List 24. Tečaj LVIIl \ ¥ n y r- / iške I in ak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., Izhajajo pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 15. junija 1900. Politični oddelek. m ^ If w ^^^^ in ni jim za stanje zanje najugodnejše sicer privolili v to, uredbo jezikovnega vprašanja, ker je sedanje 80 češk da svojem binkoštnem programu se v čeških okrajih uvede notranji uradni jezik, toda sedaj zahtevajo, da se Kaj sedaj? Zasedanje državnega zbora se je povse nenadoma morajo zajedno s to uredbo dati Nemcem vsakovrstne koncesije 1 v katere Čehi ne morejo privoliti zaključilo, in kakor že tolikokrat v zadnjih letih sili Kaj sedaj? Pogajanja ne bodo imela uspeha 1 ker zopet na vsa usta vprašanje: Kaj sedaj? Iz krogov, ki so v dotiki z vlado in poznajo ondu vladajoče mnenje, se razširja z neko posebno usiljivost si stoje češke in nemške zahteve dijametralno nasproti. Državnega zbora ni njožno nadaljevali obstrukcijo. sklicati, ker bi Cehi zopet vest da za sedaj se sploh ničesar ne zgodi Vlada hoče Vlada je še pred zaključenjem državnega zbora pričakovati, da se strasti pomirijo. Za sedaj bo vladala grozila z razpustom. Resno pač na to ni možno misliti J brez parlamenta, bržčas s pomočjo slavnoznanega 14 saj je brez dvoma, da imela vlada v novi zbornici še in šele, kadar to iz ozirov na prazne blagajnice ne bo veliko manj prijateljev, nego jih ima v sedanji. Razmere več možno, hoče poskusiti, če se ne da zopet vladati s go take, da bi pri novih volitvah Poljaki, nemški kleri- parlamentom. Klavernejšega programa v tako velekritičnih časih nego je program dr. Körberja, si že pač ni možno misliti kajti ta program ne pomeni druzega, kakor krizo v per kalci nemški liberalci in bržčas tudi antisemitje izgubili več ali manj mandatov, m da bi prišli v radikalne t roke, tako da bi se položaj v parlamentu samo poostril in bi bilo še težje vladati, ako bi se poprej ne poravnal manenci oziroma vladanje prikritega absolutizma, dokler boj med narodi. bodo to dopuščale državne blagajne. Kaj si dr. Körber in njegovi tovariši res domišljajo, da bodo na ta način rešili velikansko, stebre države podkopajočo notranjepolitično krizo? očiglcd vsemu temu je jasno 1 da ima vlada samo dve poti odprti 1 ako hoče ustvariti normalne razmere Prvo vlada če ima sedanje uradniško ministrstvo količkaj mora vender vedeti, da normalnih čiti 1 življenske moči v sebi, razmer v parlamentu ne ust\ari drugače, kakor če se mnenja občil sredstvo bi bila prememba ustave, toda za to se ki je vseskoz centralističnega mišljenja, neče odlo- četudi je večina parlamenta odločno federalističnega to v članku, ki ga je pri- Fremdenblatt neposredno po zaključenju državnega zbora več odloči na energičen korak. Prav tako kakor so Nemci s kakor samo razumljivo namignil in o tem tudi nihče ne svojo obstrukcijo dokazali, da ni mogoče vladati proti dvomi, Kdor je količkaj informiran v mišljenju dvornih dokazali so to tudi Čehi njim, za krivico, ki se jim naredeb in je več kakor Ti zahtevajo zadoščenja in vojaških krogov. storila s preklicem jezikovnih gotovo J da bodo nadaljevali Na jednostransko ugoditev češkim zahtevam težko misliti. Ministrski predsednik Körber tudi prav z obstrukcijo vse dotlej, dokler ne dobe zadoščenja oziroma, izjavo, da Čehom na noben način ne ugodi, ako v to ne dokler bo po opravilniku obstrukcija sploh mogoča. privolijo levičarji, razbil parlamentarno večino, in zato je . zlasti ker Nemci Govori se o novih pogajanjih mej Čehi in Nemci, povse neverjetno, da bi to storil sedaj ali tudi največji optimisti se ne upajo trditi > da od nikakor niso voljni odjenjati in bi bržčas vsak tak korak teh pogajanj pričakovati kaj uspeha Nemcem ni za spravo provzročil nemško obstrukcijo. stran Letnik LVIII Istotako se z oktroiranjem Korberjevega jezikov nega načrta ničesar ne doseglo, ker s tem načrtom niso ^^ stopiti nihče k tej družbi, marveč ta družba se maoži od doe Okoli Pekina _— —----„ ^^^ I1IÖU -- —X cixiuo so se boksarji Htaborili in je prica- zadovoljni niti Cehi niti Nemci nego ga tako jedni kakor ^^ ^ ^esto, kjer bi uprizarjali grozodejstva nad priča drugi dločno odklanjajo. Avtoritativno samo tako da se dalo jezi-se oktroiral tujimi Vnanj velevlasti so ukrenile vse potrebno kovno vprašanje rešiti nekak okvirni, za vso državo veljavni zakon, čigar izpol- kozakov da se zavaruje bivanje tujcev na Kitajskem družbo boksarjev. Ruska vlada je odredila pred nevarno nitev v Pekin se potem prepustila deželnim zborom da odkoraka 2000 poleg tega je v Vladivostoku na nogah 10.000 ruskih vojakov, kateri v kratkem ozirom na vse to je mogoče samo na jeden način pokrajine, v katerej stoji glavno času lahko presto ustvariti normalne razmere v parlamentu, to je z oktro iranjem tacega opravilnika J da postane sploh vsaka ob Pekin V Port-Arthurju ki čakajo ukrcanj mesto Kitajske strukcija nemogoča. To se vladi z vseh strani priporoča, katerim je sploh za redno parlamentarno delo, a če se Na več krajih vnanjih velevlasti in sicer 9 ruskih brodov pa ie še 14 000 mož ruske vojske luki Taku je vsidrano vojno brodovj( gleški nemški francoski američanska in an- japonska vojna broda A ------v zato ne odloči, postane sama grobokop parlamenta so se spoprijeli inozemski vojaki z boksarj čuj mestih vlada mej tujci velik strah, zlasti ker se v enomer o novih grozodejstvih jena misel da « , Politiöni pregled Položaj so Čehi velik uspeh zaključenjem državnega zbora Vlada je spoznala, da nima moči dosegli evropske velevlasti katera nakano so hočejo preprečiti! organizacija diplomatskih krogih je razšir družbe hotela dobiti boksarj delo neke prevlast v Pekinu magati češko obstrukcijo. Vladalo bo vsaj za sedaj s mej tem pa iskala izhoda iz nastalega kaosa. Kakor nister Pi^tak se izjavil skliče državni zbor bo poteklo časa predno pre- 14 , mi- se misliti da so še zarana^ zasledile druge velevlasti in jo Ako je to resnica, tedaj si zamoremo vso stvar zmešali Angleži, kateri v prvi vrsti radi odvrnili pozornost Evrope od južne Afrike in v ta naj se Toda namen zbrodili nekako „kitajsko vprašanje", kjer bi zlasti moglo dražiti z vspehom Anglij nevarno Rusij Zaključenje državnega zbora Minoli teden le bil velikega pomeoa. Kar je vlada že dlje časa pripravljala. Vender je nevarnost ta nakana se Angležem težko posreči, kajti Rusija je v iztočni Aziji tako močna, da jej da nobena velevlast ne more do žive«- kar se izjavilo. že dlj se baš vsled Ko časa pletlo, to se je ziaj izvršilo a se tudi prizadevanj vtegnilo na Kitajskem kaj zgoditi. poljskega veliko mednarodno vojno, katere nas Bog varuj! se je sešel državni zbor kluba načelnik Jaworski kategorično zahteval t. m. da Rusiji sovražnih kar bi zapalilo morajo Čehi opustiti obstrukcijo, sicer da desnice ni več smatrati za eksi stentno 1 Čehi so sklenili da od obstrukcij ne Čej i izvrševalnega odbora desnice vsled pritiska drugih strank, so odnehaj V Vojna v južni Afriki. Johannesburg ter razvili ondi na zastavo Čehi jo je sklical Jaworski govori se celo, da ostati pri desnici da sicer izjavili, da ho mesto Transvaala. Toda vojna s tem še ker dokler se ne prekliče vsaj Kindingerj worski in Kathrein ovinkov povedal, da Poljaki ne pripadaj pa morajo obstrukcijo nadaljevati predsednik Krüger izjavil da Angleži so sicer dospeli v angležko 5, stolno Ü končana popolnoma, Transvaalci hočejo bo- poslopjih zasedli že tudi Pretorij ukaz riti za svojo neodvisnost do zadnjega. Tudi generalissimus nista bila zadovoljna, in Jaworski tem pa Ja- Büro v, Botha, je rekel v Pretorij več brez tisti desnici dan izročilo zastavo, „da dokler ima žrtvovalnih mož ki so pripravlj se ]e po prizadevanju ministerskega predsednika da jim ni treba misliti na to tano7ila nova veči v namen da getnem provizoriju iu zaduši češko obstrukcij dožene razpravo o bud- na svetu ko mu je tamošnje ženstvo Transvaal še na tisoče po-i braniti svoj rod in dom, da jim tujci ugrabijo najdražj veleposestnikov Razen Slovanske krščanske zveze so čeških toriji, kjer so razobesili domovino. Angleži se ta hip že nahajajo v Pre pridružile tej novi večini A še tisti dan ko je stranke vodstvo izročilo ključe. Krü angležko zastavo in jim novljena ta večina, je že tudi razpadla. Razbila jo bila usta- v Lydenburg okoli o prenesel svoj vladn mestno i šotor obstrukcija. Nova večina Čehe Češka Pretorije se zbirajo močne čete Burov v petek hotela Mej Buri vlada še isto vojno navdušenje, kakor v početku Ko je predsednik Fuchs naznanil konec seje, je po stor začeti boj zoper zlasti Se radi tega, ker iim jenem dogovoru Zallinger predlagal naj se seja nadaljuj v Griqualandu itd. Tudi Ašanti pridruževati razni ustaši m nadleguj občutno Angleže sicer naj se začne razprava o obrtni noveli. Na ta način se in Buri upajo, da se jim posreči pregnati Angleže tako iz hotelo pretrgati čitanje brezštevilnih dnevni red nterpelacij priti na Pretorije, kakor iz Johanesburga do budgetnega provizorija. Čehi so na ta poskus gležko asedanje teh mest izražaj nado da od danes do jutri an- nasilstva odgovorili s hrupno interpelacijo. Razgrajali ure zvečer do tovanje nemogoče so od . ure Vlada tako bila da je bilo vsako posve pač rada postopalo proti Čehom, a zbala se je tega, kar da se sledilo na Češkem s silo nasilstvu veliko jezo nemških strank zanje strašanska blamaža zato je hitro zasedanje zaključila dobro čutij da je to , Na zlasti ^^ ^ 'm' 'm' % Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko Ko Nova zveza. Hohenwartov klub se zpadla desnica so ee češki zopet oživil (Dalje) hrvatski-rusinski klub in centrum združili eleposestniki, slovensko v skupen klub ki Mnenje odsekovö je torej da se zove Verband der Rechten in ima .popolnoma tisti program niso kmetijski postranski obrti Ze kakor ga imela desnica Ta prijateljstvo novi klub sklenil m gojiti veliko število T-o ve opekarne tovarniški obrat. Nemiri svojim načelnikom grofa Pallffvj tijstvu uslužbenih delavcev pri obratu in ne tudi sicer pri kme prav znatna množina nikov kristj nä Kitajskem takozvanih „ s in jih mučij boksarj u Družba kitajskih razboj-kateri napadajo tujce, zlasti izdelanih opek, ki se gotovo ne smejo več šteti za surovmo, katere značaj v za ukaz pekinške vlade more na nečuven način da pod smrtno kaznijo kmetijskih postranskih se ne briga obrtih predelani izdelki ne smejo izgubiti ne sme pri- da gre tu za podjetje, ki spada pod obrtni red kažejo tega Letnik LVIII Stran mnenja je tudi posestnik opekarn, vsaj jih izvršuje na podlagi obrtnega lista. Toda ne glede na to se ta obrat pred vsem že zaradi tega ne more imenovati kmetijski postranski obrt, ker opekarne sploh, brez ozira na obseg in na to, öe je opeka surovina ali ne, niso obrati, ki se pečajo s kmetijskimi produkti. Materijal za opeke se dobiva iz zemlje, zemlja pa ni nikak kmetijski izdelek. Tega mnenja je odsek, kakor tudi upravno maja 1894 št sodišče, ki je v razsodbi z dne 1578 izreklo, da pri opekarni nikakor ne gre za kmetijsko industrijo. Pri tej mora namreč „iti za .kmetijski produkt, pri čemur se more pod pojnrom kmetijstvo po običajnem in v kmetijstvu stalnem pomenu besede subsumirati le poljedelstvo, gozdarstvo in živinoreja. Pri izdelovanju opeke pa ni se sprejme Učni prostor, kurjavo in razsvetljavo je mestni magistrat zadrugi brezplačno prepustil. Druge stroške pa, ki znašajo skupaj 230 gld. to je 460 kron, pa bi morala plačati zadruga. Zadruga pa nima toliko premoženja, da bi mogla te stroške poravnati in zaradi tega prosi zbornico podpore. Ker je odsek prepričan, da so taki tečaji za prospeh krojaškega obrta zelo koristni, in ker v drugih deželah take tečaje podpirajo trgovska in obrtniška zbornica, dežela in dr. tudi tukajšnja zbornica dovolila leta 1898 podporo črevljarskemu tečaju v Ljubljani in leta 1899 črev-Ijarskemu tečaju v Tržiču, priporoča odsek, da bi zbornica imenovani zadrugi za stroške tečaja dovolila podporo v znesku 90 gld. to je 18Q kron. — in ker Predlog govora o kakem kmetijskem produktu, kajti zemlja VI. Zbornični svetnik Fran O m er s a poroča o se dobiva materijal za izdelovanje opeke, prošnjah za dovoljenje podlago in pogoj tt iz katere tvarja sicer potrebno nikakor pa ni njegov produkt Po trdnem prepričanju T-ove opekarne nikaki kmetijski obrati in — Lahi. ki so da se napravi v Zagradcu kmetijstva, javna tehtnica C. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu je poslalo zbornici prošnji iz Fužin pri odsekovem torej niso njih uslužbeni delavci — se ne pečajo s kmetijskim delavci, torej tudi ne zavarovanja Tudi C kr tudi pri opekarji in niso kmetijski od dolžnosti bolniškega r obrtno nadzorništvo delom za Zagradcu in L O. iz Zagradca za dovolitev javne tehtnice v izjavo. Na prvotni dopis c. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu izjavila se je zbornica, da so krajevne razmere občine Zagradec primerne, da se dovoli naprava javne tehtnice v Fužinah IV. nadzorni okraj v Gradcu smatra T-ove opekarne za brezdvomno obrtne obrate, katerih delavci so dolžni, da se zavarujejo za slučaj bolezni. Odsek torej Ker pa ima po glasu § 11 postave z dne 11. ju- 1866, drž. zak. št. 85 za napravo javne teht- občina Zagradec sama, opozorila nija nice prvo pravico predlaga Zbornica se naj izjavi v tem zmislu Zbornični svetnik Josip Lenarčič vpraša, kako utemeljuje T. svojo pritožbo. Zbornični tajnik pojasni, da pritožnik trdi, da so delavci obeh opekarn poljedelski delavci, kateri ne pri opekarnah na njegovem svetu se sprejme odsekov predlog je zbornica okrajno glavarstvo na to, da bi po njenem mnenju trebalo, predno se dovoli H. javna tehtnica sklepa občinskega odbora Na to je občina sklenila da ona ne napravi javne tehtnice. Gori omenjeni zakon katerim določa v 8 3, da se morajo zapriseči osebe ) se podeli pravica za javno tehtnico pn izdelujejo iz tuje ilovce, temveč iz te, katera je trgovskem ali v to delegiranem okrajnem sodišču Pri glasovanju glede na njih dolžnosti natančnega tehtanja, glede Zbornični podpredsednik Anton Klein po roča o prošnji^ krojaške zadruge v Ljubljani za prispevek kateri ta posel izroči drugi osebi, za vse pokritje stroškov za krojaški tečaj. C kr. trgo- dotičnega vso odgovornost in jamči za naprave potrdil in natančnega vodstva knjig. 4. določa, da prevzame lastnik javne tehtnice, poslovanje škodo. vso vinsko ministrstvo je dovolilo, da napravi c. kr. tehno-logični obrtni muzej na Dunaju v Ljubljani tečaj za katera bi nastala vsled napačnega tehtanja pa določa, da se mora vsako tehtanje upi krojaške mojstre in pomočnike na Dunaju, zunaj Dunaja pa prvo, ki je napravilo tak tečaj Taki tečaji se vrše gg^y ^ posebni register ter natančno navesti ime februvarja lo marca bilo mesto Ljubljana stranke, oznamenilo blaga in plačano pristojbino ter Tečaj se je vršil od ^ ^^^ stranki kot potrdilo izročiti soglasno boleto v dvorani mestnega Ker pa od prosilcev glasom pozvedb ne zna doma. Na tem tečaju je učil od ministrstva imeno- ^^ pjsati ne brati se pa pri vojakih navadil vani strokovni učitelj Matija Kune 19 mojstov m ^^^^ ime pisati, tedaj bi po mnenju odseka 11 pomočnikov. Pouk je obsegal vsa važna ročna ^^ ^^^ prosilca ne mogla ta posel opravljati in ko dela krojačev, anatomijo, jemanje mere, urezovanje ^^ ^j^^ila javno tehtnico, bi morala za izvrševanje vzorcev 1 strokovno risanje itd tega posla najeti zmožne osebe Zadruga krojačev morala za tečaj preskrbeti dalje Ker pa težko mogoče, da bi se moglo dati učni lokal, razsvetljavo, kurjavo in snaženje, učne pripomočke, kakor potrebno število miz, stojala, table, oder, papir, merila, črtovnike, svinčnike, kredo, Spričevala itd. takim osebam pravica za javno tehtnico ) ker reči, da je kdo odgovoren, o katerem se ve' da mora zanj drug službo opravljati, ne da bi vender težko ga mogel nadzorovati, za to bi morda bilo boli * > stran 226 Letnik LVIIL t umestno, da se jima da pravica za napravo privatne oböinah; dalje da hodi v nekatere občine dimnikar tehtnice, ako se za to oglasita. iz Kranja itd. Odsek pa povdarja potrebo za napravo javnih Po mnenju odsekovem bilo bi j ako umestno in tehtnic, ker je v teh krajih promet z živino dokaj koristno, ako bi si dimnikarji, ki so v okolici opra- živahen, in ker se tudi drugo blago tehtalo m omenja, da bi bilo najpripravnejšo mesto na kraju. vičeni kar bi svoj bilo obrt izvrševati, razdelili SVOJ delokrog, z ozirom na ugodne oddaljenosti njih kateri leži ob cesti ki pride iz Zvirö, Ambruza stajališC zelo prikladno. (okrajna cesta) in Grosupljega (deželna cesta). Povdarja Ako se vpošteva krajevne razmere, oddaljenost se dalje, da je v Žužemperku že tehtnica, in da se stajalisč dosedanjih upravičenih dimnikarjev, dalje bode pri postaji v Zatičini naredila nova tehtnica, okolščino, da ljubljanski dimnikarji v okolici svojega tedaj bode preskrbljeno za one kraje, ki leži na drugi obrta ne izvršujejo več in slednjič izjave vprašanih strani Zagradca. županstev je odsek mnenja, da bi se J. Š. mogla Poročevalec nasvetuje v odsekovem imenu: gg. podeliti koncesija za izvrševanje dimnikarskega obrta stita zbornica naj v navedenem zmislu poroča c. kr. deželni vladi. Predlog se sprejme. VII. Zbornični svetnik Andrej Mejač poroča o tarifi semnjev za živino in blago v Brusnici. Občina Brusnice je predložila tržno tarifo deželni vladi v odobrenje, in deželna vlada jo je z dopisom z dne v sledečih občinah: Studenec, Brezovica, Dobrova 1 Borovnica, Zelimlje in Log. Odsek predlaga: Zbornica naj v tem zmislu poroča C. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani. Zbornični svetnik Friderik Pauer trdi, da že zdaj nimajo štirje dimnikarji v okolici ljubljanski marca 1. 1900, št. 3248 poslala zbornici, da naj se ta izjavi o postaji tarife. « če se te postavke cenika primerja s pristojbinami, kakor jih določa postava z dne 3. decembra 1868, dež. zak. št, 17 se vidi, da prvi ne presegajo teh, in vzdrževanja prostora, druge dosti opravila in le malo zaslužka. Ko bi se še jeden dimnikar nastavil, bi se opravila še bolj razdelila, in že zdaj pičli zaslužek bi se zmanjšal. Akoravno se prositelju ne more odrekati zmožnosti izvrševati da so z ozirom na stroške živinozdravniškega nadzorstva semnjev in na stroške, zelo nizki. Vsled tega stavi odsek predlog: Zbornica naj v svojem dopisu c. kr. deželni vladi priporoča predloženo tarifo. — Predlog se sprejme. VIII. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča samostojno dimnikarski obrt, vender bi ne mogel on podpirati predloga za pomnožitev dimnikarjev, dokler se željam dimnikarjev ne ustreže, da se . namreč okraj razdeli v oddelke za posamezne dimnikarje in uvede obligatorično ometanje dimnikov. On tedaj nasvetuje, zbornica naj se izreče, da bi se prositelju za zdaj ljubljansko. ne podelila dimnikarska koncesija za okolico o prošnji za podelitev koncesije za samostojno Zbornični tajnik omenja, da je prositelj sposoben izvrševanje dimnikarskega obrta v političnem okraju ljubljanske okolice. Postavno predpisane zmožnosti za samostojno izvrševanje tega obrta ima prosilec. treba okraju ljubljanske okolice še jednega dimnikarja, tem polletje 1. 1894 izvrševal istega v Ribnici izvrševati samostojno dimnikarski prvo nastanil v drugem polletju dimnikar v Mengšu obrt. da je uže I se 1896 m bi Gre v tem slučaju le za vprašanje, ali se Št. Vidu nad Ljubljano. Ker so Studenec, Brezovica, Dobrova, Borovnica, Zelimlje in kot samostojni se zdaj rad nastanil v županstva občin okraju so 4 dimnikarji. Poleg teh pa so do Log izrekla za prositelja, zato je bil julija odsek mnenja f 1898 tudi mestni dimnikarji izvrševali da bi se mu dala pravica v teh občinah izvrševati obrt. svoj obrt v ljubljanski okolici in vsled tega so krajevne potrebe za okolico pokrite. Mestni dimnikarji in oni iz okolice pa bile Poročevalec Jernej Žitnik omenja, da se je v zadnjih letih mnogo novih hiš zgradilo, in da se je tedaj tudi dimnikarsko delo, pomnožilo in za to pri- konečno dogovorili tako, da prvi svoj obrt v okolici poroča odsekov predlog. — Pri glasovanju se sprejme so se od julija 1898 naprej ne bodo več izvrševali in nasvet Friderika Pauerja. okolice izvrševanje obrta v (Konec prih.) nasprotno, da oni iz mestu opuste. Vsled tega izvršujejo 4 dimnikarji svoj obrt v celem okraju ljubljanske okoliče. Eden ima sedež na Vrhniki, drugi v Šmarju, tretji v Vodmatu in zadnji pri D. M. v Polju. » Glede na oddaljenost teh krajev je v nekaterih občinah dana potreba še za enega dimnikarja. Iz izjav raznih občin, ki so poročale, da proti podelitvi Govedoreja (Konec.) Stroške za tako delovanje po živinozdravniku med nimajo ugovora in nekatere, da priporočajo podelitev letom imajo trpeti dotični posestniki bika, ako fstega ni koncesije S., je tudi razvidno, da sedanji štirje dimni- bilo mogoče pregledati pri kaki drugi priliki ali pa, če karji svoj obrt prav malo izvršujejo v dotičnih so stranke izrecno zahtevale takojšnjo pregledovanje bika. Letnik LVIH Stran 227 6. Izvrševati kazenska določila pristaja političnim podlagi izjave okrajnega živinozdravnika, oziroma mest okrajnim oblastvom po zato veljavnih splošnih določilih. Izterjane globe se stekajo v zaklad, ki je v vsaki občini ustanoviti za nakup in vzdrževanje bikov pleme-njakov in za podpore posestnikom bikov; iz tega zaklada naj se plačujejo tudi stroški za licencovanje bikov. Deželna vlada siusoja priporočati te nasvete v uva nega živinozdravnika, kateri Jmajo veljati do prihodnjega rednega licencovanja. Stroške za tako naknadno licencovanje imajo nositi dotični gospodarji bikov, ako so izrečno zahtevali naknadno licencovanje, in ako ni bilo mogoče okrajnemu živino- zdravniku o priliki kakega drugega službenega pota v ževanje, kadar se predloži nemu zboru ter pripomnji. dotični načrt zakona dežel- dotični kraj ogledati bika da bi deželna vlada ne mogla podpirati od deželnega odbora semkaj predloženega spre 10. Stroški dopuščevalne komisije imajo se pokriti iz občinske blagajne tistih občin, za katere se je minjevalnega načrta, kajti isti je, kakor kažejo skušnje, komisija sešla, da preišče bike plemenjake sedaj že skozi sedem let, deloma neizvršljiv, deloma pa povzdigi reje goveje živine naravnost škodljiv tt Kadar se snide komisija v isti namen na prošnjo posameznih posestnikov plemenskih bikov razven določe- Na podlagi teh izjav, in sicer c kr kmetijske nega časa, plačati morajo oni sami dotične stroške družbe, c. kr. deželne vlade in enkete z dne 30. lunija 20. Zvrševati kazenska določila tega zakona pri izreka deželni odbor mnenje, da se premeni 9 staje C kr okrajnim glavarstvom ) oziroma mestnemu J 10 ) 20 in 21. zakona z dne 11 avgusta 1890. in utemeljuje, ta svoj nasvet s tem 1 da je le tedaj pričako magistratu 21 Izterjane globe se stekajo v poseben živino Vdti. uspešno vporabo ) če se isti v smislu nasveta rejski zaklad tiste občine, v katere ozemlji je bil storjen C kr deželne vlade sprejme, kakor bo tudi le tedaj mo- prestopek. goča redna izvršba zakona, če se v § 20. označeno zvr- Kadar globe ni možno izterjati, izpremeniti jo je v ševanje kazenskih določil odvzame županstvom in isto zaporno kazen. Pri tem se za globo do 5 gld. prisodi izroči politiškim okrajnim oblastvom zapora do 24 ur, nikoli pa pod ur. Zakon ) ki bil ,v deželnega zbora seji dne 28. Člen II. Ta zakon stopi v veljavo z dnem svoje aprila na podlagi teh izvajanj sprejet, se glasi tako le: razglasitve. Člen 1 10. 20. in 21. zakona z dne Člen III. Mojima ministroma za poljedelstvo in za 11. avgusta 1. 1890., deželnega zakona št. 4. iz razveljavljajo se v svoji dosedanji besedi in glasiti: 1891., notranje stvari je naročeno, z vršiti ta zakon. se imajo \ » Vsaka občina ima dolžnost » za živino, naha Kmetijske raznoterosti. jajočo se v nje ozemlji, potrebno število njakov sama nakupiti in vzdrževati. bikov pleme Deželni odbor dobil od deželnega zbora naroČilo v kolikor ne zado stujejo za to živino rabljeni zasobni biki plemenjaki, ki da se pri nakupovanju bikov plemenjakov ozira na domaSo } iz deželnih sredstev ter kupuje v deželi take, ako so v so v občini čistili pasmah in primerni kakovosti na razpolago. Deželni odbor bo jeseni o priliki premovanja goved nakupoval spo Stroški za nakup in vzdrževanje občinskih bikov gobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo plemenjakov imajo se 9 V kolikor za njih pokritje ne živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji. zadostujejo iz njih porabe izvirajoči prejemki (junčevina), takse za živinske potne liste, globe radi prestopkov proti temu zakonu, potem morebiti iz javnih zakladov dovo- ljene podpore m drugi dohodki ) pokriti IZ občinske blagajne. 8. tem bik dober za pleme, razsodi komisija na podstavi javno zvršene preiskave končno veljavno z večino glasov. Kadar se bik spozna za dobrega, mora komisija v ta namen, da se rabi za plemenitev, njega posestniku ta namen, aa se raoi za picmeiuicv, ujc^a puöcduhäu . brezplačno izdati dopustni list (licenco), kateri je veljaven zastareli samec Čarovnik. Historičen roman. . Ruski spisal grof E. A. Salias. (Dalje.) Nehote se ti vsiljuje misel, da je hišni gospodar tt 1 zašepetal poluglasno mladi prišlec dokler komisija morebiti ne spozna za potrebno, po nemški dotlej, da se pripelje bik znova pred njo, da razsodi o njega nadaljni pripravnosti Potem 1 globoko vzdihnivši, kakor kakemu taj Komisija mora nadalje o bikih 1 spoznanih za nemu mnenju odgovoril glasno Da od nje je možno vsega pričakovati tt pripravne spisovati poseben zapisek in njih stajališča vsako leto v obsežji odkazanega ozemlja razglasiti na način, navaden v tistem kraji. Okrajna glavarstva, oziroma mestni magistrat imajo tekom leta izdajati začasne dopustne liste na ^ \J\A A JJ W I v — w — — • Ü — A. Zvok odpirajočih duri ga je zopet vzdramil Pred njega je stopila ženska srednje rasti v dovolj priprosti in temni obleki s svetlolilovim predpasnikom. Na glavi pravico jej je čepela srednja čepica z dvema dolgima koncoma visečima s senčna sija, liki naušniki; čepici bil stran 228 Letnik LVIH pripet dolg moder trak, najbolj novoSegni v vsi Evropi gorje in imenovani trakom » Maria Antoinette Grofinja je umolknila in potem dodala Da Jedva prestopivši prag, uprla je ta ženska v mla dega človeka tako uporno in zvedavo svoje oči ) da se kar vam povem bode za vas jako hudo ali tega nisva midva z grofom kriva. Da vam pojasnim nenavadni se- oni nehote zmedel in se zardel danji vaš položaj, seči moram mnogo let nazaj in vam z očmi Grofinja ga je poärala povedati, kar sä je godilo davno, še preden ste se vi > ali V tem pogledu je bilo, razun siljne zveda- rodili. Znano vosti tudi nekoliko zaničevanja. Zanimal jo je kakor je vam, znabiti ste čuli, da se je ranjka kaka čudna zverina Na lahno priklonivši glavo, pomo- vseh njegovih sorodnikov vaša mati omožila z vašim očetom proti volji in željam roka, a ne njemu, a na bližnji naslanjač ter izprego vorila tiho in suhotno: Da u odzval se Alež ) n vem to in sem večkrat Prosim vas vsesti se". Sama se je vsedla na divan jako daleč od poka- vašega očeta, laskal slišal od matere Tem bolje zanega naslanjača Gost se ie znova zardel kajti prvokrat v življenju je sedel in govoril tako oddaljen z bila je proti njej žensko. Njemu se neje stati nego sedeti zdelo Ali > da Prvi dve ali tri leta po ženitvi _ ,------ Alež Grigorjevič svojo sinaho; ali soproga njegova, Ana Ivanovna, svekra vaše matere surova in se neutešno jokala, da njen on ponujeni naslanjač, pogledal gospodinji v obraz bilo bolje in priljud- edini sin ni izbral nevesto iz starega ruskega rodu ime ubogal, in usevši se na nitnih plemiče v. bilo uganiti, koliko je bila grofinja stara, je pretrpela od babice Ane Ivanovne Težko Obraz ni ničesar govoril — kajti ona je bila po navadi silno pobeljena in pobarvana. Suhoten nasmeh tankih ustnic ni ničesar izražal; priletno žensko. Prisoditi » Da vam je to gotovo znano" Mati mi je večkrat pravila, koliko bridkosti Torej In imela je nekoliko tudi prav štrideset let. Zunanjosti oči pa so dozdevno predstavljale bilo moglo trideset do se : jaz bodem odkritosrčno govorila. Kot dorasel človek bodete mi sami pritegnili, da je Nemka, druge vere, in k temu bila ženska preje zale nego pa še hči prisiljenčeva ni mogla biti bogsigavedi kaka grde ali v pogledu je bilo nekaj odurnega in neprijetnega „Grof se je včeraj jako utrudil na plesu in ni ona hladno, zato je naročil meni zavidna nevesta mladega grofa Zarubovskega. Oče vaše s po- prav zdrav, dejala vas vsprejeti in vas to in čisto gotovo vidita z grofom ono vprašati, ali zjutraj se Pred matere ni bil nič druzega nego zdravnik, ki se močjo svoje lekarne pridobil nekaj premoženja. In zdajci pa je hči tega nemškega lekarnarja postala naenkrat grofinja Zarubovska. Sodite sami kako britek mora biti vsem mi povejte: tak pripetljaj ali ste bili zadovoljni med potoma^ z Noričem? Ali je bil vam dovolj postrežljiv ? Zaukazano mu njevati vse vaše želje bilo izpol voril To jaz ne vem in sem uže tisočkrat slišal, suhotno in srdito Alež, in res ne umejem vskliknila -Oh f «^V« AMA J v» UCiVf Vil Mladi gost je hotel odgovoriti, no grofinja je takoj godek, mislim, ne more biti odgo-zakaj premlevati to, kar je uže davno minilo^ Ta žalosten do- kri- žalosten za deda Isti oprostite! Sem čisto pozabila Ali me vičen mlad človek, ki se ženil proti volji starišev umejete? Vprašati namreč hočem a moj oče; ona Nemka lekarnarjeva hči pa moja začujem njegov obraz, „razumejete Ii dovolj ruski? Norič oddala je, zapazivši mati. In jaz ja kot svoja roditelja ne morem in ne želim a ) soditi. Da povem vam naravnost, da bi bila moja obsodba čisto brez smisla. Ne bodi tega žalostnega, kakor vi _ . odgovoril je slednjič Alež. Jaz govorim se- menite, dogodka, mene ne bi bilo na svetu. In Alež se Mogoče mi je sicer pravil, da lepo govorite »Da« veda ruski ) da izgovarjam nekatere besede ne pravilno vsled dolgega prebivanja v Nemčiji žalostno in pikro nasmehnil. Da tudi moja roditelja in babica, in mnogo drugih sokrivcev je uže davno na » » vedam Tem bolje, ako se še niste popolnoma ponemčili". onem svetu. Čemu torej vznemirjati njih spomin"! Jaz tega nisem hotel, kajti spominjam se in za- in 1 da sem rojen ruski plemič. Vrnil se bil uže zdavnej v Rusijo, da mi ni ded zaukazal ostati v Nemčiji". da vas dolgo niso prizivali, a sedaj »Lejte njujin spomin Ear vam povem uprav midva sva dolžna vznemirjati menila je suho in jako srdito grofinja vse umeli bodete sami zakaj begam Vi veste so vas pozvali radi jako važnih okolnosti Nenevadno važnih njujin spomin! Bodite potrpežljivi in vstrajajte do konca, povedala vam bodem kar možno kratko in jasno . . . , grofinja Ana Ivanovna se je vedla sosebno surovo D Da. Ali kakor , je vam bržkone znano, jaz ničesar ne vem o njih a » Uprav to mi je grof, moj soprog sedaj naročil Namreč pomeniti se z vami. Pri njegovi starosti postane slednik lahko vsako razburjenje in duševno presenečenje škodljivo in celo nevarno njegovemu zdravju, a stvar pa, katero Torej, nasproti svoji sinahi. Prišlo je nekaj let in to brez — otrok. Grofinja se je tolažila mesec na mesec leto na leto z mislijo, da se bodo rodili vnuki, ie slednjič deček ki bode po očetu vsekakor grof Zarubovski, ki bode na 9 vsemu ogromnemu premoženju naslednik imenitnega imena. Minulo ali menda po takem šest let Ne se imava pomeniti zelo važna. Opominjam vem vam povedati Po sodbi raznih vas 1 da se pripravite z vsemi duševnimi svojimi silami na to novna, da in tudi vaš oče zdravnikov in izvedenih ljudij, prepričala sta se Ana Iva 9 da vaša mati nikoli ne bode Letnik LVIII. Stran 229. odila otrok. Tedaj babica, ki bila ženska nenavadno a jaz pa sem . Torej, kdo sem jaz? Jaz po trdega značaja, kakoršnih se nikdo ne spominja v obeh takem nisem nič! o stolicah . . . „Da, o tej babici in njenem nravu sem mnogo čul rekel je Alež s posebnim smehom, „osobito od starišev 1 sem najden . »Skoraj Da Grofinja je bila taka ženska, ako rojena za moža 5 zavzimala bila imenitna in bila častna « . . . Odkod sem se vzel?! Na zeljniku Podvržen sem ali kuplen . . . « tako ..." dejala je otlo grofinja. „To je peklensko obrekovanje ali . . . Ali šala**. „Nič se ne begajte! Potrpi te, da vam vse povem; prestrigla mu je grofinja besedo. Vašo mater je nenadna mesta. Bila bi znabiti imeniten polkovodec! izgovorila otrokova smrt, ki se je pripetila po noči tako presene je resno grofinja; ali Alež se je zopet nasmejal sam pri sebi. mislil čila, da je malodane zblaznela In tudi po otroku je žalovala. najbolj pa se je bala svekre, da bi jo s Da! Bila je hudobna baba pravcata tt zopet začela psovati in vznemirjati, a čez par mesecev Tedaj je Ana Ivanovna objavila sinu in sinahi, jo hotela ločiti od moža ter jo zapreti v samostan. ta da bode razdrla njujin zakon, carico pa prosila zapreti hip pa JO hudoba premotila, a hudobni, slabi ali vašo mater v samostan, a sinu dovoliti oženiti se z lakavi ljudje so jej pomagali. Njeno mrtvo dete so 4rugo Ali vam to znano tt skrili. Zjutraj pa so vsi domači izvedeli, da je gospodu »Da«. „Kmalu potem se je vse umirilo. Grofinja je «rečna in zadovoljna, nehala pretiti z razdorom, Noriču umrl po noči otrok. sobi mladega grofa pa je bila kajti mlada grofinja zibala otroka, o katerem je babica po celi Moskvi pravila: D Kako se je on, golobček kar čez "vaša mati bila noseča. Potem zagledal luč sveta noč popravil in odebelil!" Nedavno so mi pripovedovali «lab bolehav, jedva živ deček tt očividci, da je od tistega dne J ko le Noriču umrl otrok n Da, rekel je Alež, deček ki se še sedaj ne more in pa do časa, ko je mlada grofinja prinesla dete polju biti babici, minulo nekaj dnij. Niso je mogli takoj pri ponašati z zdravjem SVOJ Grofinja pogled ni ničesar odgovorila, uprla presunljivo nesti babici, ker je ali spalo ali bolehalo. v oči mladega moža 1 potem je videzno jete sedaj ? tt me ume Ali (Dalje sledi). vzdihnila, povesila oči in izgovorila skoraj šepetaje: » Zdravje njegovo je bilo toli slabo, da ni niti polu Jeta živel". Novice. O Kaj ni živel? D Ne umrl je star pet mesecev tt D Mari sem imel staršega brata Tega pa nisem ^edel . . . tt Osebne vesti. Finančni nadkomisar v Ljubljat dr. Rudolf Roseznik je imenovan finaačnim tajnikom D Ne. Vi brata to se pravi, vaša mati ni imela več nego samo jednega otroka XIII. In ta je umrl tt gosp. finančna komisar] imenovana za nadkomisarj v Dobovem pri Krškem J •ovec in Karol Pogač ar sta Učitelj gosp. Makso Ivanetič stopil v pokoj Redni učitelj na gimnaziji v Novem mestu g;osp dr. Jos. Pipenbach Grofinja je utihnila. Nastal ja molk. Alež je gledal je dobil naslov profesorj Gimnazijski profesor v Ljublj grofinjo, kajti s prvega je ni umel, ali ko si je po malem gosp Makso Pleteršnik je prosil za umirovljenje. Cerkvene vesti. Župnik v Tržiču čast gosp. Fran jel tolmačiti njene besede, dejal je razločno, no tiho in gjgek Š p end a I je imenovan duhovnim svetnikom presenečeno Poroke. Premilostni gosp. knezoškof je dne )U- » Ne umejem vas kaj hočete povedati ? Starših nija poročil v svoji kapeli stotnika gosp A Köck z gdč bratov nisem imel volite pripovedovati ) ki kakoršnem dečku torej blago čez poluleta umrl?" M al vi no H Ö chs m hčerko ljubljanskega divizijonarj V Trstu se je poročila nečakinja ljubljanskega poštnega D Deček, ponavljam vam, s katerim je obdarila vaša ravnatelja gdč. Marij Šorl Nov samostan. z gosp. Zdenkom Vrb k o. Kamniku se napravi samostan mati vašega očeta in čez poluleta umrl. Ali to smo izve- šolskih sester. 4eli šele sedaj In glejte uprav to iisto gorje, katero vam nismo mi prizadeli tista zadeva in ampak Za radovljiški politični okraj se snuje mojsterska zadruga s sedežem v Radovljici. razmere u » Dovolite! Dovolite! Sedaj mi je jasno! Tako gladil tedaj! vskliknil je Alež. Sem slutil. In po- Slovenska opernem gledališču umetnost. Na dunajskem dvornem gostoval naš rojak tenorist Fr. Bučar gosto- z roko po čelu, kakor bi se bal, da se mu s prav povoljnim uspehom. Gospa Irma Polakova Belemgradu in dosegla lep uspeh. Porotne obravnave v Ljubljani. Zaradi tatvine bode jelo blesti. „Dovolite, kaj vi govorite? Za božjo iz navade je bil obsojen ölletni Adolf Zaruba iz Ljubljane voljo ... To je taka laž, taka gnjusna izmišljotina, da na pet let težke ječe. Zaradi požiga obtoženi 37ietni Fr. Dragar je zares grdo govoriti glasno o taki neresnici!" iz Sp Navorš bil od obtožbe oproščen, obsojen pa na 8 Dovolite, da vam vse povem Gemu pripovedovati ? Meni a dni «apora in na povrnitev škode v znesku 700 ker vse znano Je po neprevidnosti proviročil 421etnemu Ivanu Judežu iz Hleve ogenj Obravnava proti tožen radi uboja, se dini sin mojih starišev, hočete vi reči ali bolje rečeno, je preložila arija Fajdiga z Malega otoka pri Cerknici liočete izmisliti, obrekujoč rajne Tisto dete je umrlo bila tožena radi goljufije bila oproščena stran Letnik LVIII »Slovenec pred porotniki. Lani je bil Slo odgovorni urednik Ivan Eakovec, radi žali 1 j ubij skega občinskega sveta in župana vipavskega Hrovatina, ka- Avstrijo pripominja glede te slavnosti: „lansko leto so avstrijski Nemci izdali n^ki „binkoštni program", se nanaša ne samo na teremu 200 očital sleparj z občinskim gozdom obsoj marveč se tudi dotika Bosne in Hercegovine, kakor m na sodbo radi neke formalne napake uničil in odredil novo obravnavo. globe in povrnitev troškov. Kasacijski dvor je Ta se vršila dni Mej obravnavo zastopnik obto žencev ponudil poravnavo. Ponudil je, da plača globe 200 sploh izraža voljo, ponemčiti i južni del Avstrije in se pola stiti jadranskega morja. Minole nedelje pa „Lege" da se „otme" Dalmacijo in Primorsko (Istra, Trst, Gorica) je na občnem zboru v mestecu Arco v južnih Tirolah bil izražen namen. in vse sodne stroske blizu 2000 Italiji No slavlje v Sarajev bil odgovor na te nemške posebno izjavo, da tožiteljev ni hotel žaliti To dr Tavčar velikodušno sprejel in umaknil tožbi poravnavo Strajk v Vevčah končal s poravnavo. Posredovanjem socialnih demokratov se ter povrh še poda in italijanske nakane in izraz, da to slavlje ni samo bosensko^ marveč v obče hrvatsko slavje itd. In res, v silovitem idealnem navdušenju na tej slavnosti zbranega naroda vseh slojev^ in v gorečih govorih odličnih Jugoslovanov je bila izražena krepka volja, preprečiti našim zemljačnim sovražnikom njihov bilo zastopanih čez 50 hrvatskih je trajal tri tedne se je doseglo, da je tovarna delavskim zahtevam večinoma ustregla, namen.. Na svečanosti Za sinove vinogradnikov. Na deželni vinarski pevskih društev z zastavami šoli na Grmu bo 16 trt ter o načinu tej manifestaciji so toraj naši in 17. t. m. praktični pouk o cepljenju Nemci in Italijani lahko videli, koliko uspeha smejo pričakovati vspesnega boja proti peronosperi in vidiju. od svojega truda proti slovanski vzajemnosti Pouka se lahko udeleže odrasli mladeniči vinogradnih kraj ^T^ _«••_ V»- • ^ 106 pri Krškem Talijo za rešitev življenja v dvojnem znesku in obrtniški zbornici kr trgovinsko ministerstvo poroča trgovinski je priznala dež. vlada 161etni Mariji Vencelj je z nevarnostj za lastno življ rešila dva otroka. Čast takemu dekletu Velika slovenska slavnost v Jelš ognja da se bode vršila pri poštnem javnem odseku v Belemgradu dne 21. junija t licitacija za dobavo žice in siliciumbronza in brzo- ponudbena porcelanastih dne 15. avgusta. Ta dan slavi celjski Celju bo letos f) Sokol" desetletnico svojega obstanka. Nemški listi že hujskajo na vse načine zoper to slavnost, in celjski obč. svet je že naročil žup naj stori vse korake, da se slavnost prepreči. latorijev, železnih nosilcev za izolatorje, žgane žice. Vsaka ponudba mora imeti nadpis ponudba za dobavo žice, porcelanastih izolatorjev in železnih nosilcev na stavbeno ministerstvo in mora tudi imeti kolek za 10 vinarjev. Varščina znaša 20 o/.. Vzorci so vsak dan na pogled v omenjenem odseku Istega Nova zveza Mej Mariborom in napraviti novo zvezo z avtomobili za osebni Ptujem hočejo Protestantsko venec" poroča da gibanje na Štajerskem tovorni promet, izolatorj dne se bode tudi vršila pri istem odseku ponudbena licitacij za dobavo krivih železnih nosilcev za izolatorje, porcelanastih n Slo beni pristopilo na Štajerskem 300 oseb jih je Bank v prvih štirih mesecih tekočega leta razpis železne žice. Kar velj tudi za ta razpis za prej omenjeni ponud 150 v Gradcu. »Südmarkische protestantizmu Od teh V Ameriko se je odpeljalo v mesecu majniku 218 oseb. Zaradi nameravanega izšeljenja pred t, ta najnovejša zop vence naperjena nemška naprava je sedaj gotovo dejstvo Slo-Ce Slovenci ne bodo pozorni, jim ta banka lahko mnogo škoduj Ljubljane polnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 10 mladeničev Nagloma umrl je te dni v Ljubljani posestnik in mesar Janez Verbič d. Zobec iz Planine pri Eakeku Gorici Ljubljanska opeka v Goriškem mestnem svetu, velezaslužni Umrli. V Kranju je umrl dne 11 t. m ondotni popravljajo pokriti straneh napravijo tudi trg za sadje in zelenjad Ob 67 let v starosti opeko več malih prodajalnic, Zidajo pa z Bul at dekan preč. gosp. Anton Mežnarec Na Dunaju je v soboto nagloma umrl dr. Kajetan Pri tem se je zgodilo nekaj nezaslišanega strmite! Nekdo, baje celo neki Čujt jeden načelnikov „Slov. krščanskonarodne zveze" in e m dež. glavar isterski.. Pokojnik urada se je drznil naročiti neko vrsto opeke v Ljublj uradnik mestnega stavbenega politik ter si je za gospodarski, kulturni bil veleugleden vpliven in tega nikdar ne storil Koj so talijanski listi velikansk hrup Da zagnali goriški in tržaški Dalmacije pridobil nevenljivih zaslug narodni razvoj šum ker Ubeglega trgovca Starkla so vjeli v Hamburgu češ, vporaba in ga pripeljali na ljubljanski Žabjek da slovenske opeke za mestne zgradbe, to je naravnost veleizdaj Zategadelj pa zahtevajo ti listi od goriškega magistrata, takoj uvede strogo preiskavo proti krivcu. Obesili ga menda ne bodo, nekaj se bo pa vendarle storilo. V torkovi seji me- nekim kozolcem. Če ^L________J V* J • v, « ^ - _ _ Dva dni pod milim nebom brez zavesti je^ bila delavka v ljubljanski tobačni tovarni Uršula črne Sla je bila na Posavje, nazaj grede pa omedlela in obležala pod stnega dva starasinstva je namreč dr stavil o tem nanjo interpelacijo, a predsednik Graziadio Luzzati (jud) in jo odpravil v bolnico dni jo našel ljubljanski policaj obljubil, da bode Ulom. Tat A. Povše opeka odgovoril v prihodnji seji. Mogoče, da se ljubljanska Gorici iz cerkve ukradel 422 je na Kostanj pri ako ze vzidana, zopet izdere iz zidov ter da se celo na 11 mesecev težke ječe. je bil radi te tatvine obsoj potem zidovje razkroji. Uradnika goriških mestnih naprav naj strašno nad vse strašno! Pri vsem zakrivil to oskrumbo začeli žgati pri nogah. ljubljansko opeko Oh svojem zgražanju nad V morje skočila je te dni mej vožnjo iz Trsta v Benetke hči tržaškega veletržca Lavriča gosp. Dora Lavrič. Pri streljanju ponesrečil je posestnik Fr Bri nič vedeti o tem, koliko pa italijanski mogočni gospodje nočejo novec iz Stare Gore pri Mirni, ko je na binkoštni ponedeljek stavbah • VI* riski Italij v slovenski Ljublj pa služi lepe novce na streljal proti toči. Prepeljali so ga v bolnico v Kandij opekarji ne izdeluj he ? No, najbrže pa go stavbi potrebovalo takih opek, kakoršnih se Cigani so v Preserjih ukradli dva konj pri edelj Slavnost »Trebeviča se je vršila v Saraj Saraj Na Binkoštno Otroka odložila je v Ljublj ar Črnuč. Otroka je odložila vsled bede. Ušla sta dva ljubljanska prisilj Ivana Pirnat iz. ki je velikega političnega pomena za prebivalstvo Jugoslavij Ta dan se je blagoslavljalo trobojno zastavo .hrvatskega pev skega društva „Trebevič" v glavnem mestu Bosne, slavnost, in Benedikt Bauer, oba Korošča Jožef Strobel Nesreča Dne t m splašili neki konji in z vozom dirjali po cesti sta se v Zagorju ob Savi Pri tem je^ od vseh Sarajevu. Na to slavnost je dcšlo prišla pod kolesa 4i/2letna hči železničnega čuvaja Mrvika strani južnoslovanske domovine na tisoče in tisoče slovanskega naroda in celo onega mohamedanske vere. to pravcati jugoslovanski dan. „Hrvatska Domovina' Bil dobro ter vsled dobljenih poškodb na mestu umrla Posilstvo in umor Na cesti iz Lužnice v Lipa Ijovas na Koroškem so te dni našli truplo neke ženske, ma Letnik LVIII Stran 231 Ione nago Imela več ran. Kmalu se izvedelo, da umorjena babica Ter. Sobota. Izkazalo se da jo najprej posilil in umoril topničar Brandolini iz Malborgeta 130 let star človek. Carigrajski list „Ikdam" poroča: Cico, sin Štefanov, je 130 let star, čisto zdrav in brez posebnih znakov starosti. Le med brkami ima par belih nitij. Roparski napad. Nedavno temu vračal zidar Eodil se je v Muzina, okraj Debrina pripada Anton Gorjup iz Kala proti domu mej potom pri Bodrežu skemu vilajetu. Do 12. leta so mu pomrli stariSi ter bil pa je skočil k njemu neznan človek in zahteval od denar, ali ga usmrti. Gorjup je napaialca dvakrat odbil njega potem več let vrtnar. Leta 1797. se je preselil v mesto Kolonj Ima štiri sine in pet höerä dandanes more hoditi pa mu srečno uSel Pri sebi imel 50 gld denarja, za ur peS vsak dan Vedno katere je najbrže vedel napadalec okrog ničvredni ljudje. Se pač vedno klatijo Popolni solnčni mrk so imeli 28. maja v Al gieru v Afriki. Slavni zvezdoslovci raznih narodov so prihiteli v Algier opazovat izredno prikazen Ob uri 30 minut nastala popolna tema. Arabci in Kabyli, ki so bili v družbi učenjakov, so prestrašeni zakričali. Korono se je videlo s pro- An- Noben oblaček ni stim očesom. Merkur in druge zvezde so pričele svetiti gleSki fotografi so hiteli s fotografiranjem pokrival neba Na otemenelem solncu se je na južno-zahodni strani videl svetel žarek, opazili so štiii protuberance. V temi 80 kričali ptiči in cvetke so zaprle svoje glavice Menelikova lula. črni nelik je storil prisego da pokadil Abesinije, Neguš Me prvo in zadnjo pipo UClltV, JC DUVlll ^liotgv, VA« JV. ----- tobaka. To se je zgodilo nedavno temu. Menelik je Dri neki priliki videl, s kako slastjo kadi neka družba angleških de lavcev tobak. To ga je tako zanimalo da si tudi dal pri nesti pipo ter jo nabasati z najboljšim tobakom. Mislil si je: ako ta stvar tako ugaja priprostemu angležkemu delavcu, zakaj bi ne ugajala tudi mogočnemu cesarju Abesinije? Prižge in prične vleči. Nekaj minut je vlekel, da se je dim valil v oblakih krog njega; kmalu pa odloži pipo in slabo mu postalo Moral v postelj zdraviti več dni. Ko vstane ki ie priseže, da je bila to prva in zadnja pipa tobaka, kadil in izdal ukaz, da noben Abesinec ne sme kaditi tobaka ker je isti škodljiv človeškemu zdravju. Po nedolžnem obsojen pa tudi obešen > par leti se izvršil nad nekim posestnikom Frankobrodski okolici roparski umor Zaprli so Pred Morfelda v vsled tega čevljarja Kuhmichelna ter ga tudi jedino na podlagi okoliščin obsodili na smrt in ga tudi v re 1 da se ki so pričale proti njema snici obesili. Zdaj se pa poroča iz Frankobroda usmrtil tam neki gozdni pristav ter da je zapustil pismo katerem trdi, da je on izvršil roparski umor na zgorej ome njenem posestniku v Samomorov je bilo v minolem mesecu na Dunaju 42 mej temi je bilo žensk proti 43 v maju lanskega leta in 47 v aprilu letos Čudna pravda se pred nedavno v Stronds bergu v Pennsvlv imenovanem kraju je imel namreč •svoje govore nek vneti zmernostni propovednik; in sicer ]e. na jezo vseh ondotnih gostilničarjev, dosegel izvrstne spehe Ko so v bližini postavili veliko pivarno, je ta temperenclar često javno izražal želj bi Bog s strelo porušil tovarno za pivo In glej kakor da je nebo poslušalo na molitev fa natika, prišla je v zgodnji pomladi nenavadno strasna^ ura m strela je udarila v pivovarno, ki je pogorela do tal Lastnik Natakarica vesel in rudeč v licih pesnikinja. Pesniki so v vseh slojih človeške družbe. Pesniki so bili in so pastirji, kmetje rokodelci, obrtniki, dijaki, vojaki, profesorji, ad-^okati, zdrav niki. duhovniki da celo papeži in cesarji No » sedaj se našla celo med natakaricami pesnikinja. Piše se Jerica Baldauf in služi v Baden-Badenu v gostilni „Zum Krokodil" Že od mladih nog se je bavila s pesništvom ter študirala Geibla in Rückerta. Izdala pa meni da že z-birko svojih pesni j, vender natakarski stan še vedno boljše plačan kot pesniški. Zato ostane nadalje natakarica ter je baje prav lepo dekletce Stara jedva 22 let Gledališka zavesa štrajka. V Stuttgartu so hiteli igrati Sudermanovo dramo „Sreča v kotu". Občinstvo pa moralo iti domov, kajti železna zavesa se ni Lotela dvigniti, ker se .je mašinarija pohabila ter so jo mogli popraviti šele po noči Da boš dolgo živel po navodu dr. Pe arsousa v Oikag tako-le: Ne jej nikakih tort in kolačev f ne daj se strašiti, ne nakopuj si nervoznosti, ne pij ne čaj ne kave, nego pij vodo in jej sočivje in zelenjavo. prehladiš, vzemi kinina in snej čebul j o Tako Ako se živel ta zdravnik sam ima že 80 100. leto. Zdravnik si je pridobil 14 milijonov, a jih let, in je prepričan, da doseže je skoraj vse razdelil Bogata nevesta. V Novem Jorku se je omožila danes teden gdč. Katarina Clark _ - • • t» . hč milijonarja in posest nika bakrenih rudokopo Nevesta ima svojega premoženja 24 milij po očetu podedovala večji del njegovih milij z Levizom Ruthenfordom Moriesom. )nov mark ter bo še Sežgati nista hoteli sestre. Grospa Jul'ja, posest niča v Badenu, je zapustila premoženje svojima sestrama ter zahtevala v oporoki, da njeno truplo sežgo. Sestri pa sta dali truplo pokopati. Sin pokoj pa teti tožil in sodišče v Dunajskem Novem mestu je ukazalo, da morata izpolniti pokojnično voljo. Truplo se bode torej vendarle sežgalo v krematoriju. doto jo je pobrisal menda v Ameriko 24letni dunajski izdelovalec zabojev Edmund Zilzer. Oženil se je šele pred 2 mesecema. Dobil je 28 000 kron dote je dejal ženi, da odpotuje za par dni Pred dnev radi trgovine, a nazaj ga ni več. Policija ga zasleduje. Predno je pobegnil praznil tudi svojo blagaj sežgal vse kontoarske knjige Žensko vseučilišče v Moskvi. „Eegierungsbote" iz Peterburga javlja, da se s 1. julijem t. 1. otvori v Moskvi šensko vseučilišče, ki pa se bode imenovalo Višji ženski kurzi". Največ zaslug ima za to šolo naučni minister Bogoljepov 55 oseb utonilo Ne daleč sela Ivanovskega na Kami pritoku Volge, se je pripetila strahovita nesreča Na še ni bil zavarovan, je tožil propovednika zmernosti na plavu je bilo 76 ljudij in čvetero voz z uprego. Plav se je povrnitev 50 000 dolar j škode. Izredno čuden slučaj je, da sredi reke prevrnil in utonilo je 55 ljudij in vsi konj so mu v prvem hipu tudi priznali opravičenost tožbe •se je vsa stvar natančno obdelala, odpravili so tožitelj sedami, da se prepovednika ne more kriviti nesreč. a ko z be-ki jih Nečloveški stariši Iz Vel Varadina poročaj erjeten čin bestialnih starišev. Oüdotna policij edela povzročajo naravne sile. da ima zakonski par Mitteraacht svojega sina Hermana zaprtega že več tednov v neki luknji ter da ga žive z ostanki Novo delo Tolstojevo Skoro obelodani Tolstoj Sosedje so metali Hermanu, ki idijot svoje novo delo pod naslovom f) Eobstvo naše dobe Slavni nekaj hrane, da ni poginil. Policij ruski pisatelj nam pokaže v tem delu pred vsem trplj de prla tisto Inknj lavcev v mestih. Tolstoj je že preČital ta roman v Petrogradu skoraj sestradan Herman Mati čepel skozi okno vsak dan prišla po noči ter od-na tleh, poln mrčesa in trdila, da sin besni, in da ga je ^ ožjem literarnem krogu, kj napravil isti globok utis zato zaprla stran 232. Letnik LVIII. Narodne knjižnice na Ogerskem. Ogerski mi nister za uk in bogočastje, pomadj Slovenec dr. Julij Vlaiič, namerava ustanoviti v kakih 1000 občinah na državne troške narodne knjižnice. V proračunu za tekoče leto so že postavlj v svrho znatni krediti, kajti že to leto mislijo odpreti 200 takih knjižnic, ostale pa v dveh ali treh letih kS Tržne cene, v Ljubljani dne 15. junija 1900. Pšenica rž K proso 11. 8.20 ječmen oves K 5.80 h, ajda K 9.40 h, turš^ica leča 12. fižol h. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Loterijske srečke v Brnu dne 13. junija t. 1 Na Dunaji dne V Gradci dne junija t. junija t. 43, 62, 51, 39, 80, 51, 79, 63. 59, 53, 70. 3. 53, 41. ^i^iiui priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani Ot Razpošiljava sukna samo zasebnikom B En odrezek gld 10 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo I \ fine fine j še angleške grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 2-80 iz dobre 310 4-80 7-50 8 70 10-50 12-4:0 13-95 I I i pristne ovčje volne Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje - loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in Še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor I P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pr tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. Vsem tistim, kateri skozi prehlajenje pre- obilno jed, ali s težko prebavljivo, prevročo mrzlo ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečnl katar, želodečni krč, želodečni bol, težko prebavanje ali želodečno zazliža: tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo > Hubert Üllricli-OYO zeliščno I Yin r i ■ To zeliščno vino je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi celi človeški prebavni org^anizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v kr^i in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta-renega) želodečnega bola fo: g^lavobol, riganje, zg^ag^a, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem puvživanju tega vina prenehajo. ^aljasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na la^^ek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii Medi obraz, pomanjkanje krvi, slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem g^lavo-bolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu novo moč. 2^eliščno vino povzdigne tek, povspeši prebav- Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo živl enje Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljublj Li iji, Kamniku Škofji Loki, Ki Radovlj Idriji, Tolminu, Trebnjem Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Pošto jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro-Ogerske - \ s. Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrleh-ovo zeliščno vino. Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo, : Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, rudeče vino 240,0, jerebinkovi sok 150,0, 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus skupno. iz Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki. I o