Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la post a). Posamezna stzvtlka 20 i to fink. >'zhaja vssk pondelfak in četrlsk ob S. uri — predpoldne. — Stane za celc letolö L., tapolleta 8 L.,zaČetr; '*t. Us inozemstvo ce/o leto 30 L>. jV# narotila brez doposlane naročninc se ne oziramo. Oigovorm urednik: QOMKJUTRm Steviika 74. V Ooricu v ponedeljek 17. septembra 1923. Letnik vi. ['»tfrankirsna pisma se ne sprejemajo. Oglasi se ratunajo po dogovo- ru in seplačajc vnaprej List, izdaja konsorci/ „GOTU&KZSTWiZE- Tisk. S. Spazzal v Trstu. Oprava in tlrednittvo: ulica Mameli 5. (prej Scuole) Glas stariSev. *z vrst slovenskih starigev smo spe- )fcN članek, ki ga prav radi priobčujemo *a uvodncm mestu: «Gospod urednik ! Vabilo, katcrega je poslal okr. iolski latlzornik Karel Ruhbia na goriško utiteljstvo, je napravilo na nas slo- v*nske stariše in davkoplafievulce s'len vtis. Zavedamo se namreč, da grc Za stvar, ki ne zadeva le stanovske 6asti In korlsti našega učiteljstva, teni- Vet vzgojo in usodo na&ih lastnih otrok. VPraäanje sole je bilo in je najbol srčna Zadeva na&ega ljudstva. sola ri stvar, ki zanima le drža- v° in vlado, ampak v prvi vrsti stariie, *' so pred Bogom odgovorni za svoje °t*oke in morajo imeti odločilno besedo f1"* vzgoji lastne dece. Otroki so na&i m božji in od nikogar drugega. Vlada °aJ Pouk liadzira, a ona ne sme in ne m°re nikdar vničiti naravnega vpli- *a starižev. Iz t«h vzrokov mo- ra)o bncti stariši besedo tudi glede ^titeljstva. Sole brez ufcitelja si nc mo- rcino misliti. Zato nam stariiem ne m°*e biti vseeno, kakšni so učitelji, ka- ko se jim godi, kaj z njimi delajo in *ako z njimi ravnajo. Slab učitclj po- meni siabo solo, kjer je slaba sols je %ba vzgoja, kjer slaba vzoja slabi otro- c'* Kor ljubimo nase otroke, zato zahte- *aiöo, da so njihovi vzgojitelji odkriti, m°ski in prostl značaji, ne pa ^apci, c katcrimi pos-topa vlada po voj: volji in potrebi. Ako bodo uöitelji ^nižani v nesvobodne ljudi, ki so brez *°ačaja in brez prepričanja, ki so na *azpolago vsakokratnim oblastnfkom, *ako naj vzgojijo taki ueitelji našo deco v Požtcoe in odkrite značaje ? **e se zavzemamo za cast in svobodo Äagega učiteljstva, se zavedamo, da S|*o stopili s tern V BORBO ZA NASE OTROKEI "adi tega obsojamo iz dna dušc oltrOžnico, ki jo Je razposlal okrajni *°lski nadzornlk Karel Rubbia goriskim u^teljem. Ne moremo si misliti, da ste, pspod nadzornik, to storili namenoma n Po načrtu. Saj Vi niste samo okr. olskl nadzornik, temveč tudi sami j^ttelj! Kaj bi rekli Vi, ko bl 00 na Vas moralno pritiskal, da se ^aete proti svojemu prepričanju v or- 8asiUacijo, v katero ne marate? Saj je endar prepričanje edina In zadnjcx reöno8t, ki jo ima človek! Ce mu vza- . ete to, ste mu vzeli vsc. Vi, gospod solski nadzornlk, pa niste le učitelj, Cl»ve6 tudi družinski oče. V Vašem jlcu živi čut očeta, ki ljubi svoje otroke 11 uUhovo mater in ravno taki očetje 0 Vanx podrejeni slovenski učitelji. ^Peliramo na Vaša človeška čustva in Pte11aBamo: l") da ne predložite več nobenemu v°Ve&skemu učitelju vabila za vstop ^aroani ueitcljski sindikat za Vzhod- "0 purlanijo; \lu ^a Vnitite V8e pristopnice, ki ste *e prejoli od najih ueiteljcv ter pro- asUe, da smatrate vse dosedanje vpi- ^a neveljavne; •) da se kot okr. iolski nadzornik J"°h De vtikujete v privatnc organiza- , ls*« zadeve podrejcnega utiteljstva, Jr le Vaša dolžnost in skrb le ta, da ^Cltelji vestno držc /.akona in nič ^Bega. . rePxičani smo, da govorimo moin, ^^e Poeten in značajen in zato smo erkni, da sprejmcte na^e pravicne Wedlofle. D»a družinska očeta. Kaj se godi po svetu ? VoiaSka revoluciia na Soanskem Živinio Y času petrcsljivUi do- godkov. Jedva s<' jo iK'koliko pologla na.]iclosl l'adi umora it-alijanskeg'a odposlanstva v Albaniji in radi za- srdho in boiubardiraiija Krsct., 7.0 je presuinil cvj-opsko javnost nov silovii dojfodek. V ftpaniji je izJjruhnila vo- volucija, ki so j(' jola bliskoviio širiti ]>() vs«'j ilrxavi. (ien<'j'al i'riino de Kivtii'a, povHjnik annai'diicga. koi'a v Barcelojii, jr dvi)trnil /^istavo uj)ora in iijem\i. so sledil<> vojaskc jiosadkc v vefi'ni špctiiskil) pokrajin. .Hivera je /iusedcl •/. ol)orož:ato, ker W ire- ncral Rivera, proglasil svojo zvestobo kralju. Knalj Alson/. je kakor vsi kralji in ccsaiji ]K>te^iiil z hhm'ih'jmih in pustil na, cedihi postavno izvolje- iio vlado. I'ostavil se je na stran npornikov, zakonifia. vlada je niorala odsJopiti i:ii iickatori niinjstri bo/ijo /,e niz niejo. Vlada gcneralov. I'rvi korak, ki ga je lujpravil ge- neral do Rivera je t-a, d;i jo progl.'i- sil obsedno stanj<^ v Kataloniji in iv;ed tein ko pišemo (o vrstice, je i'iiz- sirje.no s jjrivoljcnjem kralja ol>si'dno stun jo žo. ])o cell ttiManuji. Mirno laliko rerenio, da je na ftpanskoni voJAŠka. revolucijia zinagala. Na, nio- sto wikonite vVade je stopil odbor go- neralov, na roln Primo do Rivera, ki je tromiino diktiator š|)nnije. Kakor pororajo ziuhije vesli, so je anija kar zaporodoma prevra- te in lnes^anske- vojske. Od. leta 18^'i. do 1S40. 1o so pravi eclih 7 H. je div- j«l ma Spanskoni lwj za pre,s(ol mod kraljico Izahokn in Don Karlosom. Zmagala je kraljica, toda lekom njo- nega vladmnja J> prišlo do mno^Ui krvavib nporov, ki so Iiili le z velikc ležavo iMhišJMii. Lota 1868. so je vo- jastvo rnova uprlo in ]>o krvavib bojib jo mornla kraljica Iziabela ube- ?Ja,ti Cot; me jo v FraTicijo. Kakor da- nes iako so vzeli tudi tcdiaj general! drzav.no krinilo v j-oko in letia lKGH. se je progl'asil Koueral Serrano /.a upnavitelja. Španije. Toa J^ra'iicozi odlo-Tmo jtrotivili. Ker so Nemec Leo- pold, ni liotel innaknili, jo prišlo lo- ta 1870. do francosko-neniske vojnc. v kateri jo liisniai'k zinagal. Vkora- kal je v JJariz in iiT'isilil Kra.ncijo, da odstopi Neiuciji Alziacijo-Loreno, kar je ])il edon i/incd \y.i-nkov svclnrnc VOJilH KouriKt je zasodeJ sjian.ski piotol ltalijan Aniodoj d'Aosta, ki se pa lu- di ni držal, koi- «0 jo vojafitvo tudi njemu nprlo in jo moral odstopi;i. Progkisen-a, jo bila republika. Zop< t so so jiobunili generali in po voelct- ni ineš-siainski vojni jo zasedel prostol kralj Al'lV.'iiz iz dri so divjali v .^pamiji !<¦- in. 1KS3. in U'.Ui 1«9s>. Lc 1 velikimi' žrt- v«rni so krjilji pokrotili lumta.rje. l);!'i:t>!iji vojarl;i ]i'-ev«ut. ji: /.a. šjm- nijo torej nit izrednoga, ila. l'evoliK'ija noobbodiio po^reb- na, kor jo liberalna vlada jfimla sjvanski narod v i»ogul>o. šj»anija jo zgubila nniogo 11a nglodti, ker jo do- živela v kolouiji Maroko ležke jx?ra- 7.0, in sicer po kr.ivdi lib<'rab'ov, ki so držali sjianijo v svoji oblasti. J)a bo- do naši l>iavci ve>iw ilr/.;iv uiko skuša tudi Spanijia povečati svojo gosfMxlarsko in. jtolitično iuo<' s torn, da. podjia.riui tuje narodo in si pii- lasti njihovo zemljo. J'oso-bno mali narodi in nerazvita j)loinena so v n'1- vaiTiosti. dia jili voliki no požro. rPako j<^ španija obrnila svoje oei na •0110 stra.ii niorja v Afriko, kjer so ria- liajji na.s]>roti Š)mip'ji olunnrska do- žela Miaroko. Ker so Marocani šil)ko in nialo razvHo plome, so ftpanci xdv- li v njihovo deželo in «o proglasili za gos|)odiarje. To ugrabljene zemljo inie- nujejo inodonio države na^elbine ali kolonijo. .Maroe-ani ljubijo svoj(> rod- 110 zemljo iuhI vs<* in liofojo biti pro- st.i tujega jann«.. Zato so šli v boj za svobodo svojo, domafije, zagrabili za orožje ]<]\ so uprli Šfuiineom. špianska vlada jc jioslala v Miaroko vojastvo, I loda domafini so spansko vojsko večkrat j>rav občutno porazili. Voč let so že lw>ri ftpanija proti Maroča- • noj'i, pa do d'aru's jib n.i še mogla 1 ukrotiti. I'onavljajo so no,] »res tan o • upori, ki stanejo Jšpajnijo liMKjgo do- naija, in krvi, a no ))rJnaš{ijo nobo- ¦ nega, uspeha. V letu 192Ü je stial Ma- ¦ roko šftanske davkoplafevalce n.io - ma/nj ko 1000 miljonov 190 tusoč pose. i tas (španski donar.) Ce pomislimo, (La volj;a 1 pes^'tas ;{ lire, i-osJJa .^iianija v Jelu. 1922 z& ¦ vW ko tri milijarde in pol ali ;j.";0<> > nov nasib ür. Tciiiu se ne smeni diti, kjajti ftpanija drži Marok jfiško zaw.donoiga, i'n sicer je tani ij'J lisoe vojakov, ki stanejo dan na dar» milijcwiske svote. Denarja me6' nija pro^ z oborua rokurna, a u:-•,-¦ ... so nifevi. Samo en uspch je neizpod- bito.n: Apanski davk' ' ' r- nj-ttjo ill S€ bll'liijo. :; radi Maroka, uglo<| v do Rivera Mi njegovi pr- .<¦.-., ,.-,,•.>..,¦.., (la je to .nesreč*» kriva Jibe-ralna vla- da. Revolucija naj pomet« z vlado in jjopravi porny.*' v Maroku. Boj za avtononiijo na Španskeir). V državi s*>. jo ž> delj -Tasa nabira- la in groniadil'a nozado\oljnoxt j»ro- 1i obstojerirn razmorarti. Jvlen izuiexl glavnib vzrokov nrzaduvoljüosti j© bil Difidi'idski centralizorn, ki j-e «i svojim naduiini in oblastniui urad/ii- štvo svoji vo'" valstvom, V Spaniji se .1 la tako zvia'Tia «Zvcza iiokrajJiD,, ki »e, je borila jn'oti vladfiemu central'1""1 zalrtevajoc široko samouprar« rnezii' ' " '..... niki /avno KJt»an;o 111 ga za'-eii , Cim bolj si je Madrid nut.-.. .».-. -o pjogLasila «Katalonska akcija» zabtevo, dia s« niora Katalonija odtwati ckI spanije. <'Katalonska akcija» jo biJa za^etko- ma šibka in iriiaJopoineinbna, toda sJ*'- pota in nevodnost ¦contralno vlade j« gnala vedno vocje množic avtonouji- stov v njeno organizaxijo in tako je v zaUnjem rasu «KataJonska akcija» popolnoma zmagu'a nad «Zvezo po- krajin» in njcniru bolj zmernirn avt.o- nomisti^niin programoiu. Avtoriomi- zoin jt» postal rovolucionaren. Ko bi bila vlada pravoLasn<> ugodila Jjud- »tvu in vfK^jaJa široko pokrajinsko avtononiijo, bi bila preprečila nevar- iio kataJonsko giljianje i.n okrepila drzaAiio miseI, Tako i>a je gibanjo po- sta I o v od 11 o o«tre j se i n 110 vart 1 "'>¦-¦•¦ Srd. KatÄlonjcev jo &el že tako da jo občin.ski svet v Harcoloui raz- pravljal celo o r-rodlogu, naj se iz javuiih poslopij odstrani španska za- stava. in nfidonxsti s katalo" '¦¦¦ I'otiebne reforme Da so stvarJ dozorelo do take ofriri- ne, teniu jo kriva lil ' ' ki je v svoji slepoti i la '"' "In »n. ni hotela niti za Jas I . ¦ i avtomomistom. I'riino do R^- vora trdi, da nosi oria vao odgovor- nost za kat-alonsko r> ' •/> giba-nje in zato jo po#r;. ^e Si. run ";'. GORI.ŠKA KTHAZa ilk jo strmoglavil. Do Rivera zatrjuje, . ia lx> izvedel potrebne re-forme in Ual ludstvu avtonomjjo. (jibanje z& av- i.o-noniijo je resno, ker so se pridru- /ili Rataloncein tudi Baski, ki so pa \ svojih zalitevah zniernejsi, kaj Li oni uživajo žo del avtonomnih svo- boščin. V koliko so bo držal do Rive- ra dane besede, ne vemo. Jasno pa je, -ia bo centralizem moral spmneniti, iko hoče pomiriti Katalonce in pro-. ireciti revolucionaiMio gibanje v dr- /av i. Poleg avtonomističnega p ok rota se je okrepilo v Spomiji tudi delavsko gibanje. Barcelona je središče tako 'vanih sindi kalistov, ki no vprizorili v državi ncštoto stavk in nomiroy. Kakäno stališče zavzema dc Rivera • to delavstva, ni toeno zirano. On zatr- uje sicer, da bo delavce žčitil, toda • so kaže, da "Hi proletariat ne zaupa. •>panska. social is tična stranka je ob- javila proglas, v kateivm poziva de-( lavce, naj nc podpirajo vojaške re- volucije. Na vsak was in je delavsko ribanje važna zadeva, s katero so bo 'iiorala pečati nova vlad-a. Star-a vla- da ni znala baje rositi deLavskeg-a vprasanj'a. To so vzroki, radi katerili je de Va- lora napravil revclucijo, kakor trdi on sam in njo.govi pristaši. Prevrat, ki se je zvrsil na Sl'.Q'n- skem, jo za španski narod in deloma tudi 7M ftvropo zgodovinskoga po- IHCM.'!. Spor z Grčijo je končaru V preteklem todnu je nastopilo v .ialijiam.sko-grškom sporu odloeilno pomirjenje. Kakor znano, je Mussoli- jii pred kratkini izjavil, da pojde s Krfa in ostaliii; otokov šele tedaj, ko prejme od tirkov popolno in konc.no adoščenje. Ta njegova izjava je po- sob'tio Axigleze vz/neniiiila in zuhte- vn!: so pojasn.iLa. Kaj poinoni popol- "enje ? Ali je zadošče-nje po- vr.iK* .-> le tedaj, ko bodo morilci ita- ijanskega odposlanstva polovljeni in kaznovumi ? Kaj se pa ztgodi, ako ne bo mogoče nujti zočincev in se torej krivci ne bodo kaznovali ? Bo-li v tern slufiaju ostal Mussolini na Krfu /¦a nedoločen. čas ? Angleži so se bali, ia r.e bi se Itaiija v teni primeru vsi- ¦'.nalana Kriu in ostal a stalno na oto- ku. Zato je koinferenca poslanikov rosila rimsko vlado, naj pojasni na- ani-iK'je svoje stali^e. Mussolini je <¦•"¦•¦.>voriI in na podlagi njegoveg-a .xiu-.ivora je bilo sklenjono, nčana in zlo- . inei bodo inord no krivico. S teni sklepom je i)or z Cirki v bistvu končan, Le ne nastopijo nepri^iakovani zapetljaji. Italija je. dobil>a zadoš^enje, z druge strani so pa Angleži in Grki [)omiijc- \\\ glede Krfia, ki se ko-ncem .toga we- seca izpj-azini. To dni se propeljojo žrtve Cez morje v domovnio in pri od- hodu jim bodo izkazali Gi-ki vsc vo- jaške in. ccrkvene 6asti. . Belgrad ni še odgovoril. J'retckel je 15. September, to se j;ra\i dan, ko bi morala bels-i-ajska vliada od^ovor.iti na. Mussolinijeve predloge. Prctekel je. rok, a iz Bel- prada iii došel še nobeii odgovor. Pj'eje je javitiost mislüa, da bo v teni .si- 'aju nastal med Italijo h\ Jugosl'a- vijo prelom in govorili so celo o voj- v.'\ nevarnosti. Toda odgovorni držiav- niki to- in onstran Jadi;i!iske;ga wor- ja se zavedajo predobi-o, kaj bi po- me-nila vojna za Evropo in zastopniki FYancije iri Anglije bi skušali za vs-a- ko ceiiio prepreeiti oborožcn spopad na Balkanu. Poluradni dop.isni urad Steflaui piše, da je vojn;: novninost izključena: «Vzneniirljive anglešk«- \oii u .-i,a- nju reškeiga vprašanja so br*z vi^ak«1 [>odl'age. Jugoslaviji ni bil izro<;cti nikak italjjanski ultinuatuin /. rokom do so))ote, 15. septembra. Neres-nicn.o jo tuni prišel noben tak prediog. Pü.'-V'i- janja so bodo nadaljevalia in je pri- čakovati jx)polnP4>;a. sporazuma, Boja- zen glwle ziapletljajev jo neupriavif-e- ¦na, vesti o vojni nevarnosti rm vo lo jako si aba šala. Iz tega sledi, da .-i- imun /^p« i ,.i'i- čela pog'aj-anjti. Ako hi tie prišlo do sporazuina, l)i Italija ne anektirala Reke, teiiivf.v sprejela posredovanje predsednika Avioarske republike, ki bi o zadevi kon^no' odloril. Ni jva tu- di izkljiiceno, da pride vprašanje Reke pred Zvezo .narodov, kajti rav- nokar je bila i'apaLska pogcxlha pri- javljcna Zvezi narodov, y Turner je dobila Zvoza pravino. reševati vse spore, ki bi nastaü iz rapalske- fio- godbe. S tern je prislo tudi vprašanje. P»ek<1 v področje Zveze imrodov, ka.r utogno |K>stati v prihodnjib tednib velike važno&ti. DNEVNE VESTI i Prolesor Maks Pleteršnik. V Pišecah na Štnjer.skem je umrl slo- venski jezikoslovec in pisatelj profesor Pleteršnik v dobi 8.'} let. Pokojnik si je postavil v slovcnski književnosti trtijen spomin s svojiml spisi v razlir-iiih leposlovnüi in znan- slvonili revijali. (ilavne zasluj,'*-' pa si jo pridobil z urcditvijo «Slovensko-nemškega slovur- ja», '/.a katerega so nas po pmvici zavi- dali vsi slovanski rodovi. D(iset let na- porncga tnidu tiči v teli dveb mojstr- skill zvezkih (1X70 strani). Pripravlje- no grudivo je spravil v sklad s stanjem srdjtnjega znanstvenegu raziskovniija slovcnskoKfi jezika. Naslonil se je na Skrabf-eva raziskovnnja ter se na. ta nHi-in pril)!i:>al narod ni govorici. Pri vsaki besedi je. natanko dolot-il naglas: radi tega j(! besednjak neizinerne cene za pravorerje naäega jezika. Tako je Pleteršnik pod a I dragoceno knji^o, ki l>i vsem nasim pisaieljem morala. ttiti pravi kažipot, pravi dr. Glaser. Pleteršnik je hil do zadnjib incsecev sotrudnik in odbornik Slov. Ma tire, kjer si je dal posla s pregledovanjem iinenika iz Zemljepisa slov. ozcmlja. Bi! je tih, skromen, ))rikn|ien in po- strežljiv dnižalmik, za koterim xji1iij-> Slovenskn Matica, kakor tudi vr.s s;o- venski nai-od. Sjtornenik pa si jo /.;; .sirn postavil s svojim delom. V'Vreii i .'i spo- min. Novoimenovani tržaški škof dr. Fogar bo dne H. oktobra posvcccn v goriski stolniti. Poavel.il Ka bo j)revx. goriski nadškos. Slovesno vst.olicenje v Trstu se bo vršilo na praznik sv. Justa. Vojnim oškortovanccm ! Ylada je izdala odlok, po Uatoroin znasa od 11. oktobra 1923 dalje kolidiik za. stavbc H'25. Ta kolii-nik volja ludi za Kras. Dvojezičcn časopis za Nemce. V Hocnu izide kmalu . Lpip ?gled I Vidnmsko glasih) ljudske st.ranke «II Kriuli» je izüalo pred par dnevi poziv s\ojin» pristaseni, naj pomagajo raso- pisu iz finančne zadrege. V vrerajšnji št.evilki berümo, da so nabrali dosodnj 1i lisor 31!t lir. To je po/.rtv;;v::.;nost., ki naj si jo vzame tudi našc ljiidstvo za. zgled. Župnim uradom I l'rosimo, da <';č. /upni uradi nnjiio vrnejo vse proostalo izkaznire '/.a \:. ksit. »liod, ki jib niso lazper-ali. To tkij blagovole izvršiti še lukon» tega tedna, da poravnarno raciine. Pošljejo naj jib na naslov: A. Žvaiini., C.orso Verdi N. ,'}?, (\or\rn. Vožnja na žeieznicah se podraži. Vladia je sklenilia zvišati žolcžViiškc 1 arise, i.n »icor z;a Gti od sto za dru,gi ill 15 od sto za trotji razrnl. Cone pr- vega razreda ostanejo nesprerne- nje-im. Triaika pomorska viada ukinjena. Pondeljkov «Uradni list» objavlja kraljev odlok, s katerim se ukini j.o- morska vlada v Tretu. Kaj jaka Nemce. Na Trideiitinskein se krepko iiiad'a- Ijuje [voitalijanr-ovanje. Zad'.'i.jiC ^° prepovediali imena TJrolsko in Južvio Tirolsko i;n so bila ukinj(vna "vsa P^1" ni'iiska društva, ki il'uso včlaJijeaia v Halijansko planinsko zvezo; sedaj fe pripivivlj'a odlok o jeziku v uratlÜ» j11 o inienova/nju državnil^ obči-'»bkil> /tajriikov, ki bodo tako rekoč iieotlv1''; ni od zupia'Tiov. Vlada prouCujc iu(!l odlok, s katerim se znova pre-gleJU" bljani, dr. Jo.sip Srebi'nir, iuiš sol^1'11' ski rojak. Gostilne se bodo zapirale. Na pivdlog Mussolinija j(> skltMii'* vladn. dekret, s katerim se omejujc šte' vilo gostilen po dr/.avi. C'.len 1. tioUn"»» da. ne smc obstajati vec ko e.na gostüIia na 1000 prebival(-<".v. Ako je ])rebivu1' slva, rnanj ko 1000, s<> lahko kljub t»'ni<< dovoli ena. gostilna, toda (K), se no sme daii gosliliu5"' ka "koncesija. Tnki kraji bodo bre/. P°' sliltif. Dosedanje koncesije m> ne odvzuniejo. U.'mvcc odpadejo n fcasom kar sajnc ° scbe. C.i', namror gostilnirar mnre 8'1 zgubi na katci'i koli Oruy naiin koiit'c' sijo, se ta ne obnovi vef-. Dokler si> zrnjinjsa število gostilen na listo stop njo, ki jo zabteva zakon, se ne 1")(1" izsUivijale novc koncesije. Koncesije veljajo 1« za lokale '" ''' osebo, za katoro so bile izdane in *c |lt more jo prenenti brez izrpcnejya dov«tl.lsi nja. varnostnega. oliiasi\;i. (iostilne, ki se bavijo izključno '/¦ r'l. majem in 'M. oktobrom najki'sn^J ob 11. uri zvor.or, med V. novembrcn1 n 14. majem najkasneje ob 10. uri. Ta urnik velja sumo za tfoslilne, k' • bavijo izključno s točenjem vina, l)lV in drugib alkoholnib pijac, ne P:l '"'. gostilne, ki kubiijo n. pr. tudi j«di )n'u' To doloc.be. stopijo v veljavo, i"1'1"1 objavijo v uradnem listu. Potres na Japonskeni. I)O'gn.a.li so, da je pot.res, o kat(>rC^ smo poročali, vnifil 1 milijon M() <|h,, diiš, ])orušil pa. je 320 t.isor i vojska! lie Lepmla o goii U. Povest, lioTjski s])isal Stefan Zeromski. :0o: Rudolf pi. 8{)(?erbaeii j«; ])ridržal konja tcsno pri vzinožju nekega go- rovja, spustil vaj«ti iz rok in ziačel ostro pi*oglexlovati pokrajino, ki se je razprostirala pred njini. Na lev« • je iiabajal vrh Ilochetzel, 1 pa so bili grbasti členi pre- laza, a tam zadaj je stala gluha, s smrckovim lesom zaraščena puž-Ca- \a Scliwyza; spodaj so so v granat- 'iiil"h trakovib in kepah razprostirali rozdi, se^ajoČi kakor dJaleg je oko sc- alo po valovitih tcrasah podgorja ' :j k vodam ogromnih pogorskib v. Konj jo strijrel 7. ušesi in mc- rii s sprctnim poirledom pot, ki se je tu pa tam kazala !5izko med drevjem. Previd'na mjegova noga je nekokrati poskusila stopatL po mehki tfiati, to- da vitez jo potegnil vajeti in pridr- žal svojeigia ljubljeriioa ni,- 6a*ti njogovi stolpi so so opažali raz- lo&no v temnem zelenju. Ni pa mislil vitez v torn hipu >na počkek v svojeir. kamenilem gnezdu. »Stal je v «.trotne- nili, se zamislil v globoko gorsko t.i- šino, pregledal čim iiiajpozornejše vho okolico in se potem obrnil na mostu, kreinil v go'zd in od. tod naravnost proti prelazu. Koinj je dirjal urno. Cm- lada jezde^ievia so je loaketala na solncu , ki je kukalo med drevjo, dol- gi meg je žvonkljial, udai'jajoc ob stre- mo in ostrogc. Ta meg in •čelada sta bila stara priljubljona tovarišia go- spodarja iz Mürtsclhifüisteina. Po o6c- tu ju jo podcdoval sin; čolada je bila preprosfo »ta.rinsko dclo, ki je ka- zalo inogoöno lolmnjo pj-adoda roth; Sj)oei'bachov, ki so 'ga imo.novali ko- drastoga medveda izGastcr. Zadaj od ščita, v Črti malone iiiaravnosL po.šev- ni, jo imela ta debola coliada spre^Jaj Siroko strešico, ki jo segala od obrvij tjakaj do'vratu. Pmtrpelu in preno- sla je že marsikatcri udiarcc me-ča, « vondar pod. njo ni pofila niti ena 1<<- banja zato jo je tudi Rudolf cenil bolj nego vsak drugi urnetni izdelek milansko tovarne, jo dev&l nase in jo rad nosil kot varstvo zoper nevar- nosti. Kakor ohičajno, iincl jo tiul: tey,a dino ma «obi jopu; iz tiavadric, todia dobro vdolan© irbovine, lab no, iz ii'Oe iiarejeno »srajico, hlaCo iz lnoC- nega usnja in coklje uabito z dol- gimi žroblji. Pol eg sodla jo visel lok v obliki kri/a, till s pušicaini in mo Tina «nkira z velikimi, jabolki po- dobnimi ušesi, Navzlic temu, da je Rudolf blodil »edcij ].x> gozdu in go- rovju I'ovscm brez cilja, vciul^1' pozabil, da se vtegne prikrasti v kakoigia kup^a v to straD.sko dob'1 ali da bi lahko naletel v strtnem Jc: bru na kakf^ga pastiria, ki so l>ra " * * til"1" pljačati davek in radi tega j<- J>ll(> f. : trobno, da jo imel to orožje pri *° '[ Kornj jo dirjajo do.spel 71a vrb I)J.() laza. Ondi so jo viltfi steza, ki *° ^ mapi'ctvilß s pftrklji koze po inw tleb, pokritih z ho .šušone koreTiim«. Pen ok jo so ^ o(? «ndod dospelii z divjim šumoi11 \i\ i!)oko razpoko. v (NadaljiiJC^ r.oRIŠKA STKAZA Siran :i Intclifjcnca se organ!zira r>ne 18., li). in 20. soptembm 1. 1. si; 'to vrstil \ Bornu (ftvici) med.narodni ^w^re« smlnjih slojev. Nia kongre- Su *o iinajo vršiti priprave za usta- !l0V!th dr&av v zaAeit-o in prospoh nje- ^°viii idcaliuh in gospodarskih inte- ('s"v. Cas jc, da se' tudi razumniki or- -a.niZrirajo, ko jo veaid'ar organ izi ran "(llfiv(>c, kmet In kapitalist. Kdor ni '''S^i'iairan, ivaj so no priio/nie. T-c sp nm godi slabo. ^ajvt'cji potresi od Kristusovtga rojstva dalje. "titnvs, ki je bil zdruzen z izbruhom v^v,,va lota 79., je. tirjal 120.000 <-lo- ^¦ških žrtov. Patres leta 1631 v Ncap- '" J(' tirjal :U)00 c-loveskih zrtev, 1Ü02. v ekingu :52O.ÜOO; lota 161W v Kalaniji J': l"nrlo (i(»;()()() oseb, 1755 v Lizboni T0-°00; leta 1797 v KaUibriji .'10.000 '^'b, 1797 v Ekvadorjn 40.000 oseb, [m v iv-ru-ju 80.000. Iz novejsiJi j-tteov .so 7;nanuiniti potresi 1902. v St. ll'^'e, ku jo uwrlo 20.000 oseb, 1908. * Mi^ssini s 198.000 žrtvami. Irske volitve .*° Wicaine in so dale zolo zanimiv ezu.luu. Od 153 izvoljenih poslancov f5 ^obila vladna stranka 03 mainda- ^v» i'opublikaiitci so dol)ili ii, dolav- 7^ stnanka 15, kmetska »tranka tti- ,1. ^ in ostal o, s tränke 10 poslancov. «Ulna .stranka jo. neziiiatno naprodo- /% in ima imal-eiikostno vo^irio, ker **h 44 republikaiiskib jwslaincev ne ^ ^oglo izpolnjevati svojega man- la- Na Angleskein mora riainro^ ^ poslanec prod nastopom svoje °'?0U|iuU jo, da so bili vsi min.islri zo- ;lravaji) uvesti v Ncmčiji,. da ro- Jo državo prod revoUicijo, ki uioro , d kut;i •<'¦ ri>f:i 1 'M'i' .i iiu'ii'r.'i iiuirkn "a»toj)iti. JrsKa jjj" ^^a sprejota v Zvezo marodov, in ¦fl|> IK) toplcni priporo-čilu Angliijo. Nestne novice Snirt v aviotnobilu. [>o l)('tok t;o jo polj'al gospod Aiidrej In,'.. ° 'z Ooi'i'Cc z aiokatcrirni svojinii ;,JJ^to.Jji i,;, ^cspodiCiio Malil'ila pri torn hrbtwiico. Ostala utj ''a .wiestu mrtva. Go&pod Porko, jtjj ^ov' sproinljovalci in »ofor so pri- vi l',0^ avtoinobil, a so osiali vsi ži- ^ab''1CM' ln wic<^ ffosP0^ SobastJjan ah "S ^° tožko ranjen, vsi drugi sc or0inodotaknj<'.ni. Gospodično Matildo Pross, ki jc bi- )a 23 lot stara, so pro.poljali mrtvo v tržaško fvolnim. ki<-i- si- ',u<]\ .<>M0. im 70. lotoni edon, mod 80. in 90. mien. Ne prepovajto o rdeči zastavi. Po nu'stn so korakali Irijo voscli l>ri.K»tolji iz slai'O-ga kraljostva in pe- 11 na vse grlo «la !>andiera rossa la trionfera», rde>ča zastava bo zmagala. Njiliovo navdušpjije jo bilo ravno na vrhnncu, ko se jim j>ribližajo go»po- dji1 orožniki, jih obkolijo «im sprerni- jo prijazno in vljudno v zapore uJico Dogana. To pot nJ zmagala še nloča zastava, toinve^i kr. orožniki. Trgovska iola podriavljena. Goriška obeina in trgovsko-obrtna zbornicii sta i)rosi]i svoj ras vlado, naj trgovsko dvoletno šolo v (lorici podrža- vi, razširi in dvignc do vcčje veljave, tako da bodo ufenci ob sklcpu študijev prejeli diplorao. Vladu jo to zab.te.vo odbila, (-.es da nc njore vctiiti stroskov. Pač pa je šolo po- državila in odprla nove tečaje za niču- novodstvo. Kai ie novega na deželi SOCA. Due 29. jnlija so našli visoko v Cirin- tovi-evcm pogorju v neki jami cloveško okostjo. in izstreljono lovsko puško. Po razneni ngibanju so so nokateri spom- nili, da je leüi 1913., meseca novembi-a sol iz Bavšice 20-letni Mntija Kravanja doirin. iz Sofc št. (59, z namenom, da pri- di> preko noči v Sof-o. Bilo jo zo precej pozno in ljudjo so ga svarili, da. naj no hodi. Lovska strast je zmagala in v no- ci in viharju se jo prekopicnil v prepad, kjer ga je ])okrilo 1Ü zim. Okostje lež) šo (lanes v soški mHvašnici, ker oblast se ni dala dovoljeuja za pogrob. Ni f:uda, da. poje Au])aiu';ič: Kdo je liodil po dolini soški ? Milost bo/ja, kaj jo zTiamonj tani ! Kri/ za. križem, a. na krizu deska : «T\ikaj rlovek naglo smrt je storil.» Druga, še strašnej.ša nesrefa se je pri- godila. 7. septembra. popoldne. Ker ima- ji: Sorani premalo sena za zimo, ga po vcrini naziinjejo visoko v gorab in ga v Irudu in znojii nosijo domov. Tako je äel tisti nesretni dim tudi inladenir Tomaj; Flajs iz Soče št. 73 na pobofjc Kaludra, ki strmo ]>ada proti I.epeni. Ker ga zvecer ni bilo domov, so domačl suniili, da sc rnu je njoralo nekaj zgo- tliti. In res. Drugi dan, na praznik Ma- rijinepa, rojstva., so ga našli v nekem prejiadu nad Lepeno. Padel je icz steno nad 500 metrov globoko. Ostala je le kc]>a mesa s popolnoma polomljenimi in razbitimi kostmi skoraj brez glave. I'okojni je bil vzoren fant, priden, tih in })ošten in je ravnokar siopil v 24. le- to. Vsa srenja žaluje za njim, posebno pa nboga stara mati, ki je v kratkem i:asii zKubila moža in sina. Nesrečno vtlovo naj lolafci Hop, 1i, drngi Tom«/., pa. iniino pocivaj |»ii sv. lo/efu. IZ OREHKA. Podpisani so /.ati\;iijiijcin \mih mh:- lc/.erxein, sorodnikom in prijateljem, vsem, ki so se vdele/ili «ine 3. sept. ]>o- grel>a. moje pok. soproge Marije Stucin. Posebno se zabvaljujem /upanu ¦Stra.vsu iz Cerknega in obr. odborniku Tav.su tor <•. gospodu Vr. Tllišu. žtiimiku i/ Bukovega ! Knako se zabvaljujem za s])rejeto sožalje gos]>. Rejcu, ž\ipatiu iz Šebrelj. Bog naj vsem stotero po- })laca. ]•'. Siiicin, podžupnn. GRGAR. V naäi vasi se je zgodila to dni nc- sieta. Delavca Jo/,e Juretlt iz Zagor- ja in Križnič Henrik iz Grgarjii, ki sta vshižbena pri gospodu I.eopoMu Iš-iganehi, sla prižigala v blizi'ni (ir- garja «iwio. Ko sta jo zanotila, sta so oddaljilu da počakuta pok. Kor se mina tji hotela razstreliti. sta misli- lia, da nisia prav vžgala in so zato prVbliÄnJa w>pct minä. Toda ko sta pri.šla v njeno bližino. je zognnel strasen slrol im oba delavca sta ol)lo- žala nia tlch. Juretič je bil ranjen v glavo in :na levi roki, Knžrr- »•¦ -im glavä. V hipu so pritekli tovansj :ia j>o- moč in. dvignili ranjenca. JVeiM'ljali so ju v goriško bolnišnico usmnljenih bralov, kjor so jima priskočili zdrav- niki takoj na |K>mot-. l{anjerica sta k sroči izven življonske movarnosii. ŠTEVERJAN. Pogreb drja Antona pi. Fabrisa. Pi*cd biso žalosti so pogi'ebci dvi- g»nili krsto in dubovniki so zapcli siro prvtosujoči nusta'ore. Tuzna mo- lodija jo prožela ljudi, resniji obrazov in žalOvStnega duha ao w uvrÄöali v dolgi »prevod, dla sprojmejo na zadnji fK>ti priljubljeriega in ol)če spoštovaMega doktorja Antona pi. l''abri.sa. Blagi pokojnik je po dovrše- ni srednji Soli pri benediktincib v Meranu obiskoval pravno fakult«'- (o ma visoki soli v (iradicu, kjer jo bil 1. 1905 promovirajn doktorjem prava. I'o enoletni sodni j)raksi je nastopil službo tajnika pri goriskem Montu. Til je ostal, zvesto in im- tanTyno Jzpolnujo^ svojo dolžnost, do- kler ga ni neizprosna bolezen po- legla na posteJjo. Dolgib 19 mesecev jo z nepopisno i)otrpožljiivostjo pre- nasal trj)ljo.ijjo. Due 13 i. m. ga je smrt uignabil/a svojim dragini, Z dr. Fabrisom so .^teverjanci polo/.ili v grob markantno osebo, ki s«' je s svojo naklonjfnostjo priku])ila vsem oMinarjeni, z njim je^zroceno miateri zomlji truj)lo enega najboijših go- risk iti lovcev, cigar dvocovka je vse- lej sigunno pomerila. Z riepoj)i.sno vnemo jo pokojnik gojil lovski sport, ki mu jo naj'brz nakopal tudi bole- z«in. Pokojnik je bil sin bivSega ra.vna1.elja. goriškega Monta, niati izvira iz ugledno I^cnassijove družine iz Solkama. Njegov brat jo kr. notar v Tolminu. V v»ej dolgi bolezrii inu je Jtila sesira vztrajna tolu/nicu. ki je s samaritansko i*otrpežljivo«tjo lajšala bolečine jjubljenejra bra tu. Toda vse nogovanje in t' ¦ nista zamogli ]jro]jre^it; ! ;. . \ 7iiajlepsi možkJ dobi 4(i tih let j« mo- rnl položiti suirti svnj '-—'-. IZ ČRNEGA VRHA. V noči od (5. do 7. 1. in. so vlomili ne- znani zlikovci a obc.insko pisarno v Cr- nem vrhu. VJomiJi so v predal pisalne n«ize, ki je bil zaklenjen. in odnenli m r>50 lir, rofno železno blagajno, v kate- ri ni bilo denarja, par pa nekoliko bra nilnib knjižic in nekoliko vojnib #¦*•,!» ga«:ij. Blagajno je našla neka zen.-.r..: razbilo na polju, v bJižini vojaj-kega pokopališra na cesti ('.rni vrh •-- fiodo- vic. V blagajni so pustili vw braniJue knji/.ice kakor tudi obligarije-. opravi- reno se pa soui, da ni bila )»kigajna raz- bita na mcHtu, kjer ae je na&la, pač pa je bila razbita v vasi in so jo tarn oriv, žili samo r«di t»»g«, d» »»i /brisnli Kakoi ji ¦. i €./.oblepa. Sodelovalo je z dvema pevskima to^kama tudi na novo oživljeno društvo «Bukev» \% TnioveK« pri Kobaridu in dokazalo r tern {»rvjm nastopom po vojni toliko zivib »il in pozrtvovalnosli, da srnerno upati na njega najlepiši procvit ! Bralno dm'1" «Stol» pa naj porabi del ristega d< I ka za nabavo novih knjig, del pi nove kulise, da l>o tako vedno u ¦]¦¦ nejše vršilo svojo naJogo. obogatitev dnha in poplemenltev »rcš \ IjMhcz ni, delu in j)Oy/ivo\aiiju vsob svojjh (lanov in j>o.sredno eel© vasi ! l'o)>oinik. Zadnji uas je, aa jn-eski-bjie \;> :> fantom vojakom knjigo «Kam ?», k- je že silno raz.širila in priljtibila slo- venski mJadini V /.-iloi-i 'n- (. nci.i.r.u-., izvodov. Ne fakaji' GOSPODMRSTVO Uvflz listja vi v toliiio. Med ltalijo in Avstrijo se je sklenila svoj (•¦as trgovska pogodba, po kateri nun-a Avslrija. dovoliti, da se uvozi iz Primorskega in Tridentinskega HO.WX) bl vina na leto. Za in, koniinent veljajo posebne larife. Sedaj, ko se bliža trga- tev in pricnejo labko nasi vinorcjei z uvozom v Avstrijo, so izšle posebne od- rodbe, ki urejujejo uvoz na slodo'-f na- Avstrijsko minisi]-;-iAo za ,,,.... ,,. , i- govino je skleniJo, da dovoli od vsega kontingenta 50.000 bl, kaferi je določen za Primorsko in Južno Tirolsko, za se- daj le 35.000 bl. Ostalih 15.000 hi bo mi- nistrstvo za trgovino dovolilo pozneje uvoziti. Trenutno dovoljen kontingeni 35.000 bl se j-azdeli predvsern med go ra- te pokrajine Avstrije ter le v man j si meri na ravnino in sicer odpade na go- rate dežele 84 od sto, to je 2(J tisoo 400 bl, na ostale kraje pa. 10 od sto ali 5G00 hi. Uvozno dovoljenje dajejo podrejana oblastva. /a vsako av.strijsko deželo dolor-i vla- da količino vina, ki nanjo odpade. Da se uvoz izvrši hitro in brez hibe, je na- roeila dunajska vlada vsem dezelnirn oblastnijam, naj izstavijo primunskini in tridentinskim vinorejeem uvozna do- voljenja, ki pa ne smejo prekoratiti kontingenta, dolocenega za vsako de- zelo. Iz tega vidimo, da ne bo izstavlja- la uvoznic dunajska vlada, temveč de- želni uradi. Nazi vinorejei se bodo ,rno- rali obrniti na j)osamezna deželna o'l.lü stva, kar je bolj jiraktii.-no in eno.si. . no. Da bi se ne razvila ku]>Cija z uvozni- cami, je doloreno, da velja uvozno do- voljenje samo za dobo enega meseca. Nadalje je 1udi dolor'ejno, da s<: sm<- uvažati samo vino, ki mia znanj ko 15 stopinj alkohola. Na uvoznici bo napj- sano: S tern uvoznini dovoljenjem w smejo uvoziti vina z manj kol3 stopi- njami alkobola iz Julijske Krajine in 'Jridentinske Benetije proti vrocjtvj jz kaznice o izvora vina in v ruejab kon- tingenta, za katerega (inifwir... i..,/.,. i... I»ogodba znižano eariu(. Vinorejci bodo morali Loiej pokazati listino, ki dokazuje, da je uvoženo vi- no res iz naših krajev, to .se pravi pri- uiorskega izvora.. To so v glavnem določbe, katere rao- rajo vpoHtevaii nnsi vioorajci, otiroma trgovei, ki >"•.<............;•• ¦¦•¦.....w><- v Avstrijo. Si ran 4. '.onisKA STHA2A Kolli zadruzne kniige! :oo:———¦ Sopu'Miurovii št. «Gospodarskega lista» prinaša naslednji. elanek o kolkovanju. zadružinih knjip:, ki jo za vse našo zadrugo zelo veliko važnosti, ker so morajo kolkovati. vse spodaj navedene knjige ncpreklioiio do 30. septembra t. 1. in v izogib občutnih kazni pozivatno vse zadruge, dia se inavodil loeno dr/A1: Z raztegnitvijo i ta 1 ianskoga pristoj- binskegia zakona na novrošLena kolkovanja. Zakon pnnipisuje za zadruge to-le knjige: ¦¦a) «Libro giornale», to j<^ hm< dnsc. danji bl&gaj.niiSki dnevnik b) «Libro dci soci», to j<> nas mic- nik elianov. c) «Libro degli iiivenüiri». V to ka- tegwijo spadajo: knjiga za hranilne vloge, knjiga z - rov in zapisniki načelstvenib soj. Vse U' knjige, iravt'donc od a) do ¦d), ne ozirajo so na njibovo velikost, kolkujemo tüa ta način, dia nalepitno •na vsako polo obsegajočo 4 strani, ilia vrhu po <\n kolek za 10 stot. Ko snio na ta nat-iu prolepili s koleki celo knjigo, jo nesemo k d'avkariji, dia prepe^ati vse kolke z uradnim ptvčatoni. Z inalepljenjeui kolkov pričnenio na «drug!» strain prvega lista in riada- Ijujcino na «sesti, deseti, stirinajsti» strani itd., ali z drugimi besedami povedano (ako, da nalepirno na «prvi, Iretji, peti» list itd. po en kolek za 10 stot. «llranihio knjižice», g-Lasečo so na ime vliagatelja ali il due 1. julija t. 1. šo nepopisan. Nalepljenjo koleka 10 stot. se vrsi na isti način in po isfcem vrstnem re- du kakor pri iiovib knjigah. «rso knjige moramo v izogib kazni predložiti davkariji 'niajpozneje do 30 septeuibra t. I., da \>vv\)c-(:iit'i irale.plje- ne kolke.)> Rnska iitna letina presega vsako j>redvi)jno Iciino za !¦¦>%. VALUTA. Dne 15. Beptembrii si dul ali dobil: za 100 dinarjev — 24'20 — 24-r,0 L. za 100 avstr. kmn — 3'1 — 3"2 stot, za 1 dolar — 22-50 — 22'6O L. za 1 funt 102-40 — 10260 L OAROVI. I'rosvetno društvo «Soi-a» \z Oslavjji jc dstrova.lt> za Prosvetno rvezo 40 lir. Vr\- Sl'rTUi ll\:il.'l. Sv. Grora (lec.ilija do Zenecovich - Trst, lep an- tipendij. Kat, Perša.k 6 servijetov, na- mizni prt. Kat Kuma \z Lor-nika L. 30. N. N. iz Kožl)ano L. 200. N. N. L. 10. N. N. L. 20. Ana Leban iz Črnič L. 75. Mi- hael Bregantiči-Cerovo L. 40. Aua Leban vr flrnic L. 40. Gospa N. N. iz Črair. L. 25, dniga L. 25, N. N. 100. N. N. - Sent- viškagoraL. 34. Msgr. Iv. Hojc dek. Tol- min L. 50, vie. g. Pavlin. kateliot L. 10. N. N. L. 10. g. Oeotti L. fiO. N. N. L. 15. g. (leotti L. 25. N. N. iz fiorire po P. Li- ntis-v L. 50. N. Karl L. 30. vie g. Kos- Otalež L. 25. N. N. L. 200. M. Krausz - Trst. L. 25. Župni urad Ktibed L. 20. N. N. iz Amerike L. 18S. Kodrič Rozalijti L. 10. Komac Marija L. 10. N. N. L. 10. Marija IIvalič-Kionherg L. 50 (zapuši-i- na). Makuc Marija L. Wt. (zapiišrina). Jazlin-Ivana iz Svetnga. L. 50. Z. B. D. iz doricc L. 100. N. N. iz Havniro L. 25. N. N. L. 0(». Franc"iska Kodelja W> srelir- nili krön. Karolina Makarovic-h L. 10. N. N. Spodnji Banias L. 40. g. Milka Diets iz Ljubljana K 804. g. Ciril Sedoj- Stverjan L. 20. N. N. \'(, Ajdovšcine L. 50. g. A. Lavrir dekan L. 40. .Tosipa Spardo- n.'itujc L. 40. N. N. iz Cienne L. 50. g. Ci- goj iz Kamnika L. 5. Zbrali svatje v priliki poroke Alojza Savle v T;opovami L. (50. g. Tnmaž Jug. ravnatelj v p. Solkan, L. 50. M. P. - r.orica, L. 300. Moška Marijina dnižba iz Trsta L. (>75. Župnija Boršt L. 50 Mary Radoslovirh L. 5. Družina Spanghero - Trst, L. 5. isto g. Oreste Canetfe L. 5 in Etna Lo- renzeni L. 1. N. N. L. 50. vlr-. g Oswald in N. N. L. 30. Rntar K. - (iorica, L. 50. g. Josipina Podgornik iz Gorire - nov pozlar-en kelih. Frani^iška Sanabor L. 20. F. Repič L. 10. N. N. L. 50 Amalija Corchia - Gori<-a, L. 20. N. N. iz Komna L. 20. g. Roza Kovaeic-Vatc/vlje L. 50. Zivoc N. L. 51.30. vlč. g. Krištof Tom- sir: - Trnovo L. 50, vlr-. g. Likar, Spodnja - Idrjia, I>. 15. N. N. en zlat 10 kron. Peter Batič Šempas L. 20. g. Valentin Rudolf L. 17. Rozalija Arko - Idrija, L. 250. Predstojništvo samostana in vodstvo svetisča se vsem velikodušnim darova- toljom najpriserčneje zahvaljujc! Sve- togorska Mati božja naj Vatn stotor- no - lisot-erno povrne ! Prosimo obc- nem, da nam oprostite. so šele danes objavljamo darove. Sadno drevje ima mnogo sovraz- nikov. Kako se proti njim imaš boriti, te pouči ,.6ospodarski list". Dflife iß le imit so dejale nekdaj nase gospodinje in zahtevale povsod le domače testenine „PEKATETE". So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Sirite Naroiajte Berite „Goniko Stražo4*. Samostojna 36. 1. ^vdova z nokoliko piv- rnožonjom if I i znanja. z boljšim go- spodom ]>rimenie siarosti. Itnsne po- TMidbe pod «Sama» na upi-avo Goriško S'< pravni za uc-enco. Poleg dvorišfie it obsiren vri. Kjo, pove upravnijtvo. Vinska posoda od 100—800 It. nova i-n stara v iiaj- boljšem .stariu je na prodaj pri go.sp, Francu Kralju, Via Cappuccini 9 — Gorica. — Cene zelo nizke. ZOBOTEHNIŠKI AMBULATORIJ Brezigar Rudolf sprejema od 8—1Ü. prod p. in (xl 2—( pop. Viale XXIV Miaggio (prej Vis Tre Ke) St. 1G, II. nadstr. Izkušeni civiln! geometer DOMENICO ROCCO bivsi geometer ). reda na zemljiški knjigi - Gorica, Corso Vitt. Em. 3*. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦• IVAJi COTIC kamnoseški mojster Sovodnjc pt^i Gofüei se priporoča cenj. občinstvu # izdelavo nagrobnih spomenikov in drugih v to stroko spadajočih ^ ¦¦¦•¦« an ¦¦¦¦¦¦«!¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦• naff3 POZOR! na poia ie na pwai VIA FORMICA 1 POZOR! na staro slovensko tvrdko Razprodajam pohistvo po jako znižanih cenaii ii ^1 Omare . . . od 200 lir naprej posteljnjake , 90 „ vzmeti (šušte) „ 70 , - blazlne . . . , 60 , . kompletne spalnice 800 , - Velika izbera navadnih in finejših sob, kakor tudi žeteznih posteljnjakov. Priporoča so Ant. Breščak največfa zaloga pohlštva na Goriškem z la»t"1 tovarno v Gorici, Via G. Carducoi K (PreJ Gosposka ulioa) in V. C. Favetti št 3 • ¦ • Adria čeviji iURlek ..Cpvljarske zadruge i Mrf Lastne prodajalne: Gorica, Corso G. Verdi 32 Trst, Via dei Rettori I Dr.SLAVKO FORNAZARIC NAZNANJA, da je otvoril odvetniško pisarno v Ajdovščini ===== (v nisi g. Mira Bratine) ¦-=* PODnVtfilCR Ljubljanske MM banke v W\i\ Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50. -------------- Brzojavni naalov: Ljublj»n8ka bank*- Delniška glavnica in«rezerve: 80 MILJONOV GENTRALA: LJUBLJANA Reaerva SflS kron 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V,% Na daJjso odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakfip in prodaja vsakovrstnega tujega denaija. " Izvršuie vse v bančno stroko spadajoče poaie najkulantrieje;