majhno število solnčnih marog več let zaporedoma za vreme ravno tako škodljivo, kakor pozneje vgodno, in da imata oba prav Gautier in Herschel.
Kcdar se povrne zopet doba J1 '/n let v istem letnem času, tedaj čez sto let, kar se bode ravno sedaj zgodilo, odkar so začeli opozavati solnčne maroge, kako se strinjajo z vremenom, bode se ta zanimiva prikazen bolj razjasnila.
EksekutiviH' dražbe.
28. aprila. Relieitaeija, Jože Jaklič iz Brezovo rebri 504 gl. Metlika.
4. maja. J. e. džb. pos. Janez in Mihael Verli iz Spod. Zemona 179 gl. 77 kr, Bistrica. — 1. e. džb. pos. Jože Mežnaršič iz Trnovega št. 41, 290 gl. Bistrica. — 1. o. džb. pos. Janez Smerdu iz Hrušice 1789 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Tomaž Šabec iz Trna 2585 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Janez Valenčič iz Trnovega 1256 gl. Bistrica. — I. o. džb. pos. Marija Kum-ljan iz Bojane vasi št. 40, 1025 gld. Metlika. — 1. e. džb. pos. Jože Oberman iz Krmačine 4300 gl. Metlika.
—	3. e. džb. pos. Janez Bajuk 2000 gld. Metlika. — 1. e. džb. zemljišča Martina Guština 2756 gl. Metlika.
—	Relieitaeija zemljišča vlož. št. 74, 100 gld. Metlika.
—	1. e. džb. pos. Janez Sedej iz Sele 850 gld. Loka.
—	1. o. džb. pos. Matej Natlačen iz Goe št. 12, 450 gl. Vipava. — 2. e. džb. pos. Marija Kodela iz Budanj št. 84. Vipava.
Umrli so:
17.	aprila. Barbara Oblak, dninarica 30 lot, posledica vnetja prsne mrene.
18.	aprila. Matija Švigel, posestnik 40 let, kron. pij. tnberkoloza. — Terezija Hren, vodenica.
20. agrila. Vincenc Bogataj, 1 I. 3 m. Karlovško predmestje št. 7. spridenje obist.
22. aprila. Janez Mavec, delavcev sin, Hradeekijevo predmestje št. 2o.
V bolnišnici:
18. aprila Mariana Pečar, delavka 42 let, oslabljenjc.
20. aprila. Magdalena Razpotnik, delavka 32 let. vodenica. — Urša Anž.ok delavka 47 let, rak.
Ir*oslano.
Slavnemu odboru družbe sv. Mohora v Celovcu
se stavi javno vprašanje: mar li bi bil volje, za 1. 1884 namesto navadnih „večernic“ podati družbenim udom Slomšekovih zbranih spisov prvo knjigo (Pesni) v drugem natisu? (Peni natis te knjige — 2000 iztisov — je namreč popolnoma pošel.)
V	Makolah, 20. aprila 1993.
Mih. Lendovšek,
župnik.
Potrdilo in zahvala.
Od 7. aprila do danes došli so mi še ti le darovi za pogorelce:
Županija Vojska (II.) 6 gld. 40 kr; Vače 27 gld. Homec 7 gld. 40 kr; Znesek tombole od kat. društva po v. č. g. dr. Jarci 35 gld. Županija Rovte 16 gld. Podbrezje 17 gld. in iz Stranj I gld. Tudi sem iz Tržiča od blag. gospe B. A. prejel zaboj kos in srpov, česar je vse dobro došlo. in za česar se blagim dobrotnikom v imenu pogorelcev prav lepo zahvaljujem. Bog povrni!
V	Košani, v dan 21. aprila 1883.
Matija Torkar, župnik.
r
—
Zaloga
katol. književstva Mimale liom., raznili brevirjev,
( vsakocrstnihbogoslocHih / i knjig, cerkvenih govorov itd. itd.,
t
š	molitvenikov
t
jj slovenskih in nemških,
( vsakovrstnih podob, rož-l	nih vencev i. dr.
KATOLIŠKI
BUKVARNA
v
LJUBLJANI
stolni trg h. št«v. <1.
Vse naročevanja
na
časnike in vse književne izdavanja
se vsaki čas sprejemajo in točno izvršujejo.
Kolikor mogoče urno preskrbljujemo vse na svitlo izšle knjige
strok in vseh jezikov.
t vseh

.J
Enako preskrbljujemo tudi po naročilu
križeve pota nlilvam ali v oljneito-barvanem tisku, križe, svetinje, kipe, podobe itd.