Ventil: Kakšno je trenutno gibanje in stanje trga pnevmatike v Evropi in po svetu in kakšen je delež podjetja FESTO? B. Opaškar: V firmi FESTO spremlja- mo gibanje trga po svetu in po poda- tkih, ki so na voljo, lahko zakljuïimo, da je porast prodaje pnevmatike v svetu stalen. To je mogoïe zaznati tudi iz razliïnih poroïil, objavljenih v strokovni literaturi in na spletih. Sam lahko veï povem o stanju trga, ki je zanimiv za podjetje FESTO. V po- djetju ugotavljamo, da prodaja pne- vmatike po svetu narašïa s trendom 5–10 %. Na zahodnem podroïju, v industrijsko bolj razvitih državah, je porast prodaje nekoliki nižji, to je okrog 5 %. V deželah Centralne in Vzhodne Evrope, kamor uvršïamo pri Festu države, kot so Rusija, îeška, Madžarska, Estonija, tudi Slovenija, Hrvaška in Srbija, pa je porast pro- daje pnevmatike tudi do 15 % in tudi do 20 %. O svetovnem gibanju bi težko govo- ril, ker poznam le podroïje regij ena in dve, to je Evrope z Rusijo. Reïi pa je mogoïe, da je v podrazvitih trgih trend nekoliko veïji. Podatke o prodaji fluidnih komponent v Evropi dobimo tudi preko Odbora za fluidno tehniko v okviru Gospo- darske zbornice, ki še vedno deluje, in proizvajalci fluidne tehnike se še vedno zanimajo za sodelovanje v odboru in posredno v CETOP-u. Zanje je pomembno vedeti, kako se giblje in razvija trg v Evropi, kakšni so novi standardi, ter kako poteka delo odbora za izobraževanje. Z vidika FESTA se delež prodaje in izdelave ïistih pnevmatiïnih kompo- nent sicer manjša, ïeprav v absolutni vrednosti ostaja na isti ravni oziroma rahlo narašïa. To padanje je vedno v korist elektropnevmatike. To po infor- macijah velja tudi za druge proizvajal- ce pnevmatiïnih komponent. Seg- ment elektrike in elektronike moïno narašïa, kar je trend pri vseh proizvajal- cih pnevmatiïnih komponent. Poleg tega je pomemben delež pri prodaji tako imenovanih »customer« rešitev, ki jih kupci vgrajujejo v svoje stroje. To so komponente in moduli, narejeni po posebnih zahtevah in Trg pnevmatike, kot dela fl uidne tehnike, je po podatkih, ki so na voljo, še vedno v porastu. Na trgu se pojavljajo novi proizvajalci, vendar je delež prodaje fi rme FESTO v Evropi in v svetu še vedno velik in pomemben. Skupaj z elektroniko in informacijsko tehnologijo bo pnevmatika tudi v prihodnje kljuÏna za avtomatizacijo proizvo- dnje. O tem ter o naÏrtih pri razvoju komponent smo se pogovarjali z g. Bogdanom Opaškarjem, direktorjem Deželnih fi rm FESTO Slovenije in Hrvaške. podatkih naših kupcev. Podsklopi in moduli, ki jih pripravimo zanje, skrajšujejo ïas izdelave avtomatizi- ranih strojev. Festo je v Evropi na podroïju pne- vmatike trdno zasidran na prvem mestu. Ima 35-odstotni delež trga pnevmatike, v vzhodni in centralni Evropi je delež okrog 50 % in v svetu je delež pnevmatike in elektropnev- matike Festa nekaj veï kot 20 %. S svojimi izdelki ustvari eno milijardo šeststo tisoï evrov letnega prometa. Veïino ventilov in ventilskih otokov in cilindrov se izdeluje v Nemïiji, vendar ima Festo podjetja tudi po svetu. V Sloveniji se za Festo izdeluje- jo deli ventilov le v omejeni koliïini, proizvodnja senzorjev je v Bolgariji, cevi na îeškem, na Madžarskem priprava zraka, nekaj se izdeluje tudi v Indiji in Braziliji. Rešitve po meri naroïnika: center imamo na Poljskem in še nekaj drugih manjših centrov po svetu. Ventil: Kdo so kupci vaših izdelkov? B. Opaškar: Po podatkih so naši kupci graditelji strojev v vrednosti 60 % in konïni uporabniki 40 %, kar velja tako za Slovenijo oziroma za trg, ki ga mi tu pokrivamo, enako tudi za pro- dajo v Nemïiji. Priznati je treba, da na slovenskem trgu nekoliko zaostajamo, ker smo navajeni sami izdelovati ïim veï, vendar se stanje izboljšuje. Slo- venski trg je relativno majhen, naše firme so majhne. Kolegi v Nemïiji Stanje pnevmatike v Evropi in Sloveniji g. Bogdan Opaškar INTERVJU 430 Ventil 14 /2008/ 5 delajo v glavnem za internacionalne firme. V Sloveniji temu ni tako. Po branžah zavzema elektroindustrija najveïji delež, nato procesna indu- strija, med njimi farmacevtska indu- strija, kjer pa so naši izdelki prodani preko razliïnih dobaviteljev strojev in linij ter opreme, ki jo izdelujejo slovenski strojegraditelji. Kupci vgrajujejo naše komponente v stroje, ki se uporabljajo doma, v slovenski industriji, vendar je v za- dnjem ïasu mogoïe zaznati, da gre- do njihovi stroji in enote tudi v tujino. Ker je slovenski trg premajhen, so se usmerili na tuji trg, vendar so se v glavne omejili na krog 500 km, pre- dvsem zaradi poprodajnih aktivnosti. Poznano je, da so slovenske firme re- lativno majhne, zaposlenih je od 3 do 50 ljudi in morajo paziti na stroške, ki so povezani s temi aktivnostmi. So tudi veïja podjetja, strojegradnje, kot so UNIOR Zreïe, Gostol, SMM, INO, FC Group in ostali, ki prodajajo svoje stroje tudi v druge dežele. Prednost vgrajevanja komponent FESTA je v tem, da lahko preko mreže podjetja podpiramo poprodajne aktivnosti tem našim kupcem tudi na bolj od- daljenih trgih. Naše konkurenïne prednosti je težko strniti v en zakljuïek, na doloïenih segmentih je to cena, na drugih podroïjih pa nudimo usluge, ki jih konkurenca nima. Festo je bil prvi pri ponudbi rešitev po želji kupcev (custromer solutions). Ventil: Na podroÏju avtomatizaci- je delujete vi osebno že zelo dolgo, kakšne so vaše izkušnje in opažanja? B. Opaškar: Temelji so bili narejeni že v preteklosti, ko je Slovenija imela na trgu Jugoslavije vodilno vlogo in je po obdobju stagnacije ponovno zaživela. Najbrž je k temu pripomo- glo znanje, ki je bilo še vedno v tem prostoru. Slovenija gre po trendih, ki so vidni v celotni Evropi. Povpraševanje po tako imenovanih komponentah cenene avtomatizacije, ki pa zdaj to seveda niso veï, saj so to inteligentne in integrirane komponente pnevmatike in elektronike, narašïa. Naši kupci in kupci strojev zahtevajo zanesljive komponente, s ïim manj zastoji, in ïe zastoji so, da so napake ïim prej odpravljene. Med komponentami, ki jih trg vedno bolj zahteva, so inteligentne, kot so posamezne osi s servopnevmatiïnimi ventili ali z elektroservo osmi, inteligentni sen- zorji za diagnostiko, za zajemanje podatkov in identifikacijo stanja in komponente za prenos podatkov z razliïnim mediji. Diagnostika se vedno bolj uveljavlja, omogoïa, da se napake lahko hitro odpravijo, pri tem se uporablja diagnostika preko obiïajnih konïnih stikal do inteli- gentnih senzorskih sistemov. Hkrati pa modulna gradnja omogoïa, da je zamenjava komponent hitra in zanesljiva. Ko primerjamo avtomatizirane sis- teme in strojegradnjo doma in po svetu, je treba povedati, da imajo naši inženirji zelo dobre ideje in rešitve, ki so pogosto enostavne, vendar konkurenïne ter uspešne, po zanesljivosti ne zaostajamo za indu- strijsko bolj razvitim svetom. Znanje inženirjev je na zelo visoki ravni, tudi izdelava je na dovolj kakovos- tna. Po mojih opažanjih pa je naša šibka toïka oblikovanje. Prav znanje s podroïja oblikovanja manjka teh- niïnemu kadru. Dobro bi bilo, da bi tehniki pridobili ta znanja že med izobraževanjem. Strojniki v ïasu študija dobijo informacijo, da mora imeti izdelek ustrezno obliko, vendar kako in kaj je treba upoštevati pri oblikovanju, tega nas niso nauïili. Pri Festu se zavedamo, da morajo imeti komponente poleg ustreznih tehniških lastnosti tudi funkcionalno in estetsko oblikovanje. Tako Festo skoraj vsako leto dobiva za svoje izdelke nagrade na mednarodnih razstavah oblikovanja. Prihodnost avtomatizacije je v slo- venski industriji v povezovanju s tuji- mi partnerji, tržnih nišah in izdelkih, ki zahtevajo veliko dodanega znanja, to je delo visoko izobraženih stro- kovnjakov, ki so zdaj še pripravljeni delati za nekoliko nižje prejemke kot na zahodu. Žal pa se tudi pri nas pozna primanjkljaj strojnih in elektroinženirjev. Hipotetiïno gleda- no bi lahko bila naša industrija korak naprej, ïe ne bi bilo pomanjkanja prav strojnih in elektroinženirjev. Ventil: Kakšen pomen vidite v CE- TOP-u? B. Opaškar: Glede izobraževanje po priporoïilih CETOP-a menim, da je to prava smer, saj se pridobita certificirano znanje in usposoblje- nost. Potrebno je, da bi strokovnjaki pridobili temeljno znanje s podroïja fluidne tehnike ter elektrotehnike. Kot je bilo že nekaj povedanega o tem, so v Evropi že pripravljene smer- nice ter so nekatere države – Anglija, Francija, Italija –že priïele s tem usposabljanjem. To bi pomenilo pre- dnost za strokovnjake, ki bi se s tem certifikatom zaposlili povsod v Evropi in delodajalec bi vedel, kaj lahko priïakuje od zaposlenega. Seveda Deleži trga pnevmatike po državah v letu 2006 (vir CETOP) INTERVJU 431 Ventil 14 /2008/ 5 bo tako izobraževanje v Sloveniji zaživelo, ko bo potreba po tem do- volj velika. Navadno pri nas zahteva veliko volonterskega dela. Za zdaj uporabljamo svojo didaktiï- no opremo in izobraževanje, ki ga vodi FESTO Didactic. Ventil: Okolje in FESTO? B. Opaškar: Festo je pridobil ustre- zne certifikate v zvezi z okoljem in z varïevanjem energije upošteva raz- liïne direktive in se poskuša ravnati energetsko varïno in prijazno do okolja. Tako tudi v svojih zgradbah uporabljamo ogrevanje s toplotnimi ïrpalkami. V proizvodnji se obnašamo energetsko varïno in tudi pri kompo- nentah smo okolju prijazni. Tu naj še enkrat omenim, da mazanje naših komponent ni veï potrebno, ra- zen v ekstremnih pogojih delovanja. Nobenega olja, ki je škodljivo okolju in ljudem. Na to še posebej opozarja- mo svoje kupce. îe uporabnik kljub temu uporabi mazanje z oljem, mora s tem nadaljevati. Ventil: Kakšne so novosti in razvoj na podroÏju pnevmatiÏnih komponent pri FESTU? B. Opaškar: Festo vlaga v znanje okrog en odstotek in v razvoj novih izdelkov 6 % od prometa. Vsako leto da na trg okrog 100 novih izdelkov, kar je zelo veliko. Trg narekuje ta razvoj. Vsako leto razvijamo nove modele aktuatorjev, pri katerih se zavzema- mo za veïjo zanesljivost in nižanje cene. Za doloïene komponente uvajamo nove materiale, med njimi tehniïne polimere, predvsem za nišne produkte, kaj revolucionarnega pa ne priïakujemo. Visokotehnolo- ški polimeri se uporabljajo že 30 let, pri cilindrih so to konïni pokrovi, vendar niso bistveno cenejši od alu- minija, imajo pa manjšo maso. Tudi ventili in ventilski otoki so iz teh ma- terialov. Reklamacij na te materiale skoraj ni. Izdelke izpopolnjujemo in pripravlja- mo nove konfiguracije. Aktuatorje povezujemo s celovitim nadzornim sistemom, s senzorji. V splošnem ohranjamo jedro aktuatorjev, ki jih nadgrajujemo in s pomoïjo naših svetovalcev omogoïamo izbiro aktu- atorjev iz široke palete ter razvijamo komponente prav za potrebe kupcev. Kot posebnost so valji s samonasta- vljivim dušenjem, kjer se dušenje prilagaja gibajoïi se masi in pomeni velik prihranek pri montaži strojev oziroma pri zagonu. Na podroïju ventilov se, poleg stan- dardnega programa, v glavnem usme- rjamo v razvoj ventilskih otokov z in- tegracijo diagnostike, z vgrajevanjem proporcionalnih tlaïnih ventilov, kjer se tlak nastavlja na daljavo in ni treba posamiïnega nastavljanja. Smer razvoja je elektrika, elektriï- no gnani pogoni, prijemala, kar se zdaj rešuje s pnevmatiïnimi valji. V prihodnosti se bo vsaj polovico tega reševalo z elektriïnimi komponen- tami, seveda tam, kjer se zahteva natanïno pozicioniranje. Vzrok so stroški, saj je zrak dražji in izgube pri komprimiranju zraka in izgube zara- di netesnosti pri prenosu stisnjenega zraka pokrijejo višje cene elektriïnih pogonov. Priïakujemo, da bo v naslednjih 10 letih prodor elektriïnih pogonov in prijemal izreden in najbrž bodo nadomestili pnevmatiko v polovici primerov, ïe bo elektrika še vedno cenejši vir energije. Zavedati se mo- ramo, da zrak ni tako cenen, kot si pogosto mislimo. Pnevmatske pogone za pozicioni- ranje (+ –0,2 mm) bodo povsem za- menjali elektriïni pogoni z zobatim jermenskim prenosom do natanïnosti pozicioniranja ±=0,1 mm, navojnimi vreteni za ±0,01 mm, posebne osi z navojnimi vreteni za natanïnosti pozicije 1 mikron. Take pogone in natanïnost zahtevajo predvsem v la- serski tehnologiji in pri optiïnih siste- mih. Cene motorjev so se znižale. Za doloïene primere uporabe pa bomo razvijali tudi linearne servomotorje. Trend pri ventilih je diagnostika na modulih in v kanalih, da se ugotovi, kateri senzor je odpovedal – novi pnevmatiïni proporcionalni tlaïni ventili, ki jih je mogoïe nastavljati na daljavo. Vse v želji skrajšati ïas zago- na strojev, kjer je uporabljena pnev- matika, ter skrajšanje ïasov zastojev s podporo pri odkrivanju napak. Festo sam ne gradi avtomatizira- nih naprav ali sistemov, lahko pa iz naših komponent izdelamo rešitve – podsklope za naše kupce, kot so na primer manipulatorji (triosni ali dvoosni manipulatorji s prijemali). Še vedno pa bomo razvijali izvedbe po želji naroïnika, tako komponente kot module. Ventil: Kako pridete do svojih kup- cev in kako jih seznanjate s svojimi izdelki? Expotainer podjetja FESTO 432 Ventil 14 /2008/ 5 INTERVJU B. Opaškar: Festo prodaja svoje izdel- ke v glavnem preko osebnih stikov. V ta namen imamo svoje izobraževalne prostore in sreïanja, kjer kupce sez- nanimo z novitetami. Izobraževanje poteka tudi v izobraževalnem centru – ICA v Slovenskih Konjicah. Obïasno obišïemo naše kupce z razstavnim to- vornjakom – »expotainerjem«. Tudi v okviru kluba FESTO seznanjamo naše kupce s tehniškimi znaïilnostmi naših komponent in z novostmi. Za nas je pomemben nastop na Han- noverskem sejmu in na sejmu Motek. Še posebno to velja za sejem Motek, kamor povabimo svoje kupce s tega podroïja oziroma Festo povabi kupce z vse Evrope, da lahko vidijo, kje in kako so pnevmatiïne in eleketropne- vmatiïne komponente uporabljene v montažnih in strežnih sistemih in kaj lahko na podroïju avtomatizacije nudi FESTO. Hannover je ponavadi mesto za predstavitev novih produk- tov in nekaj rešitev po želji naroï- nikov in didaktika. Doma novitete predstavimo tudi v re- viji Ventil, udeležimo se strokovnega sreïanja Fluidna tehnika v organiza- cije Fakultete za strojništvo Maribor ter prireditve Avtomatizacije strege in montaže, ki jo organizira Laboratorij za strego in montažo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Naloga naše firme je, da vse novitete predstavimo strokovnjakom, da jim pokažemo, kako uporabiti nove kom- ponente in kako bodo lažje izvedli projekt ter pripravili boljše rešitve. Hvala za pogovor in uspešno delo tudi v prihodnje. Dr. Dragica Noe 433 Ventil 14 /2008/ 5 INTERVJU Karierni sejmi Karierni sejmi so stiÏišÏa ponudbe in povpraševanja po delu – na- menjeni so sreÏevanju delodajal- cev in iskalcev dela. Podjetja jih izkorišÏajo za promocijo podjetja kot delodajalca in za spoznavanje primernih kandidatov. Vsakdo, ki išïe delo, ve, kako težko je priti do zaposlitvenega intervju- ja, še posebno, ïe je kdo zaïetnik in nima veliko delovnih izkušenj – na tem sejmu pa so odgovorni za kadre zbrani ravno z namenom, da najdejo ustrezne kadre. Številni po- samezniki z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami niso zadovoljni s svojim trenutnim delovnim položajem in delovnim mestom. Sejem je velika priložnost, da si najdejo boljše delo, boljše delodajalce in boljšo plaïo ter premaknejo svojo kariero s statiïne toïke. Zakaj je še vredno hoditi na karierne sejme? Na sejmu lahko v enem dnevu spo- znate veliko veï odgovornih za kadre iz razliïnih uveljavljenih slo- venskih podjetij, kot bi jih morda v vsem letu. Ali celo v veï letih. Delodajalci plaïajo, da se lahko na sejmu sreïajo z vami. Razrešiti želijo svoje težave po pomanjkanju kakovostnih kadrov, da ne bi trpeli niti prihodnji delovni projekti niti posli. Da na sejmu sreïajo ïim veï pri- mernih kandidatov in potencialnih prihodnjih sodelavcev, pripravijo posebne CV-vprašalnike, predsta- vitvene brošure, organizirajo razne dogodke in nagradne igre, atraktiv- ne stojnice z veliko spremljevalne- ga osebja. Vse, kar morate pri tem narediti vi, je, da se na sejem primerno pripra- vite, se pozanimate, katera podjetja išïejo kadre vašega ali sorodnega poklicnega profila, pravoïasno pridete na sejem, izberete stojnice, kjer so za vas zanimivi delodajalci, in pristopite do osebja ob njih. Zakaj se je za takšne sejme potrebno pripraviti? Dobra priprava na sejem bo dala najboljši uïinek – da spoznate veï delodajalcev, pri katerih bi želeli delati, in dobite veï priložnosti za delo. Na sejmu ne boste sami, tem- veï obdani s številnimi drugimi iskalci, zato je zelo pomembno, da se želenemu delodajalcu predstavi- te kar se da jedrnato in usmerjeno v sklopu omejenega ïasa, ki ga imate na voljo. Za uïinkovit nastop na sejmu je potrebno prej vsaj: – preuïili potrebe nastopajoïih podjetij, – si pripraviti kratek predstavitveni govor, ki bo lahko predstavnike delodajalcev prepriïal, da imate znanja in vešïine, potrebne za delo v njihovih podjetjih, – imeti s seboj vaše skrbno pri- pravljene življenjepise in – priti na sejem z zvrhano mero pozitivne energije. Karierni sejem Kariera 08 bo letos 26. in 27. novembra Organiziral ga bo zaposlitveni por- tal MojeDelo.com na Gospodars- kem razstavišïu v Ljubljani. Veï informacij o sejmu lahko najdete na spletni strani www.kariernisejem. com kjer si lahko pogledate, kate- ri delodajalci bodo letos nastopili na sejmu in katere profile kadrov bodo iskali. www.kariernisejem.com