Štev. 9.	V Maribora 10. maja 1884.	V. teča.
List za šolo in dom,
Izhaja 10. in 25. (lan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld 00 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj sc blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu (Reiserstrasse 8), naročnine, oznanila in reklamacije pa založništvu: tiskarju J. Leonu v Mariboru. — Za oznanila plačuje se'od navadne
vrste, če se enkrat natisne 10 kr.
Kako odgojevati deco k delavnosti.
Lenoba je vseh grdob grdoba.
Ni kruha brez truda, jako znan, pa tudi zelo istinit . pregovor. Mislimo natančneje o komur hočemo, brez truda in skrbi ne živi nobeden, niti cesar na tronu, niti kmetic na polju. Srečen tisti, kateri se je po pametni odgoji veduemu poslovanju tako privadil, da se čuti nezadovoljnega — ja nesrečnega — ko bi imel brez dela biti. On bode vedel obrnoti vsak primeren trenutek v dobro sebi in svojemu bližnjemu, v blagor človeštva. Po pametni pedagogiki, — in taka bi vsikdar in povsod biti morala — odgojen človek ne bode nikdar za vtrujene telesne in duševne moči potrebnega odmora v pretuhtavanje hudobnih nakanov proti drugim porabil, ali kratko rečeno: tak se ne bode nikdar podvrgel lenemu sanjarenju, katero je skoraj vsikdar prvi začetek in tedaj vsa&k vseh. ja celo najstrašnejih hudodelstev. Lasje se ježijo človeku, čitavšemu ali čuvšemu o groznih dejanjih, katera se godijo ne samo v mestih med takozvanimi „omikanci", katerim v ložjo zvršitev strašnih grozovitosti celo znanstven napredek radodarno ponuja svojo peklensko pomoč, nego tudi -med prostim „neomikanim" kmečkim ljudstvom. Sicer velik razloček v „omiki", — ako se sploh to omika imenovati zamore, ako človek spoznavši velikansko moč različnih, po velikih študijah znajdenih priprav in strojev, te namesto v prid, v najhujše zlo človeštva porablja, -=-~-jpa tudi velik razloček v grozodejstvih. Tedaj niti takozvana „omika", pa tudi ne neomika ne more človeka popolnem obvarovati pred propadom v neizmerno brezno zla. Kaj ga tedaj naj varuje, kako temu v okom priti, na kakšen način te izvržke človeštva vgonobiti ? Gotovo bi v tem obziru bila prava omika, katera ne obstoji samo v tem, da človek spozna in tudi porabljati ve, vse naravne sile, po človeškem umu v še večje moči združene, samo v to, kako bi zamogel s temi pripomočki vse rušiti, razdirati in vgonabljati, nego ona omika bi zamogla človeštvo čuvati pred grozodejstvi, katera človeku srce in možgane pretrese, ako se ga polasti kakšna hudobna misel, in katera omika bi človeka spoznavšega vso naravo, njene moči in vso vednost človeško, vedno napeljavala k temu, da s temi po naravi in človeštvu že pripravljenimi pripomočki vse obstoječe boljša, krepi, oblažuje. K takšnemu značaju pa ni ravno treba najvišje znanosti sveta, kar se tudi nikako splošno doseči ne da, in bode tudi le vedno ideal ostal, nego prava, splošna omika naj bi obstala v popolnej dosegi pri vseh v zviše-nej nravnosti, blagi odkritosrčnosti in pravi poštenosti. To pa se jedino
zamore doseči po vseobčni a pravi, pametni odgoji v jednakem, medsobno podpirajočem se razmerju vseh duševnih in telesnih zmožnostij.
Pri takšnem odgojevanju mora se strogo na vsakojaki način vsak postransk duševen izrastek, hoteč blažje duševne lastnosti in moči vgo-nobiti, že pri nežnem otroku skrbno in marljivo kršiti, odstranjati začeti, najbolje pa paziti, da se otroka že ne polastiva lenoba, ali kaj je najhujše otroka celo v leno mirovanje panati, kajti lenoba je začetek vseh hudobij, in zaradi tega nastane vprašanje: ali bi bilo lehko mogoče človeku kakšno grozodejstvo izvršiti, ako bi se mu v lenobni sanjariji ne bila ponudila prilika k pretuhtavanju njegovih vražjih naklepov, in ako bi mu resen posel ne ponujal prilike po drugih zločincih k peklenskemu poslu zapeljan biti? Ali bi bilo mogoče, kaj groznega po človeku zgoditi se, ko bi bil dotičnik vedno točno spolnjeval svojemu stanu primerne in potrebne dolžnosti, služeče v dobrobit njemu in tudi človeštvu?
Istinito so naše socijalne in politične razmere takšne, osobito pa še dan danes, ka bi človeka, količkaj vroče krvi in še poleg protina-ravno in bezpametno vzgojenega, tedaj duševno nesamostalnega lehko zavodile. Mnogo pa je tudi človeku podobnih bitij, katera samo zaradi lahkoživnosti svete dolžnosti svojega stanu zanemarjajo, so se svojim stanom in sama seboj nezadovoljna in taka bitja najlože propadejo v sanjarije, lenobo in pretuhtavanje naklepov, na kakšen način ložej do živeža, časti in vroče zaželjene zadovoljnosti in ako celo po najgroznijem zločinstvu dospeti
Pomisliti pa je, kar hoče kopriva postati, že v mladosti peče. Jed-nako je tudi s človekom, samo z razločkom, da ako se koprivi pekočino provzročujoče kosmatinje se strupnim sokom vred odstrani, zgubi kopriva svoj naraven značaj kot kopriva, ako pa se človeku prirojene ali v mladosti navajene razuzdanosti po pametni odgoji odstranijo, ne zgubi ničesar na svojem človeštvu, nego ravno nasprotno. Kakšna je tedaj otrokova vzgoja od začetka do konca, tako bode se razvijala in ustanovila njegova bodočnost. Na človekovej osodepolnej bodočnosti ni tedaj samo kriva vzgoja voditeljev, nego tudi šole, odgojiteljice narodov tako, kakor posameznikov. Ne bodem trdil, ka bi vnemama vzgoja teh dveh najvažnejših odgojiteljev človeštva, bila vsikdar vzrok strašnih grozodejstev, a smelo trdim, — ka je poleg društvenega življenja, v katero človek po različnih okoliščinah zapeljan, lehko pozneje zabrede, — nenaravna, nespametna vzgoja zgoraj navedenih činiteljev žalibog! le premnogokrat začetek polasteče se človeka lenobe, in tedaj vzrok slabe nravnosti pri obeh spolih človeštva. Kakor je človek vedno bolj k hudemu, kakor k dobremu nagnjen, najbolje pa v bezposelnosti, tako se to začne že pri otroku javljati. Kako je prevelika popustljivost roditeljev pri dejanju in nehanju otrokovem ničvredna, tako kaznjivo — bi trdil — je ponanje otroka v vedno mirovanje. Že v otročji naravi je, še predenj jame hoditi, da se rad giblje, kolikor se more, ves živahen je; ta živahnost mu je prirojena, tedaj naravna ali po naravi podeljena. Kar pa je naravnega pri človeškem bitju naj se nikdar ne zatira ali pana, nego pametno, dobrodejno jači in goji! Dajati je otroku vsakej dobi in napredovalnemu razvijanju njegovih duševnih in telesnih zmožnosti primernih igrač, oziroma primernega posla, da ne zabrede po lahkomiselnem ravnanju voditeljev ali v razposajenost, razuzdanost, ali pa v samotno pohajkovanje, skrivanje pred ljudmi ali lenarjenje. Poštena odkritosrčnost, prijazna ljubeznjivost in vzvišena, prava pobožnost se ima že v otroku začeti gojiti, vtrjevati. Skrbno in pazno oko roditeljev mora otroka v vseh slučajih pametno vsa otrokova dejanja razsojevaje nadzorovati, ter ga kakor potrebno in primerno hipoma od početih stranpotic odvračati. Nikdar
se tedaj pri roditeljih proti otrokom ne sme kazati takozvana „opičina" ljubav, katera otrokom vsa dejanja, vse razposajenosti lahkomiselno dopuščajo, se celo smeje ali odobrava. Kazati pa se ne sme tudi ona nečloveška zatiranost, po kateri bi otrok bil k vednemu mirovanju, tedaj začetku grdega lenarjenja in zlobnega sanjarenja panan. Mogočni vtisi prve odgoje, so največkrat odločivni za celo človekovo življenje. Neprecenljive vrednosti bi bile pametno vrejene šole napredovalnice, vsposo-biteljice žensk v poznejše mateie, prve učiteljice in odgojiteljice nežne mladine. Pa kaj takšnega je osobito pri nas Slovencih še jako visoko plavajoč in tedaj nedosegljiv ideal, ker še se pri nas vedno z vehemen-tarno silo celo v normalke vsiljuje tujščina, ki nima niti porabnega, niti nravstvenega pomena, namesto, da bi se toliko zastonj potratenega zlatega časa raje porabilo v pametno, blagodejno odgojevanje človeštva že v začetku in nadaljevaje tako naprej, da bi pouk in odgoja bila resnično v blagor posamezniku, kakor tudi človeštvu.
Gotovo je domača odgoja važna in težavna; ravno tako važna toda težavnejša pa še je šolska, kajti šola ima biti vzgojiteljica tolikim in doma tako različno odgojenim. Ona ima, kakor znano, vsem položiti jednak stanovit temelj k vsemu dobremu, lepemu, vzvišenemu, blagemu, ter mladega človeka sposobiti na tem temelju samostalno vse svoje duševne in telesne zmožnosti sebi in drugim v dobrobit razvijati. Da ta zadača ni lahka, potrdil bode vsak razumnik. Treba pa je k dosegi te svrhe močno oboroženih, z iskreno ljubeznijo do svojega poklica, mladine in narodove boljše bodočnosti prošinjenih delavcev, navdanih z jeklenim značajem, potrpežljivostjo, zadovoljnostjo in velikim zatajevanjem samega sebe.
Način in postopek pouka osobito pri mlačnih, zaspanih in lenih je glede zaželjenega in predpisanega cilja pouka in odgoje od učitelja samega najbolj odvisen.Ako puščaš za nič se brigajoče pri njihovi zaspa- » nosti in lenobi, ter jih nikdar z večkratnimi vprašanji ne dramiš, vzbujaš in oživljaš, zabredli bodo v svoji zaspanosti vedno bolj in bolj v ničvredne sanjarije, pretuhtavati začeli hude naklepe, in kje se ne bodo dali pretuhtati in premisliti, bode takšnim gotovo najhitreje, kakor sv. pismo pravi, prišel hudič na pomoč, ter jih zaplel vedno bolj in bolj v svoje zanjke, s katerih se težko kedaj da kateri več strgati, saj z dobrim nikdar več. Pridruži se pa k zaspanosti zgoraj navedenih gojencev še nčiteljeve mlačnosti pri poučevauju, tako je to hujše od olja v ogenj nositi. —
Način in postopanje učiteljevo pri pouku zamore tedaj „tudi ob jed-nem pospeševatelj in zboljševatelj nravstvene odgoje biti. Živahno, zanimivo prednašanje učiteljevo, temeljito razumljenje razloženega, vzbuja hotč ali nehote vse gojence k zanimanju povedanega, k živahnosti in veselju do učenja in dela. Brigaje se vedno za nemarneže, naj nikdar ne prezira ali v nemar pušča pridnejših, ki imajo vedno mlačnežem živega posnemanja vreden vzgled biti.
Jako blagodejno vpljiva večkratno menjanje predmetov. Pri prenapetosti močij naj sledi kratek odmor, izpolnjen z zagonetko, nedolžno šalo, kratko pesnico, kratko telovajo, potem zopet resen pouk, živahno in veselo delo. Pri takšnem postopanju učenja bodo postajali gojenci vedno bolj in bolj živahni, veseli, brigali se bodo za uk, čitanje koristnih knjig in potrebno delo. Lenarjenje bode jim postalo ostudno, delo pa veselo in zdravo, s tem bode rastla v vsakem zadovoljnost z vsem kar ima, čutil bode se srečnega. Kdor pa je srečen, ne postane zločin. Dosegli bodemo pri našem zelo težavnem, a velevažnem poslu to, postala bode šola v istini splošna delavnica prave omike, in vpljivala bode blaga
godejrio na osodepolno bodočnost posameznika, naroda, človeštva, in ker smo na ta način storili svojo najsvetejšo dolžnost, smemo se nadejati, da bodo se šola in delavci v njej začeli hote ali nehotč dostojno spoštovati in zaslugam primerno ceniti.	J. Kelc.
--
Učiteljska pisma.
ii.
(Nravnost šolskih otrok v obrtniških in rudarskih naselbinah.) Večkrat se sliši glas med našim ljudstvom: „Kam bo-demo prišli se surovstjo naše mladine." Zopet kaki starček se svojih mladih let spominjajoč, toži: „Saj sem bil tudi jaz mlad, "pa tako razuzdan nisem bil nikdar."
Dasi take tožbe tudi niso vselej in povsod opravičene, moramo žali-bog priznati, da je mladina v krajih, kjer se je naselila industrija, obrt-nija, posebno pa rudarija, zelo spridena !
Kaj je temu vzrok?
Učitelj, ali kako se včasih rado trdi — nova šola?!...........
Znano je, da vpljiva na vzgojo mladine najbolj dom. Treba tedaj preskrbno pogledati v rodovino. — Večina šolske mladine je v takih krajih seveda iz kroga prostih rudarskih in fabriških delalcev. Ti so večinoma sami slabo vzgojeni, neomikani, preobloženi s trdim delom, pri tem pa pičlo plačani. Tepež, klanje, pijančevanje jim je največja slast šola pa zadnja briga. Stariši s pol ducatom in še več otrok stanujejo v mali izbi, katero zamorem le luknjo imenovati. Več takih rodbin je pa stlačenih pod eno streho tako zvanih rudarskih hiš. Ljudska štetev
1. 1880 je v T...... nekem večjem rudarskem kraju spodnjega Stajerja
naštela pod eno streho čez 500 oseb. V taki hiši vse mrgoli! Babe se kregajo, otroci pa kričijo. Solarček pa še mirnega prostorčeka ne najde, da bi svoje naloge iz v r še v al.
Uže to skupno stanovanje mnogih rodbin pod eno streho je v mora-ličnem in fizičnem obziru jako slabo. Dostikrat kažejo se v fizičnem obziru žalostni nasledki; otroci hirajo — dokler žive! A v moraličnem bi se človek razjokati zamogel čez uboge revice. Premnogokrat se zgodi, da imajo otroci priliko si celo djanje in nehanje velikih opazovati. Pohtij-ševanje čisto nedolžnega srca, je tem žalosten nasledek.
Pripeti se tudi, da so otroci čisto sarni sebi prepuščeni, kajti oče kod oskrbnik je polovico svojega življenja pri delu in večkrat je tudi mati vsled neugodnih razmer prisiljena se kakega lahkega dela poprijeti. Kdo bode zdaj odgovoren za početje te mladine ? —
Trije dečki zjedinili so se lansko leto, zamenjati šolarsko življenje s čisto priprostim v gozdu. Poskušali so v praktično prestaviti Schiller-jeve „R,auber": „Ein freies Lebeu fiihren wir" itd., ter pohajali iz enega gozda v druzega, dokler jih ni želodec prisilil, se vrniti zopet domači
kuhinji. Dvema ugajalo je to življenje samo dva dni, a tretji, kateri ima gotovo veliko bodočnost, potepal se je celi teden. Cegava dolžnost bi bila kar začetkoma upljivati na razburjence? A očetje prišedši opravičevat svoje ljube sinčeke reko: „Kaj hočem, eden zapeljuje druzega ; naš je bil vedno precej priden, a zdaj je ves divji; pozna me, da sem hud in vsled tega jo takoj popiha, ako pridem domu. Prosim, ne pišite mi „štrafa", storite ž njim, kar hočete."
Z velikim veseljem skače in raja truma otrok okoli hiš seveda brez vsakega nadzorovanja. Mnogokrat se godi, da imajo tu priliko se razveseljevati nad „mičnim prizorom", ako se začne prepir in besedovanje med raznimi bivajočimi strankami. Kako vpljivajo taki prizori na mo-ralično življenje naše mladine, mislim treba ni posebej povdarjati.
Ni se čuditi, ako se začno otroci sami prepirati, trgati in ako se iz njih ust sliši skoraj alfabetično urejen sestavek psovk, namesto: „Oče naš-a", katerega izmed 80 prvencev 10 komaj do polovice zmoli. Res v takem kraju kazala bi se potreba otroških vrtov in enakih vzgojevalnih zavodov.
V take bi se naj oddajali otroci starišev, kateri niso sposobni, je sami vzgojevati, ter tam obdržali, dokler se ne poprimejo rokodelstva ali kakega druzega stanu.
Kako stvari danes stoje, sta žalibog vpljiv in vtis na našo mladino od napčne strani veliko večja, nego vpljiv vzgojevaluega učitelja, in ker so postavna sredstva, s katerimi bi poboljševal ali rešil izpridene in zanemarjene otroke, v mnogih slučajih nezadostna, tako je učitelju pri najboljši volji dostikrat tudi nemogoče, svojo nalogo popolnoma izvršiti.
(Kako je zanemarjena mladina vzgojevati, glej »Popotnik" 1883 štev. 5.)
Konečno še nekaj. Prečastiti gospodi duhovniki tožijo sami večkrat čez razburjenost, surovost naše mladine in tudi oni so gotovo uže vzrok slabega obnašanja najdli. Naloga učiteljev bode, po krepkem strahovanju in resnih naredeb taki zli duh iz šole iztirati.
A tudi krščanski nauk zamore krepko upljivati na otroško srce. V šoli naj bi prešinil notrajnost otroško, v cerkvi pa notrajnost starišev Tudi pridiga zadevajoča vzgojo mladine — večkrat v letu — rodila bi žlahten sad.	^ M.

Književna poročila.
Četrto berilo, za ljudske in nadaljevalne šole, sestavil. Peter Končnik, ravnatelj c. kr. gimnazije v Celju. Na Dunaju v založbi c. kr. šol. knjig. 8, cena 60 kr. a. v.
Dobro vedč, da so berila duša vsemu pouku v ljudskih šolah, je domoljubno slov. učiteljstvo počenši od 1. 1870 neprestano gojilo gorečo željo po slovenskih šolskih berilih, ugajajočih našemu času in nja napredujočemu šolstvu. Ta klic po berilih razlegal se je skoraj po vseh uradnih in neuradnih učiteljskih shodih, in hvala Bogu, ni ostal brez uspeha. Vlada naročila je posameznikom, da začnejo sestavljati nova šolska berila. Prva cvetlica je pognala 1. 1877, ko je g. Miklošič izdal svojo Začetnico in prvo berilo. Leto poslej dobili smo po zaslužnih gospodih J. A. Rožek-u, Peter Končnik-u in Franc Robič-u drugo in 1. 1880 tretje, sedaj pa nam podari g. Končnik tudi četrto berilo za slov. ljudske šole. V vseh teh berilih zbrano je mnogo, premnogo izvrstne in tečne duševne hrane za našo po ljudskih šolah se učeno slov. mladino.
Da-si že prve tri knjige — izvzemši nekoje male pomanjklivosti sedajnemu ustroju ljud. šolstva popolnoma ugajajo, tako moramo reči, da nas je najnovejša knjiga za ljudske šole, četrto berilo, kaj prijetno iznenadila. Vsa njena vsebina je tako vestno odbrana in izbrana, in z ozirom na naše razmere tako premišljeno sestavljena, da se sme brez pomisleka mej prve knjige te vrste šteti. Gr. sestavatelj preiskal je natančno slov. slovstvo, ter je iz njega porabil to, kar se mu je najbolje dozdevalo, ravnajoč se tako po pravilu, daje za otroke najbolje komaj dovolj dobro. Kar pa nas še posebno veseli, je to, da se vsa knjiga odlikuje po pravilnem in izborno-lepem jeziku; nekateri sestavki pa so tako mikavno pisani, da se čitatelju kar srce ogreje.
Knjiga je razdeljena v 6 poglavij. Prvi, etični del, obsega povesti, popjse, pesmi in pregovore. Razborni učitelj najde jedrnatih sestavkov, po katerih mu bode možno mladino navduševati za najlepše človeške kreposti, po katerih mu bode možno kazati pot, po kojem je človeku hoditi, ako hoče časno in večno srečen biti.
V drugem, zemljepisnem delu, se je g. sestavatelj ravnal po pravilu, da v berilu, namenjemu ljudskim šolam ne gre samo naštevati bolj ali manj suhoparno tvarino, kakor je to navada v srednješolskih učnih knjigah, temveč da mora vsako branje biti tudi mikavno po vsebini in obliki, kajti le taka branja mladini prijajajo, le taka jo ogrejejo in nav-duševajo. Zemljepisne slike odbrane so tako, da se po njih vsa zemljepisna tvarina deloma ponovi, deloma razširi in utrdi. Vmes vpletene pesnice podobne so duhtečim vijolicam v cvetličnem šopku.
Tretji del razpravlja črtice iz prirodoslovja. Tukaj je mnogo tva-rine, kakoršne dosihdob v berilih za ljudske šole ni bilo najti. Opisujejo se občna svojstva teles, stroji in nekatere fizikalne prikazni, koje nas v vsakdanjem življenju pogostokrat srečujejo. V kemiji navajajo in opi-savajo se pred vsemi iste kemične prvine in njih spojine, katerim je v kmetijstvu prevažna uloga povrjena. Zato je ta nauk, da si se bode morebiti marsikomu pretežaven dozdeval, vendar silno imeniten, kajti na njem sloni vse rationelno poljedelstvo. Učitelj pa, bi bode hotel ta oddelek pridom razpravljati, moral se bode sam popred dobro podkovati, kajti mu bode drugače pri vsakej besedi zdrkovalo.
Oziroma nazivanj kemičnih prvin, bi bilo radi jedinosti želeti, da bil g. sestavatelj vsprejel mesto vodenec, dušeč, kislec itd. rajši imena, katera ima g. Senekovič v svoji fiziki, kakor: vodik, dušik kisik itd.
2. Višja stopnja. Dečki.	Poletni čas.	2 uri na teden,
Teden	I. Redne vaje.	II. Proste vaje.	III. Vaje na pripravah.
i	Strična, stranska vrsta. ,/i in 1/a obrata.	Trčenje, kolebanje z nogami. Hoja po taktu na mestu	Palice.- Ponovitev. Palico vihteti, krožiti! eno-roč s palico suvati!
2	Vrstovanje (Reihungen) 1. reda: vrstenje naprej in v stran (v štric) po 4.	Koleno in peti vzdigati in spuščati	Dolga vrv: Protek. Skoz na mestu. Preskakovanje prek kolebajočo se vrv
3	Naprej, stransko vrstovanje po 8 k.	Koračne stoje, postopna boja naprej, nazaj, v stran, nazaj	Prosto skakanje: Preskakovanje iz glavne stoje brez naleta. Nalet (Anlauf) odskok, polet (Flug) doskok (Niedersprung)
4	Naprej, v stran ino nazaj vrstenje po 4 in 8	Hoja po prstih. Pribja hoja	Gred: Merilna hoja. Togo (steif) hoditi. Postopna hoja
5	Kaj je zbor, Reihenkorper, steber (Saule), oddelek (Zug)?	Glavo vpogniti pred sfe, na stran (10), krožiti	Navpične lestviee: Hoja naprej, v znak
6	Naprava zborov z vrstenjem vrst.	lloki vzdigati, krožiti v raznih legah	Poševne lestve: Na gornji strani hoja naprej v znak
7	Strični, stranski zbor (steber)	Nogi izpomaljati (Beinspreizen). Nogo izpoma= Ijavna hoja (Spreizgang)	Plezala: Plezati s plezalnim sklepom, okro-žovanje
8	Vpeljava v vrstno in četno razmero. Dvo četa (Kottenpaar)	Trup pripogibati pred se, za se, poševno v stran levo, desno 1, 2, 3, 4. Tr"p zasukati in krožiti!	Koza (bradlja): Skok v oporo. V opori trup obračati, pripogibati, kolena vzdigati, križati
9	Odpiranje in zapiranje zborov	Kolebanje s koleni	Igre : Noč in dan ; Volka loviti
10	Vrstovanje 2. reda	Roki sekati (Armschnellen) Mah v raznih legah. Roki kolebati (Armschwingen)	Palice: Palico navpik položiti In se obračati. Palico k sebi potezami, suvati
11	Naprava zborovili čet	Rameni gori in doli, naprej, nazaj. Zibalna hoja naprej, v stran	Dolga vrv: Utekovanje, preskakovanje v strični, stranski vrsti 2.
12	Zasuk (Schwenkung) okoli desnega (levega) vodja	Roki suvati naprej, uavzgor, v stran, navzdol nazaj, oberoč, samoroč	Gred: Hoja naprej 111 nazaj iloja po prstih. Pribja hoja. Hoja s pred- odkrečo. Z nogama krožiti, kolebati
13	Zasuk okoli srede	Z nogo suvati pred se, zase, na tla, levo, desno. Koleno vzdigati do prsi iu spuščati	Skakanje: Naravnost z '/4. '/2 obratom pri odskoku z naletom 1) v visokost 2) v daljavo
14	Zasuk vrst iz stričnice v strični zbor in narobe	Koki v komolci pogibati in stezati; samo, eberoč, naprej in v stran. Z zapestjem krožiti. Prte krčiti, stezati	Vodoravna lestva: Nagibate v z odpahom od zemlje. Trpodižatvija. Počasno spuščanje
15	Zasuk koračnih zborov	Razkreča. pred in križokreča	Poševna lestvica: Po spodnji strani hoja naprej
16	Protihoja, kotna hoja. V teku	Menjava korakov in hoj	Plezala: Potovalno plezanje. Plezanje na dveh prakljih
17	Proti — kotna — poševna hoja, naprej, nazaj levo, desno teku	Roko in nogo (koleno — peto) vzdigati in spuščati. V nizkem počepu roki vihteti, nogi krčiti	Koza: Podporna, notranja sed z rokama; zunanja sed a) pred, b) za rokama pomikaje. ! Zgrba v opori
18	Pelževo vijugovanje. Uliee. Po taktu in teku	V razkreči roki vpogibati, krožiti, trup obračati. pripogibati! zibati!	Igre; Lonec ubijati. Skaije brusiti
19	Protek (Durclizug) Hoja sem tertje	Napad iz glavne stoje pred se, nad se, levo, desno stran. Hoja s priskokom	Kolebnica: Utekovanje in izskakovanje in obratno
20	Trpotek do 5 minut. Krogotek	Škotsko poskakovanje	Gred: Grede stopalo proste noge vpogibati Skakati grede
21	Lionski koračni nastop	Opora v luži v znak (riicklings) pe strani. V skoku se obrniti '/«, '/2. U obrata	Poševna lestva: Veskanje navzgor, dol
22	Odpiranje in zapiranje iz srede in proti sredi	Vaje z glavo, trupom in ramo	Plezala: Vesa na dveh prekljah. Nagibavne vežbe z rokama
23	Ponvitev vrst, čet!	Vaje z rokama in nogama	Koza: Pohajati v spori naprej, nazaj, levo, desno. Kolebati, poskakovati
24	Zbori^(Saulen)	Sestavljeno proste vaje	Vodoravna lestva: Kolebanje rok v nagibatvi menjava prijema po '/41 '/2 obrata
Nadrobni učni načrt telovadbe.
1. Srednja stopnja. Dečki.	Poletni čas.	2 uri na teden.
Teden	I. Redne vaje (vežbe)	II. Proste vaje	III. Vaje na pripravah
i	Nastop v štrično vrsto (Stirnreihe) razid in nastop, redo vanje, čutenje (Ftihlung)	Nastop (Antritt), stanje in držanje (Stellung) glavna stoja, spojena (Schluss), prisiljena (ZwanL'«stellung) stoja	Dolga vrv za kolebanje (Schvviingseil): Prote-kanje (Durchlaufen) aJ eden b) dva
2	Četrtino obrata ('/< Drehung) stranska vrsta, hoja na mestu	Oprečna opora (Hiiftstiitze). Boki vzdigati (dvigati) naprej a_) obe b) desnico cj levico	Oder z drogovi: Plezalni sklep (Kletterschluss)
3	Menjatev štrične ino stranske vrste, pol obrata. Sklepanje vrst a) pod pazhu b) roke cj roke zaplesti	Isto v spodnjej legi (Kammlage) v zgornjej legi (llistlage)	Vaje s palicami: Palico vzdigavati kviško! Za in pred glavo. Prevzdigati palico nazaj, naprej (Stabiiberhohen;
4	Hoja (četanje) v okrožju (Umzug) krogohoja po takru s teptalnimi koraki (Stamfschritte)	Roki vzdigati na stran (Armseitheben)- aj obe b) desnico cj levico 1. s palcema navzgor (Speichhalte) 2. z mezincem navzgor (Ellenhalte)	Vodoravna lestva: Stoja na rokah (Hangstehen) ravna vesa (Streekhang) v zgorniu) prijemu
5	Vrstenje naprej (Vorreihen) in na stran po 2	Roki vzdigati na ravnost kviško (Annhoch-heben) in spuščati (senken) v vseh ročnih legah	Igre: N. pr. Cesta.
6	Isto po 4	Na prsrih stati (Zehenstand) „ petah „ (Sohlenstand) Telt) gibati na prstih(Fuss) kolenili(Kniewippen)	Gred (Schvvebcbaum) 25 cm." visok : Lezenje in odskok a) nizki počep b) vzadej
7	Odpiranje in sklepanje	Trup pripogibati pred so, v stran	Vod. lestvica: ravna vesa, veskanje (Hangeln) z zgornjim, spodnjim, zinešanim (Zvveigriff; prijemom
8	Kotna hoja (Winkelzug)	Koračna stoja naprej, nazaj, v stran. Koračne vrste. Postopna hoja (Nachstellgang)	Oder: Sklepna menjava
9	Protihoja (Gegcnzug)	Glavo obračati, vpogniti, pred se, nazaj	Palice: Palico v stran nagibati, (Stabneigen.) S palico suvati, kolebati, tiščati, levo desno i
10	Hoja semtertjo (Zikzak)	Koleno vzdigati in spuščati (Knieheben) Peti „ „ „ (Fersenheben) aj levo b) desno c) menjaje	Vrv: Skakanje na mestu a) naprej bJ stransko
11	Korakanje (Marsehieren) manjših vštričnih vrst	Pribja hoja (Sčhrittwechselgang	Igre: Na poskušnjo teči.
12	Četanje (Ziehen) večjih vštričnih vrst	Roki suvati (Armstossen) naprej, navzgor, sa-moroč, oberoč	Vrv: Prek mirno držann vrv skakati. Brez naleta iz nastopa v počep.
13	Tek po taktu (Taktlaufen)	Rameni gori in doli (Schulterheben, senken. Naprej nazaj. Krožiti z ramenoma.	Oder z drogovi: Plezanje po eni preklji.
14	Vrsteče v stran, naprej (predstop), nazaj (Neben- Vor-Hinterreihen)	V razkreči (Quergraische) klekati (kolena ujč-kati ali kolebati) Kniewippen	Palice: Palico valjati (Stabrollen) pred seboj, zadej. Križiti roki na palici
15	Vrstenje zborov ali postranskih vrst (Reihun-gen von Reihen)	Glavo vpogniti pred se, nazaj. Krožiti z glavo 1, '2, 3, 4. Trup obračati levo, desno	Lestva: Vesno gibanje a) v zgornjem, bj spodnjem prijemu, dvojnem
16	Roke na ramah. Ulica (Gasse). Odprti in zaprti krog (Ring). Protihoja	Krožiti ■/. rokama. Krožiti s stegnjeno roko (Miihle) kegelj. Roki vpogibati (Annbeugen) kolebati (Armscluvingen)	Gred: Hodenje nazaj, postran v postopnej, pribjej hoji naprej. Grede roki vzdigati, spuščati, vihteti
17	Četrtino zasuka ('/< Schwenkung) aj desno (levo) b) krog desnega (lev.) voditelja	Nogi izpomaljati (Beinspreizen). Zibalna hoja (Wiegegang)	Igre: Lov zunaj kroga. (Gosja pot)
18	Pol zasuka aj bj	Kolebanje s trupom (Rumpfwippen). Mah v raznih ročnih legali (Armhieb). Plavanje z rokama	Vrvica: Iz stoje enonog naprej skočiti z '/41 '/2 obrata, desno, levo
19	Popolni zasuk (Schwenkmiihle)	Vaje z rokama na eni nogi stoječ	Oder: Plezanje v sklepni menjavi na eni preklji
20	Odpiranje in sklepanje zborov	Z rokama suvati, naprej, navzdol, navzgor (1, 2, B, 4, 5, 6) v kreči	Palice: S palico krožiti nad glavo, Prestopiti palico naprej, nazaj
21	Četanje zborov	V koraških postavili trup pripogibati za se	Lestva: Vesno gibanje in z nogami stegno krožiti, kolebati, koleno vzdigati
22	Isto	Skakanje aj na obeh nogah b) v koraški postavi c) enonog	Igre.- Slepa miš
23	Zasuk zborov	Počep (Hocke) Skoki v nizki grbi (Tiefe Hockstellung) Opora v leži. Naprej. Liegestiitz	Gred: Grede trup obračati, roke suvati
' 24	Isto	Vaje z glavo, trupom, rokama, nogama v zvezi	Vrvica: Iz nastopa na vzad preskočiti. Skakati na visokost, daleč
Tretji oddelek je podlaga četrtemu, kmetijskemu, kateri našega ratarja poučuje, kako si naj zboljša svoje gmotno stanje. Tukaj gledamo g. sestavatelja v sredi slovenskih kmetov, bodi si v vrtu, na njivi, na travniku, pašniku, v sadovniku. v gozdu, vinogradu, v kleti, v hlevu, pri živini, pri bučelah, svilopi ejkah, na lovu, itd. povsod učečega in ka-zočega, kako ljudje opravljajo svoja raznovrstna dela, ako hočejo biti razumni kmetovalci. Da pa poučevanje slušateljev ne utrudi, zakroži jim ob posebno ugodnih prilikah kako veselo pesmico. Ne pozabi tudi omeniti poljedelčevih ljubih prijateljev izmej živalstva, kakor tudi grdih kradljivcev, opominjajoč jih, da prizanašajo prvim in ukončavajo drugim.
Ta oddelek je tako važen, da smelo trdimo, da se bode v tistej meri, v katerej bodo ti nauki prodirali mej ljudstvo, tudi naše tako zanemarjeno kmetijstvo začelo zboljševati. Zato naj bo sveta naloga vsakega učitelja, da te nauke širi tako med učečo se mladino, kakor tudi med odrašenimi. Le tem potom se bode namen knjige dosegel, le tem potom se bode našemu kmetijstvu vsaj nekoliko zopet na noge pomagalo.
Peti oddelek razpravlja razne obrte, kakoršni so v Slovencih naj bolj navadni, kar bode posebno ugajalo našim rokodelcem. Tukaj tudi najdeš sestavke o denarju, kupu, prodaji, ceni, zavarovalnicah in sodru-žjih; tudi se ti pove, kako ti je skrbeti za zdravje in dolgo življenje, kako ravnati z mrtvimi in kako si pri nekaterih boleznih lahko pomagaš z zdravili, koja si lahko doma pripraviš. Tukaj najdemo tudi — kar v II. in III. berilu močno pogrešamo — kratek dramatičen prizor.
V 6., zgodovinskem delu, se v preizvrstnem sestavku povdarja ime-nitnost zgodovine, potem pa se v slikah kaže, kako so rasli in padali kakor posamezniki, tako tudi cele države. Tudi se tukaj seznanimo z nekaterimi dogodjaji, ki so imeli velikanske posledke. Nadalje se nam opisujejo možje, ki so si za svojo domovino pridobili nevenljivih zaslug, bodi si da so jo branili z mečem v roki, ter za njo tudi kri prelili, bodi si, da so s svojim umom neprestano delovali v nje prid. Te slike bodo posebno dobrodejno upljivale na mladostna srca, da se navzamejo tiste domovinske ljubezni, katera je v naših preddedih delala čudeže.
Pisava je, kakor smo že rekli, povsod izborna; v berilir zastopani so najboljši slov. pisatelji in pesniki.. Le enega pogrešamo „v celem števili", našega ljubega — Preširna. Res, da jih je med njegovimi pes-mami le malo, ki bi se dale v šolskih berilih porabiti, pa četrto borilo namenjeno je že bolj odrašenej mladini, zato mislim, bi se bil lahko celi prekrasen uvod h „krstu pri Savici" med zgodovinske slike umestil.
Žal! da sta le dva vrza našega ljubljenca našla prostor v tej drugače tako izvrstnej knjigi.
Končno naj omenimo še nekatere malenkosti, ko je bode morebiti v drugem izdanju kazalo popraviti. Str. 10 beremo „sodnija" m. pravil-nejše besede „sodišče". Str. 50 je čitati „Josipov", „arsenal"; zakaj se tukaj piše „s" m. „z" nam res ni umevno. Ako pri tej pisavi ostanemo, ali bolje, ako jo upeljamo, tedaj bomo morali slov. abcedi še eno črko dodjati, ali pa črko „s" prirepiti s pravilom, da se bere včasi kot „s" včasi kot „z" kar se nam obojno čisto nepotrebno dozdeva. „Zvon" je sicer že napovedal vojsko tej razvadi, češ, da ne pišemo v „prosi" ampak v „prozi" pa vendar tudi ta list naznanja „zbrane spise Josipa Jurčiča". Ravno tako neumevno nam je, zakaj se zlasti mej štajerskimi Slovenci tako udomačeno ime Jožef, preminja v Josip; da bi bila zadnja oblika lepša od prve, je pač težko verjeti in še težje dokazati. Tudi ni prave doslednosti, ako se piše zdaj Josip, zdaj Jožef. Pri imenih mescev nam bolj dopada že celo udomačena latinska oblika „januar,
februar, maj, nego pa novejše januvar, februvar, majnik (str. 190); „ju-niea" (str. 193) je tiskovni pogrešek; str. 191 je pri „12—14°, 8—10° izpuščeni R (ali C?) Str. 199 se ne pove ali starih, ali meter (1700) centov. Str. 297 se izraza „Sloveni" in „Slovani" menjavata; kazalo bi le pri enem ostati. Beseda „cuka" str. 321, zdi se nam prav nepo-etična, zato bi jo kazalo z drugo zameniti, kar gotovo ni težavno.
Te napake, katere smo pregledajoč berilo zapazili, so res malenkostne, večja pa je napaka, ki jo zapaziš takoj na prvi strani, kjer pod cesarskim orlom čitaš, da je cena berilu 60 kr. Kar se nam za tretinko preveč zdi, kakor so sploh vse slovenske šolske knjige za tretinko predrage.
Dostavimo še, da nas je neka notranja otožnost obhajala, ko smo čitali tako izvrstno knjigo. Nehote se nam je urivala misel, kako močno se greši nad našo slov. mladino, katerej se na vse mogoče načine zabran-juje, da se ne more v svojem maternem jeziku toliko izobraževati, da bi zamogla s svojim umom vzdigovati predragocene v tej kujigi shranjene zaklade. Kakoršne so sedaj šolske razmere, posebno na Štajerskem, bode jih malo, ki bi znali celo knjigo pridom čitati.
F. P.
Ne v Ameriko! Povest Slovencem v pouk. To je naslov novi knjigi, katero je po resničnih dogodbah sestavil in spisal Jakob Alešovec v Ljubljani 1884. Na 231 straneh pripoveduje pisatelj v priprostej slovenščini življenje in trpljenje slovenskih izseljencev v Ameriki. Da si bi tudi želeli, naj bi se nekateri prizori v jasnejih barvah in bolj idealizovano naslikali bili, in ako tudi knjige nemoremo oprostiti nekaterih hib, smo vendar prepričani, da bodo popisi in predstave dogodkov vplivali v domoljubnem smislu na čitatelja izmed prostega ljudstva in mu za vselej željo vgasili, iti iskat sreče onkraj atlanskega morja. To se nam dozdeva tudi namen pisateljev in zategadelj priporočamo ta najnovejši in do sedaj tudi najboljši Alešovcev proizvod našemu občinstvu tembolj, ker mu je tudi zunajna oblika lična in okusna. — Knjiga se dobiva pri
pisatelju, kateri jo je sam založil, po 1 gld. iztis.
—-«>»-
Narodno blago.
XXVI.
Nekaj o kralju Atilu.
Četrt ure od kapelske cerkve blizu Radgone proti jugoizhodu je torišče, ki ga ljudstvo nazivlje gradišče. Kraj leži na majhni višini, je obdan z jarkom ter obrasten z mogočnim bukovjem. Okoličani pri-povedajo o tem kraju sledeče:
„Stal je tukaj v davnih časih grad krutega kralja hunskega, Atila. (Čudno je, da ga ljudje imenujejo: grof Atila ) Prvotno pa ni bil grad njegov, temveč je bil lastnina grofa Kocijaua, ali kakor nekateri pravijo, Ka-cijana, ki je gospodoval v tej okolici. Ko je Atila prilomastil v te kraje, se je grof, videč da se ni moč ubraniti silovitemu kralju, skril, in sicer skozi skrivna vratica v votlino, ki jo je imel nalašč zato v zidu svoje spalnice pripravljeno. Atila pride v grad, a ne najde grofa. Slutil pa je, da grof ni daleč, zato se umakne z gradu, čakaje v bližini ugodne prilike, kako bi grofa s zvijačo dobil v pest. Nekoč pozno v noči pri-
drvi nenadoma v grad. Grof je imel komaj toliko časa, da je skoŠil s pestelje ter bežal v svoje skrivišče. Atila prišedši v sobo, ugleda posteljo — razpravljeno; ko jo potipa, je še bila topla. Sedaj je bil za-vsema prepričan, da je grof nekje v bližini; preiskuje tedaj grad, in slednjič zasledi grofa v njegovem skrivišču. Ubije ga, ter se polasti gradu, v katerem je potem bival. Tukaj je tudi umrl. Pokopali so ga med Muroj in Dravoj v zlati, sreberni in železni krsti, a da nihče ne bi zvedel, kje da počiva hunski junak, poklali so vse pokopiče." Tako prosto ljudstvo. Od gradu ni nikakega sledu več, le v zemlji še se nahajajo nekake opeke in kamenje. Da je stal tukaj grad Atilov, poroča tudi Krempelj v svoji »Dogodivščini".
Nekateri vedo še tudi druge grozne reči o tem gradišču. Tako n. pr., da vsako noč pride^tjekaj nekdo zemljo grist, ker se vsako jutro poznajo veliki zobje v zemlji, čeravno jih je kedo prejšni dan zasipal. Nekdaj je tam blizu stanujoč kmet vstal rano pred solnčnim izhodom, ter je šel proti gradišču. Ni pa se bil umil. Tam vidi tri zelene »kranj-čeke"*), ki so na ponjavi**) peneze premešavali. Ko eden kmetiča zagleda, se zadere nad njim: „Pr...... pr......, zakaj se nisi z vodo
poškropil, bil bi lahko srečen postal."
Mejaš.***)
--<*----
Dopisi.
Iz Gomi Iskega pri Vranskem. Po daljšem prenehanju zborovalo je »Savinjsko učit. društvo" dne 1. majnika t. 1. na GomiUkem, ali udeležba je bila — mlačna. Gospod predsednik prav srčno pozdravi navzoče društvenike. ter jih prosi, da se blagovolijo današnjih posvetovanj marljivo udeležiti, ker le na ta način bo mogoče nekatere zadeve rešiti učiteljstvu in šoli ua korist. 1. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita ter brez ugovora odobri. 2. Predsednik objavi več došlih dopisov, izmed katerih naj bodo tu omenjeni sledeči: a) Dopis okr. šolskega nadzornika g. Lmpajne-ta. s k o j m vabi na naročbo svojega dela „Zgodovina Štajerskih Slovencev". Navzoči izjavijo, da so se večinoma že osebno naročili na to knjigo. b) Došlo je vabilo na naročbo Macun-ove ^Književne zgodovine" in društvo taiste eden iztis naroči, c) Učiteljsko društvo Voitt-berško vpraša, je-li naše društvo za to, da kaznovalna pravica zaradi nerednega šolskega obiskovanja preide v roke okrajnega šolskega sveta, in da se mora postavno določiti vsakemu otroku dolžnost, pridobiti si odpustno spričevalo. Šklene se, da je naše društvo glede prvega vprašanja enakih misli, glede drugega pa ne. d) Dopisa »Štajerske učiteljske zveze" zaradi sklepov pri lanskem občnem zboru v Mariboru ter glede letošnjega občnega zbora v Brueku vzameta se na znanje. 3. Pri točki „prostovoljna predavanja" oglasi se gospodičina B Hoditi, učiteljica iz Braslovč ter nam v gladkej in pravilnej slovenščini opisuje životopis »Jan. A. Kom en s k y" prav obširno, temeljito in zanimivo. Sploh sine naše društvo ponosno biti, da šteje med svoje ude tudi
*) „Kr.mjčekiu, pravijo Ijudjj na nunskem polji škratom iu zlodjem; zelene je imenujejo, ker so baje prikazujejo vedno zeleno oblečeni.
**) Ponjava = velika ljuha.
***) Prosimo večkrat kaj.	Vredn.
gdč*. Hochtl, ki je jako delavna in dela med svojimi koleginjami častno izjemo, da pridno goji slovenski jezik, kojega se ima pri poduku posluževati. Ko bi jo pač njene sotrudnice posnemale! Po končanem s splošnim odobravanjem sprejetim govoru zalivali se g. predsednik za veliki njen trud ter jej na današnjem vspehu čestita. Nam pa se primerno zdi izreči željo, da bi se to predavanje priobčilo v »Popotniku".*) Ker je letos deset let preteklo, kar se je ustanovilo »Savinjsko učiteljsko društvo", sklene se obhajati dne 19. junija t. 1. desetletnico s primernim sporedom, kateri naj se po odboru sestavi. Zborovanje se potem zaključi. Končavši te vrstice naj izrečem še željo, da bi se pri prihodnjem zborovanju, osobito pri obhajanju desetletnice zbrali gospodje udje v polnem številu, kar nikakor ni težavno, kajti najbolj oddaljeni ud ima komaj 2 uri hoda k zborovanju, za obstanek društva pa ni vso eno, če res živi ali pa le — životari. Toraj malo več dobre volje, gospoda!
Iz Dunaja. Dne 30. aprila je v tukajšnem avstrijskem društvu za gojenje zdravja gradški profesor g. dr. Kratter govoril „o razširjanju kretinizma na Štajerskem". Ker vtegne ta predmet tudi marsikaterega »Pop." bralcev zanimivati, podain Vam tukaj glavne poteze dotične razprave v dobrovoljno porabo. »Kakor povsod na svetu, se kretinizem tudi na Štajerskem o večji meri skupaj le ob posameznih pogorskih panogah zasleduje. Posledke svoje preiskave je gosp. dr. Kratter svojim poslušalcem predložil v dveh zemljokazih, od kojih prvi štajerske geolegirne razmere, drugi pa razširjanje kretinizma v tej deželi predstavlja. V avstrijskej državi pride po čes na vsakih 100.000 sta-novnikov bebcev: v Koroškej 343, v Salcburškem 309, na Štajerskem 240, v Gornjo-Avstrijskej 155, na Tirolskem 112, v Avstriji pod Anižo 79, na Kranjskem 51, v Goriškej 46, v Predarlskem 34 in v Istriji 36. Največa gnjezda se nahajajo po dolinah; po apnenskih tleh se ta bolezen redkokje zasleduje."
V pogovoru o tem prašanju omeni dvorni svetovalec gospod dr. Billroth, da se podedovanje kretinizma v osamelih srenjah pogorskih dolin dostikrat po »rodnih ženitvah" pospešuje; jasno je, da se pri potomcih takih družin ta bolezen še v večji meri opazuje.	Y.
--
KratkoČasnica.
R a z m i š 1 j e n učenec.
Učitelj, ki je krščanski nauk prednašal, vidi, da se eden učencev z neko podobico igra. Odreže prednašanje in jame izpraševati.
Učitelj; »Dogoklunšček!" »Kaj je Judež s srebrniki počel, ki jih je od vikših judovskega ljudstva prejel?" — Učenec: »Nazaj jih je nesel".
Učitelj: »Kaj pa je rekel, ko je srebrnike nazaj dajal?" — Učenec: »Rekel je, da ga greva".
Učitelj: »Kaj so vikši in starišini ljudstva na to odgovorili?" — Učenec molči. —
Učitelj: „Kaj bojo gospod nadzornik rekli, kedar pridejo?! Gotovo bodo mislili, da se med letom niste nič učili." Učenec poobesi glavo, — potem pa naglo reče: »Kaj je nam mar, ti glej."
T. Dernjač.
-—-«J3*-
*) Radi sprejmemo. Pa tudi gosp. poročevalca prosimo, da se s svojim spretnim peresom večkrat oglasi v »Popotniku'1.	Vredn,
Novice in razne stvari.
— (Visoko c. kr. ministerstvo) za uk in pogočastje je dovolilo na prošnjo društva »Sloga" slovenskemu otroškemu vrtu v Gorici za tekoče leto 200 gld. in nekaj podob proti temu, da bodo smele slovenske kandidatinje tukajšnjega c. kr. učiteljskega izobraževališča obiskavati imenovani otroški vrt.	»Soča."
[Izlet], katerega je priredilo učiteljsko društvo ptujsko 1. dan t. m. v Vurberg, se je izvrstno ponesel. Vdeležilo se ga je okoli 30 učiteljev iz ptujskega, št. lenartskega in mariborskega okraja in množica najodličnejših gostov iz Ptuja. Obširno poročilo prihodnjič, za danes le toliko, da se je dobra volja gostov vjemala popolnoma s prijetnim vremenom krasnega pomladanskega dneva in da smo se čutili domače. — Takega razvedrila bi učiteljem večkrat privoščili!
(Predavanja v 20 jezicih) pričela so se v 26. dan marca v »Assoeiation International des Professeurs" v Parizu Rue Royale 7. Vsak predavatelj opisuje v svojem maternem jeziku vse slovstveno gibanje v svojej domovini v 1882. in 1883. 1. O francoski prozi govori Jules Lermina, o francoski poeziji Fran^is Coppe, o angleškem slovstvu znani pl. Blowitz, o nemškem dr. Ed. Lovventhal, o severno ameriškem dr. Steplian H. Tyng, o ruskem Boris Civilev, o poljskem Vaclav Gasztovt, o grškem Kassiotis, o italijanskem Ferraris, o rumunskem Djuvara, o švedskem Avgust Strindberg, o danskem dr. Schandorpp itd.
(Skušnje za učiteljsko sposobnost) je delalo v Ljubljani v zadnjem terminu 15 učiteljev in 17 učiteljic. 1 učitelj je delal izpit za meščanske, vsi drngi za ljudske šole, jedna učiteljica za francozki jezik, druge za ljudske šole. Dva učitelja sta mej preskušnjo odstopila. Od ostalih dobili so spričevalo II. vrste 4 učitelji in 7 učiteljic, spričevalo III. vrste dobilo je 9 učiteljev in 7 učiteljic, in spričalo IV. vrste 2 učiteljici. Trije so dobili sposobnost le za nemške, j eden le za slovenske ljudske šole, vsi drugi pa za slovenske in nemške ljudske šole.
(Prebivalstvo na Hrvatskem in v Slavoniji.) Po poročilih statističnega urada hrvatske deželne vlade o ljudskem steviljenju leta 1880 biva na Hrvatskem in v Slavoniji s Krajino 1,712.355 ali 90-48% Hrvatov in Srbov, 83.139 (4 40% Nemcev, 41.417 (119% Ma-gjarjev, 20.103 (P06%) Slovencev, 14.584 (0'77%,) Cehov, 9078 (O49'70) Slovakov, 2817 (0-15%) Rusinov, 2404 (0.12%) Lahov, Poljakov 485 (0 03%), Rusov 6 (0 00%), Bolgarov G6 (01)1%), Rumunov 2044 (0 10%), Ciganov 3482 (0*18%), govorečih druge jezike pa 512 (003%). Po statističnih datih z leta 1851 in 1869 bilo je v vsej Hrvatskej: 1,782.094 (96 01%) Hrvatov ali Srbov, 40.889 (2.20%) Nemcev, 15.000 (08w%) Magjarjev, 2000 (0 10%) Lahov, 6800 (0 36°/,,) severnih Slovenov; 3000 (0-16%) Slovencev. Število Hrvatov se je tedaj na 90% pomanjšalo, število prebivalcev vseh drugih narodnostij se je pa več kakor podvojilo. Od 1,892.499 prebivalcev govori jih 130'146 kak drug nehrvatsk ali ne-srbsk jezik. Od teh jih je dve tretjini Nemcev in Magjarov ; jedna tretjina ostane na druge narodnosti, in mej temi je največ Cehov in Slovencev.
(O najnovejših potresih) Da se lansko leto odlikuje po potresih, spričuje pogubonosni potres na otoku Ischia, ki je pokončal 2443 ljudi, dalje velikansk potres na Javi in Sumatri, kteri je vničil 4 mesta z mnogimi naselbinami z več nego 40.000 ljudmi. O tem svedoči tudi vsak dan se ponavljajoči podzemeljski nepokoj, ki se čuti danes tu, jutri tam v veči ali manjši meri. Po »Slovencu" podamo našim bralcem pregled potresov, ki so vznemirjali lansko leto uboge zemljane. Čutili so potres 31. januvarija v Trutnavu na Češkem, 17 marca v Harlemu na
Nizozemskem; 19. junija je bil po potresu opuštošen otok Ometepec (Ni-karagua), 19. junija se je zemlja tresla v Algieru, 27. junija na otoku Korfu, 28. junija v Darmstadtu in 6. julija v Carigradu. Posebno močen je bil 25. julija potres v Catanazaro v Kalibriji, 28. julija na Iscbiji, 29. julija zopet na Ischiji, 31. julija v Oportu na Portugalskem, 3l. julija v Gribrog v Kalivorniji, l. avgusta se je otok Ischija trikrat zapored potresel in tudi na to se je potres še ponavljal. 3. avgusta zopet potres na Ischiji, 4. avgusta silen potres v Pireji pri Atenah, 7. avg. v Akvileji, 8. na Ischiji, pa le slabo, 10. avg. v Niortu, 14. avg. v Sarajevu, 14. avg. potres v pogorji, pokrajine Lyonnais, 16. avg. v Potresinu in Taraspu, J 7. v Valisu na Spanjskem, 26. na Javi, .28. v Zagrebu, 31. v Meksiki, 2. sept. v Fraskato pri Rimu, 4. v Torijo, Barano in Serrafontaine na Napolitanskem, 7. sept. v Sancey (departement Doubs), 10. sept. še enkrat na Ischiji.
Javno zahvalo
izreka ptujsko učiteljsko društvo c. k. vadniškemu učitelju gospodu Ko-privniku, kateri je, še komaj od bolezni okrevajoč, se vendar blagodušno potrudil 1. maja v Vurberg, ter pri zborovanju kot izurjen strokovnjak teoretično in praktično pokazal, kako se naj gluhonemi otroci3^>oučujejo.
France Žiher, predsednik.
I I Jan. hm-mi tiskarni I
| v Mariboru	i
| je ravnokar izišla knjižica z naslovom:	j
| „Sveti Alojzij"	j
f mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesoni ali	f
t šestnedeljska nobožnost l njegovi čisti,	*
T	Spisal France Ser. Bezjak,
f kn. škof. duhovni svetovalec in župnik pri sv. Mar .u, li že Ptuja.	f
j Velja v platno vezana z barvano obrezo 35 kr. v pol usnji z T t barvano obrezo 45 kr. v usnji z zlato obrezo 60 kr.
t Po poŠti .> Mir. rev g Mttlor jih iS sMsujttij,	f
;t; tltibi Hi. *•« natneceMt.	j
| JUC Najložje se pošilja knjižica z križnim ovitkom in se pri-	j
i poroča denar s poštnino vred po poštni nakaznici doposlati,	j
Mične bukvice obsegajo na 124 straneh, mladini pripravne	t
i molitve, ki se v čast sv. Alojzija ali šestnedeljski pobožnosti	i [ k njegovi časti spisane. Komur je tedaj mar dobrih in pri-f pravnih molitev k sv. Alojziju, naj si omislito knjižico.
Izdajatelj in vrednik M. Nerat.
Tiskar in založnik Ivan Leon v Maribora.