PoStnina plačana v gotovini
Leto VIII, št. 232
Ljubljana, sobota 1. septembra 1927
Cena 3 Oin
„ l»tt«|» ob »jutru, ga
Stane mesečno Din «5-—; u in*, sematro Din *tr— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 107» In 2804, ponoči tadl it. 1034.
Rokopisi se ne vra&ajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UprnvnBtv*: Ljubljana, l'te*emor»
ulica »t. s*- — Telefon »t. 1036.
internat oddelek t Ljubljana, Prešernov* ulica it. 4. — Telefon it. 149»
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celic, Aleksandrova cesta
m—mm
Račun pri poStacm ček. zavoda: Ljub-iana k. 11.141 . Praha Salo 78,180.
Wien,Nr. 105 .«41. ' š J
Dne 23. jantarja si je priborila večino oblastnih mandatov, 11. septembra si je izvolila naprednega poslanca, 2. oktobra si izbere napredni
občinski svet.
Veličasten napredni manifestacijski zbor v Kazini. — Govori voditeljev Napredne liste dr. Puca in I. Tavčarja. — Posl. Kramer o vladi demokracije. — Navdušene ovacije in manifestacije za napredno misel.
liko poleglo, da je mogel povzeto besedo glavni govornik, nositelj napredne občinske liste dr. Dinko Puc. Tudi njega so sprejele dolgotrajne navdušene ovacije. Njegov pošten, stvaren, točen govor je bil neprestano prekinjen z ogorčenimi medklici proti klerikalcem in je dosegel kulminacijo, ko je zavračal laži, ki si jih upa trositi sam šef SLS dr. Korošec dan, dva pred volitvami Ravno tako navdušeno so sprejeli zbo-rovalci izvajanja Ivana Tavčarja, ki je bil burno pozdravljen. Mogočen zaključek shodu je tvoril govor posl. Kramer-ja, ki je, če je to bilo mogoče, le še dvignil samozavest in ponos zboroval-cev. Sinoči je napredna, pošteno in so-cijalno misleča Ljubljana pokazala, da bo v nedeljo zmagala, tako kakor je zmagala že januarja meseca pri oblastnih volitvah in potem pri skupščinskih 11. septembra.
Še nikdar ni \ Jka kazinska dvorana odmevala tako silnega navdušenja, kakor sinoči na volilnem shodu Naprednega bloka, ko se je dvatisočglava množica naprednih volilcev gnetla v prostranih prostorih in na širokih hodnikih ter manifestirala svojo neomajno voljo izvojevati napredni, nacijonalni in soci-jali misli bele Ljubljane sijajno zmago. Malo po 8. uri je bila dvorana nabito polna in še vedno so prihajali zvesti pristaši iz vseh ljubljanskih okrajev in slojev, da pozdravijo svojega naprednega poslanca in svoje naprednosocijalne kandidate za nedeljske občinske volitve.
Predsednik ljubljanskih organizacij direktor Jug je otvoril shod in pozdravil navzočega naprednega poslanca bele Ljubljane dr. Kramerja. Dvorana je odmevala tako viharnega navdušenja, da se je to prekipevajoče čustvo zvestobe šele po dolgotrajnih ovacijah to-
Govor nosilca napredne liste dr. Dinka Puca
Politične razmere v Jugoslaviji so bile po prevratu čisto neurejene. Ljudje niso poznali razmer, ker večina se pred vojno ni mnogo brigala za položaj v vseh onih pokrajinah, katere so bile potem združene v eno državo. Dolgoletna vojna je vrhu tega prekinila kontinuiteto v politični izobrazbi in vzgoji, kar vse je imelo za posledico, da so se politične sile razcepile, da je zavladalo demagoštvo in da smo dobili celo vrsto majhnih strank. Posledice so se občutile v državni upravi in gospodarstvu, kjer še danes nismo prišli do smotrenega in poštenega dela. Posledice pa so se tudi pokazale v našem mestu, kjer se je klerikalcem posrečilo, da so dosegli to, kar se jim je pred vojno v dolgoletnih bollh vedno ponesrečilo, namreč dobiti Ljubljano v svoje roke.
Politične razmere pa se danes spreminjajo na bolje. Številke so pri cen vrsti volitev pokazale, da je
nujna potreba združitev vseh narodno, napredno in socijalno mislečih elementov v eno fronto.
Ni še vzpostavljena ta fronta v celoti, toda na .pohodu je in mislim, da se ne motim, ako rečem, da je ta pohod nevzdržen! Ze to par, kar se ie doslej storilo v tej smeri, je rodilo dobre sadove. Kajti napredna fronta je zmagala pri volitvah v oblastno skupščino in ie po najljutejšem boju kljub vsemu vladnemu aparatu, kljub terorju In pritisku, kljub obrekovanju in lažem podrla 11. septembra dr. Korošca. A tudi celokupne številke zadnjih volitev dokazujejo, da SLS ni nezmagljiva. Napram 106.000 klerikalnih glasov stoji že 71.000 naprednjakov. Še majhen napor v smeri raliiranja naprednih sil, pa bodo klerikalnemu kolosu Izpodne-šene noge za vedno! (Viharno ploskanje in vzklikanje.)
In kakor poznamo danes v Ljubljani samo šp dve fronti, samo boj med pno in tretje skrinjico, samo
boj med reakcijo in napredkom,
tako vidimo, da se tudi v celokupni državi zbirajo stranke samo na dveh pozicijah. Na eni strani se zbira celokupna jugosloven-ska demokracija, združujoč v sebi vse, kar misli in čuti nacijonalno, pošteno in pravično, vse, kar je napredno in svobodoljubno. (Navdušene in dolgotrajne ovacije za združeno demokracijo.)
Na drugi strani pa se združujeta dve stranki v Jugoslaviji, klerikalna in radikalna, ki sta prototip reakcije, ena anacijonal-na, druga plemenska, ki delata, oziroma skušata delati z diktaturo in terorjem, s slepljenjem ljudskih mas, s prevarami, ki sta že po svojem bistvu mamonistični in kapitalistični.
Naša klerikalna stranka
je na razburkanem političnem morju naše države kakor piratska ladja, ki plove vedno pod drugo zastavo. Svojčas je razobesila črno-belo, za njo je priišla črno-rmena. Nato jugoslovanska, za to rdeči republikanski prapor, potem slovenska tro-bojnica. Vse barve so bile za slepilo ljudi, kajti njena prava zastava je edino ta, katero je sedaj brez sramu razobesila v družbi z gospodom Vukičevičem. to je črna zastava političnega piratstva in nazadnjaštva!
SLS je danes brez programa in vse, kar je vedela povedati v volilni kampanji, Je bilo zatrjevanje, da bo na vladi. Kakor bi imela Ljubljana kaj od tega, če je SLS v vladi! Saj je SLS dejansko na vladi od januarja meseca, v Beogradu, v oblastni skupščini ta na mestnem magistratu. Toda
posledice te vlade so naravnost katastrofalne.
Za vse stanove so bile obljube tu. Za delavca m obrtnike, trgovce ia isjdastrijce,
za javne in privatne nameščence. In res so vsi dobili svoje: Delavci razširjen davek na ročno delo, kronski upokojenci pravico, da smejo vlagati prošnje, javni nameščene! uzakonjene odtegljaje za poplavljence, podaljšanje službovanja za pokojnino, zvanič-niki so postali dnevnicarji. privatni nameščenci so dobili posebni davek invalidi ta upokojenci ravno tako, železničarji in ar-zenalski delavci pa redukcijo. Pridobitnim krosom se je razpustila Trrovsko-obrtna zbornica, v Ljubljani pa se je uvedel prav poseben način oddajanja javnih del na korist klerikalnih pristašev, a niti ne vseh, marveč samo nekaj protežirancev.
V našem mestu pa se krčijo industrijski obrati, konkurzi trgovin se množijo, obrtnik nima dela, število brezposelnih raste od dne do dne. In klerikalna stranka, ta za-ščitnica slovenske prosvete, ki je sežieala slovenske knjige, je v svoji samopašnosti začela segati tudi po naših prosvetnih institucijah. Komaj smo rešili naši realki njeno streho, že je padel nov udarec na tretjo gimnazijo in, kot se čuie iz Beograda, se pripravlja udarec tudi na našo univerzo. In za vse to ima KoroSčeva stranka samo en izgovor, češ, vzrok je ta, ker je Ljubljana ostala malopomenibno središče ene oblasti. Odgovor je lahek Tudi Zagreb je mesto v eni hrvatski oblasti. Ali je zato Zagreb nehal biti kulturno in gospodarsko središče vseh Hrvatov?
Ali je Ljubljana nehala biti žarišče slovenske kulture, ognjišče slovenskega gospodarstva?
In zakaj se je začel Zagreb tako širiti po prevratu, zakaj se tam porajajo dan na dan nova podjetja, cvete trgovina in obrt, rastejo njegove kulturne ustanove? Zato, ker tam niso imeli po prevratu fatnozne Narodne vlade, ki je v prvem početku zamorila vsak razmah slovenskega gospodarstva; zato, ker je vsak hrvaški minister gledal na to, da je Zagreb nekaj dobil od države, zato, ker tam niso imeli štiriletnega klerikalnega gospodarstva, marveč so vse stranke ponosne na svojo hrvaško prestolioo. Vsak narod gleda brez razlike strank na to, da postane njegovo glavno mesto lepo in bogato, zdravo ta veselo, polno življenja, prometa in zaslužka, v katero prihajata rada tujec in domačin. Samo pri Slovencih je stvar drugačna. Še nikoli se ni zgodilo, da bi bilo naše mesto dobilo kaj od klerikalcev, če so bili v vladi, ali v deželnem zboru, ali če so imeli vpliv kje drugje.
Glavno politično načelo klerikalcev pred vojno, med vojno in po vojni je bilo, napraviti iz Ljubljane
mestece, prepreženo s cerkvami in samostani,
napraviti iz njegovega prebivalstva gospodarsko odvisne ta zasužnjene ljudi, njegovo kulturo pa dati pod kuratelo Zgodnje Danice, Rimskega Katolika, Bogoljuba ter Klaverjeve ta Mohorjeve družbe!
Kako bi bilo sicer mogoče, da plačuje Ljubljana toliko več davščin kakor dežela, da je preprečila klerikalna stranka pravočasno regulacijo Ljubljanice, zidanje električne Mdrocentrale, da je napravila iz gledališča kino, da je preganjala in demincirala med vojno slovensko inteligenco! Kako bi bilo sicer mogoče ono, naravnost
pogubonosno gospodarstvo klerikalcev na mestnem magistratu
ki je danes vzrok strašnemu zadolžen ju mestne občine. Dočim je svojčas napredni občinski svet in pa bivši napredni gerent-ski svet najemal posojila le za piodonosne investicije, je klerikalni režim na mestni ob-čM delal posojila vse na čez, ne da bi računa!, kako se bo dolg plačal ta kdaj se bo ,
plačal. Tako daleč so šli, da so šli najemat posojila za tekoče izdatke in še celo za podpore!
Klerikalna stranka se sicer zaveda, da ne more braniti teh dejanj.
Pomagajo si z lažmi in obrekovanjem.
Na vprašanje glede carinarnice, glede kal-drmine, glede pogrebnega zavoda, glede cestne železnice itd. ni odgovorila. Brani se samo s tem, da skuša natolcevati mene in moja dva bivša tovariša v gerentskem svetu, da smo bili pristranski. Očita nam, da smo dajali podpore telovadnim in športnim organizacijam, dobrodelnim društvom in karitativnim ustanovam. Res je, dajali smo take podpore in še jih boroo dajali. Toda naj bo Slovenec pri naštevanju teh podpor toliko pošten, dg navede tmfi podpore, ki so jih dobile organizacije njegovih pristašev. In naj bo toliko pošten, da ne navaja kot podpirance one osebe, ki ni »o prišle po denar v lastnem imena, ampak v imenu dobrodelnih ustanov In za javne i mene. In končno, če je že toliko netakten, da objavlja imena nekaterih revežev In brezposelnih, ki so dobili podporo od bivšega gerentskega sveta, potem naj navede tudi vse stotae svojil lastnih pristašev, ki so brez ozira na svojo politično pripadnost dobili podporo, če so ie bili potrebni 1
Klerikalna stranka se ne bojuje pošteno in dostojno.
Ce sam dr. Korošec trdi na javnih shodih, da je bila naša lista falstficirana in da jo bo treba razveljaviti, če njega ni sram reči, da mu ni ničesar znaaega o redukciji gimnazij, ko imajo direktorji že tozadevne dekrete v rokah, potem se ne čudimo činom, ki jih delajo drugi pristaiii njegovi. Spominjamo se deaiuncijadje našega tovariša Vargazona, spominjamo se, kako je drugi klerikalni list ljubljanski pred tednom znova grozil uradništvu, in kako je »Slovenec« ponovil to grožnjo v drugi obliki Zato se ne dajmo z ničemer begati po Klerikalnih agitatorjih ta njihovem blagoslovljenem voditelju, ki se je že zadnjič proslavil s svojim rdečim plakatom.
Že danes sem zvedel za tako
volilno bombo.
Razširja se vest, da je društvo »Soča«, kateremu sem jaz predsednik, sklenilo, naj me člani tega društva ne volilo. Ni potreba niti besede izgubljati na tem, da se »Soča« ni bavila s tem vprašanjem, res pa je, da imam med Primorci mnogo dobrih In Iskrenih prijatelje".
Dr. Korošec ie imel, kakor ml poročajo, nocoj žalostni pogum, očitati ml, da sem prejel tik pred odhodom z magistrata 400 tisoč dinarjev. Očitek je izrečen tako nejasno, da se že v tem vidi vsa grdobija. A naj bo tako ali tako — očitek je infamna laž! Moje privatno in javno življenje je odprta knjiga. Kar se našega dela na magistratu tiče, so klerikalci rekli, da bodo revidirali naše knjige in vse naše poslovanje. Celo leto so revidirali, a niso ničesar naiK. Sedaj, dan pred volitvami si upajo z nesramnimi lažmi na dan. Nikdar ne bi bil verjel, da se bo mogel voditelj stranke tako ponižati in da bo proti svojim političnim nasprotnikom nastopil s takimi sredstvi. Njemu in vsem, ki mu bodo sledili, pa rečem: Ne bo ga varovala poslanska imuniteta. Poklical jih bom na odgovornost. (»To so božji namestniki!«) V nedeljo pa bo bela Ljubljana pokazala, da odklanja take metode političnega boja in da so časi klerikalnega gospodstva za vedno za nami!
Kako bomo gospodarili in delali mi!
Gospodje volilci! Naredimo konec tem metodam ta konec takemu gospodarstvu. Eno Vas zagotavljam, ako nam daste zadostno večino v občinskem sveta: gospodarilo se bo dobro in pošteno. Gospodarilo pa se bo tudi tako. da bo vsakdo videl, da imamo srce, ne samo za usinžbetjstvo, kateremu ne bomo znižali draginjskiih doklad, kakor sedaj trdi klerikalni eksponent na ro-tovžu. ampak tudi za vse, ki bodo iskali pomoč! od občine. Res je, popravili bomo prizadete krivice, toda pravično in nepristransko bo naše gospodarstvo. V svojem ta v imenu svojih kandidatov Izjavljam, da ne bomo nikdar izrabljali svojih pozicij v partizanske al! pa egoistične namene. Za procvit naše Ljubljane bomo delali, katero bomo iztrgali v nedeljo za zmeraj iz klerikalnih rok! Živela napredna Ljubljana, živel Napredni blok!
Dolgotrajne burne ovacije so bile spontan odmev izvajanj dr. Puca, nakai je predsednik podal besedo iskreno pozdravljenemu oblastnemu poslancu Ivanu Tavčarju.
Govor oblastnega poslanca Tavčarji
Ljubljana je kulturno in politično središče Slovenije. V vseh dobah naše zgodovine se blišči ime Ljubljane kot zvezde vodnice, ki je dajala smer življenski borbd slovenskega naroda. Kadar so nastali odločilni trenutki za naše ljudstvo, se je slovensko oko vedno obrnilo na belo Ljubljano, kako se bo odločila. Ljubljana nikdar ni odrekla; ved no je stala na čelu vsem novim pokretom slovenskega naroda. Ljubljana je bila in bo
steber narodne in napredne misli. Ni klonila pred dunajskimi nasilniki in ne pred njihovimi plačanci v Sloveniji, dasi so oboji sistematično delali na tem, da jo izstradajo in uničijo.
To delo so klerikalci po prevratu n dalje-vali in ga še nadaljujejo. Pri sestavj oblastnega proračuna niso dali
Ljubljani niti pare, Ictndi se steka iz Ljubljane v blagajne oblastnega odbora 40 odstotkov vseh dohodkov. Odklonili se celo predlog napredne delegacije, da se dS ljubljanskemu mestu en milijon dinarjev za stanovanjsko akcijo in to pri Omili jonskem oblastnem proračunu! Klerikalci so odklonili v oblastni skupščini sploh vsak predlog v dobrobit Ljubljani. Pri teh razmerah samo po sebi nastaja vprašanje, ali je sploh še umestno, da je Ljubljana zastopana v dr. Natlačenovi oblastni skupščini. Ali ni bolj umestno in pravično, da postane
Ljubljana samostojna oblast, kakor je to določeno za Zagreb in Beograd? Prepričani smo, da bi v tem slučaju Ljubljana dobro odreeala, dočim bi se imela oblastna skupščina še mnogokrat priložnost ke-sati, da je tako po mačehovsko postopala z Ljubljano.
Ljubljana mora prednjačiti tudi ▼ socijalni politiki Občinski svet mora pri vsem svojem delu vedno misliti na to, da so njegovi sklepi namenjeni najširšim plastem občanov.
Nujno je potrebna reorganizacija občinskega urada za socijalno skrb. Ni dovolj, da sodeluje pri reorganizaciji občinski svet, ampak se morajo v službo socijalnega skrbstva pritegniti iz vrst občanov vsi oni, ki so voljni sodelovati pri reševanju socijaino-po-litičnih vprašanj.
Klerikalci so zlorabljali tudi socijalno politiko.
Ko so prevzeli gerentovanje pri mestni občini, je bilo med prvimi njihovimi deli, da so odstavili napredne zastopnike socijalnega skrbstva po okrajih in postavili na njih mesta izključno le svoje izrazite partizane. S tem so dokazali, da hočejo voditi tudi socijalno politiko le • strankarskih vidikov. Zažiranja sme, da mora stati socijalno skrbstvo izven interesov partizanstva. Zločinec je, kdor si kuje svoj politični kapital na račun revščine.
Največje socijalno vprašanje nam je stavljeno v
rešitvi stanovanjskega problema. Država je v tem pogledu popolnoma odrekla. V drugih evropskih državah se je za milijarde zgradilo iz državnih sredstev stanovanjskih hiš, pri nas so nam dajali le papirnate zakone, ki nam niso prinesli niti ene nove hiše.
Ko je prišel gosp. vladni komisar Mencinger z idejo
obligacijskega posojila, so njegovi prijatelji trdili, da je bilo postavljeno Kolumbovo jajce in da je Ljubljana rešena stanovanjske bede. Danes je položaj ta, da je podpisanega Ie za 7 milijonov investicijskega posojila in to za stavbni program, katerega izvedba bi stala 40 milijonov dinarjev. Od Mencingerjevega Kolumbovega jajca imamo sedaj to, da se zidajo stanovanjske hiše brez zadostnih finančnih sredstev iu da bo moral iskati novi občinski svet, kje bo dobil denar.
Klcrikalci nimajo povoda hvaliti se * Mencingerjevo stanovanjsko akcijo. Tem manj. ker jih obremenjujejo
očitki glede škandaloznih debav in ker so njihovi velekapitalisti odklonili vsako pomoč. Saj je znano, da se je klerikalni velpfovarnar zahvalil mestni občini za posojilo 25 milijonov, ki jih je dobil iz Mestne hranilnice, s tem, da ni podpisal niti pare investicijskega posojila in da je v svoji hiši, brez ozira na socijalne razmere, odpovedal strankam stanovanja. Trdi se, da so
klerikalci ie oddali stanovanja v hišah, katerih temelji so komaj postavljeni. Bodoči občinski svet pa bo temeljito pre-iskal, kdo je dobil stanovanje, in poskrbel, da se stanovanja ne bodo oddala samo ii klerikalnih strankarskih vidikov, ampak predvsem po dejanski potrebi prošnjikov.
Sploh je naletelo vse klerikalno
Pust - Pirčevo gospodarstva na mestnem magistratu
na odločen odpor pri ljubljanskih občanih. Kdo bi mogel ostati ravnodušen, če je dokazano, da so oškodovali klerikalci Ljubljano s kaldermino za 8 milijonov dinarjev, da so kupili pogrebni zavod Concordijo za 450.000 dinarjev, katere koncesija je brez vrednosti za Ljubljano in da so napravili kupčijo z dunajskimi Židi za ljubljanski tram vaj za dva in pol milijona dinarjev, ko ga je pa imel bivši napredni gerentski svet skoraj zastonj na ponudbo.
Mera je polna. Obračun s klerikalci je pred durmi. V nedeljo bo napredna Ljubljana zopet obsodila klerikalno zapravljanje občinskega denarja.
Napredni blok ima za seboj ie dvoje lepih zmag. Zmagali smo pri oblastnih in skupščinskih volitvah; pri občinskih volitvah bo naša zmaga še večja.
Posl. dr. Kramer o Ljubljani in demokraciji
Tavčarjeva izvajanja so žela navdušeno odobravanje, ki se je komaj poleglo, ko je govornik še enkrat povzel besedo in pokazal sveže tiskani letak Ravniharjeve skupine, ki ga je izdala na narodne socijaliste. Tov. Tavčar je med protestnimi vzkliki cele dvorane obrazložil falzifikat, ki se tu dela z imenom NSS. Letak je v zvezi z osebo, ki je bila izključena iz narodnosocijalistične stranke, ker je januarja meseca podpisala kandidatno listo SKS, sedaj pa Ravniharjevo kandidatno listo. Narodni socijalisti ne bodo nikdar šli z dr. Rav-niharjem, ker je ta mož nosilec liste po-licaj-radikalne stranke, to je one stranke, ki je udarjala nižje sloje in delovno ljudstvo tako. kakor nobena druga stranica na svetu! Ta izjava je bila sprejeta z burnim pritrjevanjem.
K besedi se je nato priglasil ljubljanski poslanec doktor Albert Kramer, ki je bil sprejet z novimi viharnimi izrazi simpatije.
Dr. Kramei se je uvodoma zahvalil za izraze simpatije ter je ponovil svojo zahvalo za zaupanje, ki ga je bela Ljubljana 11. septembra izkazala njemu kot nosilcu napredne liste Disciplina, vnema in požrtvovalnost naprednih volilcev je izvojevaia amago, katere se je radovala vsa Slovenija. Naprednjaki brez razlike stranke so iz te zmage dobili novega podviga za nadalj-ao borbo proti reakciji klerikalizma. A reči smemo, da se je napredne zmage radovala tudi vsa država. (Tako je, burni klici navdušenja.) V Beogradu so ljudske mase na ulicah klicale napredni Ljubljani, ko so zaznale za volilni rezultat, ter demonstrirale proti klerikalcem. (Navdušeno ploskanje.) Najinteresamnejše pa je, da celo sedanji radikalski zavezniki g. Korosca iz vsega srca privoščijo SLS ljubljanski poraz. (Burna veselost m bravo-kllci.) Vse to je veleznačilno za orijentacijo vseh strank napram našemu klerikalizmu.
Ljubljana se je izkazala dostojno kulturnega mesta, a njena odločitev je za celotno današnjo politično konstelacijo silno važna. V trenotku, ko stojimo pred velikim delom združitve demokracije (Burni živio-klici), je isimsrtoanatično, da se je demoktratskermi Beogradg pridružila sestra demokratska
Ljubljana. (Živela demokracija!)
Ko sem danes pred tremi tedni govoril kot kandidat pred Vami, sem obljubil, da bo nas naprednih poslancev sveta dolžnost, storiti vse za ujedinjenje demokracije. Mi to dolžnost vršimo (Burno odobravanje) in morda smem reči, da bomo mogli kmalu Vam poročati, da smo jo tudi dovršili (ponovno gromko klicanje: Živela demokracija!) Povedati smem, da obstoja med Pribi-čevičem in Davidovičem polna soglasnost, da je združitev demokratskih sil, kakor mi je izjavil g. Davidovič, »dolžnost, ki jo imamo vsi napredni ljudje v Jugoslaviji napram državi in narodu.,. (Tako Je! Veliko odobravanje.) Združena demokracija je tu, ker jo narod hoče.
Napredna Ljubljana se ne da spraviti iz ravnotežja z nobenimi drznimi bluffi. Bar-jani se smejejo famoznemu vodovodu, ki je imel namen speljati njihove kroglice v klerikalno škatlo (Burna veselost), a manj se smejemo, ko vidimo, kaj so nam prinesle klerikalne velike besede o novi eri prijateljstva z Bolgarijo. Sofijskemu potovanju šefa SLS so sledili atentati v Južni Srbiji in mi stojimo pred tragično karikaturo znamenitega ptujskega govora g. Korošca. (2a-de tudi vse stotine svojih lastnih pristašev, ki jih delajo drugi njegovi pristaši. Spomi-Iostno!) Sedaj čujemo zopet klerikalne go-vorance o večnosti Vukičevičevega klero-radikalnega režima, menda zato, ker je bilo g. Gosarju dovoljeno, da bo nekaj tednov smel sedet1 v ministrstvu za socijalno likvidacijo, kakor se ta resort imenuje, odkar so mu klero-radikali letos Izpodrezali skoraj vse koienine. Treba pa je samo. da si ogledamo par volilnih številk. Od nad 2 milijona oddanih glasov v državi sta g g. Vukičevič in Korošec dobila z Nemci in Madžari vred 635.000 glasov, t j. 27 odstotkov. Ožja demokratska fronta, SDS, DS in JMO, pa je prejela 706.000 glasov, je torej že sama mnogo silnejša nego noslteljl današcie-ga reakcionarnega sistema. (Burno pritrjevanje.) K temu pride še nad 700.000 glasov ostalih nasprotnikov klero-radikalov, HSS (381.000), opozicijonalni radikali (204 tisoč), zemljoradniki (146.000). to je skupaj ogromna večina nad 1,400.000 glasov. Ta večina ne more ostati neuveljavljena! frako je!) Pomisliti ie treba tu« Is to, d*,
velik del na vladnih listah izvoljenih radikalov nikakor ne želi podpirati policaj radi-kalskega sistema in da se g. Vuklčevič bori s največjimi težavami v lastni stranki!
G. Davidovi6 je pred par dnevi v Bjelinl foanuliral svoje stališče, da mora demokracija dohiti v vladi ono moč in besedo, ki ji gre po njeni sili. Številke jasno govorilo, da je vloga, ki jo zahteva g. Davidovič za demokracijo vodilna vloga. (Burno odobravanje in pritrjevanje.) Vsi dogodki zadnjih dni nam jasno kažejo, da se bliža kriza današnjega reakcijonarnega režima in klerikalna večnost tokrat niti tako dolgo ne bo trajala, kakor letos spomladi. (Živahna ve-sek>st. S ceste se čuje divje kričanje. Po dvorani se raznese vest, da so prišli klerikalci motit shod in demonstrirat. Nastane razburjenje, čaiejo se glasovi: Pojdimo, da jih predSenemo! Idimo kaznovat nesramne izzivalce! Dr. Kramer: Prijatelji, ne razburjajte sel Saj klerikalci ne demonstrirajo Oni se vračajo z unionskega shoda in kričijo iz strahu pred nedeljskim rezultatom! Burna veselost in vedno znova se ponavljajo ironični klici, ki še dvigajo razpoloženje.)
Or. Kramer zaključuje:
Razpoloženje današnjega zbora je bor« beno, oduševljeno, zmage zavestno. Danes
ni nikogar v Ljubljani, ki bi dvomil, da bomo v nedeljo častno izvojevall svojo tretjo letošnjo zmago. Našim vrstam se bodo pridružili tudi vsi oni naprednjaki, ki so zadnjič iz malodušnosti morda ostali doma. Mi vsi hočemo biti vneti agitatorji, neumorni propovedniki napredne misli, da združimo v nedeljo napredne glasove k mogočnemu podvigu in da popeljemo može našega zaupanja. dr. Puca in njegove tovariše kot poštene, zveste in delovne gospodarje v mestno hišo. (Burno pritrjevanje.) Občina in njen poslanec spadata skupaj, Ljubljana bo to v nedeljo sijajno dokazali. Ljubljana bo v nedeljo utrdila svojo nerazrešljivo zvezo z napredno, socijalno in nacijonalno demokracijo Jugoslavije, pokazala sc- bo vredna svojega imena slovenske in jugoslovenske prestolice!
Besede posl. Kramerja so sprejeli zborovala' s frenetičnim odobravanjem ter so koračno priredili kandidatom Naprednega, bloka ponovne viharne ovacije.
Klerikalno izzivanje pred Kazino
Po shodu SLS v Unionu so šli klerikalci v Zvezdo, da bi motili napredno zborovanje. — Z noži in palicami nad mirne pasante
Po snočnem klerikalnem shodu v Unionu )e večja gruča klerikalnih agitatorjev, med katerimi so se nahajali oči vidno močno napiti mdfviduji, odšla pred Kazino, v kateri •e je vršilo zborovanje Naprednega bloka. Pridružili so se jim tudi nekateri gosti »katoliškega kevdra* na Kongresnem trgu. V temi kostanjev Zvezde so pričeli kričati, da bi motili zborovanje Naprednega bloka. Mirne pasante, ki so bili v bližini ter so pričeli protestirati proti klerikalnemu izzivanju, so začeli nekateri izmed njih preklinjajo In pridušajoč se surovo psovati ter Jim groziti s palicami. Na kričanje je prišlo iz Kozine tudi nekaj zborovalcev, ki so odgovarjali na izzivanja s klici: »Dol s Korošcem!«
Ti klici so tako razburili klerikalne izzi-vače, da so pričeli vsevprek napadati posamezne naprednjake, ki so prihajali iz Kazine. Začelo se je prerivanje, protestiranje gostov, ki so sedeli pred kavarno Zvezdo ter se zgražali nad klerikalno podivjanostjo, padale so tudi že klofute. Bati se je bilo splošnega pretepai a v tem je bil zaključen napredni shod, pa so si klerikalci premislili in se hitro umaknili.
Videti je bilo tudi precej smešnih prizorov. Tako sta se n. pr. dva klerikalca, ki se pod vplivom alkohola v senci kostanjev nista spoznala, spopadla sama med seboj in tovariš je udaril tovariša s pestjo tako močno po glavi, da je kar omahnil na tla. Ko se je pobral od tal, se le prijel za glavo, se pridušil in zaklical: »Prekleti demokratje!« Ta vzklik je njegovega somišljenika tako presenetil, da je skočil k njemu ter ga pričel objemati in poljubljati. Oba sta nato naprej solidarno vzklikala <fr. Korošcu.
-Si-
Med klerikalnimi izzivači je bilo nekaj tipov, katerim se je poznalo, da so bili najeti in s p'."sčo podkupljeni. Posebno se je odlikoval med njimi posestnik LožaT iz Krakovega, brat znanega gostilničarja Lo-žarja. Zastopana je bila častno tudi idealna klerikaL akad. mladina s svojim vodjo, akademikom Novakom, ki je zadnjič pri skupščinskih volitvah v Trnovem znašel klerikalno »šprenglo«.
Za klerikalno surovostjo je nad vse značilno, da je eden izmed teh žalostnih junakov ranil z udarcem nekega naprednega zborovalca na roki. Po izvršenem činu je sramotno pobegnil in ga žal ni bilo mogoče izslediti. Zadevo ima v rokah policija.
Zborovalce, ki so odhajali s shoda v Kazini, sta klerikalno izzivanje in surovost tako ogorčila, da je večja skupina odšla med burnim vzklikanjem napredni Ljubljani pred hotel Union. Tu se je žal pripetilo, da je nekdo iz kavarne Union grozil demokratom z revolverjem, drugi so pa Izza vrat unionske kleti vihteli paUce. To je bilo povod, da je prišlo pred Unionom do demonstracij proti klerikalcem in njihovemu izzivanju.
Končno je prihitela policija, katera je bila očividno obveščena, da se klerikalci nameravajo pretepavati ter je bila zato v Pripravljenosti. Policija je potisnila naprednjake nazaj proti Zvezdi, pri čemer pa so občutili moč pendreka povsem nedolžni pasanti, ki so slučajno zašli v gnječo.
Prepričani smo, da bo na sinočno klerikalno izzivanje napredna Ljubljana v nedeljo odgovorila tako. da bodo klerikalci spoznali, kako pogrešna je taktika, ki jo določa obup.
it
Klerikalni shod v »Unionu
SnočI se je vršil v dvorani hotela Union shod klerikalne stranke, ki se ga je udeležilo kakih 800 ljudi, med njimi tudi precej žensk. Predsedoval mu je dr. Jerič, ki je uvodoma sporočil, da nosilec klerikalne kandidatne liste, minister dr. Gosar, ni mogel priti na shod (aha!), ker je zadržan po »važni ministrski seji«.
Ko se je pojavil na odru dr. Korošec, ga je ženski svet po običajni ljubi navadi pozdravil z nageljčki. Dr. Korošec je govor čital ter je uvodoma naznanil, da se bo 2. oktobra vrnila Ljubljani zopet avtonomija, ki so jo sedaj leto dni zadrževali klerikalci ter deloma z omejitvijo njene finančne samostojnosti ubili. Kot glavni greh je pripisal samostojnim demokratom, da so povzročili razdelitev Slovenije na dve oblasti in tako — reducirali Ljubljano od središča Slovenije na pokrajinsko mesto. Seveda se SLS zaveda važnosti kulturnih in gospodarskih vprašanj (redukcije srednjih šol!), demokratska stranka pa po svojih novo izvoljenih poslancih kupiči samo laži in še ni pokazala nobenega pozitivnega koraka. SDS gre v Ljubljani pri občinskih volitvah samo za Mestno hranilnico, da bi jo spravili na rob propada. SDS ni še ničesar naredila za Ljubljano. Kar so hoteli bivši gerenti delati, so prevzeli iz načrtov nekdanje Zveze delovnega ljudstva, spravljali pa so na magistrat samo svojo žlahto (Pirčev brat!) in politične priganjače. Dr. Puc je dobil od Mestne hranilnice, oziroma Slovenske banke izplačan velik, horen-den ekspenzar nad 400.000 Din in sicer v zadnjem času, ko je moral pobrati na magistratu svoja šila in kopita. Mestno hranilnico hočejo dobiti demokrati samo za to. da bi rešili z njeno pomočjo svoia podjetja, ki jim preti propast.
V takem tonu se je razvijal ves govor dr. Korošca. Končno je vabil vse stanove v SLS, uradnikom pa je zapretil, da bo SLS korigirala (!!) napram njim svoje dobrohotno (?) stališče, ako se ji ne bodo vdali! Seveda je na koncu dr. Korošec slovesno proglasil, da je SDS zapisana politični smrti.
Med dr. Koroščevim govorom je nekdo napravil na koncu dvorane medklic, klerikalni agitatorji pa so navalili nanj s pestmi In palicami ter ga ranili na zapestja, da )e močno krvavel.
DrugI govornik prof. Jarc je dokazoval, da se je treba gg. Pircu in Pustu zahvaliti (Klic z galerije: OJejl), ako sta deloma popravila krivice, ki jih je storil bivši ge-rentski svet
Končno je govoril še urednik Terseglav, ki je na izjavo prof. Jarca, da s SDS ni mogoče sodelovati, izjavil, da velja to samo za bflžnjo dobo, v ostalem pa Je mišljenja, da samo gore ne pridejo skopaj,
ljudje pa vedno. Demokratom bi se končno odpustili vsi grehi, ampak tega, da so ubili avtonomijo Ljubljane, se iim nikdar ne more odpustiti. (Glej čl. 83 fin. zakona za I. 1927-28!)
Po govoru Fr. Terseglava je dr. Jerič na kratko zaključil shod s pozivom, naj ljubljanski volilci popravijo sramoto, ki so jo 11. septembra storili dr. Korošcu. Zbo-rovalci so zaman pričakovali, da se oglasita gg. Pust in Pire in sporočita o delu sedanjega kleroradikalnega režima na ljubljanskem magistratu ... Beg g. Gosarja pred unionskim shodom je napravil silno mučen vtis.
Nosilec klerikalne liste beži pred ljubljanskimi volilci
Gospod dr. Gosar je sicer samo navidezni nosilec liste SLS za ljubljanske občinske volitve, da maskira prava predstavnika klerikalne komunalne politike gg. Pirca in Pusta, a že to navidezno nosilstvo mu nalaga dolžnosti, ki bi se jim ne smel izogniti Gospod Gosar se je pač udeležil banketov v Zagrebu, oziroma Klenovniku, kjer so te dni otvarjali sanatorjj Bolniške zavarovalnice, ni pa imel časa in ne poguma, da bi stopil pred volilce, ki naj ga v Ljubljani v nedeljo volijo. Plakati so sicer napovedovali, da bo na sinočnjem klerikalnem shodu v Unionu govoril tudi dr. Gosar, a ta se je očividno bal ne-všečnih vprašanj, na katere ne bi bilo lahko odgovarjati, zlasti kočljivih vprašanj o stanovanjskem zakonu, o katerem se tako trdovratno izogiba vsaki izjavi.
Bal pa se je tudi drugače sodbe ljubljanskega prebivalstva. Kako naj bi stopil pred one delavce, katerim je na novo naprtil ročni davek, zlasti pred mestne, tobačne in železniške? Gosar-jev ročni davek se je začel že odtegovati.
Posebne zasluge si je stekel g. Gosar tudi za privatne nameščence, ki jih je osrečil z novim, povišanim davkom na njihove prejemke. Delavci in privatni nameščenci pa tvorijo velik del ljubljanskih volilcev. Zato se jim g. Gosar ni pokazil, čeprav zahteva od njih, naj v nedeljo volijo listo, ki ji je posodil svoje ime . . .
Fašizem in cerkev
Rim, 30. septembra, d Ob priliki zaJdju& ka 7001etnice svetega	namerava
vlada vrnit." frančiškanskemu redu znamo niti samostan Sv. Frančiška v Assisiju, ki je bil 1. 1866. zaplenjen. Mussolmi hoče s to gesto ponovno dokazati katoliški cerkvi svoje prijateljstvo. Izročitev samostana M bo izvršila z velikimi slovesnostmi.
Gostilničarjem!
je gotovo še v dobrem spominu, ko je Ložar na protestnem sestanku pri Kavčiču na Prulah bahato izjavljal, da sta on in Pire že vse ukrenila, da za stare zaloge ne bo potreba plačevati povišane užrtnine po 50 p pri litru. A par dni po tem je magistrat že začel od gostilničarjev iztirjevati ta povišek. In danes pa že groze magistratni organi z ekse-kucijo, ako gostilničarji ne plačajo takoj te povišice, ki znaša pri večini gostilničarjev po več tisoč dinarjev. Kje naj jih vzamejo, ko so cene vinu po gostilnah ostale neizpremenjene in tudi ne kaže cen dvigati, ko je konzum že itak padel na minimum. Gg. Ložar in Pire, kje sta ostala s svojo obljubo? Na magistratu morajo biti blagajne res prazne, ker izterja vajo s takimi grožnjami denar baš pred prvim oktobrom, ko je treba plačati mestne uslužbence.
Demokratski mladini!
Tvojemu aktivnemu sodelovanju v volilni borbi gre velika zasluga, da je bilo 11. septembra izročeno zastopstvo ljubljanskega prebivalstva naprednemu poslancu dr. Kramerju.
Za nedeljo si pozvana zopet na bra nik za pravice in koristi naše bele Ljubljane. Uverjeni smo, da se vsi člani jugoslovenske demokratske mladine zavedajo važnosti nedeljskih volitev. Dolžnost vsakega omladinca je, da ramo ob rami s soborci stori vse, da bo v nedeljo ponovno izvoljen napreden občinski svet in da bodo s tem dobili naši nasprotniki tudi zaslužen odgovor za svoje klevete.
V Ljubljani, 30. septembra 1927.
Za osrednji izvršni odbor ZDM: v odsotnosti predsednika podpredsednik E. Paškulin 1. r. prvi tajnik: K. Franz I. r.
Izjava
Podpisano mestno knjigovodstvo izjavlja, da ni nikdar izplačalo šolskemu nadzorniku g. Andreju Rapetu kakršnekoli osebne podpore. Znesek 2700 Din. izplačan dne 4. februarja 1925., je bila podpora za šolske potrebščine.
Mestno knjigovodstvo.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1927.
Gorenjo Izjavo priobčujemo z ozirom na to, da je včerajšnji «Slovenec» zapisal, da je bil šolskemu nadzorniku gospodu Andreju Rapetu pod gerentskim sosvetom izplačan znesek 2000 Din kot «podpora» mestne občine ljubljanske. Da nadzornik g. Andrej Rape ni prejel nobene podpore zase, marveč, da je prejel znesek 2700 Din v šolske sVrhe kot šolski nadzornik, ni razvidno le iz gorenje izjave, marveč tudi iz pobotnice. Kljub temu se je našel lopov, ki je razglasil v včerajšnjem »Slovencu«, da je g. Rape prejel ta znesek kakor nekako osebno podporo. Mož računa, da morda le kdo verjame in da se stvar do nedelje ne more dovolj pojasniti. To je pristna «katoliška» morala, kakor jo vzgaja polHikujoča duhovščina, ki ji namen posvečuje sredstva. Kdo je fal-zificiral podatke iz uradnih aktov? Kdo ima dostop do aktov? In taki lopovi hd radi bili še župani v Ljubljani!
Za ljubljansko javnost pa je ta slučaj zopet nov klasičen primer, kako ostudnih sredstev se poslužujejo klerikalci v boju proti napredni in pošteni Ljubljani. Lažnivi letaki g. Gabrovška, drzno norčevanje dr. Korošca iz redukcij gimnazij. lopovsko blatenje naših javnih delavcev — vse to je niz klerikalnih volilnih bomb. Gotovo jih prinesejo jutri še kaj, a Ljubljančani jih sedaj poznajo že dovolj in bodo odgovorili na nje v nedeljo s kroglicami v tretjo skrinjico!
Dr. Korošec med pretepači na ljubljanskem Gradu
Kakor se nam poroča, se je predvčerajšnji dr. Koroščev shod na ljubljanskem Gradu vršil v znamenju prete-paštva, ki so ga uprizorili klerikalni agitatorji. katere je pripeljal dr. Korošec s seboj na Grad. Ko je padel prvi medklic v obliki vprašanja, kaj je z milijoni klerikalnega velekapitala, so planili
klerikalni pretepači na svoje protivni-ke. Enega so vlekli cedo k dr. Koroicu, ki ga je lastnoročno tresel la suval sem
in tja. Nato so ga zagrabfii Se njegovi pomagači ter ga valjali po grajskih posteljah. Ta žrtev klerikalnega pretepa« štva je bfl neki delavec. Da nI prišlo do splošnega pretepa, se dr. Korošec lahko zahvali navzočim ženskam in otrokom.
kj so začeli kričati in jokati. Ko se je direndaj polegel, je dr Korošec povedal. da bo na koncu govora odgovarjal na vsa stavljena vprašanja, ko je pa končal, jo je z avtomobilom nagloma odpihal v mesto. Splošna sodba o dr. Koroščevem govoru je bila, da bi si ga voditelj SLS lahko prihranil za Lim-barsko goro.
Klerikalna klika na magistratu se pripravlja na odhod
Dirindaj na mestnem magistratu. — Cela vrsta namestitvenih
dekretov za klerikalce. — Volilne bombe g. vladnega komisarja
Mestnega pogrebnega zavoda, kar naj bi bila nekaka volilna bomba za zadnji dan volitev. Na magistratu so se uslužbenci nad tem razglasom prav izvrstno zabavali, ker so ga tolmačili tako, da je današnja magistratna klika mislila najbolj na svoj pogreb, ki jo čaka v nedeljo.
Tudi mestna elektrarna je dobila predvčerajšnjem nalog, naj izdela brez odloga novo znižano tarifo za električni tok. Nova tarifa bo bržčas razglašena še danes ker upa klika, da si bo ž njo vsaj malo popravila svoj ugled.
Na drugi strani se pa komentira znižanje pogrebnih in električnh tarif tudi na ta način, da hoče klika pred svojim odhodom z magistrata na ta način odvzeti bodočemu občinskemu svetu v proračunu predvidena finančna sredstva ter spraviti v zadrego večino občinskega sveta, ki ne bo klerikalna.
Naj bo kakor hoče, dejstvo je, da se je zadnja dva dni na mestnem magistratu klika pripravljala na odhod, kar dokazuje, da tudi že sama računa s tem, da bo v nedeljo konec klerikalnega režima v mestni občini.
Včeraj je bilo na magistratu videti, da se kleroravniharjanska klika pripravlja na odhod.
Sreča za mestno občino je, da so mestne blagajne baš sedaj prazne; kajti sicer bi klika razmetala med volilce tudi milijone, če bi jih imela. Zato so pa včeraj tembolj ves dan peli pisalni stroji. da so napisali številne nove dekrete za namestitev nepotrebnih mestnih uslužbencev. Samo za mestno plinarno je bilo izstavljenih 10 dekretov za defi-nitivno nastavitev nameščencev.
Razume se, da novi občinski svet te strankarske korupcije ne bo mirno gledal ter da bo vse to, kar je klika zlasti v zadnjem času napravila, podvrgel temeljiti reviziji ter tudi izvršil reparacijo vseh storjenih krivic. Tudi ni dvoma, da bo moral novi občinski svet zahtevati od klike osebno povračilo škode, ki jo je brez potrebe povzročila mestnim financam s svojim paševanjem.
Za g. vladnega komisarja na mestnem magistratu je pa še posebej več kot značilno, kako je on popolnoma slepo orodje gg. Pirca in Pusta. Včeraj je izdal razglas o znižanju tarif za pogrebe
Vezanje dr. Ravniharjeve liste s klerikalno listo
Kakor znano je po zakonu dopustna za občinske volitve vezava dveh ali več kandidatskih list, kar ima eventualno svoj pomen pri razdeljevanju mandatov na preostanke. Ljubljani sta se od vseh 6 kandidatskih list za nedeljske volitve vezali samo klerikalna In dr. Ravnihar-jeva lista, kar najbolj drastično dokazuje, da kdor bo glasoval za dr. Rav-niharja, bo glasoval dejansko za klerikalce, za Pusta in Pirca . . .
Na sinočnjem dr. Koroščevem shodu v Unionu je bilo tudi večje število radikalov, ki očividno uvidevajo, da med dr. Ravniharjem in klerikalci ni nobene razlike več. Oni si pač mislijo, da je boljše glasovati direktno v Pustovo in Pirčevo skrinjico, kakor pa vanjo mdi-rektno preko dr. Ravniharja. Ce se že zapišeš klerikalizmu je pametnejše, da občuješ z gospodarjem sam, kakor pa, da občuješ z gospodarjem posredno po njegovem slugi in priganjaču.
-sss>
Minister dr. Gosar in stanovanjsko vprašanje
Danes napoči rok, ko imajo hišni posestniki v smislu veljavnega stanovanjskega zakona pravico odpovedati stanovanja najemnikom, s katerimi se niso sporazumeli glede najemnine po 1. novembru. Razumljivo je, da tako hišni posestniki, kakor najemniki nestrpno čakajo, kako misli rešiti vlada stanovanjsko vprašanje po 1. novembru. Novinarji so se že ponovno obrnili direktno na ministra za socijalno politiko dr. Gosarja in zahtevali od nJega pojasnila.
Kakor poročajo zagrebški listi, so se novinarji v četrtek ponovno obrnili na ministra za socijalno politiko dr. Gosarja, ko se Je mudil v Zagrebu ob priliki otvoritve sanatorija na Klenovniku. Novinarji so prosili g. ministra, nal jim precizno odgovori, ali bo stanovanjski zakon podaljšan ali ne in kako si zamišlja g. Gosar rešitev tega važnega vprašanja. Kakor vselej doslej, se je g. Gosar tudi tokrat izognil Jasnemu odgovoru, češ da sedanj trenotek ni primeren, da bi se o tem podrobnejše razpravljalo. Naglašal Je le, da Ima vlada
Vezava dr. Ravniharjeve liste, ki jo dr. Ravnihar seveda previdno skriva, pa mora naleteti na odpor in obsodbo onih radikalov, ki se nočejo radi osebe dr. Ravniharja zapisati klerikalizmu, zavedajoč se kaj je klerikalizem in kakšni so njegovi nameni z Ljubljano. Vsak, kdor je pristaš naprednega svetovnega naziranja. vsak kdor noče, da bi v Ljubljani komandirala gg. Pust in Pire. bo. tudi če je formalno radikal, glasoval za Napredni blok ter za 3. (tretjo) listo, katere nosilec je dr. Dinko Puc.
Časi so preresni in opasnost za napredno stvar prevelika, da bi se to pot pri volitvah vsi resnično napredni in narodni ljudje ne našli pri skupnem nastopu, kakor vidimo, da se je na drugi strani združila in zvezala reakcija pod vodstvom gg. Pirca, Pusta in dr. Ravniharja. Naprednjaki pokažimo, da nam je res pri srcu procvit naše lepe napredne Ljubljane!
Čechoslovaci! Krajane, rodaci!
Obdržel jsem dopis, podepsan^ „En Čeho-slovak" , ve kteršm se mnš hrozi vypovšzenim z Jugoslavie, odvžžim-li se činnš učast-niti volebniho hnuti pro „Napredni blok".
Prosim Vžis, draži krajani. abystevšichni bez rozdilu politickšho smySleni v odpovšd na tento neslyohan^, drzy Otok na naše svobodn6 politickš minčni siičastnili se neddlnlch obecnlch voleb
a
hlasovali .NAPREDNI BLOK"
pro kandidatni listina jejimž nositelem jest
zbran £e ves materija! ter da Ima tudi on že točno izdelan načrt. Kakor par dni prej napram beograjskim novinarjem, tako se Je dr. Gosar tudi napram zagrebškim novinarjem ponašal zelo čudno in videlo se mu Je. da so mu vprašanja, tlčoča se stanovanjskega zakona, skrajno neprijetna.
Razumljivo je, da se dr. Gosar kot nosilec klerikalne kandidatne liste v Ljubljani pred 2. oktobrom noče točnejše izjaviti. Prav tako pa je tudi upravičeno ogorčenje, ki ga vzbuja njegovo nepojmljivo postopvije i pri hišnih posestnikih i pri stanovanjskih najemnikih. Danes je vsakomur jasno, da Igrajo pri reševanju stanovanjskega vprašanja pri dr. OosaTju glavno vlogo le ljubljanske občinske volitve. G. dr. Gosar noče pokazati kart, da bi ljubljanski volilci ne spoznali še pravočasno, koga bo g. minister socijalne politike opeharil, ali hišne posestnike, ali stanovanjske najemnike, ali pa kar oboje.
Dr. Dinko Puo,
to Jest
30. /0. 1927.
skrlnka dlslo 3.
Biobard Friea*
Ogorčenje ljubljanskih Rusov
Sboči se je zglasila v naši redakciji de* putacija Rusov, ki so prišli z unionskega shoda. Z velikim ogorčenjem in s tresočim glasom so nam pripovedovali na kak nekva« lificiran način je napadel vse ljubljanske Ruse g. dr. Korošec, ofitajoč jim nekorekt. nost in slabo vzgojo, češ da bi morali biti SLS hvaležni za gostoljubnost v Ljubljani MI smo brate Ruse komaj potolažili. Opo« zorili smo jih, da klerikalci nikdar niso biS prijatelji Rusov, svojega sovraštva proti Ru som niso sooči šele prvič pokarali. BaS klerikalci so tisti, ki so svojčas kot gospodarji v mestni hiši, vrgli Ruse z Gradu ter jih pregnali v barake pred glavnim kolodvo« rom.
Rusi si ne »mejo jemati klerikalne brez« srčnosti in surovosti k srcu, ker v bodo čem občinskem svetu klerikalci itak ne bo« do odločevali. LMsljana je letos že pri dveh volitvah pokarala, da je odločno na* predna iti to bo pokarala tudi v nedeljo. Napredna Ljubljana pa si bo štela v svojo bratsko dolžnost, da nudi ljubljanskim Ru« som drugačno gostoljubje, kakor jim ga je nudila dosedaj lderikalna klika na mestnem magistratu. G. Pa»č ima največ zaslug, da je Jugoslavija sprejela Ruse gostoljubno. Ako bi o tem kdaj odločali klerikalci, bi na« Rusi Jugoslavije ie videK ne, ali pa bi jfti pognali h Jugoslavije, kakor so po. gnali Ruse * ljubljanskega Gradu.
Ko se je pomirjena deputacija v naiem uredništvu poslavljala, nam ie tudi izjavila, da bo vse storila, da bodo Rusi pri teli vo. litvah že v znak protesta proti Ideri! ilni infamtji volili dr. Dinka Puca.
«JUTRO* Št. 232 ra
3
Sotiota 1. X. 1927
Naši kraji in ljudje
Užiski kmetovalci na Gorenjskem
Z najlepšimi vtisi so se dragi gostje včeraj ▼mili v Ljubljano in odidejo danes v Novo mesto.
Izletniki iz Užic so se včeraj vrnili iz Bohinja v Ljubljano. Ogledali so si na Gorenjskem in v Bohinju vse naprave, ki jih kot kmetovalce zanimajo. Na Bledu so posedli tudi cerkvico na Otoku, kjer seveda tudi niso pozabili na »zvon želja«. Vsi po-setniki pravijo, da so imeli pri zvon eni u edino to željo, da bi med Srbi, Hrvati in Slovenci na vsej črti zavladala bratska sloga in ljubav.
Iz Češnjice in Srednje vasi v Bohinju so se napotili na Bohinjsko jezero ter si tu ogledali hotela »Sv. Janez« in »Zlatorog«. Odtod so odšli k slapu Savice, da vidijo, kje izvira reka Sava. Slap Savice je napravil na nje mogočen vtis. Vshičeni so zrli na vodne mase, ki visoko gori vro iz skal im nato padajo v globok tolmun. Z užitkom so srebali kristalno čisto vodo in si končno z njo umili obraz v čustvu, kakor se veren človek umiva z blagoslovljeno vodo.
Včeraj zjutraj so se Užičami vrnili v Ljubljano, kjer so ostali ves dan, da si ogledajo še nekatere zanimivosti in si eventualno tudi še kaj nakupijo. Iz Ljubljane se odpeljejo danes zjutraj v Novo mesto, kjer si ogledajo Kmetijsko šolo na Grmu. Vodja ekskurzije predsednik oblastne skupščine v Užicah g. Smiljanič je včeraj posetil tudi naše uredništvo. Izjavil je, da se vračajo on in njegovi tovariši v domovino z najlepšimi vtisi iz Slovenije in da so nadvse hvaležni svojemu velikemu županu g. dr. Baltiču, ki je dal inicijativo za to poučno potovanje in ekskurzijo tudi sam požrtvovalno vodi.
Ob tej priliki popravljamo naše poročilo o večerji na čast užiškim kmetovalcem, ki se je vršila 24 .t. m. v »Ljubljanskem dvoru« v toliko, da na tem večeru ni zabaval prisotnih z ubranim petjem narodnih in umetnih psemi v tem poročilu omenjeni kvartet, temveč znani kvartet pevcev »Gl. Matice« (gg. Pelan, Pečenko, Završan in Skalar).
Otvoritev delavskega sanatorija na Klenovniku
Klenovnik, (Hrv. Zagorje, 29. sept. K slovesni otvoritvi velikega sanatorija za tuberkulozne, ki ga je po dolgotrajnih pripravah uredil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, so prihiteli z vseh strani države številni zastopniki naših socialnih in gospodarsko-strokovnih organizacij. Nad 60 avtomobilov Je pripeljalo iz Zagreba na približno 100 km oddaljeni Klenovnik člane ravnateljstva in nadzorovalnega odbora Osrednjega zavarovalnega urada ter mnoge vodilne uradnike od centrale in od okrožnih zavarovalnih uradov. Dalje so prispeli v telffti srede in četrtka dopoldne predstavniki vseh delavskih in trgovsko obrtnih zbornic, centralne zveze industrijcev in regionalnih zvez ter iz Rogaške Slatine mnogi zdravniki, ki so se udeležili ondot-nega zdravniškega kongresa. Iz Ljubljane so prišli med drugimi gg. dr. Bohiraec, ravnatelj Okrožnega zavarovalnega urada s podravnateljem dr. Kuhi jem in nekaterimi drugimi predstavniki, generalni tajnik Zbornice TOI dT. Fran Windischer in predsednik Zveze industrijcev inž. ŠuJclje, dr. GoIJa in
Prvič v Ljubljani!
OKO za OKO
Drama izredne lepote in napetosti. Ljubezen — Pohlep po ljubezni in posestvu — Sovraštvo — Maščevanje itd. Krasni naravni posnetki iz Kanade.
V glavni vlogi:
Jack Holt in Billie Dove
Predstave ob 4, pol 6, pol 8, 9.
ELITNE KINO MATICA
Telefon 2124
drugi. Malo pred 11. uro se je pripeljal zastopnik kralja general Radovanovič, nato minister za socijalno politiko dr. Gosar in zagrebški veliki župan dx. B. Stopar, še prej pa nekateri načelniki ministrstev za socijalno politiko in za narodno zdravje ter predstavniki lokalnih oblasti. Pozornost je zbujala prisotnost člana Mednarodnega delovnega urada dr. Živka Topaloviča.
Akt otvoritve novega sanatorija se je Izvršil kmalu po 11. v veliki dvorani. Predsednik Osrednjega urada Marko Bauer Je pozdravil predvsem kraljevega odposlanca, nato pa je očrtal v kratkem govoru pomen
novega velikega sanatorija za tuberkulozne. Kraljev odposlanec general Radovanorvlč je povdarifl, da se kralj živahno zanima za po-vzdigo socijalnega in zdravstvenega nivoja delavcev, minister za sooijaino politiko pa je obljubil nadaljno podporo vlade. Kralju se je poslala brzojavka.
Nato se je vršilo skupno ogledovanje krasno urejenih prostorov, naprav in za-vodovega gospodarstva. Banket z nad 300 gosti je z vrsto napitnic zaključil pomenljivo slavnost. (O ureditvi sanatorija, ki mu ni enakega niti v sosednih državah, bomo priobčili v nedeljo daljše poročilo.)
Zlata poroka ljubljanskega magistratnega
uradnika
Lep in redek jubilej je zlata maša, vendar pa ni tako redka, kakor zlata poroka, ker za njo morata pač dva slaviti petdesetletnico, kar sta skupno stopila pred oltar. Pa tudi ta slučaj se še primeri v dobrih razmerah na deželi, zlata poroka v uradniški rodbini pa je ob sedanjih razmerah javnih uslužbencev skoro neverjetna. Res tudi ob današnjem slavju ne gre za državnega uslužbenca, nego za upokojenega magistratnega uradnika, ki so jim napredni občinski sveti omogočili vsaj znosno eksistenco.
sodil in upravičeno sem mislil, da se hoče neznana mi gospa šaliti z menoj, ko je pritekla po stopnicah in otepala malo močnati predpasnik, češ, da je ravno pri pripravljanju kolačev za ohcet. In smejala se mi je, da so žvenketale šipe v oknih, ko je videla, da ji nečem priznati še zlate, tako se ji je dobro zdelo. In pripovedovala je, da je ostala samo zato tako mladostna, ker je imela vedno moža rada in se je vse življenje rada smejala in pa plesala. Plesati še ni nehala in se bo tudi nocoj na svoji zlati
Gospod Jernej Bol t ar, upokojeni magi-strafcni pisarni&i ravnatelj, in njegova soproga, gospa Marija, sta res še kljub svojim letom še tako trden in čvrst par, da bi jima mikdo ne prisodil tako častitljivega juil bile j a. Nltodo ne bi mislil, da ima simpatični jubilant že skoro 77 let na mladenSko ravnem hibtn in da je ceSh 55 let prebil v pisarni.
Ob novem letu 1869. je v Radovljici rojeni Jernej Boltar stopil pri tamkajšnji sod-niji v državno službo in bil čez 3 in po leta premeščen v Novo mesto, odtod pa že čez 3 mesece k sodišču v Postajno, kjer ie služboval skoro 11 let, dokler ga ni župan Gra-selli kot zavednega Slovenca 1. 1884. pozval na tedaj še skoro popolnoma nemšku-taTski magistrat v LJubljano ter mu kot zanesljivemu in marljivemu uradniku izročil ekshibitni protokol. In tega je vodil z največjo natančnostjo čez štiri desetletja, med tem čatom pa fungiral, dokler niso prišli steaoirafi, še kot najhitrejši in najzanesljivejši zapisnikar pri vseh občinskih sejah. Vsi občinski svetovaloi in vsi njegovi kolegi so občudovali njegov spomin, ker je lahko po najkrajših noticah napisal najdaljše govore skoro dobesedno. Samo sedeti je bilo treba večkrat do polnoči in do zore. Pomislite samo na večne seje po potresu 1. 1895.! Zupan dr. Ivan Tavčar mu Je na opetovane prošnje končno vendarle dovolil stopiti v pokoj, pa je v kratkem zopet poslal po svojega zvestega sotrodnika ter ga pregovorili, da je zopet prevzel svoje mesto pisarniškega ravnatelja. Takrat ga Je mestna občina v priznanje njegovih zaslug imenovala za ljubljanskega me£čana in na magistratu še danes s spoštljivostjo izgovarjajo ime Jerneja Boltarja, ki je služboval naid pol stoletja in vso to dolgo dobo ni nikomur skrivil lasu.
Kakor jubilant tako tudi njegova zvesta družica zasluži, da čitatelie vpoznamo z njo, zakaj take zlatoporočenke gotovo še niso videli niti slišali, da bi že kdaj kaka žena ob zlati poroki imela še debele kito poldrugi meter d jlge in niti enega sivega lasu v njih. Komaj srebrno poroko bi ji prl-
ohceti vrtela kakor pred petdesetimi M doma v Postojni pri Petfeovšku s svojim dragim Jeroerčkom.
Takemu simpatičnemu in veselemu paru gotovo vsakdo iz srca čestita in žali še mnogo zlatih dni, da bosta ravno tako vedra še zaplesala in se nasmejala čez deset let na demantni.
Kulturni pregled
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani
Sobota, 1.: ob 20.: «Školjka». Otvoritvena predstava.
Nedelja, 2.: ob 29.: «Školjka». Repriza.
Tenorist Šimenc v Ljubljani. Po dolgem času se je posrečilo pridobiti našega prvega jugoslovenskega tenorja, ki bo zopet očaral naša srca s svojim krasnim glasom. Gosp. Mario Šimenc nastopi v torek, dne 4. t. m. v veliki dvorani hotela <Union>. Umetnik bo izvajal skladbe domačih in tujih svetovnih mojstrov - komponistov. Ker je pričakovati velikega navala pri večerni blagajni, naj si cenj. občinstvo pravočasno reservira vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Rogoz igra Hamleta y Pragi. Prvak igralcev ljubljanske drame gosp. Zvonimir Ro-goz, ki deluje že odkar je slovensko gledališče podržavljeno, na ljubljanskem odru, je prejel iz Prage poziv za gostovanje. V Prago se odpelje te dni in v četrtek, dne 6. septembra, nastopi v Narodnem divadlu, ki je češko gledališče igralske tradicije in selekcije. Igral bo naslovno nlogo Shakespeare-ovega <Hamleta», katerega je postavil pri nas že 44 krat na posornieo. Klasično Shakespeare« to tragedijo bo raitral mmi re-
žiser Hilar, partnerji gosp. Rogoza bodo v glavnih stranskih ulogah najboljši akterji Narodnega divadla. Gosp. Rogoz bo gostoval sedaj prvič v Pragi in bo igral svojo partijo v slovenSSini. Želimo mu vsestranskega uspeha in upamo, da se vrne iz češke prestolnice z zasluženo lavoriko. O gostovanju bomo še naknadno poročali.
Ema Grammatica obišče zopet Dunaj. V polovici letošnjega oktobra pride najboljša sodobna italijanska dramska umetnica Ema Grammatica zopet na Dunaj, kjer bo igrala večje ženske uloge v najboljših D'Annunzije-vih in Nicodemijevih dramah.
<Kulisa». Od 1. septembra izhaja dvakrat v mesecu v Zagrebu (redakcija: Samostanska ulica 9) ilustrirana revija za gledališče, kino, varijetž, šport in družabnost. Tekom kratkega Časa svojega obstoja si je pridobila veliko število prijateljev. Številka, ki izide danes, prinese bogato ilustrirano razpravo o pričetku gledališke sezone v Ljubljani ter zanimiva poročila o filmu in družbi. 1454 Reški list o jugoslovanski grafični umetnosti. Reške »Ultime Notizie« so priobčile 5. septembra v posebni izdaji, ki je posvečena reSki mednarodni umetnostni izdaji, informativen članek o jugoslovenski grafični umetnosti Kot posebno zanimivo delo je reproduclran v tag števi&i lesorez ESra Jostea 4Una<.
Stavka pekovskih pomočnikov v Ljubljani
13. septembra so pekovski pomočniki, organizirani v Zvezi živilskih delavcev, iz» ročili zadrugi pekov in kola&rfkov sporne« nioo, v Kateri so zahtevali sklep kolektivne pogodbe z nekaterimi spremembam i dose« danjega delovnega razmerja. Glavne točke njihovega predloga so: pekovski obrati v Ljubljani, naj se razdele v dve kategoriji: tedenska meada v prvi kategoriji bodi 520 in 420 Din, v dragi kategoriji pa 420 in 380 Din; odpravita naj se nedeljsko in nočno delo ter uvode osemorni delavnik. Za čez« umo d«k> se plača 50 odst, za nedeljsko delo, dovoJJeno le ob fzrednih prilikah (ve» lesejem itd.) pa 100 odlst. doklada. Vsak delavec prejme dnevno 1 kg belega kruha.
Zadruga pekov je na sestanku, ki ga je imela 22. septembra, po daljSem posvetov a« nju odklonila zahteve pomočnikov, sveto« vala pa, naj se uslužbenci posameznih obra« tov glede zboljšanja svojih prejemkov po« menijo direktno s svojimi mojstri. Obe or« ganizaciji sta izmenjali še par pismenih spomenic, ki pa medsebojnega stališča niso zbfižale.
Peki so imeli včeraj novo posvetovanje, na katerem so sklenili, da vztrajajo na »He» pih svojega prvega sestanka. SporoflBi so to pekovskim pomočnikom, ki so hodi soo« či zborovanje v prostorih Delavske zborni« ce v GradSču. Sprejeli so resolucijo, Id prw« testira proti stališču mojstrov in proglaSa 24«urno protestno stavko.
Na intervencijo oblasti so se zastopniki mojstrov in pomočnikov sinoči ob 22.30 še enkrat -brali, vendar pa je tudi ta sestanek ostal brez uspeha. Pekovski pomočniki, ki so čakali na rezultat teh nočnih pogajanj, so nato proglasili takojšnjo stavko za ne« določen čas.
Smrtna nesreča trgovskega vajenca
Ljubljana, 30. septembra.
V prostorih železničarske nabavljalne za» druge ob Cesti na gorenjsko železnico se je danes okrog 9.30 pripetila strahovita ne« sreča s smrtnim izidom, čije žrtev je po« stal 16letni trgovski vajenec Edvard Pod» bevšek, stanujoč na HraniJnični cesti 12.
Vajenec je dopoldne pometal skladišče nad prodajalno. S skladišča vozi v proda« jalno in obratno vsak hip težko železno dvigalo, ki je Edvarda že vedno izredno mikalo. Kadar je le mogel se je sukal okrog njega in so ga tovariši že opetovano opo« zortti na pretečo nevarnost. Kakor že v»8» krat, se Je Podberlsk tudi danes sukal okrog dvigala. Okrog 9.30 je zopet pristopil do njega, baš, ko se je spuščalo v spodnji lokal. Pri tem pa je bil nesrečnež toliko ne« previden, da je prepozno potegnil glavo nazaj in ga je železo strehe z vso silo uda« rilo zadaj na lobanjo ter mu jo direktno od drobilo.
Spodaj stoječi so zapazili nesrečo šele ko je jela po dvigalu curljati kri. Hiteli so bi«o V rfdadSSe in naffi tamkaj mladega,
živahnega, simpatičnega fanta mrtvega. Truplo nesrečnega dečka so na odredbo ko« misije prepeljali okrog 11.15 v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Moško truplo v Malem grabnu
Ljubljana, 30. septembra.
Na viško stražnico je včeraj popoldne prihitel trgovski potnik Josip Tekavc iz Tr« novega in prijavil, da leži v Malem grabnu poleg naselbine «Bonifacije» truplo nežna« nega moškega. Tekavc se je sprehajal po Mestnem logu in je prišedši do vode za Andrettovo tovarno nakrat zapazil v vodi nekaj črnega. Ko je pogledal natančneje je uvidel, da leži v vodi med koreninami trups Io neznanca.
Nadzornik stražnice je sporazumno z žu« panom Petrovčičem takoj odredil, da so truplo dvignili iz vode in spravili na breg. Iz dokumentov, ki jih je imel mrtvec pri sebi, so spoznali v njem 1. 1894. v Smart« nem pri Kamniku rojenega delavca Ivana Pistotnika, stanujočega na Viču št. 85. Na lice mesta je pozneje prišla tudi policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Po« lenšek in nadzornik Močnik. Po zdravni« škem mnenju je moralo truplo ležati v vo« di že kakih 10 dni.
Pokojnikov brat Pavle je izpovedal, da je zadnjič govoril ž njim dne 17. t. m. in mu je ob tej priliki zaupal, da gre na delo nekam na Jesenice.
Enako je izpovedal Pistotnikov znanec Boštjan J. omenivši, da je noč na 18. sep« tembra prespal s Pistotnikom v Belčevi šu« pi. Zatem je Pistotnik neznano kam izginil.
Iz pripovedovanja prič je razvidno, da je bil pokojnik udan pijači, obenem pa je bil precej zadolžen. Gre za nesrečo, ki se mu je pripetila v alkoholiziranem stanju, ni pa tudi izključen samomor. Truplo so po ko« misijskem ogledu prepeljali v viško mrtva« šnioo.
Danes! Premijera! Danes!
Nesreča pri streljanju z možnar jem
Posestnikovemu sinu Tonetu Vrčanu odtrgalo nogo.
Šmartno pri Litiji, 30. septembra
V četrtkovi številki »Jutra« smo poročali, kako so se fantje v Št. Lambertu nad Savo poskušali v streljanju s topičem. Danes se je raanesla vest, da je imelo streljanje polen šaljivega konca tudi usodepolno posledico in da je eden izmed udeležencev jako teflro poikodovan.
SentlamberSkl dogodek pa ni osamljen. V Veliki Gobi, malem gorskem kraju med Polšnikom in Dotami v litijskem srezu, bodo imeli v nedeljo običajno cerkveno žegna-nje. Domači fantje so se že začeli pripravljati za čim lepšo proslavitev velikega praznika. Seveda ni smelo biti brez streljanja. Staknili so nekje star možnar, preizkusiti so ga pa hoteli še pred nedeljo. Nasuli so ga s smodnikom, vžgali, a smodnik se ni vnel. Tedaj pa je hotel odkriti nedostatek 241etni Vrčanov Tone iz Velike Gobe. Stopil je bM2e, a v tistem trenotku se je zakadilo, nastal je strašen pok in Tone je obležal na tleh. Ponesrečencu so priskočili na pomoč tovariši in mu nudili prvo pomoč. Strel je vrgel Tonetu del možnarja v nogo In mu jo Je v spodnjem delu nad stopalom skoraj popolnoma odtrgal; drži se le še na malem koščku kože.
Razume se, da so s preizkusnim streljanjem takoj prenehali, težko poškodovanega fanta pa so odpeljali v lečenje k litijskemu zdravniku dr. Premrovu.
Navedeni dogodek bodi pristojnim oblastem opozorilo, naj vsak prestopek nepotrebnega in neprevidnega ravnanja s strelnim orožjem najostreje kaznujejo. Žalostni dogodki sami silijo k brezobzirnemu postopanju napram tiepremišljencem. Nadejati se je, da jih bodo edino občutne kazni odvrnile od sličnih zabav. Pametne in pou£ne besede nalete, kakor je razvidno, le na gluha ušesa.
Porota
Maribor, 90. septembra.
Detomorilka s Pohorja
Ana Ozvaldova je služila pri ftt. Janžu na Pohorju, kjer so je L 1926 spoznala z nekim fantom. Znanje je še isti dan zapustilo sledove. Meseca julija letos je Ozvaldova na-enkral »pustila svoje delo, ker so jo prijele porodne bolečine. Odšla je v koruzo, kjer je porodila fantka Dete je prijela za roko in telesce z vso silo zagnala v zrak. Nalo je nezakonska mat; vstala in odšla domov, ne da bi doma karkoli povedala. Njena gospodinja pa je opazila, da je Ozvaldova krvavela. Obdolženka ji je rekla, da bo že prešlo. Gospodinji pa se je zdelo to sumljivo in je zato šla drugi dan gledat v koruzo, če bi tam kaj našla. Pod fižolom je gospodinja res našla skritega — mrtvega novorojenčka. Javila je to orožnikom, katerim je obdolženka tudi takoj priznala, da se je hotela iznebiti otroka in radi tega šla v koruzo ter tam otroka po porodu ubila.
Sodna zdravnika sta ugotovila, da je otrok po porodu živel in umrl vsled izkrvavljenja v moigane. Na glavi je imel za pest veliko bulo, kost na ozadju glave pa je bila vdol-bena. Jasno je torej da je otrok dobil te poškodbe pri padcu in j« radi tega tudi umrl.
Porotniki so potrdili stavljeno vprašanje radi hudodelstva umora in senat je obsodil Ano Osvaldovo na 3 leta težke ječe.
Z nožem v trebuh
Na obtožni klopi sedi Ivan Polajžar, hlapec v Rušah, star komaj 26 let, ki pa kaže v življenju prav posebno surovost. Meseca julija t. L je služil v Bedeni pri Rušah skupno s starim in gluhim hlapcem Ivanom Peršo-nom. Delala sta rezanco za živino. Peršon j« rekel Polharju, naj mu gre paaagat.
„KNEZ ČRNIH GORA"
Pustolovni doživljaji plemenitega kneza.
Razkošno opremljen
HARRYEV HAREM
Film je posnet v naši Dalmaciji! Nepopisno lepi posnetki Dubrovnika Boke Kotorske in Črne gore. Sodelujejo Vivian Gibson, Louis Lerch.
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9«
Pri vseh predstavah orkester!
Telefon 2730 Kino «DVOR».
Obdolženi Polajžar pa se je surovo zadri nazaj: >čakaj frdamani ded, da se najem.c
Peršon je mirno odvrnil: »Dobro, le najej se. c
Polajžar pa še potem ni šel pomagat, ampak si je prižgal cigareto in jo pušil razko-račen sredi dvorišča. Ko ga je Peršon zopet klical na delo, mu je obtoženi Polajžar kazal osle. Ko ga je Peršon vprašal, zakaj mu kaže osle, je Polajžar kratkomalo potegnil nož, se zakadil proti Peršonu in ga sunil z nožem v trebuh in po glavi. Peršon se je ranjen zgrudil. Polajžar pa ga je še enkrat zgrabil, nakar je priletela priča Marija Gradišnik in pahnila Polajžarja proč. Obtoženi se je nato še obregnil proti priči, da frdamani ded itak ni za drugo, kakor ,za ubiti«.
Po vseh štirih se je ranjeni Peršon priplazil proti kupu smrekovega d račja, kjer je obležal. Obtoženec pa je še pristopil k nja-mu, ga sunil z nogo in se zadri: »Frdamani ded, ali še ne boš vstal?« Ko se težko ranjeni Peršon ni mogel vzdigniti, je pograbil Polajžar na tleh ležečo lato in treščil z njo ranjenega Peršona z vso močjo po hrbtu.
Ranjenega Peršona so prepeljali v bolnico, kjer je še istega ane umrl radi krvavitve v trebušni votlini.
Obdolženi se je najprej zagovarjal s silo-branom češ da ga je hotel umrli Peršon napasti z vilami. Potem je Polajžar zagovor zopet spremenil in rekel, da je Peršon nameraval iti po vile in ga je on zabodel le zato, da prepreči napad z vilami. Izkazalo pa se je, da je imel obdolženi na umrlega veliko jezo, katero si je olajšal nad njim s surovim napadom.
Porotniki so soglasno potrdili, da je Ivan Polajžar kriv hudodelstva uboja Ivana Peršona in je bil obsojen na 3 leta težke ječe.
Poneverba na ptujskem magistratu
Mihael Menoni, ki sedi danes pred poroto na obtožni klopi, je bil že več let v službi mestnega magistrata v Ptuju. Obtožen je uradne poneverbe, ker si je v času od 15. maja 1922 do 11. junija 1927 kot blagajnik mestne občine pridržal in prilastil v javnem uradu zaupane zneske v skupni vsoti 266.333 11 in 59 para, in zakrivil s tem hudodelstvo uradne poneverbe.
Ptujski župan je dal vsako leto redno sestaviti bilanco, ki je bila tudi odobrena. M->d letom pa so se vršile večkrat nenapovedane revizije blagajne po občinski odbornikih, ki so našli vedno vse v redu, saj je bilo v blagajni vedno toliko denarja, kakor ga je bilo izkazanega pod črto v blagajniški knjigi. Meseca junija 1927 pa so začeli ljudje govoriti, da obtoženi uradnik Mihael Menoni kljub svoji nepreveliki' mesečni plači jako dobro živi. Nastal je sum, da v mestni blagajni ni vse v redu. Mestni župan je radi tega odredil revizijo blagajne po strokovnjaku Ivanu Kasperju, ravnatelju Mestne hranilnice. Ta je res po reviziji, dne 21. junija 1927 ugotovil primanjkljaj v znesku 266.333 Din 59 p, ki je nastal tekom obdolženčevega službovanja pri mestni blagajni.
Obtožena očitano poneverbo priznava in se izgovarja z boleznijo v rodbini. V začetku si je prilaščal po 1000 do 2000 Din na mesec, pozneje pa kar po 4000 do 5000 Din. Poneverbo je kril na ta način, da dohodkov ::i takoj vknjižil, izdatke pa za cele mesece nazaj. Obdolženi je imel v času 1. 1919-20 kavarno v Strnišču, katero je likvidiral z dolgom nekaj nad 10.000 Din, ki ga je tudi začel odplačevati v Ptuju s poneverbami v mestni blagajni.
Kakor znano, so ptujski klerikalci poneverbo prav grdo izrabili v demagogijo s tem, da so se zvezali s ptujskimi Nemci in izrekli v občinskem svetu županu nezaupnico radi dozdevnega nezadostnega nadzorovanja Me-nonija, med tem ko je imel mariborski klerikalni župan istočasno ravno takšno smolo s svojim uradnikom Biščakom.
Menonija so porotniki spoznali krivim hudodelstva uradne poneverbe in ga je sodni senat obsodil na 3 leta težke ječe in povračilo poneverjenega zneska ptujski mestni cMil'
Domače vesti
*	Angleška eskadra v splitski tokL V splitsko loko ao dospele angleške ladje >WMscb« s posadko 135 mož, >Wren« s 105. >Worchester< to»Whlteball« imata 135 mož posadke. Na nosaču avionov »Eagleju« je 50 letal, JU so sodelovala na tekmi za Scteeklerjev pokal v Benetkah. Med temi je tod letalo »Napler«, ki je odneslo zmago ta postavilo hitrostni rekord 532 km na uro. Eskadra ostane v Splitu 12 dni.
*	UžlftJ kmetovalci za spomenik avija-tikn Rusjana. Q. Milan Smiljanič, predsednik oblastne skupščine v Užicah, je nabral med srbskimi »eljaii Iz Užlc, ki te dni bivajo v Sloveniji, 500 Din za spomenik ponesrečenemu slovenskemu avijatflru Edvar-d-^ Rusjanu.
*	Otvoritev brzojava ta telefona pri yoSti Sv. MBclavž pri Ormožu. Dne 24. septembra t. 1. je bila pri poŠti Sv. Miklavž pri Ormožu otvorjena brzojavna In telefonska služba.
*	Nova železniška tarifa In turistika. Kakor je znano, je v železniškem ministrstvu v delu nova železniška tarifa. Da se sprej-mo v novo tarifo tudi usodnosti za turiste, se je Zveza naših planinskih društev že meseca Julija obrnila s posebno vlogo na merodajno mesto. Ta korak je imel, ako tudi ne popoln, pa vsaj delen uspeh. V tarifo je bila namreč sprejeta ta-le določba: člani planinskih društev uživajo pri vožnji po železnici na daljavo 50 do 100 km 50% popust, ako potujejo v skupini najmanj 10 oseb. Isto usodnost uživajo tudi pri vožnji nad 100 km, toda samo, ako potujejo v skupini najmanj 15 oseb. Vsi se morajo izkazati z društvenimi legitimacijami.
*	Zatvoritev planinskih koč. SPD naznanja, da sta že obe koči na Golici zatvor-jeni. Spodnja koča na Golici bo do nadalj-nega ob sobotah in nedeljah za silo oskrbovana. V ponedeljek 3. oktobra se zatvori Aljažev dom v Vratih. Otvorjena in oskrbovana je še Malnerjeva koča. Koča v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu ostanejo celo zimo odprte in oskrbovane.
*	Prepovedane inozemske novine. Notranje ministrstvo je prepovedalo razpošiljanje nemškega dnevnika »VViener Nachrichten«, ki izhaja na Dunaju, ter lista »Makedonija*, ki izhaja v Solunu v grškem jeziku. Istočasno pa je zopet dovolilo poštni debit listu »Berliner Lokal Anzeiger«, ki je s tem zopet dovoljen v naši državi.
*	Služba občinskega sluge pri občinskem uradu v Cerknici je že oddana. Županstvo Cerknica, dne 30. septembra 1927. 1452
*	Smrtna kosa. V Rudečem bregu je umrl g. Ernest S a b a t h y, prvi občinski svetovalec in član krajnega šolskega odbora. Bil je ugleden mož, poštenjak, splošno priljubljen. — V Vrhniki pri Loža je zadela bridka izguba ugiedno rodbino Šega: umrla je hčerka Vladimira, dijakinja trgovske šole. Pogreo bo danes ob 16. Pokojnina blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Priporočamo
moško in damsko konfekcijo tvrdke
GRIČAR & MEJAČ Šelenburgova ulica št. 3
10046 a
*	Zavoj komunističnih spisov na beograjskem kolodvoru. Te dni je uradnik garderobe na beograjskem kolodvoru javil policiji, da se nahaja v garderobi že tri dni zavoj, za katerega se nikdo ne zmeni. Komisar železniške policije je zavoj odprl in z zavoju našel rdeče lepake s hujskajočo vsebino. Poleg lepakov se je nahajala v zavoju tudi neka knjiga za komunistično propagando. Policijski komisar je dal spise zopet zaviti in položiti zavoj na najdeno mesto. Toda past je bila zaman, kajti oseba, ki ji je bil zavoj namenjen, je gotovo dobro vohala, kje je opasnost. Sprevodnik vlaka, s katerim se ie zavoj pripeljal, trdi, da je zavoj vrgla v poštni voz neka oseba na kolodvoru v Celja in to v trenutku, ko je vlak ravno odhajal. Beograjska policija vrši energično preiskavo, da izsledi avtorja in prenašalca komunističnih spisov.
Z blagom in ceno
bodete zadovoljni ako si nabavite voln. pletenine, perilo, rokavice, nogavice, kravate, damske torbice i. t. d.
pri P. Šterk nasl.;
Miloš Korničnik-u
LJUBLJANA, Stari trg it 18.
*	Aretacija nevarnega vlomilca. Zagrebška policija je aretirala nevarnega in mne-gostranskega vlomilca in tata, Antona Van-čeka. Mož je doma v Zabljaku pri Mariboru, po poklicu pa je mizarski pomočnik. V zadnjem času je izvršil petnajst vlomov In tatvin. Vlomil je v stanovanje Inženjerja Aieksandra Kamenskija na Trešnjevki, naio v vito tvonričarja BBHeja in mu pokradel predmetov v vrednosti 18.000 dinarjev. Skupno je v Zagrebu okradel kakih dvajset strank. Pri zasliševanju je prizna!, ča živi že šest tednov od vlomov in kraje. Pri njem so našli razlKne ukradene predmete. Mož je že staT znanec sodišča, a tokm ga bodo pridržali za daljšo dobo.
*	Velika škoda v Bački in Hanattu Skoda, ki jo je povzročil orkan v Bački, je mnogo večja kakor se je prvotno mislilo. Ciklon Je zairteval tudi Človeške žrtve. Naj-
več so trpeli kraji v novosadskem srezu, v Teraerinu in Bačkem jarku. V Bačkem jarku so vse hiše ali zrušene aii poškodovane. Vsi kozolci so razdejani, mnogo goved in svinj je poginilo. Med Temerinom in BafikJm jarkom je vihar ruval drevesa s koreninami vred. Tudi v Banatu je orkan besnel silovito. V Velikem Bečkereku Je ubilo nekega mladeniča. V SrpskJm Elimiru se je zrušil neki hlev ln pokopal nekega seljaka, nadalje je v tem kraju poginilo tudi 70 svinj, nekaj konj In govedi. Neki voz je vihar vrgel 200 metrov daleč. Vreme je v Bački in Banatu še vedno spremenljivo.
ITO — zobna pasta najboljša!
+ Pri bolečinah hemeroidov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti nam prinaša raba prirodne grenčice »Franc-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz- Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
* Angleški kamgarnl In razne vrste moškega sukna za obleke dobite po konkurenčnih cenah pri tvrdki FRANC PAVLIN, Ljubljana, Gradišče 3.	199-11
Iz Ljubljane
u— Pozor, napredni volilclj G. Širnno-vec razpošilja nekako okrožnico članom demokratske mladinske organizacije, naj volijo listo g. Gregoriča. G. šimnovec nima nobene pravice pozivati se na katerokoli organizacijo in je njegova kandidatura povsem zasebna njegova zadeva. Napredni glasovi se v nedeljo ne smejo cepiti! Disciplina je prva dolžnost. Brez nje ni mogoč uspeh in kdor se proti njej ogre-ši, dela za SLS.
u— Sodjalno čustvovanje klerikalcev. Iz krogov mestnih užitninskih uslužbencev smo prejeli: Znano je, da so klerikalci glede na socijalna vprašanja zelo veliki v besedah, da mnogo obljubljajo, da radi govore o socijalni pravičnosti, posebno pa o ljubezni do bližnjega. Kadar pa je treba to ljubezen pokazati v dejanjih, postanejo nemi in gluhi, spomin jim izgine iz možganov in pozabijo na vse, kar so kdaj oblju-bovali. Mestni užitninski uslužbenci, med katerimi so klerikalci zadnja leta zelo na debelo sleparili in varali s praznimi obljubami, so dobivali doslej letni pavšal 300 dinarjev za čevlje. Ta pavšal so pod bivšim gerentskim svetom prejemali povsem v redu. Kakor hitro pa je prišel vladni komisar na magistratu, ga je znižal za 50 dinarjev. Pavšal za čevlje bi morali uslužbenci mestnega užitninskega urada dobiti izplačanega že s 1. septembrom, danes pa smo že 1. oktobra, pa še niso prejeli borih 250 Din. Ali so morebiti mestne blagajne že tako izpraznjene, da niti par tisočakov ne more več izplačati vladni komisar mestnim uslužbencem v pravem času? Ali pa se je nalašč pozabilo na užitninske uslužbence, ker gotov član kleroradikalnega sosveta ni mogel vzdržati v užitninskem uradu svojega brata, ki se je v službi smrtno pregrešil ne samo proti naukom sv. vere, ampak tudi proti temeljnim načelom kole-gijalnosti. Do zadnjega so klerikalci tudi varali mestne užitninske uslužbence, da bodo vpeljali 8urno službo, na drugi strani pa so varali mestne delavce, da bodo vsi postali užitninski pazniki, keT jih bodo zaradi uvedbe zmanjšane službe potrebovali večje število. V varanju so klerikalci res mojstri, da bi pa človeku dali, kar mu v resnici pripada, tega ne morejo i-zvesti.
u— Mestne podpore. Prejeli smo: G. urednik, prosim, blagovolite, objaviti v svojem cen j. listu sledečo ugotovitev: Današnji »Slovenec« navaja med onimi, ki so dobili od magistrata podporo tudi mene. Izjavljam, da nisem od magistrata nikdar prosil nikake podpore in tudi nobene nikdar prejel. Albert Sič, profesor v p.
u— Izjava. »Slovenec« dne 30. t. m. navaja na naslovni strani z mastnimi črkami med deležniki podpor, ki jih je podelila mestna občina ljubljanska v času bivšega gerentskega sveta, tudi moje ime z zneskom 2000.— Din. Prav res ne vem, kdaj in zakaj naj bi prejel ta zapeljivi znesek, ker na magistratu za tako podporo nikdar zaprosil nisem in ie tudi nikdar nisem prejel. Ako »Slovenec« kaj nasprotnega dokaže, sem pripravljen vseh 2000 Din darovati zaTadi uspeha njegovih detektivskih zmožnosti za zahvalno peto mašo v šeat-klavški stolnici. Ljubljana, 30. septembra. Franc Skodlar, akad. slIkaT.
u— (kožne senzacije »Slovenca«. Glasilo gg. Pusta in Jožeta Pirca je iz zaupnih magistratnih aktov objavilo, komu je svoj čas gerentski svet dal podporo iz dispozi-cijskega sklada. Naštevajo se knjižnice, športne, prosvetne naprave in nekaj po* edincev z razmeroma malimi zneski. 2e danes smo zasledili, da so zneski deloma potvorjeni prav po »katoliško«, dedoma sploh izmišljeni. A denimo, da je vse tako: Zakaj ne objavi g. komisar tudi ostalih podpor? Zakaj ne objavi podpor, ki so jih dali klerikalci? A to ne tako skromno In štedhivo, kakor gerentski svet, ki Je stiskal z denarjem, kar je mogel, ampak z obema rokama. Samo za »Stadion« je bHo dano 100.000 Din, kar je več nego za vsa napred-
na društva skupaj. Pa mežnarjem so dali tudi 80.000 Din podpore. Koliko pa za po-edine klerikalce in za klerikalna društva? Sedaj ima gerentski svet zahvalo za to, da je stiskal in da je bil do skrajnosti objektiven. Klerikalcu storiš dobroto, potem te pa ugrizne. Fej!
Naša skrinjica
Napredni biok
Pozor, napredni volilci!
K nedeljskim volitvam prinesite s seboj kakoršnokoli legitimacijo. Najboljša je legitimacija s fotografijo, (potni list, uradniška, železniška, akademska legitimacija), zadostuje pa tudi vsaka druga uradna listina (do-movnica, rojstni list, delavska ali vojaška knjižica itd.).
Volitve se začno ob 8. zjutraj in trajajo do 5. popoldne, torej ne do 6. ure kakor pri skupščinskih volitvah.
Volite vsi že dopoldne! Popoldne poiščite znance, ki še niso volili, in jih spravite na volišče!
Naša skrinjica je tretja, njen nosilec dr. Dinko Puc!
u— Še g. Peska bi radi SDS obesili na hrbet. Včerajšnji »Slovenec« se zopet zaletava v naš list zaradi inseratov, ki jih je g. Pesek priobčil v našem listu. Ugotavljamo, da je naša uprava, ki sicer ne prevzema nobene odgovornosti za vsebino inseratov — kakor je to običaj pri vseh tu- in inozemskih listih — vendarle odklonila priobčevanje inseratov g. Peska, čim je zaznala za pTavo stanje njegovih zavodov. »Slovenec« pa je priobčeval inse-Tate g. Peska, dokler mu jih je plačeval. Ako hoče, mu lahko navedemo tudi številke »Slovenca«, v katerih so bili inseTati g. Peska priobčeni. Ker pa klerikalec ne more živeti brez hinavščine in lopovščine,
nam »Slovenec« sedaj očita inserate g, Peska! Čudimo se le, da nam ni g. Peska sploh potisnil na vrat, dasi ve vsa Ljubljana in vsa javnost, da je bil baš naš list v najhujšem boju z g. Peskom, kakor tudi ve vsakdo, da je bil g. Pesek Izvoljen za ljubljanskega župana s pomočjo glasov občinskih svetnikov SLS. To se nam je za enkrat zdelo potrebno ugotoviti resnici na ljubo.
u— O klerikalnem plakatu gre po Ljubljani samo ena hudomušna sodba: Zadnjič so imeli veliko številko 1 natisnjeno v kričeči rdeči barvi. Taka je bila njihova gorečnost za dr. Korošca. Tokrat pa imajo istotako veliko cifro natiskano v zeleni barvi. To pač zaradi jeze, ker so zadnjič po goreli, in pa iz zavisti, ker i'.m bodo de' mokrati tudi tokrat odsvirali — abcug!
u— Trgovcem, ki zaposlujejo vajence, v vednost! K včerajšnjem obvestilu o spreje manju vajencev in vajenk v trgovske obrte sporoča gremij trgovcev v Ljubljani vsem onim. ki te zaposlujejo, da je odbor sklenil predlagati na občnem zboru, ki se vrši v mesecu januarju, sklep, da se s prihodnjim šolskim letom 1928-29 zaradi hiperproduk-cije vajenštva ukine prvi letnik gremijalne šole. Ker bo sklep odbora na občnem zboru zaradi tehtnih vzrokov tudi gotovo sprejet, prosi odbor vse gg. šefe, da naj ne sprejemajo v bodoče nobenega vajenca ali vajenke do konca junija 1929. Prosimo gg. šefe, da ta sklep upoštevajo v polni meri. Podrobno poročilo o gremijainem šolstvu bo v prihodnji številki »Trgovskega lista«, katerega naj blagovolijo interesenti preči-tati. — Odbor.
u— Vodstvo na razstavi grškega in rimskega kiparstva. G. prof. Anton S o vre bo predaval v torek 4. oktobra ob 15. v Jakopičevem paviljonu o antični plastiki. Vodstvo je prirejeno za srednje šole, vabljeni pa so tudi drugi obiskovalci.
u— »Mačeha.« Opozarjamo cenj. občinstvo, da predvaja ZKD, danes, v soboto, dne 1. in v nedeljo 2. t. m. izredno lep film, ki prikazuje v pretresljivih slikah ljubezen in bolest matere, ki je živela vse svoje življenje v negotovosti glede lastnega deteta. Film se predvaja prvič v Ljubljani in radi svoje lepe tendence zasluži polno zanimanje našega občinstva, zlasti pa mladine. Predstave se vrše kakor običajno danes ob 14.30, jutri pa ob 9.30 in 11. dopoldne. Cene običajne od 2 do 8 Din za sedež.
OBLAČILA ivrdke J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12
se najboljSs in nalcenejia.
u— Prepoved točenja alkohola zaradi občinskih volitev velja tokTat, kakor nam javlja policija, od minule polnoči do nedelje polnoči, torej danes in jutri do 24. — skupno 48 ur.
u— Gospodinjska šola In večerni kuharski tečaji v Mladiki. Redna gospodinjska šola se prične z današnjim dnem. Večerni kuharski tečaji pa začno v ponedeljek 17. t m. Letos se vršita dva vzporedna tečaja in sicer prvi za uradnikove soproge in uradnice, drugi za delavke. Prednost za sprejem v oba tečaja imajo žene in dekleta mestnih uslužbencev in mestnega delavstva. Vpisovanje v oba tečaja se bo vr-
Patron klerikalne komunalne politike v Ljubljani
Lastna mehanična popravljalnica čevljev. Vam v teku pol ure popravi vsak čevelj.
G. Pust glavni predstavnik kandidatske liste SLS.
Silo 13. in 14. oktobra, obakrat od 17. do 19. v Mladiki. Oba tečaja sta sicer brezplačna; plačevati je samo večerjo, ki jo morajo imeti udeleženke v šoli.
u— Ljubljančani, pozor! Iz Rožne doline Vam sporočamo, da priredi Olepševalno društvo ob priliki ljubljanskih volitev v aedeljo 2. oktobra veliko jesensko veselico v vseh prostorih restavracije »Rožna dolina« z bogatim sporedom in najboljšo kapljico. Tudi prigrizek bo na razpolago. Izid volitev se razglasi na veselici. K obilni udeležbi vabi odbor.	1446
u_ Savez trezne mladine. Danes ob
17.30 bo v Akademskem kolegiju seja širšega odbora. Obvezna je za vse odbornike ljubljanskih kolegov. Vabljeni so tudi drugi člani
Lemperčke in puloverje
najnovejše vzorce po priznano nizki ceni
3. Urbančič "'^rvesta
u— Vidovičev klub naznanja vsem prijavljenim, da se bo vršil otvoritveni večer v soboto 1. oktobra ob 19. v šoli na Ledini in se naprošajo vsi interesenti, da se tega večera zanesljivo udeleže.	1446
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek dne 3. oktobra zvečer ob pol 8. važna vaja mešanega zbora. Vsi in vse!
u— Primarij dr. Minar ne ordinira do torka, dne 4. oktobra zaradi udeležbe na kirurgičnem kongresu na Češkem. 1455
Veliko izbiro
modernih damskin n otioških prtdpasnikov, športnih kril in bluz, otroških obleke, razno damsko perilo po jako nizkh cenah nudi:
F. in I. Garičar, Sv. ?etra esta 29.
Trajno kodranje, vodna onduia-cija ter prvovrstno barvanje las
izvršu,e se strokovno v datnskem česalnem salonu
G JUD ALEKS ml.
Kongresni trg štev. 6.
u— Ponesrečeni progovni delavec Krajner
umrl. Kakor smo poročali v četrtkovi številki, se je pripetila na domžalski postaji v sredo popoldne strahovita nesreča, čije žrtev je postal železniški delavec Josip Krajner. Prihajajoči vlak mu je zdrobil obe nogi. Ponesrečenca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa je zvečer podlegel poškodbam. Pokojnik je bil poročen in oče več otrok. V domžalski okolici je tragični dogodek zbudil veliko senzacijo in globoko sočustvovanje s pomilovanja vredno družino.
u— Zgubil sera na Poljanski' cesti do Starega trga srebrno dozo z monogramom. Ker mi je doza zelo drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo izvoli oddati v upravi »Jutra*.	1111
Iz Maribora
a— Mariborski gledališki abonenti- ki še
niso dvignili svojih izkaznic, se naprošajo, da jih dvignejo najdalje do 4. ektobra pri gledališki blagajni. V oktobru zapade že drugi obrok abonmana, pa se naprošajo gg. abonenti, da poravnajo eventuelne zaostanke, ker gledališče nuino rabi denarna sredstva za tekoče izdatke. Sprejemajo se še novi abonenti.
a— Usposobljenostni izpiti za osnovne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Mariboru dne 3. novembra t. 1. ob 8. Pravilno opremljene prošnje se naj predlože uradnim potom tako, da jih komisija dobi vsaj do 20. oktobra t. L v roke. Kdor ne bi bil pripuščen, bo pravočasno obveščen. Posebnih vabil komisija ne bo razpošiljala.
a— Kulturne filme bo predvajala Zveza kulturnih društev ob sobotah in nedeljah v Grajskgm kinu. Mladini in starišem priporočamo obisk. Program je razviden iz lepakov.
a— Društvo napredne trgov, obrtne mladine v Mariboru otvori svojo plesno šolo 2. oktobra popoldne pri Puntigamu. 1450
a— Gospodarsko ln politično društvo za magdalenski okraj ima jutri v soboto ob 20. uri v gostilni »Pri Jelenu« pod mostom svojo redno sejo širšega odbora. Ker se bo nadaljevala razprava glede občinskih volitev, prosimo vse odbornike in zaupnike, da se seje zanesljivo udeleže. Odbor.
Odvetnik
dr. Karol Kieser
je otvoril svojo lastno pisarno v
Mariboru, Aleksandrova c. 14 I. nadstr. telefon št. 242.
a— ZastrupUenJe uradnika. Sinoči je bil nenadoma poklican rešilni oddelek v Studence, kjer sta se vila v bolečinah računski uradnik delavnic državnih železnic Hin-ko K in njegova žena. Prepeljali so oba takoj v bolnico, kjer so jima izprali želodec. Zdravniška pomoč je bila še pravočasna in sta zastrupljenca, ki sta sama zaužila alkohol, pomešan z miniunom, izven nevarnosti. Vzrok samomora ni znan. Hin-ko K. je bil pred par meseci suspendiran in je proti njemu v teku disciplinarna preiskava. Bi! je vodja radikalov med železničarji.
a— Poneverba na železnici In carlnL Danes se bosta vršili pred mariborsko poroto zopet dve zanimivejši razpravi jn sicer proti bivšima železniškima uradnikoma v kurilnici Francu Rojku in Otonu Vokaču, ki sta obtožena, da sta v svoji službi kot blagajnika kurilnice poneverila 282.692 Din 88 par. Nadalje se bo vršila še razprava proti carinskemu uradniu Edu Rupu, ki je bil že v zadnji carinski aferi obsojen na 14 mesecev težke ječe, m proti finančnemu pregledniku Pavlu Dertniku zara<U delstva zlorabe uradne oblasti.
Iz Celja
e— Razvitje prapora Orjune za Celje-okolico. Orjuna Gaberje razvije to nedeljo dne 2. oktobra na dvorišču Sokolskega doma ob 11. dopoldne svoj društveni prapor, kateremu bo kumovala ga. Adela dr. Dečkova. Prapor bo blagoslovil pravoslavni svečenik iz Celja, ker ga katoliški po svojem zatrdilu ne sme. Zvečer ob 20. bo veselica v vseh prostorih Narodnega doma.
e— jubilej dela. 251etnico službovanja praznuje danes g. Anton Zupančič, uradnik celjskega mestnega magistrata. Po vstopu v mestno službo dne 1. oktobra 1902. leta je bil g. Zupančič zapos'en pred vojno in po vojni pri raznih referatih, ki jih je opravljal s potrebnim strokovnim znanjem vestno in natančno. It pred vojno pod prejšnjim režimom skrajno koiek-ten, se je g. Zupančič po preobratu takoj vživel v izpremenjene nove razmere ter je tudi med svojimi stanovskimi tovaiiši zelo priljubljen. Že izza leta 1908. vodi brezhibno celjski pogrebni zavod. V svojem prostem času pa se rad bavi z godbe ter je ves čas svojega bivanja v Celju marljiv sotrmfeiik celjskih gidbenih dirn-štev. K 251etnici vzornega dela mu iskreno čestitamo!
e— Razpis abonementa v celjskem mestnem gledališču. Vodstvo celjskega mestnega gledališča je uvedlo za prihodnjo sezono abonma za vse sedeže in tudi za lože 2 10% popustom, da bo obisk omogočen tudi najširšim slojem. Abonenti naj se javijo pri gledališkem blagajniku g. Hubertu v trgovini Goričar & Leskovšek. Glede plačanja so določene velike ugodnosti. Cene so sledeče: lože: velika 104 in, mata 80 Din; parter: sedeži I.—II. vrste 24 Din, III.—IV. 20 Din, V.-VI. 16 Din, VII.-- IX. 12 Din; galerija I. vrste 10 Din, II.—III. vrste 8 Din. Za prijave Je že skrajni čas.
Adria čevlji
CELJE Harodni dom.
e— Delovanje celjskega franc. krožka. Na občnem zboru je bilo med drugim sklenjeno: Krožek organizira, počenši s 1. oktobrom, naslednje učne tečaje francoskega jezika: 1. Nadaljevalni tečaj prof. dr. Zelenka v zvezi s konverzacijskimi vajami.
2.	Nadaljevalni kcmverzacijski tečaj prof. Jos. Napotnika. 3. Začetne in nadaljevalne tečaje prof. dr. Zelenka za mladino. Mesečna učnina za odrasle je 30 Din, za mladino 20 Din. Marljivi otroci revnili starišev lahko prosijo po preteku enega meseca za znižanje učnine. Tečaji za odrasle se bodo vršili sporazumno z udeleženci v večernih urah med 18. in 20. v prostorih državne meščanske šole, oni za mladino pa v randh popoldanskih urah od 14. do 15. v državni meščanski šoli in v mestni osnovni šoli. Prijave se morejo izvršiti ustno vsak četrtek od 18. do 19. v krožkovi knjižnici v Narodnem domu ali pa z dopisnico na naslov tajništva francoskega krožka v Celju ali pa osebno v prvih tečajnih urah. V svr-ho določitve ur se naprošajo udeleženci tečaja dr. Zelenka, da pridejo v ponedeljek
3.	oktobra ob 18.30, udeleženci prof. Napotnika pa ob isti uri v torek 4. oktobra v učilnico meščanske šole, a mladina v ponedeljek 3. oktobra ob 14. v meščansko šolo in ob 15. v mestno osnovno šolo.
e— Cvetlični dan priredi danes v soboto dne 1. oktobra celjsko društvo »Rdeči križ«. Odbor se ponovno obrača na občinstvo z vljudno prošnjo, da upošteva vzvišene naloge tega društva in ne odklanja cvetlic.
Iz Litije
i— Občni zbor šahovskega kluba. Na občnem zboru šahovkega kluba, ki se je vršil te dni, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: Slavko Rregant, namestnik: Maks Mihelčič; tajnik: Jože Zupančič; bla* gajnik; Ljubo Madile. Klubov ustanovitelj in dolgoletni predsednik H. Lebinger je bil imenovan za častnega člana. Običajni ob» vezni šahovski večeri so vsak petek «Prj Urški«. Izven litijskim šahistor», kakor tu« di klubom, ki so nam že k jubileju čestitali, sporočamo, da prejmejo pravočasno pova* bila k slavnostni proslavi desetletnice khw bovega obstoja.
i— Na poti okoli sveta. V našem kraju so se ustavili trije potniki, Čeh in dva Nem ca, ki potujejo peš okrog sveta. PrehotEti imajo 50.000 km, zato pa jih čaka nagrada v znesku 50.000 zlatih mark. Vsakdo iz« med potnikov hna palico, kamor pritrdijo v spomin novce dotične države oz. znake tu« rističnih društev. Pri nas so se oglasili na
tajništvu planinske podružnice, kjer so pre* jeli v spomin društveni znak. Ker ni za Savo v smeri proti Zagrebu primerne ceste, so z vlakom nadaljevali pot do Zidanega mosta, od tam pa gre njih pot proti Čari« gradu.
i— Sejem v Litiji. V pondeljek se bo vt> šil pri nas običajni sejem po nedelji sv. Mi» haela. Pri nas so precej živahni sejmi, po« sebno živine se precej prekupi, ker priha* jajo živinski kupci celo iz oddaljenejših krajev. Za razvoj trgovine, ki vlada na na« ših sejmih, pa je zaprosila tuk. občina po« litično oblast, da dovoli v Litiji poleg <fo sedanjih še 2 nova sejma.
Ša
Boj za svetovno prvenstvo v šahu
Newyork, 30. septembra, s. Šesta partija za svetovno prvenstvo med Aljehinom in Capablanco se je končala zopet remis, in sicer po 41. potezi. Stanje točk je nespre« menjeno. Oba sta dobila po eno, remizirala pa v štirih partijah.
Šport
«Derby» in višek prvenstva
Nastop 6 prvorazrednih moštev.
V III. kolu jesenskega prvenstva se sre« ča v nedeljo vseh šest prvorazrednih klu« bov. Najvažnejša in najprivlačnejša je go* tovo tekma med starima rivaloma Ilirijo in Prtmorjem. Tudi ostali dve prvenstveni tekmi, Hermes : Jadran in Slovan : Slavija, sta razvrščeni tako, da bo občinstvo lahko obrnilo svojo pozornost na vsakoletni «der« by» najjačjih ljubljanskih moštev.
Ilirija in Primorje sta danes brez dvoma nasprotnika, ki nastopita v prvenstvu s pre cej enakimi izgledi. Ker sta obe moštvi so« razmerno oslabljeni in lahko te vrzeli na« domestita s skoraj polnovrednimi rezerva« mi, se medsebojno razmerje bistveno ne izpremeni. Pričakovati je torej izenačenega in vseskozi napetega boja. Pri tej priliki bi bilo — kljub dejstvu, da je cdrukanjen do« bilo v zadnji sezoni skoraj normalne oblike
—	apelirati na športno publiko, naj pri »navijanju« za svoje ljubljence ostane v mejah dostojnosti in ohrani napram igral« cu, sodniku in sogledalcu mirno kri. — Pred «derbyjem» nastopita Hermes in Jadran, ki gresta v boj tudi s precej sličnimi izgledi D očim je Hermes tehnično boljši, je Ja« dran vztrajnejši in požrtvovalnejši. — V tekmi med Slovanom in Slavijo je smatrati za favorita Slovana; presenečenja seveda
v	nogometu niso nikdar izključena.
Razvrstitev tekem je po sklepu poslov«
nega odbora LNP. sledeča: Igrišče Ilirije ob 10. Ilirija rez. : Primorje rez., ob 14.15 Hermes : Jadran, ob 16. Ilirija : Primorje. Igrišče Primorja ob 8.30 Reka : Natakar, ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez., ob 14. Slovan : Slavij a, ob 15.45 Slovan rez. : Sla«
vi	j a rez.
Službene objave LNP,
(Iz seje posL odbora 28. IX. 1927.)
Prvenstvene tekme dne 2. t m. se vrše v sledečem redu: igrišče Ilirije ob 10. Ilirija rez. : Primorje rez., ob 14.15 Hermes : Ja« dran, ob 16. Ilirija : Primorje; igrišče Pri« morja ob 8.30 Reka ; Natakar, ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez., ob 14. Slovan : Slavija, ob 15.45 Slovan rez. : Slavija rez. Služba na igrišču Ilirije: dopoldne g. Mah« kovec in po 4 reditelji vsakega kluba, v blagajni SK Ilirija; popoldne za blagajno g. Kovač in SK Ilirija, rediteljstvo gg. Cim« perman in Kosec ter po 3 reditelji vseh št i« rih klubov, ki se morajo javiti ob 14.45 g. Cimpermanu. Na tribuni opravlja služ« bo g. Lukežič in posebni reditelji SK Ilirije.
—	Služba na igrišču Primorja: dopoldhe g. Baje, popoldne za blagajno g. Gosar in SK Slavija, za rediteljstvo g. Dorčec. Do« poldne in popoldne postavi vsak klub po 3 reditelje. — Klubi se izrecno opozarjajo na točen nastop moštev in rediteljev; ded« nji morajo nositi klubske rediteljske znake ter biti izbrani iz starejšega, članstva. — Kazenskemu odboru se predajo igralci Ti« čar (SK Slovan) ter Sušnik in Seme (oba SK Svoboda, Ljublj.) radi prestopkov v tekmah dne 25. IX.; do odločitve kazenske« ga odbora se izreka vsem trem zabrana igre. — Upravnemu odboru se predajo ŽSK Hermes, ker v tekmi dne 25. IX. ni oddal predpisane postave moštva; ASK Primorje radi slabe roditeljske službe pri prv. tekmi Krakov« : Reka dne 18. IX.; SK Reka radi tega, ker jo postavila za tekmo Reka : Kra* kovo 18. IX. neprimernega stranskega sod« nika. Protest SK Svoboda (Lj.) proti veri« f iciranju prv. tekme Svoboda : Reka dne 25. IX. se odstopi v poslovanje upravnemu odboru. — Ugovor ASK Primorja z dne 27. IX. proti terminu 2. t. m. za prv. tekmo Ilirija ; Primorje se zavme, ker je protestni rok v smislu pravil potekel že 18. IX. — Na prošno SK Elana se iz tehničnih razlo« gov preloži prv. tekma Elan : Disk na 16. t. m. — Verificirajo se prv. tekme Jadran : Slovan 5 : 3, Jadran rez. : Slovan rez 2 : 8, Ilirija : Slavija 6 : 1, Ilirija rez. : Slavija rez. 3 : 0 p. f., Reka : Krakovo 3 .• 3.
Verificirajo se s pravom nastopa 8. X.: za SK Amater: Lazič Emil, Zupančič Franc, Pisanski Franc, Pilnaver Ivan, Marin Ludi vik, Bola Anton, Sajovic Leopold, Jane Slavko; za SK Elan: Dolenc Milan, Levlfr
Vremensko poročilo
Meteorološki lavod » Ljubljani 30. septembra 1927.	Višina barometru 803.8 m
Kraj
•pazovanv
Ljubljana Mariboi . Zagreb . , Beograd , Sarajevo Skopi je . , Dubrovnik Split Prah«
Cas	Barom.	Temper.	6/ ec 1*	Smei veti a 'r brzin* » metrih	0 c0 KJ „ P
	ir 16	11-0	95	NE 2	10
	761-8	9-0	95	NW 4	s
8.	761-5	13-0	82	N 2	10
	760 6	160	S8	NE 2	10
	7610	13-0	94	mirno	10
	761-1	190	78	mimo	7
	761-0	20-0	61	E 6	10
7	7592	18 0	68	NE 2	10
	761-3	5-0	-	S 2	10
Padavine
Vrsta
dež dež
dež
dež dež
• ram do I. ar«
0.1 20
1.0
2.0 0.1
Solnce vzhaja ob 5-55, zahaja ob 17.44, luna vzhaja ob 10.19, zahaja ob 1930.
Najvišja temperatura danee v Ljubljani 16.7 C, najnižja 103 CL
Dunajska vremenska napoved za soboto: Zapadni vetrovi, prehodno dež in bolj hladno.
Pozneje spremenljivo in hitro zboljšanje. Tršaška vremenska napoved ia soboto: Razni lahki vetrovi. Nebo večinoma oblačno: megla. Temperatura od 14 do 20 stopinj. Morje mirno.
nik Ivan, Vakntinčič Anton, Jerici jo Franc, Petrič Vinko; za SK Ilirija: Fnmzot Lado;
za SK Slovan: Kukovec Josip, Schlegel Du« šan, KJjučec Rudolf; za SK Železničar: Pukl Bogomir, Koren Avgust; za ISSK Ma« ribor: Hribar Borut; za SD Rapid: Brockl Maks. — Prijavnica igr. Polaka Štefana za SK Železničar (prej SD Rapid) se zavrne, ker ji ni priložena prestopna taksa 100 Din.
Tajnik II.
Panonija v Novem mestu. Jutri, v ne« del j o odigra novomeški športni klub «EIan» prijateljsko nogometno tekmo s SK Pano« nijo iz Ljubljane na igrišču na Loki.
Tekme za državno prvenstvo v hazeni. JHS izvede letos prvič tekmovanje za držav no prvenstvo, tako da dobimo končno tudi v tej panogi oficijelnega državnega prvaka. Žal se je savez moral vsled žalostnih finan« cijelnih prilik, v*katerih je prevzel vodstvo od prejšnje uprave, poslužiti za to tekmo« vanje mesto sistema na točke, ki bi reelnej« še določil državnega prvaka, cup«sistema, ki je radi manjšega števila tekem, cenejši. Tekmovanje se prične prihodnjo nedeljo. Za prva nasprotnika je določil žreb prvaka ZHP Corcordio in prvaka BHP, ki pa še ni definitivno določen. V poštev prideta tu BSK m Jugoslavija. Tekma se vrši v Beo» gradu pod vodstvom saveznega sodnika Baltesarja. Ilirija, prvak LHP, je v tem ko« lu prosta. Finalna tekma se vrši dne 23. t. m. v Ljubljani med Ilirijo in zmagovalcem prvega kola. Obširneje spregovorimo o tem tekmovanju v prihodnjih dneh.
Sprejem novih hazenašic in atletinj. Ženska sekcija SK Ilirije sprejme večje šte« vilo novih članic za hazeno oziroma lahko« atletiko. Vse one gdč., ki se zanimajo za ta lepi in za ženske najprimernejši šport, se naprošajo, da se prijavijo na naslov SK Di« rija Milica Rupel, Miklošičeva cesta 13/11 al: pa v nedeljo dopoldne ob pol 11. uri pri treningu na igrišču. — Ženska sekcija SK Ilirija.
SK Ilirija (ženska sekcija). Trening za vse članice, posebno pa za one, ki pridejo v poštev za državno prvenstvo, se vrši v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Točnost in si* gurna udeležba dolžnost za vse Članice! Načelnik.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da« nes ob 14. obvezen sestanek vseh lahkoatle* tov na igrišču. — Načelnik.
SK Jadran. Danes ob 20. uri sestanek nogometašev v «Narodni kavarni«. Posta« va I. moštva za nedeljo je: Vidmar, Bon H« na, Zor, Žnidarič, Brcar, Rogač, Kos, Zebre, Rape, Zomer, Januš, GartneT, Jerina. Re« zervno moštvo: Gartner I. in IT, Steiner, Strickberger, Seidel, Logar, Hudales, Ko« man, Banovec, Jerina, Kocjan, Sever, Kern. Načelnik.
SK Slovan (nogom. sekcija). Jutri v ne» deljo ob 13. morajo biti v naši garderobi sledeči igralci: Škofic, Marchiotti E, Flak, Bucik, Rakuš, Strehovec, Vrtačnik, Volkar, Skalar, Bogei, Koschel, Hiršman, Lumbar in Novi j ar. in reditelji: Globelnik, Tičar, Premeri, Kukovec in Korošec. Ob 14.30 v naši garderobi sledeči igralci: Kemc Ivan, Bar, Kemc Fric, Burger, Poschi, Kastelic, PečaT, Gregorič, Petrič, Bučar, Grm, Ceho* vin, Osterman, "Marchiotti m. in Sulič. Tek me se vrše cb vsakem vremenu. Opozarjam igralce in reditelje na točnost! — Načelnik.
SK Slavija (nog. sekcija). Danes točno ob pol 20. zvečer pri Prusniku sestanek članstva nog. sekcije. Sestanka naj se ude« leže: Cerne, MiheKč, Gašperšič, Petrič, Pe» Iicon, Toplak M., Dečman, Ahčan, Stupica, Gale, Šlamberger, Uršič, Kmetič in Prus« nik. Istotako naj se sestanka polnoštevil« no udeleži tudi rezervno in juniorsiko mo» štvo. Prosim točno! — Načelnik.
SK Natakar. Jutri v nedeljo ob 8. so pozivajo na igrišče ASK Primoria sledeči igralci: Maver, Jančar, Narobe, Razgoršek, Zupan. Bizjak, Savenc I in H, Sintič, Bonča, Rist, Roje, Wand. — Kapetan. LITIJA
TRŽIČ. Vpisovanje
v obrtno-nadaljevalno in trgovsko-gremijalno šolo se bo vršilo danes v soboto od 16. do 20. v ravnateljev! pisarni meščanske šole. Vajenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo fn delavno knjižico. Vpisnima je za obrtne vajence 30 Din, za trgovske 50 Din, ki Jih je vplačati takoi ob vpisu. Redni poufc se bo Pričel
na obeh šolah v nedeljo ob 8 oziroma ob 9. _ Vodstvo.
HRASTNIK. Tombola, ki bi se imela vršiti v nedeljo, 'dne 2. oktobra v prtd Narodnemu domu v Hrastniku, se preloži na nedeljo. dne 23. oktobra.
BOŠTANJ OB SAVI. Sokotsko društvo priredi Jutri javno telovadbo v zvezi z grozdno trgatvijo. Svira krška sokolska sodba.	1453
LAŠKO. Dne 22. septembra t. 1. je priredil laški okrajni zastoo za ves laški okraj razstavo plemenske goveje živine nturodol-ske pasme v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah z namenom, da se pospešuje murodolska pasma, ki v tukajšnjem okolišu od vseh pasem najbolje uspeva. Razstave se Je udeležilo 140 živinorejcev z 200 glavami živine. Bilo je: 25 odrasllli bikov, 10 bikov v starosti od 6 do 18 mesecev. 120 krav In 45 tellc nad 1 leto starosti. Posebno vrsto Je tvorilo 30 krav ln tellc, nalrtrpfjenlh po okrajnem zastaeu meseca maja na Planini in Dobju. in razdeljenih med najboljše rejce. To živino sta pregledala strokovnjaka g£. oblastni kmetijski referent Čerae in tajnik Kmetijske drufte inž. Lah ter ugotovila, da odgovarja murodolski pasmi, <fa Je lepe zunanjost!, za pleme sposobna hi za napredek naše živinoreje velikega pomena. V splošnem Je bila živina prvovrstna, po večini slvopšenična. Posebno so se odlikovale občine Marljagradec, JurkloSter in Sv. Lenart kjer uspeva res prvovrstna živina murodolske pasme. Izbiranje živine za nagrado je bilo zelo težavno, ker je bila res vsa živina lepa.
Gospodarstvo
Redukcije carinarnic v Sloveniji
Najboljše, najtrpežnejše zato najcenejše.
Finančni minister je irdal odlok, s katerim se ukine veliko število carinarnic in carinskih ekspozitur. Te redukcije težko prizadenejo tudi Slovenijo, kjer se imajo ukiniti: carinarnice v Murski Soboti, Čakovcu in v Tržiču ter carinska ekspozitura v Celju. Carinarnica v Bohinjski Bistrici se spremeni v oddelek carinarnice na Jesenicah. Z istim odlokom se ustanovijo: carinarnica v Koto-ribi, carinski ekspozituri pri Sv. Ani in na Jezerskem (kot oddelka ljubljanske carinarnice) in carinska ekspozitura v Dolnji Lendavi (kot oddelek carinarnice v Kotoribi).
Finančni minister motivira te redukcije z nazadovanjem carinskih dohodkov. V času od 1. aprila do 11. septembra t 1. so carinski dohodki znašali 704.6 milijona Din, ilo-čim proračun za 1. 1927./28. predvideva za to raadobje 750.5 milijona Din. Poleg tega se navaja kot argument dejstvo, da so te carinarnice manjše važnosti, ker se nahajajo v notranjosti države in ker morejo njihove posle prevzeti obmejne carinarnice.
Odlok finančnega ministra bo gotovo izzval ogorčenje v naših gospodarskih krogih ln proteste s strani naših gospodarskih organizacij in korporacij.
Argumenti, katere navaja finančni minister, namreč ne držijo. Dohodki carinarnic so bili sicer v prvih petih mesecih dejansko manjši, kakor pa so predvideni v proračunu, odnosno manjši kakor v istem razdobju preteklega leta, vendar je upoštevati nasled nje: Zaradi zastoja v zunanji trgovini so do hodki carinarnic v poletnih mesecih vedno manjši, v jeseni pa se vsako leto dvignejo. Tudi tam je bilo v mesecih maj, junij in julij zaznamovati znaten primanjkljaj carinskih dohodkov napram proračunu, navzlic temu pa so v preteklem proračunskem letu (1926./27.) skupni carinski dohodki prekoračili predvideno svoto. Da pa tudi letos kažejo carinski dohodki izrazito rastočo ten denco, nam potrjuje dejstvo, da so v I. desetini septembra znašali carinski dohodki 56.2 milijona Din napram 64.2 v III. desetini avgusta, 52.8 v II. desetini avgusta, 48.2 v I. desetini avgusta, 41.8 v III. desetini julija, 87.9 v II. desetini julija in 87.8 v I. desetini julija. Upoštevati pa je tudi treba, da je bila v proračunu za 1. 1927./28. brez stvarnega povoda povišana postavka predvidenih carinskih dohodkov za 38.5 milijona Din.
Finančni minister gotovo ve, da bodo do-hodki v ostalih mesecih tekočega proračunskega leta višji kakor v prvih petih mesecih, in vendar računa na podlagi primanjkljaja za prvih 5 mesecev, da bo znašal primanjkljaj za celo leto okrog 100 milijonov dinarjev.
Pa tudi tedaj, ko bi bilo dejansko pričakovati, da bo znašal primanjkljaj carinskih dohodkov 100 milijonov Din, to dejstvo finančnemu ministru še ne daje pravice krat-komalo ukiniti carinarnice. Če smatra, da je zmanjšanje števila carinarnic potrebno, tedaj bi bila njegova dolžnost, stopiti pre v stike z gospodarskimi krogi prizadetih krajev.
ukinjene carinarnice nikakor niso brez važnosti, kar velja predvsem za carinarnici v Celju in Cakovcu, ki imasta zelo veliko posla. Posledica ukinjenja bo ta, da bo zastoj v obmejnih carinarnicah še večji, posebno v jesenski izvozni seziji. Zaradi zastoja prometa na obmejnih postajah že itak trpi naša trgovina. Zato je prometni minister pred dnevi tudi pozval izvoznike, da v svr-ho poboljšanja prometa v izvozni seziji po možnosti zacarinijo svoje pošiljke v predaj-nl postaji, ker povzroča carinjenje na obmejnih postajah prenatroavanje postaj in s tem zastoj v prometu.
Po omenjenem odloku se ima likvidacija carinarnic izvršiti do konca oktobra.
= Priližno čvrste cene na hmeljskih trži-šžih. Židovski prazniki, zaradi katerih jo povpraševanje po hmelju popustilo, so se menda najbolj občutili v Niirnbergu. Kljub temu pa je bila tendenca tamošnjega tržišča zelo čvrsta. V prvih treh dneh tekočega tedna je znašal dovoz 680 bal, prodanih pa je bilo 700 bal. Zadnje cene so bile: tržni hmelj prvovrstni 220 — 240 mark (59.51 do 64.92 Din za 1 kg), srednji 150 — 210 mark (40.57 do 55.85 Din sa kg), hallertauški prvovrstni 250 — 270 mark (67.62 do 73 Din za kg), srednji 160 — 240 mark (43.28 do 64.02 Din za kg), zapečateni hallertauški prvovrstni 260 — 280 mark (70.33 do 75.74 Din za kg), wiirtember$ki prvovrstni 260 — 280 mark za 50 kg (70.33 do 75.74 Din za kg). — V lateškem okolišu je bilo nakupovanje hmelja na deželi 28. septembra izredno živahno in so se cene malo okrepile. Povprečno so se cene gibale med 1950 — 2325 Kč za 50 kg (65.68 do 78.32 Din za kg). Za prav dobro blago se je doseglo tudi 2350 Kč in več za 50 kg (79.20 Din za kg). — V Savinjski dolini židovski prazniki tudi niso povolj-no vplivali na razvoj kupčije. Nepovoljni položaj poostruje 5e prevslljiva ponudba blaga. Ta je namreč kriva, da danes savinjski hmeljar, ki prideluje najboljši hmelj v naši državi, ni deležen boljših cen kakor Vojvodina, ki je imela doslej običajno za okrog 25 odstotkov nižje hmeljske cene. Vsiljive ponudbe, ki so bile v Savinjski dolini doslej malo znane, so letos uvedli izvensavinjski slovenski hmeljarji ter s tem slovensko hmeljarstvo oSkodovali za mnoge milijone. Hmeljarje, ponovno opozarjamo: Ne bodite preveč vsiljivi s ponujanjem blaga, ker boste na ta način oddali blago često po sramotno nizkih cenah. Čvrsta tendenca na inozemskih tržiščih pa se »endarle občuti že tudi v Savinjski dolini.
= Vprašanje otvoritve podružnice Obrtne banke SHS v Ljubljani. Včeraj se je v- Beograda vršila seja upravnega odbora Obrtne banke SHS. na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o vprašanju otvoritve podružnic na podlagi člena 68. ln 69. bančnih pravil v Ljubljani in v Sarajevu ter o vprašanju obrtnih zadrug. Obrtna banka SHS predlaga, da bi se srbski zakon o zadrugah razširil na vso državo, kolikor se tiče obrtnih zadrng, da bi se na ta način ustvarila enotna organizacija obrtnih zadrug.
= Anketa o agrarnem kredita. Ministrski svet je sklenil, da se skliče anketa strokovnjakov, ki bo proučila sedanje stanje našega agrarnega kredita, odnosno problem preža-doKenja našega kmetskega prebivalstva. Pred tremi leti je bil sprejet zakon o direkciji za kmetijski kredit in je bO vsako leto vnešen v proračun znesek 50 milijonov dinarjev v svrho okrepitve finančne moči te direkcije. Ta direkcija se ne bi naslanjala na obstoječe zadružne ustanove, temveč se predvideva ustanovitev popolnoma novih zadrug. Medtem so minula tri leta, a ustanovila se ni niti ena teh zadrug. Nekateri inte-
resenti so mišljenja, da bi se moral zadevni zakon temeljito spremeniti, in sicer v tem smislu, da bi se direkcija naslanjala na že obstoječe organizacije. Našemu kmetijstvu so zlasti potrebni hipotekami krediti. V tem pogledu ne more pomagati Državna hipotekama banka, ki svoje kredite daje predvsem za poslopja v večjih mestih. S strokovne strani se izvaja, da bi za organizacijo agrarnega hipotekarnega kredita bilo najbolje, ako bi se zadevna briga prepustila posameznim oblastim. Saj je itak glavna naloga oblasti, da pospešujejo kmetijstvo svojega področja, a to se da najbolje doseči s potrebnimi krediti. Oblasti naj bi ustanovile oblastne hranilnice ali oblastne hipotekam© zavode. Oblastne hranilnice bi imele koncentrirati vse fonde svojega področja, sprejemale bi vloge in bi z garancijo oblasti samih dobivale kredite morda tudi v inozemstvu. Rešiti je še tudi vprašanje kratkoročnega kredita. Omenjena anketa naj se skliče čim prej!
— Melijoracijsko posojilo. Minister za kmetijstvo in vode gosp. Stankovič je ob priliki konference predsednikov oblastnih odborov izjavil, da je že izdelal načrt za melijoracijsko posojilo v višini 600 milijonov Din. To posojilo se bo najelo Se tekom Jeseni. Treba je samo, da to posojilo odobri Narodna skupščina. Projekti so gotovi za dela v znesku 300 milijonov Din.
Splitska cementna tvornica cMajdan, r posesti ameriškega rojaka Petrinoviča. Iz Splita poročajo, da je ameriška tvrdka Petri-novič & Comp. prevzela v posest splitsko tvornico cementa <Majdan», ki je bila svoje-časno v italijanskih rokah. Tvornica se bo izboljšala in razširila. G. Petrinovid, ki je rodom z Brača, je znan kot velik finančnik.
30. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni
Sromet slab. Privatna ponudba je bila pri-čna, v devizah na London in Curih pa je morala intervenirati Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Dunaj se je nekoliko dvignila. V Vojni škodi je bila tendenca tudi danes čvrsta. Na ljubljanski borzi je bil zabeležen zaključek po 394. No zagrebški borzi se je promptna trgovala po 393.5 — 395, kasa je notirala 394.5 — 39475, za december pa je bila zaključena po 403. Investicijsko se je trgovalo po 845. V industrijskih papirjih je tendenca nespremenjena. Ljubljanska kreditna je bila zaključena po 138. Živahnejše je bilo razpoloženje v industrijskih papirjih. Šefierana Osijek se je tekom borznega sestanka dvignila od 580 na 590 (zaključki); čvrsteje tendira tudi Drava (575—590).
Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.51 — 13.54 fl3.525), Budimpešta 9.915 — 9.945 (9 93), Cnrih 1094 do 1.037 (1095.5), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 276.05 - 276® (276.45), Novvork 56.64 — 56.84 (56.84), Pariz 223 do 223.5 (—), Praga 168.02 - 168.S2 (1(58.42), Trst 809.75 — 311.75 (310.75).
Zagreb. Dunaj 7.995—8.025, Berlin 13.5175 do 13.5475, Italija 309.5 — 311.5, London 276.05 - 276.«, Newyork ček 56.64—56.84, Praga 168 — 168.8, Švica 1094 — 1097.
Beograd. Pariz 222.38 — 22438, London 276.05 — 276.85, Newyork 56.619 — 56.819, Italija 309.25 — »11.25, Praga 168 - 168.8, Dunaj 7.9925 — 8.0225, Budimpešta 994.5 do 997.5, Berlin 13.515 — 13.545, Švica 1094 do 1097, Bruselj 791.5 — 7945,
Dunaj. Beograd 12.46125 — 12.50125, Berlin 168.46 - 168.96, London 3443 — 3453, Milan 38.66 - 38.76, Newyork 707.35—709.85, Pariz 27.75 — 27.85, Praga 20.96 — 21.04, Curih 136.39 — 136.89.
Cnrih. Beograd 9.1325, Berlin 123.49, London 25.2375, Newyork 518.70, Pariz 20.35, MIlan 28.315, Praga 15.37, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.15.
Trst. Beograd 32.025 — 32.525, Dunaj 253.25 — 263.25, Praga 54.05 — 54.55, London 88.985 — 89.285, Newyork 18.24—18.34, Curih 351.20 — 355.20.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 394 — 394 (394). Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 138—0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160—0. Strojne 0 — 70, Vevče 135 — 0, Ruše 260 do 270, Kranjska industrijska 400—0, Stavbne 56 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško!a promptna 394.5 — 394.75, kasa 3945—394.75, za december 400 — 402.5, investicijsko S4.5 do 84.75, agrarne 54 —55; bančne: Eskompt-na 91 — 93, Kreditna Zagreb 90 — 92, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 93, Ljubljanska kreditna 137 — 138, Narodna 5100 — 5200, Praštediona 850 — 855; industrijske: Našice Union 1700 — 0, Gutmann 240 — 260, Sla-veks 100 — 106, Slavonija 16 — 18, Drava 575 — 590, šečerana Osijek 587.5 — 592.5, Vevče 130 — 140, Dubrovačka 400 — 405, Trbovlje 485 — 495.
Beograd. Vojna škoda 394 — 394.5, investicijsko 84.25 — 84.75, agrarne 54 — 55.
Dunaj. Trbovlje 61.5, Kranjska industrijska 50.75, Šečerana Osijek 71. Eskomptaa 10.75.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (30. t. m.) Les; Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona tramov po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 235. Povpraševanje je za bordonals, fco vagon naklad, postaja po 240; iščejo pa se tudi te3toni in brusni le.«..
Sfiniski sejem v Mariboru (30. septembra). Dogon 222 svinj. Povprečne i:p»e so bile; prasci 5—6 tednov stari 90 — 125, 7 do 9 tednov 150 — 200, 3—4 mes.vj? 320 do 420, 5—7 mesecev 450 — 480, 8-10 .nese-cev 550 — 650. 1 leto 1100 Din komal; 1 kg žive teže 10—11.50, mrtve teže 15—2« Din. Prodalo se je 185 komadov. Kupčija živahna.
Novosadska blagovna bona (30. septembra). Pšenica: baška, 78,79 kg, 2 % 295 do 297.50; sremska, 78/79 kg, 2 % 292.50 do 295. — Turščica : baška in sremska 202.50 — 205; baška, nova, december - januar 180 — 190; sremska, nova, za december - januar 187.50 — 190. Moka: baška, <0g» 425 - 437.50; baška, <2> 407.50 - 415; baška, <5, 380 — 390; baška, <6> 327.50 do 337.50; baška, <7> 270 — 280: baška, «8» 205 — 210.
Dunajska borca za kmetijske proizvode (29. septembra). Pod vplivom ameriških vesli je bila tendenca dunajskega tržišča mrtva. Neznatna kupčija. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih ab Dunaj: pšenica: domača 39 — 40, madžareka Ti3a (81/83 kg) 44 — 44.50; r l: marchfeldska 38.50—39; Ječmen: izbrani 40—43; t u r-ščica: 28 — 28.50; ovea: domaČi in madžarski 29.50 — 30
« JUTRO® št. 232
Sobota 1. X. 1927
Kriza Vukičevicevega režima se že pričenja
Demokrati zahtevajo predsedniško mesto v Narodni skupščini ter odklanjajo verifikacijo z nasiljem pridobljenih mandatov. — OHdjelni razgovori o združitvi demokracije so pričeli in je skoraj pričakovati velevažne odločitve
Beograd, 30. septembra p. Danes dopoldne se je vršila v prostorih Demokratskega kluba konferenca, katere so se udeležili vsi, v Beogradu navzoči demokratski poslanci in demokratski ministri. Konferenca se je bavila uvodoma z redukcijami srednjih šol, glavni del konference pa je bil posvečen postopanju DS v verifikacijskem odboru. Poslanci so se popolnoma solidari-zirall z Ljubo Davidovičem, ki smatra, da se morajo demokrati v verifikacijskem odboru postaviti strogo na stališče zakona in glasovati proti verifikaciji vseh onih mandatov, ki so bili doseženi s pomočjo zlorabe državne oblasti In z nasiljem policije.
Po tej konferenci se je vršil zaupni razgovor med demokratskimi ministri ln Ljubo Davidovičem. Kakor je vaš poročevalec izvedel, je Ljuba Davido-flč na tem sestanku točno obrazložil sroje stališče glede nadaljne taktike Demokratske stranke in da je bil na tej konferenci sprejet sklep, ki bo predložen seji kluba, da zahteva Demokratska zajednica zase brezpogojno mesto skupščinskega predsednika. Njen kandidat je posl. dr. Ribar.
Na obeh konferencah se je razpravljalo tudi o načinu in obliki združitve obeh demokratskih strank, odnosno klubov. V tem oziru se od snoči vršijo oficijelni razgovori med obojestranskimi delegati. V teh razgovorih se je preciziralo načelno stališče ter se je pokazalo, da vlada v tem oziru popolna skladnost nazorov. Izgleda, da se namerava pripraviti odločitev že za pon-deljek, ko se sestaneta k plenarnim se-
jam kluba DS in SDS. V tem oziru so bili na današnji konferenci sprejeti konkretni sklepi, ki pa se držijo v največji tajnosti.
Nocojšnje »Novosti« konstatirajo, da je treba računati z demokratskim blokom kot gotovim dejstvom in da je položaj demokratskega bloka od dne do dne povoljnejši.
Med Vukičevičevimi radikali je zavladala silna nervoznost. Kandidatura posl. Ribarja, katerega izvolitev je seveda sigurna, ker bo zanj glasovalo vse, kar ni klero-radikalsko, pomeni najresnejšo krizo za Vukičevičev režim, ker jasno kaže linijo bodoče politike demokratske fronte. Nič manj kritično za Vukičeviča je stališče, ki ga je danes odobrila konferenca DS, dta naj demokratski poslanci postopajo pri verifikaciji po svoji vesti. To se pravi, da imajo svobodne roke, kar znači, da preti celi vrsti Vukičevičevih mandatov razveljavi j en je.
Naravno je, da ima sedaj g. Vukiče-vič povsem druge skrbi, kakor pa oddajati mesta drž. podsekretarjev. In tako so tudi klerikalci s svojim kandidatom g. Smodejem ostali na cedilu. Silno so ogorčeni in dolžijo g. Vukičeviča, da ne drži besede. G. Smodej, vprašan, zakaj še vedno čaka na imenovanje. je dianes jezno odgovoril: »Vprašajte Vukičeviča, on ima svoje obveznosti, jaz pa svoje . . .«
Pod težo političnih prilik se tudi v radikalnih vrstah jača odpor proti osebi g. Vukičeviča. Prihodnji dnevi obetajo prinesti silno važne dogodke.
Fašistična Italija hoče zavoievati nas Jadran
Mussolinijevo dobrikanje Franciji na našo škodo.
vprašanje Tunisa
Italija in
Rim, 30. septembra, o. (Tribuna) polemizira s francoskimi listi, ki pripisujejo Italiji zavojevalne namene v Tunisu. List skuša dokazati, da je ta sum neutemeljen in navaja v ta namen razgovor, ki ga je imel francoski novinar Georges de Joutel, dopisnik lista tPresse Ooloniaie», z Mussolini-jem v Kirau.
Ko je de Joutel v razgovoru z Mussolini-Jem opozoril na razne incidente, ki so se v zadnjem času pripetili na francosko - italijanski meji, kakor tudi na govore raznih fa-Sstičnih voditeljev, češ, da mora iz vsega tega sklepati, da goji Italija tajne načrte v Tunisu in v pomorskih južnih pokrajinah Francije, se je Mussolini nasmehnil in izjavil. da je Italija posvetila vse svoje sile notranji konsolidaciji in da hoče gojiti prijateljske stike z vsemi svojimi sosedi, zlasti pa s Francijo. Italijanski in francoski narod nimata vzroka, da bi si škodovala drug drugemu. Ce si dela Francija v tem oziru skrbi, mora pojasniti, da današnja Italija ne stremi po ekspanziji na škodo Francije, ampak da se bo njena kclonijalna politika utirala nove poti na Jadrana proti vzhodu, kjer skuša doseči nove kolonijalne mandate.
Glede Tunisa je dejal Mussolini: Moramo posebno povdariti, da se naše kolonijalne težnje ne nanašajo na Tunis ali na katerokoli drugo francosko deželo. Naše želje v tem oziru gredo samo za tem, da se zajam-čijo italijanskim priseljencem njihove pravice. Vaša vlada dobro vč, kakšne so naše želje, ki so popolnoma upravne narave, tako da obstoja v tem pogledu le neznatno vprašanje, ki ga je treba urediti prijateljsko in ki se prav nič ne tiče suverenih pravic Francije v Tunisu.
Pariz. 30. septembra, d. V zvezi s sestankom med Chamberlainom in Primo de Ri-vero naglasa cT e m p s», da je mogoče rešiti tangerski problem v okviru obstoječih pogodb in da so španske zahteve s pravicami Francije, ki rezultirajo iz teh pogodb, nezdružljive. <D a i 1 y T e 1 e g r a p h, zatrjuje, da je Chamberlain zastopal načelno stališče Anglije, da prihaja za Tanger v poštev samo mednarodni režim, pri katerem bi bile Španija, Francija in Italija enakomerno zastopane. Anglija ne more trpeti, da bi katerakoli država zavzemala v tangerski coni močnejše stališče.
Občinske volitve v Maribora razpisane
Maribor, 30. septembra.
Včeraj je veliki župan dostavil mariborski mestni občini odlok, s katerim se razpisujejo občinske volitve za mesto Maribor za dne 18. decembra. Mariborske občinske volitve se bodo vršile sedaj v popolnoma drugih razmerah, kakor zadnjič. Tedaj je šel v volitve združeni odbor pod firmo Narodnega bloka, ki je dobil župana iz vrst SLS in je tvoril nekaj časa na magistratu delovno večino proti socijalistom in Nemcem, ki so dobili vsak le po štiri mandate in enega socialistični levičarji. Pri teh volitvah pa bo veljal čisti proporc, tako da bodo šle vse stranke samostojno v volilno borbo. Kooperacija bo potrebna šele pri volitvah župana, podžupana mestnega sveta in drugih funkcionarjev in pozneje za delovno večino. Številčno razmerje se bo znatno spremenilo. Pri skupščinskih volitvah so izšli socijalisti kot najmočnejša stranka, narasli bodo tudi Nemci. SDS drži krepko svoje močne pozicije, SLS stalno izgublja. Mariborska občina ima 41 občinskih svetnikov.
Gg. Vukičevič in Radič
Zagreb, 30. septembra, r. «Narodni Vak, glasilo Stepana Radiča objavlja naslednjo vest:
•rVukičevič želi sodelovati s HSS in jo smatra za edino sidro svoje rešitve. Vukiče« vič je poizkušal prepričati predsednika HSS, da bi to bila prava vlada Srbov, Hr« vatov in Slovencev in da bi to vlado ino zemstvo sprejelo z največjim navdušenjem. Istočasno pa Vukičevič v poedinih pokra« jinskih listih objavlja, da bi ga Radič takoj podpiral, ako bi mu ponudil eno ministr« stvo ali eno podtajniško mesto. Res še ni bilo v našem javnem življenju tako jadne figure, kakor je Velja Vukičevič.*
Redukcija poštnih direkcij
Ostane jih le pet: Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad in Skoplje
Beograd, 30. septembra, p. Danes popol« dne od 17. do 20. se je vršila seja ministr« skega sveta. Prvotno je bila na dnevnem redu razprava o proračunu. Ker pa je fi» nančni minister nenadoma obolel, so se raz« pravljale zgolj resorne zadeve. Med drugi« mi je bila na dnevnem redu redukcija pošt« nih direkcij in nova razdelitev poštnih oko« lišev na preostale direkcije. Ukinejo se di» rekcije v Beogradu, na Cetinju in v Splitu.
V celem ostane še pet direkcij, ki so raz« deljene tako«le:
Ljubljana: ljubljanska in mariborska oblast;
Zagreb: primorsko*krajiška, zagrebška, osiieška, baška in bihacka oblast;
Sarajevo: cetinjska, zetska, dubrovniška, tuzlanska, sarajevska, mostarska, travniška i in vrbavska oblast;
Novi Sad: sremska, bačka, beograjska, podunavska, podrinjska, valjevska, šumadij* ska, moravska, pssžarevska in pa timoška oblast:
Skoplje: niška. vran j ska, kosovska, skop« Ijanska, bregalniška, bitoljska, resavska in kruševaska oblast.
Italija podpira bolgarske komitaše
in financira njihovo časopisje. — Naša vlada hoče počakati do
konca preiskave
Beograd, 30. septembra, p. Kakor izve vaš dopisnik, je preiskava, ki jo vodijo naše oblasti v zadevi atentatov
bolgarskih komitašev, dognala, da pod pira to akcijo Italija. Izgleda, da je hotela Italija povzročiti nerede in preprečiti dobre odnošaje med Jugoslavijo ta Bolgarijo, zlasti še, ker se je v zadnjem času na obeh straneh pojavila dobra volja za čim tesnejše zbližanje, Ugotovljeno je, da financira Italija časopisje makedonskih emigrantov v Švici.
Nocoj je poslala vlada našemu poslaniku v Sofiji g. Nešiču nova navodila. Poslanik je dobil baje nalog, da ponovno protestira pri bolgarski vladi. V razgovoru z novinarji pa je zunanji minister to vest zanikal in naglasil, da ne namerava do zaključka preiskave pod-vzeti nikakih novih korakov ter da bo vlada šele na podlagi materijala, ki ga bo ugotovila preiskava, sklepala o na-daljnih ukrepih.
Najnovejša senzacija na Madžarskem
Budimpešta. 30. septembra, d. Listi se obširno bavijo s francosko noto, datirano z dne 15. aprila 1920, ki io je te dni prvi objavil <Magyarorsag». Listi predvsem naglašajo, da je iz te note razvidno, da se je Francija takrat zavzemala za neokrnjenost Madžarske in za osiguranje madžarskih manjšin ter da je to nov dokaz za upravičenost akcije lorda Rothermerea za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Vsi listi obenem zahtevajo, naj se uvede najstrožja preiskava, da se ugotovi, kdo je zakrivil, da madžarska vlada na to francosko noto takrat ni odgovorila. V nekaterih krogih zatrjujejo, da je zavlačevanje odgovora na to noto pripisovati angleškemu vplivu, ker se je Anglija bala, da bi dobila Francija na Madžarskem prevelik vpliv, in ker je Lloyd George takrat zatrjeval, da trde doloS>e mirovne pogodbe itak niso trajne in bodo v veljavi kvečjemu eno leto.
cPester Lloyd> zahteva, naj to zadevo nemudoma pojasnita takratni ministrski predsednik Simonyi - Semadam in zunanji minister grof Teleki. <Esti Kurir> povdarja, da bi bilo najprej treba ugotoviti, kake garancije je nudila Francija takrat za koncesije, ki jih nudi v tej noti. Legacijski svetnik grof Semsey, ki je sprejel to noto od francoske vlade, naglasa v svoji izjavi, da gre za tako zaupno zadevo, da ne more brez pooblastila vlade ničesar izdati.
V zvezi s senzacionalnimi odkritji <Ma-gyarorszaga» o noti francoske vlade iz leta 1920. objavlja <Pesti Kurir, izjavo takratnega ministrskega predsednika Štefana Fried-richa, ki nagTaša, da je dobila madžarska vlada od velesil razne predloge in da je celo neka nasledstvena država ponudila Madžar-iki vojaško podporo. Zastopnik francoskega generalnega štaba je v zvezi s tem stavil madžarski vladi več vprašanj. Podrobnosti ne
more izdati, ker ga veže uradna tajnost. Gospodje, ki so bili takrat silno zaposleni z ustvaritvijo svojega lastnega položaja, so smatrali njegovo stališče za tako nevarno, da so ga odstranili . Zato so ga v znanem Tiszinem procesu tudi obtožili. Njegovo stališče je podleglo in zmagali so vlastodržci. Usoda Madžarske bi se bila lahko usmerila v mnogo ugodnejšo stran. Odgovornost pade na one, ki so to preprečili. Grof Paul Teleki, takratni zunanji minister izjavlja, da zaradi uradne tajnosti v tej zadevi ne more podati nikake izjave. <Maggyar Hirlap« poroča da je grof Teleki dotično francosko noto dobil in da jo je pokazfd le ministrskemu predsedniku in trem svojim prijateljem, vlado pa informiral tako, kakor da gre le za neresno zadevo.
Budimpešta. 30. septembra, s. Ministrski svet se je danes opoldne sestal pod predsedstvom namestnika ministrskega predsednika ministra Vasza. cUj Nemszedeg, izve. da se je na tej seji razpravljalo tudi o noti Paleologueja, posebno še vsled tega, ker je bil minister Vasz avgusta 1. 1920. v kabinetu grofa Pavla Telekija minister za narodno prehrano. Zunanje ministrstvo je uvedlo preiskavo, da ugotovi, kako so te tajne listine izginile. V krogih opozicije se pripravlja akcija za sklicanje izrednega zasedanja parlamenta. Opozicija hoče namreč vso zadevo, t j. vprašanje odgovornosti za zavla-čenje ali odklonitev francoskega predloga spraviti pred parlament. Generalni tajnik zunanjega ministrstva grof Aleksander Khuen - Hedervary, ki se je udeležil današnje seje ministrskega sveta kot zastopnik zunanjega ministra Valka, je izjavil po seji novinarjem, da vlada trenutno ne more razčistiti te afere.
Zaključek konference zastopnikov oblastnih samouprav
Beograd, 30. septembra, p. Danes je bila zaključena konferenca zastopnikov oblastnih skupščin, ki je bila sklicana na inicijativo finančnega ministra, da se določijo smernice za prenos državnih poslov na oblastne samouprave. Na današnji dopoldanski seji se je nadaljevala debata o referatu načelnika finančnega ministrstva gosp. Kosifia. Po vsestranski debati je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je bilo poslovanje oblastnih samouprav razen prvih težkoč pri organizaciji otežkočeno tudi še vsled tega, ker mnogi državni organi, zlasti organi ministrstva notranjih zadev niso podpirali prizadevanj oblastnih skupščin, marveč jim delali še celo ovire in težkoče, in da je pričetek poslovanja oblastnih samouprav zlasti tudi otežko-čalo postopanje vlade na finančnem polju (po odločilni zaslugi tudi slovenskih klerikalcev). Zato je konferenca sklenila:
1.)	da je absolutno potrebna razdelitev kompetence državnih oblasti in samoupravnih teles, kar naj se izvede čim prej in čim popolnejše.
2.)	Da se samoupravam zasigura popolna kompetenca v njihovem delovanju.
3.)	Da se v svrho normalnega funkcijoni-ranja oblastnih samouprav zasigura njihova popolna notranja samostojnost.
4.)	Da nudita Narodna banka in državna Hipotekama banka oblastnim samoupravam na podlagi odobrenih proračunov predujme in cenena posojila.
5.)	Da posamezne oblasti, v kolikor tega še niso storile, predložijo vladi v najkrajšem času konkretne predloge o zasiguranju, izpopolnitvi in neoviranem delovanju oblastnih samouprav.
Končno je konferenca izrazila željo, naj bi se vsako leto vsaj enkrat vršile slične konference, ker je prepričana, da bo to delovanje oblastnih samouprav v znatni meri izenačilo in pospešilo.
Nemški novinarji v Beogradu
Beograd, 30. septembra, p. Nocoj ob 22.45 je prispela v Beograd skupina nemških no« vinarjev, književnikov in izdajateljev, ki je na študijskem potovanju po Jugoslaviji. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki novi« narjev m številno občinstvo. Nemški novi« narji bodo gostje Jugoslovenskega novinar« skega udruženja in ostanejo v Beogradu tri dni. Pogledali si bodo mesto in okolico ter stopili v stike z našimi merodajnimi krogi, lutri opoldne jim prirede beograjski novi« narji svečan banket.
Strahovita elementarna katastrofa
v Ameriki
V St. Louisu je več sto ljudi mrtvih in ranjenih ter nad 5000 hiš razrušenih. — Velike poplave tudi v Angliji
Saint Louis, 30. septembra, (lo.) Število mrtvih pri zadnji katastrofi narašča in zna« ša dosedaj 100 oseb.
London, 30. septembra. (Io.) Nad celo Anglijo so divjali včeraj strahoviti viharji. Na več krajih so se utrgali oblaki. Letina je v mnogih krajih poškodovana ali pa po» polnoma uničena. Na tisoče živine je uto» nilo. Številne ceste so pod vodo. Promet je uk.njen. V Rokavskem prelivu je vihar pri« silil parnike, da so morali iska+i zavetja v lukah. Na južnem obrežju je razburkano morje silno poškodovalo pristanišča in pro» menade.
London, 30. septembra, (lo.) Radi straho« vitih viharjev na škotski obali so bile po« morske vaje angleškega atlantskega brodov. ja odpovedane.
Satnt Louis, 30. septembra, (lo.) Včeraj je po vzdušij i vem miru nenadoma pridrvel nad mesto strahovit tomado, ki je z deli razrušenih streh in železnic napolnil ozrač« je. Sledila je velikanska ploha. Prestrašeni očividci poročajo, da je vladala med vihar« jem popolna tema in da se je zdelo, kakor da bi se podirala zemlja. Rešilna dela so se vršila s pomočjo svetilk. Ves promet je popolnoma ustavljen, ker so ceste polne ru« ševin. Nad 5000 hiš je popolnoma razru« šenih ali pa težko poškodovanih. Skoda se ceni na 70 milijonov dolarjev. Ker ni mogla
policija obvladati situacije, je vlada pozva« la na pomoč vojaštvo, da ščiti tuje imetje.
Saint Louis, 30. septembra, (be.) Dosedaj so izvlekli izpod ruševin 30 mrtvih. Nad 400 oseb je ranjenih.
Klerikalna nesramnost napram Čehom
Včeraj je dobil gosp. ravnatelj Rihard Fries pretilno pismo, ki se glasi tako-le: <Za bližajoče se občinske volitve se Vam naznanja, da ne bodite tak agitator, kakor ste bili poprej. Vi imate gostoljubnost v Jugoslaviji le začasno, če Vam tukaj ne ugaja, preskrbite si, da boste šli v Vašo ožjo domovino, tam stopite v društvo generala Gaj-de. Bodete imeli dovolj posla. To v Vašo vednost . . .»
Skoraj v istem smislu, kakor zveni to pismo, je snoči na unionskem shodu govoril tudi sam voditelj SLS dr. Korošec, kakor da bi bil baš on poklican, da podeljuje Čeho-slovakom v naši državi gostoljubnost.
Videti je, da je sedaj v volilnem deliriju klerikalcem buknilo na dan staro sovraštvo proti Čehom; saj je starejši generaciji še znano, kako so klerikalci pred vojno pobalinsko napadali n. pr. takratnega vseučilišč-nega profesorja in sedanjega prezidenta Ma-saryka. Tudi ni še pozabljeno, kakšno gonjo so svoj čas uprizarjali klerikalci proti Čehom, ker so zanašali med Slovence sokol-sko idejo ter sploh duha svobode in napredka.
Gosp. ravnatelj Fries je na klerikalno nesramnost takoj energično odgovoril in prepričani smo, da bodo njemu sledili tudi ostali bratje Čehi.
Ukinjenje medicinskih fakultet
Zagrebške »Novosti«, katerih beograjski poročevalec je znani Vukičevičev proteži-ranec g. dr. Jambrišak, objavljajo o tem valeaktuataem vprašanju naslednjo informacijo:
»Danes je neki beograjski list objavil vest, da je ministrstvo narodnega zdravja sklenilo ukiniti medicinsko fakulteto v Ljubljani in v Zagrebu. Glasom internacij vašfega poročevalca ministrstvo narodnega zdravja sploh ni kompetentno, da ukinja medicinske fakultete, marveč je v to poklicano prosvetno ministrstvo. V ministrstvu prosvete pa zagotavljajo, da o tem še ni bil storjen kak podroben sklep, pač pa obstoja načelna zahteva ministrstva financ in celokupne vlade iz prejšnjega časa (kleroradikalnega režima), naj se medicinske fakultete v državi reducirajo. Katere medicinske fakutete, oziroma tudi tehnične fakultete, naj se ukinejo, o tem bo v najkrajšem času sklepal ministrski svet pri definitivnem pretresu proračuna.«
Ta informacija vladnih »Novosti* torej v polni meri potrjt;* vest, da je treba računati z ukinjenjem medicinske fakultete vsaj v Ljubljani, ako morda že ne v Zagrebu. Odkriva pa obenem novo veliko nevarnost, ki grozi ljubljanski univeTzi, ko napoveduje tudi redukcije tehniških fakultet. Ako bodo interesi Ljubljane in Slovenije varovani v Beogradu tako, kakor jih varujejo sedaj klerikalci, se moramo bati, da bo tudi v tem slučaju Ljubljana ona, ki bo v prvi vrsti prikrajšana.
Buren shod stanovanjskih najemnikov v Mariboru
Obsodba neodkrite politike SLS.
Maribor, 30. septembra.
Nocoj je bil sklicati na vrtu pivovarne Union shod stanovanjskih najemnikov, ki je potekel silno burno. Udeležba je bila ogromna, okrog 2 tisoč ljudi. Zborovanje je otvoril predsednik Društva stanovanjskih najemnikov prof. dr. Per-havec, ki je podal referat o stanovanjskem vprašanju. Že med njegovim govorom so padali neprestano ostri medklici na klerikalne poslance, ki so se še stopnjevali, ko je nastopil narodni poslanec g. Petejan.
Za njim je podal izjavo za društvo državnih nameščencev dr. Pečovnik. Oblastni poslanec g. Grčar je ostro razkrinkal dvorezno politiko SLS, zlasti ministra dr. Gosarja v stanovanjskem vprašanju. Zborovalci so mu burno pritrjevali. Ko je omenil dr. Gosarja in klerikalne poslance, je naenkrat začel iz množice ugovarjati posl. Vesenjak. Izzval je tak vihar proti sebi. da ni bilo več razumeti niti besede. Nekateri so navalili proti njemu, a trezni zborovalci so preprečili vsako osebno razračuna-vanje. Posl. Vesenjak je med glasnimi protesti zapustil shod, a se je pozneje vrnil ter se oglasil za besedo. Ko pa je prišel na oder je zopet tako završalo, da ni bilo slišati nič. Predsednik je zvonil, miril, prosil, pomagal mu je podpredsednik g. Mohorko, pa vse ni nič zaleglo. Ljudje so se malo pomirili šele, ko sta gg. Grčar in Petejan ponovno prosila ljudi, naj puste tudi g. Vesenjaka govoriti. Tako je prišel g. Vesenjak šele čez dobre četrt ure do besede. Izpre-govoril je par stavkov, češ da obsoja hišne posestnike, ki sramotno povišujejo najemnine in da je pravi kristjan le oni,
ki ima usmiljenje do revežev. (Obsodite raje vlado!) SLS bi baje lahko dobila tudi drugi resor v vladi, pa je nalašč zahtevala socijalno politiko, da postavi tja dr. Gosarja in s tem pomaga reševati stanovanjsko vprašanje. (Velikanska veselost!)
Lepo je govoril nato zastopnik narodnih železničarjev in za njim narodni poslanec dr. Pivko, katerega stvarni in resni nastop, prost vsake demagogije na levo ali desno je zborovalcem impo-niral. Govorila sta še g. Tumpej za narodno strokovno zvezo in podpredsednik Društva stanovanjskih najemikov g. Mohorko, nakar je bila soglasno sprejeta znana resolucija stanovanjskih najemnikov, ki zahteva podaljšanje stanovanjske zaščite.
Shod je med drugim ponovno dokazal, da je Maribor definitivno odrezal s klerikalizmom. Mariborskega poslanca zlatega Žebota sploh ni bilo blizu, ampak je poslal svojega tovariša, ki zastopa ptujski okraj, da rešuje barko SLS v Mariboru.
V Atenah so razkrili novo zaroto
Atene, 30. septembra, (lo.) Vlada je raz« krila obsežno zaroto proti sedanji vi a davi« ni. Kompromitiranih je več višjih častnikov. Med aretiranci so bivši notranji minister general Spiridonos, kapetan Coliaxis in Pari« galosov sin.
Solun, 30. septembra, (pa.) Policija je ponovno aretirala celo vrsto bolgarskih ko« mitašev, ki so pripravljali nove atentate.
Francosko-ruski odnošaji
Pariz, 30. septembra, s. Dopoldne se je sestal ministrski svet. Zunanji minister Bri« and je poročal o delu v Ženevi. Trgovinski minister ]}okanowski je poročal o franco« sko«ameriških carinskih pogajanjih. Mini« strski svet je sklenil obnoviti misijo gene« ralnega prezidenta v Maroku Steega za 6 me secev. Ministrski svet se je bavil tudi s po« gajanji s sovjetsko Rusijo, vendar pa o tem ni izdal nikakega komunikeja. Po zaključku seje so izjavljali ministri, da je verjetno, da se bo zbornica sestala 18. oktobra.
Pariz, 30. septembra, (pa.) aPetit Parisien» poroča, da je vlada naročila svojemu posla« niku v Moskvi, naj zahteva od sovjetske vlade odpoklic poslanika Rakovskega iz Pa« riza, ki tvori resno oviro sedanjim franco« s ko ruskim pogajanjem.
Izkljl
jucem ruski opozicijonalci
Moskva, 30. septembra, d. Časopisje ob« javlja sklep predsedstva moskovske kon« trolne komisije komunistične stranke o iz* ključitvi 14 opozicijonalcev zaradi ustanav« Ijanja ilegalne organizacije. Ta pokret so vodili stari pristaši Trockega, med njimi Mračkovski, ki je ustanovil tudi tajno tis« kamo.
Političen umor v Varšavi
Varšava, 30. septembra, s. Vodilni član levega krila delavske stranke Majchrzalc je prišel včeraj v znano restavracijo ter se z vzklikom: «Jaz sem zastrupljen!® zgrudil mrtev na tla. Preiskava je pokazala, da je bil Majchrzak zastrupljen s solno kislino.
Minister Sarraut obolel
Pariz, 30. septembra, (be.) Notranji mini« ster, ki se je nedavno ponesrečil z avtom in si zlomil tri prste, je resno oboleL
Smrt učenjaka
Amsterdam, 30. septembra, d. Včeraj je umrl profesor leidenske univerze Vancvn« thoven, ki je prejel svoječasno za svojo raz«
Lakirarja na brizganje
ki zna samostojno brizgati išče tvornica karoserij Mat Reich & sin Novi Sad, Jugoslavija. Tam se sprejmejo tudi delavci za lesene karoserije.
Potrtim srcem javljamo 1užno vest, da nas je zapustila za vedno naša prel ubljena hčerka in sestrica, gospodična
Vladimira Šega
dijakinja U razreda trgovske šele
Nepozabno sprejmemo na zadnji po i v soboto dne 1. oktobra ob 16 uri na pokopališče Viševek.
Vrhnika pri Ložu, 30. sept 1927.
Žalujoči ostali.
Kontenina rujava Din 7,	10, 13	Šifon
za rjuhe ,	28,32 , batist
bela . 9,	10, 12	Zefirji
„ za rjuhe 28,	32, 38	Popelini
Din . . 10,	14, 18	Brisače platnene m Din 12, 16, 20
... 16,	20, 30	, protir , 24, 36,48
„ . . 10,	15, 26 Inlet...... 18, 24, 32
„ . .28,	32, 46	Gradel za madrace , 28, 36, 48
J©S!P ŠLIBAR, Ljubljana, Stari trg (poleg Zalaznika)
Naročila* m, vso. d&p*sc>. U6o6i,jq. malih, oglasov, ^ poAab.> aa, OgLasnirod■ daUk -Julra,', JjubljaiUb PrtJtrnova.TaL st. 2.492.
XalioglasiJhi,sluiijo u posredovalne in, roajaL
n* ruzmanc občLnAua<,: usa^bisada, Č<>pcu~.-Najmanjši Tjuisak Vin, Pristojbina, za. fijro Vui.3 -.
Vjc pristojbin* j^upailcu
li ocuuun. t tutroalbnu,smotrn oglasu «* pnobcuo, čikoviu, račun, poslu* Ircu-niltuct [jjibljnnaJt. ttSjz.
___^___dopisovanja, uis oglasi* hrgourkt^a. aJU.
r^Jd^urinaga. značaja* •■ vsaka btsada/ Din. nOf* avanjsi zn*sck Via, w-. "Pristojbina, ta, šifro Vin, 5--.
V nedeljo
dae 2. oktobra priredi žeL jlae. društvo .Zarja. v gostilni Amerika na Glincah zabavni večer s plesom. — Vstop prost.	30182
POZOR!
Naj nikdo ne pozabi priti danes, 1. oktobra na Glin-ce v goetilno Ameriko. — Zabavni večer s plesom._ — Iera prvovrstni .Streich-orkester*.	80183
Kam pa kam?
Dne 1. oktbra vinska trgatev s plesom v gostilni •Veseli d«n» v Maribora, Meijska cesta 58. Za obilen obisk se priporo8a gostilni-čarka Tončka Krajnčič.
Godbeno društvo «Qradašca»
Vič-Glince proslavlja dve-letnico obstoja društva s tem, da priredi dne 1. oktobra ob Vi 20 uri obhod z godbo po občin; Vič in podoknico Bvojemu čast. članu gr&Sčaku in veletr-govcu goep. Robertu Kolini annu ter mu . pokloni skromno diplomo za priznanje njegovih zaslug. — Dne 2. oktobri se vrši veselica v gostilniških prostorih gosp. Fr. Kramarja na Glincah 5t. 9. Pričetek veselice jea ob 15. uri. — Občinstvo se prosi za naklonjenost temu društvu, ki je nepolitično in goji samo godbo.	30208
Motorno kolo
Ariol, 5 H k. i., v izvrstnem stanju, vožen komaj 3500 km, ugodno prodam radi nabave avtomobila. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	30120
Auto «Wanderer»
priporočljiv -a potnike, zelo dobro ohranjen, izvrstni motor, z malo obrabljeno pneumatlko, poceni naprodaj. Kudolf Oroszy, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2.
80196
Prikolico
lamo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek •Jutra* pod značko «Scout» 30013
2 potniška auta
«Ford», v brezhibnem stanju po ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	30024
Auto «Berliet»
Stirisedežen, generalno re-pariran, z električno razsvetljavo ugodno naprodaj. — Commercial Union, Sv. Petra cesta št. 24. 30044
fKnji&e
Knjige
moderne kosmetike, parfu-merije, recepti in knjiga .Speziallititen u. Geheim-mittel«, poplcnoma nove, naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 30198
SSmšit Sli
Strug ar. pomočnika
za. les, mladeja, sprejme takoj Vekojlav B a b i i — Laško.	30028
Mlajša deklica
ta lepljenje papirnatih vre iic se sprejme. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
30147
Postrežnico
za zgodnje jutranjs ure pridno in pošteno, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 30162
Učenko
deklico poštenih kmetekih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v bolj-*o trgovino z mešan, blagom na deželo, na Gorenjskem. Vsa oskrba t hiši. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra. pod »Učenka 222».
30165
Perfektno pletiljo
za voditeljico obrti hi dve pletilji sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru Marija Pretnar, Podbrezje, postaja Podnart. 30071
Mestnega
zastopnika
za Ljubljano, zavarovalne etroke, izvežbanega ali novinca, solidnega, zmožnega produkcije, sprejmemo proti plači in proviziji. — Ponudbe na ogluni oddelek •Jutra* pod »Agilen JO*.
30060
Učenko za trgovino
z mešanim blagom sprejme Martin Jančlgaj, Jesenice Jorenjsko.
št. 117, Gorenji
30124
Lesnega
strokovnjaka
energičnega, zanesljivega in treznega, zmožnega italijanske in nemSke korespondence, samostojnega t knjigovodstvu, kalkulaciji ter manipulaciji lesa popolnoma samostojnega, sprejme Milan Modio, Nova vas pri Rakeku. Ponudbe s Bprlče-vali ter zahtevkom plač..
30086
Lahko službo
dobi proti visokim dohodkom trg. naobražen gospod Ponudbe pod Šifro »Stalila služba 8000» na oglasni oddelek »Jutra*.	30214
Klepar, pomočnika
za avtomobilu* dela sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	"
Trg. pomočnika
mladega ta agitaega, lepega značaja ter prvovrstnega prodajalca špecerije ta manufakture, sprejme takoj tvrdka A. Peče, Cemo-Zerjav. Reflektira se res samo na dobro moč. Hrana in stanovanje v hiši. 29976
Mizar, delovodjo
ali družabnika sprejmem v tovarno za splošno mizarstvo. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na oglas, oddelek »Jutra. pod šifro »Mizarstvo*.	29871
Poslovodinjo
s kavcijo, sprejme trgovina s špecerijo in mannfakturo. Upoštevam samo take, s prvovrstnimi spričevali ta brezhibno preteklostjo. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poslo-vodktaja*.	29461
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje e 1« I b o ▼ Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd, Vieana 11
Učenca
sprejme v učenje proti dobri plači Gustav Puc, klepar, Tržaška cesta it. 9.
30054
Dekle
ki zna nekoliko kuhati, vesele narave, v vseh ozirih strogo pošteno, sprejme na deželi samostojna trgovka v pomoč. Plača 175 Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kranj 222».
30166
Strojepisni pouk
Chrlstofov zavod. Domobranska cesta 7. Učna ura 4 Din.	30179
Madame et tnade-moiselle
Juvančič reprennent ieurs iecons de frangais & partir du ler octobre. Goeposvet-ska cesta 4/III. 29909
Nemščina
in francoščina
Dama z državnim izpitom za nemščino ta francoščino poučuje po najuspešnejši metodi ta zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa*.	29916
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek <Jutra». 30152
Velik zaslužek
nudim s komisijsko prodajo radioaparatov. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
30119
Razna zastopstva
večjih tvrdk ta tovarn sprejme agilna komisijska trgovina ta agentura za Južno Srbijo ter Makedonijo. Pripominjamo, d» je tvrdka dobro uvedena po Južni Srbiji in Makedoniji Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Siri trgovino na jug»
80172
Potnice
zanesljive ta poštene sprejmem proti dobri proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra. pod »Potnice..
80042
Fina šivilja
se priporoča cenj. damam. Cene nizke. Naslov v ogL oddelku »Jutra*.
Pletilje
dobijo delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Plesti*.
29978

Boljša modistka
teli službe za takoj tudi izven Ljubljane. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	30126
Kmečko dekle
Želi službe, kjer bi 6e navadila kuhati. Vpraša se v Skofji ulici 8, pritličje — desno.	30128
Izobražen mladenič
želi primerne službe v pisarni, trgovini ali hotelu. Gre tudi kot pipničar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod »Marljiv ta pošten 300».	30034
Deklica
stara 16 let, se želi učiti pri boljši šivilji, ki bi imela vso oskrbo proti plačilu. — Pomagala bi lahko opravljati hišna dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. pod »Deklica 16».
30153
Kuharica
skrbna, snažna ta vsestransko izvežbana v kuhi, želi v službo k finančni kontroli ali kamorkoli. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
80114
Plačilna natakarica
dobro izvežbana. zaposlena že v prvovrstnih podjetjih, želi službe. Gre tudi kot blagajničarka ali kot ser-virarica — tudi na deželo. Ponudbe pod »Blagajničarka* na podružnico »Jutra» v Mariboru.	30212
Pianist
želi zaposlitve v plesni sezoni. Gre tudi na deželo ter preskrbi naželjo tudi plesnega učitelja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod »Najnovejši šlagerji
Absolvent
tehn. srednje šole (strojni oddelek) tudi s trgovsko izobrazbo, zmožen več je-likov, želi službo v kakršnemkoli obratu. Cenj. ponudbe pod »Absolvent 5» na podružnico »Jutra» v Mariboru.	30218
Pisarniški uradnik
knjigovodja — samostojen slovenski, srbohrvatski in nemški korespondent, ver-ziran v vseh pisarniških poslih, z dolgoletno prakEo želi službe za takoj. Ponudbe prosi pod značko »Mahrovec» na oglasni oddelek »Jutra*.	30168
Nemška gospodična
popolnoma verzirana v šivanju, želi službe. Ponudbe pod «Elza» na podružnico »Jutra* v Mariboru. 30215
Knjigovodja
perfekten bilancist in kon-cepist, vojaščine prost, z dobrimi referencami, želi nameščenja. — Cenjene ponudbe pod značko »Zmoten vseh pisarniških del* na oglasni oddelek »Jutra*.
30103
Absolvent
mornarske strojne šole, vešč vseh vrst pogona ta popravil pri raznih stapnih strojih, turbinah ta raznih motorjih, želi službe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Marljiva 85*.
30085

Zimska suknja
ta več boljše obleke za gospode poceni naprodaj na Bregu št. S/O, desno.
30125
Lutzove peči
in email tablice ima v zalogi inž. Mate G u z e 1 j, Ljubljana VT1 (Šiška). Jer-nejeva it. 5.	208
Veliko mizo
skoraj novo, za raztegniti, ugodno proda S c h r e v, Bethovnova ul. 9, pritličje 30154
Hrastovo spalnico
masivno, politirano, prodam za 8800 Din. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
3012»
Pletenine
na žaket ali osemključni (troj oddaa. Ponudbe pod »Lepo delo* na oglasni od-delek »Jutru.	£89721 na
Jekla
ca. 2500 kg, za peresa, v raznih dimenzijah proda po
Dta 6 kg Slograd, Ljubi. TO-	30008
»
DOKO
«
»
DOKO
«
»
Kujiit jte samo domače
l>OKO< čevlje
ki so zajamčeno dom^č ročni izdelek in mnogo bol.ši kaKor čevlji izdelani v tovarnah. „Doko" čevlji so cenejši in boljši, kakor tovarniški. T soče pohvalnih pr.znanj. Vsa poplavila v 24. urah točno in po najnižji ceiij-
LJUBLJANA, Prešernova ul. 9
LJUBLJANA, Prešernova uL 9
Gostilna
na prometnem kraju, v neposredni bližini Ljubljane, naprodaj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro »Eksistenca zasigurana>.
30148
Veliko kredenco
novo, pripravno tudi za ostilno, proda Iv. Bonač, ' "ova ulica štev. 2/1.
30171
Manufakturno blago
razprodaja po izredno ugodni ceni tvrdka Planin-šek v Vodmatu.
Elegantno spalnico
novo, rožnat jesen, najfinejše izdelano, po nizki ceni proda Ig. Repše, Ljubljana, Poljanska cesta 21.
30163

Hrastovih sodov
la novih, več tisoč litrov, različne mere, prodam. — Vsa pojasnila je dobiti pod šifro «Sod» v oglasnem oddelku «Jutra».	30087
-4-
60 vinskih sodov
približno po 200—700 litrov ugodno proda Konsumno društvo za Slovenijo, Ljub-ljana-Siška.	30069
i/m
46
Letošnja vina
pristen ljutomerčan, jeru-zalemčan, (večina butelj-ska) ta izvrsten sadjevec zopet najceneje dobite direktno od producentov — večje množine takoj od stiskalnice. — Igna« Vičar, p. Sv. Bolfenk pri 8redišču S0111
Krompir
razpošilja na vagone Peter Setina. Sevnica ob Sari 89816
Namizno sadje
jabolka ta hruške razpošilja po najnižji ceni Peter Še-tina, Radeče - Zidani moet.
194
Trgovino
železne stroke ali mešanega blaga kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Kupim».	30128
Hrastovih sodov
od žganja ta špirita, t velikosti od 40—200 ta od 600—2000 litrov — dobro ohranjenih, lepo dišečih, kupim večjo množino. Ponudbe s ceno ta specifikacijo na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Alkohol sodi*.	80115
Ponjav (plahi)
velikih voznih ali pa malih vagonskih, 2—S komade, že rabljenih, a dobro ohranjenih, kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 30112
Jamski les
Razpisujemo dobavo 120 m' jamskega lesa. Penudbe je vložiti d0 13. oktobra t. 1. Več pri Direkciji državne-
§a rudnika Zabukovca, p. riže.	30117
Vodno sesalko
centrifugalno ali botno — (Kolbenpumpe) na jermenski pogon, kupim. Ponudbe na oglatni oddelek »Jutra* pod »Sesalka*.	29991
Radio-aparat
tricevni »Hartley» sistem, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Badio 80»,	50180
Enodružinsko hišo
poleg kozolec, hlev in njiva za štiri mernike obeet-ve, oddaljeno 10 minut od novomeške postaje prodam za 40.000 Din. Poizve se na poeta j i v Kandiji. 30180
..Posest"
Realitetna pisarna
družba z o z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4
podružnica v Celju
proda:
MLIN na 3 pare kamnov, na stalni močni vodi, po ieg stanovanjska hiša, gospodarska poslopja, v trgu na Štajerskem — 4 orale arondiranega zemljišča 1500 komadov hmelja, drugoletnega, tik okr. ceste, 10 minut od trga, 160.000 Din; GOSTILNO z mesarijo, v bližnji okolici Celja — po izredno ugodni ceni; KMEČKO POSESTVO, 12 oralov, 3200 hmelja, lepe stavbe, pri Vojniku, pod ugodnimi pogoji; Poleg tega več kmečkih posestev, gostilniikih in trgovskih hiš, vil itd.
30006
Enonadstropno hišo
z vrtom ta prostim stanovanjem, v Mariboru, za 135.000 Din ta
trgovsko hišo
pri Mariboru proda Zagor-aki, Maribor, Tattenbaeho-▼a ulica 19.	80116
Posestvo
in sicer hišo, gospodarsko
poslopje s pritlklinami, t niši dobro vpeljana gostilna, mesarija ta trgovina — oddam v najem v Suhoru pri Metliki v Belokrajini. »iko Popovid, Skemljeveo it. L pošta Suhor pri Metliki.	29772
..Posest"
Realitetna pisarna
družba i o z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
•prejema piljave la posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalea brezplačno
Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih ta obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah Za od-
dajalce najboljša prilika od daje stanovanj — ker brez
vseh stroškov.
195
Stavbna parcela
ležečo na križišču 4 cest, v neposredni bližini sokol-skega telovadišča ta nove
frančiškanske cerkve v Sp. Šiški je ugodno naprodaj. Ta prostor je zelo pripraven za gostilno ali trgovino. Pojasnila v gospodarski pisarni Dr. M. Lukana na Dunajski cesti St. 29 — hiša Gospodarske zveze.
30058
2 stavbni parceli
lepi, ob cesti, pripravni za stavbe s kletmi, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
30186
Posestvo
pri Ljubljani, 60 oralov, rodovitno polje, travniki, gozd za sečnjo — vse v enem kosu. Ob državni oe-sti in žel. postaji, eno uro hoda do Ljubljane, pripravno za mlekustvo, proda ali odda v najem »Posredovalec«, Sv. Petra cesta št. 18.	30187
Restavracija
«Bellevue»
nudi ugodno na razpolago krasno dvorano za plesne šole, družabne večere in druge prireditve. 30040
Delavnico
ki je po dogovoru preuredim tudi v stanovanje, oddam ia dobo več let. Na-haja se v lepem solrfčnem kraju v novozgrajeni hiši na Glincah, cesta XV — št. 8.	30137
Manjši lokal
za pisarno aH obrt, sredi Ljubljane (elektrika, plin in vodovod), oddam. Na^ slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29920
Lokale
za prodajalno ta pisarne
rabi oficirska zadruga v Ljubljani, v bližini Tabora za svojo podružnico. Ponudbe na filijalo v vojašnici Vojvode Mišiča, Tabor št. 1.	80046
Staro trgovino
dobro vpeljano oddani na prometni cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Vpeljana*. 80071
Pekarijo
s trgovskim lokalom, dobro idoio, vse v najboljšem stanju, poceni oddam v najem v mestu na Dolenjskem ob glavni cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Lokal
Trgovske lokale
v Kamniku
na prometnem kraiu, v katerih je bila doslej dobro idoča špecerijska trgovina, oddam r najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
80078
ttatwianja
Stanovanje
z 1 sobo ta kuhinjo ter shrambo oddam, največ 4 odraslim osebam v Rožni dolini, cesta V It. U. Pojasnila ▼ soboto in nedeljo poooldne. Istotam naprodaj dobro ohranjeno moško kolo.	30177
Enonadstropno hišo
s pritiklinami, vrtom in zemljiščem prodam na zelo prometnem kraju na Notranjskem, 8 minut od železniške postaje, ob glavni cesti. Poslopje je zelo pripravno za trgovino na debelo in drobno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Ugodnost 1927».
30030
Posredovalec
družba z o. z.
Realitetna pisarna
Ljubljana Sv. Petra cesta 18
odda: 8TIRI80BN0 s kopalnico, kabinet, konmfortno, olji center, 8200 Din; TRISOBNO v Trnovem —
1000 Din; DVOSOBNO na Glincah —
800 Dta; DVOSOBNO, kabinet, Stan in Dom — po dogovoru; TRISOBNO, kopalnica, balkon, parketi, visokopri-tlično, proti Rožni dolini Razen teb reč drugih cta-riferiji.
novanj na periferiji.
80188
Uradniki in uradnice!
Vaše plače Vam ne dopuščajo, da se Vašemu stanu primemo in dostojno obie-čete, Ne imejte brige, pomoč je tukaj. Obl. Ilirija, Mestni trg 17/1. Vam nudi vse manufakturno blago prvovrstne kvalitete na 6 mesečno odplačevanje. Na poziv tel. 28-25 Vam pošljemo tudi zastopnika v hišo.
Stanovanje
v novi hiši ▼ Rožni dolini, a posebnim vhodom oddani takoj s 1. novembrom, s souporabo pralnice. Obstoji ix 2 sob, predsobe, kuhinje, shrambe ta pritiklta — z elektr. razsvetljavo. Prednost imajo mirne stranke brez otrok. Poizve se na GEnoah štev. 4, cesta I.
30141
Stanovanje
obstoječe iz 3 velikih tob, kabineta, kuhinje, verande dobi s 1. novembrom tisti, ki ga sam popravi ta plača najemnino za 1 leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30159
Stanovanje
2 sobi, kabinet, kuhinjo — vodovod, elektrika, parket — oddam s 1. novembrom u 1200 Dta mesečno. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra».	30131
Mirna stranka
brez otrok, želi eotačno, viaj trisobno stanovanje v mestu za takoj. Plača naprej. Ponudbe na oglasni
oddelek »Jutra* pod šifro «1717*.	30055
Uradniška obitelj
mirna, brez otrok, želi stanovanje z 1 sobo ta kuhinjo na periferiji mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Lično stanovanje*.	30136
Preselitve
s pohištvenim ali platovo-zom brzo ta najcenje preskrbuje špedicija »Slovenia Transport*, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. Telefon 2718.	207
'JJU
1—2 dijaka
sprejmem na stanovanje ta hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Gospoda
sprejmem s hrano ali brez po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
30185
Dijaka
ali dijakinjo sprejmem na hrano ta stanovanje. Električna luč, sredina mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30176
Dijaka
sprejmem na stanovanje t bližini obrtne šole ta realke. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 80193
2 opremljeni sobi
elegantni, s klavirjem oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 30219
Sobo
posteljama, v bližini irze oddam. Naslov v
univerze oglasnem oddelku »Jutra*, 30206
Gospodično
sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
30199
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hrano z vso oskrbo. Naslov
pove oglas, oddelek Jutra.
30200
Opremljeno sobo
lepo, oddam 1 ali 2 gospodičnama na Gosposvetski cesti 12/1, levi zvonec.
80204
Sobo
s predsobo, za 2 gospoda, z vso oskrbo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	80202
Elegantno sobo
v vili blizu BIeiweisove c. oddam takoj le boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
301S2
Lepo sobo
e posebnim vhodom, električno razsvetljavo in vso oskrbo takoj oddam gospodu v Židovski ulici št. 6.
80206
Na stanovanje
v zračno sobico v mestu sprejme primorska družina gospodično za 150 Din mesečno. Naslpv v oglasnem oddelku »Jutra«. 30133
Lepo sobo
solnčno, parketir&no, s posebnim vbodom ta elektriko, z 2 posteljama takoj oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30184
Dijaka
sprejmem na stanovanje z zajtrkom, event. s hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	S0170
Tehnik želi sobo
za takoj, ne daleč od obrtne šole.. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Tehnik išče*.	S0129
Preprosto sobico
poceni oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 80144
Sobo
oddam za 180 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
80145
Sobo
8 posebnim vhodom oddani mirni gospodični. Na »lov t oglasnem oddelku »Jutra«.
80142
Lepo sobo
na Aleksandrovi cesti takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80149
2 gospodični
sprejme na stanovanje ta hrano Andlovic, Domobranska cesta 23.	80150
Sobico
želim, ali grem kot sssta-novalka. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mala sobica«.
80151
Visokošolca
ali dijaka
Cbristofovega zavoda sprejmem na hrano ta stanovanje po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
30155
Lepo sobo
e parketi, električno razsvetljavo ta posebnim vbodom oddam. Naslov v ogl.
oddelku »Jutra«.
30158
Zračno sobo
I električno razsvetljavo oddam v sredini mesta. — Naslv v oglasnem oddelku »Jutra«.	30161
2 sobi
eno z 2 posteljama ta krasnim razgledom, drugo pa i 4 posteljami oddam. — V drugi od postelje 150 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 30076
Dva gospoda
sprejmem na dobro domačo hrano ta stanovanje v sredini mesta. Električna razsvetljava in poseben vhod. Naalov v oglasnem oddelku »Jutru.	30164
postane vitka — če hoče
Uspeh viden že v par dneh. — To dosežete i uporabo angleškega ra-lioaktivnega preparata «SANOS» čudo, ki daje moderno ravno linijo! (Jspeb zajamčen, sicer povrnemo denar Cens zavojčku franko 85 Din Uporaba zunanja, navo-iUo priloženo Naročila oa naslov: »Sanitaria». Crikvenios — Primorje
mmmmnmm*miiai«mm
Traino eksistenco!
Sijajno provizijo,
dobe marljivi zastopniki dunajske tvrdke, ki obiskujejo privatne stranke. Dopise pod .Event. Fi-lum* na Annonzen Ex-pedition Jeltler - Melzer Wien, I. Riemergasse 11.
10025 a
Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo ia strogo sapariraaim vbodom želi goepod za takoj. Ponudbe aa oglasni oddelek <Jutra> pod «Takoj 105». 30308	«Pomoč 26» Prosim, dvignite pismo. — Hvaležnost. 30173
	
	Senitve
Visokošolki želita stanovanje, event. s hrano. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek <Jntra> pod «Yi«oko6olki». 30216	38-leten gospod resen gospod, želi znanja z istotako gospodično ali vdovo od 88 let naprej. — Zenitev ni izključena. Dopise pod «A. K. 88» na ogl. oddelek .Jutra.. SO 164
4 dijake sprejmem takoj na hrano in stanovanje t bližini srednje tehnične šole. Na; slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30088	
	Kapital
	Oružabnico s 60.000 Din kapitala sprejmem v podjetje, v katerem je zasigurana dobra eksastenca. Ponudbe pod .Eksistenca, na oglas, oddelek «Jutra». S0048
Lepo sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>. 30003	
Kot sostanovalca sprejmem gospoda ali dijaka na Rimski cesti St. 24. pritličje, desno. 30104	
	OUishcL
	Pianino lepega glasu — mahagoni, prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 80157
Sobo z 2 posteljama prav lepo, s posebnim vhodom, elektriko in parketi oddam takoj na Taboru St. 5/1, desno. 30094	
	Kratek klavir skoraj nov, tvrdke HBlzl, takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku <Jntra>. 80210
# r* |	
Otroka do S let starega, vzamem v vestno oskrbo. Naslov: U. Kovačič, Tesarska ulica St. 8/1 (Karlovgka cesta). 30158	
	Klavir selo dobro ohranjen, z lepim glasom, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 80207
Abonente sprejmem na prvovrstno hrano na Gosposvetski c. št. 13/1, vrata 100. S0167	Gramofonisti] Vsa popravila vseh vrst gramofonov in drugih različnih godbenih aparatov izvršim strokovnjaško solidno, ceno in pod jamstvom v svoji špecijalni delavnici za fino mehaniko A. Rasberger Ljubljana. Tavčarjevi al. i Iz dežele prinešena popravila izvršim, če je le mogoče še isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli vedno v zalogi. 196
Na hrano prav fino 6prejmem gospode ali gospodične po zmerni ceni v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 80201	
	
2. september Danes nemogoče, zato dvigni pismo pri upravi. Poljubček. 30194	
	
	\ $UKM
	2 dobermana rjava, 16 tednov stara, čistokrvna, z rodovnikom prodam za ceno po dogovoru. Židovska steza 6/II. 80138
Alojzij Koreš bivši narednik, a sedaj v penziji, naj 6e javi Dr. Domeniku. Zagreb, Ilica 161 — radi Miloševi6a. 80092	
Haznanilo!
Cenj. občinstvu naznanjam, da otvorim novo moderno urejeno
mesnico
v soboto dne 1. oktobra
v Fiorjanski ulici štev. 42
Prodajal bom vseh vrst meso in mesne i.delke Znižana cena govejemu mesu in sicer: meso pitanih volov od pol kg dalje prvovrstno Din 18— kg, di ugovrstno Din 16 —
Za obi en obisk se slavn občinstvu priporoča
JAKOB JESIH, mesar
Flor,anska ulica in Pogačarjev trg.
Mi orodja ni rokodelstvo
PosnemaLnik za britek. zajamčeno za večno dobro ostrino in izključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko ST. SCRNUR - SLAV. ORAHOVICA.
Zahvala.
Podpisana se prisrčno zahvaljujem g. strok, učitelju Alojziju Poljšaku v Celju za njegovo veliko požrtvovalnost, da me je popolnoma ozdravil, z njegovim lastnim aparatom, in to pod nadzorstvom g. primarija dr. Harpfa, do sedaj neozdravljive bolezni lupus argskematodes*, ki mi je razjedal ves obraz celih 25 let, da sem že obupala nad tem življenjem. V Celju, dne 30. IX. 1927.
Z odličnim spoštovanjem
Kadnnc Barbara.
Meščanske restavracija v Mariboru
„Pri Zvezdi"
Pod mostom št. 11, v bližini drž. mostu
vodi sedaj dobro domačo kuhinjo Daje abonentom obilen obed in večerjo za mesečno Din 375'— to je dnevno Din 12 50. Za obilen obisk se priporoča
R. Smolej.
J. O. Curwood:
74
preganjana žena
Roman.
E>va izmed mož sta pokleknila in sta merila pozorneje. Aldous je pomeril na prvega izmed njiju ter mu je prestrelil prsa. Tedajci pa se mu je zazdelo, da se je nekaj ogromnega zrušilo nanj. Rdeč val mu je udaril v oči. Bilo mu je, kakor da se ves utaplja v njem; slepil ga je, njegov šum mu je zalival ušesa, kar zavpiti je hotel v njegovem dušečem objemu. Z velikim naporom se je rešil tega občutka; pred očmi se mu je zjasnilo, spet je izpregledal. Stal je, a puške ni imel več v rokah. Nasprotniki so drli proti njemu, komaj dvajset črevljev je bilo do njih. Po bliskovo se je osvestil. Krogla ga je bila omamila, a ranila ga ni preveč. Izdrl je svojo avtomatsko pištolo, toda preden jo je utegnil vzdigniti ali ustreliti z njo, je prvi izmed napadalcev tako silovito skočil nanj, da mu je pala iz roke. Oba sta se zavalila po tleh, in ko sta se premetavala na goli skali, je Aldous za ulomek sekund ujel z očmi obraz, ki ga je zaskelel v možganih kakor ogenj. Zagledal je bil Mortimera Fitz Hugha s samokresom v roki. Zdrznil se je ter ostrmel, kakor da je uzrl duha smrti — in sredi tega stremenja je začul Janin strašni vzkrik, glasnejši od besnega rohnenja v prepadu!
A že ni videl Aldous ničesar več. Ni se boril za svoje življenje, ampak zanjo; srd pobesnelega tigra je mahoma prevzel vse njegovo bitje. Ko je udrihal in škripal in bil z nasprotnikovo glavo ob skalo, je čul obupne krike, ki so se drug za drugim trgali iz Janinih ust. In ko jo je za sekundo spet zagledal, je videl, da se vzpenja v Ouadovem naročju!
Z nadčloveškim naporom je pokleknil. Tudi njegov nasprotnik se je vzvil na kolena; tako sta v smrtnem objemu obstala na robu prepada. Videl je, kako Jana iz Ouadovih krempljev obupno strmi v Mortimera Fitz Hugha; nato so njene oči zletele k njemu — in z novim vzklikom se je jela boriti, da bi se iztrgala.
Vseh trideset sekund, dokler je trajala strašna drama, je stal Mortimer Fitz Hugh kakor okamenel. Zdajci pa je priskočil k boreči se dvojici.
V Aldousovih rokah je bila sila desetih mož. Upognil si je nasprotnikovo glavo pod pazduho in objel njegove noge; še trenutek in res bi ga bil strmoglavil v rjoveče žrelo. A baš tedaj, ko je napel mišice za končni napor, je spoznal,da je vse izgubljeno. Obraz Mortimera Fitz Hugha se mu je zasvetil nad ramenom in peklenski naklep mu je pogledal iz oči, še preden ga je izvršil. Z vzkrikom sovraštva in zmagoslavja je pahnil obadva proti robu — in ko je Aldous, še vedno stiskaje nasprotnika v svojem objemu, padal v globino, ki je zevala pod njim, je začul Janin poslednji presunljivi vzkrik.
Ko mu je nestalo skale pod nogami, je bila njegova prva misel, da se je približal konec in da ga ni bitja, ki bi moglo živo uiti iz tulečega brezdna vrtincev in skal, ki je padal vanj. Toda duh mu je deloval hitreje od padca. Ne da bi tratil čas z ugibanjem, se je instinktivno oklenil gotovosti, da je edina rešitev v tem, če se kar moči tesno drži nasprotnika. Privil se je k njemu, kar so mu dale moči. Zdelo se mu je, da sta se med padanjem stokrat prevrnila v zraku. Nato se je razpljusnilo pod njim krožeče in peneče se valovje in pokazal se je vrhunec ene izmed ostrih kamenih čeri, ki sta jih z Jano pravkar še opazovala z vrha. Treščila sta naravnost na skalo — in Aldous je bil zgoraj! Čutil je strašni udar telesa, ki je bilo pod njim. Pena je med tem spet pljusnila kvišku in ju je
odplavila s seboj.
. Aldous je še vedno stiskal nasprotnika. Opazil je, da je zdaj brez moči; nič več ni čutil stiska davečih ga pesti, niti ne objetja rok, ki so se borile z njim. Bil je uverjen, da je protivnik mrtev. Petdeset črevljev globoki padec na skalo, ki mu je zdrobila hrbet, ga je bil ubil. V prvem trenutku, ko sta se oba potopila in ju je vrtinec trgal in vlekel na vse strani, se je Aldous še tesneje privil k njemu. Zdelo se mu je, da se neprestano pogrezata k dnu in toneta v neizmerno globino.
Ves omamljen je čutil, kako udarjata ob skale. Tedajci pa ga je prešinila misel, da mu je mrtvec v breme in ga vleče nizdoli. Izpustil ga je. Obupno se je trudil, da bi prišel na površje. Večnost je trajalo, preden je vzplaval na vrh. Odprl je usta in globoko zasopel. Trenutek nato je vstal pred njim velik bolvan kakor živa stvar; udaril je obenj, vrglo ga je preko njega — in spet se je potapljal doli — doli — v smrtni objem vrtincev in spodnjih struj. Spet se je boril, dokler ni iznova prišel na površje. Videl je, kako leti spo'zka črna stena z brzino ekspresnega vlaka mimo njega. In že ga Je spet prevzelo, kakor da tisoč palic udriha po njem. Čeri so bile pred njim — same čeri.
Gnalo ga je med njimi kakor kos lesa. Hrumenje, ki ga je glušilo, je prestalo. Začutil je nekaj pod nogami. Solnčna svetloba je zasijala nad njim. Ujel se je za skalino in se je obesil nanjo. Pred očmi se mu je nekoliko zjasnilo. Videl je, da je kakih deset črevljev oddaljen od brega, pokritega s peskom in drobnim kamenjem. Gladina vode je bila mirna in je odtekala v skladnem toku. Brodeč do pasu je dospel na breg in je pal na kolena, zakrivaje si obraz z rokami. Deset minut ga je imela soteska v svojem smrtonosnem objemu. In še deset minut je prešlo, preden se je drgetaje pravil na noge in je pogledal okoli sebe.

novih 30.000 parov čevljev
potrebujemo prostora, zato
razprodejamo:
6.000 parov platnenih čevljev — stara cena Din 59--
10.000 parov platnenih čevljev — stara cena Din 89'--
sedaj Din 29*'
sedaj Din 69*"
6.000 parov usnjenih luksuznih čevljev	_t
stara cena Din 229*--sedaj Din 169 "
4.000 parov lakastih luksuznih čevljev	4/l . e
stara cena Din 249*--sedaj Din 169 '
Dame, ne prezrite te prilike in pridite v našo najbližnjo podružnico.
JUNIPER"
ze eno francosko žganje z brinjevim ekstraKtom je najboljše sredstvo proti levmatizmu, glavo bolu, aobobelu, trganju, želodčnim boleznim itd Dobi se v vsaki apoteki, drogerlji in trgovini
Glavna zaloga:
Vitomir Dolinšek
Trgovci zahtevajte Agentura „JuniperSi engros cene. Celje, Gosposka ulica št. 26
Moško perilo!
Za izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škrobl:e-nega moškega perila po meri priporoča se cenj. občinstvu
Konfekcija moškega perila
R. Z. PAJK — Celje
Dolgopolje it 9 a, vila Wioter.
KLOBUKE
čevlje, obleko itd., kupite najugodneje pri
JAKOB LAH. Maribor
samo Glavni trg št. 2. 9532 1
Energičen mlad človek
dostojen in vztrajen, prijetne zunanjosti, hiter in okreten, iz katerekoli stroke, z znanjem nemškega in event. hrvatskega itzika, se išče za Vodzaslopstvo za Ljub-l ano in Slovenko, zi prodajo dobro uvedenih pisarniških strejev. Mora biti v stanju dati ban-Karsko ali drugo sigurno jaranejo za stroje sprejete v komisijo na vsoto od 30 - 40.000 dinarjev. Lastio ročno napisane ponudbe po hrvatsko ali nemško na ogl. oddelek lista .Jutro' nod šifro .VZTRAJNOST I0078a'
Mizarji
vezane plošče (Sperr-platten) lepe, suhe v vsaki množini dobite najceneje pri tvrdki
lg.Repše
Ljubljana Tesarska nI. 3.
TOVARN?« KG £ALQGO
POHIŠTVA
priporoča za nakup in vabi na ogled
ANDREJ KREGAJ
ST. VID n. Ljubljane nasproti kolodvora Vižmarje.
Zahtevajte centi«
Zahvala.
Ob priliki smrti mojega nadvse ljubljenega soproga, gospoda
Alfonza Joita
pekovskega mojstra
se iz vsega srca zahvaljujem vsem, ki so spremi i dragega pokojnika na zadnji poti in vsem ki so me skušali tolažiti. Srčna hvala! Hrastnik, dne 30. septembra 19*7.
Lnjlza Jošt.
I
+
Županstvo občine Rudečbreg naznanja pretužno vest, da je gospod
Sabathy Ernest
prvi občinski svetovalec in član krajev, šol. odbora Podvelka
danes ob 3. uri po mučni bolezni preminul.
Rudečbreg, 29. septembra 1927.
10092 i
Urejuje <fa. Josip Birsa. Izdaj« za Konzorcij cjutraa Adolf Ribniku. Z« Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za InseratnJ del je odgovora Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.