DRŽAVNO TOŽILSTVO i Ul«UAW ^ Došlo -^30' ■ _ / *mk\ uiiig nn.i/^aoa v gotovini Leto LXHL, št. 238 V LJubljani, sobota 18. oktobra I930 C«ita Din i.- Iz na j a mk dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. _ ineeretl do M pet* TTreilfrfslvO in ODraviristvO PODRUŽNICE: a Din 2_ do 100 vrst Dtn 2.60, od 100 do 300 vrst a Dto 3—, ve** tnseratt pet* ^ *™ »ARTrJOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Koceoova nL 2. — TeL 190, ▼rsta Din 4^ Popast po dogovoru. tneeratnJ dauefe posebej. — >Slovenski Narode LJubljana, Koaflova uL 5 HO¥0 MESTO, Ljubljanska c. tel. št 36. Jesenice, Ob kolodvoru KM. — — velja mesečno t Jugoslaviji Din 12—p » Inozemstvo Dto 25. Rokopisi se ne vračajo TelelOB št 3122, 3123, 3134, 3125 m M26. Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. IZTREBLJENJE SLOVENCEV V JULIJSKI KRAJINI Italijanski tisk zahteva popolno Iztrebljenje Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini s kolonizacijo pristnih Italijanov Trst, 18. okt. Tržaška lista »Popolo di Trieste« in ^Piccolo« sta v medsebojnem ostrem tekmovanju zašla v polemiko o vprašanju raznarodovanja Slovanov v Julijska Krajini. »Piccolo« je pisal o potrebi etične bonifikacije v Julijski Krajini in pofašistenja vsega prebivalstva in na ta elanek je ostro odgovoril včerajšnji >Po-polo di Trieste«, ki trdi, da je treba Julijski Krajini z enokomsko-bonifikacijo in Importiranjem fašistov vrniti italijanstvo, -s političnimi ukrepi pa je treba iztrebiti -vse elemente, ki temu nasprotujejo. »Po-polo di Trieste« besni v tej polemiki s >Piccolom« in zahteva iztrebljenje poslednjih otočkov Slovencev iz okolice Trsta. Ltist pravi ,da se na italijanstvo Trsta in Julijske Krajine ne sme več gledati z istimi očmi kakor 1. 1910. .ampak z današnjim fašističnim pogledom iz 1. 1930. »Popolo di Trieste« navaja dalje, da je bil L 1910. Trst provincijalno mesto, obkroženo s kompaktnim jugoslovenski 1 elementom in le na jugu z mešanim prebivalstvom. Takrat je živelo v Trstu, pr< vi Ust. 60.000 Slovencev med 119.0O0 skupnega prebivalstva, ne računajoč 30.0'jO Italijanov iz Italije. Dalje poroča list, kako je sel nekdanji državnozborski poslanec Pitaco, današnji župan Trsta svoječasno v Rim ter informiral Giolitija o slovanski nevarnosti, A ti lio Host pa je šel celo v Pariz z istim namenom do Clemenceaua. Kot posledica teh intervencij se je pričelo v Prstu živo ekonomsko delovanje in importi-ranje Italijanov, da se v vsej pokrajini nadene drugo lice. Sedaj po dvajsetih letih, pravi >Popolo« ,so se razmere v mnogem izpremenile, na žalost pa se mora ugotoviti, na kar je tudi opozoril tržaški proces proti slovanskim teroristom, da je v naši hiši še vedno sovražnik živ. To dokazuje tudi vprašanje več sto učencev nedavno ukinjene poslednje slovenske sole Sv. Cirila in Metoda v Trstu, Ta šola je dokazovala, da je v Trstu še 1. 1930. živih več sto rodbin, ki se izjavljajo za slovenske in nočejo sprejeti italijanske kulture. Te rodbine pozabljajo, da je Avstrija porušena in da ne morejo več sanjati o jugoslovenstvu. čim pa se pri-iz Trsta, naletite na vasi, v katerih prebivalstvo noče vedeti za »nacijonalrri jezik'. V teh vaseh žive atentatorji in je naša pacijonalna dolžnost, da jih iztrebimo, ker ni pravilno, da še po dvanajstih letih pri druženja teh pokrajin še vedno živi tamkaj duh Ribafa, Gregorina, Slavi-ka, Mandiča, Spinčiča, Gregorčiča in drugih, da smatrajo priseljene Italijane kot prišleke, ki jih je treba pometati v morje. Ako bi vojna izpadla drugače, ne bi bilo danes v Julijski Krajini niti ene^a Italijana. Zato je treba izvesti v Julijski Krajini energično etično-bonifikacijo na način, kakršnega izvaja Kemal pasa v Turčiji. Ob koncu zahteva »Popolo di Tri-estec, naj se pripelje v Julijsko Krajino 50.000 Italijanov iz Italije, ki jim je treba preskrbeti primernih služb. Zahteva, da se pospeši zlasti industrijalizacija te pokrajine ter energično izvede fašistična agrarna politika. Ves slovanski element se mora odstraniti, ker je nesporno dejstvo, da so Slovani zelo nemiren element, ki živi v sovraštvu z domačimi Italijani. ĆJe bi bili Slovenci lojalni, bi med njimi ne bilo atentatorjev. Fašizem mora napeti vse sile, da Julijska Krajina ne bo samo politično, ampak tudi duhovno sestavni del Italije. V zvezi s to odkrito zahtevo fašističnega tiska za prisilno raznaroditev in iztrebljenje slovanskih sonarodnjakov so poslali fašisti po svojem poslancu Cosel-schiju odprto vlogo Mussoliniju z zahtevo, naj store centralne oblasti vse, da se odpravi iz Julijske Krajine poslednji ostanek slovanske narodnosti. To interpelacijo objavlja včerajšnji »Piccolo«. V njej vprašuje Coselschi fKozelski), kaj so storila oblastva .da se prepreči neprestana proti-italijanska propaganda, ki jo vodi slovanska duhovščina v Julijski Krajini m ki je dovedla do strašnega atentata na plemenitega prosvetnega delavca, učitelja Sot-tosantia. Interpelacija vprašuje vlado, a,H je v duhu lateranskega pakta opozorila cerkveno oblast na potrebo koristnega sodelovanja svečeništva v svrho pomirjenja, julijsko-beneškega prebivalstva. Coselschi zahteva energično preprečen je zlorab položaja po slovanski duhovščini v propagandne namene in zamenjavo te duhovščine s pooožrrirni itaHJanskimi domačini. Ta korak je tem potrebnejši, ker so italijanski svečeniki, ki prihajajo v nove pokrajine »dosledno dokazovali, da vršijo svojo službo korektno v splošno zadovoljnost Kamor so prišli, so si hitro pridobili simpatije neitalijanskega prebivalstva, ki je tako kmalu našlo mir v svoji novi domovini. Trst, 18. oktobra. >Piccolo« javlja, da se je izdajatelj »Novega lista« v Gorici nenadoma vrnil iz ženeve in da je včeraj izdal novo številko »Novega lista«, v katerem objavlja svoj uvodnik. V njem označuje dr. Besednjak kot netočne vesti, da ni imel namena vrniti se iz ženeve in da bi zaradi tega moral »Novi list« preneha- ti izhajati. V zvezi s tem izjavljam, piše dr. Besednjak, da sem bil v inozemstvu z dovoljenjem italijanske vlade ter da ponovno prevzemam uredniški posel, d očim bo pravni položaj redakcijskega osobja rešen po pristojnih oblasteh. Glede na atentat v Vrhpolju izjavlja dr. Besednjak, da odobrava popolnoma pisanje poslednje številke »Novega lista«, v kateri so bile odločno obsojene vse nasilne metode v politični borbi. Storilci strašnega atentata v Vrhpolju niso izvršili samo velikega zločina proti človeštvu, temveč tudi težak greh proti slovenskemu ^rodu, ki ga mislijo na ta način rešiti, dejansko pa ga vodijo v vedno večjo propast. Lep uspeh Bruningove vlade Nemško posojilo v Ameriki odobreno — Socrabii demokrati proti nezaupnici Briiningovi vladi Berlin, 16. oktobra. Včeraj se je vršila v nemškem državnem zboru burna debata c zakonskem načrtu za najetje l^Smilijon-skega posojila, ki je bilo zaključeno pred kratkim z ameriškimi finančniki. Razprava o tem posojilu je nudila komunistom m narodnim socialistom priliko za nenavadno ostre napade proti vladi in je bil predsednik Loebe prisiljen opozoriti poslance na določbe zborničnega pravilnika, ki določa za kršenje njegovih določb izključetrje od sej za 30 dni. Komunistični poslanec Neubauer je očitail vladi, da ni znala preprečiti bega nemškega kapitala v Švico, narodni socialistični poslanec Feder pa je izrazil bojazen, da bo novo posojilo imelo za posledico zasužnjenje nemškega gospodarstva inozemskim kapitalistom. Finančni minister D i e t r i c h je ostro zavračal te napade in izjavil, da znaša leteči dolg Nemčije 1213 milijonov mark, ki ga zaradi velike brezposelnosti ni bilo možno zmanjšati. S pomočjo posojila pa bo mogoče spraviti proračun v ravnotežje. Inozemcem ni bil dovoljen nikak monopol na nemška podjetja. Narodni socialisti so neprenehoma vpa-dali med njegovim govorom z raznimi medklici tako, da je bii prisiljen predsednik Loebe večkrat poklicati narodne socialistične poslance k redu. Končno je zbornica vendarle v prvem in v drugem čitanju odobrila zakonski načrt o posojilu in ga izročila finančni komisiji v nadaljnjo razpravo. Nato je pričela zbornica razpravljati o vladni izjavi in predlagani nezaupnici vladi. Prvi je govoril bivši kancelar gospod Mueller-Franken, ki je v svojem govoru očrtal stališče socialistov do vladne izjave. Čim je stopil na govorniško tribuno, so narodni socialisti demonstrativno zapustili zbornico. Mueller - Franken je v svojih iz- vajanjih naglasi!, da bi socialistična stranka takoj glasovala za nezaupnico sedanji vladi, v kateri sede ministri kakor Schiele in Treviranus, ki uživajo simpatije nacionalistov in narodnih socialistov. Glede na hudo gospodarsko krizo, v kateri je Nemčija, pa bo socialistična stranka glasovala proti nezaupnici. Na krila vohunsko jrganizacijo, ki je imela svoje zaupnike po vsej deželi. Aretiranih je bilo 70 oseb, med njimi več uradnikov, poHtikov in častnikov. Kakor objavlja no= tranje ministrstvo, so vohunstvo organizi rali in finansirali ruski agenti, ki so v zadnjem trenutku pobegnili. Preiskavo vodijo, kakor se poroča ofe- erjemo poleg civilnih oblasti tudi čiarri generalnega štaba. Serija aretacij še ni za* ključena. Med doslej aretiranimi so števil* ni taji državljani ter već Rumunov. Koti* kor se more obseg afere že sedaj pregledati, se zdi. da gre za tako široko zasnovano akcijo, kakršne >e v povojni dobi še m* bilo. Delovni program kralja Karola Senzacionalen apel na nove mhfrstre — Dvanajst kraflevfh smernic za delo nove vlade Bukarešta, 18. oktobra. M. List >Dim>-niaca* objavlja pod naslovom >Senzacijona-len govor kralja Karola« naslednjo vest: Pri zaprisegi je nove ministre kralj nagovoril s kratkim, toda brez dvoma senzacionalnim govorom. Kralj Karol je dejal: »To je prvi slučaj v naši državi, da se je sestavila dejansko parlamentarna vlada. To je prvi slučaj, da se je sestavila vlada iz parlamenta in da nismo dobili vlade, ki bi si šele sama ustvarila parlament. Vi predstavljate vlado dela. Kdor misli, da nima dovolj moči za to delo, naj bo tako pogumen, da to odkrito pove. V tem ni ničesar neprijetnega in nečastnega, odhod enega ali dveh ministrov iz vlade pa tudi še ne pomeni ministrske krize. Izvršite moj in svoj program v vseh nujnih vprašanjih, ki zahtevajo rešitve. Ta program odobravam v celot'. Lotite se takoj dela, jaz vas bom pri tem podpiral.< Drugi list istega konzorcija, fCuventnšc piše poti naslovom >Pogofi kralja Karola za viado Mironesca , da je kralj Karol postavil naslednjih 12 zahtev: 1.) sestava realnega proračuna, ki bo odgovarjal dejanskemu položaju države in ne bo temeljil na pretiranih davkih; 2.) predložitev zakonskega predloga proti oderuštvu; 3.) zakonski predlog o poslovanju bank, s katerim se bo zasigural vloženi privatni kapital; 4.) izvedba večjega investicijskega posojila; 5.) ukinjen je samoupravnih blagajn; 6.) revizija statusa državnih nameščencev in določitev njihovih maksimalnih in minimalnih prejemkov; 7.) davčna razbremenitev; &.) racionalizacija produkcije živil; 9.) revizija privilegiranega gospodarskega režima; 10.) zakonski ukrepi za pobijanje brezposelnosti; 11.) upravna reforma; 12. znižanje obrestne mere. Priprave za poljske volitve Kandidatne liste za poljski Sejm — Nove aretacije — Demonstracije v Će trst oho vn Varšava, 18. oktobra. V nedeljo je bilo zaključeno vlaganje državnih kandidatnih iist za volitve v novi poljski Sejm. Skupno je bilo vloženih 21 list za vsedr-žavno kandidatno listo, na kateri bo izvoljenih 72 poslancev. Ostalih 372 poslancev bo izvoljenih na pokrajinskih kandidatnih listah, ki bodo vložene šele kasneje. Doslej kandidirajo v poljski Sejm sledeče stranke: nadstrankarski blok za sodelovanje z vlado, revolucionarna frakcija poljske socialistične stranke, ki podpira Pilsudskega, narodni demokrati, židovska stranka, zveza za obrambo pravic in svobode naroda po imenu »Centrole"«, ki jo tvorijo opozicija, poljska socialistična stranka, Wysvolnye, neodvisna kmečki, stranka, Piastovci in narodno-delavska stranka, nadalje ukrajinska stranka, rjem-Ski volilni blok, narodni židovski blok za malo Poljsko, katoliški ljudski blok in končno monarhistična liga. Varšava, 18. oktobra. Politična policija še dalje vrši aretacije po vsej državi. V Vimu >e bilo aretiranih 14 LTkrajincev. V Pielču je bil bivši ukrajinski poslanec Vasi! Wasylczuk zaradi protidržavne agitacije obsojen na leto dn« zapora. Varšavska policija je v zvezi s krvavim atentatom v Censtohovu aretiral 50 članov so* cialno*demokratske stranke. V okoJici Censtohova je prišlo do demonstracij pro* ti socialistom, v katerih so diiaki raznih* več socialističnih lokalov. Nizozemski list o novi Jugoslaviji Amsterdam, 18. okt. Največji nizo* zemski dnevnik »Telegraph« prinaša v što* vilki z dne 15. t. m. uvodnik izpod pere»i' svojega rimskega dopisnika, ki je te dni obiskal Jugoslavijo, posebno Zagreb. CJa» nek je pisan zelo toplo in dopisnik sini^ patično opisuje novo jugoslovensko iivljc^ nje v primeru z znanim žfvljenjem v Ita* liji. Posebno natančno stika življenje v Zagrebu, ki ga pozna že pet let. Med dru = gim pripoveduje, da se je tamkaa sestal z raznimi starimi znanci iz bančnega in in* dustrijskega sveta, ki so mu zlasti z ve* setjem pripovedovali kako prisrčne je bil nedavno sprejet v Zagrebu ministrski predsednik general Čivkovič. Kmetijska razstava v Sarajevu Beograd, 18. oktobra. AA. 19. t. m. t:e vrši v Sarajevu splošna kmetijska in specialna perutninarska razstav i. Kot delegat ministrstva za kmetijstvo bo prisostvoval razstavi inž. Božidar Popadić, inspektor ministrstva za kmetijstvo. Konferenca o pomorskem prometu Beograd, 18. oktobra. AA. Po poročilu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu je direkcija pomorskega prometa v Splitu sklicala za 3. novembra t. 1. konferenco, na kateri se bodo razen vprašanja voznega reda za leto 1931/1932 proučevale tudi razne želje in predlogi gospodarskih organizacij o novih potniških in blagovnih tarifah kakor tudi agentskih pristojbinah v obrežnem prometu med domačimi rekami. Jugoslovenska konzularna agencija v Port Saidu Beograd, 18. oktobra. AA. Kraljevska vlada je imenovala za svojega častnega konzularnega agenta v Port Saidu Djor^ja Vojvodiča. Egiptska vlada je izdala g. Vojvodiču eksevatur in častna konzularna agencija je že začela delovati. Kralj Boris v Benetkah Benetke, 18. oktobra. AA. Iz San Roaso-rf i* mPri*P& ineognito bolgarski kralj Boris, ki je na postaji sprejel svojo sestro princeso Evdoksijo. Proslava fašističnega pohoda v Rim Rim, 16. oktobra. AA. Sooči je bila sedma seja oktoberskega zasedanja velikega fašističnega sveta. V razpravi je bilo vprašanje o pokrajinskih korporacijah. Razpravo o tem vprašanju bodo nadaljevali na torkovi seji. Zatem so bila sprejeta navodila o letošnji proslavi fašističnega pohoda na Rim. Letošnja proslava naj bo slovesna. Velike skupščine fašistov bodo v Milanu, Turinu, Napolju, Trstu, Anconi, Barju in Palermu, v ostalih občinah bodo sfevnosti lokalnega značaja. Ministri na obisku Subotlce sunotica, 18. oktobra. M. Dne 20. t. m. pridejo v SubotJco ministri, ki bodo nadaljevali svoje inspekcijsko potovanje v tukajšnjih krajih. V SubotSco bodo priafi ministri dr. Voja Marinkovtć, Nikola Uzu-novič, Boza Maksrmovlc In dr. ShvegoL Borzna porodila. INOZEMSKE BORZE. Curili. 1«. oktobra. Beograd 9 138. — Pariz 20.206. — London 25.0375. _ *ew-vork 514.95. — Bruselj 71.87. _ Mila« 36.06. _ Madrid 51. — Amsterdam 307.425. — Berlin 122.48. — Dunaj 72JB5. — Sofija 3.73. — Praga 15.276. — Varšava 57.7. — Budimpešta 90.15. — Atene 6.66. _ Carigrad 2.44, Bukarešta 3.06. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes tri poštovala. V prostem prometa so notirali: Amsterdam 22.73. — Berfin 13:42. — Bruse* 7.86*2. — Budimpešta 9-8?96. — C ur* 10P6.9. — D*-naj / 91. M. — »fcwyofk 56_3Po. — 221. m. « graea K9U6, — Stran 2 >SLOVEN8KI NAROD«, dne IS. oktobra 1930 238 Roparski umor blagajnika glavna carinarnice v Ljubljai Trije ropar)! so sinoči vdrli v sobo blagajnika glavne carinarnice Pantelića in ga ustrelili — Podrobnosti zločina Ljubljana, 18. oktobra. Ljubljana je na glasu kot mirno mesto, v katerem bo razburljivi dogodki, zlasti pa roparski napadi in umori zelo, zelo redki. Prebivalstvo Ljubljane samo je mirno, bogatih ljudi skoro nimamo in zato se pravi zločinci k nam ne zatekajo. Poleg tega je v našem mestu zelo dobro poskrbljeno za varnost, kajti policijski aparat tunkcijonira tako, da postanejo kriminalnim tipom tla vroča še predno se vgnezdijo v mestu. Zato je Ljubljančane snoči tembolj pretresla vest o drznem roparskem napadu in umoru v mestu samem. Trije roparji so napadli in ustrelili blagajnika glavne carinarnice Gvozdena Pantelića z očividnim namenom polastiti se denarja v blagajni. 2e čez dan so pohajkovali okrog glavnega kolodvora in snovali napad na blagajno glavne rarinarnice. Vse kaže, da gre za prebrisane tolovaja, kajti način, kako so roparski napad in umor izvršili in pobegnili, je najboljši dokaz, da ne gre za - začetnike. Imeli so pač smolo, da je bila blagajna že zaklenjena, sicer bi bili odnesli masten plen. Razne okolnosti tudi kažejo, da jim ni šlo pri zasnovanem roparskem napadu odnosno vlomu vse tako gladko od rok, kakor so mislili. Prvi ropar je stopil v blagajnikovo sobo in hip nato je počil prvi strel, kateremu sxa sledila še dva, očividno iz revolverjev drugih dveh tolovajev. Ni izključeno, da je bil prvi strel sprožen nehote in da so hoteli roparji opraviti svoj posel brez strelov. V tem primeru bi bili morda vlomili v blagajno, v kateri je bilo 909.000 Din. Morda so hoteli blagajnika z revolverji samo prisiliti, da bi jim bil izročil denar. Vest o roparskem napadu in umoru na glavni carinarnici se je takoj razširila po mestu in vzbudila splošno razburjenje. Vsi se seveda najbolj zanimajo za zasledovanje zlečincev, ki so po umoru srečno odnesli pete, ki se pa najbrž dolgo ne bodo veselili svobode, kajti policija je spravila na noge ve? svoj aparat in upati je, da bodo tolovaji kmalu v rokah pravice. Kako je bil napad izvršen O podrobnostih napada na blagajnika carinarnice Gvozdena Pantelića je obšir* no poročalo že današnje »Jutro«. Okoli 18. so opazili hišni prebivalci, pa tudi ne* kateri carinski uslužbenci v veži carinar* niče tri moške, ki so se pogovarjali v hr> vasčini. Med drugim jih je opazil 131etni dijak Srečko Lenart, ki se je vTačal iz šole. Pogovarjali so se baš z njegovo sestrico Bredo. Nekaj minut pozneje so pa že po* fili v prvem nadstropju trije streli, kate* rim je sledil silen trušč in hrušč, lomaste* nje in butanje vrat ter klici na pomoč. Trije neznanci so vdrli v pisarno blagajni« ka Pantelića in ga ustrelili. Po zločinu so zbežali, ne da bi jih mogel kdo zadržati. Pripovedovanje očividca Glavna priča in očividec strašnega zlo* čina je bil 31 letni carinski podpreglednik Ivan Kolar. Ta je bil v usodnem trenotku v predelu sobe Gvozdena Pantelića, videl je bandite in ve dobro, kako je bil napad izvršen. Vse se je odigralo z bliskovito naglico. Davi je bil Kolar na policiji za=> slišan. Med drugim je izpovedal: Včeraj sem bil med 8. in 18. uslužben na carinarnici v skladišču »B« na glavnem kolodvoru. Ob 18. sem pa bil nenadoma obveščen, da imam eno uro straie pri bla* gajniku Panteliću in da moram nadome* stiti nekega organa carinske ekspoziture. Ko sem stopil v sobo, je Pantelić sedel za svojo mizo in nekaj računal. Kmalu je prišel še neki drugI uradnik, za njim pa inšpektor Cigoj, s katerim sta napravila blagajniški zaključek, nakar sta oba odšla. Sedel sem na stolu pred blagajniškim okencem, takozv. šalterjem, ko je nenado* ma nekdo prilomastil okoli pol 19. v sobo. Videl sem iztegnjeno roko in isti hip je tu* di ie počilo. Planil sem s stola, skočil k vratom in jih hotel zapreti. Tedaj je pla=» nil pokonci tudi Pantelić, rlotel je očivid* no skočiti k vratom, da bi pogledal, kaj se je zgodilo. Vrat nisem-mogel zadržati, s silo so me pritisnili k zidu, en napada* lec je ostal v predelu sobe, druga dva sta pa planila v pisarno in začela streljati. Pantelić je glasno kriknil in se zgrudil. Takoj nato je napadalec iz predela sobe pobegnil, za njim pa druga dva. Še predno sem se zavedel, zakaj gre, jih že ni bilo nikjer. Skočil sem naglo k bJagajniku, ki je ležal nezavesten na tleh. Skušal sem ga dvigniti in vprašal sem ga, Vaj mu je. Od* govora ni bilo. Cul sem samo nekako pri* tajeno stokanje. Šele tedaj sem videl, da je ranjen. Skočil sem na hodnik in pozval na pomoč Jamnika, ki je snažil sobe. Jam« nik je prihitel v mojo sobo, za njim je pri* šel tudi podpreglednik Vrhovnik. Kaj se je potem zgodilo, se ne vem spominjati, ker sem bTl preveč zmeden. Kolar je dal tudi policiji površen opis napadalcev. Bili so*trije, prvi je bil pre* cej velike postave in plečat, star je bil okoli 30 let. Na sebi je imel črn površnik. Zdi se mu, da je im*l tudi črn klobuk. Druga dva napadalca * sta bila približno iste starosti, oblečena sta bilo temno. Jamnfk druga priča zločina Naš urednik se je davi razgovarjal. z drugo pričo groznega zločina, carinskim slugo Jamnikom. Jamnik pripoveduje: Bil sem zaposlen okoli 18. s posprav* Ijaojem sob. Ko sem stopil iz sobe št 20 in odšel nasproti v laboratorij, sem opa* zil prihajati tri neznance po stopnicah. Z njimi sta bila dv* otroka, bila je Lenarto* m se neJrf drogi otrok. Za4o s« za neznance nisem zmenil, ker sem bil prepričan, da gredo najbrž k Lenartovim v drugo nadstropje. Ko sem pa stopil v la* boratorij, je nenadoma trikrat po vrsti počilo. Prihitel je Kolar in začel kričati: »Jamnik, Pantelić je mrtev!« Stekel sem v Pantelićevo sobo, tja je prihitel tudi carinik Medanić. Dvignila sva Pantelića in mu hotela pomagati. Videla pa sva takoj, da je vsaka pomoč zaman in da ho blagajnik vsak hip izdihnil. Jamnik je tudi opazil napadalce, ki so skokoma drveli po stopnicah, ker pa ni vedel, zakaj gre, jih je pustil bežati. Napadalce je videl bežati tudi sluga Plečko, ki je prišel baš takrat pred carin* sko poslopje. Cul je tudi hrušč in trušč ▼ carinskem poslopju, ni pa vedel, da je bil tam pravkar izvršen zločin in zato se ni zmenil za bežeče roparje. Videl je da, so tekli naprei po Masarvkovi cesti in v temi kmalu izginili. Ustreljeni blagajnik Gvozden Pantelić Policija v akeif. O zločinu samem je policijsko upravo telefonično obvestil neki pasant. S kolodvora sta takoj prihitela dva službujoča policijska agenta, že čez nekaj rninut je pa prišel na kraj zločina šef kriminalnega oddelka g. žajdela v spremstvu več kriminalnimi uradnikov. Kmalu so bile obveščene vse stražnice v mestu, mobilizirana je bila vsa policija, telefonično so bile obveščene vse dosegljive orožniške postaje v ljubljanski okolici, tako Vevče, Grosuplje itd., istotako tudi komanda orožni-škega polka v Ljubljani. Telefonična obvestila so prejeli tudi obmejni komisar!-jati na Jesenicah, na Rakeku, v Mariboru, ponoči sta bili obveščeni tudi policiji v Celju in Zagrebu, vsem je bil poslan opis napadalcev. Ze pol ure po zločinu so močni oddelki policije cernirali Resljevo in Masarvkovo cesto ter vso bližnjo okolico, policija na konjih in kolesih je pa drvela na periferijo in zaprla vse ceste ter glavne dohode. Istočasno sta se odpeljala s policijske uprave tudi dva avtomobila s kriminalnimi uradniki .eden proti Zalogu .kamor so domnevno napadalci pobegnili, drugi proti Dolenjski. Kakor izvemo, je okoli 20. z vso naglico drvel do Dolenjski cesti avto, katerega je policijski avto zasledoval. Rezultat tega zasledovanja dozdaj še ni znano. Tudi po radiu je policija obvestila vse oblasti in orožniške postaje. Vse poslušalce radia je policija prosila, naj nemudoma obveste svojo najbližjo orožniško postajo o zločinu. Na licu mesta v carinarnici je policija takoj zaslišala vse priče in očividce zločina, proučila vse podrobnosti roparskega napada »fotografirala sobo in carinarnico in daktiloskopirala odtise prstov na vratih in po kljukah. Med prevozom umrl Pantelića je rešilni avto prepeljal v ool-nico ,toda vsaka pomoč je bila wm*r' že med prevozom je umrl. Zato se je rešilni avto vrnil v Mestni dom, kamor je odšla tudi policijska komisija. Dr. Avranaović Je ugotovil, da sta zadela Pantelića dva strela, prvi je šel nad srcem in obtičal nad pazduho, druga krogla ga Je zadela v levo stran nad kolkom in izstopila pod zadnjim desnim rebrom. Po komisijonelnera ogiedu so truplo prepeljali v mrtvašnico. Kdo so napadalci Napadalci so bili kot rečeno trije. Kakor izpoveduje večina prič, so govorili hr-vatsko-slovensko mešanico. Dva sta bila najbrž Hrvata, tretji pa Slovenec, po naglasu sodeč Tržačan. Videli so jih že dopoldne postavati pred carinarnico. Kakor je izpovedal Kolar, se je oglasil dopoldne okoli 11. neki moški na carinarnici. Ustavil je Kolarja na hodniku in ga vprašal, kje je železniška blagajna. Kolar mu ni vedel povedati in poslal je neznanca k cariniku Bedenu. Tudi tega je neznanec vprašal ,kje je železniška blagajna. Beden pravi, da je imel neznanec, ki je govoril v primorskem narečju, na sebi temnorjav suknjič. Med tem ko je izpraševal njega, sta ga čakala tovariša pred carinarnico. Eden se je tam se ozrl na uradnico Danico K., Id je nesla deklaracije - carinski urad in pripomnil: Pa vidi kako lepa devojka! Oba je opazil tudi carinski uslužbenec Lichtenecker. Tudi drugi so videli tri sumljive neznance .seveda pa ni nihče slutil, da pripravljajo roparski napad. Policija prosi vse one, ki bi vedeli za kakršnekoli podatke in Id so videli sumljivo trojico, naj ji to nemudoma prijavijo. Carinsko poslopje Carinsko poslopje, v katerem je bil izvršen drzen napad, je na Masarvkovi cesti 7. Je to razmeroma majhna stavba, ki je bila pred leti provizorično zgrajena kot zasilna carinarnica. Stavba seveda že davno ne odgovarja stavljenim zahtevam. Ker je zgrajena zelo šibko, so blagajno namestili na skrajnem koncu hodnika, takoj ko se pride po stopnicah. To je bila soba 29. Deloma je bila blagajna tudi zato tam, ker je bil promet s strankami zelo velik in da ne bi stranke blagajne po nepotrebnem iskale. Vsi carinski uradniki so pa mnenja, da je bila blagajna razmeroma na zelo eksponiranem kraju, zlasti zato, ker je bil pri blagajni skoro vsak dan milijonski promet. Včeraj je bilo v blagajni 909 tisoč Din ,kateri denar je pa ostal nedotaknjen ,Lopovom se ni posrečilo ničesar odnesti, kar so tudi ugotovili pri poznejši kontroli blagajne. Položaj danes dopoldne Truplo nesrečnega blagajnika Gvozdena Pantelića, ki je bil oženjen in oče enega otroka, so že snoči prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Snoči je bila tudi že o strašnem zločinu obveščena njegova žena, ld biva v Sori pri Medvodah. Davi je prišla Pantelićeva žena v Ljubljano in odšla v mrtvašnico, kjer se je ob posrledu na truplo svojega moža skoro onesvestila. Policija mrzlično nadaljuje s preiskavo. Vse ceste in glavni dohodi v mesto so še vedno zastraženi, vsa policija je na nogah. Davi so na kriminalnem uradu zaslišali številne priče, ki sicer v bistvu niso izpovedale nič novega. Policija upa in je trdno prepričana, da bo zločinske napadalce že najbrž v prihodnjih dneh izsledila, kajti beg jim je v teh razmerah onemogočen. Snoči je policija aretirala že več sumljivih tipov, ki so pa bili po zaslišanju izpuščeni. Na carinskem uradu Pred carinskim uradom so se danes dopoldne vedno znova zbirala gruče radoved- Grehi očetov Ljubljana, 18. oktobra. Nememu filmu prorokujejo konec, češ, da je le predhodnik zvočnega. Da je predhodnik zvočnega, je res, ne moremo pa reči, da je le to, kajti nemi film ima v sebi svojo specifičnost, individualnost česar mu ne more vzeti v polni meri še tako dovršen zvočni "film. Nemi film govori z dvema jezikoma, a z enim sredstvom: neme slike prikazujejo zunanjost vprizarja-nja, obenem so pa tudi prerez notranjosti, prikaz organizma doživljanja, kakor sta na primer — misel in beseda (izraz). Kot tak se še ni preživel in ima še za siguran obstoj. To nam dokazuje tudi naslovni E. Jan-ningsov film, ki ga bodo te dni predvajali v kinu Dvor. Jannings nam z vsakim filmom dokumentira, da je velik umetnik, sin Evrope. Dočim nas Američani frapirajo z razkošjem, zunanjim bleskom, nas evropski filmski umetniki, med katere moramo šteti v prvi vrsti umetniške igralce z Janningsom, zadivijo s svojo igro, umetniškim filmom, ki se ne da tajiti, in dejstvo je, da ameriški nlrni niso za našo mentaiiteto, česar pa še žal naše občinstvo ne uvideva, gotovo pa je, da bo slej ko prej prišlo dx) tega spoznanja. Jannings nastopi v vlogi natakarja v newyorškem lokalu. Težko se bori za kruh, a z veseljem, ker dela za ljubljeno ženo in otroka — in še za tistega, ki ima priti. In je prišel na svet. Hčerka mu to veselo novico sporoči v restavraciji. Natakar Spengler je srečen. In pozabi na vse drugo. V sreči postane neroden, dogodi se mu običajna natakarska nezgoda: neko damo polije z jedjo, zaradi česar pa je odpuščen iz službe. Ampak njegova radost ni skaljena, sinček je rojen, kaj vse drugo! Štedil bo za sina, prištedil bo toliko, da bo odprl v Newyorku največjo restavracijo! In njegov sin mora postati slaven.! Zgodi se. Spengler ima veliko restavracijo. Dela in trudi se za sina. Na hčerko sicer malo preveč pozablja: to je njegov, očetov greh — sina preveč ljubi. On ie cel človek, a predvsem oče. Preprost, nepokvarjen človek. Natakarji prirede ples, na katerem nastopi Spengler kot pevec ter vzbudi veliko pozornost. Pri damskem plesu ga povabi plesat neka velemestna pokvarjenka, ki Je dogovorjena s svojim ničvrednim tovarišem, da Spenglerja vjame v svoje mreže, kajti Spengler je bogat. Načrt se jima posreči. Opijanita nič hudega slutečega Spenglerja, ki povabi končno dokaj nečedno družbo v svoj lokal. Pijani gostje vprizore v Spenglerjevi restavraciji prave bakha-nalije. blodnica pa popolnoma zmami Spen- j gJetia. nežev, ki so živahno komentirali roparski napad in dajali glasno duška ogorčenju nmd strašnim zločinom želec, da bi prišli morilci čim prej v roke pravice. Na carini davi niso uradovali, večina carinskih uradnikov je čakala pred uradnim poslopjem in se živahno razgovarjala o groznem zločina. Vsi pomilujejo nesrečnega Pantelića, ki je bil kot izredno kolegijalen in simpatičen mož splošno priljubljen. Gvozden Pantelić Pokojnik Gvozden Pantelić je prišel v Ljubljano pred dobrima dvema letoma iz Tržiča. Tu je bil šele nedavno premeščen h glavni blagajni, pred dnevi je pa prejel službeni odlok, da je premeščen v Beograd, Pantelić se je tega zelo veselil in baš včeraj je dejal tovarišu: Samo še 5 dni, potem pa pojdemo. Premeščen je bil v Beograd, toda premestitve žal ni dočakaL Padel je kot žrtev svojega poklica v najlepših letih, star šele 38 let. V uradu je bil znar? kot vesten in marljiv uradnik, ostajal je vsak dan še preko 18. v uradu, kjer je \ire-gledoval blagajno, ob 18.50 se je pa običajno z vlakom peljal na Gorenjsko k rodbini. Vest o njegovi tragični smrti, ki se je snoči bliskoma raznesla po mestu, je vzbudila splošno sočutje in ogorčenje nad zločinom. Tudi iz Tržiča, kjer je pokojnik služboval več let, nam poročajo, da je njegova tragična smrt napravila najgloblji vtis na prebivalstvo. Pantelić in njegova žena sta bila v Tržiču zelo priljubljena, pa tudi Pantelić sam se je le s težavo ločil od T rži čari o v. Že ko je bil v Ljubljani, je še 7edno stanoval v Tržiču in se vsak večer vozil tja. Obdukcija trupla Opoldne je prišla v carinarnico sodna komisija, ki je napravila lokalni ogled v sobi, kjer je bil izvršen zločin. Državno pravdništvo je odredilo, da se bo obdukcija trupla nesrečnega Pantelića vršila danes ob 13. uri. Kraj, kjer bo pokopan pokojni Pantelić, še ni določen, ker se pričakuje sporazum s člani družine, ki prispe danes popoldne v Ljubljano. Pogreb se bo vršil v nedeljo *b 3. popoldne tzpred mrtvašnice. Finančno ministrstvo je danes dopoldne obvestilo šefa carinskega oddelka finančne direkcije v Ljubljani Nikolo Koštica, da bo pokopan pokojni Pantelič na državne stroške in je M v to svrho že dovoljen kredit. Spenglerjeva žena je na smrt borna, on pa tega niti ne ve. Delala je do zadnjega in molčala. Hrup jo vzbudi. V kleti zagleda svojega moža v objemu z žensko... Spengler je pač človek in človek je grešno bitje. Hudoben pa ni, le slab. 2en: skesano obljubi, da bo spravil malopridnico iz hiše. Greh pa sledi grehu. Po smrti svoje žene se Spengler poroči z malopridno žensko, ker on je nepokvarjen človek, malo-pridnica ga je lahko zamrežrla. Njej pa še to ni dovolj. Ona hoče postati neomejen gospodar. Njegova hčer mora od hiše «n slika mrtve matere se mora umakniti s stene. 30. junij leta 1919 — prohibicija! Do polnoči ljudje blazno žro, popolnoma so podivjali. Le ena misel jim je ostala: piti kolikor se da, o polnoči se prične prohibicija! Kaj" človeško dostojanstvo, kaj civilizacija! Fraze! — Spengler mehanično streže, kot stroj. Mori ga vprašanje: kaj bo? Sina ima v šoli, zaslužka pa ne bo več! Glej, očetov greh: za sina mora delati oče, karkoli, in postane tihotapec alkohola. Iz vtihotapljenega blaga izdeluje v svoji tvornici whisky. Obogati, postane mlljonar in misli na sina. Pride sin, napravil je izpite. Oče Je srečen. Ne ve, s čim bi mu bolj postregel. Zanj je ta dan največji praznik. Ampak njegova žena ne čuti z njim, ona Je postala zadnji čas lady, on pa mora biti nien gentleman. Ona ima sestanek z grofom, ne more večerjati v družinskem krogu, z njegovim sinom. O, tudi sin! Silno }e ranjeno očetovsko srce, sin nima časa, da bi obhajal z očetom ta praznik; sestanek ima s odfsVau diufbu___ Grenko Je jesti tako sam, tako sknresno. Spengler to ve ... Grehi so se pričeti maščevati. Da, prevelika ljubezen ie treh... Sin pride pozno domov pijan. Grehi se maščujejo, «6in, prjan? Ko si mi slovesno oMjubH, dm se boš pfl? Rekel sem, da prodajajo pod imenom alkoholnih pijač — čist strop?« — »Giei, oče, tvoj strup sem pfl, A si sastnrpH cek) mesto, vidiš etiketo r*o4e firme na steklenici?« Očetova bol Je strašna, a glej, še straš-nejšl udarec! Sta mahoma oslepi: zastrup-tjenje s pijačo; sporoče mu. da je policija odkrila njegovo tovarno whiskyja, »bež', če si hočeš ohraniti prostost!* Poklican: zdravnik ugotovi, da sin ne bo več spregledal, edrno življenje mu le zamogel rešiti s protistrupom. Spengler nc vidi In ne sliši drugega kot sina. 2ena prazni s svojim kompanjonom blagajno, Spengler se nc gane od sina. Prestane kazen v zapora. Sinu pa se še ni odrekeL Njegov zet mu ponuja preskrho za življenje, a pod pogojem, da se več ne približa svojhn otrokom, ker Je padlo blato na njegovo ime. Noče sprejeti denarja. Ne! Rajši >e spet natakar. Pride sin s svojim svakom m sestro na tisti restavracijski vrt, kjer streže njegov oče. Zapazi svojega ubogega sina — slepca, ki ga kliče kot natakarja. Oba sta reveža, a oče še tem večji, oče, ki bi rad povedal, da je pri njem, da Je tisti natakar — on, njegov oče, ki ga tako neizrečeno ljubi. Prinese nra kavo, žemljo pa mn namaže z maslom in marmelado, kot takrat, ko ie bil še deček. Z n&popisno ljubeznijo opravi to delo. Sin je in spozna po tej jestvini svojega očeta. Ganljiva flube-zen spoji njuni srci. Tako nekakšno izzveni ta prekrasna pesem očetovske ljubezni, ki Jo nadvse dovršeno izpoje umetnik Jannings. Kdor jo vidi m razume, jo bo todl občutJL Pozabil ie ne bo nikdar. Prihod polkovnika Švabiča LJubljana, IS. oktobra. Davi se je pripeljal z beograjskim brzo-vlakom v Ljubljano polkovnik Stevan svabić, tajnik Aerokluba kraljevine Jugoslavije, K sprejemu na kolodvoru so se zbrali skoro korporativno odborniki tukajšnjega Aerokluba s predsednikom Rado Hribarjem, tajnikom dr. Rapetom, inženjerjem Zupančičem, inž. Bloudkom, g. Cimermanom in dragimi. Poleg teh dva oficirja v pokoju: podpolkovnik in kapetan, ki sta služila ob prevratu v Švabićevi Četi. Oficirja sta se nadvse prisrčno pozdravila s svojim bivšim starim komandantom, prav tako tudi načelnik g. Adolf Ribnikar. kot njegov dober prijatelj. Po sprejemu, ki je bil sicer tih, zato pa tembolj prisrčen, se je odpeljal polkovnik Svabić a predsednikom Hribarjem in inž. Zupančičem v Union, kjer 1 ozira. g. polkovnik ostane v Ljubljani 8 do 4 dni, nakar se vrne v Beograd. Danes ob 16.30 se bo vršila v Karlni seja Aerokluba, ki se \e-udeleži tudi polkovnik Svabić, ob 7. zvečer pa istotam slavnostna seja, ki se je udeleže po svojih sastopnfkih vsa narodna društva m tudi zastopnik mesta Ljubljane, ki bo pozdravil dragega gosta v imenu mestne občine. Masa zadušnica za blagopokojnim VLADIMIROM GORTANOM ki bi se morala vršiti Jutri ob 10.45 t šfšensfd cerfrvi, Je odpovedana. Noflca na 4. strani je torej brezpredmetna. Nedelja, 19. oktobra. 9.30: Cerkvena glasba; 10: P. dr. Roman Tominec: Versko predavanje; 10.20: Ing. Skubic: Kmetijska ura; 11: Koncert radio-orkestra; 12: Tedenski pregled; 15: Skubic: Nasveti za kmeta; 15.15: Citre in kitara gg. Ahačič); vmes kitara-solo, gosp. Jelene; 16: Meško: »Pri Hrastovih«; drama (Šentjakobski oder); 17: Plošče; 17.30: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski; 19: Prenos iz Prage, opera; 22: Časovna napoved m poročila; 22.15: radlo-orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 20. oktobra. 12.15: Plošče (mešan program); 12.45: Dnevne vesti; 13: Caa, plošče, borza; lo; Radio-orkester; 19: Prof. Tine Debeljaka Poljščina; 1930: Zdravstvena ura; 20: Koncert radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan; . < -t- "v :l - [ JTTTKI, NEDELJA, OB 3., 5^, 7, 9.1 PREMIJERA najslajše in najrazkošnejše filmske operete sveta: Cillv 66 V naslovni vlogi najboljša subreta Amerike MAmXYN MTLLER in ALEX GRAY. Sodeluje preko 100 najlepših slavnih Ziegfeld-girlsov Prdeprodaja vstopnic jutri od 10. do H 13. ure. ELITNI KEVO MATICA 55 Štev. 238 Strati -» Srečna zlata poroka Jutri proslavita v krogu vzorno vzgojenih sinov ki hčera zlato poroko zakonca Lokar Ljubljana, 18. oktobra. Redki so prazniki zlate poroke, a rako fepega, kot ga bo jutri slav da Lokarjeva družina, menda niti naš najstarejši sloven* ski list še ni mogel javiti svojim čitate* ^em. Poglejmo si druge zlate poroke! Ali se* dita z zlatimi šopki okrašena slavljenca med svati zatopljena v misli strtih nad, večkrat pa praznujeta obletnico osamljena, ker se jima je razbegla družina na vse strani in jo pozabila ali so pa nailjubšl med njunimi sinovi in hčerami že v več* nosti, da najglasnejša muzika ne more pregnati otožnih spominov od slavnostne mize. Pogosto sta jubilanta že ostarela in v bojih za vsakdanji kruh onemogla star* ea, samo še slabotna senca neveste in že* nina pred pol stoletja, s spoznanjem raz* oraranja v ugašajočih očeh in z dkim nasmehom resignacije okrog uvelih ust. Jutri pa sedeta za svatovsko mizo gO' spa Marjeta Lokar in njen snoz Ivan še trdna m čvrsta v krog svojih sin tv. hčera m vnukov in srce se jima pos-me i % pono= sa, da jima je usoda dala več m vse še lepše, kakor sta sanjala v poročni noči pred pol stoletja. Codovit praznik iodbin« ske sreče! Petdeset let torej že mžne, kar se je skromni mladi ucrteij rvao Lokar zvezal v romantičnem Starem trgu ob Korpi s »vojo ljubljeno Marjeto. Spolniia je ko* maj šestnajsto leto, lahko rečemo s Pre* .šernora o nevestici, ker je res šele po po«* roki dosegla 17. leto, njemu je pa še mak) manjkalo do šestmdvajaetega. Bfl je tedaj že dve leti učitelj v kraju svoje poroke, kamor je prišel takoj po maturi 1. 1878. na rjubljanskem učrteijSču. Prej je pa v rodni Ljubljani razen osnovne šole pri sv. .Tako« bu dovršil že todH vseh osem razredov gimnazije, odkoder se je prcscfn1 v HI. te** rok učiteFjišča. Bedno je tedaj šk> učiteljem in težka je bila pot skozi skrbi m samozatajevanje, zato pa lahko jubilanta tembolj srečna po petdeset let trajajočem delavniku stavita svoj praznik v krogu potomcev, ki spadajo med najodličnejse zastopnike rpfih stanu. Najstarejši sin Janko, ki ima pri sebi svoje roditelje, je direktor I. drž. gimnazije v Ljubljani, Anton je geoerafetatmi pofc kovnik. France je ogleden odvetnik v Ljubljani, a hčerki sta se posvetili učitelj* si.emu stana. Gospa Grizeia oroož. Žan že dolgo tet sfožbofe s s*«opn možem vred v Soteski pri Toplicah in sta vzgojila tudi že dve hčerki učiteljici, najmlajša hči Zora je pa TČiteljica v Mostah. Slavljenca pa nista vzgojila samo dobrih pedagogov. odličnega ( ficirja in iz* vrstnega advokata, temveč tudi v najtežjih časih zavedne in vedno napredne narod* njake Z očetom na čelu so sinovi že leta 1°10. v Stepanji vasi ustanovili podružnico CM D, dve leti pozneje pa že Sokola, ki mu je bil France prvi tajnik, oče odbornik, ves čas pa člana tudi c. in kr. aktivni oficir Anton in rez. oficir Janko, ki so bili v vojni zato seveda označeni s p. v., da Jan* ko ves "as ni mogel avanzirati. Odločnega in vedno delavnega moža so kolegi izvolili za predsednika društva vpo-kojenih učiteljev v Ljubljani in mu s tem zaupanjem najlepše izrazili priznanje nje* govega dela po najrazličnejših krajih sluz* bo van j a. Povsod je bil vzoren vzgojitelj in pomočnik naroda tudi zunaj šole, kjer si je pridobil neprecenljive zasluge zlasti za vinorejo, sadjerejo, vrtnarstvo in čebelar* stvo, saj je kmetom cepil nešteto dreves in on je bil tisti, ki je požlahtnil divjo ameriško trto po vseh dobliških in maver* lenskih goricah, ko je vinograde uničila trtna uš. Slovel je in še niso pozabili izbor* nega cepivca po vsej Beli krajini tja do Kočevja. On je učil mladino v zelenem cepljenju trt in jo navadil umnega kmeto* vanja. Ima tudi sposobnost za to, saj si je vedno naročal najboljše strokovne liste in knjige, 1. 1892. je pa obiskoval na kme* tijski šoli na Grmu tudi kmetijski, drugo leto pa na I>unaju rokotvorni tečaj. Iz Starega trga ob Kolpi sta se j ubilan= ta 1. 1886. preselila v Črnomelj, odtod pa v Dobliče pri Črnomlju, kjer sta bila do 1. 1909., dokler nista prišla iz priljubljene jima Bele krajine v Spodnjo Hrušico pri Ljubljani, kjer je ta vzorni vzgojitelj na* roda deloval do 1. 1915., ko je stopil v po* koj, ker se je naveličal vednega preganja* nja političnih nasprotnikov. Res je nam* reč, da se je povsod okrepila napredna misel, kamor je prišel ta vedno neomafi* Ifrvi in povsod priljubljeni naprednjak, ker je povsod delal v korist ljudstva. Vse svoje življenje je g. Lokar največji prijatelj prirode m razen na vrta hi v vi* nogradu, pri sadjereji in čebelarstvu, je spoznaval njene lepote zlasti na k>vu. Ne* šteto hribov in dolin je strastni lovec pre* hodil ob vsakem vremenu brez nezgode, a lani si je sredi Ljubljane na asfaltu Zmaj* skega mostu zlomil nogo. Ali njegova zdrava natura ga je zopet pozdravila, da že zopet uživa čare jesenske pokrajine in že ogleduje puško, kdaj jo zopet vrže na ramo. Tudi za lov si je pridobil znatne zasluge kot gojitelj najboljših istrskih Krakov in se danes ne gre nikdar iz hišo brez plemenitega lovskega psa. Da so rje* bežen do prirode, zlasti pa do lova, pode* do vali tudi njegovi sinovi, pač ni treba omenjati, saj so na najboljšem glasu v ze* temi bratovščini. In kaj naj napišemo o slavljenki? Nič drugega ni treba, kakor da je živela le za dom m otroke. Da je bila vedno vzorna že* na in najboljša mati, to je pač najlepša pohvala. Pred vsem svetom lahko s pono* som pokaže svoje otroke, a večje sreče si nobena mati ne želi in želeti ne more. Tako srečna naj gospa Marjeta :n 5,0* spod Ivan Lokar doživita še mnogo zdravih m zadovoljnih let v veselje svoje diu* zine m vseh znancev, ki zlatemu paru iz vsega srca čestitajo. Na konferenci so tudi ugotovili, da so ▼ vseh krajih, ki pridejo za tujski promet v poštev, nastanitvene razmere znatno boljše, izpopolnjene so pa bile tudi naše zimsko--portne naprave. Glede Bleda in Rohinja se bo na inicijativo banske uprave vršila ožja konferenca prihodnji teden na Bledu. Razpravljalo se je tudi o načrtih za gradnjo novih, odnosno izboljšanje že obstoječih hotelov v tujskoprosnetnih »rodišeih in o gradnji žičnih vzperijač. Tu jskoprometne razmere se pri nas boljša od leta do leta, kar je posledica blagodejnega vpliva izvrstne zakonodaje tujskoprometneiia odseka ministrstva za trgovino in industrijo. Ta zakonodaja je celo v inozemstvu vzbtidila pokornost, več vplivnih nemških listov jo je stavilo nemški vladi za vzgled in priporočalo, naj se slična zakonodaia uvede tudi v Nemčiji. Razpravljalo se je tudi o zboljšanju cest, o gradnji novih cest itd. Konferenca, katere glavni namen je bil, ustvariti pri nas zimsko tu j skop rom etno sezono, ki naj podaljša našo kratko letno sezono, omogoči s leni rentabilnost investicij in zboljša splošni gospodarski položaj naših letovišč, je bila s tem zaključena. Dr. Žižek se je zahvalil udeležencem, poudarjajoč, da bo tudi v bodoče podpiral razvoj tujskega prometa v naših krajih. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do j di z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vođe. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri OsvaM Dobeic, Ljubljana, Pred. Škofijo 16. 73-T o Problemi moderne arhitekture in arhitekta Nase fšmmmnmtč na zunaj In njegova notranja ureditev Moderna trgovska hiša Trgovska hiša Schocken v Chemnitzu. Stavba sloni na železobetonskih slapih, ki so pomaknjeni 3.5 m od zunanjega zida, ozir. steklene stene in oken Važna tujskoprometna konferenca v Ljubljani Xa povzdrgo našega tajskega prometa — Otvoritev hotelirske stro- kovno-Tzobraževalne šole v Ljubljani Ljubljana. 1K oktobra. Te dni se je vršila v Ljublajni važna tujskoprometna konferenca, ki jo je sklical šef oddelka za tujski promet pri ministrstva za trgovino in industrijo dr. Žižek. Na konferenci so bih zastopani predstavniki banovine, naših mest in razni tujskoprometni Snrteiji Med drugimi so se udeležili konference dr. Marn, šef oddelka za trgovino in industrijo pri banski upravi; Narte Vefiko-nja, načelnik tujskoprometnega sveta pri banski upravi, ljubljanski podžupan profesor Jarc; znani pijonir tujskega prometa odvetnik dr. Krisper, blejski župan g. Rus, župan Kranjske gore g. Lavtižar, zastopniki JZSS dr. Souvan, inž. Bloudek, g. Goreč, dr. Pavlin, dr. Berce, dr. Pire, tiskamar Hrovatin za SPD. ravnatelj Pintar za Tuj-skoprometno zvezo, za hotelirstvo ravnatelj Gogala in Koritnik in predsednik Zveze go-stilničarskih zadrug g. Kavčič. Dr. Žižek je uvodoma pozdravil navzoče, poudarjajoč, da je glavni namen sestanka, da čuje želje predstavnikov in pospeševa-teljev našesa tujskega prometa, ki jih bo mogoče upoštevati pri naši bodoči tujskoprometni zakonodaji. Drugi cilj konference je bila pa otvoritev zimskosportne tujsko-prometne sezone. Kot prvi je referiral dr. Krisper, ki je nanašal predvsem potrebo ustanovitve strokovno - izobraževalne višje hotelirske šole, ki naj bo nekako nadaljevanje že obstoječe gostilničarske šole. Šola naj nudi nadarjenim hotelskim in gostilničarskim uslužbencem možnost, da se strokovno izobrazijo in izpopolnijo za hotelirstvo v mednarodnem obsegu. V zvezi s tem se pripravlja izdaja primernih učnih knjig, z mestno občino ljubljansko se pa vrše pogajanja glede od-stopitve hotela Tivoli za hotelirsko šolo. npgpdba med danjim lastnikom namreč poteče letos. Banska uprava je v zvezi s tem poslala svojega eksperta v inozemstvo, da pridobi za sodelovanje najboljše inozemske strokovnjake za sestavo učnega načrta take šole. O tujskem prometu v Ljubljani je poročal podžupan profesor Jarc. Poročal je o pripravah in načrtih mestne občine za po-vzdigo tujskega prometa v Ljubljani in o načinu preureditve mesta samega za tuj-s koprom etno središče. Bil je na potovanju po Avstriji, Nemčiji in drugod in je opazoval ter študiral naprave in ustanove mest v inozemstvu in se dogovarjal glede sodelovanja in podpiranja, zlasti pa glede kooperacije mest, katerih interesi se lahko spravijo v sklad. N. pr. Ljubljana in Salz-burg. Tujce, ki bi potovali skozi eno mesto, bi se zainteresiralo za drugo mesto. Na konferenci se je tudi obširno razpravljalo o otvoritvi tujskoprometne sezone v Sloveniji. Letos bo pri nas prvič oficijelno otvorjena zimska tujskoprometna sezona, za katero so vse priprave v teku. Koncem januarja in v prvih dneh februarja se bodo vršile v naših letoviščih na Bledu, v Bohinju in Kranjski gori prve mednarodne zimskosportne prireditve, za katere vlada v inozemstvu veliko zanimanje in je prijavilo udeležbo že mnogo evropskih držav. Te prireditve bodo propagandnega značaja tako s športnega, kakor iz tujskoprometnega vidika in imajo glavni namen inozemstvo zainteresirati za lepote naših zimskih terenov in letovišč. Posrečilo s« je dobiti v inozemstvu za zimski sport najbolj razširjeno revijo >Der Winter<, ki bo izdala dve propagandni številki o naših krajih, letoviščih, smuških terenih itd. Prva številka izide 15. decembra, druga pa 15. januarja, torej ob otvoritvi in na višku zimske sezone pri Ljubljana, IS. oktobra Danes priobčujemo k naši anketi »Problemi moderne arhitekture in arhitekta« odgovor irž. arh. Kosa: Vsaka doba je vedno prinesla neKaj novega. Zadnje desetletje nas je cehni:-:a skoro vsak dan iznenadi z novimi zt..o-polnitvami. Najbolj je viden napredek v panogi, kjer se ne opazijo takoi logične posledice razvoja: v stavbarstvu, oz. arhitekturi. Nova doba stavi na arhitekta izredno velike zahteve in tako nastane problem, kako opraviti organizem stavbe v ^kh njimi. Tudi načelo moderne arhitekture je največja stvarnost, ki ni. kot splošno ••■».-pačno domnevajo, nekak revolucionarni preokret, imveč ima isti zgodovinski nastanek in potek kot vsi prvobitni slogi ter skuša popolnoma ustrezati zahtevam moderno mislečega človeka. Današnja medicina in sport sta <'stavila geslo: Zrak, svetloba in solnce! Isto geslo se pojavlja v modernem stav' *va. Vsaka podrobnost, konstruktivna kaKor Irr^^r tv " dekorativna, se ravna po tem geslu. Tretja funkcija zida nosilnost«, ki je vedno zahtevala veliko jaKost zidu in je imela do zadnjega časa, do časa lih želez^1** in železobetonskih konstrukcij tako važno vlogo .polagoma izginja. Teža se prenaša zgoščeno na — slope, zidu pa daje možnost največje lahkote in velikih odprtin za zrak in luč. Prej tako nujno potrebno izolacijsko debelino zidu nadomeščajo sedaj lahki in tenki materjali, kot so: heraklit, celotex. insulite in drugi. Za obilen dostop luči r~ ~^-»-«>bne velilte odprtine — okna, oziroma steklene stene. Okno samo je še vedno problem ki ga rešujejo na razne načine. Za dvoje vprašanj gre: za vprašanje materijala in vprašanje konstrukcije. Les, po eni strani radi svojih prednosti dosedaj skoro nenadkriljiv materijal, ni več uporabljiv za okna in to zaradi ma-sivnosti konstrukcije, potem pa zaradi občutljivosti za temperaturo. Treba je po-po novem materijalu, katerega Konstrukcija je enostavnejša .vitkejša in katerega občutljivost je manjša, V drugih dr- I žal zaradi nerazvite industrije še predrago ' in zato težko mogoče. Zelo važno je tudi vprašanje konstrukcije. Navzven se odpirajoča okna že popolnoma izginjajo — njihove slabe 3tram pozna skoro že vsak gospodar — in 1 udi na znotraj se odpirajoča bodo kmalu ^.zginila . Zakaj ? Na znotraj odpirajoča se c fena delajo prostor ob oknu neuporabljiv, če je pnoste !e malo zastavljen, je okno težko, če ne celo nemogoče odpirati. S takim oknom je tudi težko regulira*' - 1 prtino za ventiliranje ,ker ga je treba vedno odpreti na stežaj Da se odpomore temu in prostor čimbolj izkoristi, rešujejo ta problem s pehainimi okni v dveh smereh: navzgor, oz. navzdol in na stran. Najkočijivejša pri prostoru so vedno vrata posebno široka dvokrilna. Ona lahko tako razbijejo stensko ploskev, da se ne ^~ razpolagati z njo. Vrata služijo v resnici samo komunikaciji med posamez-nir^1' prostori. Vprašanje prenašanja m obilje, stare namreč — nova je navadno komponirana na prostor, kar je edino pravilno — se razmeroma malokdaj pojavi. Zaradi tega ni potreba, da bi trpel prostor. Ho-landci n. pr. so rešili vprašanje selitve po poti skozi okno te to na ta način, da nameščajo glavni venec konzole s kljuko za škripec, ki so poleg praktičnosti tudi dekorativne. S tem so se izognili veliki brezkoristnih vrat. Velika prednost lesenega stropa je samo v tem, da je cenejši — kolikor pa je slabih strani takega stropa? Za večjo moderno konstrukcijo je pa lesen strop zaradi svoje okornosti sploh nemogoč. Dosedanja poševna streha, je le redko-kedaj arhitektonsko ugodno rešena in uri močno razgibanem talnem načrtu je posledica cela serija streh in strešic, ki so vse prej kot monumentalne Tudi je taka streha večen rezervar za prah, brezkoristen prostor ter po konstrukciji najbolj požaru podvrženi stavbni del. Popolnoma naravno je, ako se umika ravni strehi katere problem — vodotesnost je že v večini primerih popolnoma rešen. Izgovor potrebe podstrešja za shrambo ali sušilnico perila ne velja, ker prah, ki sega v podstrešje ne da iztrebiti .je največji uničevalec. Podstrešni stanovanjski prostori so pa skoro tako nesocijalni in žalostni kot oni v kleti. PonertfiJ pri nas običajna lokalna kurja- va ne ustreza popolnoma. NeenaJcomerna temperatura v posameznih prostorih stanovanja povzroča prepih in zdravju škodljiv« izpostavljanje človeškega telesa različnim temperaturam. Kakor je letna temperatura skoro enotna za celo stanovanje, tako bi morala biti tudi zimska. Enotno temperi ran je stanovanja je mogoče doseči le s pomočjo centralne kurjave brez katere si večjih modernih stavb sploh misliti ne moremo. Tudi plinski štedilnik prinaša novosti k oblikovanju modernega stavbarstva. Prejšnje vetike kuhinje radi okornosti zidanih štedilnikov in vsega, kar je slabega združenega z njimi, zadobiva jo z uporabo plina in s pomočjo moderne kuhinj iKe oprave, najekonomičnejši prostor. l3to reformacijo kot pri kuhinji opažamo tudi pri kopalnici. Velike prednosti plina so itak ----'o mar znane, a mnogim je uporaba zaradi dolgega m dragega priključka na omrežje onemogočena. Uporaba lažje dostopnega električnega toka je pa pri naših razmerA predraga. Mnogo je se takih novotarij« ki se jim lajik trdovratno upira ,ko pa spozna njih prednosti, jm pa akceptira, a navadno — prekasno. H Zgornje Šiške Menda se od nas že leta dolgo ni nihče oglasil v listih z dopisom, pa bi kdo utegnil misliti, da vlada pri nas obče mrtvilo. Toda dasi ne delamo bučne reklame, vendar je pri nas društveno delo prav živahno. Poleg agilnega gasilnega društva, ki si je zgradilo modem, velik gasilski dom deluje marljivo tudi Nar. prosvetno društvo Vodnik, ki je v septembru praznovalo že svojo desetletnico. Društvo ima razmeroma dober dram. odsek, ki priiedi vsako sezono par uspelih iger, dalje pevski odsek m knpžnieo, ki pa žal zadnje Čase ne posluje. Letošnjo sezono je otvorilo društvo z akademijo, pri kateri 3ta sodelovala oba odseka. Pevci ojačeni s člani čitalnice v Sp, šiški, so pod vodstvom g. Novaka zapeli nekaj starejših — ter dve, tri novejše pesmi, ki so bile podane prav dobro. — Najbolje sta zboru ležali obe koroški narodni. Glasovno zbor še ni uravnovešen, manjka mu proboj nega tenorja in dobrih globokih basov — a je svež, discipliniran in ima upravičeno nado na stalno napredovanje. Člani dram. odseka so v režiji g. Prrša vprizorili G anglove >Trpine< izvrstno eoo-dejanko iz proletarskega življenja. Zdi se mi, naj povdarim na tem mestu, da so te enodejanke, tri po številu, med redkimi slovenskimi dramskimi deli, ki so daleč nad povprečnostjo in iz katerih diha uprav ruska reahstika tkzv. dna. Delo zahteva zrelih umetnikov, ki sa-morejo s polnim doživetjem rzčrpati svoje vloge, vendar so naši igrah relativno dobro. Nadpovprečna sta bila zlasti gdč. GriIlova koncem igre, dočim v začetku nekam medla in glasovno premlada, ter. g. Obers-nel. Ostali, zlasti gdč. Rojinova in g. Jančič, so ustrezali ter bili od prizora do prizora boljši. Želimo le, da bi dram. odsek marljivo nadaljeval svoje delo. Priporočal bi, da gre z repertoarjem stopnjema naprej in ne dela skokov naprej in zopet nazaj. Pripravlja se pa pri nas tudi ustanovitev Sokola, ki že telovadi v novi šoli — eni najmodernejših v državi. Ustanovni sestanek se je že vršil in Čakamo le na odločitev bratske župe, ki bo brez dvoma še ta mesec imenovala prvo društveno »pravo, s čimer preidemo iz provraorija t dalo tedl ▼ tem Stran 4 >SL0VENSKI N A B O D«, dne IS. oktobra 1930 Stev. 238 Manufaktura Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. naših odjemalcev širom Jugoslavije ve, da so Trenchcoati, dubli za suknje, kamgaroi, svile, žameti itd. pri naši tvrdki najboljši in najcenejši. Na obroke! Obiščite nas v trgovini! Dnevne vesti Spomeaik kralju Petru v Banjaluki. Tudi Banjaluka postavi kralju Petru spomenik. Za častnega predsednika pripravljalnega odbora ie bil izvoljen ban Milo-savljević. Zbranih je že 400.000 Din, obvezno ohljubljenih pa je še 250.000 Din. Prostor za spomenik bo dala mestna občina. Spomenik bo postavljen v obliki po-slop j a. * — Statistika zavarovanja pri OUZD. V juliju je bilo obvezno zavarovanih članov SOUZD 627.752. Proti boleznim in nezgodam je bik) zavarovanih 654.948, lani v istem mesecu 623.126. Članstvo je bilo razdeljeno po podružnicah takole: Ljubljana 102.275, Beograd 75.215, Zagreb 64.247, Skoplje 32.779, Osijek 31.824, Niš 30.754, Banjaluka 21.157, Subotica 21.576, Split 20.414, Sarajevo 28.922, Novi Sad 20.060, Bjelovar 12.294, Brod 13.694, Dubrovnik 12.270, Karlovac 14.909, Mostar 5617, Som-bor 17.638, Sušak 10.808, Travnik 13.145, Tuzla 9126, Varaždin 14.481, Veliki Bečke-rek 15.054, Vršac 16.638 in Zemun 14.736. Zanimivo je, da je največ zavarovancev pri ljubljanskem OUZD. Pri privatnih društvenih blagajnah je bilo zavarovanih 26.429, povprečna zavarovalnina v juliju je znašala 26.87, v juniju 26.59 Din. — Hrvatski planinci na Kumu. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi jutri za svoje člane skupni izlet na Kum. Udeleženci se odpeljejo rz Zagreha jutri ob 5.30, wnejo pa se ob 22.30. — Razpisane poštne službe. Ljubljansko poštno ravnateljstvo javlja, da je v področju vardarskega poštnega ravnateljstva razpisanih šest služb pogodbenih poštarjev, in sicer so razpisane pošte: Blace. Medvedji, Topliško Koeane, Strelec, Bagrdan in Rav na Rpka. — V Sloveniji je mnogo ljudi, ki bi' z lahkoto opravljali službo manjših poštnih uradov, pa čakajo na službo. Za mesto pogodbenih poštarjev lahko prosijo osebe, ki so: 1. državljani kraljevine Jugoslavije; 2. izpolnili 21. leto starosti; 3. dovršili štiri razrede srednje šole ali vsaj osnovno šolo; 4.. moralno neoporočene in 5. popolnoma zdrave ter sposobne za poštno in telegrafsko službo. Prošnje je vlagati na vardarsko direkcijo pošte in telegrafa do lo. nov. oziroma do 1. decembra 1930. Za plesne prireditve priporočamo bogato izbiro razne svile! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno.' Tudi včeraj je bfk) po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju. Saxaje\*u in Splitu 24, v Beogradu 2-3, v Zagnebu 17, v Mariboru 16.8, v Ljubljani 14.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76*.3 mm, temperatura je znašala 6.6. — Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani g. Franc Szantner, bivši trgovec s čevlji v visoki storosti 79 let. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen. Pogreb bo v nedeljo 19. oktobra ob 16. z Rimske reste 7 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga polože v rodbinsko grobnico. — V Štepanji vasi je včeraj preminula ga. Frančiška B r i e e 1 j, posestnica in vdova po pleskarskem mojstru, stara 81 let. Pogreb bo v ponedeljek 20. oktobra ob 15. iz Stepanje vasi št. 21 na farnp pokopališče v Štepanji vasi. V Ljubljani je preminula davi ga. Alojzija H o s t n i k po daljši mučni bolezni. Pogreb bo v nedeljo ob pol 15. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje: — Samomor pod vlakom. V četrtek zvečer se je odigrala na železniškem tiru blizu cerkve Marije Snežne v Petrovara-dinu pretresljiva trp medija. Neznan moški, star okrog 30 let, s protezo na eni nogi, je legel na tračnice tik pred prihodom tovornega vlaka iz Sremskih Karlovcev. Strojevodja ga v temi seveda nI opazil ln tako je vlak nesrečneža pnegazil. Najbrž gre za invalida, ki je v bedi in pomanjkanju obupal. _ Krvoločen, mož. Te dni so pripeljali kmetje v zagreško bolnico 32ietno kmetico Doro Grgee, vso zavito in hudo opečeno, fo so jo v bolnici slekli, so se pokazale strašne opekline po vsem telesu. Sirota je pripovedovala, 4a Jo ie ljubosumni mož trpinčit dokler je niso rešili sosedje. Naj- prej iD ie neusmiljeno pretepel, češ, da se mu je izneverila in ko se je pod udarci zgrudila, jo je privezal k mizi ln tedaj sc je začela prava inkvizicija. iMož je vzel debelo žico, jo razbelil na ognju in začel z njo žgati nesrečno ženo po vsem telesu, zahtevajoč, naj prizna, da ga je varala ln kdo je njen ljubček. šele, ko so vdrli v hišo sosedje, je bila nesrečnica rešena strašnih muk. Kmetje so hoteli zverinskega moža premlatiti, pa so jih zadržali orožniki, ki so divjaka aretirali. NOGO NAPRAVI ELEGANTNO NOGAVICA SEDANJOSTI v največji izbiri pri F. MAGDIĆ LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 1. Iz LluMfane —lj Odhod divizijonarja generala Trip-kovića. Dosedanji komandant dravske divizije divizijski general Sava Tripkovič odpotuje na svoje novo službeno mesto upravnika vojne akademijo v Beogradu v ponedeljek ob 9.30 z beograjskim brzovlakom. Na kolodovru se poslove od njega oficirji tukajšnje garnizije, predstavniki civilnih oblasti in korporacij. kakor tudi mnogi zasebniki, ki so simpatičnega vojaškega dostojanstvenika osebno poznali. Gospodu generalu želimo tudi na novem službenem mestu obilo uspehov. Iskrena želja nas vseh bi bila. da nas ne zapusti za vedno. —lj Maša - zadušnica za blagopokojnim Vladimirom Gortanom se vrši jutri v nedeljo ob 10.45 pri oltarju Svetogorskc Ma>-rije v novi šišenski cerkvii —lj Cene kruha v Ljubljani se bedo znižale. Cene kruha se bodo v Ljubljani znižale v sredo 22. t. m., in sicer za 1 kg belega od 5 na 4.50 Din, za črnega in rženega pa od 4.50 na 4 Din. To znižanje se je doseglo sporazumno med tržnim nadzorstvom in pekovsko zadrugo. —lj Most čez Mali graben na Opekarski cesti. Po zadnji povodnji so gradbena dela prenehala. Narasla voda je leseno konstrukcijo na desnem bregu premaknila za 80 cm. Včeraj dopoldne so jo skušali z velikim sestavljenim škripcem naravnati v prvotno lego, pa se je utrgala železna veriga. Konstrukcijo bo treba na vsak način podreti ter jo iznova sestaviti. Z delom pri-čno v ponedeljek, ko voda še nekoliko upade. Stavbnik Matko Curk, ki je prevzel gradnjo mostu, ima baje 30 tisoč Din škode. —lj Kanalizacijska dela. V zadnjem času so napravili kanal v De vinski ulici, ki je podaljšek Valjavčeve ulice. Kanal gre po Devinski ulici, potem pa krene čez travnik tik nove Slovi ere hiše v Razlagovo ulico. Ker je v Devinski ulici že nekaj ličnih novih hiš in jih tam v doglednem času še več zrase, je bilo kanaliziranje te ulice zlasti še spričo ondotnega mokrotnega sveta vsekako jako potrebno. —lj Kaj pa ljudje? Odkar imamo tako močno razvit avtomobilski in avtobusni promet, so na nekaterih križiščih v mestu res nujno potrebni prometni redarji, ki skrbe, da ne pride do karambolov in nesreč. Najživahnejši je promet na križišču Dunajske in Gosposvetske ceste pred kavarno Evropo, kjer je tudi postajališče skoro vseh avtobusov. Tu stoji prometni redar, ki opravlja svojo težko službo vestno in v splošno zadovoljstvo. Samo nekaj je, ha kar bi ga morali predstojniki opozoriti. Točno po^>redpisih dirigira sicer vozila, ne pazi pa na ljudi. Greš čez cesto in prav lahko se ti pripeti, da ti pošlje redar na vrat avtobus ali osebni avtomobil. To je posebno neprijetno za matere, ki morajo čez cesto z vozički ali pa z otroci, ki komaj hodijo. Drugod po svetu, zlasti v Parizu, je prometnim redarjem izrecno naročeno, da morajo v prvi vrsti paziti na pešce, zlasti na matere z otročički. V Parizu se ustavi na največjem križišču ves promet, da gre mati z vozičkom in otrokom čez cesto. Tolikega kavalirstva naše matere sicer ne zahtevajo in tudi ne pričakujejo, pač bi pa moral prometni redar paziti tudi nanje in sploh na pešce, kajti končno je tudi človek vreden toliko, da morajo organi varnosti paziti na njegovo zdravje in življenje. —lj Ljudje, ki hodijo mimo Pollakove tovarne po Sv. Petra nasipu, se pritožujejo nad nekakšnimi izcedki, ki pronicajo skozi tovarniški zid in se cede na pot Baje so za te stvari tudi posebni predpisi, ki bi iih naj blagovolilo vodstvo tvornice upoštevati, ker zakon je zakon, ceste in pota pa tudi niso namenjena za struge odtokov ne enih in ne drugih tvernic —lj Ker bodo kmalu pričeli z izkopom temelja novega tramvajskega tira na Dunajski cesti, so pričeli istotam prestavljat: hidrante, ki so montirani baš na krajih projektiranega tira. Delo nekoliko ovira živahen promet; neki nepreviden rootociklist b? se bil skoro zvrnil v izkopan jarek. —lj Ne pozabite Prul! Prijatelj našega lista, ki še dobro pomni čas, ko ni bilo na vseh obsežnih Prulah niti ene hiše, samo od Koširjevega vrta je vodila izhojena steza do dolenjskega mostu, nam piše: Ko smo se še otročaij hodili na Prule igrat, si nisem mislil, da bodo vse te obširne Prule tako finalu zazidane in da bom tudi jaz tam stanoval. Prule so s stavbo nove šole in mestnih stanovanjskih hiš mnogo pridobile, vendar je Še nekaj stvari, ki sicer lepo cesto mimo prulske šole kaze. Pred novo vilo g. ZaJaznika so že pred precej dolgo časa razfeopali svet navozili nekaj kamenja, sedaj pa vsa stvar lepo počiva. Prulam to gotovo ni v okras. — Tudi razsvetljava je todi precej pomanjkljiva, dasi poleg drugih hodijo tu mimo ponoči tudi učenci obrtne nadaljevalnice m pa telovadci - Sokoli. Nai se magistrat usmili tudi nas Prulčanov! —lj Izredno debela pesa. Včeraj opoldne se je pri nas, v Knafljevi ulici, oglasila ga. Ženko Ivana s Poti na rakovo jelšo. Pripeljala nam je pokazat po 13 kg težke komade navadne rdeče pese, ki jo je pridelala doma na svojem vrtu brez vsakih znanstvenih eksperimentov in umetnih gnojil, kar je dokaz, da je tudi naše Barje zelo rodovitno in da ga preveč podcenjujemo. Gospe pa, seveda, čestitamo k temu svojevrstnemu vrtnarskemu uspehu in se ji zahvaljujemo, da se je potrudila k nam s težkim tovorom' —lj Na Cankarjevem nabrežju je nekaj preprostih lesenih klopi z naslonjalom ali brez njega, katerih se občinstvo rado poslužuje. Ena med njimi je pa nerabna, ker iroft samo še pol trhle deske. Na Cankarjevem nabrežju je živahen oseben promet, zatorej naj se tista trhlina čimprej nadomesti z novo zdravo desko. —lj Z naših cest, ulic in trgov. Bohoričeva ulica je posuta z gramozom, ki bi ga bilo treba zlasti na spodnjem delu ulice s cestnim valjarjem stlačiti in zgladitL V Bolgarski ulici, ki gre vzporedno z Jenkovo ulico, delajo cesto, ki bo široka, moderna. Vozniki dovažajo material, delavci ga pa razsipajo, da se planira cestišče in napravita oba hodnika. Na šmartinski (prej Kette-Murnovi) cesti ob Kolinski tovarni hranil ravna in gladi cestišče parni valjar. Bližajo se Vsi sveti in je na tej cesti od dne do dne večji osebni in vozovni promet. Konec Streliške ulice bo tudi kmalu urejeno cestišče in napravljena betonska škarpa. Pogačarjev trg nad novimi stopnicami posipajo z drobnim peskom. I>r. Mil i-n Perko radi študijskega od potovanj a v inozemstvo do preklica ne ordinira T45-9 lj— Današnji živilski trg je bil zopet živahen kot navadno ob tržnih dneh. B'a-ga je bilo vseh vrst na razpolago, tudi gobe še niso popolnoma zmanjkale, vendar so bile zadnje ;jurčke so prodajali po komadih od 1 —2 Din, sivke pa liter po 2 Din. Malo je bilo tudi grozdja, kilogram po 10 Din; jabolk pa nenavadno mnogo ,ki so čedalje lepša, kg po 6 — 7 Din. Med sočivjem in zelenjavo je bilo največ zeljna tih glav po 1 — 2 Din kom., karfijole, ki je precej draga, glavice po 3 — 5 Din .krompir kg po dinarju, salate, glave po 0.25 — 1 Din itd. Dobil se je še tudi stročji fižol, ki je seveda rariteta, kg po 5 Din. Nudile so se še tudi kumare, ki so že popolnoma zrele, kom. od 0.75 — 2 Din. Mnogo je bilo mlečnih izdelkov, surovega ln kuhanega masla od 36 — 40 Din kg in domačega trdega sira. kg po 24 "Oin. — Neka branjevka je tucp nudila ustreljenega divjega zajca za 55 dinarjev. — Na kokošjem trgu je bilo z-redno živahno, plščet in petelin 'Tma-čih zajcev in jajc je bilo na vagone. Ker je bilo na izbiro toliko piščet, so bile gospe nekam ošabne, blago se jim je zdelo predrago, kmetice pa pri ceni tudi niso popuščale. Piske so po ceni zelo različne par od 45 — 75 Din. Jajca so bila precej drap- par od 3.25 — 3.50. Mesarji se razpolagali z velikimi množinami blaga: precej so imeli tudi krvavih klobas, kilogram po 12 Din, goveje meso je še vedno po 20 Din kg, prašičje in telečje sveže po 25, prekajena svinjina po 25 — 30 Din, jagnje po 18 in kozliček po 20 Din kg. Največ kupčij se je sklenilo pri mesarjih. —lj Promenad ni koncert muzike 40. p. p. »Triglavskog« v nedeljo 19. t m. ob 11. uri v >Zvezdi<. Spored: 1. Čerin: >Popadi-jo Lenče<, srbski marš. 2. Sebor: "»Svečani sprevod iz ^Templarji na ftforavi«. 3. Offen-bach: >Hofmanove pripovedke.c 4. Hruby: >Rendezvous pri Leharju.< 5. Jaki: ^Odmevi iz naših krajev.< — Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin. —lj Občinstvo opozarjamp na zanimivo razstavo v Jakopičevem paviljonu, kjer so razstavljene zlasti naše narodne umetnine. Jutri bo ves dan prost dostop na razstavo. Cez dan se bodo vršila predavanja tako, da bodo posetniki točno informirani o vseh razstavljenih delih. Ob 18. se razstava zapre. —lj Umrli so v Ljubljani od 10. do 18. t. m. Marija Grčar, zasebnica, 88 let, Vi-dovdanska e. 9; Lovro Pečenik, sodni ofi-cijal v p., 37 let Vidovdanska c. 9; Marija Gosti, hči primarija, 22 let. Poljanski nasip 52; Josip Selan, žel. nadsprevodnik v p., 84 let. Cerkvena ul. 15; Marija Pavfič. bivša služkinja. 73 let Sv. Petra c. 80; Marija Pock. žena gostilničarja- 72 let. Opekarska c. 26; Neža Stanko, žena delavca. 56 let. Cernetova ulica, baraka; Ana Šavs. zaseb- j niča, 81 let. Cesta na Loko 20: Frančiška \ovak. žena brivca, 56 let Bežigrad II /S; Jan FužiSfka. evidenčni nadzornik v p., 76 let Pod rumom 3: Terezija Dnagar. mestna uboga. 80 let. Japljeva ulica 2. — V bolnici: Miljutin Murnik, mestni ubogi, 28 let, Fiorjanska ui. 13; Josip Ferenčak, trg. potnik, 50 let. Moste; Milan Benko, sin delavca, 4 mesece, Daljna vas pri Rudniku; Slava Germek. 4 mesece, hči mlinarja, Pšata 22; Ivan Fistric, sin delavca, 3 mesece, Črnuče; Stanko Tršinar, sin služkinje, 4 mesece. Bruna vas pri Mokronogu; Anton Samsa, žel. sprevodnik v p., 54 let, Zvonar-ska ul. 13; Ivan Kavčič, žel skladiščnik, 48 let, Jernejeva c. 49; Matija Skiber, posestnik, 67 let, Komarna vas pri Kočevju; Ferdinand Učakar, sin pletarja. 5 mesecev, De-pala vas; Marija Vidmar, žena delavca, 41 let, Jarše; Vinko Kristan, rudar, 30 let, Koseze 14; Ivan Gačnik, čevljar in posestnik, 63 let; Slavica Zore, hči služkinje, 1 leto, Galjevica; Alojzij Rot. sin organista. 4 mesece, št. Janž 14; Ivan šemert elek-tromonter, 29 let. Lesce 3; Katarina Kol-bezen, hči posestnika. 2 meseca, Lipičeva ul. 5; Janez Logar, posestnik, 3S let Grahovo pri Cerknici; Edsar Salomon, sin poslovodje, 5 mesecev, Glinška uL 7. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od L do dne 15. t. m.: bankovec za 100 Din in 3 bank. po 10 Din, bankovec sa 100 Din, bankovec za 1000 Din, bankovec za 100 Din, ženska črna usnjata ročna torbica, žeL legitimacija, žepni robec, 2 Din na ime Omejc Fani, črna usnjata ročna torbica z vsebino žet legitimacija na ime Uršič Marije, bel žepni robec, ključ in Din 2.50, usnjata žepna denarnica z vsebino 3 bank. po 10 Din, 4 Din drobiža, zlata ženska narezana zapestnica, lovski pes, siv moški klobuk, crn moški dežnik, doljnogled z usnja-to rjavo torbico, moški dežnik, šerpa za okrog vratu, podrepni jermen, zavitek rdečega blaga. V železniških vozovih so se našli ti predmeti: 5 damskih dežnikov, 4 moški dežniki, roc. kovčeg, kovčeg z obleko, 2 čepici, kriminalni roman, moški površnik, 2 suknjiča, ženska obleka, delavske hlače, merilni aparat in palica. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od L do 15. t m.: bankovec za 100 Din, 7 ban kovcev po 10 Din in 30 Din, ki je bilo v kuverti z naslovom stavb. Ogrrna, 7 bank. po 10 Din, rjava usnjata štiripredelna listnica z vsebino do 450 Din denarja, dva plačana računa, nabavni list za čevlje, 2 srečki razredne loterije, usnjena listnica z vsebino 10 bank. po 100 Din, 9 bank. po 10 Din in več listin, siva listnica, v kateri )© bilo 9 bankovcev po 10 Din, 9 slik, 2 ključa, 1 dozvola na ime Prevender Zvonko, svedočba od 5 gimnazije, modra usnjena denarnica z vsebino Din 2340 in nekaj slik, črna usnjata zložljiva denarnica z vsebino bank. po 100 Din, 5 do 7 bank. po 10 Din, nove izdaje, vizitka, mali koledarček, ženska črna svilena torbica z vsebino en par galoš Orgnion in več drugih manj vTednih stvari, ročna vezena torbica modro rjave barve z vsebino denarnice, v kateri« je bilo 40 Din in 2 robca, ženska rjava rodna torbica z vsebino 1 rdeča denarnica okrog 700 Din (6 bank. po 100 Din, 9 bank. po .10 Din in nekaj drobiža), legitimacija od Merkur na ime Hrovat Mija, žepni robec, puderdo-za, pismo. 2 šopka malih ključev, zavitek, v katerem se je nahajalo umetna cvetica, svilen trak. dva para potnik, poselska knjižica, kravatna zlata igla. 8 do 10 cm dolga z bisernim dragocenim kamnom, zastav-ljalni list št. 4209 z dne 31. 3. 1930, zlata broška, obrobljena s platinom in z briljanu. okrašena, zlat poročni prstan, ženske galo-še. zastavni listek št 5823, zlat okrogel uhan. lj— »Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je po dolgem bolehanju preminul naš dolgoletni in vestni član brat Jan R u ž i č K a, evidenčni inspektor v p. Blagopokojni je bil vzor Sokola ter se je z mladeniškim navdušenjem zanimal za napredek našega društva tudi v času, ko ga je bolezen priklenila na posteljo.. Naša dolžnost je, da ga spremimo na poslednji poti v čim večjem številu. Zbirali se bomo v nedeljo .19 .t. m. ob 4. popoldne pred domom žslosti, pod Turnom št. 3. Kroj civilni z znakom. Blagopokojniku časten spomin! Odbor. 541-u lj— Nedeljske popoldanske plesne vaje — šole Jenko so postale zopet najboljša in najpriljubljensjša plesna prireditev vsake nedelje. Vrše se od 3. — 7. ure pop. v balkonski dvorani Kazine. Pouk in vež banja za začetnike-ce točno ob 3. uri. Stu-denti-nje znižano članarino. Poučuje se najnovejši ples »TVIoochi«. 542-n —Ij Merkurjev ples. Trgovsko društvo Merkur« priredi 10. januarja 1931. v Ljubljani svoj tradicijonalni »Merkurjev« ples, na kar opozarjamo cenjena društva v blagohotno uvaževanje. —lj Sokol Vič. Članstvo opozarjamo na prihodnje, velezanimivo predavanje, ki se vrši v ponedeljek dne 20. t. m. točno ob ?0. uri v Sokolskem domu. Za poskusne člane udeležba obvezna. Zdravo! —1] Kon>..:\ solistke« mezosopranistke Marije Cepič-Novakove bo v ponedeljek 20. t m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Na programu so izbrana dela-samospevt jugoslovenskih avtorjev in pa nekaj narodnih pesmi iz zapuščine Stanka Vraza, ki izidejo prihodnji mesec v samozaložbi kapelnika g. Niko štritofa. ki je priredil te pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja za koncertno uporabo. Te pesmi iz Vrazove ostaline so pravi biseri, do sedaj skoro popolnoma nepoznani in bodo prav gotovo v bodoče stalno v repertoarju naših najboljših pevcev. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični kr.r. -ga mi. — Pevska založništva in zbore, ki fi sami oskrbujejo litografirane pevske gia-sove. opozarjamo, da je slovenski skladatelj H. O. Vogrič v Mar:boru »zvr«t->n prepisovalec s kemično tinto. Kdor !ma kp-ko tako delo, naj mu pošlje note v prep s. —Ij Sobotni plesu! tečaj šole Jenko bo drevi ob 20. v balkonski dvorani Kazine (»Zvezda«), Pouk za začetnike (ce) in iz-vežbane plesalce. Novi ples »Moochi«. Vabljeni posebno gg. uradniki (ce) in gg. oficirji. —U Restavracija Pri rožL Danes fme jetrne in krvave domače klobase. Točijo se pristna štajerska in dalmatinska vina. Se priporoča A. Sraii 5371 — Vsakemu in tudi Vam se izplača ogled dospelih modnih novosti za gospode in dame pri tvrdkj NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg 15, ker kupite tam dobro ln najceneje. 757- —y Veselico s plesom priredi v nedeljo gostflna Končan v Rožni dolina. 5-40n —lj Ples — gimnastika. Plesalka Vid-marjeva, diplomirana v Soli Wigmanove, sprejema od 3. do 5. popoldne, Narodni dom, Bleiwersova cesta. 498n O sedečih ljudeh V Ljubljani je namreč mnogo sedečih. Tt» je menda dobro znani t, saj sedeti ni posebno slabo. Vendar pa — kakor *e vzame. V Zvezdi pred neko tziožbo je oni dan sedel gospod. Navada je taka, da pravimo ljudem, ki niso raztrgani, aa rjnaj unu-zant ka nosijo pod podbradki kravate itd. — gospodje, — Torej gospo^ 1 -del na trotoarju opoldne. Mimo njega - -> tudi h->-dili gospodje, zato pa se niso zanj zmenilL Nekateri so tudi diskretno o\.uvali po tro-tGarju ln cesti. Gospod pa je ^-eJd, kot obsojenec. Moral je sedeti, kalr! ravnotežje mu je zlezlo v pete, pa menda tudi v možgane. Zato je bilo oboje tako vražje težko. Da, gospodje so hodili mimo, pa ni nihče videl te potresljive drame, tako rekoč gosposke drame. Ker, če gospod sedi pri belem dnevu na trotoarju. je vendar to nekaj strasno tragičnega. Z njim sedi tudi ndegovo gospodstvo; druga reč je, če uide sedalo na trotoar komu, ki ni gospo t ker tedaj ne sede s tistim človekom med pljunke gospodična, kvečjemu le revščini. In se je nadaljevalo! Gospod je še vedno sedeL Mimoidoči, ki so ga opazili, so mislili, da ni gospod, zopet drugi so pa sami pri sebi ugibah, ali Je revežu slabo ali Je pijan. Eno in drugo jih n-č ne nriga. Zato so šli mirno mimo. Ljudem sitnosti ne diše. Klicati rešilni voz, »Henrika« ali celo policaja, to je velika zguba. Pa čemu bi človek vtikal nos tja, kjer mu ni treba in šc ugled trpi! Gospod je obupavaL Roke so pr s.!e pomoči, dvigal jih je nad glavo kot b: se potapljal, a ni bilo niti bilke, da bi se je oprfjel. Pamet mu nikakor ni hotela i-z pet. Končno pa ie gospoda opazil neki fant ki ni gospod. Sedeči mu je ponudil proseče roke, da bi ga dvignil in fant ga je res prestavil na noge. Baš takrat so prišle iz trgovine dame, ki so se silno ustrašile da bi zibajoči se gospod ne razbil sipe v izložbi. Gospod se je odmajal srečno nnpr^j, oprijemajoč se zidu kot slepec. V Gradišču so sedele na hišnih pragih tri ciganke. Vsaka je imela v naročju unazanega otroka. Vse so nezraiiiko presunljivo prosile z očmi. »Za otroka« —. Skoro prav tako so sedeli Kot gospod v Zve/di. Tndi mimo njih so hodili gospodje Nekdo je rezko dejal: — P-os5ačenje je prepovedamo! Glejte, da vas ne d">hi policaj I — Saj ne prosimo, gospjdiue! Samo smilujte se naše dece! Me samo setlhno La ^edeti. *:o solncc sije, kaj ne? Seveda, če človek sedi z »mačkom« ali z otrokom, je stvar malo drugačna. Na Gruberjevem naore:ij so tudi sedeli, poleg prekopa, na brega. Solnce je spet sijalo po sedmih laških letih, Kdo bi ga ne bil vesel? Fletno je tako sedeti, ampak zdaj je zemlja precej vla/na — tr pa nič ne de. Sedeli so — južni bratje na lepih jugoslovenskih preprogah. Tako je imenitno sedeti. Mimo so hodile gospodične in so jih zavidale: — Lej, ti-le pa uživajo, tako bi jaz tudi sedela. — Izvolite, gospodične! To se aJiko zgodi! je uslužno ponudil zagorel ,brate. Dekleta pa so se odrezala naprej. Potem se je ena obrnila in zakričala: — Zdaj je presvetlo! Tega nisem mogel razumeti Nič zato, ženske so itak uganke, kot pravijo. Na »špici« sem tudi opazil nekega človeka, ki je sedel slečen čisto pri vodi. Pa ga menda le ni vrag zmotil, da bi se šel kopat v teh žalostnih časih? O, ne! Sedel je. (Sedečih je res povsod dovolj!) Samo sedel je, s srajco pred seboj. Obračal jo je na vse vetrove, stikal in brskal po nji ter vzdihoval. Tu pa tam je star možiček, revček, da bi se človek zjokal nad njim. Na »ŠpicU je sedel — da bi ga gospodje ne videli. Ampak gospodje bi ga najbrž ;ie videli niti pred pošto v takem oj>-žaju Vidite, tudi sedeti ni vedno dobro. Tudi tički na Miklošičevi cesti, ki tudi sede, to radi podpišejo. Stev 238 >S L O VENSKI NA BO D<, dne ia oktobra 1930 Stran 5 Dolenjska in Bela Krajina za tujski promet Na Dolenjskem imamo tudi zimska letovišča. — Delovanje novomeškega Olepševalnega in (ujskoprometnega društva Novo mesto, 18. oktobra. Zadnjič ste poročali o Novem mestu kot tujsko - prometnem središču in o ukrepih, ki bi bili potrebni, da NovomeŠčani čim prej dosežejo svoj cflj. Pred vsem naj bi se organizirala propaganda in se centralizirala v tukajšnjem Olepševalnem oziroma Tujsko - prometnem društvu. S propagando bi se vzbujalo Čedalje večje zanimanje za Dolenjsko in se tako pripomoglo k njenemu proč vi tu. Člankar ni povedal, da vodi Olepševalno, oziroma tujsko - prometno društvo že dokaj časa propagando za Dolenjsko v vseh naših listih in da je tudi podprlo po svojdh močeh izdajo propagandne brošure »Dolenjska — metropcla Novega mesta«. Brošura je izšla te dni. Novo mesto, kakor tudi ostaJa dolenjska mesta jo že željno pričakujejo. Zastopani so namreč vsi večji kraji z Belo Krajino vred. Vsebina na 128 straneh velike osmerke je zelo pestra in zanimiva. Za urednakovun predgovorom se vrste članki: Karla Ma-horčiča o Novem mestu kot letovišču (v srbohrvaščini), bivšega ministra dr. Zupa-niča o Beli Krajini, nato pa propagandni opisi: Metlike. Črnomlja, krajev pod Gor-ja "^kega, Žužemberka, Dvora, Soteske, Mirenske doline, Šumber-ka. Višnje gore in okolice, Ribnice in Ko-čevlja. Uvod v Dolenjsko tvori članek bivšega ministra dr. Kulovca: Dolenjski železnic, elektrike, vode in kmetijskih šol! In je pereč zlasti odstavek o električni energijL Avtor govori rz srca vseh Dolenjcev, ko pravi: »Napredno gospodarstvo ne more pogrešati električne energije«. Tudi v tem pogledu vlada na Dolenjskem veliko pomanjkanje. Imamo komaj par malih električnih central, pa še te so v prvi vrsti za električno razsvetljavo važnejših seldšč, za industrijski, obrtni in kmetijski obrat pa nI energije na razpolago. To ie drugi vzrok, da Dolenjska ne more zaposliti svojih ljudi doma in da morajo najkrepkejši, najbolj zdravi, pa dostikrat tudi najpodjetnejši iskati zaslužka drugod. Ako hočemo iz Dolenjske napraviti gospodarsko napredno pokrajino, ji moramo ustvariti tudi vse pogoje za napredek. Ne moremo si pa misliti, da bi mogla Dolenjska konkurirati z drugimi naprednejšimi okraji doma — Vaj šele s pokraj in arni v tujini — ako nima enega najuspešnejših pogojev modernega gospodarskega napredka — električne energije. Zahteva cele Dolenjske mora biti: hočemo, da smo tudi mi Dolenjci deležni elektrrfikacrje dežele! Cela Dolenjska mora dobiti možnost, da se preskrbi z električno energijo — tako za razsvetljavo kakor tudi za pogon! To zahteva narodno gospodarstvo Dolenjske!« Zastopana je tudi umetnost Dolenjske in njene metropole, kar je živ kontrast propagandnim brošuram, ki posvečajo pozornost vsem mogočim podrobnostim, samo umetnosti ne, ki je največja privlačnost za tujce. Članek je oskrbel prav tako domačin — asistent etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Stanko Vurnfk. Opisani so vsi važnejši arhitektonski spomeniki, kiparstvo in slikarstvo. Avtor ugotavlja med drugim, da je ena najslavnejših starinskih slik v Jugoslaviji Tintorettijeva slika sv. Nikolaja v glavnem oltarju novomeškega kapitala. Naročil jo je koncem 16. stoletja pri slavnem italijanskem mojstru novomeški prost Polidor de Montagnana, oglejska arhidijakon. Slika predstavlja zgoraj na oblaku sv. Nikolaja, hitečega v nebo, od koder mu prihaja naproti Križani, pod svetnikom na zemlji pa stojita dva druga svetnika. Slika je izredno umetniško delo z viška italijanskega, tedaj svetovno renesančnega slikarstva; še danes imponira po svojem pikantnem kolorizmu, svoji dinamični slikovitosti v svetlobi in senci m v svoji ponosni, dasi precej vravnani kompoziciji. Žal. je precej trpela; šele v novejšem času so jo renovirali in balzami-rali. Na to sliko je naša Dolenjska lahko upravičeno ponosna. Kdo ve, kakšne slavne slike so še vse imeli tedaj naši gradovi? V starih seznamih grajskih inventarjev po Dolenjskem čitamo o Tizianovih, Correggijevih, Palmovih, Diirerjevih sfi-kah. Kje so neki sedaj? Obdelani so tudi Dolenjci z narodopis- nega stališča, nadalje dolenjske, belokranjske in kočevske stavbe. Za naše kmete je nekaj posebnega članek: Kako kmetu j Dolenjec, da boš imel dovolj denarja. Novo mesto je kajpak obširno opisano: najprej gradovi, nato zgodovina, Novo mesto v preteklosti in Novo mesto kot letovišče. Zelo zanimiv je prispevek pisatelja Vandota: Iz časov novomeške romantike, v katerem podaja med drugim profile slovitega patra »Lacka«, Ivana Vrhov-ca, Trdine, Detele, Ignacija Hladnika, Ketteja in Puglja. Po Viktorju Markiču je zastopana tudi ljubljanska »kolonija« Dolenjcev in Belokranjcev. Brošuro krase tudi številne slfke — okoli 150. Izdelala jih ie ljubljanska Jugo-grafika. Nekateri kraji so se zelo pobrigali za opise. Tako n. pr. mala Višnja gora: »To mirno, idilično mestece s svojo divno, ponekod divje romantično okolico, ie kot nalašč pripravno za odmor in 'letovanje ljudem, ki so potrebni miru in oddiha. Blagodejno vpliva na živce ta slikovitost m tišina. Zdrav zrak te poživi, izleti v krasno okolico te obodre. Ce si potreben miru in oddiha, ga najdeš v tem kraju, ki se ti bo tako priljubil, da se bo« rad leto za letom vračal in ponovno odhajal zadovoljen m čil, poln nove živHen-ske energfje. Tudi za zimski sport in smučanje ima mesto s svojo hribovito okolico vse prednosti. Višnjegorski hribi nudfjo smučarjem najugodnejši teren. Naravno, po več kilometrov dolga sankališča. kakršnih ne najdemo zlepa, privabljajo čedalje več športnikov in je Višnja gora radi kot zimsko letovišče zelo priporočljivo.« Skoro vsi kraji govore o sebi tudi kot o zemskih letoviščih. Pa naj še kdo reče, da Dolenjci spimo m da nič ne storimo, da bi se začeM tudi za Dolenjsko in Bek) Krajino s pravo obmorsko klimo tako zanimati kakor se za Gorenjsko! . •. in v prah se povrneš 2i vi se že pripravljajo, da počaste na dan vseh mrtvih spomin mrtvih Ljubljana, 17. oktobra. Jesen. Začetek konca. Solnce se odmika, vedno več se razprostira nad prirodo senc, vse zori in postaja iz dneva v dan mračnej-še. Vse barve so planile na dan, narava kriči kot človek pred smrtjo: glej, živ sem kot še nikoh. Ampak jesen je labud j i spev narave. Diši zemlja jeseni, po jo barve življenje, a v zraku plava kakor grozna slutnja smrti otožnost in pisanost narave je le ogromen nagrobni šopek. Človeka obide težka melanholija in pred oči mu stopi večna sfinga — smrt. Me men-to moril Jesen je in ljudje so se spomnili grobov. Ne samo iz tradicije, elegija narave je sila, ki se oglaša tudi v človeških srcih in dviga v njih čustvo, ki mu pravimo pieteta. Ljudje so se spomnili grobov. Spomnili so se najbolj zapuščenih mod zapuščenimi. Trava je prerasla gomile, kakor pozablje-nje srca. Človek rad živi, ljubi minljivost in se je — boji. Minljivost mu seka iti celi rane. Minljivost je čas, je trajanje, je bolečina in radost je morda tudi bistvo življenja. A ljudje neradi mislijo na take reči. Grobov se pa vendar spomnijo. Vsi sicer ne. Mnogo res ne ostane za človekom po smrti, ljudje radi pozabljajo. Samo grob navadno ostane. Sv. Krištof. Stopiš med stare grobove, a pred očmi ti še vedno miglja napis nad vhodom na pokopališče: Glej svoj konec! — Prostrano je pokopališče, a tesnoba se vlači po njem. Križi so poveseni, nekateri leže, drugi se še komaj bore s svojo težo. Na-gibljejo se na vse strani kot da je divjal preko njih strašen vihar. Povsod je dovolj plevela in le malo rož. Mnogi napisi so nečitljivi. Niso le mrtvi oni pod križi in žalostnimi grobovi, mrtvi so tudi njih grobovi- Minljivost nad minljivostjo. Ni jih mnogo, ki negujejo tu grobove. Malo grobov vidiš očiščenih plevela. Zapuščenost, samota in otožnost. Nasproti pokopališča pa zidajo. Da, kmalu bodo tudi pokopališče prerastle hiše. Minljivost. Tudi grobnice so zanemarjene. Mnogo jih je celo odkritih, spomeniki so popolnoma razrušeni. In mnoge odprte grobnice so se izpremenile v smetišča. Plevel, papir, kosti, blato, resevine. pa tudi razne odpadke in smeti opaziš v njih. Morda jih hočejo zasuti. Ampak s smetmi. Pri Sv. Krištofu so našli večno domovanje mnogi orači naše kulturne ledine. In hvaležna domovina jim je postavila spomenike. A navzlic temu se jih ne spominja več. Andrej Kopitar je tam. Napis pove: Smrtni ostanki Kopitarjevi, ki so 53 let počivah' pri Sv. Marku na Dunaju, so bili v domovino prepeljani in tukaj slovesno pokopani dne 12. vinotoka 1897. Slovenska Matica. — Da, 53 let je počival na Dunaju. Kdove, če je domača gruda kaj sladka in lahka, ko je tako pusta in je menda nikdo ne rahlja. Ograja je zarjavela. — In še jih je cela vrsta: Matija Zhop (Cop) (* 26. I. 1797, f 6. 9. 1835). druguje mu Val. Vodnik, Šiškar, ki se vedno tako dobrodušno smehlja na svojem trgu. Ograjna vrata leže čez pokrov grobnice. In velika grobnica celega kadra naših pozabljenih velikanov: Fran Gestrin, Anton Aškerc, Bož. Raič, Ant. Raič. Fr. Levstik, 2eleznikar Iv., An-drejčkov Joše-Podlimšak in Iv. Resman. K. R. G. Brown: 30 Vitez eneaa dne Roman Peter je položil težko priborjeni plen na klop, potem ie pa brž zamašil luknjo, kajti vode se je bilo nabralo že precej. Končno se je vzravnal in pogledal, kako se počuti milijonar na pustem otoku. Hopper se je zdel sicer zdrav na telesu, nikakor pa ne na duhu. Bilo je jasno, da ga je spravila pustolovščina rz tira. Poskakoval je po splavu kakor splašen kozel, katerega je obsedel ples sv. Vida. Mahal je z rokami in kričal, kakor da je zblaznel. Peter pa ni slišal njegovih besed. Sicer pa Hopper sploh ni mogel govoriti, ker je bil preveč besen. Mogel je samo tuliti, puliti si lase, besneti in žugati Petru s pestmi. Toda razdalja med splavom in čolnom ie bila vedno večja in Peter se je presneto malo zmenil za milijonarjevo žuga nje. Z zanimanjem je opazoval posledice svoje zvijače, dokler si ni nekoliko oddahnil, potem je pomahal prijazno v 'drav. prijel za vesla in pognal čoin k bregu. — Vrnite se ... vsa rebra vam polomim .,. mrcina grda ... policija ... no, le čakaj, lopov, ti že pokažem, ko mi prideš v roke ... grrr! Peter se je prijazno nasmehnil, zamahnil je z roko in veslal naprej. Ko stopil na suho, je vzel zavitek, potegnil čoln iz vode in že tretjič pomahal v pozdrav besnečemu milijonarju na splavu. Končno se je obrnil ra jo ubral proti hotelu, kar so ga nesle noge. VIII. Proti domu. V sobi št. 30 v Hotelu Golf v Taggs Bayu je govoril gospod slabe volje z razjarjeno damo. Gospod je bil v sobi na povelje, dama pa zato, ker je gospod ni pustil oditi. In ker ju ni prav nič mikalo biti skupaj, je bila atmosfera v sobi zelo napeta. Nenadni odhod Čudaškega milijonarja in njegovega pajdaša je pomenil za Jeanno docela nepričakovani udarec. Toda dolgo si s tem ni belila glave. Ko se je Gibbs vrnil, ga je sprejela hladno in dostojanstveno. Naslonil se je s hrbtom na vrata in rad bi bil prikrM svojo slabo voljo. Ni Skrit je Jurčič, nikdo ti ne ve povedati za njegovo domovanje. Nekateri so menili, da je pokopan pri Sv. Križu. Končno ga pa vendar najdeš med grmovjem v ozadju nekakšne kapelice-grobnice. Tudi pri njem kraljuje pozabljenje. >Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen .. .< Dsl, on je biL Zato mu je hvaležni rod postavil spomenik. Ni zapisal zakaj mu ga je postavil. Menda vendar mu ni bil zato hvaležen, ker je tabo zgodaj umri. — Jurčiču druguje dr. Jan. Bleiweis, vitez T rs teniški. Mnogo bršljana raste tam okrog. In mir je »mir. Hvaležni rod noče motiti večnega spanja svojih velikih očetov. Naj v miru počival _ Tudi Pavlina Pajkova uživa mir Sv. Krištofa. Rodbina Pajkova ima svojo grobnico, zato je Pavlina naslonila trudno glavo v krogu svojih v svojem grobu, ki ga negujejo roke Pajkovih naslednikov, da se hvaležnemu rodu ni treba truditi. Pri Sv. Križu. Ljubljansko polje. Lepo in tožno, kot nevesta, ki objokuje mrtvega ženina. Resno, veličastno je z mogočnim in krasnim ozadjem — Kamniškimi planinami. Velika je ta njiva miru in počitka, a je že premajhna. Ljubljana raste, živa, raste i mesto mrtvih. Mnogo lepih grobov je, mnogo ljubečih rok čisti te dni grede solz. Nekateri že zdaj prižigajo sveče. Nekateri so žalostni, nemo zro predse, mnogi pa se pri delu tudi smejo. Človek ne misli rad na smrt. Bleste se steklene krogle pri treh pevcih kakor bi skozi rušo žarela ljubezen njih silnih src. Nema pesem, mrzel kamen in tri imena: Cankar, Kette, Mura. Tudi par vojakov je pulilo travo, ki je pognala nad junaki. Nemo so delali, kdove, na kaj so mislili. Zunaj pokopališča 2 krat 10, krat 24 in 2 krat 11 krat 24 belih enakih križev iz umetnega kamna. Soldato, soldato, Italijani. Zbrali so njih kosti po vsej Sloveniji. V malih krstah so pokopani, kot otroci, a dostojno je njihovo pokopališče, vzorna urejenost in razporejenost učinkuje resno, pretresljivo. Lepo je to pokopališče. Mrak je legel nad grobove. Zaječalo je med cipresami kot bi se iztrgal krik življenja iz globine grobov, kakor bi se nekdo rodil... Da, umreti moramo, ker smrt je rojstvo, ker smrt je življenje, saj na grobovih cveto ruše. — Ljudje so se zgnetli v avtobus, da se odpeljejo nazaj v življenje. Roparski napad na poštarja V Prostejevu na Češkoslovaškem je bil izvršen v sredo roparski napad na poštarja, ki zelo spominja na sen* zacijonalen zločin, izvršen včeraj proti večeru v Ljubljani. Zjutraj je potrkal na vrata poštnega urada ne* znan mladenič in odprl mu je 581etni poštar Karel Hvnek. Neznanec ga je prosil, naj mu nekaj pojasni. Stopila sta v kuhinjo, kjer je sedel Hvnek na stol tako, da je kazal neznancu hrbet. Tedaj je potegnil mladenič izpod suk* njiča sekiro in udaril poštarja tako močno po glavi, da mu je prebil loba« njo. Hvnek se je molče zgrudil, ropar je pa vrgel sekiro proč in pobegnil. mogel razumeti, kako mu je mogla Je-anne slediti tako daleč. Bila je pač energična in iznajdljiva. On pa ni bil plačan za to, da bi se boril z energičnimi, iznajdljivimi sovražnimi mladimi damami. Pri tem je jasno videl, da je imel Hopper prav in da je bilo neobhodno potrebno ravnati se po njegovih navodilih. Toda dal bi bil polovico svojega premoženja, Če bi ne moralo biti tako. Bil je sicer mož, ki ne izgubi zlepa glave, toda zdaj je čutil, da je zadela kosa na komen. Če bi se mu že posrečilo zadržati dekleta za trenutek v sobi, bi se moral zahvaliti za svoj uspeh bolj srečnemu naključju kakor pa svoji iznajdljivosti. A njen glas je samo potrjeval njegovo bojazen. — Kje je Hopper? — je vprašala osorno. Gibbs je skomignil z rameni in se nedolžno nasmehnil. Lepo vedenje je bilo njegovo najučinkovitejše orožje, toda vpričo Hopperja se ni bilo vredno truditL In tako je odgovoril zelo vljudno, dobro vedoč, da bi mu grobost samo škodovala: — Bil je žal odpoklican. Nujne privatne zadeve. Jeanne ga je pogledala tako, kakor so gledale med francosko revolucijo grandes dacies posebno zopecne eksem- Nagrade v vrednosf i po 50.000 d inarjev prinese RADION nagradna naloga onim, ki bodo rešili naloga Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagradni nalogi in točne pogoje! Napadalec se je naj Drž tako ustra* šil svojega zločina, da ni ničesar ukra* del. Na klice poštarjeve žene so pri* hiteli ljudje, ki so težko ranjenega poštarja odpeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da mu ni po«nočL Orožniki so začeli takoj zasledovati roparja in so ga kmalu tudi prijeli m sicer v osebi loletnega krojaškega va* jenca Alojza Daneka Pri zaslišanju je fant priznal, da se je že ves teden ukvarjal z namenom umoriti poštarja in da je vse dobro premislil in priprav vil. Bil je prepričan, da bo imel poštar pri sebi mnogo uradnega denarja, ka^ terega bi ukradel in porabil za vožnjo v Rusijo. Napadalca so izročili sodi« šču. Matura Otona Habsburškega Najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla bo star letos v novembru 18 let. To pomeni po rodbinskih določbah polnoletnost. Madžarski legitimisti in tudi Habsburžani sami se zelo vesele tega dogodka, kajti še zdaj se nočejo sprijazniti z zgodovinskim faktom, da habsburški rod ni več na prestolu. V tem duhu je bil vzgojen tudi mladi Oto. Celo njegova nedavna matura je bila politično pobarvana. Predsednik izpra-ševalne komisije je bil tajni svetnik grof Zichy, član madžarskega parlamenta in bivši prosvetni minister, člani komisije so pa bili menih Jakob Blazovich ter gimnazijska profesorja Weber m Ban-hegvi. Bivša cesarica Žita je izrecno zahtevala, naj bo pri maturi njenega sina še brat madžarskega pesnika Adva Ludvik Ady. Pred maturo je posetil Oto Adya v njegovi sobi in ga prosil, naj mu pove kaj o sodobni madžarski literaturi. Predavanje je trajalo baje poldrugo uro. Maturitetna pismena naloga se je glasila: »Madžarsko narodno bajeslovje v etiki Jana Aranya.« Ustmeno je bil Oto vprašan iz Katanove »Tragedije Bank Bana.« Maturant je moral opisati tudi vso zgodovino habsburSko-lotarinškega rodu. Med drugimi je Oto dejal, da se habsburško-lotarinškemu domu posrečilo nekoč preprečiti ustanovitev velike slovanske države ▼ srednji Evropi. MAs-Kl je državo Pfemrsla Otakara H. Zelo podrobno je opisal razmerje Habsbu*-žanov do sedanjih evropskih držav, zlasti do Madžarske. Njegova mati je nestrpno pričakovala izida mature m jo bila zelo zadovob'na, ko so ji povedali, da je Šlo vse gladko. Zadnja turneja Paderewskega Najslavnejši poljski pianist m ob* enem eden naj z a s 1 užne jšfh poljskih državnikov Ignac PaderewsM proslavi 6. novembra 70 letnico rojstva. Letos spomladi je bil v Švici nevarno bolan tako, da so zdravniki že mislili, da so mu ure štete. Navzlic visoki starosti je pa prebolel težko bolezen in svojo 70-letnico namerava proslaviti z novo turnejo. Namenil se je v Ameriko, kjer hoče prirediti 50 koncertov. V Ameriki je bil že 10 krat in tam je tudi največkrat nastopil. Prvi nastop v Ameriki je hnel 1. 1891, ko je bil na višku svojih moči. Kot lep mož je postal ideal Američank od tovarniške delavke do žene in hčerke milijonarja. Kurt Paderewskega je v Ameriki že od takrat velik. Po bolezni se počuti Paderewski individualno sicer dobro, vendar pa hoče ubogati zdravnike in paziti na svoje zdravje. O turneji po Ameriki pravi, da bo zadnja. Spomladi 1931 se namerava vrniti v Švico, pred koncem prihodnje sezone nastopi za slovo še dvakrat v Parizu, potem se pa umakne v svoje idilično domovanje v Švici in ne bo več javno nastopal. Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi! in odgovorila se prosim, oditi mo- plarje proletarijata, os orne je: — Umaknite se, ram. — No, no, — jo je miril Gibbs, — bodite vendar pametni, gospodična Craigova. Počakajtu tu malo, potem boste pa lahko šli, kamOr boste hoteli. — Odprite vrata, sicer pozvonim. — Zvonec je pokvarjen, — je lagal Gibbs. — Lahko pa poizkusite, če hočete. Če kdo pride, mu porečem, da sem vas zalotil tu v Hopperjevi odsotnosti. Kako bi pojasnili to? — Dejala bi, da sem prišla po ukradeno sliko. — Saj bi vam nihče ne verjel, ker nimate dokazov. Bodite no pametni, gospodična Craigova. Zagotavljam vas, da me ta zadeva prav nič ne veseli. Jeanne se je za hip zamislila. Ne bilo bi težko spraviti na noge ljudi v hotelu, toda mnogi razlogi so govorili proti temu sredstvu. Saj bi bile njene trditve res na slabih nogah, Če bi jih ne mogla podpreti z dokazi. Nedvomno je morala ostati v hotelu, da bi mogel Hopper ta Čas odnesti pete. Ni torej čuda, da se je tako jezila. Toda če bi poklicala na pomoč ljudi, bi morala priznati, da jo drži zaprto v sobi Gibbs. Edina meša nada je bil Peter. Gibbs in Hopper očevidno nista imela pojma, da ima v hotelu pomočnika. Da Peter že davno ni vdrl v sobo, je bil najboljši dokaz, da jo je ubral za milijonarjem. V tem primeru — kajti tudi Peter je bil docela zanesljiv, čeprav ni bil noben genij — še ni bilo vse izgubljeno. Gibbsov glas jo je zdramil iz za- mišljenosti. — Izvolite sesti, gospodična Craigova, — je dejal zaspano. — Ne, hvala, — je odgovorila samozavestno. — Cujte, vi menda mislite, da vam ne morem do živega, ker bi mi nihče ne verjel. — V splošnem mislim, da mi ne morete blizu. — Zakaj me torej zadržujete tu? Gibbsa pa tudi to nepričakovano vprašanje ni spravilo iz ravnovesja. — Ker se mi zdi v danem primeru umestno. — Hm, — je menila Jeanne. — Mimogrede rečeno — kaj pa imate od tega? — Kruhek, — je priznal Gibbs odkrito. — Človek mora živeti, razumete! — Kaj ima pa Hopper od tega? Saj ne bo mogel te *Uke rdkoranr pokazati. C7 Stran fi »SCO VBNMT NA BOrk, dne 18. ofctofera 1930 Stev. 238 £LAGA7W/*< V pravi ljubezni ni laži — Kdor prikriva z 45. V pravi ljubezni sploh ne laži, ako se pa ljubezen pretvarja od ene ali druge strani, tedaj to ni ljubezen in bi se v tem primeru smelo lagati le v toliko, da nima drugi škode na dobrem imenu ali premoženju. Naj-grša in najpodlejša je pa laž, če se z njo koga onesreci. Večinoma to delajo moški, da si osvoje oziroma pridobe pošteno dekle (nepoštene itak dobe brez laži!). Ko se pa pokažejo posledice, se spomnijo, da so takrat le lagali in se prav neznacajno od mikajo od zapeljanega dekleta s sto in sto izgovori — premajhna plača, starši ne pust i-|jo, ne dobim dote itd. So tudi primeri, a redki, da ženska uniči življenje moškemu. Torej laži, ki škoduje tedi v lažni ljubezni, ne bi smelo biti! V pravi medsebojni ljubezni je pa ni, kar Se enkrat poudarjam. Ivanka. 46. Ne laži nikdar v življenju in spoštovan boš ter upoštevan. S tem orožjem poraziš vsakega lažnika prej ali slej. Laže se samo 2 besedami in prenašanjem misli na nedolžni papir. V pravi, resnični in idealni ljubezni je laž sploh nemogoča, kajti prenaša in razumeva ae s pogledi oči. ki so zrcalo duše vsakega človeka. Nesrečna platonična ljubezen išče samoto in temoto. Dotični ljudje, ki lažejo v ljubezni, so kri-^a. da je na svetu toliko lažnivcev. Kdor pa laže. je zmožen vsake podlosti in nesramnosti. Kdor v ljubezni laže, ne ljubi. Prava, resnična ljubezen je neločljiva. Smrt stre samo srce, a ljubezni ne. Ljubezen ni samo med moškim in žensko, temveč je brezmejna, zato ne laži nikdar. 1. ) Ljubezen je neumrljiva. 2. ) Ako si resnično ljubil, dobi? navodila eelo izza zagrobne<_ia življenja. 3. ) Ljubezen je bila. je, in bo. 4. ) V resnični, pravi ljubezni ni laži. Kdor laže, ne ljubi. P. A. 47. Ko čitam odgovore na anketo, se nehote spominjam preteklosti, spominjam se davnih ljubavnih sanj, ki so minile, kakor mine marsikaj v življenju, za kar človek misli, da je neminljivo.* In ti spomini so mi potisnili pero v roko. Naj še jaz napišem nekaj o — laži in o — ljubezni. Žalibog sem spoznala oboje — predobro, ker je celo moje življenje zastrto v pajčolan laži. Saj ■Km jaz sama — laž, ker nisem to, kar sem sa videz. Sem popolnoma sama na svetu, iM-ez svojcev. Nikdar nisem poznala svojega pravega imena. Nisem okusila blažene lju- v ljubezni laže, ne ffubi — Ena, Id lažjo resnico bežni majčine, r>e poznam svoje rodne grude in ne vem, kje mi je tekla zibelka. Kdo? Od kod? Ako odgovorim na to, bi bila — laž! Tuji ljudje so mi bili starši, v tujem domu sem preživela svoje detinstvo in svojo bridko mladost. Zato sem in ostanem vedno tujka med tujci, dokler me ne poneso tja, kjer nas vse čaka naš zadnji, mirni dom. Že od zgodnje mladosti so mi toliko — lagali, zdaj v življenju moram lagati — jaz. In zakaj? Ravno radi — ljubezni! Imela sem tri ljubezni. Prva je prišla nad me — takrat 181etno. neizkušeno, kot lahen pomladni vetrič. Moj zlati, modrooki fant! Bila je to prva, najplemenitejša ljubezen, ki premana vse predsodke, ki trpi in žrtvuje vse. Žrtvovala sem. da. toda nisem mogla u met i ljubezni, s katero me je ljubil on. Nisem poznala strasti in je tudi umeti nisem mogla. V najinih dušah je bila največja harmonija, v temperamentu — ničla. Bila sem še vsa polna sanj in mi je taka ljubezen bila tuja. Zato sem morala lagati m se pretvarjati iz bojazni, da ga ne bi izgubila, brez katerega živeti nisem mogla. Saj pa to ni bila navadna laž, ker nisem nikomur nič škodovala. Z lažjo sem ravno obvarovala najino skupno srečo, trpela sem le — jaz. dočim je bil on neskončno srečen. Tik pred poroko pa se mi je zgodilo nekaj, o čemer niti sanjati ne bi mogla. Zaljubila sem se. Zaljubila preko svojega zaročenca in to — strastno. Ni bila to resnična, globoka ljubezen, nego je bil to ie — požar strasti, ki je rušil in uničil v meni vse, kar je bilo dobrega ter mi pripomogel do bridkega spoznanja, da teče tudi v mojih žilah — kri in da nisem — kakor sem vedno mislila — bitje, brez čutov in strasti. In zopet sem morala lagati, lagati zato, ker sem vedela, da taka ljubezen, kateri je podlaga — strast, ne more trajati dol<_>o, ker pride kakor hudournik ter mine, Še pred-no se tega zavemo. Čeprav mi je vsaka nežnost od strani zaročenca bila muka, vendar sem morala lagati, ker bi s svojim priznanjem uničila njegovo življenje, katerega sem vkljub vsemu po svoje — ljubila in brez katerega mi je bilo življenje — ničla, ker mi je bil on vse — oče, mati in domovina.. . Mesec dni tega burnega življenja, trpljenja in laži mi bo ostal neizbrisno v spominu. Da, bilo je in — šlo je mimo. Izpod ruševin pa sem se dvignila k popolnoma novemu življenju ter sem kmalu — dasi za eno bridko izkušnjo bogatejša, toda z mirno vestjo — stopila pred oltar. In živ-i.ienje, bogato na ljubezni, je teklo svojo pot naprej. Bila sem že trdno uverjena, da mi bo usoda v bodoče prizanesla. Kako sem se varala! Z grenkostjo sem spoznala, da me je sreča povzdignila do nebes samo zato, da me je zdaj tem lažje zviška treščila neusmiljeno ob tla. Ako naredim revizijo svojih ljubezni, je bila prva čista in realna, druga zabloda strasti, a je v tej tretji, ki jo doživljam zdaj — združeno oboje — ljubezen in strast. Sem kakor v labirintu, iz katerega ne morem najti izhoda ter mi zavest, da lažem in varam, greni življenje, a mi ne more dati toliko moči, da bi storila to, kar mi veleva — dolžnost. Prišla pa je ta — nepoklicana — ljubezen tako počasi in neslišno ter sem se je zavedla, ko je bik> že prepozno. Iz igračkanja in nedolžnega flirtanja je prišlo — do resnice. In zdaj trpim in se mučim, iščem rešitve, ki je ni. Zdaj šele vem, da prava ljubezen in hrepenenje ne poznata in ne priznavata nobenih mej in ravno zato — trpim dvojno. Moj bog, ali sem bila dana življenju samo zato, da pijem iz Čaše trpljenja? To življenje se sploh ne more imenovati življenje, to je pravi pekel in ni vredno, da ga živim. Morda pa se bo šele s smrtjo dopolnila moja usoda? Morda? Vprašujem se: ali ni laž dostikrat nujno potrebna? Ali ni mnogokrat bolj usmiljena kot resnica?! V mojem primeru je laž samo — prikrivanje resnice, ker je vzlic vsej podlosti Še toliko dobrega v meni, da si ne morem strgati maske z obraza, ker hočem možu ohraniti vsaj — iluzijo sreče, ker sem uverjena, da bi mu moja izguba uničila življenje. Zaničujem in obsojam se, toda srce ne priznava nobene krivde. Kdo vrže kamen name? Kako dolgo še moram lagati, ve samo usoda. Treba se sprijazniti z njo in naj prinese karkoli — življenje ali — smrt. Pripravljeni moramo biti na vse, ker ne vemo ne ure, ne dneva. C- Novice iz Litije Litija, 17. oktobra. Tukajšnji sedlar Ivan Jankel je pred dnevi nenadoma obolel. Njegov pr'iatei« gostiiničar Franko Gsrar ga ie prepciiai v bolnico kandijskih usmiljenih bratov v Novem mestu. Bolniku pa a. bilo več pomoči, v bolnici je nenadoma umrl. Njegovo truplo polože k večnemu počitku na tamkajšnjem pokopališču, ker je bil Jankel doma iz novemeškega okraja. V Litiji je imel dolgo vrsto let delavnico. Bodi mu ohranjen blag spomin! * V litijskih zaporih so dobili včeraj neobičajnega gosta. Možak je bil prijavljen, da s krivimi listinami nabira denar. Jovo Jovanović, kakor se piše 2£letni popotnik iz okolice Novija, je nabiral denar za po-gorelce. Imel je je pri sebi tudi listine. Orožniki so ga oddali v litijske sodne zapore, tam pa se je izkazalo, da so njegovi papirji v redu. Jovanović ie imel pri sebi precej denarja, samo drobiža je imel nad 2 kR. večinoma »nešk«, to je 50parskih j novcev. Jovanović se je izkazal s postnimi ' odrezki, da pošilja nabrani denar redno v I svojo domačijo, ki jo je pred leti res obi- 1 skal hud požar tako, da je vse sek) obubožalo Mož je poslal iz naših krajev že večkrat po 500 Din, kar je dokaz, da so pri nas še usmiljena srca. Po ugotovitvi, da je upravičen nabrirati za pogorelce, so ga izpustili. * Pri nas je začela zadnje čase razsajati davica. V predilniških hišah je obolelo že več otrok. Zdravstvena oblast je vse obolele družine konttrrrtacirala. Če ne pridejo otroci iz obolenu družin v sttk z zdravimi, -je upati, da bo ta zavratna bolezen kmalu zatrta. Lrtfjsko okrajno glavarstvo ie prejelo pred dnevi odlikovanje Jugoslov. krone za rezervnega oficirja g. Milana K o n č t n o iz Stične. Končma pa >e med tem že med pokojnimi. Kakor je našim čitatefjem znano, je postal žrtev avtomobilske nesreče. Odlikovanje, namenjeno njerrm, je prejela njegova družina. h gledalske pisarne DRAMA Peta premijera letošnje dramske sezone bo nocoj v ljubljanski drami. Vpn-zori se Schillerjeva klasična igra »Razboj* nikri«. Režiser prof. Šest je v zvezi z insce= natorjem g. Uljaniščevem preskrbel dostojno novo zunanjo opremo dela, režijsko pa jo je izdelal do največje možne popoln nosti. Poleg priznanih naših najboljših dramskih moči nastopa tudi močan an= sambel komparzerije z vojno rouziko. Prepričani smo, da bo tudi v letošnji se* zoni to delo užgalo, kakor je svoječasno, ko se je prvič m drugič v p rizo rilo na slo* venskem odru. Letos je preteklo 19 let, odkar nismo imeli prilike videti »Razboja nikov«. Pripominjamo, da se letošnja vprizoritev vrši v novem prevodu, ki ga je oskrbel pisatelj in urednik g. Fran Al* brecht. Predstava se vrši izven abonmana, pri običajnih dramskih cenah. Leskovčeva drama »Kraijična Ha* ris« se vprizori ponovno v ljubljanski drami v ponedeljek dne 20. t. m. za abo* nente reda A. Delo je pri premijeri v vsa* kem pogledu izvrstno uspelo. OPERA. Opereta »Pri treh mladenkah« je vsled svoje lepe melodijozne glasbe, na* ravne in žive vsebine, tudi pri nas do* segla po številu predstav zelo častno me* sto. To pot poje Schuberta g. Mirko Je* lačin, ki je v tej vlogi zelo pogostokrat nastopal po raznih večjih mestih v Švici. Poleg njega sodelujejo: ga. Poličeva, ga. Balatkova, gdčne Španova, Strniševa, Ramšakova, Gerlovičeva in Skele tova ter gg. Drenovec, Povhe. Peček, Simončič, Danilo, Erklavec, Jelnikar, Sekula, Ferlan in drugi. Opereto dirigira ravnatelj Polič, režija je Povhetova. Za nocojšnjo vprizo* ritev veljajo znižane, ljudske cene. Medel ja v ljubljanskem gledališču. Drama ponovi Shakespearejevo komedijo »Sen kresne noči« v premijerski zasedbi, pri znižanih, ljudskih dramskih cenah. S tem nudi gledališka uprava priliko nedelj* skemu občinstvu. da vidi pri znižani vsopnini to pomembno delo svetovne lite* rature. V operi se poje popoldne ob 15. oOtič Grofica Marica. Brez dvorna je to najsijajnejši dokaz, kako priljubljena je Ti opereta pri naši publiki. Opereto dirigira kapelnik Nefat. zasedba pa je običajna. /. gospo Poličevo na čelu. Zvečer ob 20. pa se vprizori Borodinova opera »Knez Igor«f t gospodom Primožičem v naslovni partiji m gospo Thierrvjevo kot Jaroslavno. Ja* roslaviča, kneza Gališkega, pofe ta večer prvič na našem odru basist g. Josip Križaj. Ostala zasedba kot običajna. Opera je iz» vrstno naš tu d i ran a v vsakem pogledu, zato priporočamo poset vsem prijateljem gledališča. Za obe predstavi v operi velja* jo znižane operne cene. — Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, Triglavski pododbor v Ljubljani, opozarja celokupno članstvo, da se vrše jutri v nedeljo, dne 18. okt t. 1. medklubske gorske zaključne dirke, katere priredi agilna kolesarska sekcija SK Vrhnika. Start pred Cankarjevim spomenikom ob T3.1F), cilj pri km 2tf na Paskovcu. tik pred železniškim prelazom. Sestanek dirkačev točno ob 1H?.30 v restavraciji Man tova na Vrhniki. Po izvršenih dirkah raztitasitov rezultatov in >Vinska trgatev v restavraciji Mantova. Zveze na Vrhniko so i:iko prikladne, avtobus vozi ob 11.46 in fcočuo ob 12. uri. — Kolesarski klub Zagorje ob Savi priredi jutri v nedeljo 19. okt. t. 1. veliko klubsko skupinsko vožnjo na progi Zagorje ob Savi, Trojane, Vransko, Celje. Laško, Trbovlje, Zagorje ob Savi. Start točno ob 8. im" pri gostimi Ašič v Lokah. Vožnja za vse člane kluba strogo obvezna, priključijo se pa lahko tudi nečlani. — Predsednik. Ne gre. — Dober svet ti dam. prijatelj. Namesto čašice konjaka pojej vedno eno jabolko in videl boš, kako ti bo pomagajo. — To ne gre. — Zakaj pa ne? — Ker ne morem pojesti vsak dan 40 jabolk. Kako se je oženil. — Kaj, oženjen sf? Katero si na osrečTT? — Kaj sem hotel storiti? Bil sem že dolgo brez shržbe in gospodinja je bira že oddala sobo drugemu. Pa sem stopil pred njo in ji zabrusil v obraz, da nima srca, ko vendar ve, da ne morem brez nje živeti. Tedaj mi je pa padla okrog vratu m vzel sem jo. ker drugega poklica ni bik) pri rokah. I V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena mama. babica, prababica, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa posestnica in vdova po pleskarskem mojstru dne 17. t. m., previđena s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. oktobra 1930 ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Štepanja vas št. 31, na farno pokopališče v Štepanji vasi. stopanja vas, dne 18. oktobra 1930. IVAN, FRANC, sinova; HELENA KODE, roj. BRICELJ; MARIJA PREPE-LUH, roj. BRICELJ, hčerki, in ostali sorodniki. Ma&tra posebni zavod Občina Ljubljana ali og1asi< Vsaka beseda SO p«. Plača me lahko avli v znamkah. Ca odgovor znamko J - Na trprašanja brez znamka me .. „ i nrfonvnrinma Najmanjši ogilas IM» —mmm— AKO ŽELITE KUPITI obrnite se na kreditno %ru**o detaritaSh treover- r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zraven sodnije) dajte pravočasno v popravilo tvrdki Ha ti j a Trebar Ljubijana, Sv. Petra cesta b ! Hff Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod Franc Szantner bivši trgovec dne 17. t. m. po daljšem mukapoinem trpljenju, previden s sv. zakramenti v 79. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. oktobra 1930 ob 4. uri popoldne od doma žalosti Rimska cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. PEČI NA ŽAGANJE izdeluje v vseh velikostih po najnižjih, cenah tvrdka IVAN ZORKO, Glince pri Ljubljani. 2687 VEČJE STAVBIŠČE približno za 50 parcel naprodaj skupno ali posamezno. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2682 ŠOFIRANJE s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega šoferja ali sa-movozača, podučujem v dnevnih ali večernih urah. Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2656 ODDAM SOBO dvema gospodoma, ozir. zakonskemu paru ali dvema gospodičnama. Naslov v upravi >S1. Naroda«. 2681 DEŽNI PLAŠČI najnovejši vzorci — ravnokar došli. — Janoigaj, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1. 2667 KAM GREŠ V NEDELJO? K Plan kar jo na Dolenjsko cesto. — Tam dobiš od domačega prešička fine krvavice, pečenice in pečenko v pečici- 2678 PRODAJALKO gramofonskih plošč sprejmem takoj. — > Tehnik« Josip Ba-njai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. 2679 doe 17. oktobra M»0. Žalujoči ostal: KORESKONDENT(INJA) s popolnim znanjem hrvaščine in nemščine, z nemško stenografijo, ki hitro piše na stroj in dete zanesljivo, pridno in vestno, se išče za takojšnji nastop; reflektira se samo na mlajšo moč z vehko prakso. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, zahtevo plače m z referencami na SU&AK, poštanski pretinac 44. SLUŽKINJO, Id Je tudi dobra kuharica — iščem k boljši rodbini brez otrok za Sptit. Plača Din 400 mesečno. — Poizve se: Bleiwei-sova cesta 20, m. nadstr., desno od 2. do 4. ure popoldne. 2664 KORESPONDENTA veščega hrvatskega in nemškega jezika ter stenografije — išče nujno tvornica likerjev. — Ponudbe na: Sušak, poštanski pretinac 44. 2665 PISALNO MIZO, stanovanjsko, dobro ohranjeno, kupim. — Kdo, pove uprava »Slov. Naroda«. 2663 ZGOVORNE DAME išče poznana jugoslovanska tovarna v svrho propagande izbo me ga predmeta za domačo rabo potom pose tov gospodinj. Ne gre za prodajo, temveč samo za propagando potom objasnjevanja. Pošljite pismene ponudbe na upravo tega lista pod št. 3668. KLOBUKI VSEH VRST po najnižji ceni. Oglejte si izložbo v modu. salonu Stuhlv-MaŠke, Ljubljana, Židov. a. 3. SPECIJALNA DELAVNICA za popravila in uglaševanje klavirjev in vseh drugih instrumentov — Josip Bajde, Gospo-svetska cesta 12 (v bližini Novega sveta) — se priporoča. 2640 ENODRUŽINSKA VILA, novozidana, z vrtom, ob novem tramvaju, in TRGOVSKA HIŠA z lepim, popolnoma urejenim lokalom na najprometnejšem kraju — naprodaj. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2660 STAR DIVAN za Din 500.— naprodaj. — Pod Rožnikom 13. 2662 Krušno moko in vse mlevske izdelke ved no sveže dobite pri /L & M. ZORMAN Stari trg 32. Ljubljana. POSESTVA, GOZDOVE, hiše, gostilne, trgovine, mline, žage. Nakup, prodaja, najem, zamenjava. Najceneje, na j so-Ikmeje pri posredovalnici Mar-stan«, Maribor, Koroška c K). Ponudbe brezplačno. 2631 B C ■■ -H ■■ -H ■![ 7 Stev. 228 >SLOVEN8KI N A R O D<, dne 18. oktobra igao Stran 1 DRZEN SKOK ČEZ HINDUKUŠ Pripovedovanje udeleženca poleta sovjetske letalske eskadrile preko vse Rusije in čez pogorje Hindukuš ki jih jemo mi, temveč tisti črvi, ki jedo nas. Na aeroplane ne pritiska 3000 km, ki jih imamo še pred seboj, temveč 7000, ki smo jih že preleteli. Sedem tisoč . . . Od tu in z afgunske meje je daleč do Poljske. Toda bridka izkušnja zadnjega poljskega krožnega poleta je poučna tudi tu. Poljski krožni polet se je zaključil tri dni pred začetkom našega vzhodnega. Konec Di bil posebno razveseljiv. Bile so vsakoletne vojaške letalske tekme Jugoslavije, Češkoslovaške. Ru-munije in Poljske. Srednja razdalja letalske etape je znašala do 1000 k.u. Skupna dolžina vse poti jje znašala 3923 km. Poljska je poslala na tekme šest aeroplanov. Tn--- _ Letalo >Ljublin R VTTT Nr. 19< je krenilo na pot s: defektom v motorja. Obtičalo je blizu Tešina. Letalo >Potez Nr. 25. je obtičalo na Češkoslovaškem, ker mu je zmanjkalo olja. Letalo >Ljublin R VTTT No. 24« je obtičalo dvakrat zaradi defekta v motorju:. Letalo >Ljublin R VIII. No. 22« se je ustavilo blizu Krasnobroda motor. Letalca sta skočila iz njega s ua-dali. Padajoče letalo je udarilo s padalom spuščajočega se letalca-opazo / j.1-ca in ga do smrti ubilo. Pilot je ostal živ, letalo se je razbilo. Zadnja dva aeroplana sta dosegla cil, toda v tekmi sta zavzela zadnje mesto. Poleg štirih razbitih aeroplanov in ene Človeške žrtve je **o2rl krožni polet še eno nekrvavo: načelnik poljske avijatike polkovnik Raiskv je napisal na velikem belem listu papirja prošnjo o ostavki. Izražajoč sožalje poljskim so^e^om ob težki nesreči se vračamo iz Varšave v Termez, sedemo v aeroplan© iti letimo proti onim nerazločnim M anj tam na obzorju. Današnji polet ne bo dolg. Nekaj 10 minut je od Amu-Da *\ s se začnemo bližati sivi, ravnodušno skalnati verigi. Ona ne gleda na nr^. Liki speča žival je vtaknila gobec in rep vase, ne vidiš, kje je začetem in kje je konec, kje je rep in kje noge. Previdno brneč se vzpenjajo aeroplani v položnem kotu vedno višje. Tu, v nenavadni igri južnega planinskega zraka in svetlobe je treba delati vsako kretnjo s premišljenim prevdar-kom, z rezervo za manevriranje — vsi obsegi in vse razdalje so varljive. Zdi se ti. da je gora blizu, v resnici je pa daleč. Misliš, da je še daleč, pa jo imaš tik pred seboj. Da se ne primeri smrtna šala, se je treba še zelo daleč povzpeti na višino, ki nedvomno presega gorsko pregraio, in kreniti vodoravno, ne da bi v zadnjem hipu poskočili nad oviro. Tako tudi storimo. Po dolgih pripravah se približamo verigi sivih «ft 1 ki jih imamo globoko pod seboj. Tako previdno in trezno premagujejo sovjetski ravninski letalci gorske zapreke, ki so jim nekaj novega... A kaj za vraga je še to? Za golim, sivim gorskim grebenom stoji še drugi, še bolj gol in siv, a kar je glavno — neprimerno višji. To, kar smo premagali, je bila samo prva stopnja, prvi prag pri vhodu k pravim granitnim višavam. Razdalja med strmimi stenami in nami je neznatna. Tu — leteč naravnost — ne pridobiš na višini. Strnjeni lok se razprši, ne počez temveč vzdolž skalnatega koridorja. Let&icJ iščejo prelaze, sedla v grebenu, skb-rf katerega bi bilo mogoče naprej. Prsti postajajo trdi — toplomer na krilu kaže 5 stopinj mraza. Sedla v grebenu ni. Nemirno brmrč s propelerji lezejo letala vedno višje. Drugače >mo bili na poti vedno na ti višini s pilotom. Zdaj pa je spredaj sedeči nad zadaj sedečim kakor na vozu, ki se pomika v hrib. Nebo je hiln nad glavo, zdaj je pa poševno, padaš naravnost vanj z obrazom. Višinome? kaže višino — beli kazalci drse po črnem kazalniku proti nenavadnim š-te vilkam: 3500 . . . 3700 . . . 3800 . . . Zadnja številka je tu šestica Kaj bo treba priti do nje? A če tudi ona ne bo za dostovala? Letimo nad drugo verigo v višini skoro 4 km. Priletimo nad dokaj široko, valovito planjavo. Ta, kakor tudi na grebenu, ni nobeih znakov živalskega ali rastlinskega življenja- Tu, v hudem mrazu, sredi večnega snega, ne more živeti niti najmanjši šopek sivega mahu. Pa tudi planjave je kmalu konec Zopet strma stena jeklenih, neizprosno sivih skalnatih gor. Tu je najvišji greben Hindukuša — docela nerazumljivo, kako ga je mogoče premagati. Naš strnjen lok se dviga vedno višje. Višinomer je pokazal že 4 km, potem pa 4200, 4400 in 4500. Izgubil je strah in pomika se k številki 5 in še dalje. Dva aeroplana spredaj in mi z njima smo se docela prilepili k steni, letimo vzdolž nje, da zopet najdemo prehod, sedlo. To pot se je sedlo našlo. Prileteli smo v Salang — edino sedlo, kjer je mogoče premagati grebene najvišjega pogorja v Aziji. Ti kraji niso za ljudi. Te kraje na koncu sveta je pustila narava zase, da bi v samoti, brez vrvenja v veličini tišine mislila svoje planetarne misli. In človek, dvignjen po neukrotljivi drznosti lastnega tehničnega genija na te strašne višave, zadrhti in plaho umolkne. To, kar se imenuje sedlo Salang, je v resnici zlovešč kaos poedinih ostrin, z ledom pokritih čeri, globokih prepadov in strmih skal. Ni in ne more biti točno označene poti v tej prežeči čeljusti gorskih čekanov. Zračna patrulja se vleče čez Salang v vijugasti, lomljeni stezici. V kaj se je izpremenila ta vrla dru-žinica, ki se je v tako lepem trikotniku dvignila z moskovskega in angorskega letališča! Klin letal se je (prelomil, lete zdaj druga za drugim in skoro nasedajo drogo na drugo, zdaj zopet se razprše in izgube, valeč se čez ledene barijere in umikajoč se strašnim gorskim grebenom. Ljudje so že postali sinji od mraza, letala pokriva ivje. Inghaunisu se je napravila pod radiatorjem debela sveča. Kazalec na višo-meru kaže 5.700 in drhti pred zadnjo šestico na kazalniku. Prsti na rokah in nogah so otrpnili. A grlo — grlo pije neprestano divni zračni napoj, ta najred-kejši človeku in ptici nedostopni zrak gornjih plasti atmosfere, zrak, ki se nikoli ne dotakne prašne zemlje. Še in še požirek hladnega napoja! Naj veter ob-žiga z mrazom ustnice in pronica skozi usnjeno čepico do ušes ter zbada z iglami kožo glave. Piti, brez prenehanja piti hladni šampanjec Hindukuša, kopati v njem grlo in pljuča do besnega valovanje krvi v sencih. Višina je dosegla skoro 6 km. Zračni pritisk je občutno padel. Dihati je mnogo težje — od tod torej želja po neprestanem poziranju zraka v tej čudni JSfatak način si pridobiš najlepše ^obe a drugim nudiš veselje s Tvojim smehljanjerrL Ohrani zdravje svojih zob, daj jim belino bisera, pomagal Ti bo 5, argov epši s: o bje Takoj po letošnjih letalskih tekmah držav Male antante jc organizirala sovjetska Rusija krožni polet iz Poljske preko prostrane matuške Rusije v centralno Azijo. Skupina drz* nih letalcev je naskočila in srečno premagala pogorje Hm* dukuš, visoko na nekaterih krajih do 7.750 m. Tega drzne* ga poleta se je udeležil tudi sovjetski letalec Mihail Koloov, ki opisuje (pisal je v Kabulu) naskok Hindukuša takole: Vedno pred vzletom ena in ista slika. Med letali pod vrtinci prahu, katerega dvigajo brneči propelerji, bega dolgi Mezinov v še daljšem kožnatem suknjiču. Vsi spremljevalci so se že umaknili v stran, Izpod kolesc so že potegnili zagvozde Mezinov pa Še vedno bega in nekaj skrbno krči, z roko pa drži lase, ki bi mu radi ušli. —Ah, ta vaš Mezinov! Kje pa zopet tiči? — Na aerodrom se je odpeljal pogledat aeroplane. — Saj to je že nerodno. Priletelo je vas šest, nastopa vas pa skoro povsod samo pet. Vsi vprašujejo, kje je šesti. Da, malo nerodno je. In poleg tega — danes zopet ni obedoval. To je že od sile! Ste ga kje videli? — Sem. Pravi, da bo kar na aerodromu kaj prigriznil. V osmih mestih, v treh vzhodnih prestolicah je vsak udeleženec velikega orijentalskega poleta videl in si zapomnil različne zanimivosti. Mezinov je pa v vseh mestih in prestolicah ogledoval rn proučeval v prvi vrsti eno in isto zanimivost — aeroplane 351. 352 in 353 ter motorje na njih in bencin in olje v njih . Avioinženjer. to je poklic Antona Mezinova. Ni kar si bodi biti avio inženjer. To je tehnični poveljnik v najbolj komplicirani stroki mehaničnih dvigaL, kvalificiran strokovnjak v težki, z raznimi vedami prepleteni stroki zračnega prometa. Od kod se je vzel Mezinov? Na nekaterih ruskih in inozemskih visokih šolah se je učil? In na katerih akademijah in znanstvenih konferencah je izpopolnil svojo kvalifikacijo zadnja leta? Ne, Mezinov je prišel skozi dr-iga vrata. V inozemstvu pišejo o presenetljivih karijerah, pišejo cele zvezke, hrMsijo jezike skozi stoletja. Pri nas pa to ni niti >naključje<, to je običajen, široko organiziran pojav. Mezinov je prišel k zrakoplovstvu kot navaden vojak. Pomagal je valiti železne sodčke. Potem je postal motorist, mehanik in višji mehanik. In po isti poti je postal odličen visoko kvalificiran inženjer zračnega prometa — čez poletje je delal na aerodromu, pozimi se je pa učil v akademiji. V koliko odličen? V koliko visoko kvalificiran? V polni meri se bo dalo odgovoriti na to vprašanje po poletu. Sicer pa ima že zdaj, danes, kvalifikacija Mezinova dvigniti tudi nas vse v višino malone 6 km. Danes — Hindukuš. Zato smo zavrgli vso eleganco in navlekli nase vso toplo robo, kar jo je bilo. Zato Mezinov do zadnjega trenutka tako nemirno stopica okrog aeroplanov, jih hipnotizira z očmi, boža, tiplie in duha. Dobili smo povelje preleteti 10.000 kilometrov. Ostalo nam je še 3000 — to ni tako mnogo. Toda ukrajinska prislovica pravi: nevarni niso oni črvi, Pierre MilJe Na operacijski mizi ... Ne vem, ali se je pripetilo res ali ne... čital sem to v nekem časniku- In ker tudi sam pišem v časnike, sem prisiljen vsaj javno zatrjevati, da je gola resnica vse, kar poročajo časniki, če že sam vsega ne verjamem. Evo torej, kaj je bilo črno na belem v dotičnem časniku. V saintgermainskem predmestju umira stara gospa. Ali so se je bližnji sorodniki naveličali ali pa jih je bila ona že do grla sita, živela je že zelo dolgo sama; stregla ji je skrbno samo služkinja, stara skoro tako, kakor je bila sama. j Ko je izdihnila dušo, je začela služkinja spravljati v red njene papirje. In nepri- j čakovano je našla listek, na katerem je bilo napisano: »Moj drugi kočnik v gor-nij čeljusti je umeten, ima zlat vijak in znotraj je votel. V njem je trikaratni bri- j Ijant. Služkinja je odvila zob in pogledala. V njem je bil res briljant. Vzela ga je. Toda gospa je bila natančna in previdna žena in takih listkov je imela več. Tako so njeni dediči zvedeli za briljant. In ko ga niso našli, so se spravili nad staro služkinjo. Sirota je po dolgem obotavljanju priznala, da je briljant vzela. Ker ga je pa takoj vrnila, je niso tožili. Ta prigoda je napravila name vtis »ameriške anekdote«, katero je prenesel spreten reporter na tla naše mirne Francije. Nisem ji verjel. Ko sem jo pa pripovedoval profesorju B., enemu naših najboljših kirurgov, mi je dejal: — To še nič ni. Pred leti sem operiral nekoga, ki je »veljal« 50.000 frankov. \ — Če mislite tako, kakor razumejo ta izraz Američani, — sem pripomnil, — j ni to nič posebnega. Tovarnar avtomobilov M. Ford »stane« pet milijard. Pa tudi pri nas v Franciji___ — Ne, niste me razumeli. Reči hočem, da je moj pacijent — živ ali mrtev res veljal 500.000 frankov, in sicer še v času, ko ste lahko dobili za naših 75 frankov funt šterlingov. Z drugimi besedami, če bi vam bila znana njegova tajna tudi po njegovi smrti, bi kupili njegovo truplo, in če bi dali zanj 400.000 frankov, bi še vseeno dobro zaslužili. — Pa vendar ni bil zlat? — Skoro da je bil. Prišel je k meni na kliniko 1. 1921. Iz boljših krogov — to se mu je takoj poznalo, inteligenten, izobražen, lepega vedenja. Vsaj zdelo se mi je tako, ko me je prvič prosil, naj ga pregledam. Poznalo se mu je tudi takoj, da je trenutno brez sredstev. Bil je razburjen, nervozen, toda nobene bolezni nisem našel na njem. To sem mu tudi povedal. On je pa silil vame: — Ne, ne, gospod doktor. Motite se. Saj ni mogoče, da bi mi nič ne bilo. Prosim vas, rentgenizirajte me. Od tega je odvisno moje življenje. Prepričan sem o tem. — Kaj pa vam je? Kakšne znake bolezni imate? Začel je pripovedovati, toda zapletal se je v protislovja. — Saj niti sam ne vem, kje — v čre-vah ali v želodcu. Prav gotovo je pa v trebuhu. O tem sem trdno prepričan. Natančno sem ga pregledal in pretipal. Nič. Saj me razumete — simulantov sem videl v dolgih letih prakse mnogo. Koliko jih je prihajalo k meni med vojno, koliko sem jih poslal nazaj! Toda simulanta, ki bi zahteval, naj ga operiram, še nisem videl. Bil sem prepričan, da imam opraviti z norcem. Pokazal sem mu vrata, pa je prišel zopet, drugič, tret- jič, vsakokrat nervoznejši, nesrečnejši, vsiljive jši. — Preiščite me vsaj z rentgenovimi žarki. To vas nič ne stane. Zakaj nočete ? In res, to ni bilo težko. Končno je to najboljši način iznebiti se nadležnega pacijenta. Ta radioskopija je bila ena največjih nepričakovanosti v moji profesijonalni karijeri, človek, na videz povsem zdrav, kakor vi ali jaz, in celo bolj zdrav od naju obeh, je imel v prednjem delu slepiča tuje telo — tako veliko kakor navaden oreh. Kaj je bilo to — čvor, košček kosti ali češpljeva koščica? Dognati se to ni delo, toda jasno je bilo, da je operacija neizogibna. Tuje telo začne namreč dražiti tkanino slepega črevesa. Posledica je lahko vnetje. Ko sem povedal to svojemu pacijentu, je začei od veselja poskakovati. Navadno ljudje niso tako veseli, če jim zdravnik pove, da jih bo rezal. Začno se razburjati, postanejo nemirni in med nama rečeno, ne brez vzroka, čeprav jih zdravniki prepričujejo, da sploh ni nevarno in da ne boli hudo. Ta je bil pa naravnost navdušen. — Torej je tam, gospod doktor? Ste videli?... Kje ste videli to?... Vidite, saj sem vam pravil. Kdaj me boste operirali? Prosim vas čim prej, čim prej. Kakor da se mu mudi na svatbo. Toda v zadnjem hipu je nastala ovira, ki bi bila lahko postala nepremagljiva. Trdovratno se je branil narkoze, — Potem takem pa kar pojdite! — sem se razjezil. — Saj se vam ni treba dati takoj operirati. S teig, lahko še počakate. Toda brez narkoze se take operacije ne delajo. Naj se kaj zgodi, pa bom imel sitnosti. Še tega mi je treba. — Ne razburjajte se, gospod doktor, nobenih sitnosti ne boste imeli. Če hočete, vam dam črno na belem, da mm ni- zračni opojnosti. Toplomer na krilu kaže že 14 stopinj mraza. Kar se motor ustavi. Drsimo strmo navzdol. Kaj je to? Katastrofa? Pripraviti padalo? Skočiti iz aeroplana... tu? Ne, tudi druga dva aeroplana sta ustavila motorje. Torej je nas Salang le izpustil. Glavni greben Hindukuša je premagan. Zdaj se spuščamo po inerciji iz višine malone šestih kilometrov. Divna vožnja! Riskiramo v razmahu preleteti Kabul in preskočiti v Indijo, kajti od Carikarske doline, ki se je razprostrla pod nami vsa zelena, je samo 30 minut do indijske meje, _____ Mihcu se noče v šolo. Stopi k ceie* fonu in pokliče šolo. Oglasi se ravna* telj. Mihec z izpremenjenim glasom: Moj Mihec je boian in danes ne mere v šolo. — Hm, kdo pa govori? sem hotel, da bi me narkotizirali in da je bila to moja trdna volja... da mi versko prepričanje ne dovoljuje dati uspavati svojo vest. Prisegam, da se ne bom ganil. Ležal bom v vaših rokah liki kamen, liki deska. Boste že videli. Jaz pa rp>**™ hotel popustiti. Ali operacija z narkozo ali pa sploh ne — kakor vam drago. Ko se je prepričal, da ne bom popustil, se je udal. — No, dobro... pa me narkotiziraj-te. Toda odrezanega slepega očesa se ne sme nihče dotakniti — po operaciji mi ga izročite v takem stanju, v kakršnem bo izrezan. — Če hočete, zakaj pa ne. To vam lahko storim. — Morate mi dati pismeno jamstvo. Fuj, kako mi je šel na živce! Razjezil sem se, češ, da ne bom podpisoval nobenega jamstva, da mora verjeti moji besedi. — Torej mi obljubite? Dajte mi čast Se dolgo je silil vame s svojim jamstvom. — Torej mi obljubite ? Dajte mi častno besedo! — Ne smete dvomiti. Če sem obljubil, tudi storim. Večina bolnikov se boji tudi narkoze. Noben ni prepričan, da se bo prebudil — in to je končno povsem naravno. Toda moj Rus je bil čudak. Sam je legel na operacijsko mizo, niti z roko ni ganil, ko so mu položili na obraz masko ... In operacija je šla gladko od rok. Ko se je pa zdramil, je takoj vzkliknil: —Kje je moj slepič? Svečano ste mi obljubili, da mi ga izročite, ne da bi se ga dotaknili. — Ne razburjajte se! Nihče vam ga ni vzel. Ležite mirno. Izrezani slepič sem bil dal položiti na stran. Toda v tem se me je polastila ra- NOGAVICE z ŽIGOM Najboljše, rtajftrajnejscL zato 13 najcenejše! dovednost in začel sem ga otipavati Bolnik se je zopet razburil. — Ne dotikajte se ga! Ne dotikajte se ga! Moj je — moj je! Bruhal je, kakor vedno po klorofor-mu, toda napenjal je vse sile, da bi govoril jasno in razumljivo. — Kakor vam drago. Prav potreben mi je vaš slepič! Hotel sem samo pogledati, kaj je v njem. — Ne! Za božjo voljo ne! Ne dovolim. Vzel je v roke slepič, pa je bil preslab, — Ne morem. Ne morem sam... Razrežite ga. Samo tu, vpričo mene. — Dobro... No da, kamenček je ati pa koščica, kakor sem vam dejal. — Vzemite šČetko in milo . .. osnažite ga ... Osnažili so ga. Bilo je nekaj majhnega, blestečega, zelenega, žare čega ... — Moj smaragd, — je šepetal bolnik tik pred onesveščenjem. — Moj smaragd! Končno! Dajte mi ga ... * Vse, kar je mogel vzeti s seboj, ko so mu sovjetske oblasti dovolile odpotovati v inozemstvo, toda brez vsega imetja, razen obleke, ki jo je imel na sebi. In kolikokrat so ga preiskovali na meji! Da reši edino imetje, ki mu je bilo ostalo, je moj pacijent pogoltnil smaragd v nadi, da mu narava drugi dan vrne njegov zaklad. Toda smaragda ni bilo na spregled ne drugi dan, ne naslednje dni. Lahko si mislite, kaj vse je siromak počel. Smaragd je bil oči vi dno nekje obtičal. To se pripeti včasi. Toda kje? Sam ni mogel določiti. Zato je tako silil vame, naj ga rentgeniziram, potem pa operiram. Zato vam pravim, da je »veljal« petsto tisoč frankov, kajti v njegovem trebuhu je bil smaragd, vreden toliko. To je čudovito, mar netf Stran 8 SLOVENSKI NARO Dc dne 18. oktobra »80 Stev. 223 oblikovno lepe, napete, očarljive dražesti razvija pri damah vsake starosti po zdravnikih priporočena »IDEAL« mikstura. Nerazvite, suhe grudi privede naglo do krasnega razvitja in trdnosti. 2p po 4 tednih uporabe se pokaže — kot izpričujejo številne zahvalnice — očividna napetost in zaokroženost. Mršave partije vratu dobe kmalu mameče mehke linije. Ven moleče kosti izginejo. Suha bedra se z »IDEAL« naglo okrepe. Jamstvo: denar nazaj, če ni uspeha. — Cena 12 Din, 3 steklenice 24 Din. Dr. Nie, Kemeny, Košiće B, poštni predal 12/B 26, CSK. to Co fim€>/ mi ci*ehe po Bnkova drva Trboveljski premog Angleški koks pri tt. mKERIVO" Dunajska 33 (na Balkanu) Telefon 34-34 _ / / patrone z nemškim »Rothweilskinv< ^-*m^w£5^&B smodnikom in nove vrste lovske patrone znamke »R«, napolnjei z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, ima vedno v zalogi K. K. KAISER, puškar, Ljubljana. Kongresni trg štev. 9. PromeiDi zavod za oremao d.if.LiuDIja is prodaj* po najugodnejših cenah samo aa debelo Premog 8 domač) in Inozemski za domačo kurjavo In industrijske svrhe Kovaški premog ^ KA U r avarniškL plav-U 1% O iarski in plinski Brikete Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/1 š HcLrtut€ttu%ni pet p iz a (Din *?— y*oda$ vlažnem vremenu tn potenju, dosežejo dama in gospodje brez Skarf}-ko<±raIk s I Iefc»~ eeeoco ca kodran je las. Tudi najmift-nej&o glavico olepša Beta, tako da je vsaka ondulacrja odveo. Velik prihranek na času In denarju tn obenem pospešuje rast las. — Pogled^ v zrcalo Vas bo navdušil. Takoj po upora« polnost onduliranih las, dražestne frizure. Mnogo zahvainlo. Posebno umetnice-4gralke so potne hvale. — Cena Dm ~r%_t S steklenice Din 25.—, 6 steklenic Dtn 40.—. Dr. Nie. Ke*neny, Košiee H, poštni predal 12/226, CSR. NAJMODEBNZBSK VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze na.jfine je in najceneje MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA DALMATINOVA 13, Entfanje, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BRKLV-Vr žepni robci komad 2 Din. Ivan Novak ZALOGA POHIŠTVA »K VID JTAD LJUBLJANO se priporoča, za izvršitev starvbmh tn pohištvenih del. DELO SOLIDNO. POSTREŽBA TOČNA. CENE EMERNB. •bCaf boljši brnsšci hlapovi Mm^/mmmče— ei stovol ne« e moške in damske blagove zadn) iti noTU^ti za jesensko in zimsko »ezijo razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna SIEGEL - IMHOF, BRNO Paiaekćho t*. 1«, €e«ko«lova§ka. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-lidnejSa izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. Kreditni zavod za trgovino in industrijo ______■ LJUBLJANA, Prešernova ulica Stev. SO r* lastnem postopna) ^- -- - t>bresio*auja vlog, uaJ&up lu prodaja vsako vrstnib vrednostnih papirjev, de v is in vata t borzna naročila, predujmi in krediti vsak t rrste, eskompt in inkaso menic ter nakn rila ▼ to- is inozemstvo sate • deposits itd. ud. itd. firsojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon «t 2040. 2457. 2548 InteriTrban 2706 2806 _ 37-L SnMe Joaio Znoanea*. — Za >Nsrodoo tidcmo« i^ran JoaatJeh, + Sa »pravo J* minula* del Mata* O*oa Cbrtstot _ Vsi v Uobi}anL 1612