41. številka. Ljubljana, v petek 20. febrnvarja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje [in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem Da dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroetopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga &t. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Ricmanje. Imerpelacija poslanca Plantana in tova-variSev na gosp. ministrskega predsednika r. pl. Korberja kot voditelja ministrstva . ranjih zadev in na gosp. naučnega ministra glede postopanja c. kr. okrajnega glararstva v Kopru in c. kr. namestnifttva v Trstu v zadevi prestopa okraja Ricmanje rri Trstu iz rimsko - katoliške cerkve v grško - katoliško cerkev. Podpisani interpaiant je že poleti 1901. izročil nj. prezvišenosti gospodu naučnemu ministra na prošnjo kraja Ricmanje pri Trstu ob širno spomenico v omenjeni verski zadevi ter prosil za hitro ureditev te že leta pereče in nujne zadeve, kakor tudi za ustanovitev grško-ka-toliške župnije v Ricmanjih in za ureditev premoženskih razmer, oziroma za izročitev dosedanjega cerkvenega in nadarbinskega premoŽenja v Ricmanjih in Logu novi župniji v Ricmanjih itd. Ta prošnja je bila žal, brezvspešna. Prebivalci v Ricmanjih in Logu so že od leta 1900. zahtevali obnovitev svoje samostojne župnije t Ricmanjih, v kar so bili popolnoma opravičeni, kajti že cesar Jožef II. je z ukazom ddo. 3. marca 1787. ustanovil v Ricmanjih neodvisno ca-peliania localis z dostavkom, da naj ima duhovnik tam pravico krsta, pogreba in sploh vse pravice župnika. V teku časa so skušali župniki v Dolini, katerim je bila poprej podrejena cerkev v Ricmanjih, vedno bolj in bolj kratiti pravice duhovnika v Ricmanjih glede nadarbinskega premoženja, oziroma so hoteli to premoženje nase pritegniti ter spraviti duhovnika pod svojo oblast. Prebivalci Ricmanj so se vsled neprestanih krivic in oblastnosti dolinskih župnikov opetovano britko pritoževali pri Škofijskem ordinarijatu v Trstu, tako da se je končno z odlokom škofijskega ordinarijata v Trstu z dne 23. aprila 1826. župniku v Dolini izrecno zaukazalo, da mora pravico samostojne župnije v Ricmanjih spoštovati in varovati. Toda vkljub temu so se župniki v Dolini malo brigali za ordinari- jatski ukaz v Trstu, tako da so morali Ricmanjci neprestano protestirati zoper nasilno in nezakonito vmešanje dolinskih župnikov v ric manjske zadeve. Glej protest občine Ricmanje z dne 13. aprila 1866 povodom izpraz-nenja lokalije Ricmanje. Župniki v Dolini so si izsilili iz Ricmanjcev protipostavne prispevke za zdrževanje dveh duhovnikov v Dolini, doČim je vendar občina Ricmanje imela svojega lastnega samostojnega duhovnika ter ga je bila sama dolžna zdrževati. Ko je v Dolini župnik Vari dne 31. oktobra 1899. umrl, ko je uprava cerkvenega premoženja v Ricmanjih vsled dolinskega župnika zgubila okoli 8000 K premoženja na obrestih, ki Se do danes niso poravnane, bili so Ricmanjci, oziroma tudi drugi k dolinski kaplaniji pripadajoči, oziroma njih zastopniki primorani vložiti temeljito sestavljeno prošjo pri Škofijskem ordinarijatu v Trstu, kakor tudi pri c. kr. namestništvu v Trstu zaradi izločitve župnije Ricmanje iz dolinske župnije in zaradi ustanovitve samostojne župnije. S tem se je zaprosilo državno posredovanje, in dolžnost c. kr. na-mestništva v Trstu je bila, ugoditi dobro utemeljeni prošnji občine Ricmanje. Istočasno so vasi Ricmanje, Boršt in Boljunec odpovedale nadaljno plačevanje in službo, to je cerkvene funkcije duhovnikom v Dolini, ker niso bili volje, razun lastnega samostojnega duhovnika na prav nepotreben način še skrbeti in prispevati za vzdrževanje dveh duhovnov v Dolini. Pozneje so se izročile tako škofijskemu ordinarijatu, kakor tudi c. kr. namestništvu v Trstu opetne ur gence za čim hitrejo rešitev oziroma ureditev cerkvene administracije. Toda vsi poskusi prebivalcev v Ricmanjih, da bi dosegli zakonito ureditev te stvari, so ostali brez vspešni. Po dolgem zavlačevanju je končno zagledala nota škofijskega ordinarijata v Trstu z dne 2 maja 1900 štev. 56 pr. beli dan, s katero noto je škof izjavil, kakor brž bo visoka vlada sporazumno z ljudstvom uredila administrativno vprašanje, bo on, škof, tudi izvršil kanonično izločitev, tako, da bo prišlo vse v red. Misliti bi bilo, da bo vlada v tej nujni zadevi najhitreje ugodila želji ordinarijata ter na ta način pripomogla, da se naglo naredi red. Temu pa ni tako, temuč bas politične oblasti I. in II. instance so storile vse, kar je bilo mogoče, da bi se zadeva zavlekla ad calendas graecas in da se potrpljenje prebivalstva do skrajnosti zlorabi. Tudi je c. kr. namestništvo v Trstu ja z odredbo z dne 5. jul. 1900, št. 13079, razsodilo, da se posamezne kaplanije morejo v samostojne župnije spremeniti pod pogojem, da prevzamejo prebivalci teh kaplanij sami plačevanje novega župnika v svojo obveznost in da kaplani to, kar so dotlej dobivali iz verskega zaklada, tudi v bodoče obdrže in da morajo nadalje prebivalci tudi še prevzeti plačevanje duhovnov v Dolini! Jasno je, da ta razsodba c. kr namestništva ne odgovarja niti zakonu niti pravičnosti sploh, ker se ne sme nobeni vasi prisoditi, da bo skrbela za duhovne tuje župnije, od katerih ne potrebuje in ne vzame nobenih poslov in cerkvenih funkcij, poleg svojega domačega župnika. Tozadevna protipostavna prizadevanja in dokazovanja okrajnega glavarja iz Kopra, ki je nalašč zaradi tega prišel k seji občinskega sveta dne 19 julija 1900 v Dolino, so seveda ostala brezvspešna, in njegovi nasveti so se z vso odločnostjo zavrnili, ker so prebivalci uvideli, da posreduje vlada le v interesu dolin kih župnikov, ne pa v interesu Ricmanjcev in v ta namen, da se naravi zopet mir ter da hoče Ric-nanjce le prisiliti k nadaljemu proti postavnemu zdrževanju duhovnov v Dolini. Ricmanjci 80 prišli do prepričanja, da ne morejo najti svojih pravic niti pri cerkvenih niti pri poli- tičnih oblastih, in da se ne bodo mogli nikdar in nikoli odkrižati nadvlade dolinskih župnikov vkljub od cesarja Jožefa II. pismeno zajamčenih pravic. To je bil povod, da se je začelo v Ricmanjih premišljevati in pretre-sovati vprašanje o veroizpovedanju, in da so prišli po mirnem prevdarku vseh razmer do prepričanja, da se v rimsko katoliški cerkvi absolutno nikakor ne more več najti dušnega miru. Trmoglavost in gospodstvaželj nost dolinskih župnikov je privedla tako daleč, da potrpežljivemu kmečkemu prebivalstvu v Ricmanjih ni preostalo druzega, kakor da se odloči za spremembo veroizpovedanja, oziroma obreda, in tako se je zgodilo, da so Ricmanjci, dne 4 avgusta 1900 pismeno naznanili škofijskemu ordinarijatu v Trstu in tudi c. kr. namestništvu v Trstu, da izstopijo iz rimsko-katoliške cerkve ter vstopijo v grško-katoliško cerkev. Od tega trenotka pa se je začela zopet nova trnjeva zgodovina za Ricmanjce. C. kr. ministrstvo za bogočastje je sicer z naredbo z dne 3. septembra 1900, št. 24606, v principu odobrilo ustanovitev samostojnih dušobrižnih postaj v Ricmanjih, Klancu, Pod gorju, vendar si pridržalo nadaljne odloke glede sestavljenja ustanovnega pisma župnije in glede odredb z ozirom na dohodke dolinskega žup nika in aktiviranja novih dužobriž-nih postaj. Ta ministrska naredba pa je ostala do danes neizvršena. Od tedaj so se začeli tudi jurisdiktični prepiri v Ricmanjih. Dasi je bil novi župnik v Dolini vsled škofovega dekreta z dne 2. maja 1900, št. 56 pr., umeščen le pogojno za celi nekdanji župni okoliš v Dolini, ker se je že tačas pričakovala formalna izločitev kaplanije v Ricmanjih, ni hotel tega škof pozneje več priznati ter je izjavil, da je bil dolinski župnik absolutno in štaliran, kar pa je v očitnem pro-tivju s konkurznim razpisom in pismom o umeščenju. Tržaški škof je skušal dne 30. septembra in 4 novembra 1900 Ricmanjce pregovoriti, da se vrnejo v katoliško cerkev ter jirn celo obljubil povrniti vse stroške, ako dovolijo, da se zopet napravi status quo. Ta škofov predlog pa se je odločno zavrnil, ker je sklep Ricmanjcev bil trden in mirno prevdarjen. Ricmanjce je vsled tega z dekretom z dne 16. novembra 1900, št. 1215, obvestil škof Julij Droho-beczky v Križevacu, da se je občina Ricmanje definitivno sprejela v grško-katoliško cerkev, o čemer je bil obveščen tudi tržaški škof in ondotno c. kr. namestništvo. Da, tudi c. kr. ministrstvo za bogočastje se je o tem uradno obvestilo. (Konec p rili.) Državni zbor. Seja dne 19. februvarja. Pred sejo je bilo podanih več interpelacij; med drugimi so inter-pelirali poslanci nemške ljudske stranke Prade, Kindermann in N o w a k glede delitve deželne uprave na Češkem po narodnih mejah, kakor: ustanovitev samostojnega poštnega in brzojavnega, potem železniškega ravnateljstva za nemški del Češke, oziroma glede ustanovitve nemške škofije in semenišča v Hebu. — Poslanec Schucker je inter-peliral zaradi asanacije sv. vaclav-ske posojilnice v Pragi ter vprašal, ali je resnična vest, da namerava vlada dati v ta namen 2 milijona K posojila samo po 2# t. — Poslanec Schonerer je interpeliral zaradi češkega ministra Režeka ter predlagal, naj se ta penzijonira ter ne imenujo noben češki minister več. — Posl. Derschatta, Dober-n i g in tovariši so interpelirali zaradi ministrskega pospeševanja klerikalne moči na Koroškem. Celovški škof Kahn je hotel imeti svojo knjigarno pri društvu sv. Jožefa. Dasi sta se izrekla proti temu celovški magistrat in trgovska in obrtna zbornica, je vendar ministrstvo notranjih zadev podelilo škofu koncesijo. S tem se bo škodovalo obrtnikom te Najboljša kapljica. Humoreska. Spisal Juraj L u bič. (Konec.) Še v istem trenotku se je predlagani izlet enoglasno sklenil ter se je določil tudi dan v to. Gospod Pi-pec je kar skakal samega veselja, da 8e bo zopet enkrat mogel prav imenitno izkazati. Dan pred določenim izletom piše gospod Pipec svojemu viniČarju, naj za drugi dan vse potrebno pripravi, kakor je navada ob takih prilikah. Poslal mu je obenem dva pitana purana — eden je zadostoval komaj Pipcu samemu — več domačih klobas lastnega pridelka, sira, boljšega kruha, konserv, Čaja, kave, sladkorja, Klauerjevega likerja, Cvekovega bri-njevca itd, da bi ga le-to na vozu ne težilo, posebno pa, da bi bilo ob prihodu veseljakov že vse pripravljeno. Nestrpno ja pričakoval drugega dne. Bilo je lepo jutro kmalo po novem letu, ko so se tri starošegne kočije, v katerih so sedeli gospodje s svojimi damami, na Čelu gospod Pipec s soprogo, tresle po kamniti okrajni cesti proti vinski gorici Knežja reber pri Vrhu. Mrzlo je bilo sicer precej, vendar snega ni bilo. Dospevši na Vrh pelje gospod Pipec svoje spremljevalce v svojo zidanico, ki je od daleč blestela od južnega pobočja vinske gorice. Pot je bila strma, težavna, vendar je gospod Pipec svoje goste tolažil s tem, da bodo kmalo odškodovani za vse težave in bridkosti nerodnega pota. Hvalil jim je opetovano krasni razgled od njegove zidanice in seveda nad vse dobro kapljico, katera bi smelo služila vsakemu vinogradniku v ponos. Na tihem pa si je slikal prijetno iznenađenje družbe, ko bo dobila v n j ego vi zidanici delikates, kakor se navadno dobe le v mestih. Prišli so do zidanice. Gospodu Pipcu se čudno zdi, zakaj je zaklenjena, ko je bil vendar viničarju pisal, da ima gospodo pričakovati v dobro razgreti sobi. Nemir se ga po- loteva — jeza. On kliče, išče, skače kakor besen okolu zidanice, vendar je vse tiho, zidanica pa stoji, kakor da bi se mu hotela rogati. Pustivši svoje goste na mrazu, hiti onkraj gorice nizdol v viničarjevo bajto. »Kje je ključ od zidanice?« rohni Pipec že pred durmi. »Kje je Blažon, moj viničar? Tristo preklicanih zelencev!« Slaboten glas se zasliši iz veže. »Jezus, kaj so oni, naš gospod, za pet ran božjih, sem mislila, da so roparji — kaj pa se je zgodilo?« »Še vprašate! Li nisem Vašemu možu, mojemu viniČarju naročil, naj me pričakuje v zidanici! Najimenitnejšo gospodo iz mesta imam tu gori, da jo pogostim, ji dam piti neprecenljive kapljice; čaka me na mrazu — hitro, hitro, Blažon, ključ!« »Moj Bog, moj Bog, meni se vrti v glavi!« tarna babura. »Meni o vsem tem ni nič znano — mož mi ni nič povedal, rekel je, da gre v goro, pa je že zarana odišel —.« »Kaj niste nič pripravili — v kuhinji nič ne čvrči — niti ognja nimate — da, kaj pa je to ? Lačni smo.« »Nič, nič«, mu seže prestrašena mamica v besedo »Nič mi ni mož povedal!« »Kje pa sta purana, kje vse drugo, kar sem semkaj poslal?« rentači Pipec. »Prav nič ne vem«, opravičuje se pol blazna viničarka. »Gotovo je kaka pomota, gospod — —« »To ni mogoče!« zagrmi Pipec peneč se od jeze. »V luknjo z Vami! Hitro ključ od zidanice pa z menoj!« Kmalo dospeta oba do gospode, katera je pred zidanico čakala na pol zmrznjena in apatična. Gospod Pipec odpre zidanico in vstopi v klet. Viničarka za njim. Pipec postoji, kakor bi treščilo vanj. Nobenega soda ni v zidanici. »Kje je moje vino — tisto dobro vino, ki sem ga imel tukajle v voglu v polovnjaku — kje je polovnjak ?« hrešči Pipec ter nadaljuje bolj sam zase: »Aha, tamle za legnarji vidim steklenice. Gotovo je Blažon vino že pretočil v iste — brez moje vednosti, sod pa kam spravil — Bog se smili —« Seže po steklenicah. Prva prazna, druga, tretja tudi — v nobeni nič. — Pipec pogleda ženico tako grozno, da bi bila leta kmalo strepetala. »Ne vem, ne verna, se joka uboga reva. »Mož mi ni nič povedal« »Poberi se!« zatuli Pipec nad babo. »Proč od tukaj!« Zaloputne vrata, da se je cela zidanica zamajala, zaklene in pove v obupnem tonu neprijetno iznenađeni lačni mestni gospodi, kaj se mu je pripetilo. Vkljub kritičnemu položaju so komaj smeh tiščali. Pravijo, da je »nič« dobro za oči. Za prazen želodec pa ni. Ker ni bilo v bližini nobenega krepčila dobiti, ni gospodi drugo preostajalo, nego peljati se naprej do eno uro oddaljene večje vasi Gomila, kjer se je v edini krčmi sem pa tam že kaj dobilo. Hočeš, nočeš — šli so, dobili so pa le neusmiljeno kislega cvička, ob katerem se jim je kremžil obraz, kakor v smrtnih težavah, vrhu tega pa je vino še dišalo po sodu. Jesti niso dobili nič. V zadregi pusti gospod Pipec zaklati in speči par kokoši, katere je on sam s svojo medvedjo šapo na dvorišču pograbil, katere je pa nevešča kuharica potem, stroke, obenem pa se napravilo torišče za politično in socialno agitacijo po celem Koroškem. — Posl. M a 1 i k je interpeliral zaradi službenega razmerja pisarjev in nižjih uradnikov pri južni železnici. Potem je preišla zbornica na dnevni red: nadaljevanje debate o brambni predlogi. Bili sta dve seji, podnevna in ponočna ter se je predloga dognala v drugem in tretjem branju. Podnevna debata je bila ena najdolgočasnejših, ker so se vsi dobri govorniki hranili za vsakojako potrebo nujnih predlog. Posl. Eldersch je ostro kri-tikoval trpinčenje vojakov posebno pri 10. voju. Pripovedoval je o poljskem zidu Liebhardu, ki se je javil pri kontrolnem shodu z »jestema ter bil za to obsojen v tritedenski zapor. Žid tega gotovo ni storil iz političnih ali narodnih ozirov. Med tem časom mu je umrla žena, in general Galgoczv mu ni dovolil, obiskati žene na smrtni postelji niti se udeležiti pogreba. Posl. Pernerstorfer: Galgoczv je krvni pes! Naj reče bram-bovski minister, ako ni Galgooz^ nesramni lump, ki še vedno vlada! Podpredsednik K a i s e r : »Prosim, da se govornika ne moti!« — Posl. Eldersch: »Jaz sem s tem pre kinjenjem zadovoljen!« — Poslanec Pernerstorfer: »človeška zver, nesramni človek prve vrste, podli lump je ta Galgoczv!« — Predsednik ga je ukoril. — Posl. Eldersch: Izjavljam, da je Galgoczv najpodlejši človeški krvnik v Avstriji!« Predsednik je tudi Elderscha ukoril. — Posl. Pernersdrfer: »Tak človek opravlja visoko vojaško dostojanstvo! Človek, kateremu ne more noben poštenjak dati roke!« — Posl. Daszvnski: »Sramota je za vojaštvo!« Posl. baron M o r s e y je poudarjal potrebo enotnosti v armadi. Posl. S t e i n e r je govoril za dveletno službovanje ter kritikova! postopanje v vojaških kaznilnicah in bolnišnicah. Posl. B i a n k i n i je govoril za gospodarske in politične pravice Hrvatov. Brambovski minister \Y e 1 -s e r s h e i m b je v svojem dolgem govoru obečal vsestranske ozire. Orožne vaje v 12. službenem letu se že sedaj opuste, pri zalaganju vojaštva se bo oziralo na domače proizvajalce, pri predčasnih odpustih se bo oziralo na kmetijstvo, zakon o vojaških taksah se bo tako revidiral, da se bodo nižje kategorije razbremenile, za to pa se višje kategorije obremenile; vojaški kazenski pravdni red bo temeljil na javnosti, u=»tnosti in zagovorništvu itd. Ko je še govoril posl. F r e s i , se je debata zaključila ter sta se izvolila glavna govornika poslanec R o 11 e r pro in poslanec M a 1 i k contra Potem je dobil besedo posl. Schuhmeier v imenu manjšine, ki je o polnoči še govoril. Bosna, Hercegovina in Dalmacija. Zadnje dni so prinesli hrvaški listi vest, da se namerava imenovati neki avstrijski vojvoda za skupnega vojnega poveljnika za Bosno in Her cegovino ter ob enem za Dalmacijo in kateri bo deloma prebival v Sarajevu in deloma v Dubrovniku. Ta vest se dosedaj ni zanikala. Sicer pa tudi taka namera ni nova. Že pokoj • nega dalmatinskega poslanca dr. Bu lata je bila dunajska vlada namenila za skupnega civilnega poveljnika za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, in le v Budimpešti so to imenovanje preprečili, menda ravno za to, ker je baš ta poslanec neprestano deloval za zedinjenje Bosne in Hercegovine z Dalmacijo. Na Dunaju pač uvidevajo, da Dalmacija ni varna, niti ni zanjo prave bodočnosti brez Bosne in Hercegovine. Pa tudi za Bosno in Hercegovino je le tedaj pričakovati gospodarskega razvoja, ako so tema dvema deželama odprte dalmatinske luke. Toda proti taki zdru žitvi so tako Madjari kakor Hrvatje. Madjari, ker računajo le s pridobitvijo Dalmacije na morsko trgovino, Hrvatje, ki zahtevajo po svojem državnem pravu zedinjenje Bosne« Hercegovine in Dalmacije s Hrvaško. Ako pa bi se Bosna in Hercegovina združila z Dalmacijo, stvarila bi se nova državna celota, ki bi postala neprestano preporno jabolko med Dunajem in Budimpešto. Napravil pa bi se tudi nekak umeten dualizem med Hrvati .samimi, kar bi podrlo Hrvatom vse nade, da sploh kdaj dosežejo svoj program na temelju hrvaškega državnega prava. Zato se pripravljajo v hrvaških političnih krogih pravočasno, da preprečijo vsak poskus, ki bi jim mešal politične načrte. Politične vesti. — Odsek za spremembo poslov nika je sklenil, dognati najprej točke glede olajšanja poslovne obravnave ter glede odprave tozadevnih zlorab. Poročevalec je posl. Grabmavr. — Češki izvršilni odsek ima v tGrek sejo, da se dožene definitivna taktika glede nagodbe in budgeta. Mladočeški klub ima v ta namen sejo danes teden. Napram načelnikom nemških strank je izjavil ministrski predsednik, da ne misli dovoliti Čehom nikakih koncesij na stroške Nemcev. — Bavarski državni minister baron Craiisheim je odstopil. Splošno začudenje je obudilo, da se n.u ni pri tej priliki izrekla nikaka z -vala. \d njegovo mesto je imenovan naučni minister baron Podewils. — V nemškem državnem :boru se je sklenil med centru mom, nacionalnimi liberalci in konzervativci tajni dogovor, da se razdele mandati tako, da bodo pri predstoječih volitvah kolikor mogoče odstranjeni socialni demokratje in svobodomiselna zveza. Splošno mnenje je, da je to cesarjeva akcija. — Zmešnjave na Balkanu. Vse velesile so odgovorile na reformne načrte Avstro-Ogrske in Rusije odo-bruje ter obljubile svojo pomoč. Sultan se je zahvalil bolgarskemu knezu in bolgarski vladi za odločno postopanje zoper macedonske agitacije. Sobranje je izreklo vladi zaupanje. — Šolskim sestram v Saint Maine, ki so vkljub prepovedi zopet odprle šolo, je prinesel vladni komisar pismen ukaz, v osmih dneh šolo zapustiti. Nune so dale zvoniti na pomoč in na stotine kmetov se je zbralo pred šolo, ki pa so se vendar zbali orožnikov. — Boj v Maroku. Sedemdeset kilometrov od Feza je vojni minister pobil močno vojsko vstašev. — Holandska vlada namerava drugi zbornici predložiti zakonski načrt glede kaznovanja štrajkujočih v javnih službah. Vojaštvo je kon-signirano in častnikom so se dopusti odrekli. — Pri volitvah v parlament v Rio de Janeiro jo bilo več ranjenih in mrtvih. Dopisi. S Slapa pri Vipavi. V pretočenem letu smo Slapenci dobili novega dušnega pastirja, ki je znal v začetku prav zvito prikrivati svojo „piko" na liberalce. Ko se je malo privadil, tedaj — pa je neko nedeljo izbruhal ogenj in žveplo na liberalne časopise in njih podpiratelje. Vsled tega je prejel neko pismo, v katerem se ga je svarilo, naj bo bolj krotak. Pa kaj je naredil ta naš „nunčk?~ Vzel je ono pismo ter ga preeital na prižnici, pri tem je vzdihoval in pretakal krokodilove solze kakor bi se mu Bog ve kakšna krivica zgodila, in povedal je, da nas namerava zapustiti. Vsled tega so njegovi pobožni klerikalci napisali zaupnico katero je podpisalo precej najbolj odločnih liberalcev, in ..nuuček-se je smehljal, in rekel, da ostane. To se vidi kakšno ljubezen ima do svojih vernih oveic, ko je že radi malenkostnih besed hotel nas vse zapustiti. Kaj bi šele bilo, ko bi bil bičan, kakor Kristus. Res lep Kristusov namestnik; niti najmanjšega zla ne more prestati za sv. vero, temveč se takoj pritožuje in joka. Isto nedeljo, ko je čital ono pismo, je pa predrzno lagal, da ni vedel, da so liberalci na Slapu. Radi bi vedeli kakšne ljudi misli pod tem imenom. Po naših mislih so to ljudje, ki čitaj<> ..Slov. Narod" in druge narodno-napredne časopise, da pa so taki ljudje na Mapu, to je gosp. Marčič prav dobio vedel, mogoče še preduo je došei na Slap, a vkljub temu si drzne na prižnici reči, da ne, iu stem kar naravnost lagati svojim vernim. Ali laž ni greh ? Pri zadnjih občinskih volitvah je zmagala narodno-napredna stranka ; županom je bil izvoljen g. Malik, proti kateremu so razvili klerikalci strastno agitacijo. Človek se mora čuditi, če pomisli, da so pred tremi leti vsi klerikalci hoteli imeti ravno g. F. Malika za župana dasiravno je bil tedaj še hujši liberalec, ker je bil naročen na „Slov. Narod", danes pa ni. Še bolj čudno pa je, da je g. Marčič spet predrzno lagal, češ, da ni vedel zakaj se je šlo pri obč. volitvah, dasiravno mu je bilo prav dobro znano, sicer pa sramota zanj, če delajo njegovi klerikalni ljubljenci brez njegove vednosti, „žakle" za Žlindro. Najbolj je pa našemu „nunckua pri srcu bralno društvo in s svojimi podrepniki se poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi je uničil ali pa spravil pod svojo komando. V ta namen porabijo vsako laž. Če par fantov okrog farovža poje, ali če kdo vsklikne „ živio Tavčar" tedaj se hoče razpočiti na prižnici in vse predbaciva društvu. (Če pa kdo zavpije „živio Šusteršič" pravijo, da dobi popolnoma odpustek ; ko so pa neki večer Erzeljci tako vpili, ko so šli skozi Slap, dobili so še od politične oblasti po 24 ur „ odpustka".) V svojih bombastičnih pridigah meče „bombe" napolnene z lažjo in obrekovanjem društvu pod noge. Materijal mu znašajo opravljive babe in „poštene" Marijine hčere, mej katerimi jih je pa nekaj prav originalnih. „Slov. Narod" citati, to je našemu popu strašen neodpustljiv greh; lagati, opravljati in krasti to smejo vse Marijine hčere, kolikor se jim poljubi, ker jim daje njih nedolžna prednica najlepši izgled; kajti ta živi kakor spokorna Magdalena. Ta štajerska ljubica pride še pred sodišče in tedaj se je spet spomnimo. Slapenska dekleta ali Vas ni sram, da se pustite od take tice komandirati! ? Vam gosp. Marčič pa povemo naravnost, da tako ne pojde, da bi Vi tako nesramno napadali ljudi, ki živijo bolj pošteno kot Vi in Vaša kuharica in Marijina družba vred. Povemo Vam že danes: Groš za gros! Vi bičate liberalce edino zato ker čitajo nSlov. Narod", med tem ste pa gluhi in slepi in ne vidite, ali prav za prav nočete videti kaj se godi v „sveti družbi" in sploh v klerikalnih vrstah. Pazite se, da Slap ne postane Goee št. II. Okrog sebe poglejte, tam imate dovolj dela. In kadar boste svoje klerikalce in Marijine hčere tako „zrih-tali", da jih boste smeli postavljati v v vsakem oziru nam v izgled, tedaj nas pokličite pod zastavo Kristusa kralja in mi Vas bomo ubogali. Dokler pa bodo smeli klerikalci take lumpali je uganjati, pa nikdar. Če Vas in Marijinih hčera in vseh klerikalcev, ki nosijo vero na jeziku, ne bo hudič vzel, torej upamo, da bo tudi tistim prizanesel, ki čitajo „Slov. Narod" in druge napredne časopise, ki razkrivajo turške in sploh klerikalne luinparije. Če se Vi ne bojite hudiča, mi se ga tudi ne. Razumete! Torej le korajžno naprej, ali povemo Vam, da bomo postopali brezobzirno; ker na razpolago imamo obilo gradiva, da Vam bomo sapo zaprli kakor smo jo svoj čas g. ko so bile pečene, s sladkorjem postupala, da niso bile užitne. Na kmetih plača navadno gc-spoda veliko več, nego domačini Skupni račun, katerega je poravnal gospod Pipec, je bil tako zasoljen, da je plačniku izbulil oči. Vsled tega je bil zelo poparjen, in ga tudi njegova boljša polovica ni mogla spraviti v normalni tir. — — Med potjo domov dohiti gospod Pipec svojega viničarja, ko je bil ravno od stranskega pota, Bog ve od kod, krenil na okrajno cesto med Gomilo in Vrhom. Pozabivši, da naglost ni nikjer dobra, plane raz voz, še predno se je ta ustavil in se zaleti liki jastreb na goloba, k viničarju, kateri se je takega sestanka z gospodarjem ravno tako nadejal, kakor smrti. V svoji burji zdrkne ob cestnem kamnu, da telebne kakor dolg in širok viničarju ravno pred noge. Ob tej priliki si raztrga hlače na kolenu, njegov bun-kasti nos pa se je zadrsal po pesku, da je dobil vsled tega lepe rdeče maroge, katere so njegovega nositelja spominjale nekaj dni na današnji izlet Komaj pobere svoje razrahljane j kosti. Divji vsled doživelih dogodkov pa tudi iz sebe vsled sramu zaradi neprostovoljnega ponižanja samega sebe nasproti svojemu podložniku, se postavi Pipec, podoben v tem tre-notku velikanu Goljatu, pred svojo nesrečno žrtev, hoteč ga prav izdatno ošteti in v strah spraviti. Besnost nima besed. S trudom izpuha Pipec svojemu viničarju te le besede v obraz: »P-p-p klenski lTf-alot — goljuf — tat — lopov —« Vmičar je takoj vedel, za kaj se gre — pal je na kolena, proseč s tresočim glasom: »Odpuščanje — milost, gospod — veiik grešnik sem — —« »Kam si zapravil moje vino?« škriplje Pipec z grozovitim glasom. »Oh!« jeclja viničar. »Velika sila — prodal sem ga, meneč, da gospoda Y tej hudi zimi ne bo le-sem — pozneje bi se že kako izgovoril--« »Kje pa sta purana, klobase in vse drugo, kar sem ti poslal ?« »Milost, milost — zima — lakot<% — izkušnjava—zapeljivci — kosem pošiljatev dvignil na posti, so me prijatelji zavlekli v krčmo, kjer smo vse do zadnjega pospravili — pa še mali bar gtček tistega njihovega dobrega vinčka —.« Vmičar utakne n*Jec in kazalec v usta in omokae, je bilo slišati kakor poljub — Pipec se trese. Viničar nadaljuje: »Zadnji ostanek tistega imenitnega vinčka smo zraven popili. — Vest je huda reč!« — Bal sem se jih, pa sem bežal z doma — moja žena je nedolžna — prosim, pros m milosti — —!« »Požeruhi!« »Oh, gospod, moji zapeljivci so rekli, da niso imeli še nikdar tak .traktarnent1 — —« »Ako mi v osmih dneh škodo poravnaš, ti cigan ti — računal bom prav dobro — potem naj bo — tvoji grehi so ti odpuščeni, ne bom t«* ovadil — ampak, Blažon, Blažon! V lepo nepriliko si me spravil, kaj ta kega se ne odpusti kar tako — ti si pri meni zaigra!, ti nehvaležnež — ne maram te več v službi — —« »Oh, gnadlov gospod, hvala, hvala!« izbruhne viničar, kateri je bil pričakoval hujšo kazen, ginjen: »Vse bom povrnil, samo da ne pri- dem v luknjo--« Poljubi gospodu Pipcu roko. Ta te jt* čutil vsied tega tako počaščenega in povišanega, da bi bil na razno nezgode teg* dne kmalu pozabil. Čut, da se bo vsa škoda dobro, prav dobro poravnala, stavil je današnje doživljaje bolj v ozadje, samo nos je Pipca grozno pekel. — Čez teden dni dobi gospod Pipec od Blažoua pismo, v katerem mu ta naznanja, da je na potu v Ameriko. Zahvaljuje se mu za vse dobrote, po sebno za zadnji »traktarnent« ter za kazen, katere milost ni bila i dobroto poneverjenega vina v nikakem razmerju, končujoč svoje pismo z željo, da bi Knežjareber rodila še veliko boljšega vina, kakor je bila tista najboljša kapljica, kateri s«* ima zahv;i-liti za izgubo viničarske službe, ki mu je itak že presedala. Ta ironija je Pipra globoko zbodla. Spoznal je, da je žrtev prekanjenega lopova in je bridkim srcem gledal za pobeglim Blažonom, vzdihujoč: Z Bogom, z Bogom novci! — Tako je služil ponesrečeni izlet Pipcu v pouk. drugemu svetu pa v zabavo. dekanu Erjavcu in drugim. Tudi letos priredi naše bralno društvo ples in že naprej vemo kako ropotanje bo raz prižnice, toda to nas nič ne straši, kajti dokazov imamo, da naš domine vidi le druge, sam sebe pa ne. Oe stoji par deklet in mladeničev na vasi — ojoj to je dirndaj; sam sebe pa ne vidi, in ne upošteva, da kdor priložnost ljubi se pogubi. Saj se poznamo ! Ce priredi naše društvo ples, tedaj so . križi dol," klerikalna društva pa smejo plesati, kolikor in kadaj se jim poljubi — čudno — in vendar smo vsi pod enim Bogom. Pleše se pa menda ravn tako na liberalni kakor na katoliški podlagi. Vsaj mislimo, da klerikalci ne plešejo po glavah. Kadar bodo „ pobožna Bogudopadljivau katoliška društva opustila ples, tedaj ga boi tudi mi, prej pa ne. Ali mislite, da smo res tako zabiti, da nas bodetc tako slepo za nos vodili? Motite se! Mi mislimo svoje, Vi pa svoje — slobodno ! Če Vam ni na Slapu všeč, >i lahko preberete; mi pa ostanemo kakor smo b'li !u Kdor se hoče vdeležiti odpustkov, naj trikrat pobožno vsklikiu • Živio Žlindra! Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. februvarja. — Klerikalne limanice Zdaj in zdaj se zdi našim klerikalcem potrebno, da se pokažejo v svitu slovenskega narodnja štva. Seveda samo z besedo. Z dejanji niso tega še nikdar storili in kdor misli, da utegne kdaj priti do tega, da bodo klerikalci za slovensko narodnost delali, tisti ne pozna načelnega stališča klerikalizma v tem vprašanju. Načeloma stoji klerikalizem na stališču, da je greh ljubiti svoj narod in se zavzemati za svojo narodnost, ali — kakor so rekli avstrijski škofje v zna-nem skupnem pastirskem pismu narodnosti so posledica babilonskega greha. Duhovnik more biti dober narodnjak, a če je to, potem n i klerikalec. Tu in tam so bili taki duhovniki, ali dandanes jih lahko na prste seštejes. Dandanes so duhovniki klerikalci, stoje tudi v narod nostnih vprašanjih popolnoma na klerikalnem stališču in se le delajo sem in tja narodne, da bi ljudi varali glede svojega pravega misije nja in na te limanice lovili kaline Naj le kdo pogleda resolucije katoliškega shoda in ž njimi primerja delovanje katolik stranke in koj spozna, da je kl< : kalno narodnjaštvo v sredi otlo, od kraja pa ga nič ni. S tega stali- i je tudi soditi včerajšnji »Slovencev* članek. Leta sem že vodi naš iist najbrezobzirnejši boj proti naroinostni politiki grofa Gleispacha — a ve> i čas se »Slovencu« ni zdelo vredn , da bi posegnil vmes, da bi o ti stvari izpregoveril le besedico. Ravnodušno je gledal naš boj. Da, celo smejali so se kler.kalci našemu prUadevan u, ker so mislili, da bo vsled n šega boja orraško n a đ • O d i 1 podpiralo klerik, stranko. V kavarni »Evropa^, v družbi, kaii F zahaja tudi dr. Brejc, se je nek 1 direktno reklo: »Bolj ko se roj* skuje »S l o v e n s k i N a r o d u grofu Gleispachu, bolje je nas (klerikalce)«, a iz uredi.. -»Slovenca« se je reklo: »Mi >e ne smemo grofu Gleis p ji c h u rn e r i t i a S ed aj pa prihaja »Slovi in deklamuje, da bi morala biti vsem ena misel sveta in vzvišena in to Jtf obramba naroda prrd gt-rmam. M Resnica! Ali prav klerikalci -tista stranka, ki neče tako delati, kakor sedaj govori, in je vsikdar delala samo za k 1 e r i-kalstvo, za svoje egoistične m narodu pogubne namene, nikdar za slovensko narodnost. K! kaići so šli tako daleč, da so hoteli vse poteptati, kar služi slovenski narodnosti, celo družbo sv. Cirila in Metoda, in bi bili tudi izvršili sv^| namen, da se jim ni ustavil i naša stranka. Kadar je bilo treb-i iti v boj za slovensko narodnost, tedaj so se klerikalci vedno vlegU na medvedovo kožo in pasli leno če že niso boja direktno ovi- rali. lati ljudje govoričijo sedaj o paralelni kooperaciji sloven skih strank v prid narodnih za dev. Ali je kdaj narodno-napredna stranka odrekla svojo pripravljenost za paralelno kooperacijo;? Ko so bile d r ž a v n o z b o r s k e volitve končane, so naši poslanci po zabili, kar je bilo, in šli v državni zbor z namenom, da se omogoči taka trajna kooperacija. Bili so ošabno odbiti in dr. Žusteršič je javno naznanjal da se morajo liberalci kakor polhi ubiti. In ko je stopilo vse-učiliško vprašanje v ospredje, so zopet naši poslanci sprožili misel, da se uprizori skupna akoija in dr. Šastersič je to velevažno narodno zadevo porabil za svoje osebne namene. Take izkušnje, in navedli bi jih lahko še več, imamo s klerikalci. Zato pa se je čuditi, da imajo pogum nastavljati take limanice, kakor so storili včeraj v »Slovencu«. Samo kalinov ne dobe, da bi nanje sedli. Najsmešnejše pa je, če pravi »Slov.«, da je koalicija narodno-na predne stranke z veleposestniki v deželnem zboru poslabšala slovensko politično pozicijo. Poslabšala je samo pozicijo kranjskih klerikalcev, toda v narodnem oziru ni imela niti najmanjše zle posledice. Obe koalirani stranki imata v narodnostnih vprašanjih popolnoma proste roke in zgodilo se je dostikrat v deželnem zboru, da sta si vzlic koaliciji stali ti dve stranki nasproti. Vzlic koaliciji z Nemci je vse narodnostne akcije, ki so se vprizorile v deželnem zboru, sprožila n a r o d n o - n a p r e d n a stranka, klerikalci pa ne ene. To pač dovolj priča, kako prazno je besedičenje »Slovenca« v tem oziru. Dejanja govore več, ko še tako dolgi članki. — „Destruktivno delovanje11 — očita »Slovenec« nam, ki se pri vsem svojem delovanju oziramo edino le na korist naroda. Destruktivno delovanje — imenuje naš boj proti klerikalni gospodarski organizaciji, ki je vseskoz gnila in ničvredna, kateri so se že dokazala največja sleparstva in ki je kmetski in srednji stan neizmerno oškodovala. Kaj misli »Slovenec«, da bomo pustili ravno najzavednejše kroge zadaviti, samo da bo mogel kak špe-kulativen advokat ali kak denarja potreben duhovnik ljudi izkoriščati in da spravijo klerikalci kmeta v de-narno odvisnost, ker vidijo, da ga v duševni odvisnosti vzlic strasemu s peklom in hudičem ne bodo več dolgo mogli ohraniti ? Destruktivno de-ljujejo prav klerikalci. Hoteli so uničiti cvetočo kmetijsko družbo, hoteli uničiti Čestokrat s sleparskimi sredstvi, najtrdnejše p O-s o j i 1 n i ce, ustanovili vse polno konkurenčnih posojilnic in ustanovili vse polno konsumov ravno v tistih krajih, koder ni nobenega Nemca, da bi uničili slovenske trgovce in gostilničarje. Vse so hoteli pobiti A napredna stranka je stala na straži in se je znala braniti. In to obrambo imenuje zdaj »Slovenec« — destruktivno delovanje. Svobodno mu, a prepričan naj bo, da smo ponosni na to svoje delovanje, in da je bomo neustrašno nadaljevali, ker vemo, da s tem delamo za pravo korist slovenskega naroda, kate remu na Kranjskem ni noben drug nasprotnik tako nevaren kakor Rimci. — Repertoire slovenskega gledališča. V petek, dne 20. t. m. se ponavlja opera »Hoffraannovo pripovestia. — V nedeljo, 22. t. m. sta dve predstavi: popoludne »Morska deklica«, zvečer »Njen korpo rala. — Drama pripravlja Shakespearovo igro »Sen kresne noči« z Mendelsohnovo godbo. Na pustni torek popoiudne ob pol 5 uri ee igra čarobna burka s petjem in godbo »Lumpacij Vagabund«. — Gostovanje koncertne **uske družbe Nadine Slav-janske. »Dramatično društvo« je oklenilo s koncertnim ravnateljstvom Ig- Kugler na Dunaju pogodbo, da bo gospa Nadina Slavjanska s svo- jim ruskim mešanim zborom in ba lalajka orkestrom gostovala en večer, t. j. 6. marca v deželnem gledališču v Ljubljani. Družba šteje 40 oseb v staroruskih kostumih XVI. in XVII. veka in ima svoj orkester. — Za zaključni venček narodne čitalnice v „Narod-nem domu" kaže se vedno rastoče zanimanje. Saj pa tudi prepu šča imeniten motto 1. ljubljanska »glavna reduta« odprto polje najbuj-nejši fantaziji, brez kakih krajevnih in časovnih mej. Pričelo se je za ta ples zanimati tudi dokaj »kronanih« glav in skoraj gotovo je, da počasti ta ali ona kraljevska visokost iz tega ali onega sveta naš ponižen slovenski ples s svojo visoko navzočnostjo, to seveda v najstrožjem incogonitu, kajti spoznali jih bodete samo po njih glavah. A tudi druge imenitne gospode, znanih ministrov, pesnikov, dvornih dam, zaslužnih vojskovodij ne bode zmanjkalo Celo siloviti Bur ski vojskovodje Devet in Bota, in prezident Kriiger baje posetijo naš ples. Gotovo je, da nudi ta ples radovednim Ljubljančanom redko priložnost seznaniti se hitro in osebno z najvišjimi in najslavnejšimi glavami tega sveta. I. velika ljudska maska- rada« Krasna dekoracija na strelišču je izgotovljena. Plesalo se bo pod zeleno streho, v katero je vpleteno neštevilno pestrih rož in barvastih žarnic. Istotako so vsi drugi prostori spremenjeni v prijazni zeleni vrt. Izborno zabavo zagotavlja veliko število prijavljenih skupin in mask. Še celo iz daljne Perzije prideta na maškarado dva imenitna dvorna glasbenika, ki bosta v odmorih svoje umetnosti izvajala. Veliko klovnov in bebasti Avgust so zagotovili svoj prihod, tudi Čuk se je prijavil s svojo prismojeno družbo. Kakor se kaže že sedaj, bo v nedeljo 22. t m. res prava ljudska zabava. — Men g i i ko bralno društvo priredi na pustno nedeljo, dne 22 t. m. v gostilni Marije Jenčič plesni venček. — Dolenjski Sokol" priredi v soboto dne 21. februvarja 1903 v prostorih g. brata Vekoslava Pin-tarja v Kandiji svoj zabavni večer, h kojemu se občinstvo prav uljudno vabi. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi 26. t. m. v društvenih prostorih akad. tehn. društva »Triglava« svoje prvo izredno občno zborovanje. — Pevsko društvo ,Kolo' v Trstu priredi dne 22. in 24 februvarja v dvorani Malšv (ulica Tor rente 16) plesna venčka. — Na c. k r. poštnem uradu v Hrušici v političnem okraju Radovljica uvedla se je dne 16. februvarja brzojavna služba (omejena dnevna služb> — Iz Št. Vida pri Vipavi se nam piše: Tudi pri nss se je čutil v ponedeljek 16 t. m potres in sicer po naši uri ob 8. uri 55 m. zvečer, omenim pa, da imamo pri nas uro vsaj za 10 minut zadaj od drugod). Potres je prišel od vzhoda proti zahodu in se je čulo najprej bobnenje v vzhodni sobi, potem pa kratka zibanje poda v s »bi, kjer Sć*m ravno pisal (r,. j. v proti zahodu ležeči sobi) — Zlato iščejo na Zgornjem Koroškem« Društvo »Ka-rintija« blizu Zgornjega Dravograda že več let išče alato rudo in je za to potrosilo ž« nad 200000 K. Zadnje mesece so imeli lepe uspehe, sbčne onim v Kaliforniji in Transvalu Na-čelnik onemu društvu je trgovec Wirt iz Beljaka Nekdaj so zlatokopi v Turih zelo cveteli. — Samomor. V Krčevini pod Kalvarijo pri Mariboru so je v noči od 18 na 19. t. m. ustrelil solicitator Avgust K r o n a b t v o ge i iz Ljubljane, rojen leta 1863 v Kamniku, pristojen v Maribor. Vzrok samomoru ni znan. Kronabetvogel je bil pod imenom Kronovič dlje časa jako po-raben član slovenske opere. — Utopljenka, katero s<» našli pred dnevi v Savi pri Črnuškem mostu, je bivša trafikantinja v Srhwei gerj^vi hiši v Kolodvorskih ulicah, po/.nr-je natakarica v Debelakovi gostilni v Št Vidu, Ema Dragar. Ali se je Erna Dragar sama usmrtila ali se je izvrš:! na nji zločin, bode dognala sodna pre skava. — Z nožem je napadel v Zgorn ih Gameljn«h postopač J. Cedilnik Andreja Pavlina in mu prizadejal dve rani na glavi, eno na »iesni roki in eno na desni nogi. SprU sta se bila v Deki gostilni, nakar ga je Cedilnik zunaj pred gostilno počakal in napadel. — Hrvatski delavci. Danes ponoči se je odpeljalo 120 hrvatskih delavcev na Nemško. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 8. do 17. februvarja 1903 Število novorojencev 17 (=23 5•/,>«), mrtvorojenca 2, umrlih 22 (=294 •/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 15. Med njimi je bilo tujcev 13 (=59%), iz zavodov 15 (=68%). Za infekcioznimi boleznimi so obo leli, in sicer za ošpicami 1, za škar-latico 4, za vratico 3 oseba. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 34 izseljencev iz Kranjskega. * Najnovejše novice. Atentat z dinamitom je nekdo poskusil proti velikemu županu dr Kile Baucu v Resici na Ogrskem. Dina-milna patrona je porušila del stanovanja, vendar se Županu in njegovi rodbini ni ničesar zgodilo. — Lip-niški bančni proces se je pričel včeraj ter bo trajal več dni. — Štrajk pekov imajo v Budimpešti. Štraj kujoči so udrli v štiri pekovske prodajalne ter vse uničili in razbili. — Velika tatvina. Iz Izakove katedrale v Peterburgu je nekdo ukradel tri briljante, vredne 100000 rubljev. — Bolezen saksonskega princa Kristijana se je nevarno shujšala. — Silni viharji so razsajali zadnje dni v Cadixu. Več ladij se je potopilo. Brzojavno poslopje se je zrušilo. — Amerika je prevzela gradbo Panama kanala za 40 milijonov dolarjev. — Neki vlagatelj sve tovaclavske posojilnice, ki je zahteval svoj denar, je bil v posojil niči pretepen. Začela se je sodna preiskava. — Nadvojvoda Jožef obhaja dne 2. marca svoj 701etni rojstni dan. — Crkostavci v Be-lemgradu groze s Štrajkom, ako ne ugode delodajalci glede nedeljskega počitka. * Papežev najnovejši jubilej. Dne 3 marca bo papeč slavil 25letnico svojega kronanja. Glavni del slovesnosti bo v cerkvi sv. Petra. Vstoonic je pripravljenih kakih 60000. Pri masi bo navzočih kakih sto škofov in kakih 60 kardinalov. Zvečer bodo vse cerkve in cerkvena poslopja razsvetljena, v Vatikanu pa bo pri kardinalu Rampolli diploma-tičen dine. Tudi bo ta dan v Vatikanu pogoščenih 93 moških in 93 ženskih siromakov. »Tribuna« trdi, da dobi papež tem povodom v go tovini in v darilih kacih šest milijonov frankov, rimski gostilničarji pa bodo tudi kaka dva milijona zaslužili. Značilne številke. Pri razpravi o brambnem zakonu mi-nolo noč, je posl. F r e s s i govoril tudi o samomorih v avstrijski armadi in navedel nekaj zanimivih statističnih podatkov. Povedal je, da pride na stotisoč mož: v Nemčiji 67, v Italiji 40, na Angleškem 23, v Ru siji 20, na Španskem 14 v Avstriji pa kar 308 samomorov. To je grozna številka. Fressl je rekel, da je vzrok tem samomorom trpinčenje vojakov. Mi pa smo slišali na svoja ušesa iz ljubljanskih oficirskih krogov, da je vzrok tem samomorom želja, dobiti — lep pogreb in priti v časnike. Od mož, ki imaj > take nazore, pač ni , ičakovati, da bi prišli do — spo-z nanja. * O orehih. Neki španski zdravnik \v iznašel, da je v orehu razun maščobe, ogljenčevega hidrata, celuloze, organične soli, vode itd. še neka posebna tvarina, ki provzroča posebne učinke. Ako zdrav človek poje po kosilu in večerji osem dr-beiih orehov, začne mu že po nekaterih dneh pomnožena kri siliti v kožo. Bdirva obraza postaja rudeča, in če se z uživanjem nadaljuje, pride kri iz nosa, srce deluje močneje in kri Sili v glavo. Z*to se orehi priporočajo malokrvnim osebam, dočim so za polnokrvne škodljivi. * Italijanski kralj Viktor Emanuel cigar nade, dobiti moškega naslednika prestola, se že v drugič niso izpolnile, sporočil je o tej nepriliki jako ljubeznjivo in previdno kraljici - soprogi, da se je na svet božji javila zopet — prince-zinja. V odgovor na vprašanje žene, se je on nagnil k njej in smehljaje dejal: *Še ena krasotica - deklica!« Brzojavko o pričakovanem veselem rodbinskem dogodku prejel je kralj na krovu svoje jahte, ki je bila takrat ravno na poti v Monfce Kristo. Kralj je nemudoma dal obrtniti svoio jahto k malemu pristanišču Lorento, kjer ga je čakal njegov avtomobil. V lovi so bili tisti dan silno visoki, in ko se je iadija približala bregu, je kralj spoznal, da bode nemogoče se izkrcati običnim potem. No pa ta zapreka njega ni zadrževala. Ne dolgo premišljevalo je skočil kralj v razjarjeno morje in krepko plavajoč dopel srečno na breg. Ne storivši tega junaškega čina, bi bil kralj vsekakor dosti prekasno došel v Kviri-nal k rojstvu svoje druge hčere, ki e bila krščena za — Mafaldo. * Sloveča slika. Na Francoskem, kjer cvetejo lepe umetnosti, ima minister za umetnost 250.000 frankov državnega denarja na leto v razpolaganje, da nakupuje sloveče slike sodobnih slikarjev umetnikov. Ker pa imajo pri tem odločevati tudi senatorji, zmaga včasih tudi protekcija. Zato je nedavno neki senator na vse pretege hvalil sliko svojega ožjega rojaka, jo nazival prvo remek-delo ter tako dolgo moledoval, da je ministrstvo res kupilo sliko za 25 000 frankov. Kmalu nato so otvo rili v senatorjevem rojstnem kraju muzej za lepe slike. Mestno pogla varstvo je zaprosilo pri vladi v ta namen v dar kako slovečo sliko Ministrstvo je prošnji ugodilo. Toda kako razočaranje, ko so pred tisoči ljudstva odkrili sliko, ki je predstavljala prav navadno čečkarijo začet nika. Senator se je takoj brzojavno pritožil na ministrstvo, ki pa mu je odgovorilo, naj si le pogleda ime »umetnika^ na voglu slike. Bila je to slika tistega senatorjevega prote-žiranca, za katero sliko je plačalo ministrstvo 20.000 frankov. " Ženske na vseučiliščih v Nemčiji. Na nemških vseučiliščih je bilo pretekli zimski tečaj skupaj 1180 dam, ki so poslušale pouk. Od teh je bilo v Berolinu 552, Bonnu 113, Breslavi 114, Erlangenu 10, Freiburgu 17, Giesien-u 19, Gottingen-u 49, Halle 43, Feidelbergu 42, Jeni 16, Monako-vem 33, Strassburgu 66, Tubingen-u 3, Wiirzbergu 58. Samo na treh univerzah in sicer v Greivvaldu, Miinsteru in Ro-stockn ni nobene poslušalke. Telefonska in brzojavna poročila.! Krško 20. februvarja. Glasovanje je bilo sinoči ob 9. uri zvečer končano. Napredna stranka je dobila 206 glasov, klerikalna 49 glasov. Klerikalci so poparjeni odkurili z volišča. Slava zavednim volilcem! Dunaj 19 febr. Brambna predloga je sprejeta. Ob pol 2. zjutraj se je začelo glasovanje. Najprej je prišel na vrsto Schuh meierjev predlog, da se uvede dveletno vojaško službovanje. Ta predlog je bil odklonjen z 213 proti 109 glasom. Potem je prišel na vrsto brambni zakon. Glasovalo se je zopet imenoma. Zakon je bil odobren z 217 proti 108 glasom. Jugoslovanski poslanci so sevsiabsentirali. Zbornica je potem sprejela nekatere na brambni zakon nanašajoče resolucije, ostale pa vrnila odseku, na kar se je vzlic vsem protestom vršilo tretje čitanje brambne predloge. Češki radikalci, socialisti in Vsenemci so hrupno demonstrirali, a glasovanje se je izvršilo, nakar je predsednik zaključi sejo. Dunaj 20. februvarja. Pri glasovanju o brambni predlogi se je izkazala nenavadna konfiguracija. Z a predlogo so glasovali samo Nemci in Poljaki — zastopniki vseh drugih narodnostij so se ali glasovanja vzdržali ali pa glasovali proti. Izid glasovanja so Vsenemci pozdravili s tem, da so ironično zapeli cesarsko pesem. Dunaj 20 februvarja. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v petek, dne 27. t m Na dnevnem redu sta proračun in nagodba Praga 20 februvarija. Danes se je raznesla govorica, da se je pri češki h r a n i 1 n i c i, ki je popolnoma v nemških rokah zgodila velika defravdacija. Vsled tega je kakih G00 vložnikov prišlo iskat svoj denar in jim je hranilnica izplačala 400.000 K. Zdaj se vrši preiskava, če se je res zgodila kaka defravdacija. Sofija 20. februvarja. Narodno sobranje je po dva dni trajajoči razpravi z veliko večino odobrilo vse, kar je vlada odredila, da se zatro macedonski odbori in da prene ha vsako gibanje za osvoboditev Macedonije. Carigrad 20. februv. Sultan je bolgarskemu knezu Ferdinandu sporočil svojo zahvalo, da je bolgarska vlada zatrla mace-donske odbore. Bukarešt 20. februvarja. „Rou-manie" javlja, da se delajo tudi na Rumunskem priprave za mobilizacijo. Madrid 20. februv. Policija v Barceloni je zasledila družbo anarhistov, ki je delala že priprave za dinamitne atentate Poslano.*) Udom »Slovenskega čebelarskega društva" Ker sem dobil strog ukaz, da imam na pepelnićno sredo reden pouk, ne oziraje se na to, da sem poučeval v ta namen že 17. t. m., ni se mi mogoče udeležiti občnega zbora, dne 25. t. m Ker je to edini dan, na katerega je meni po sedanjih razmerah od pričetka šolskega let« do 1. aprila (občni zbor se mora vršiti praviloma okrog no vega leta) mogoče sklicati kak občni zbor, zato vidim za dolgo vrsto let nezmožnost, da se udeležim še kakega občnega zbora čebelarskega društva. Radi tega odkladam častno mesto predsedništva ter se zahvaljujem toplo vsem udom za izkazano mi zaupanje. Na zdar! L ju b Ij a na- Barje, 20. februvarja 1903. _ Fran Črnagoj. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Poziv. Ker je letos 25 let7 ko je avstrijska vojska zasedla Bosno in Hercegovino, praznovati hočejo vsi udeležniki letos 251etnico ter se vsi isti tem potom po-zivljejo, da pridejo na (490—2» —sliocl kateri se sklicuje na nedeljo, dna 22. svečana 1903, ob 2. uri popoiudne, v stekleni salon restavracije „Pri zvezdi" (Ferlinc) na cesarja Josipa trgu. Sobojevniki iz 1. 1878., udeležite se vsi shoda, da tam izvolimo odbor, kateremu bode nalog-a, da ukrene vse potrebno, da dostojno proslavimo za nas pomembno 251etnico! Sklicatelji. Borzna poročila. Ljubljanska MKreditna banka" v Ljubljani. Oradni kurzi dunaj. borze 2 J. februarja 1903. .N'ttlozb^iil papirji. Denar Blago 4 2% majeva renta . . . B 100 90 101*10 4 2% srebrna renta . . . 100 90 10110 4% avstr. kronska renta . 101 15 101-35 4% ,, zlata „ . 121-10 12130 4% ogrska kronska „ . 99 55 9975 4% „ zlata n . 121*50 121 7u 4% posojilo dežele Kranjske 99 75 —■— 4Vi% posojilo mesta Spljeta 100*— —•— 41 ,•/« „ - Zadra 100— 101 — 4%% bos.-herc. žel. pos. 1902 101— 101 90 4° o češka dež. banka k. o. 100*— 100 80 4 o „ „ „ ž- o. 100 — 10060 4%° g zast. pis gal. d. hip. b 101 25 102 25 4%% pešt. kom. k. o. z 10° 0 pr..... 106 90 10790 41 ,•/« zast. pis. Innerst. hr. lui — 102-— 4*,% „ „ ogr. centr. deželne hranilnice . 101*— 10180 4VS° o za8t- pis. ogr. hip. b. 100 90 10V7U 4%°/0 obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100*— 10050 *V,% Češke ind. banke 99 25 100 25 4° o prior. Trst-Poreč lok. lat 98 — 99*— 4° 0 „ dolenjskih železnic 99 50 100 50 3° o m juž 2eL kup. */, Vi 304 90, 306 90 41 ,% av. pos. za žel. p. o. | 100*75 101*75 Jiret»ke. Srečke od leta 1854 . . . „ „ ,, 18601 j i „ „ || 1864 . . tizske . . ... zemlj. kred. 1 emisije H. „ ogrske hip. banke . t, srbske a frs 100 — „ curške ..... Basilika srečke . . Kreditne „ ... InomoSke „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. ,| t, „ . . , Rudolfove „ ... SalcburSke „ ... Dunajske kom. „ . . . lt»«*liilee. Južne železnice1 . . . . Državne železnice .... A. v stro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske „ , Živnostenske w . . Premogokop v Mostu J3riix) Alpinske montan .... PraSke želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Če&ko sladkorne družbe Vnltit *». C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marne....... Sovereign8...... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ m 186 25 248-— 158 25 908 — 265 -26U- 87 50 119 75 19-40 iHrt -85-74 — 74-— 55-60 28*35 74 — 74*— 442 - 5650 699 25 1584 — 68925 748 — 259 — 716-o97 5'J 1675 — 48V-! 400--343—! 159 — 1134 19*08 2343 23 96 188 -188 S 252 — 160-25 271 — 267-864 — 89 50 120*75 20-40 436 — 89 • 4 - 76 — 66 60 29 35 76 — 78-50 446 — 6750 700 25 1593 — 690 25 749 — 261 — 719 — 398 6U 1685 — 488 — 406-345 — 162 50 1138 19 1U 2351 24 04 117 07 117 27 9530 95 50 252 75 253*75 Žitne cene v Budimpešti. dne 20. februarja 1903. TVrenlii* t'fteui^a za april . za 50 kg K 7 5 > 12 april..... 60 „ , 6 6U Kotom „ maj.....60 n . 6i4 „ julij ... „ 50 „ 8 11 >V3S „ april ... „ 50 „ a 608 EfVUiftv. Mirno, nespremenjeno. Meteorologično poročilo. Vatu* nad morjem SO« • 3. Srtninu tračni ti »k 73« 0 mm. Febr. | Čas opazovanja Stanje barometra v mm s| Vetrovi Nebo 19. 9. zv. 7608 02 si. j vzhod jasno 20. 7. zj. 2. pop. 7489 7466 — 38 mL jzahod 9 7 si. jTzhod del. oblač. del. oblač. normale: 0 2*. Mokrina v24 urah : 00 mm. Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti nase preljub-Jjene hčerke in sestrice Mi ei isrekamo tem potom naSo srčno zahvalo. Iskreno se tudi zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba, osobito pa gosp. katehetu, čast učiteljicam in učenkam meščanske sole uršulinskega samostana ter spoštovanim darovalcem prelepih vencev. (506) Ljubljana, 20. svečana 1903. Žalujoča rodbina Završan. Gostilna pri Tonetu na Martinovi cesti št. 36. -»>^«*ž>r*- V soboto, 21. februvarja 1.1. I Začetek ob 8. uri. Vstop prost. K obilni udeležbi vljudno vabi z odličnim spoštovanjem (511) Rozalija pavšek. Vabilo ~2) na domačo veselico katera se vrsi v soboto, dne 21. t. m. v restavraciji Josipa Komana Rimska cesta si. 24. Razglas. V soboto, dne 21. februvarja t* l.j od 9 —12. ure dopo-ludne, eventualno od 3—6. ure po poludne, bo v Streliski h ulicah hi*, št. 2, v II. nadstropju, javna dražba premičnin spadajočih v zapuščino ar. Evgena Sušnika. (500) VAB ILO :.a domačo plesne veselic katera bode v soboto, zi. februvarja 1903 v gostilni „?ri raku" Krakovski nasip št. 4. i. s Tambm-a&i. Vstopnina 30 vin. K najobilnejšemu obisku vljudno vabi (5i9) J- Spitzer. J vi ti'i (^astniški plesni venček, ki bi se bil imel vršiti dne /f. t. m. v prostorih hasine, se bo vršil v ponedeljek, dne S3. t. m. (šdbor. (487—3) 3( plesni veselici v soboto, 21. februvarja 1903 v zgornjih prostorih restavracije „pri Gambrinu" s sodelovanjem slavne društvene godbe najvljudneje vabi J. Kenda. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Zavod ia ToaaogA redLa. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane jua. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak t Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inornost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausaee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj via AmBtetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inornost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inornost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inornost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, KoCevje. Prihod v Ljubljano jaž kol. Proga is Trbiža Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inornost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, 181, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inornost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,SelzthaIa, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. - Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zveCer. (lj Za posestnike 4a2°|0 obveznic skupnega državnega dolga. Vsled razglasa c. kr. tiuančnega ministrstva z dne 18. februvarja 1903 se v naslednjem imenovane vrste skupnega državnega dolga (papirna in srebrna renta) pozivajo k zameni: a) Vse na prinosnika ali na ime se glaseče obveznice skupnega državnega dolga, katerih obresti se plačujejo v kovanem denarju dne 1. januarja ali 1. julija; b) vse na prinosnika ali na ime se glaseče obveznice skupnega državnega dolga, katerih obresti se plačujejo v papirju dne I. maja in 1. novembra; c) izmej obveznic skupnega državnega dolga, katerih obresti se plačujejo v papirju in sicer dne 1. februarja in 1. avgusta le one, ki so se do dne, ko je izšel ta razglas, glasile na ime, če znaša njih imenska vrednost več nego 20.000 gld. Omenjeni razglas se ne tiče v naslednjem imenovanih 4-2•/« obveznic skupnega državnega dolga: a) vseh na prinosnika ali ime se glasečih obveznic srebrne rente, katerih obresti se plačujejo dne 1. aprila in 1. oktobra; dalje b) vseh na prinosnika glasečih se obveznic papirne rente, katerih obresti se plačujejo dne 1. februarja in 1. avgusta; c) onih na ime se glasečih obveznic, katerih obresti se plačujejo v slednje imenovanih rokih, če znaša njih imenska vrednost manj ali baš 20.000 gld. Posestnike obveznic, ki se konvertujejo, prosimo, da nam za sedaj javijo, koliko skupne rente posedajo, za kar dobi vsakdo potrebne priglasnice brezplačno pri našej blagajni; posamezne komade izročiti nam je pozneje, da iste kolekujemo. Da so zamenjavo dosedanjih 4-2°/0 obveznic v 4°/0 sprejeli, velja glasom zakona z dne 16. februarja t. 1. o vseh onih posestnikih obveznic, ki ne zahtevajo do vštevši 27. februarja t. 1. pri označenih priglaševališčih, da se jim kapital povrne. Pripomnimo izrecno, da izvršujemo vse posle, ki se nanašajo na svoječasno kolekovanje, (493-2) brez kacili troškov, "^U „Ljubljanska kreditna banka" Ljubljana od c. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaševalisče za konverzijo 42 obveznic skupnega državnega dolga. Učenca sprejme (484-o H. Suttner, urar v Kranju. Hišna oprava skoraj nova, se proda radi odpotovanja. Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. (475—2) Stenografa sprejme takoj (480—2) notar Hudoverntk v Hostanfevlci. Poskusite Tri#wl#*n^ J.KIauerjevT | [.glaV pristni rastlinski liker. ~W ^B0T~ Oživlja želodec. ^ST" Sudi teli in prebavo. fpSF~ JL>iije dobro »pau)e. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—41) Vabilo k domaći veselici katera bode v soboto, 21. februvarja 1903 v gostilni „pri Cenkarji Gradišče št. 6. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 20 vin. 0b enem se naznanja, da se bo zadnje tri pustne dni, namreč w nrdeijo, |»o-nrdrljek in torek, točilo pristno, dobro, staro vino [rez ulico t kr. reneje. Za obilen obisk se priporočata (496-2) Franc in Ivanka Slatnar. Konverzija 4-2°|o skupnih rent. Konvertujejo se: vsa maj-novembrova renta, vsa januvar-julijeva renta kakor tudi ona na ime se glaseča in znesek gld. 20.000 presegajoča februvar-avgust ova renta. Konvertiralo se bode s prekolekovanjem vseh dosedanjih komadov na kronsko veljavo v na 4% so glaseče tinv in traja 4*2"., obrestovanje še do 1. maja, oziroma l. julija ali 1. avgusta t. 1. Priglasitve za enkrat niso potrebne; le posestniki zgoraj označenih vrst rent, ki želijo povračilo kapitala, morajo to naznaniti do 27. februvarja t. 1. Podpisani prevzemam svoječasno kolekovanje fore« vsake provizije in stroškov ter sprejemam v to s vrh o že sedaj titre. J. O. MAYER banka in menjalnica v Ivjubljatii. (6w-i> Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".