Božična in novoletna številka P5" Natisov 15.000. *fgf „štajerc" izhaja vsaki petek, datiran t dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-gtro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za >/. strani K 16, za »/, strani K 8, za '/„ strani K 4, za '/„ strani K 2, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 8taT. 51. V Ptuju v nedeljo dne 22. decembra 1907. IviII. letnik. WV Današnja številka izšl« je, kakor smo že naznanili, 3 dni pozneje. Ker je to zadnja Številka v tem letu, obsega 16 itrani. Nadaljevanje podlistka .Kadar gore potujejo" se nahaja na 9.strani. Nadalje imamo silvestrov listek na 1. strani, listek o „simplom"-tnne]u (s sliko) na 2. strani, nadalje še drnge listke s slikami. Gospodarskih člankov obsega ta številka posebno veliko. Naš koledar je že popolnoma razprodan. Vkljnb našemu tozadevnemu pozivu poslali so nekateri še denar za koledar. Prosimo nujno, naj nikdo več denarja ne pošlje, kajti s tem so le poštni troški vun vrženi. Obenem pa se vsem somišljenikom, ki so tako hitro obe veliki nakladi kmetskega koledarja razprodali, najtopleje za njib trud in zvestobo zahvaljujemo. Prihodnjo leto zopet! Mir Jjudera na svetu... Zvcnovif Oj vi zvonovi, kako segate človeku v Brce! Bodimo si enkrat, le enkrat prav odkritosični; sovraštvo r.aj poneha, proč z jezo, kajti jaslice se svetijo v žareči luči božičnih sveč in skozi zrak plovejo večne, božanske besede : Mir ljudem na svetu . . . Zvonovi! Oj vi ponočni zvonovi! Kako čudovito vplivate na našo dušo, kako nam predstavljate iz novega nežne dneve pozabljene mladosti, kako nas silite s čarobnimi glasovi pred oltar, da pokleknemo in molimo, — molimo pred svetimi ja-licami, v katerih se je rodilo bežansko dete Jezus nazarenski . . . Zvonovi! Crez planine in oline, črez srečo in nesrečo, črez sovraštvo in ljubezen doni vaš glas; — vprašal bi vas, vi ečni zvonovi, vi iz krvavega dela ustvarjeni ivonovi, vi priče človeškega trpljenja, — vprašal vas: Kaj uči sveti evangelij, kaj je učil božji lin ? Vprašal bi vas: zakaj umira kmetski otrok revščini, zakaj je jetika stalni gost v delavskih bišah? . . . Zakaj? Zakaj vse to? . . . Vprašal bi vi glasni božični zvonovi: zakaj se je rodil ožji sin v ponižnem hlevu med pastirji? — Vprašal bi vas vse to, — ali dovolj odgovora imam. ako pogledam na jasi cs . . . Največja moč svitle krščanske vere tiči v krasnem dejstvu, da je etopil Božji sin med svet kot — berač! Oa ni imel prostora, da bi odpočil svojo trudno glavo ... To ni Bog bogatinov in farizejev, to je B(ht š B o g, to je Bog revščine . . . Stari Rimljani so si ustvarili svoje bogove po lastnem vzoru. Jupiter in Venus nista bila bogova ljubezni, temveč vzora sebičnosti ter sovraštva, vzora vživanja, razkošnega, krasnega življenja. In rimski narod j« propal v razkošju, — Jezus pa je vstopil ia premagal svet in vstva-ril temelj novemu svetovnemu naziranjn . . . Sovraštvo, duša satanova, je pahnil sin naes-renskega mizarja v prepad in z rBzgretirci licami je pojasnjeval svoj svitli nau;: L,nbezen je prvo, ljubezen je vse . . . Pozabimo na vsa drugi'., ''■itisuimo oe;, ka-,o, kako eo pW«iia bvgastvo, kako se rine razkošje v ospredje! Zatisnimo oči, kadar se peljejo viBoki duhovniki v pozlačenih vozovih po cesti! Naj nabirajo zaklade, ki jih žio rja ter molji, — Jezus pa je naš Bog, Jezus je Bog trpinov, Jezus je Beg v potu svojega obraza trpečih ljudi . . . Božični večer nam daje novega poguma in zopet dvignemo svojo glavo ter mislimo: Trije kralji so zapustili svoje palače in romali za svitlo zvezdo ter padli na kolena pred otrokom revščine. pred našim Bogom . . . Mladost nam prihaja zopet pred oči. Bila nam ni vsem lepa in prijazna, stradali Brno tudi kot otroci in pridobili smo si prepričanje, da je slab človek, kdor ne pozna stradanja. In vendar, — čeprav smo pili nedolžni otročiči srčno kri svojih starišev, čeprav je oče izkrvavel, v delu za naše življenje, — vendar so brlele na božičnem večeru svečice na drevescu ali pri jaslicah . . . Cadna, velika in nesmrtna je ljubezen starišev! Jezus je imel prav : Prvo je ljubezen . . . Zdaj smo veliki. Zdaj imamo lastno družino. Marsikateremu že počivajo stariši v hlad- nem grobu s sklenjenimi rokami. V delu, v borbi za obstanek, v vsakdanjem trudu minejo spomini .. . Ali na sieti večer prižgemo lučice in otroško veselje prihaja v naše duše . . . Tam v jaslicah leži sveto dete. Z materinimi očmi vaiuje nad njim Marija. Slama je njegova postelj in goveda njegova družba. Tam zunaj pa pride angelj in drami pastirje in jim prinaša večno vest, da se je rodil Odrešenik . . . Odrešenik . . . Zvonovi! Zopet vas vprašam: kdaj pride tisti sveti božični večer, ko ne bode več sovraštva in jeze in zatiranja in izkoriščanja ? . . . Zvonovi, ponočni zvonovi! Zvonite z vsemi močmi in naznanite svetu, da prihaja angelj, ki nam naznanja rojstvo svetovnega Odrešenika. Politični pregled. Politični položaj. Kar smo piorokovali, se '-je" zgodilo. Viacla"' jb knpiia velike klerikalne stranke s par ministrskimi frakami in — pogodba je bila sprejeta. Zakaj neki vse govorjenje? Zakaj tisti tisočaki, ki se jih jemlje ljudstvu naravnost iz žepa, da se plačuje vladnem hlap-čevanju udanim poslancem za njih postopanje tako velikanske svote? Pred glasovanjem govorijo ti poslanci radikalno, da se kar kadi, — ali v hipu glasovanja dvignejo po vzoru kimavcev svojo roko in vbogajo vladi... Avstro-ogrska nagodba je torej sklenjena postava. Vse dokazovanje, da je ta pogodba edino v prid Ogrom, ni nič pomagalo. Kmetski program, ki ga podpirajo danes vsi kmetje na Avstrijskem in ki zahteva v prvi točki gospodarsko ločitev od Ogrske, je vržen v kot. Avstrija postaja z vsakim dnevom bolj — ogrska pokrajina. V političnem, gospodarskem oziru, na vseh poljih nas nadkriljujejo ošabni Madžaroni. In mi smo dobri ,patriot;e" in iz samega avstrijskega „patriotizmaB storimo to, kar nam komandira sin puntarja Košuta .. . Nagodba je torej sklenjena. Zdaj je začasni državni proračun na razpravi. Brez dvombe bode tudi ta sprejet, čudna je naša Silvestrova noč. Sanje. Napisal L. K. . . Godba. Bogve od kje, ali krasna godba. Mehki, iljubljeni zvoki mi božajo uho, — poljubil bi te mehke, laj žalostne in potem zopet kot ogenj vroče zvoke. Pred mano težka preproga. Tam za preprogo — ■ Se enkrat naj dvignem čašo rajnega vinca, še enkrat naj vlijem čudovito tekočino skozi smehljajoče ustnice, da mi zavre kri v poželjenju in strasti, da mi zafrfeta pred očmi mehki pajčolan, sestavljen iz samih svitlih žarkov električnih tulp . . . Tam za preprogo--------težka je ta preproga in temnordeča kakor kri, ki prihaja iz srca in kaplja počasi na žemljico; in z njo kaplja življenje, — kapljica iia kapljico. .. Čudovite ornamente v barvah mavrice vidim na preprogi. Tajnostne, čudno zakrivljene linije šo to. Smehljajoče ženske obraze vidim in rože, visoke tulpe, Lotosov cvet ter vijolice. Tam v sredi pa mrtvaška glava: To je smrt I Sredi veselih ženskih obrazov, sredi vijolic in tulp . . . To je smrti S krvavimi črkami je napisano na temnordeči preprogi: To je Smrt! — — Kaj pomeni to? Preproga je krasna. Za to krasno preprogo ne more biti ničesar hudega. V velikomestnih glediščih sem zrl z radovednimi očmi na take velike krasne preproge, dokler jih niso dvignili, dokler ni pričela igra-------- Ah te sanje. Godba je ponehala in bolestna tihota vlada. Ljudi okoli mene sedijo mirno okoli miz in gledajo v tanke kozarce. Električne tulpe mečejo rožnate žarke po dvorani. V dekliških očesih se sveti nekaj mokrega, — to so solzice, ljubke, male solzice, svitle kot biseri, pobrani na dnu sinjega morja. Zakaj vse tiho ? Nevidno se je vlegla omamljajoča megla rožinega vonja čez vso družbo. Vse je tiho. Kakor da bi bili začarani v tisočletnem spanju, katerega more končati le prelita kri devojke-princesinje. Ali tega bolestnega odrešenja ni. Princesinja sama spava na postelji vrtnih rož. Da bi bil princ, — predrl bi trnjavo ograjo, stopil pred spečo devojko in jo poljubil, enkrat, dvakrat, —- vzdrami se — — Ah, zakaj ne igrate, godci I ... Krog mene vse tiho. Le ura na steni bije: ena, dve, tri , . . deset, ednajst, . . Še eno uro starega leta imamo, še eno uro starega trpljenja, starega zla, stare ljubezni. In potem nastopi novo leto-------- * • * * Mati, kako si daleč . . . sam sem ostal in nikdo ni pri meni. Polagoma zaprem trepalnici. Mati . . . Po-gladi me z mehko roko po lici, po čelu. Poljubi me, mati, da najdem mir, ki sem ga zamanj po svetu iskal------- Tako zaspim. • * • Medtem stopi staro leto v dvorano. Vsakdo odide v stran, da ne zadene z robom svoje obleke postavo starke. Staro leto je slabotna, bolehna ženica. Le oči so ognjene in nevsmiljene. Brezsrčne so te oči. Sredi družbe si vzame prostor. »Prokleto bodi I« zakliče nekdo v divji jezi staremu letu. Vse, kar je ljubil, mu je vzelo. Kri mu je sesalo iz srca. Eden za drugim iz vrste ;njegovih ljubih je padel v grob ... . »Blagoslovljeno bodi !< zakliče drugi staremu letu. »Vse, kar imam, mi je dalo to leto, — ljubezni in sreče in blagostanjem . . »Kakor si prišlo, tako pojdi«, pravi tretji. In ta tretji sem jaz. »Prineslo si bede in vzelo sreče. Odneseš gladu in donnšnš veselje. Ubijalo in rodilo si. Smrt si in življenje 1 Solnca in noči si dalo. Kakor si prišlo, tako pojdi«.-------- Tam za preprego-------- Ura bije: ena, dve, tri... ednajst, dvanajst... Preproga se odgrne. In staro leto stopa z mirnimi koraki za preprogo. Ornamenti se svetijo in ženska lica in mrtvaška glava, — vse tli, vse se žari... Na zdravje, novo leto I In kozarci zapojejo ter žvenketajo. Na zdravje, moj otrok, na zdravje, žena 1 Novo leto, naše leto je tu — Na zdravje I — 2 — držama zbornica. Vlada nima pravzaprav razven klerikalne nobene stranke za sabo in vendar ugodi'zbornica vsem njenim željam. Dolgočasno postaja že, zasledovati to avstrijsko politiko. Vse, vse se stori, kar vlada zahteva. Kedaj se bodejo te razmere zboljšale? Edina pot je združenje k m e t a k i h ail. Vai kmetje brez razlike narodnosti in vere ter stranke naj se združijo za obrambo svoje grude. Nič ne bode pomagalo, noben svetnik nam ne bode pomagal, — trda kmetska pest je edina rešiteljica! Tajna volilna pravica v občine je od cesarja potrjena. Odslej Be bode volilo v vse občine na Štajerskem z listki in ne več uatmeno. Ne v Ameriko! V združenih državah Amerike se je zgodila velikanska denarna kriza. Posledica tega je, da je veliko Število fabrik delo ustavilo in delavce odpustilo. Vsak dan se odpušča na tisoče delavcev. Deiavci ne morejo nikjer drugje dela dobiti in eo vsled tega prisiljeni, odpotovati iz Amerike v svojo domovino. Vsakega izseljenca, ki odpotuje zdaj v Ameriko. čaka grozna usoda. Dopisi. Šmarje pri Jelšah. Strašansko veliki upliv našega posilem poslanca kmeta v talarju in rimskega dohtarja ,Kaenter Toni" se kaže sedaj v pravi luči. Medtem ko je nemški poslanec g. Markhl za občine okoli Rogaške Slatine podporo že zdavnjej izposloval in se je ista že pred mesecom dni razdelila, se naš poslanec zadovoljuje stem, da za Šmarski okraj do danes stvar še niti rešena ni, akoravno je več občin tega okraja imelo ogromno škodo. Na zborovanjah se ta zali fantek zna kaj bahati, — da pa bi v istini za nas uboge zapeljane ovce kaj storil, tisto pa ne. Ljubi Tone! daj se še enkrat od Tvoje Johanice venčati, kakor si se dal isti popoldan ko si poprej na Sladki gori v volilnem zborn Tvoj blagoslovljen pot potil, pa preskrbi si poprej predpasnik zoper zobobol! Dostojnost mi prepove prave izraze rabiti, pa Tone me že zastopi, jel — da ? Sv. Peter Medvedovo Selo. Ker vemo, da naš župnik Gomilšek Tebe žič in na dan novega leta in pripravljeni smo Vam zato pristojbino po K 4. —-po uredništvu tega lista na Vašo zahtevo vpo-slati. Več kristjanov v fari. Iz Št. Petra na Medvedovem selu. Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Isto je tudi razmerje med našim fajmoštrom in mežnarjem Ta fant Jurgeo Anza, je tak strašen v cerkvi. pobožen, da smo si že večkrat med mašo mi3iili, zdaj pa zdaj bo božje dopadenje nad njim toliko, da se bo zgodilo vnebovzetje tega fanteka. Zdaj si ga pa še zunej cerkve oglejmo. Zbiraj, kadar pod turnom vleče za štrik in v svoji pobožnosti premišljuje pregrešnost tega sveta, se prikaže svetla z?ezdica njegovega srca Jagerjova Lenifca. To so- zlati trenutki v. življenju našega mežnarčka. Ni se tedaj čudit, da se kar obesi za štrik in ueuje koš sbaaerlov" Najdaljši tunel sveta, 24. svečana 1905 se je izvršil predor t. z. >simplon-tunela« na Švicarskem. Na tem predoru se je delalo 6'/i let in je tunel 19.730 metrov dolg. Mi prinašamo sliko, da si naši čitatelji zamo-rejo predstavljati velikansko to delo. Na sliki vidimo podobe tistih možov, ki imajo največje zasluge za ta tunel. Ti možje so: narodni svetnik Sulzer, Bnmdau, oberst Locher, nadinžinerji Presse, Beigner in Brand. Zadnji je izumil za zgradbo posebno mašino za vrtanje. Votli »borer« s 3 zobmi se pritisne s težo 12.000 kilogramov proti skalovju in še zavrti 8 krat v minuli. Za vsako mašino se potrebuje 25 konjskih,'moči. V sredi naše slike vidimo delavce pri taki mašini (Bohr-masehinen). Spodaj vidimo poslopje simplo-novega zavoda in severni uhod, ki se na-haja na Švicarskem. Na desni strani pa vidimo južno - italijanski uhod. Upamo, da se bodo naši čitatelji za to sliko zanimali. na debelo Leniko. 0 Lenika še pridnejše hodi mimo zvonika, pa prej pridi, da nas boš vsaj rešila predolgega zvonenja. Račje. (Mir ljudem na zemlji!) Kmalu ae bodejo oglasili zvonovi, kateri nag vabijo k priču-jočnosti rojstva Izveličarjevega. Sveti večer je ! To noč pač malokdo ostane za pečjo. Vsak, bodisi reven ali bogat, prihiti v svojo najbližjo cerkvico, da je navzoč tegamičnega prizora. Res mično je gledati, ker vsaka lučica, bodi šs na na tako skrivnem prostoru, ki že morebiti celo leto ni dajala svetlobe, ali nocoj, ko je ta sveti božični večer hoče vendar marsikateremu razsvetliti in ogreti srčne okove sovraštva, da bi se spravil z besedami, katere je govoril Kristus]: Mir ljudem na zemlji! Da, lepo je slišati te besed, a žalibog ko ne presunejo tistih ki so ravno krivi nepotrebnega sovraštva. Cenjeni čitatelji, upam, da se strinjate z mojimi misli, kaj prav za prav hočem povedati s tem sovraštvom. Ker ao ravno ti sv. božični prazniki in novo leto pred durmi, nočem da bi trosil sedaj sovraštvo med ljudstvo akoravno ljubim resnico. Zatoraj Vam voščim, dragi mi somišljeniki, vesele božične praznike in novo leto, da bi tudi v tem novem letu ostali zvesti odjemalci in razširjevalci našega lista. Pa tudi jaz bom neumorno deloval z Vami za naš napredek in če bodem prisiljen odpreti svojo skrinjico, tedaj bom Vam pa naznanil par zanimivih dogodbic, kakor n. pr. od g P. g. R. Hotelžupe i. t. d. Toraj z Bogom za te čas! Sovraštvo pa poprej ne bode ponehalo, dokler ne bodejo „gore potovale"... .Prepevaj le duša in prosi Boga, Da b'zmirom si z „Stajercom"dobra bila; Naj zemlja razpade, naj svet se zdrobi, Napredne ljudi Bog zmiraj živi," Račka kri. Podčetrtek Ko je odstopil prejšni župan g. Ignac Schober, izvolili so na njegovo mesto tu-kajšnega zdravnika g. dr. Emerika Breschar. Do tedaj ta mož sploh ni bil član občinskega zastopa, temveč samo nadomestnik v I. razreda. Nekaj servilnih odbornikov, katerim so drngi — razven dveh — nezmiselno sledili, so naredili, da je te človek za župana izvoljen, vkljub temu da je neprijeten,_. neprijazen, grob, da zahteva kot zdravnik veliko, kar je splošno znano. Tako imamo zdaj nakrat dohtarja za župana. Tako so hoteli to nekateri, ki ao vedno najbolj pametni. Naš avtokratični župan vlada sicer šele kratki čas, ali izpoznali smo ga že od najslabše strani. V raznih slučajih je namreč že pokazal, da ni zaetopnik svojih voljlcev, pač pa bolj fištea-ličen nego sam fiskus. Morda je temu njegova bolehnost kriva; ali teko bolthni mož naj bi se ne silil v ospredje in naj bi ne porabil svoj posel za zatiranje. Tako ima te župan navado, da sklicuje seje ob 8. uri zvečer in trijajo w potem do polnoči. Župan nima spanja in rogr> vili na veselje svojih sosedov do jatra v svojih sobah. Zato pa menda misli, da tudi drugi lahko brez spanja izhajajo. Pri zadnji seji je nekaj odboraikov štrajkalo, ali pohlevni podrepniki prišli in spali med sejo, na kateri je župan novi slovenščini svoj »program" razjasnev: Živio kimovci! Svetovali bi onim odbornikoi ki imajo izvolitev tega že zdaj neljubega župai na vesti, da odložijo takoj svoje posle, dokli to še lahko Častno storijo. Dmgače ae jih boi prihodnjo leto prav krepko poznalo in se bi razburjenje proti njim še povečalo. Torej abcug Preskrbljeno je že, da Žurmanov prijateljček dr. Breschar no bode dolgo županova! in so v tei oziru vse stranke združene. Abcug! Iz Cirkovca na d. polju. Nskaj vrstic našem g. župniku Antonu Ravšl moramo ispi govoriti, ker misli on, da je vse prav kar dela ali govori; mi pa ravno nasprotno misli Mi slišimo skoro vsako nedeljo 2 pridigi, a prvi seveda mora biti nekaj politike zravi Pred kratkim je pri prvi pridigi zopet zi zaradi svojega farofa, da naj gredo tisti moi ki so pri cerkveni konkurenci v Studenci patroni, da je sedaj ou in nune pripravljen svoj di dati za novi iarov. Možje so re3 šli in so zvedli ? Govori se splošno, da ti nič ne di in nič ne vejo o tem. To se je že aedaj zgoi drugokrat; uspeh vsega tega je dejatvo da župnik iz prižnice lagal, in to v cerkvi, v hi: božji v priči živega Boga ter med sv. maši Kajti pri nas je še stara navada, da se s< lei ;aj tjo ilo je iSi maša bere ill f>6 evangeliju se gre pridigovati. Mi, g. župnik, Vam moramo potrditi, da ste par nedelj, sem lepe pridige o daritvi sv. maše imeli, in da Vi bolje veste, kakor mi, kaj je sv. maša. Zakaj torej govorite na prižnici redi, ki ne slišijo v cerkev? Zakaj vera peša? Kedaj boste imeli kaj takšnega za povedati, dajte raje občinskemu pisarju 10 vin. in naj po maši zunaj cerkve oznani. Pretečeno nedeljo ste spat žene opozarjali da ne smejo skozi te vrate v cerkev in vun mimo moških hoditi. Mi nismo zoper to, če katera žena zaradi ovinkov ima tnkaj bliže do svojega sedeža. In žene Vam tndi potrdijo, da bi bilo prav, kakor ste rekli, da apostel Pavel pravi: da možki naj bodo za-se v cerkvi in žene za-se. Vam svetujejo, da naročite Vašemu cerkvenemu pomsgaču, da mu tndi treba med sv. mašo k nam ženskam hodit ■ torbico krajcerjev pobirat, nas mctit in po obleki hodit. Kar se pa farofa tiče, tudi ni res da imate nad polovico farmaDOv na svoji strani za novi farof, kajti mi ne bodemo hitro pozabili, kako se je pred letom dni godilo. Se še spominjamo, koliko družinskih prepirov ste naredili pri novih sedežih v cerkvi, ja še vsi, še celo preklinjali Rte nas farane v žnpnišču, nas suvali in ,,marš vun" gonili. Brežice Ob Savi. Marsikdo je bil mnenja, da se je naš Benkovič od dogodka s pasjim bičem iz sramote izselil. Nekateri so celo rekli, da je v Zagrebu in da hodi pridno s svojo kel-nerico Marijo v cerkev ter obišče semtertja tudi državni zbor na Dunaju, da predlaga interpelacije, ki jih izdeluje nekdanji zvesti in pošteni vojak ter sedanji šribar Agrež. Resnično je v zadnjih čaaih ta iz kraojskega privandrani Benkovič predlagal interpelacije, ki so bile seveda skozinskoz resnične. V eni teh interpelacij zahteva nujno avanziranje nekega uradnika c. k. glavarstva, menda zato, da se mn stisne pozneje roko in se mu pomaga —. V drugi interpelaciji tega skrbnega poslanca se kaže na zidanje uradnega poslopja v Brežicah. Opozarjamo moža na . namestniško poslopje v Gradcu, kjer je še veliko večja potreba. Tudi o pomanjkanju Btano-vanj ni treba govoriti, ker imamo še vedno dovolj prostora za Agreža in njegove tovariše. Zadnja Cvenko-Benkovičeva interpelacija trosi zopet laži o mestnih stražnikih v svet. Hoče se tem stražnikom kruh požreti, da bi potem menda Agrež, Sihošek in Holy njih mesta zasedli. Seveda, Agrež in njegovi tovariši bi bili izborni nočni čuvaji, čudno, da dični naš Ivan ni predlagal, naj se tukajšnim stražnikom, ki so že dalje časa in bodo tudi dalje v Brežicah nego on, njih posestva vzame. Menda si misli Agrež, da se bodo stražniki v gozdovih okoli Kapelj klatili, dokler jim ne bodo brežiški meščani šribarske službe preskrbeli. Ko se ima take posle, zamore se tudi prijatelj višjih uradnikov postati. Hm, hm ... Ali veste, kako se izdeluje Cven-kaničeve interpelacije? Vsi občinski predstojniki brežiškega okraja se povabijo ('/» pola papirja) da pridejo ob gotovi uri v advokatsko pisarno Benkoviča in prinesejo občinske pečate seboj. V pisarni jih sprejema po svoji poštenosti znani pisar Agrež in jim da podpisati prazne pole ter pritisniti na nje občinski pečat. Ko so tega čednega šribarja nekateri predstojniki vprašali, zakaj da morajo prazne pole podpisati, odgovoril jim je, da se bode iz njih interpelacijo napravilo, potom katere bodo mestni stražniki odpuščeni. Take interpelacije naj bi se izročile neki trafikantinji, ki rada govori, ne pa državni zbornici, v kateri bi imeli resni poslanci resno ljudskim potrebam ugoditi. Vse te prvaške luoo-parije pa se bodo krvavo na prvakih maščevale! Novacerkev pri Dobrni. Za razpisano službo diatriktnega zdravnika v okrogu Vojniškem se pač vseh unih šest županov skupaj toliko ne potegujejo ter noge in jezik ne rabi kakor samo eden žapan iz Tisnjevasi I. Lipufi za svojega ljubljenčka dra Brančko Zižeka. Ako bi se še toliko izvrstnih prosilcev oglasilo, to mesto je že Branketu zasigurano, pa ga tudi nihče ne zavida, temveč mu vsak iz srca privošči, pa teme ne bode napravil, čeravno se boji te izgube, zato se je že očitno oglasil, da ne gre od Vojnika proč! — Vsak ptuji zdravnik, ki te razmere pozna, se ne bode semkaj oglašal. Dokler je bil za vse te kraje le eden zdravnik in sicer ti stari g. dr. Anton Žižek, je bilo seveda dobro mesto, a sedaj ko ima hiralnica in trg Vojnik že g. dr. Franc Breschnik, h kateremu pa tudi od unih sedem občin ljudje radi zahajajo, ne bo za druzega zdravnika preveč sijajno. Razami se da bo tudi dr. Breschnik vsled razdelitve manj dohodkov imel, zato pa več prostega časa, a kaj je to bogatašu, a drugače je za ubogega revčka, ki ai je pa sam tega kriv ! A ker je ta dobro študiral in četudi je zdaj le bivši vojaški zdravnik, se mu sčasoma zna že boljša služba posrečit, a za ta čas se bo že moral tukaj v računih ponižat. Sv Barbara V Halozah. Nemila nsoda nam je vzela pretečeni pondeljek preblagega in priljubljenega gospoda kaplana Ogradija. Povzročitelj je bil župnik, ki je tožil na knezoškofijstvo g. kaplana. Nato so dob li g kaplan ukaz prestave v Sv. Jakobu v Slov. Gorice in da jih takoj nadomesti tamošnji kaplan Rttbuza. Gotovo je bil župnik vesel, da je tako srečno dospel na kraj svojegi smotra; a motil se je. Sicer smo radovedni kako bo sedaj, ko imamo dva Rsbuzeka. Gospod župnik, Vas pa vprašamo, ali se nesramujete takega postopanja ? Se H še spominjate sv. Pisma, ki pravi: „V očesu svojega brata vidiš pezdir, a v svojem očesu pa bruna ne občutiš. „Splob pa ne razumemo od kod imate toliko pcgoma, ko pa ste vendar že popolnoma zamakljeni v Vašo kuharico in ste že z vsemi žilicami obviseli na njej od kar jo poznate. Mogoče to Vi prištevate k pobožnosti! Sicer če bode dolgo Vaša Pepca pri Vas, se vam lahko zgodi, da tndi Vi dobite okoli lepega poldneva kakšen ukaz od knezoškofijstva. Bog daj I da bi se naše želje uresničile. Gotovo ste se hoteli s tem le priknpiti knezoškofijstvu, a kažete samo ogorčenost nad svojo opatijo. Vsi žaljujemo za g. kaplanom Ogradija, ker bili so res pravi namestnik Božji in ni farana, da bi se mu bili zamerili. Nikdar se niso brigali za politiko in strankaratvo, ampak povsod so sejali mir. Mnogo zlatih naukov so prijeli od njih otroci, ki so se najbolj veselili nre, ko so prišli v šolo. Gotov© jim ostanejo posebno v spomina pri slovesu Se zadnje besede: „In blagoslovim Vas v imenu Božjem." Ni bilo človeka, ki bi ne bil z veseljem poslušal njihovo pridigo Marsikateremu starčeku je solza zalila oko, ko jih je slišal razlsgati besedo Božjo. Gospod kaplan Ogradi, želimo Vam zdrave in vesele Božične prazoike, ter Vam za novo leto kličemo iz dna srca: Mnogo leta, dosti sreče, naj Vam ljubi da še Bog. Mimo naj življenje teče, Brez težav in brez nadlog. Sv. Barbara v Halozah! Dragi „Štajerca", resnica je zmiraj, kar piše o Jaka Rabuzeku; že prvi dan ko čitatelji Stajerc" e prišel v šolo kot katehet, je dal učenci Letonji, iz občine Gradiš, pokusiti svojo skozinkoz sveto ročico k desnemu in levemu ušesu. Ali mi farani bodemo poprašali na pristojnem mestu, ali sme g. Rabuzek v šoli otroke pretepavati. Mi bodemo vsako njegovo delovanje natanko opazovali in Vam potem poročali, naj svet izve, kako sedaj nekateri nevredni duhovniki delujejo, čestitamo vam, št- Jakobčani, za kaplana Ogradija ki jo miroljubni duhovnik in katerega ste dobili namesto tega Rabuzeka. Ali za našega župnika Vogrina, bi bil ta ravno najboljši, ko bi bila ona dva sama v fari. Sramota je to, najprve za Vogrina, da je od zbirce, katero so g. kaplanu posestniki dali, vzel eno štirko mošta ia 120 litrov zrnja kot plačilo sebi za službo, ko še g. kaplaua Ogradija ni tukaj bilo. — Ako je res ta Jaka Rabuzek tako po ženskem spolu pohlepom, tedaj bodeta imela z župnikom Vogrinom vedno vojsko in prepir radi njegove kuharice. Mi že temu palčeku sedaj naprej povemo, da bode on poizkušal trde in žuljave pesti vbogih Haložanov, kakor nekdaj kaplan Giiberc, ki je sedaj dekan pri Magdaleni v Mariboru. Iz Vojnika pri Celji. Dobre tri mesece je že minulo od dne 26. avgusta t. 1., odkar sta mi mladi zdravnik dr. Branko Z žek v Vojniku in njegOT zagovornik dr. Anton Božič, obenem celjski kmet, pri obravnavi v Celji strašansko hudo grozila in strašila, kako bodeta obe moji pismi na Zižeka in na odvetnika dr. Juro Hrašoveca c. kr. glavarstvu predložila, me tožila, me kaznovala, da mi B)g pomagaj itd., ter si s tem „zadoščenje? poiskala" ! Jaz pa sem njima zavrnil, ako me že hočeta tamkaj tudi tožit, tedaj pa tožita, po kaj pa tukaj strašita kot dva slamnati strašili, vsaj nisem boječi tič ali zavec. Ker sta pa le samo grozila in nič kot grozila, kakor mali otročički, a svojega groženja pa nikakor izpolnila, začel sem opominjati naj-poprej Zižeka na to izpolnitev, a ostalo je zopet brezuspešno. Na to sem prigovarjal zagovorniku Božiču svoje groženje že vendar enkrat izvršiti, a vse zaman! Če se že pa malim otrokom na njih groženji mora smejati, tembolj še le ginogočnim, učenim dohtarjem", ki take posnemajo. To kaže veliki pogum na groženje, a bojazljivost, malodušnost na izpolnovanje. Djal sem tudi, ako ima Žižek veselje mene pri sod-niji tožit, vsaj bi to lahko sam brez dehtarja spravil, tedaj se je seveda g. sodnik nasmehljal, a Božič pa se je hudo razjezil in zarenčal. Pisal pa sem v ti dve pismi na kratko omenjeno to-le: 1. Drn. Žižeku, kakor je že Š ta j erc obelodanil, naj bi mi za zdravljenje moje žene manje računil, ker je nepotrebne obiske delal, bolezen še shujšal namesto zboljša), in potem mi še predrzno »zahrbtnost* očital, ko je moja žena bila Prebivalstvo sveta. Prebivalstvo sveta šteje 1510 milijonev duš, ki stanujejo na 144 milijonev kvadratnih kilometrov zemlje. Na en kvadratni kilometer pride torej 10 ljudi, seveda je srednja številka za ves svet. Naša slika kaže v podobi število prebivalstva raznih delov sveta. V prvi vrsti (na levi strani) imamo polarne dežele, v katerih ljudje sploh vsled mrazu ne morejo živeti. Potem pride Avstralija, Južna Amerika, Severna Amerika, Afrika, Evropa in končno kot največja Azija. (Opomba: Einwohner = prebivalci.) — 4 — prisiljena, si starejšega in skušenejšega zdravnika, nego je Žižek, poiskati. Omenil sem Se, namesto da tako visoko računi, bi se bil on kot korenjaški vrli Slovenec raji bogato Slovenko oženil, vsaj jih je imel na izbiro, ne pa ptujko .trdo Nemko-Bemko" brez vse slovenske vednosti ter kavarno-kasirko brez premoženja. Stem sem čisto resnico izrazil, kakor jo vsak popisuje ! a potem pa toliko hrupa, razželjenja in groženja. — 2. Dru Hrašovecu pa sem očital zopetno nepotrebno zagovorništvo, kar je tudi že Štajerc prinesel, ter ga opomnil na leto 1897, ko me je zaradi neznatne malenkosti iz Celja v Marenbergu preganjati hodil, ter zato nič manj nego .sto" gld. od mene zahteval, ki sem imel po 27, 36, potem 45 gld. na mesce plačila; a g. sodnik mu je le 40 gld. odmeril. Ker jih pa nisem mogel naenkrat izplačati, me je še on (dr. Juro Hrašovec) enkrat za denar tožil, ter zopet novih 10 gld. škode napravil. Naznanil sem namreč svojega šolskega načelnika okr. šol. avetu. ker za šolo nišesar ni skrbel in me tako pri nku zadrževal in mi težavo delal, ter sem mu zavoljo tega .malomarnost" očital, in zato me je tožil po dr. Hrašoveca, kakor je tudi poprej po dr. Dečko večni tožitelj bil. Soli 'to ne reče: Ti slovenski učitelj žeri travo, prst in kamenje, če imaš še tako malo plačilo, ali pa stradaj kot pes, da le mene kot doktarja plačaš!! Vprašam konečno oba dohtarja Hrašoveca in Božiča, ali hočeta, da celo tedajno obravnavo in poznejše pogovore s Hrašovecem natanko popišem v začudenje in posmeh vajnih' tovarišev in čitsjočega ljudstva?! * * * Okolica Celovca. V zadnji številki „Š-Mira" je prišlo naznanilo, da se je moralo neko deklico na grabštojnski šoli zaradi nenravnosti izključiti. ,Š Mir" porabi to priliko, da hujska proti šoli. Ali mi vprašamo: Kdo pa je kriv, ako pomeša n. p. kakšni kaplan strup v masno vino, da umori svojega župnika, kakor Be je to pred par leti na Koroškem zgodilo ? Ali kdo je kriv, ako omadežuje župnik (kakor n. p. Ilešič v sv. Bolfengu), solars k e deklice in jih sili potem še h krivi prisegi ? Ali je tega tudi ljudska šola kriva ? Ali niso bili ti duhovniki v duhovniškem vzgojevališču in so tam mnogo molili ? In vse ni nič pomagalo I Ako napravi šolarka greh, potem hujskajo črnuhi takoj proti šoli. Ako pa napravi kakšni kutar lumparijo, — potem, kmet, je to kaj druzega. Potem se molči o stvari ali pa se laže ter zavija. V tem tiči hinavščina klerikalnih listov. Tako hočejo ljudi na klerikalne liroanice loviti. Ali k sreči postaja v ljudskih glavah že precej svitlo. Kdor pozna namene zakotnih listov kakor „S-Mira", ta obrne politikujoči in hujskajoči duhovščini hrbet. In tako je prav! Svetna Vaš. (Dopisunu .Mira" iz Kaple v Božu.) Scer ni moja navada, pečati se z subjektom takega .kalibra", kakor je znani mszač v Kapli, ker se preveč ogrdim, a misleč, da morda ni vsakemu dušnemu siromaku (za take spoznam sodroge „Š-Mirove" stranke) znano, kdo cedi svoje strupene sline po moji osebi, hočem ga malo opisati. V resnici sta dvojčica, pnbaudrovca. Po mišljenju z raščena kod siameski dečki. Po cbrazu slišite v tisti razred .Intere-santnega lista", ki ima napis: »Wer weiss etwas" ? Eden ima brado, drogi pa je obrit. Prvi .zmoha", drugi .zvoha" in zmaže. »Mir" pa na taci prinese. Obadva živita v Kapli od dobrot neumnih ljudi, ki njima nosijo božji dar. Moj bog! dan današnji je pač praktično, nič ne delati, pa z žaklom in tabelco pebirati, še to ni treba, neumneži sami prineso in so še hvaležni, če se sledni belič pobere! Pri tem, pri obrekovanju poštenih ljudi in huskanju se najdeta dvojčica. Strah in velik smrad pa bo ■vet napadel, ko se bo o njih začelo mazati, po fari se že zdsj ovoha! Na slednjič pa bode morebiti še mazač „mohija" snedov, kakor Chronos svoje dece! Prinesite mi vode, da si roke operem! (Nadaljevanje dopisov se nahaja v prilogi na 10. strani. Istotako rubrika gospodarstvo.) Somišljeniki, pozor! V nedeljo po praznikih, to je 29. decembra ob 10. uri dopoldne se vrši shod .Štajerceve" stranke pri g. Schosteritsch-u v Št. Vidu pri Ptuju. Več se razvidi iz vabil, kijih pošljemo svojim zaupnikom. Deajte in agitirajte, da bode shod mnogoštevilno obiskan. Na d e I o 1 Poizkusi z umetnimi gnojili. Vsi tisti posestniki, kateri so pri podpisanemu prosili za brezplačna gnojila za poskus, dobijo te dni pismo, kojemu naj nemudoma odgovorijo, na kar se jim bodo umetna gnojila vposlala. Vsak poizkuševalec dobi brezplačno 100 kg Tomaževe moke in 30 kg. Kalijeve soli in se more po sledečem navodilu ravnati : izbere se za poskusne parcele kolikor mogoče ravninski negnojeni travnik, katerega ne poplavi voda in tudi ni preveč močviren. Na takem prostoru se zmerite 2 enako veliki parceli vsaka po 1000 m. najboljše tako, kakor kaže slika, da se namreč vzame na eni strani pravokota 50 m. dolga, draga pa 40 m. taki pravokot meri 2000 m. in se na dalji strani razpolovi, tako dobimo 2 pravokota 25X40 in toraj pripravne poskusne parcele, katere se morajo z debelimi klini zaznamovati. < 50 m > A Leva poskusna parcela vstane negnojena, na desni parceli pa Be gnojila dobro pomešana enakomerno raztrosijo in sicer se more trositi v tihem vremenu in nizko, da se čez parcelne meje ne kadi. Trositi je najboljše takoj, ko dobite gnojila, če le ni zemlja zmrzla. Spomladi se morajo poskusne parcele dobro osnažiti. Seno kakor otava se mora na obeh parcelah posebej pokositi in posušiti. Za vaganje pa je najboljša mesečna vaga (Mondwage); glej sliko v moji knjižici. Isti poskuševalci, kateri bodejo poskuse natančno izvršili se ne bodejo le sami haenili ampak bodejo tudi svojim sosedom v dober vzgled. Najboljše uspehe in veselo novo leto! V Kačjem dolu dne 15./12. 1907. Andrej Drofenig, kmetovalec. Novice. 1908. Zopet je minulo leto. Ako se za trenutek ostavimo, se nam pač dozdeva, da koraka čas z velikanskimi koraki. Ozrimo se okoli sebe: Ali so še vsi tukaj, s katerimi smo lani novo leto praznovali? Ali ne počiva že marsikdo v hladni gomili, kateremu smo lani še roko stisnili in srečo želeli? Ali ni na naših glavah že nekaj sivih las ? ... Z velikanskimi koraki odhaja čas. Danes smo še otroci, ki živimo liki rožam v varstvu materine ljubezni, — jutri nas pahne nemila usoda že v brezsrčni svet, — pojutraj-nem pa že počiva v našem naročju dete. In potem? Potem postane to dete veliko, nas pa nesejo po tihi poti v sence pokopaliških cipres.. . Ali to je večni red! Ozrimo se za trenutek na preteklo leto. Kaj nam je prineslo, kaj vzelo ? Osebno ve vsak svoje razmere in menda nikogar ni, ki bi se ozrl s čistim veseljem ter s polno zadovoljnostjo nazaj. Trpeli smo leta 1907, kakor smo trpeli leta 1906, 1905 in preje. In trpeli bodemo bržkone tudi leta 1908, ako ne zadenemo v lotriji ... Ali zopet resno! Kaj nam je prineslo preteklo leto v političnem oziru ? Ali nam je vlada gospodarski položaj zboljšala ? Ali ima ljudstvo svoje zastopnike v državni zbornici ? Ali nam gre zdaj za trohico bolje nego lani? Zdi se nam, da ne! Dobrote vlade in dela poslancev ne čutimo. Ednako, vedno ednako slabo nam gre. Ali so naši prvaški nasprotniki tekom leta drugačni postali? Da, postali so drugačni, — namreč ljudstvu še bolj nevarni in škodljivi! Celo leto nam ni prineslo druzega nego boj proti hinavščini, laži, proti zlorabi vere in ode-ruštvu. Vsak dan so nas oblijali z gnojnico svojih laži! Naš pogum pa je ostal vedno ednak. Mi ne trepetamo pred nasprotniki! Mi se jih ne bojimo! In — to obljubimo v zadnji letošnji številki nevBtrašenega našega lista, — tudi v bodoče ostanemo krepki in pogamni! ,Štajerc" se ne spremeni. On ostane zvest svojemu načelu, da ima kmet svojo pravico in da je kmetu vso hujskanje škodljivo. Skušali bodemo v teku leta 1908 povečati našega .Štajerca". Prinašali bodemo lepe članke, potrebne gospodarske nauke, zanimive povesti in tudi lepe slike. Vsem onim, ki se borijo na Štajerskem in Koroškem za ljudske pravica, ki se bojujejo za svitli vzor resnice, — vsem tem bode služil naš list. Ali v ta namen je potrebno sodelovanje vseh somišljenikov in prijateljev. Razširjajte torej naš list, naročujte ga nevstra-šeno! Tisti, ki so z naročnino zaostali, naj jo vpošljejo, kajti tudi mi moramo vse svoje dolžnosti pokriti. Naročnina se plačuje naprej. S tem, da želimo svojim prijateljem največ sreče v novem letu, kličemo jim pogumno: Na delo za napredno stvar! Izdajalci! Drnzega imena ne zaslužijo! Pred odločitvijo smo napisali besede, ki jih je izrazil voditelj avstrijskih kmetov Hohenblum : Tistim poslancem, ki bodejo glasovali za avstro-ogrsko nagodbo, naj se pritisne pečat izda-jalstva na čelo. Zakaj? Ker je ta nagodba na j več j i z lo čin, ki se je storil nad avstrijskimi narodi. Naj še enkrat številke govorijo ! Avstrijci smo dobili od te nagodbe vsled 2%nega znižanja kvote in drugih manjših stvari nekaj čez letnih 5 milijonev kron dobička. Ali vsled nerazdeljenja colninskih dohodkov, pri blokni renti itd. so dobili Ogri letnega dobička za 35 milijonev kron. 35 manj 5 je 30 ! Torej vtaknejo Košutovci vsako leto 30 milijonev kron v žep. To so številke, ki se ne dajo izbrisati a praznimi besedami in zlatimi obljubami. In s o k r i v i na temu so klerikalni prvaški poslanci s Plojem in Grafanauer-jem vred, ki so ali za nagodbo glasovali, ali pa pobegnili. Fej izdajalci! Spominska tabla. Treba jo je postaviti, spominsko tablo, — postaviti tistim .slovenskim" poslancem, ki so imeli predrznost, glasovati proti ljudstvu in za vlado. Z a avstro-ogrsko nagodbo, ki požre avstrijskim narodom vsako leto najmanje 30 milijonev kron, so glasovali sledeči štajerski, koroški in kranjski Blovenski poslanci: 9rik!~ Dr. Anton Korošec kmet Pišek kmet Roškar poštenjak Gostinčar duhovnik Gregorčič Hoče v a r čedni Jaklič duhovnik dr. Krek kranjski Pogačnik hofratPovše klerikalni liberalec onklje Bg^* ožlindrani dr. Šušteršič Te poslance treba postaviti ob .pranger". ob kamen sramote. Ednakovredni pa so tisti, ki niso bili v trenutku nevarnosti na svojem mestu. Nekateri so namreč raje iz zbornice pobegnili, nego da bi možato proti vladi glasovali. Ti ljudje so ravno tako kakor prvi izdali in prodali interese svojih volilcev. Iu med temi ljudmi sta zlasti dva, ki ju je treba napisati istotako v spominsko tablo prvaške sramote. Ta dva se imenujeta: f/tf hofrat dr. Miroslav Ploj in orglar Grafenauer. Kmetje! Kadar greste v davkarijo in prinesete zadnje krvave svoje krajcarje, — kadar vam zarubijo zadnjo kravico, — kadar kliče lačna vaša deca zamanj po kruhu, — takrat se spominjajte teh imen, takrat se spominjajte poslancev, ki so vas prodali za Judeževe *a Z d Shod V Ptuju. V nedeljo, 15. decembra se je vršilo prvo zborovanje .Štajerčeve" stranke v tej zimi. V veliki dvorani ptujske kazine se je zbralo precejšno število okoliških kmetov. Skoraj vse večje občine in vasi okoli Ptuja so bile zastopane. Otvoril je shod upravnik našega lista, gosp. F. Malenscheg ter izročil zboru tudi pozdrave okrajnega načelnika g. Oraiga. Za :ediednika je bil izvoljen vrli naš posestnik lindisch starejši iz Leskovca. Pozdravil je jvzo^o in podelil besedo našemu uredniku g. |arl Linhartu. L v ta je t čez nro trajajočem poru pojasnil nevarnosti in škodljivost avatro-Lrgke nagodbe. Na podlagi uradnih številk je [kazal, da je pogodba za nas škoda, ki nam jnnaša letno za 30 milijonov kron izgube. tadalje je govornik z ojstrimi besedami bičal ■l»j»tvo klerikalno-prvaških poslancev in raz-■Injačil lažnivost klerikalne politike. Živahno dobravanje je sledilo temu govoru. Ker se ni ikdo več k besedi oglasil, zaključil je predsed-|k g. Windisch zborovanje, ki se je izvršilo ^ez vsacega motenja. Dragi shod se je vršil 1 nedeljo v Strazgojncih pri Pragerskem. Poro-ili bjdemo o njemu prihodnjič. Iz Spodnje-Stajerskega. Zmaga pri volitvah celjski okrajni >asfop. 20 Hje minulo, odkar je vlada priprgoila svoj tilnik red prvaštvom iu zagotovila nadvlado prvakov • celjskem okrajnem zastopa. Kako so prvaki gospodarili", je itak znano. Zlasti dobro ilustrira sprvaško .gospodarstvo" slučaj tajnika Kozema. (akor znano, je ta leta dolgo ljudske denarje ladel in jih zapravljal, brez da bi mn ostavili naki to pofenjanje. Okraj j» hudo trpel pod :do vlado. Te dni pa je prišla brzojavka, da ! prrašttu po 20 letni krivični vladi odklenkalo. ' odločilni kuriji veleposestva so namreč n a-rednjaki s 40 proti 37 glasovi m a g a 1 i. Prvaški volilci so prišli pod vodstvom dhovnikov in advokatov; v prvi vrati je bilo ideti dr. Povaleja, propalega kandidata in fi-»Dcerja, nadalje se je v to družbo mešal tudi eslanec Roblek; videti je bilo tudi opata Ogradi l druge. Volitev se je izvršila tako-le: Okrajni joroisar dr. Brescher je vodil volitev s pomočjo ■želnega odbornika g. Stallner in dr. Josip ■rneca. Že pri volitvi volilne komisije je prišlo i burnih prizorov. Posebno odlikoval se je ovalelj, katerega so savinjski kmetje v državnc-lorski volitvi tako temeljito povalali. Pri volitvi ililne komisije je bilo 40 naprednih in 40 pr-iških glasov oddanih. Komisar je odločil, da ij se stranki sporazumiti ali pa naj odloči teb. Zdaj je ostal celjski župan dr. Jabornegg i predlagal v resnih besedah ednako razdelitev andatov; 5 mandatov naj bi pripadlo napred-jakom, 5 pa prvakom. Kar je bilo kmetov med rvaškimi volilci, so bili temu predlogu prijazni. li voditelji so j>h tako dolgo obdelavah, da so i zopet podali. Tako ni prišlo do sporazamljenja. tto je ostal dr. Jabornegg še enkrat in izjavil, i morajo prvaki vse posledice te trdovratnosti imi nositi, kajti napredojaki so hoteli pametno lorazumljcnje. Naj torej žreb odloči! Komisar . vrgel listke z imeni v kolo in — sreča je la naprednjakom mila: v volilno komisijo sta la izvoljena 2 naprednjaka in 1 prvaški du-arnik. Potem se je vršila glavna volitev iz ■leposestva. 3 prvaških nepostavmh glasov je Oo razveljavljenih. Tako je bilo oddanih za pr-ike 37, za naprednjake pa 40 glasov. Izvoljeni i bili: veleposestnik Hubert Chile, župan dr. ibornegg, direktor Kari Jellek, veleposestnik wchounigg, veleposestnik Luko Josef, pl. Iijer, baron Bnhling, učitelj Julij Sadnik in goreč Franc Zottl. Torej zmaga! Veselje je lo velikansko. Drugi dan se je vršila volitev skupine najvišjih davkoplačevalcev iudastrije , trgovstva. Izvoljeni so bili: gg. Jos. Kooig, ll. Rskuscb, Maks Rauscher, Oto Schwarzl, F. rauenberg, Karl Teppi E. Unger-Dlmann, A. eaten, Avg. Westen in Hans Wouk. Devet trajnih zastopov imajo spodnjoštajerski napred-aki v roki, zdaj so dobili desetega. Gospodarski ipredek celjskega okraja je ■ tem zasigurjen. i gremo naprej! Smola kaplana Koprivšeka. Res, smolo, Jiko smolo ima ta .črni srakoper" v Ptuju, Ikar je igral .rešitelja" duš in hotel prepo-idati uredniku .Štajerca" čitanje .Štajerca"... oročali smo že zadnjič v telegramih o sklepu >6inskega sveta v Ptuju. Stvar je namreč sle-ica: Kaplan Koprivšek — Ptujčani ga imenujejo Brennesselmann" — se je v kratkem času •stavil v živo nasprotje z vsem prebivalstvom e»ta. Za časa državnozborskih volitev je skakal ;oli kakor haltžanski zajec in sgitiral za Iga graškega prodajalca kvargeljuov Krem-Naš koledar serja, ki se je potem v Mariboru napil, da je bil pijan kot kanon. Že takrat so ljudje rekli: kako to, da se ravno ta črni gospodek toliko prizadeva, da moti dosedanjo dobro razmerje med prebivalstvom in dubovništvom ? In potem se ga je vidilo vsak dan v konjskem trapu proti .čitaln.ci" teči. Culo se je tudi o njegovem postopanju v šoli m končno ae je sprejelo v nemškem društvu rezolacijo, v kateri se je zahtevalo odstranitev tega neprijetnega možakarja. Ali mož je ostal. Predrznil se je celo, da vloži prošnjo, naj mu mesto zboljša kate-betsko plačo. Tu se pač vse neha! Najprve pljuje ogenj in žveplo proti mesta, ruje in psuje, potem pa pride s klobučkom v roki ponižno prositi, naj mu mesto plačo zviša. Ko bi malo manj v .Čitalnico" zahajal, bi sicer lahko z dosedanjo plačo izhajal. 8icer bo pa to tudi moral, kajti občinski svet je ednostavno z'isanje njegove plače odklonil. Obenem je sprejel predlog, ki »e glasi: Mestno predstojništvo naj se obrne takoj in odločno na knezoškofijski ordinarijat v Mariboru ter na dekanat v Ptuju z energ čno zahtevo, da ae g. Koprivšek iz Ptuja odstrani. Naj se napravi z njim karkoli se hoče, — v Ptuju ga ne rabimo, bmili se nam le ptujski g. prost, ki je bil vedno čislani in pošteni duhovnk in kateremu delajo zdaj taki mladeni v talarju toliko sitnosti. Ali — proč, proč se mi pobsr, ti črni Brakoper. . . Uspeh našega g. Drofeniga. Iz Rogažke Slatine se nam piše: Naš bivši kandidat kmetovalec Andrej Drofenig je ob priliki protestnega zbororanja zaradi razdelitev podpor po toči prizadetim posestnikom ne le nam, kateri smo ga volili, ampak tudi onim, ki so stali v drugih taborah, pokazal, da ima toplo in navdušeno srce za težavni kmečki stan ne le na jeziku, ampak tudi v dejanju. Dosegel je z svojim temeljitim m dostojnim govorom, da ae bo vsem potrebnim po toči poškodovanim posestnikom, ki niso pri zadnji razdelitvi nič dobili, še podpora podelila, kakor tudi da se bode v bodoče v takih zadevah čisto drugače postopalo. Nekemu gospodu pri Sv. Križu baje zborovanje ni biLo všeč iu trdi, da je to bila reklama za Štajerciance. Naprednjaki, KoraKajmo naprej I „Mučenik" Benko - Cvenkovič ali — prst božji?! Najnovejše je to, kajne? Benko-Cren-kovič je postal mučenik. On dela, on trpi, on ■e trudi v potu svojega obraza za svoje volilce. Kdor tega ne veruje, plača groš. Kdor ne veruje, da je Cfenkamč mučenik, ta naj pogleda njegovo vitežko čelo, na katerem je zdaj prilepljen Črni .flajšter" ... Kaj za Boga se je zgodilo ? Ia kje se je to zgodilo? Kako, kedaj in na kakšni način je postal iz Kranjskega v Brežice privandrani dr. Benkovič .mučenik" ? — Takole : Pred kratkemje bila seja državne zbornice. V slovanski vzajemnosti z našimi prvaki združeni rusimki poslanci so napravili ob tej priliki velik kraval. V naši zbornici ni nič norega, da si obetajo poslanci klofute, da pljujejo eden v druzega, da si mečejo najhujše psovke v obraz, da žvižgajo liki haložanski pastirji na .žreglo" in tako dalje. Ali rusmski poslanci eo to pot vse te lepe navadice avstrijske zbornice prekosili. Razb li so namreč stojo mize in neki mladi rusinski poalanecše s tem ni bil zadovoljen. Vzal je kos razbite mize in ga vrgel z vso močjo proti krščansko-socialuemu predsedniku. Pred predsedaištvom pa sta stala naš kaplanček Korošec ter naš dr. Benko-Crenkanič. Bolje bi zanju bilo, ko bi sedela vsak na svojem mestu. Kajti razbiti polen, ki ga je vrgel Rnsina proti predsedoištvu, je priletel naravnost v lepo . glavo Bankovičevo in ga ranil; tudi Korošec je dobil par prask... Tako je postal Benkovič mučenik. Ali brez šale: Mi nikomur ne privoščimo kos lesa v glavo. Ali ko bi se naprednjaku to zgodilo, bi klerikalni listi pisali, da je to ,prst Božji"... Pa ni, ni .prst Božji" ! To vse ni nič drnzega, nego uspeh .vseslovanske vzajemnosti", — nspeh prijateljskega razmerja, v katerem se nahajajo naši prvaški poslanci s Hrvati, Srbi, Cigani, Poljaki in Rusi... Korajžni Benkovič. Brežiški advokat dr. Benkorič je imel predrznost, da je v svoji znani surovosti Žalil naprednega poslanca g. Marckhla. Le-ta je možiceljnu svoje priče poslal. Kakor začaaa pasjega biča dr. Serneca, pa Benkovič je razDrodan. Ne nošiliaite tudi zdaj ni hotel za avojimi besedami ostati. Vzel je žalitev nazaj in bil vesel, da ni Marckhl žnjim tako naredil, kakor — S»roec. Župan v Turškem vrhu — oproščen. Čudne stvari se godijo po svetu in marsikdaj izgubi človek res vso zaupanje v pravico. Poročali smo svoj čas o županu B:atuša iz Turškega vrha. Mož je bil strastni prvaški agitator, to pa zlaBti po vplivu tedanjega učitelja, ki je zdaj „častni občan" v Zairču. V svojem županoranjn pa je postopal Bratuša prav čudno. Za blagajnika je imel Jurija Purgaršiča; ali denar je imel žapan sam v roki. Brez vsakega nadzorstva je delal mož z denarjem, kar se mu je poljubilo. Odbornikom ni nikdar pokazal gotovega denarja in tudi vprašal ga zato nikdo ni. Pone-veril je velike srote in no samo občinskega denarja, temreč tudi denarja, ki bi ga moral za ritrijol okrajnemu zastopu oddati. To zadnjo je spravilo tajnika okrajnega zastopa g. Pengu na misel, da Bratuša krade. Pregledalo ss je račune in vjelo tička. Me ž bi moral imeti 2.842 K v roki, imel pa je 16£ K. Da bi se kazni rešil, napravil je ta prvaški poštenjak okrajnemu zastopu in občini dolžni list. Končno se mu je posestvo tadi razprodalo. 14. t. m. se je vrSila obrarnava. Župan Bratuša je vse svoje poneverbe priznal. Ali bil je oproščen, ker je povzročeno škodo poravnal, predno je prišlo sodnijsko naznanilo. Nam ni nič na tem, da bi mož t luknji sedel. Ali cela razprava dokazujejo, da hodi veliko lumpov nezaprtih po svetu. Prvaki pa so lahko pono«ni na svojega somišljenika! Živinozdravnik Thannhofer je svoj čas trgovca g Jos. Schober iz Marenberga in urednika „Marb. Zsitung;' g. Jahna tožil, ker sta mu ta dva razne, naravnost neverjetne lurnparije očitala. Prva razprava je bila pretrgana, 11. t m. pa se je vršila druga. Pred sodnijo se je temu živinozdravniku toliko dokazalo, da ni niti konca obravnave počakal, temveč jo je raje preje popihal. Iz obravnave je razvideti, da je bil Thannhofer naravnost knga za marenberški okraj. Kmete in posestnike sploh je mož grozovito odiral. Računil jim je drojne in trojne srote. Zdravil je pa živino na tak način, da bi se tega vsak pohorski pastir sramoval. Nekemu kmetu n. p. je za zdravljenje 1 konja 160 K računal. Nadalie se je Thannhoferju dokazalo sleparijo s t. z v. „Mylosan-Kakao", katerega je drago prodajal, ki pa ni bil nič vreden. Na podlagi vaeh teh dokazil sta bila obtoženca seveda popolnoma oproščena. S tem je Thannhofer v marenberškem okraju nemogoč. Vsa hvala gre g. Schoberja, da je pogumno. tega ž dovskega oderuha v prid ljudstvu vrgel 1 Iz sv. Lovrenca pri Mariboru se poroča, da je kupil graščak Zandonati iz Celja velikanski pod imenom ,Radbachwaldu znani gozd za 600.000 K. Ta gozd je eden najlepših na Pohorju. 40.000 kubičnih metrov lesa se vsako leto iz njega pripelje. NOVO nemško ŠOlO bodejo uresničili T kratkem v Polzeli. Mi gremo naprej! Nemško šolo v Velenju so 15. t. m. otvorili. Prvaški duhovnik ni hotel prevzeti blagoslov'-ljenjs, ali šlo je tudi brez njega. Slavnost je bila veličastna. Posebnih zaslug si je pridobil za uresničenje šole trgovec Pnvoschil. V Peklju pri Poličanah zahtevajo uresničenje nemške šole. Za tako šolo bi se pridobilo do 300 otrok, ki morajo danes prenapolnjene šole v Poličanah obiskorati. Upati je, da se bode oblast na željo naprednega prebivalstva ozirala. Kmetski zbor za Spodnje-Štajersko se bode v kratkem bržkone v Mariboru vršil in so pred-dela ■/,}, izvršena. Zbor bode sličen onemu, ki se je vršil pred kratkem v Gradcu Opozarjamo Že danes naše somišljenike na ta zbor. Proračun okrajnega zastopa Ptujskega za 1.1908 obsega sledeče zanimivo izdatke: Za vzdr-žanje okrajnih cest 86 035 K, za reguliranje Drave 8000 K, Pesnica 2000 K; za zgradbo ceste JanŽovce-Jršorce 5660, Podlož-S laterže 11.600, Melribnik-Sr. Ftorijan 4000 K; za zboljšanja cest čez Ptujsko goro, čez Grabšia-sko. Sv. Barbara goro in za cesto Mezgovce-Brezovce 15.000 K. Skupni izdatki zaašajo 178.364 K. V dohodkih so sledeče številke zanimive: Onkensteinski most 5000 K, podpora kmetijska družbe za živinorejo x500 K, deželne več denaria! podpore za okrajne ceste 21.500 K in 22 500 ild. O sklepih seje okrajnega zastopa poročamo prihodnjič. Proti gospodinski šoli v Ptuju so pričeli prvaki hndo gonjo. Kaj je vzrok temu ? Vre g to vedi! Gospodinska šola je prepotrebna in vsak pametni človek mora priznati, da ima g. Ornig t tem ozira veliko zaslogo. In vendar psujejo prvaki, češ da se hoče dekleta v tej šoli samo „ponemčiti". Presneto slaba mora biti ,,narodnost'■ prvakov, ako se zanjo tako bojijo. In lepi „slovenski narodnjak' mora biti človek, ki postane v 30 dneh Nemec... Hinav-ščina je vse to! Ko bi g. Ornig vse svoje premoženje razdelil med halcžanske kmete, bi ga prvaki vendar psovali in napadali. Vse je slabo, kar pride od g. Orniga, — to pa zato, ker on ne trobi v farško-prvaški rog. Sejmi v Ormužu. Leta 1908 se vršijo v Ormužu Bledeči sejmi: Letni sejmi, kra-maraki in živinski: v petek, 10. aprila, pon-dolek, 27. julija in v sredo, 11. novembra. — Mesečni živinski sejmi: v pondelek dne" 13. januarja, 3. februarja, 2. marca, 4. maja. 1. junija, 6. julija. 7. septembra, 5. oktobra in 7. decembra. — Svinjski sejmi: vsaki torek; ako pade na torek praznik, potem se vrši sejem na delavnik pondelek. Sejmi v Ptuju leta 1908. Konjski in goveji sejmi se vršijo leta 1908 sledeče dni: 2. in 15. januarja, 5. in 19. februarja, 4. in 18. marca, 1. in 23. aprila (23. tudi letni in lesni sejem), 6. in 20. maja, 3. in 17. junija, 1. in 15. julija, 5. (letni in lesni) novembra, 2". in 16. decembra. — Sejmi z žrebetami pa se vršijo: 7. in 21. oktobra, 4. in 25. novembra ter 2. in 16. decembra. — Nadalje se vršijo svinjski sejmi: dne 2., 8., 15., 22., 29. januarja, 5., 12., 19., 26. februarja, 4., 11., 19., 24. marca. 1., 8., 15., 22., 29. aprila, 6., 13., 20., 27. maja, 3., 10., 17., 24. junija, 1., 8., 15., 22., 29. julija, 4., 12., 19., 26. avgnsta 2 , 9., 16., 23., 30. septembra, 7., 14'., 21., 28. oktobra, 4., 11., 18., 25, novembra, 2., 9., 16., 23., 30. decembra. — Živino se pripelje cd 6. ure zutraj naprej. Do 7. ure smejo na sejmišče le tisti, ki priženejo živino. Prodaja živine izven sejmišča je prepovedana in se kaznuje. Od Velike nedelje nam piše prijatelj sledeči pogevor: »Dober den Ti Bog daj, Matjaš, kom pa greš tak naglo?* — Gorta k VičaDBkema rihtari. — Hanza: „Pje to je glih feirj, te ma si pajdašla, jaz tudi grem kjemi, e si že bija _gda tam gor?" Matjaš: »Ne še nigdar, pa najnč ne vem ge je, kakši je, pa ker ge je, da že brž ovi ti stari krez eno leto po volitvi podira, kaj bi rad dnže rihtar bija". — Stoj Matjaš malo, te mo Ti jaz nekaj poveda. Jaz pa vem ker je, pa ge je, jaz som že bija prijem. Še je sploh ti stari rihtar, de še je ne viin tisto podiranje. Tak ti je en stori puklavi pa že včista seri en strašen klirikalec, pri sv. Tomaži napre moli reženkranc v cerkvi. Gda ma ta prišla moreš pasko meti, kaj neboš kaj zakleja, ovači bi ge ša on tomašoskemi tehanti pravit kaj mi fclejemo in kunemo pri Vekoj Nedelji". — Me-tjaš: Oje Hanza, kaj mi to praviš, se pa tak pa ne klejemo še nam je toga nikol ne »Sta-jerc" povedo, da bi kleti mogli, le hodma hitro, jaz bi ga že rad vida, kakši je pa kak je pri njem pobožno, če resen ■ tehantom pajdaši". — „Te pa le hitro hodma, ains cvaj, kaj ma pred tam. — Ains, cvaj, ains, cvaj, viš ga le tii glih je doma. Zdaj pač pasko mejma, toti je veš eno malo več, kak drugi rihtari' ker je že eno leto posilirihtar. Pst, pst, kaj naj nede čtija, to je jegov sin, ki je tak prestrašeni. — »Dober den Bog daj. »Ge so oča?" — „Kaj bi žnjimi rada? — »Nekaj bi nama napisali". — Kaj napisali? Kaj oni vejo pisati, jas vem pisati, mo v»ma že jaz napisa. — »Prosimo, te pa le. (Po končanem pisanjn): »Ne režite v kraj drugo prazno polovico papirja, morebiti se bom to nuca pred sodnijo. Pje pajdaš zdaj poč skočima. Srečno mladi pnba. Zdaj pa po malem hedma. Jezus Kristus, e Bi ga čuja kak je začeja kleti, ko je je klobuk obetla vrga, gdo si me ti reka kaj nebi praznega papira vkraj reza, kak je kruci-fikse zganja. Ja takse kletvice še sen jaz nigdar ne čija, jaz sen misla, da de tak le gromska strela vnjega počila. Pje Hanza toti jo včista i not". — Na sprotlje je enok »Štajerc" pisa ie veš tisto, kak so pr Tomaži pobožni Udje, kaj bi noč in dan v cerki tičali. 0 ja, vem še tisto, če so vsi tak pobožni kak je toti njegov sin, te ma mija gotovo vnebesah. — »Zdaj pa le hodma ains, cvaj, daleč še mama do Veke Nedle. Te pa le hitro hodma, ains, cvaj, ains, cvaj, bekBlSrit ains, cvaj" . . . Ogenj. 18. t. m. je gorelo pri posestniku Drofeniku v Zg. Rodvini. Škode je za 4000 K. Požarne brambe so bile takoj na mestu. Mariborska porota. Srojo ženo sežgati je hotel Alojz Str gar v ,.Stadtberga" pri Ptuju. Žena mu je namreč pobegnila, ker ji je vedno grozil. Strgar je mislil, da je skrita v viničarnici Vrabl je je tam zažgal. Sedel bode zato 5 let v težki ječi. Sodnijskim tolmačem v Ptuju sta imenovana g. postna asistenta Mih. Scholler za madžarski in Prane Jurin za hrvatski jezik. Celje. Takajšni trgovci so sklenili, da ne bodejo dajali kupcem novoletna darila. Navada novoletnih daril je sama ob sebi grda in se zgodi le na troške kupcev. Iz Koroškega. Korošci! Novo leto se bliža in treba je izprpgovonti resno besedo. Kajti razmere na Koroškem so se v zadnjem času temeljito spremenile. Dolgo je bila Koroška dežela za prvaške nakane „tužni Korotan". Ali odkar se je preselil ljubljanski dr. Brejc v Celovec in stopil v zvezo s Podgorci in Ražuni, pričelo je po Koroškem tako divjo hujskanje, da je težko kaj ednakega v dmgh deželah najdeti. Opozarjamo le na tiste češke farje, ki „rešnjejo" slovenščino po Koroškem. Opozarjamo na prijatelja alkohola Svatona, na Gabrona itd. Opozarjamo na zlorabo Bpovednic ter prižme, ki smo jo v našem listu tolikokrat opisovali. Opozarjamo na dejstvo, ds> se je celo križe iz grobov trgalo in to edino iz političnega ter narodnostnega sovraštva... To je delo Brejc-Podgorčeve stranke. Mi smo celo prepričanja, da orglar in poslanec Grafe-naner ni sam toliko kriv teh fazmer, nego njegovi svetovalci in voditelji v prvaško-dobtarakih frakih ter f«ršk;h talarjih. Grafenauer je le orodje"1 v roki eut ga Brejca ali enega Podgorca. To je lahko dokazati. Grafenauer je bil najprve hudi nasprotnik kranjske ožlindrane klerikalne stranke. Ali na komando Brejca ter Podgorca se ji je pokoril. Grafenauer je bil najprve nasprotnik klerikalni zvezi državnozboiskih poslancev. Ali na komando Brejoa in Podgorca je pristopil tej zvezi. Grafenauer je bil najprve nasprotnik avstro-egrski nagodbi. Ali na komando Brejca in Podgorca je pobegail iz dvorane v hipu, ko bi imel glasovati proti ljudstva škodljivi n8godbi. . . Ia ti ljudje, ta čudovita deteljica Brejc - Podgorc - Grafenauer kriči po Koroškem, da hoče ljudstvo pred revščino obvariti in ga pripeljati v deželo, kjer teče med ter mleko! Ob novem letu opozarjamo koroško ljudstvo še enkrat na škodljivo delovanje teh ljudi. Naj govorijo karkoli hočejo, — glavni namen jim je, da razbijejo sporazumljenje, ki je vladalo doslej med nemškimi in slovenskimi Korošci. Doseči hočejo, da bi vsak slovenski kmet bljaval ogenj in žveplo na nemškega kmeta, — da bi se vsako gospodarsko delo onemogočilo, da bi ljudstvo v neumnosti hiralo in poljubovalo še tisto palico, s katero ga bijejo. In zato hujskajo, da je vera in da je narodnost v nevarnosti. Ednaki pa so pristaši nove stroje, ki trosi s svojim hinavskim listom „Korošec" ljudem pesek v oči. Tudi tej stranki je narodnostna gonja prva skrb. Vse drugo jih ne briga, — ali da bi nahojskali ljudstvo proti Nemcu in potem v kalnem ribe lovili, — zato porabijo vsa sredstva. Tako ponavljamo ob slovesa starega leta in prihoda novega le to, kar smo vedno naglašali: „Štajerc" je edino glasilo koroških in štajerskih kmetov. „Štajerc" je vedno ednakega prepričanja in zatorej — nlf delo za ..Štajerca": Orglar Grafenauer je govoril in aicer veliko ter dolgo govoril. On zna torej več nego hruške peči. Pri glasovanju o avstro-egrski nagodbi jo je sicer raje iz dvorane popihal, da se ne bi vladi zameril; pomagal je s tem, da se avstrij-akemu ljudstva vsako leto 30 milijonov kron iz žepa vzame. Možati poslar.ee bi ostal takrat dvorani in glasoval. Ali G;afenaur.r je šel v tei najresnejšem hipu raje v oštarijo. Potem pi razpravi državnega začasnega proračuna pa j pc Grafenauer govoril. In rekel je v prvi vrsti sle dečo modrost: »Jez sem naj večji nasprotnik ma cehe vlade; imel bi torej dovolj vzroka, d* g'j sojem proti vladi. Ali glasova! bodem le a — vlado, kajti ona kaže vsaj željo, da hoče oti koristiti' . . . Cadua je ta pesen, kaj? Org!*] Grafenauer je strastni nasprotnik vlade kadar mu vrže vlada palico po tleh, takrat orglar Grafenauer prav pridno aportira. 0a nasprotnik vlade, ali kar vlada hoče, to s Grafenauer. V svojem govora jm razvil Grafem auer tadi sledeče »rnidi": »Število nem ljudskih šol se vzdržuje umetno." — Tu je p* segel napredni poslauec Nagela v besedo il vprašal: »Za koliko slovenskih šol je prebivat stvo prosilo, da se utrakvizirajo?" — Ni ti vprašanje ni vedel orglar odgovora. Zato maj » prUkof,:! štajerski kaplan Korošec na pomoč t*i *> zaklical: »Vsled hujskanja!" — Korošec si pre-drzni, očitati d ugim hujskauje! Naprednjak Nagele mu je d«.i pravi odgovor, ko je zaklical »Naši koroški Slovenci se ne pmtijo hujskoti!' — Kranjski klerikalec PovSe je vprašal: „Zs*i ' pa je bil Grafenauer izvoljen?" — Nagele: ,M vemo dobro, kako je bil izvoljen! (namreč s sla rabo prižoic ia vere,, z goljufijo najhujše vrata Nadalje je Nagele Grafenauerja vrgel besedo t obraz: nVi morate tako govoriti, ali vaše p» pričanje ni to!' S tem je Nagele pravo zadel Gnifenauer nima svojega lastnega prepričanji — on je le orodje v farško-dohtarskih rokah In taki poslanci — ne bodejo Korošce rešili! I Po svetu. Ljubi „Štajerc"! V neki gostilni se kmetsl fanti pretepavajo. Nakrat stopi krčmar mednje in zakliče „Fajrand gospodi, vsak še eno klofuto in pota plačati!" — 75 knapov zasulo je v Birminghamu vsled rai strelbe plinov. Skoraj vse se je potegnilo grozno razmt šarjenje kot mrliče iz jame. Književnost in umetnost Nove železniške zveze iz Dalmacijo, kako| jih določa sprejeta nagodba, se že nahajajo novi, ravnokar izšli prometni karti Avstro Og-ske G. Fceyagi (G. Freytags Verkehrsk Oiterreich - D g*rns). Merilo 1: 1,5001 velikost 71 : 98 cm. Založb.* G. Freytag & Bsrsdj Dunaj VII/I. Schottenfeldgasse 62. Karte firme so sploh imenitne, natanko delane in jih je vsakomur najtopleje priporočati. Karta, ki ravnokar izšla, obsega vse v prometa ali zgradtj stoječe železnice, vse resne projekte, vse niške in poštne kraje, oddaljenost eaega druzega v kilometrih in mnogo druzega zanimij ve ga gradiva. Karta košta K 2.— in jo še en] krat priporočamo. Brzojavi. Dunaj. Tako zvane delegacije so izvoljeni Kakor znano, obstojijo delegacije iz 4f> poslance' državne in 20 gospodske zbornice. Dovolit imajo svote za skupne potrebščine. Na prvi sej se je predložilo proračun za 1. 1908. Številki tega proračuna bo naravnost grozne. Sknpm potrebščine znašajo namreč skoraj 387 mili jonev kron. Le za armado se zahteva sknpm skoraj 312 mil i jo ne v, za mornarico pi 57 m i 1 i j o n e v. Za vojaščino sploh se zahtevi skoraj 19 milijone v več nego lani. In t zdaj, ko krvavi avstrijsko ljudstvo iz tisočeri] ran... Pittsburg (Sev. Amerika). V jami Darc-Mim se je zgodila velikanska razstrelba. 500 rudar jev je zasutih. Kor gori v jami, je rešitev iz ključena. Nesrečneži bo večinoma Ogri ii Ameri kanci. Palermo. V vili Latarani v Palermi (Italija se je zgodila dinamitna razstrelba. Dve hiši si se podrli. Ponoči so potegnili 45 mrliCOV i razvalin. Loterijske številke. Gradec, dne 14. decembra: 84, 49, 17, 29; 21} Trat, dne 7. decembra: 61, 43, 76, 79, 51 7 — ttov© leto 1908. pri .^Podpisane firme si usojajo, slavnemu občinstvu in zlasti njih starim odjemalcem ob priliki božičnih praznikov in na- novega leta izraziti svoje iskreno voščilo. Dal Bog mnogo sreče! za-am.8 S*« J Ali. HAMS WOVK velika trgovina z vinom z žganjem in mešanim blagom v ===== I^ollca-risuh., ===== želi vsem svojim prijateljem in odjemalcem srečne božične pravnike iniiovo leto! Zahvaljuje se za dosedanje zaupanje in upa, da si ga bode ohranil. Poštenost in solidnost je princip te firme. Torej Še enkrat: obilo sreče! K božiču in novemu letu! Najkoristnejša darila »o Singer-jevi šivalni stroji ki se dobijo y vseh haftih prodajalnah z znanim ,,S" izveskom. prtuiur. [1 01\f T'ftllV Hamburg, Admiralitatsstr. 79 Ustanovljena leta 1870. Vsem svojim častitim naročnikom želim prav vesele božične praznike Franz Hoinig v Ptuju srečno novo leto (nasproti gledališča) Najobširncjša trgovina s kratkim, S pletenim in modnim blagom za gospe in gospode, obutala, nepremočljivih vremenskih plaščev, klobukov, srajc, trikotnega blaga, galoše itd. in se pri tej priliki prisrčno za-hvaljujemza mnogo število naročil iz vseh krajev in za zaupanje; prosim da mi taisto slavno občinstvo tudi v novem letu ohrani. Postrežba solidna kakor urna. Poštna naročila se izvršijo natančno in na vse strani. Andreas Suppanz nafenpovakc js;c v Pfuju (RcsBunanuoTa hiša blizo posojilnice) in » ti'PdiWn (Dečkova hifi») XXXXXXXISXXXXXXXXXXXX x »T L. F. Slawitscli & Heller, * -X fc*» X jj Trgovina X X z manufakturnim blagom. 848 X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Brata Slawitsch-oya Ptuj, filiala pri mostu. Trgovina s špecerijskim manufakturnim spletenim kratkim blagom in perila; zaloga domačega platna. 860 YVYV>^ryrYYVYYYYYY''ryrYYYYVYYYVYYVYYVVYY>r Josef Ornig v Ptuju parna pekarija, veletrgovina z soljo, premoga i t. d. J. Straschill-ev zet V. Leposcha v Ptuju trgovina z vsakovrstnim špecerijskim in železnim blagom, poljedelskimi stroji, cementom i t. d. Franz Makesch trgovina z železnim blagom v Ptlljll (novem rotovžu). Hranilnica (Sparkasse) deželno-knežnega mesta Ptuj. PTUJ. Trgovina s kratkim, spletnim in galanterijskim blagom na debelo In drobno. ng Najprisrčnejša voščila za božične praznike== s== in novo leto objavlja uredništvo inupravništvo „Štajerca". gooooooooooooooooooo |D.RAKUSCH trgovina z železjem Celje. OOOOOOOOOOOOOOt (Naprej prihodnja stran 8.) — 8 — Johann Koss manufakturna in modna trgovina v Celju, JBahnhofstrasse. Lukas Putan modna trgovina, prodajalna za krojaške potrebe Celje, Rathausgasse. Max Straschill veletrgovina z vsakovrstnim žganjem. Skladišče pivovarne Th. Gotz v Mariboru, Breg pri Piuju. Franz Krick modna trgovina v Celju, Babnbofstrasse. R.Sadnik&Kraker trgovina z mannfakturnim blagom na debelo in drobno v Ptuju. Fritz Rasch trgovina s knjigami in papirjem . v Celju. Josef Srimz špecerijska trgovina Celje, Grazerstrasse. ZIDge trgovina s špecerijo in delikatesami Celje, Rathansgasse 7. Max Wegschaider trgovina z manufakturnim blagom in modno robo _____________Ptuj._________• Hoppe & Urch manufakturna in modna trgovina v Geiju, Grazerstrasse. Josef Kasimir trgovina s špecerijskim in materialnim blagom; skladišče pivovarne Reininghaus, Ptuj. Ženitna ponudba. Jaz sem dedni naslednik lepega kmetijskega posestva in zaradi rodo-vinskih razmer primoran, si ženo poiskati ; taista mora biti gospodarsko dobro vzgojena, v starosti med 26—30 let in bi morala imeti 4—6000 kron gotovinske dote. Naprednost imajo kmečka dekleta ali vdova brez otrok. Dopise si izprosim na naslov M. K. 8« posterestante Ptnj. Zahtevajti zastonj moj veliki cenik mojih najfinip_ in natančno idočih ur, srebernine t zlatnine. an3& Dok«d«« imam res fino in doaro blago, je to i imam odjemalce, iz vseh dežel in |' nih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta ja: Nedopadeno blago se lahko zmei ah dam celo vsoto nazaj Nikel ure od......1 80 I Sreb. ank. rem.....41 Sreb..........3-50 Ure budilke......II Sreb. ženska......350 | Stenske ure . . 1-50 lap Razpošilja po postnem povzetju Specialna delavnica za najteže; popravila ur, zlatnine in optik TH. FERNBACH največja fa briška zaloga ur Marbnrg 96. Mehaničarski = učenec. = (Mehaniker Lehriing) se takoj sprejme pri Gr. Spruschin mehaničarska delavnica v Ptuju. Pekovski učenec se sprejme pri p. Pototsclniikn pekovski mojster v Pluju Herrengasse 11. 875 Pekovski učenec zdrav in krepek fant sprejme se takoj v pekarni g. Losin-schekavPtuju pri mostu. 857 Lepo posestvo 9 oralov, obstoječe i', njiv, travnika, vinograda, sadono-snika in gozda. Poslopja deloma zidana in z opeko krita in deloma lesena z sl$mo krita. Košta vse skupaj 2600 goldinarjev pod ugodnimi pogoji. Natančneje uuve pose.st-nica Genovefa Bauman na Scavn.ci. 860 Kolarski pomočnik za vsa kolarska dela se ia sprejme. Ponudbe na Panz Sedlaczek in Weiz. Krojaški obrt z najboljšimi naročniki _ odjemalci se proda ob novei letu. Pojaslila da J. Boachiti v Ptuja, Bahnhofgasse Nr. I Oženjen viničar brez otrok, vrla poStena viničarstva vajena človeka «, samostojno opravilo enega vi-nograda se sprejmeta, Pi-nudbe na Ernest Szabo, Gradec, Griesplatz KI. 87* \mi preselitve. Nazii Od \6. decembra naprej se uradni prostori hranilnice deželno - knežnega I kamornega mesta ptuj nahajajo Iv novem raesiiiem rofovžii Uradne ure so kakor poprej za poslovanje s strankami ob n od 8—12 ure. To da na znanje slavnemu občinstvu ravnateljstvo. I 881 Priloga k ,,Štajercu" štev. 51. — 9 — Kadar gorfc potujejo Povest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kart Bienenstein. (6. nadaljevanje.) Brez pozdrava in zamišljeno sta odkorakala P< žurnik in njegov sin. ■No«, je vprašal Baštelj s smehom, ko je zagledal resna obraza možov, »ali je bil zelo prijazen, Zagorjan?« — »Zdaj ne govorimo več o temu, je odločil kmet resno; >kar imate za povedati, prihranite si za sodnijo«. •Zagorjan tudi ni dolgo s tožbo čakal. Ko jo je Požurnik dobil, vpregel je takoj konja pred štajerski voziček in se odpeljal v sodnijsko mesto. Tam je sporočil celo zadevo nekemu odvetniku, ki mu je izjavil, da Zagorjan sploh nima nikakoršne pravice do kakšne odškodnine. Z veselim obrazom je zapustil Požurnik odvetnika. Ko je stopil iz hiše, skril se je na drugi strani ceste v hišini senci neki mož. Ko je bil Požurnik že daleč, mrmral je mož: »Aha, to moram pač Zagorjanu povedati, da se bode znal potem ravnati«. Ta mož je bil neki mladi kmet, ki je prišel vsled pijančevanja in igranja na rob propada; sovražil je Požurnika zato, ker mu ta ni hotel za večjo svoto dober stati. Zdaj je upal, da bi napravil kmetu vsaj nekaj neprijetnosti. To je tudi dosegel. Komaj je Zagorjan izvedel, da si je vzel Požurnik odvetnika, ko je prišel že v mesto in pridobil nasprotnika za svojo stvar. Tako je prišlo srečno do tega, da se je pisarilo za telico_ cele pole in da se je vlekla obravnava do spomladi. Živina je bila že zopet na pašo prignana in še vedno ni bilo konec tožbi. Medtem je umrl dosedanji okrajni sodnik in na njegovo mesto je prišel novi, ki je bil zelo resen in je hotel vse tožbe hitro rešiti. Le-ta je naročil komisijo, ki je imela na lici mesta preiskati, kako se je stvar zgodila iu katerega zadene krivda. Povabilo se je tudi posle kmetov, ki so bili takrat navzoči. Pužurnik se je obnašal mirno in dostojno, Zagorjan pa sovražno, tako da ga je moral sodnik večkrat k redu poklicati. Potem je prišlo do končne razprave. Ker je prišla komisija do prepričanja, da je bilo le Zagorjanovo nezmiselno zbijanje po živini vsega krivo, izgubil je Zagorjan tožbo v polnem obsegu; moral je biti celo zadovoljen, da ni plačal vse troške, temveč samo svoje. Zagorjan je bil vslcd obsodbe zelo razburjen. Več kot 300 goldinarjev ga je tožba koštala in zdaj je zmagal sovražni Požurnik. Psoval je v krčmi čez sodnike in advokate in kmetje so se mu pričeli izomikati, ker jim je bilo njegovo psovanje neprijetno. Odslej pa je bil vedno v Zagorjanovi družbi oni mladi propadli kmet Joža, ki ga je pravzaprav v celo tožbo nahujskal. »_- IV, I11» —< Po tožbi je prišla zopet spomlad. Najprve je divjal spomladni vihar, ki je vrgel z velikansko pestjo snežene plaze v dolino ter spremenil gorske potoke v divje reke. Potem pa je prišlo solnce in povsodi so cvetele vijolice in v gozdu se je culo petje ptice. Kmalu naj bi binkoštni zvonovi zvonili; Požurnik se je že pripravljal, da pošlje živino na planino, ko je Baštelj zbolel in se vlegel v postelj. Zdravnik je delal resni obraz in povedal Požurniku naravnost, da so Ba-šteljevi dnevi šteti. Kmalu je opazil to tudi Baštelj sam, kajti z vsakim dnevom je postal slabejši. »Moj Bog«, je dejal enkrat svojemu gospodarju, »zdaj je prišel tudi zame Čas. Meni ni nič zato. Enkrat mora priti in star sem že dovolj. Samo to me jezi, da sem si za umiranje tako neumni čas izbral. Ravno zdaj, ko bi morali na planino I Vedno sem si želel, da bi zgoraj na planini umrl, da bi zamo-gel imeti krasni razgled po Božjem svetu. Pa ne bode tako. In to je še bolje. Mrliča iz planine doli nositi, ni tako lahko. Ali kaj-ne, kmet, kadar ležim v grobu, mi pustiš napraviti križec f V moji postelji leži nogavica in v nje 80 goldinarjev prihranjenega denarja; polovica spada župniku, da mi bere maše. Polovica pa za južno tistim, ki bodejo šli za pogrebom. Za križ pa nič ne ostane. Kaj-ne, da ga ti postaviš?« Požurnik je obljubil svojemu zvestemu pastirju celo železni križ; to je tega tako razveselilo, da so mu postale oči mokre. »Zdaj pač rad umrem«, je dejal in čez par dni je res oči zaprl, brez da bi se mu še enkrat odprle. Požurnik je pustil svojega pastirja, katerega zvestoba je bila nepozabljiva, z vsemi častmi pokopati in je plačal še ostale troške. Ali kdo naj bi zdaj Bašteljevo mesto na planini izpolni! ? Kozji pastir je bil še premlad in drugega pastirja ni bilo v spomladi dobiti. Tako ni preostalo Požurniku druzega, nego da odpošlje svojega sina na planino. Ta sicer pri temu ni imel veselja, ali izprevidel je potrebo in se podal. Na pondelek po pogrebu se je imelo na planino odpotovati; Toni pa je porabil nedeljo, da vzame od Rozike slovo. Med mašo je zašepetal Roziki preko not : »Pridi popoldne gotovo k nauku, jutri moram na planino.« Rozika se je vstrašila; medtem ko je bil njen glas vedno čist, bil je danes žalosten, tako da jo je učitelj večkrat pogledal. Popoldne je prišla v cerkev in potem jo je spremil Toni košček pota proti domu. »Dolgo ne morem s teboj, Roži«, je rekel fant, »imam doma še mnogo pripraviti«. Z mokrimi očmi ga je pogledala in rekla: »Kaj bodem zdaj vedno počela?« — »Glej, Rozika, ne smeš biti tako žalostna«, jo je tolažil ; >saj bode trajalo samo pol leta; koliko jih je, ki se motajo za dalje časa ločiti«. — »To je že res«, je odgovorila, »ali ti imajo vsaj enega človeka, s katerim zamorejo govoriti. Ali jaz, — jaz nimam nikogar. Jaz nimam nikogar kakor tebe, Toni!« — In zajokala je ter prilisnila svojo glavo na njegovo ramo. On pa ji je božal mokro lice ter jo tolažil: »Glej, bodi pametna, Rozika«. Vedno je ponavljal te besede, dokler se ni izjokala in postala mirnejša. Potem jo je stisnil še enkrat na srce ter ji poljubil solze iz mokrih oči. »Ne pozabi me, Rozika, ne pusti se od mene odgovoriti morda od tvojega očeta«. — »Toni, ne govori tako I« — Zopet sta se objela, v dolgem poljubu sta goreli usta na ustih in potem sta se poslovila. Žalosten je šel Toni proti domu. Rozika pa se je vsedla v zagorskem gozdu v mah in neprenehoma so tekle njene solze. Drugi dan je šel Toni z očetovo čredo na planino. Ko je prišel na mesto, kjer se je vidlo onkraj dolinice Zagorjanovo posestvo, zavriskal je močno v pozdrav. Dva para oči sta se obrnila proti njemu; prvi par polu ljubezni in žalosti, drugi poln sovraštva ter jeze. Zadnji par oči je bil Zagorjanov. Odkar se je zavrnilo tudi njegov priziv proti sodbi, se je hudo spremenil. Ni več v gostilnah psoval in vpil, ni se več ponašal, da bode Požurniku in njegovemu advokatu že pokazal, kdo ima prav; ali vedno je bil zamišljen. Pri delu in v prostih urah, vedno je bil v njegovih očeh izraz krvavega sovraštva. Premišljaval je edino to, kako naj bi se na Požurniku maščeval. V možganah sovražnega moža se je rodil načrt za načrtom in semterlja se je sam prestrašil teh načrtov. Ali vedno globokeje je prišel v te misli. Maščevanje je moral imeti, za vsako ceno. Odrešenje bi bilo zanj, ko bi mu sodnija malo pravice priznala; ali ko je prišlo naznanilo, je videl, da je tudi v zadnji instanci propadel in zopet je pričelo nemirno iskanje načrta za maščevanje. Končno je našel taki načrt. Pogovoril se je natanko s kmetom Jožom in sklenila sta, izvršiti načrt v eni prihodnjih nočij. Nevarnosti ni bilo, kajti Joža je bil pripravljen, da dokaže alibi Zagorjana tudi s prisego. Krasni junijski dan je šel h koncu. Samskagora je izgledala kakor polagoma umirajoča baklja; potem pa se je dvigala v temnih sencah s svojimi skalami v zvez-dnato-svitlo nebo. Velika in svečana je ležala noč čez tihi planinski svet. Ničesar ni bilo slišati, nego zvonenjc živine ter žalostni klici nočnih ptic. V pastirski koči na Požurnikovi planini so sedeli trije možje v prijaznem govorenju: Toni, kozji pastirček in gozdar grofa Hornsteina, ki je imel lovsko pravico na Požurnikovih goreh. »Ako premislim, kako pasjo službo sem preje imel, potem se mi zdi, da sem zdaj v nebesih. Ne samo, da sem tukaj samostojen in da ni nobenega sitnega nad-gozdarja, glavno je, da je revir tako miren. Že 3 leta sem tukaj in še nisem nič o divjih lovcih čul. Jožatu sicer ne zaupam dosti, mislim da položi semtertja kakšno zanjko.« Tako gozdar. Ne brez ponosa je odgovoril Toni: »Ja, tudi naš župnik pravi vedno, da ga to zelo veseli in da se nič ne pripeti, kakor v sosedni vasi, kjer vidiš vsal: hip orožnike z bajoneti«. Tako so govorili možje nadalje, si pravili stare in nove povesti, pili izvrstno slivovko, katero je prinesel Toni seboj ter kadili iz pip, da se je vil dim v težkih valovih po koči. Potem je pogledal gozdar enkrat na svojo uro: »Vraga, deset je že skoraj«, je dejal »zdaj pa gremo spati«. Medtem ko je gozdar po lestvici na mrvo šel, zaprl je Toni vrata ter se vlegel s pastirjem v ednostavne postelje. Toni še nekaj časa ni mogel zaspati in njegove misli so odhajale skozi nočni mir k Zagorjanovi hiši. Ali Rozika tudi že spi? Ali se tudi njega spominja? Kaj neki zdaj ob nedeljah dela? — Iz teh misli se je vzdramil Toni vsled nekega poka. To se je glasilo kakor strel? Hitro se je Toni dvignil in poslušal. Zdaj je čul tudi iz mrve gozdarjev glas, ki je vprašal: »Toni, ali že spiš?« — »Ne. Ali si tudi kaj čul?« — »Seveda sem čul. Zdelo se mi je kakor strel«. ■— »Meni tudi. Zdaj moram pogledati«. — »Počakaj. Takoj prižgem luč«. — »Ne, nič luči«, je zaklical gozdar; »našel bodem že doli. Tako ga lažje dobim. Ako vidi luč skozi okno, mi preje pobegne«. — Takoj nato je zaropotala lestvica in previdno je stopal gozdar doli. »Zdaj bodo tukaj tudi začeli. Ali tege lumpa moram dobiti«. — »Izpustim te zadaj pri hlevu na prosto«, je rekel Toni ; »vrata koče preveč ropotajo, bi te takoj kdo slišal«. Gozdar je vzel puško in šel za Tonitom skozi hlev na prosto. Tukaj pa sta oba obstala, kajti čudni glas je zadonel; bilo je kakor tuljenje govede ali na smrt ranjenega jelena.. — »Kaj pa je to?« je zašepetal Toni in prijel gozdarja za roko. Zopet se je začul oni glas in Tonitu je šlo mrzlo čez hrbet. — »Mislim, da je to goveda«, je rekel gozdar; »jelen tuli drugače«. — »Na živino vendar ne bode nikdo streljal. Ta se vendar loči od jelena«. — »Pojdi z mano«, je rekel gozdar; »daleč ne more biti, k večjemu 10 minut Poglejval« — »Dobro, le trenutek počaki; vzamem si sekiro, kajti ne ve se nič«. Gozdar z nabito puško, Toni pa s sekiro, tako sta korakala skozi mračno noč v smeri, kjer se je culo čudno tuljenje. Vedno bližje sta prihajala in vedno bolj previdno korakala, da se ne bi izdala. Zdaj sta opazila nekaj belega, kar se je gibalo na tleh in ko sta hitro tja skočila, stala sta pied komadom mlade živine, ki se je valjala po tleh in tulila. »Sveti Bog, kaj pa se je tukaj zgodilo?« je zavpil Toni in vžgal jeužigalico. Tudi gozdar je gledal začudeno in pokazal na neko mesto ter rekel: »Ustreljena je telica; poglej tukaj je prišel strel«. Užigalica za užigalico je vsplamtela; s tužnimi očmi je gledala žival na moža, ki sta rano preiskavala. »Tu ni nič več za napraviti, prijatelj«, je rekel gozdar. »Strel je šel v pljuča ne daleč od srca. Ozdravi ti telica nič več, pa napravi kar hočeš. Najbolje je, da jo ne pustimo več trpeti. Ako ti je prav, jo pokončam?. — »V Božjem imenu«, je rekel Toni, ki je izprevidil, da ima gozdar prav. Le-ta je pokleknil telici na vrat ter jo usmrtil z gozdarskim nožem. Še enkrat se je iztegnila in potem je bilo končano. Tonitu so stopile nehote solze v oči. Žival ga je tako žalostno pogledala in bolelo ga je srce, kakor da bi umiral človek. »Tako«, je rekel gozdar; »tega, ki je to naredil, danes seveda ne dobimo. Kajti ta naju je videL Torej ne preostaja druzega, nego da greva domu in pustiva telico za zdaj tukaj ležati. Proč nositi jo itak ne more in se danes tudi ne upa«. Ali kdo naj bi bil zločinec? Premišljavala sta, ko sta korakala proti domu. Vedno neverjetneje se jima je dozdevalo, da je bil to kak divji lovec. Prvič sploh teh ljudi na Samskigori ni bilo, drugič bi tak divji lovec vendar telico od jelena razločil, tretjič sploh jeleni niso tako visoko prihajali. Storilec je moral imeti namen, da ubije žival. Ali kdo? Doma sta poklicala pastirja in mu povedala novico. Le-ta je posluša! moža in nakrat dejal: »Mislim, ako je hotel to kdo našemu kmetu nalašč storiti, potem je to Zagorjan«. Presenečeno sta pogledala oba moža fanta. Gozdar je poznal razmerje, ki je vladalo med Požurnikom in Zagorjanom in zdelo se mu je, da je pastirjevo mnenje opravičeno. Ali Toni je fantu rekel: »Ne govori tako neumno«. V srcu pa je bil Toni prepričan, da je Zagorjan storilec. Ali hotel je zabraniti, da bi prišla od njega gotova obtožba proti očetu Rozike v dolino. Odločen pa je bil, da stori vse, da dobi storilca. In ako bi ga dobil, Zagorjana, potem bi mu ne zaprinescl, tudi zaradi Rozike ne. Kajti pri takih zločinih se mora ponehati vsaki obzir. Rano zutraj je šel gozdar v dolino, da sporoči Požurniku nočni dogodek. Gledal je na tl3, da bi našel kakšni sled storilca; ali ničesar ni bilo videli. Ko je Požurniku nesrečo povedal ter mu tudi svoj sum izrazil, je ta trdo rekel: »To se ne sme reči, ako se ne ve gotovo. Bodi tako prijazen, gozdar, pošlji enega hlapca k orožniku, da naj takoj k meni pride. Zdaj pa grem na planino, da dobim žival doli«. Prihodnjo dopoldne so prinesli mrtvo telico na Požurnikovo posestvo in kmalu potem je prišel tudi orožnik. Pustil se je vse povedati in zdaj je tudi Požurnik rekel, da smatra Zagorjana za storilca. Orožnik je obiskal planino in šel potem k Zagorjanu. Vprašal je starega hlapca, kje da je bil gospodar predvčerajnem zvečer. — »Kmet? Predvčerajnem? Hm — aha, z Jožom je bil in šel malo z njim.« Kdaj je prišel nazaj, tega ni vedel hlapec povedati. Ko so izpraševali kmeta Jožeta, je ta povedal, da je bil Zagorjan do 10. ure pri njemu, ker sta se pogovarjala zaradi neke kupčije. Na konci je vprašal Joža svetohlinsko, je-li Zagorjan kaj naredil. Orožnik ni odgovoril in je šel zopet k Požurniku ter mu povedal uspeh poizvedb. Ko je ta čul, da je Joža Zagorjanova priča, vedel je takoj, da s sodnijsko tožbo ničesar ne opravi, ker bi se propali kmet tudi pred krivo prisego ne strašil. Zato sta bila ta dva zdaj vedno skupaj [ Tako daleč je prišel torej že Zagorjan I Ali plačilni dan bode prišel. S to mislijo se je Požurnik tolažil. Drugo nedeljo so govorili v krčmi edino o ustreljeni telici. Vsi so bili prepričani o Zagorjanovi krivdi in so ga obsojali. Vsem se je zdelo nenaravno, da za-more jeza človeka tako daleč zapeljati. In celo tisti, kateri so Požurniku Še vedno njegovo naznanilo zamerili, obrnili so se zdaj od Zagorjana. (Naprej prihodnji«.) „Stajerc" je najprimernejši list za inzerate. V .Štajercu" objavljena oznanila o trgovskih zadevah, o obrtniških stvareh, o prodaji in nakupa zemljišč, hiš itd. sploh vsako oznanilo, ki se naj čimbolj v javnosti razširi, — imajo polni uspeha kajti ,štajerc" je najcenejši in naj- bolj razširjeni list na Štajerskem in Koroškem. Vsakdo inzeriraj v .Štajercu'! Gospodinska Šola v Ptuju. Na naš oklic glede ustanovitve kuharske in goBpodinske šole v Ptuju smo dobili že razna naznanila. Omenimo, da se vršijo ti tečaji v prvi vrsti ca kmetske inkrčmarske hčerke, ki so nad 16 let stare. Namen šoli je, izobraziti dekleta v najvažnejšem gospo-dinskem delu, to je v prvi vrsti v kuhanju, pranju, šivanju, pospravljanju itd. Šola se otvori dne 1. januarja 1.1908. Občina mesta Ptuj je okrajnemu zastopa pripustila prostore na starem rotovžu, kjer se bode napravilo spalno sobo in gospodinake prostore. Vodstvo te gospodinske šole je prevzela gospodična Johana H e r š i č, sestra pokojnega ptujskega prosta Heršiča. Poleg tega bodeta dajali poduk 1 kuharica in 1 šivilja. Učni načrt je sledeči: Ob 6. uri zutraj ostanejo dekleta, si kuhajo zajutrk in pospravijo sobe. Potem grejo 1 do 2 ure ali v cerkev ali p& na sprehod in to skupno pod nadzorstvom. Ko pridejo nazaj, prične kuhanje kosila; vse pripravljene jedi porabijo dekleta same; kar bodejo skuhale, bodejo tndi jedle. Popoldne pospravijo zopet sobe. Potem prične p o d n k v šivanju. Obenem se bode podučevalo g 1 a-d e n j e (peglanje) in pranje. Na večer bodejo zopet vse gojenke večerjo pripravile* Poleti bode tndi vrtnarski poduk. j • Kdor želi, da bi njegova hčerka postala dobra gospodinja ali krčmarica, naj ne zamudi te prilike. Pogoji za sprejem so sledeči: Na mesec treba plačati 10 gold, in sicer 5 kron takoj, 15 kron pa pri vstopu. Katera je res prerevna, da bi zamogla to plačati, tej se bode pristojbina znižala. Poleg tega je treba, da prinese vsako dekle nekaj žmavca, patra, bučnega oija, krompirja, fižola, jajc in perutnine seboj. Vse drage potrebščine kakor postlje, kuhinjsko orodje, matrace itd, so že preskrbljene. Kdor hoče svojo hčerko v to prepotrebno šolo poslati, naj to nemudoma naznani. Pridna dekleta bodejo v enem meseca tečaj izgotovila. Naznanila sprejemajo: G. Jos. Ornig, župan v Ptuja (v pekariji), uredništvo .Štajerca", pisarna okrajnega zastopa. Ponavljamo še enkrat: Pošiljajte svoje hčerke v to šolo! Somišljeniki! Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjak le na jeziku temveč tudi v dejanju, ta mora biti Član našfga tiskovnega društva (Pressverein). Vsak član tega društva ima posoditi društvu 10 deset) kron, ki se vrnejo in ki se tudi ob restujejo. Ta denar torej ni izgubljen, temveč bo vrne na zahtevo z 4% obresti. Vsakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (ratah). Društvo ima namen zssiguriti gospodarski, denarni temelj „Stajerca", povečati list čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, izdajati vsako leto „Štajerčev koledar, ki bode nudil več koristnega in zabavnega čitiva kakor vsi drugi koledarji, — sploh ima naše tiskovno društvo namen, delati za izobrazbe, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše bodočnosti. Na delo! Vodstvo tiskovnega društva „Š'ajerca" v Ptuju. Dopisi. Dobje pri Planini. Ravenski Kovaček je povedal, da v Dobjem zato tako dolgo ne razpišejo volitev, ker čakajp, da bo Pulko prej šel. Zakaj ste pa tako strahopetni ? Župnik bo pa e prižnice kričal, se jokal, klical na pomoč hudiča, pekel, Boga, vero, ženske, Tonč bo letal od hiše do hiše. Toliko pomočnikov imate, pa se še enega človeka bojite; to je Blabo znamenje. Župnik in njegovi ljudje dobro vedo, da so pri občini delali samo škodo, ali pa jo skušali napraviti in da je take ljudi treba pomesti. Karkoli so sklenili, vse ni nič veljalo, če je bil Pulko proti. On je bil tudi vedno proti takim predlogom, ki so bili občini na škodo in je tako varoval občino še večje škode. Koga bodete potem na pomoč klicah, ko bo prišel hudič in pekel pri ljudeh ob kredit? Dobra reč se sama pomeja, je ni treba ljudem siliti, kakor dela župnik s svojimi podrepniki. Pustite ljudem čisto prosto voljo, naj si sami izberejo, kogar hočejo. Žapnik se je enkrat grozil: če bote tega in tega volih, bote nesrečni in goreče iskre bodo na vas letele. Vidite, pa se le ni nič takega zgodilo; torej je župnik spet lagal. Župnik pa ima tudi to grdo navado, da štenka ljudi zaradi večjega števila otrok. On se naj rajši okoli ozre po tistih duhovnikih, ki vedno pošiljajo svoje kuharice v Rim, in se sramujejo pripoznati, da so to njihovi otroci in še plačevati nečejo za njimi te kukavice, če pa kdo svoje otroke pošteno zredi in odgoji, je pa vsega spoštovanja vreden. Hrastnik in tepuški Salobir le povejta to fajmoštru. Greterčin Tonček pa bo za nekaj dni jago pustil, ker nima lovske karte. Slavna žandarmerija naj le celo zadevo natanko preišče; potem pa bomo še mi ktero rekli. Lsž ima kratke noge. Dobjanski možje. Dobje pri Planini. Dopisunu »Slov. Gospodarja", kateri pravi: „Derniač nam ne bo županoval", naj služi v odgovor sledeče: Derniač je že županoval v Dobji mnogo let, da pa zdaj ne bo. je gotovo ; pa še bolj gotovo je, da dopisan »Vurkelc" nikdar županoval ne bo. Dalej krasi in veje otrobe dopisan, da bi bil Derniač rekel : »Če imaš Polkota rad, pa podpiši; kaj pa to pomeni ?" Mi pa prašamo : Gretarca je rekla : kdor župnika Vnrkelca razžali, ta žali tndi mene; kaj pa nek to pomeni ? Ker si Vurkelc ne upa na nobeno vprašanje odgovoriti, bodemo mu mi toliko bolj obširno odgovarjali. »Stajerč" Vam je v št. 47 javno predbacival, da izrabljate spovednico in prižnico v politične namene, da ustanovljate posojilnice, da ciganite ljudstvo za denar in bernjo, da nočete hoditi bolnike pre-vidit s sv. zakramenti, ako ravno je to Vaša sveta dolžnost, in Vas je končno tirjal, da odgovorite na vprašenje: Kje torej vera peša ? Niste si upali na to vprašanje trohice odgovoriti, in tudi se ne opravičovati. Ssveda ne, ker z vsakim pravičnim odgovoram morali bi svoja hudobna dejanja priznati. Z Vašo posojilnico se bahate, koliko vlog že imate; če je pa Vaša posojilnica tndi na zdravi podlagi, to pa nočete povedati. Mi pa Vam povemo, da prostovolne vloge še prav nobene nimate; če imate kaj gotovine v posojilnici, ste isto nafehtali, in da je Vaša posojilnica na ravno taki podlagi ustanovljena, kakor je bila Vaša zavarovalnica .Union-katolika". Kako vendar to, da Se posojilnici nistedaliime: .Posojilnica — katolika", ker so črnuhi do nebes visoko hvalili zavarovalnico »Uuionkatolika". No kaj pa je zdaj z ,Union", zakaj pa zdaj molčite? Zakaj pa ne poveste, koliki ljudi je ,Union — katolika" nafarbala in ociganila? Cez malo časa bodemo Vas vprašali, kaj je z Vašo »Posojilnico — katolika*, in bodemo rekli: Wer zuletzt lacht, der lacht am besten, kdor se nazadne smeji, se najbolj smeji! Tistih 3000 K., katere ste izciganili od faranor, -je menda tudi vloga v Vaši posojilnici ? Tiste bojo dobili faraai z obrestmi vred nazaj, kaj ne ? ? Vurkelc! ali poznate župnika Ilešič, kaplana Šlander in več takih ? Le ti možaki so bajs tudi posojilnice ustanovljati, ljudstvo hujskali, in obetali zlato in srebro, da bi njih hudobija ne prišla na dan. Ali Vam je tukajšni celo ugledni in pošteni gosp. nadučitelj od takrat trn v peti, ko je hudobija Ilešiča skoz tamošnega nadučitelja prišla na dan ? Zato sta predlagala z župnikom Tomaž:č, naj se tukajšni nadnčitelj ex-offo prestavi ? ? ? Ne bo šlo, varala sta se, nista Še na tako visoki stopnji, da bi vidva nadučitelje prestavljala. Ljudstvo govori in bo govorilo, pa ne vidva. Duobus certantibus, tertins gnudet. (Ako Be dva prepirata, se tretji smeji.) Hahaha. Dobje pri Planini. Kakor pes bres lajanja, tako ne more živeti Župnik Vurkelc brez obrekovanja. V nedeljo je govoril s prižnice nekaj o krivoprisežnikih in po svoje naroigaval, ker dragega ne zna. Da bo pa lahko še več govoril in bolj namigaval, mu bomo pa nekaj povedali. Pred sodnijo sta imela o neki poštni reči izpovedati Vurkelčov hlapec Bernard in sedemletni fant Kari GraČner. Farški hlapec je pod prisego izpovedal, da je bil na pošti v petek in je vprašal, če je kaj za Matija ali Janeza Gračner. Povedal je tudi, da sta Be z malim Karlom ta petek na pragu srečala in potem še pošto pregledovala. Kakor se je po izpraševanju dognalo, je bil to predzadnji petek meseca avgusta. Da ta farški hlapec ni nikoli vprašal za pošto Matije Gračner, to stoji trdno, ali to naj bo na stran. Mali Kari je namreč pred sodnikom rekel, da je bil samo enkrat na pošti in sicer 24-tega. Katerega štiriindvajsetega, to ni znal povedati, ali da sta s farškim hlapcem na cesti pošto pregledovala, to je vedel. Ko ga sodnik vpraša, kako ve, da je to bilo štiriindvajsetega, ne ve fant odgovora in začne z jokavim glasom praviti: »Tega mi niso doma povedali, to so drugi okoli govorili.11 Ali najlepše Še pride. Farškega hlapca petek je bil 23. avg., malega Karleka dan pa je bil čisto gotovo 24. avg. kakor je sam rekel in vendar sta oba en dan se srečala in še tistokrat na cesti pošto pregledovala. Modri Vurkelc, pa nam ti to uganko razvozlaj! Mi bi ti jo ročno. Škobernetov Rudi star 9 let je imel tudi tisti dan nekaj izpovedati. Sodnik ga vpraša: ,.Kateri dan pa je bilo to ?" Rudi odgovori korajžno : »To je bilo 7. tega meseca." Sodnik vpraša dalje: »Kako pa ti veš, da je bilo to ravno sedmega ?" Rudi odgovori: »Mi smo tisti dan v šoli pisali in smo spodaj napisali, kteri dan je; mi skoro vsak dan v šoli pišemo in moramo spodaj dan napisati". Sodnik pogleda v koledar in najde, da je bil tisti sedmi dan, ki ga je Rudolf mislil ravno četrtek. Zato vpraša, če ima v četrtek tudi šolo. Odgovor: ne. Tako je tudi Rudolf s svojo modrostjo obsedel. Prej je rekel, da je tisti dan v šoli pisal, da je sedmega, potem pa je moral priznati, da tisti dan niti šole ni bilo! Modri Vurkelc, kako nam boš ti to uganko razložil? Mi jo razlagamo tako. Tisti ljudje, ki take male nedolžne otročiče tako na duši pogubljajo, ne zaslužijo drugo kakor da bi se jim mlinski kamen na vrat obesil in bi se potopili ali pa djali na klop in pošteno z leskovko namazali. Omeniti se mora, da so vsi ti ljudje župnikovi podrepniki in da so tiste dni pred obravnavo imeli v farški veži komisijone. Ali morejo biti ljudje ksj boljši, če njih dušni pastir pravi, da skrivaj jemati se ne pravi krasti, da tatvina ni greh ; če sam nagovarja ljudi k lažem, če oznani, da se bodo odpuščale v spovednici tudi krive prisege, naj ljudje le pridejo, če a prižnice ni drugo slišati kakor zbadanje, obrekovanje in vse to poslušajo tudi otroci. Nikoli pa še ni župnik pridigoval, naj bodo ljudje odkritosrčni in če se gre tudi za glavo; tega katoliški poštenjaki ne znajo. Vemberg na Koroškem. (Občinske volitve). Dne 10. t. m. izjavil je naš g. župan, da je sklical zadnjo sejo in da se bedo koncem meseca nove volitve izvršile. Žal da je že po državno-zborskih volitvah in zdaj zopet naravnost izjavil, da ne more več tega posla prevzeti; prosil je svoje somišljenike, naj skrbijo, da ostane občina v naprednih rokah. Gosp. Orasch, ki se bode ozrl v par tednih na 30 letno svoje delovanje, prevzel je vodstvo občine v časa, ko še ni bilo razlik med narodnostjo in vero. češki kaplani bo pričeli boj; potem je prišel v faro znani župnik Gabron in ker je bilo to še premalo, prišel je kot četrto kolo župnik Svaton v sv. Jurij. Gabron se je moral umakniti vkljnb svoji strasti, s katero je svojo osebo in svoje gospodarstvo uničil; kajti celo poduk v šoli se mu je odtegnil. Svaton pa je sam izginil, zakaj, to bode pač sam najbolje vedel. Gospod Oraech je imel pogum in razum, da prepreči slabe nakane teh ljudi. Prepričani Brno, da bode novo zastopstvo občine v položaju, da omeji agitacijo češk.h hujskačev. (Gospodarske. Prga (ječmenove tropine) je kaj dragocen pivo v ar ski odpadek, a vendar je še mnogo gospodarjev, katerim je vrednost teh odpadkov neznana, da si tudi se izborno prilagajo kot krma za dojnice in za živino, katero pitamo. Vzrok, da se ni prga poprej bolj razširila, je bil blizu ta, da se začne kmalu kvariti in spreminjati v jesih, s čemur pa povzročuje muoge bolezni. Od sedemdesetih let, ko se je vpeljalo umetno Bušenje tropin, pa se vedno bolj uporabljajo. S sušenjem se odstrani iz prge samo voda, druge spremembe se ne zgodč ž njim. Prga obstoji iz naslednjih tvarin : 5% proteina, 1 7% maščobe, 10 6% ogljenih hidratov ; posušena prga pa obsega 20 57. proteina, 1% maščobe, 24% ogljenih kidratov. S sušenjem se ne odstrani samo voda, marveč pridobe tropine s tem še druge ugodnosti; one se lahko bolj daleč raz-važajo in dlje hranijo ter se nadalje ne tako hitro skvarijo. Prga se poklada živini suha; ako se pa namoči, mora se namakati tako dolgo, da se je voda ne prime več rada. Kolikor kg prge se vzame, toliko litrov oode potrobnjo za namočitev. Posušene prge vplivajo na vrlino mleka uprav tako dobro, kot sveže. Prge se poklada po 4—6 kg na dan na 1000 kg žive teže. Sveža prga (za 6—8 dni) se da shraniti na ta način, da se dene v kad, ki se potem zalije z vodo ter pokrije s pokrovom; dobro je, ako se nahaja celo pokrov pod vodo. čiščenje Vina. Vsako vino, ki je brez napake, se, če leži dovolj dolgo, samo sčisti. Ker pa je treba za to čiščenje precej časa, zato se hoče pri cenih vinih srednje vrste čiščenje pospešiti, — 11 — da jih lahko prej damo t steklenice. Posebno pri onih vinih, ki imajo malo alkohola v sebi, n. pr. onih, ki so narejena iz sadja, se naravno čiščenje vrši zelo počasi, posebno če še niso popolnoma prevreta. Kalnost povzročajo pri vinih iz sadja in grozdja razne beljakovine, pektinaste snovi in razne male glivica, ki so potrebne za vretje, ki pa zelo močno vplivajo na okus vina in ga slabijo. Te tvarine, ki povzročajo kalnost, lahko na dva načina odpravimo : I. Z umetnim čiščenjem. II. S prece-janjem ali filtriranjem. I. Umetno čiščenje. Za umetno čiščenje vina rabimo različne snovi, ki vplivajo na ta način, da se pri čiščenju počasi vležejo v vinu in vzamejo tako s seboj vse tvarine, ki delajo vino kalno. Sredstva, ki se rabijo pri umetnem čiščenju, lahko razdelimo : V taka, ki ne spremenijo vina in le mehanično vzamejo s seboj vse vinske kalne snovi; n. pr.: španska prst, celuloza in asbest. 2. V taka sredstva, ki se z vinsko čreslovino neločljivo spojijo in torej vino kemično spremenijo. To so : beljugin klej, želatina, kokošja beljakovina, kri, mleko in razni lactocolli. Beljakoma teh snovij se združi z vinsko čreslovino v obliki kosmičev, ki se vležejo na kalne snovi v vinu in ž njimi vred padejo počasi na dno. To čiščenje se posreči le tedaj dobro, če se v vinu ne pojavlja vretje. Da se ve vzeti primerna množica čistilnega sredstva, se mora prej narediti m al pokus, da se ga potem ne vzame ne preveč in ne premalo. Tudi je treba za to daljšega časa, da postane vino popolnoma čisto. Zato pa more biti na miru, da se vse kalne snovi lahko počasi vsedejo. Želatina in druge snovi, ki imajo v sebi beljakovino, ki je potrebna za čiščenje, vplivajo kemično na vino in spremenijo, daai večkrat le malo, njegovo seBtavo. Precejanje sčisti vino hitreje in bolj zanesljivo, ker ne spremeni nikakor sestave vina. Za čiščenje se rabi največkrat želatina in beljugin klej, redkeje jajčev beljak. Sedaj hočemo natančneje razložiti, kako ae naj ravna s temi sredstvi. A. čiščenje z vizinim klojem. Vizin klej (Hansenblase) je narejen iz onega mehurja vize ali beljuge, ki pomaga, ker je z zrakom nanolnjen, tej ribi pri plavanju. Ta riba se najde v Črnem in Kaspiškem morju. Prodaja se klej v obliki širokih, ragastih, brezbarvnih listov. Vizin klej se zreže v male kose in položi za 24 ur v vodo, da se je lahko navleče. Potem se voda odlije in klej z rokami dobro premesi. Po mesenju se na klej vlije malo vina. Potem ko je klej popil vso vino, se mu ga prilije zopet in to se ponavlja tako dolgo, da klej ne posrka več vina. To se zgodi navadno tretji dan. Na vsakih 10 g = 1 dkg vizinega kleja se računi ponavadi 1 1 vina. Potem se klej zmelje na kaki gosti rešeti ali potisne skozi kako platno, da na ta način odstranimo iz njega dolge bele niti, ki so trde. To kašo, ki jo dobimo potem, spravimo t steklenicah, kijih položimo (ne postavimo!) na kakem temnem kraju. Da ne začne vsa zmes gniti, dodamo na vsak liter 1 g natrijevega bisnJfata. Koliko se mora vzeti vizinega kleja na vsak hI vina, to se ne da natanko določiti; množina se ravna po tem, ah je vino bolj ali manj kalno. Splošno se vzameta 2—4 g suhega vizinega kleja na hI. Klej vsipljemo potem v škaf in ga dobro z vinom premešamo; da pride v kolikor mogoče veliko dotiko z zrakom, ga prelijemo večkrat iz enega škafa v drugega. Na to vlijemo klej v ■od in premešamo vino dobro z drogom, da se klej po celem sodu razdeli. Ko smo a tem gotovi, potrkamo z lesenim kladivom močno po ■odovih dogah, da se odstrani ž njih klej, ki se je mogoče na njih prijel. Potem dol i jemo sod. Tri do štiri tedne po tem se mora vino pretočiti. Dobro je, če vzamemo prej mal pokus, n. pr. 1 1 vina, da določimo, koliko čistilnega sredstva je potreba. 6. čiščenje z želatino. Pri čiščenju z želatino se hoče ravno to doseči pri vinu, kakor pri čiščenju z beljuginim klejem. Ker pa daje želatina drobno, prahu podobno spojino, ki ae v vinu nazadnje vsede, je rabimo več ko beljuginega kleja. Torej je želatino priporočati bolj za sadna vina, ki imajo mnogo tanina, nikdar pa za fina žlahtna bela vina, ki imajo malo beljakovine, ki se smejo čistiti le z vizinim klejem. Nasprotno, pa se rabi želatina večkrat za popravo vina, posebno, če hočemo roda bela ali rdeča vina, ki imajo preveč čreslovino, narediti milejša. Pač pa se morajo vedno rabiti le take vrste želatine, ki so nalašč prirejene za čiščenje vina in ki je za to že preskušena. Najbolj priljubljene vrste želatine so: jWeinlaube". (Coignet) in „Laine", ki se prodajo v štirioglatih, rjavih, prozornih tabletah. Želatino pripravimo na ta način, da zvijemo posamezne tablice, ki tehtajo po 10 g, v ruto, jih dobro stolčemo in denemo v posodo. Potem nalijemo nanjo mrzle vode in pustimo, da se je napije. Vodo, ki je preostala, odlijemo in potem dolijemo 1 1 vina; vse mešamo tako dolgo, da se je vsa želatina raztopila. Tako dobimo l°/o no mešanico za čiščenje vina. Za 1 hI vina rabimo 8—10 g suhe želatine ; mrzlo prirejena mešanica nam daje kosmičasto spojino, ki sicer vino sčisti, a mu vzame tudi nekaj njegove barve. Dobro raztopina želatine sme sicer malo dišati po kleju ali limu, ne sme pa imeti niti najmanjšega duha po gnjilobi ali plesni. (Konec sledi.) Kmetje pozor! Večkrat sem že omenil da je treba pri nakupu umetnih gnojil biti posebno previden. V zadnjem času se množijo pritožbe da se tudi z Thomasovo moko goljufa. Naročujte si toraj po kmetijskih podružnicah to gnojilo le na cele vagone in zahtevajte garancijo za vsebino na odstotke. Zahtevajte da se Vam vpošlje takoj z naroč/lnim potrdilom takoimenovani ,Probenahme-Attest", kakor pa pride vagon vzamite vsaj iz vsscega 10-tega žakla po na goraj imenovanem listu razvidnem predpisu vzorec. Vzorce skupaj dobro pomešate in napolnite z njimi 3 steklenice po četrt lit. zamašite iste in zapečatite z dvem pečatom. Probenahme-Attest se izpolni in od adresata in ene priče trikrat podpi-e. Na to se pošlje ena sklenica z 1 kuponom „Probenahmeattestau na preskuševališče „Av. chem. Versuchsstation Marburg a. D." kateri zavod potem brezplačno preišče in Vam pošlje preiskovalno spričevalo. Razvidite iz istega da je diferenca v Vašo škodo nad '/»% imate to liferantu takoj naznaniti in odločno zahtevati da Vam povrne diferenco. Ker pa je stvar komplicirana ae priporoča, da se gnojila le po podružnicah ali zanesljivih trgovcih (kateri pa se morajo z preiskovalnim spričevalom skazati) naročajo. Previdnost kmeta vam pomaga pred škodo. And. Drofenig, kmetovalec. Kdor ljubi resnico in sicer brezobzirno, naravno, neprikrito resnico, ki ne pozna osebnih razločkov in osebnega dobička, — ta mora biti naročnik W* »Štajerca". »Štajerc" biča odločno in nevstrašeno pijavke ljudstva, naj si potem bodo v kuti ali uniformi, v fraku ali talarju. „Štajerc" biča slabe duhovnike, ker hoče, da bi ostala vera prosta posvetne poli-i tike in da bi bili duhovniki pošten očetje ljudstva. „Štajerc" biča prvaške advokate, ker vidi, kako si nabirajo zakladov na troške ljudstva. „Stajerc" ni pisan v tonu gospodskih frajlic, kajti robato a resnično se podre nasprotnika. „Stajerc" je skozinskoz list kmetov, obrtnikov in delavcev, ki zagovarja interese delavnega ljudstva. Naročniki in prijatelji! Zopet prihaja novo Četrtletj in opomnimo vas, da ponovite svojo naročnino. Gena naročnine je mala: Za Avstrijo celo leto 3 K, pol leta 1-50 K; za Nemčijo 5 K, za Ameriko in drugo inozemstvo 6 K. Vsak naročnik mora biti obenem sobojevnik, — iskati in pridobivati mora novib naročnikov, da postane število naših odjemalcev vedno večje! Kdor ljubi resnico naj stopi t naše vrste. Uredništvo in upravništvo »Štajerca". Kmetijske podružnice in kmetovalci pozor! Kmetijska podružnica na Slatini je sklenila, prirediti meseca januarja ali februarja tečaj za varstvo rastlin (Kurs fiir Pfianzenschutz) v prvi vrsti za gospode poučevalce za varstvo rastlin (fiir die Herren Bsrichterstatter fiir Pflaozen-schutz) in tudi za dmge posestnike, kateri se zmožni, nemškemu predavanju nekega slovečega strokovnjaka na Dunaju slediti. Tečaj bi se imel na Slatini (Kurort Rohitsch-Sauerbrunn) v deželnem poslopju vršiti in upa podružnica čez primerno število brezplačnih stanovanj za isti čas razpolagati. Vabljene so torej vse kmetske podružnice, da nemudoma imenujejo iste ndc. kateri želijo tečaj obiskati. Omenjeno naj bo, da bo podružnica tudi poskrbela, da se bodejo udeležencem vozni stroški povrnili. Natančneje se izve pri Andrej Drofenig, kmetovalec, Podplat. Detelja in lucerne dajejo kot na fosforjevi kislini in apnu rastline živini močne kosti. 2 dobrim gnojenjem z Toma-noko zlasti po travnikih in paSuh se pripeljeta zdaj fosforjeva 7 posebno primerni obliki v rastline. Podpira se j močnim kajuitnim gnojenjem. Na dobro gno- ste samo več, ampak tudi boljša krma. opozarjamo na inzerat glede Thymomel od zdravnikov dostikrat priporočani, splošno kislina m apno to gnojenje tudi jeni zemlji ne n , Kaaljaiooe Scillae, ki je znani preparat. Trgovino Johann Koss v Celju na kolodvorskem prostora nam priporoča vsakdo, ki jo je le enkrat obiskal. Tam se dobi po izredno nizkih cenah prav lepo blago, robce, strikane stvari, potrebščine za neveste, gotove obleke, bluze, srajce, otroške vozičke, nagrobne vence itd. Tudi mi priporočamo to pošteno firmo 1 Promet razpošiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in mustru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registrirui, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gte v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. RazpoSiljalaa hiSa Hans Konrad vslužbaje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Za postno kuhinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in močnatih jedi. V to je „Ceres-jedilna mast" edino najboljša, ker se izpreSa v Ustju v laiinem zavodu iz sve- j žih, na solncu posuSenih kokosovih orehov in je obvarovana. 1 pred vsako živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem post- j nih jedil fino „Ceres-jedilno mast''. Krofi s ,.Ceres-jedilno mast" I so imenitno okusni in najlažje prebavljivi. Dviganje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj j živeža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnke in paše ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnico ne zadostuje, ker jima primanjku e fosforjeve kisline; morata se mešati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa poleg Torraževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju. . Trezen in priden rokodelec izučen tesar, mizar in zidar in zmoten kmetijstva, išče službo v graščine ali na en majerhof. Naslov dotičnika se izve pri »Štajercu"- 845 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Ott« Neamann, Prag, Karolinental štev. 130. Ceniki se poSlje'o na zahtevan je brezplačno in franko. 844 Lepo malo posestvo tik okrajne ceste v Ptujski okolici obstoj iče iz travnika, njivo, gozda in pašnika, skupaj 7 oralov se proda za 2400 gold, in sicer bi bilo 1200 gold, takoj pri kupčiji za plačati; 1200 goldinarjev pa lahko obleži. Naslov Jok Toplak, Sv. Martii pri Vurbergn. 847 Vinlčar » z večirn pomožnimi osebami, kateri je zmožen vinogradstva z novimi trtami, posebno zelenega ceplema se sprejme. Pojasnila da g. Josef Prstec trgovec v Mariboru Triester-strasse Nr. 7. Denarna posojila vsake velikosti po 4 do 5«/0 proti dolžnemu listu z ali brez prie za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realttete po 3'/,«;, na 30—60 let,'največje svote; večja finahciianja. 817 Hitro in diskretno se vse izvrši Administracija „Borsen Courir" Budapest Postfaeb. Porto za nazaj se prosi. Pros se nemško korespondenco. Učenec za kovačijo z bakrom (Kupferschmiedlehr-ling) se sprejme pri Peter Marchett kovač z bakrom Millsiat t na jezeru Koroško. 831 Nova davka prosta hiša s 4 sobami, gospodarskim poslopjem ter o oralov zemlje, 10 minnt od Ptuja ležeče proda se takoj. Naslov prodajalca pove „Štajerc". 853 Mizarska delavnica za 4 mizarje prostor vanjem (2 sobi 1 na Bregi pri Ptuju : novem letu pod pogoji v najem. Več pri Antonu Žlalitič št. 44 pri Ptuju z stano-kuhinja) e da ob igodnimi se izve la Bregi, 842 PIPE iz j Bruvere lesa prima kvalitet, iz pravesa, »evnlMjIvega 'Bruyere-leaa. i Gladka glava 1 z daleč za-° vitimBuyere-odlivom, viš-5 njati ror, na-ustnikizroga ~ in šlavh, cena 21 cm. dolga K 1-50. Ista pipa, ali z okoli rezano Bruvere-leseno glavo K |-80 Največja izbera v re-kvizitah za kadenje dobite v mojem ceniku, k. se razpošilja zastonj in poš' nine prosto. Doki setpri: c. in k. dvornem liferantu Hanns Konrad razposJIievalni hlsa v 690 Briix št. 876 (Češko.) Zahtevajte v lastnem interesa moj bogato ilustrovani glavni cenik s čes 3000 podobami zastonj in poštnine prosto. jedilno mast (iz kokosovih orehov) za oijboljSo stvar? To oi samo najfinejša in najčistejša, tem/eč tudi najce- -nejSa in izdatnejša mast, kar se jih kupi. Napravite le en poizkus! Ne bode vas grevalo! Primerna božična darila za dečke! Male cene maline na para za kurjavo s Špiritom, stoječe z mesingovim cilindrom, šrav-bo za vodo, 21 cm visoka, kompletna s Spiritno lampo v kartonu K 150. Večje in finejSe mašine po K 280, 3 80, 4'—, 6-—, T—, 950 i« naprej se vidi v mojem katalogu. Naravnost dobite od Latama magika «rno lakirana, z niklastim objektivom in 3 opt. linze, lampe na petrolej komplet z 6 slikami 3 cm Široka K 4-„J2 „ 3'/, „ „ „560 „12 „ i „ „ „ 7-50 »12 „ 5 . „ „llo0 e. in kr. dvornega lifcranta razpoSilna hiša Brllx 876, (d Bogato ilustrurani glavni c«uik 8000 Blikaroi po zahtevi vsakomur In po£lnlae piosto. TTra. z -verižic© samo 2 K. Slezijska eksportnahišaje nakupila velike ar ■ jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 3»> a* natančno idočo anker-nro z lepo verižico samo i VL obenem se pismeno tri leta jamči. Po potone« povietjn razpošilja prusko-šlezijska ekaporian ki*r F. VVinrJisch, Krakov, Nr. U|64. Na prodaj! Parni motor v prav dobrem stanu s 12. konjskimi močmi, kateri ge da z razno kurjavo kakor oglem, drvami, čreslovino i. t. d. kuriti, ae proda koncem majnika. Kje? se izve pri upravništvu .Štajerca". 839 Proda se velika, dobro obdelana njiva v meBtnem gozda (Stadtwald) pri Ptuju. Več se izve r>ri npravništvn .Štajerca1' 838 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-baj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zabvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako poŠto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ m lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Kovaški učenec. Q Q močan in priden fant se sprejme Q Q O O P" Franz-uWestermayer O O O (Q vozni in podkovaški mojster v O O O O CjIju, Spitalgasse 21. »OO Poročni prstani in okraski za neveste. Poročni prstan c.'kr. uradno štempljan v Sravero srebru 80 h, pozlačeno srebro K1-—. iovo zlato K 8•—, 3-50, *•—, U karatno zlato K 7-50, 850, 950. Ošesniki (Ohrrings), broSe, naročniki, poročna daiila vseh vrst po zelo nizkih cenah. Za mero zadostuje trak papirja. c-.Ldavn°trni Hanns Konrad ■••gCj876 ' Glavni cenik z nad HOO0 podobami dobi vsakdo zastonj in 851 franko. Kron 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da ni moja čudežna kolekcija MF* 600 komadov za gold. 2*50 "9@ priložnostni nakup, i. s.: 1 prava Svic. zist. Roskopt patent žepna nra, grč natanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 2 amerik. zlato-double prstana (za gospoda in damo) 1 angl. pozlač. garnituro, obstoječo iz manšetnih, ovratnih in prsnih gumb, 1 amerik. žepni nož 5 delov, 1 eleg. zidana kravata, barva, in rnušter po želji, najnovejši fačon. 1 krasna knoflica za kravato s simili-briljanti, 1 nežna damska broSa zadnja novost, 1 potrebna toaletna garnitura. 1 eleg. usnjati portmone, 1 par arr.erik. toutons s imit. kamenji. 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 salonski album s 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vratni ali lasni koljer s pravimi orientaličnimi biseri, 5 indijskih čudo-delni-kov vragov zabava vsako druSto in še 350 kom. raznih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. zist. Roskopf patent žepno nro, ki je sama dvojno svoto vredna, košta samo gold. 2*50. Dobi se po povzetju ali naprej -plačilu (tudi £! T7*-I-»r»«-»l-« svetovna razpoSilna hiša, znamke)pri *^» *->* ■_»*»»_*•... Krakova št. 101. N. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima angl. britev ali 6 IT. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopade denar takoj nazaj, torej vsak riziko izključen. 818 Razglas. glede špeharskih sejmov v Ptuju, Glasom sklepa občinskega sveta ptujskega z dne 22. novembra 1907 se razglasi, da je vsem kmetom (posestnikom) v sosednih okrajih dovoljeno, da prinesejo svoje zaklane prašiče (tudi mlade) na tukajšni fipeharski sejem ter jih po živinozdravniški preiskavi rszaekajo in prodajo. Torej pozor, špeharji in kmetje! V Ptnjn, decembra 1907. Joi. Ornig. župan. b^ 8 dni na ogled glasom določb mojega cenika, torej brez rizike za naročitelja razpošlem proti povzetju mojo „Volks-freund'-harmoniko število 663'/,, da prepričam vsakogar o njeni vrednosti. Ta harmonika ima ga-ant. nezlomljiva Spiralna peresa ne samo za testne, marveč tudi za base in zračne klapne, nadalje lOtastnov, 2 registra, dvojno štimungo, 50 mesing-šsim., 3 vrste trompet, mahagoni polit., črne lajšte z barvano hordo, obkovano z ciklom, dvojni meh, varstvo za oglje iz kovine in nculialterfa, velikost 81X16 em. košta K 8-—. Šola za lastni poduk zastonj. Manjše in cenejše harmonike za poduk zlasti za otroke po K 2-50. 3-20, 3'80, 5 20, 580. BoljSe harmonike po K 8-50, 9-50, 13-50, 14-20 se vidi v mojem ceniku. Na m.jih harmonikah ni eolnine, ker je vso češko delo I Ni rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in kr. dvorni u.... Knnr-nri razP°5 hiSa 6,szb- liferent nannS IMinratl blaga Brux štev. 876 (Češko). Moj glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 852 Zahvala. 836 Dne 5. 11. 1907 so mi pogorela gospodarska in stanovalna poslopja ter mi je to zalo veliko škodo povzročilo. To škodo mi je zavarovalna družba „Frauco-Hongroise" na kulantni način nadomestila. Vsled tega izrekam temu zavodu za polno in ne prikrajša n o izplačilo zavarovalne svote mojo najboljšo zahvalo. Kostrivnica pri Rogatcu, dne 6. decembra 1907. Anton Vodnšek m p. Margareta Vodušek mp. RAZGLAS okrajne hranilnice v Rogatcu. Z ozirom na dne 11. novembra pričeto zvišanje bančne rate avstro-ogrske banke na 67. se zvišajo tudi obrestni zneski okrajne hranilnice v Rogatcu tako - le: Za že obstoječe vložbe in z* odslej prihajajoče zopetne vlege brez razlike visokosti avot, ki so naložene, od 1. prosinca 1908 z.............4V»7« Za nove vložbe od 1. decembra 1907 naprej «...........4V«7. Izvzete od 47«7.-nega obrestovanja so one vložbe, ki presegajo 200 K in pri katerih se zahteva manj kot 2 mesečno odpoved. Poleg trg* so izvzete vložbe ki prihajajo od že obstoječih dvignenih vložb. Nasprotno se vložbe, pri katerih se ne zahteva 2 mesečno odpovad, istotako s 1. decembrom 1907 s 47»7. obrestuje. Za hipotečna posojila z ozirom na vse po 1. prosinca 1908 prihajajoče rate z.................................67. Za menice od 1. decembra 1907 z....................77, Hranilnica si pridrži, v slučaja znižanja oficielne bančne rate brez vsega zgorne obrestne svote znižati. Uradni dan vsaki četrtek od 8- dO 11. ure dopoldne. Ako pade na četrtek praznik, potem se aradnjet nasledili delavnik. Zaradi božičnih praznikov ostane hranilnica za stranke od 20. decembra 1907 do 1. januarja 1908 zaključena. 837 Ravnateljstvo.