\ [Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetia za vse leto • • . $6.00 ! Za pol leta.....$3.00 New York celo leto - $7.00 $7.00 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo ieto GLAS NARODA v n IJstslovenskih.delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. ii TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 5. — STEV. 5. Entered as Second Class fatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 6, 1934. — SOBOTA, 6. JANUARJA 1^34 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLn. —»LETNIK XLII. MUSSOLINI IN JOHN SIMON STA SE SPORAZUMELA Zbornica sprejela davek na opojno pijačo MUSSOLINI IN ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER STA UGOTOVILA, DA JE ŽENEV. KONFERENCA MRTVA Italijanski ministrski predsednik zahteva premem-bo dosedanjega sistema. — Države se morajo naglo odločiti. — Vpliv predsednikove poslatfuce na evropsko politiko. — Sir John Simon se je vrnil v London, da bo poročal vladi o knferenci v Rimu. RIM, Italija, 5. januarja. — Italijanska vlada je danes izjavila, da sedaj ni primeren čas, da bi se določil natančen datum za nadaljevanje razorožitvene konference v Ženevi. Večerno časopisje je objavilo članek, ki ga je podpisal Virginio Gayda, ki je nekak poloficijelni glasnik italijanske vlade. — Sedaj ni čas za nadaljevanje razorožitvene konference, — je rečeno v članku. — In tudi ni čas, da bi določil dan, kdaj naj se nadaljuje. Članek je izšel v času, ko se nahaja angleški minister za zunanje zadeve, Sir John Simon, na poti v London, kjer bo poročal angleški vladi o konferenci z ministrskim predsednikom iMussolinijem. Javnost je vsledtega prepričana, da bo zavzela Italija odporno stališče, ko se bo dne 22. januarja sestal v Ženevi konferenčni urad razorožitvene konference, da razpravlja o obnovitvi pogajanj. V Ženevi upajo, da bodo neoficijelna pogajanja do tedaj toliko napredovala, da bo mogoče pričeti z delom. Italijanski ministrski predsednik Mussolini odločno zahteva, da mora biti ustava Lige narodov j reformirana. To je pa v tako ozki zvezi z vpraša- ARMADA KUPUJE AEROPLANE Vojni department bo kupil 100 vojaških aero-planov. — Na razpolago ima $7,500,000. Washington, D. C., •>. januarja. Z ozirom na načrt predsednika lioosevelta. 1 r 1 za-! posleurh 200.000 železničarjev. mnenju izmeti 1.(100.000 železni-1 da opusti jMilovico voja- i čarjev. ki .so zadnja tri leta iz^u-Ških a e rop! a nov za bombardira- J bili službo, zopet ino-lo biti nje. ako store isto tudi druge države. Francoska ponudba j«* v škili krogih zbudila velik t» nevo I jo. ker so mnenja, da je Franci- iraJa zelenice. S tem bi želez-1 ni na leto 300 milijo PRETEP V ŠPANSKI ZBORNICI Nacjonalisti niso hoteli častiti spomina katalonskega predsednika. — V pretepu je bilo več poslancev ranjenih. Madrid, Španska .». januarja. — V španskem parlamentu je meti « poslanci prišlo do resnega prete-j pa. tekom katerega je marsikdo ; dobil lahke poškodbe, predno se j je voditeljem posrečilo zopet na- I praviti red. Pretep se je pričel, ko so naci-jonalic*fičui poslanci odklonili udeležita se -velike svečanosti v spomin na. umrlega predsednika Katalonije Francisco Macia. DAVEK BO PRINESEL VSAKO LETO SK0R0 PETSTO MILIJONOV WASHINGTON, D. C., 5. januarja. — Danes je bila v poslanski zbornici skoro soglasno sprejetc\ predloga glede davka na opojne pijače. Nato je bila izročena senatu, in v ponedeljek bo razpra vljal o nji senatni finančni odsek. Davek na galona žganja bo najbrž znašal dva dolarja. voja-' Whitney .se je |>otegoval za J Člani katalonske stranke so ta-| vladno korporacijo. ki hi financi-, k<»j hiteli k naoijonalistom in čla- Dern je rekel, da ima vojni department na razpolago $7.500.000 ter da bo izda"! ta denar za nakup aeroplauov. Poleg 44» aeroplamov "i bombardiranje bo vojni department kupil 30 napadalnih ae-. j roplainov in 24 zasledovalnih ae- njem razorozitve, da se ne more o enem problemu l mpUm<»v. posebej razpravljati. I Aeroplani bodo opremljeni z RIM. Italija. 5. januarja. - Ministrski predsed- ™..... aparl"i " ",n*aM pu5ka nik Benito Mussolini in angleški zunanji minister Sir John Simon sta prišla do popolnega sporazuma, da se opuste vsi predlogi glede razorožitve, katerih ni mogoče premeniti v dejstvo. Uradno naznanilo pravi, da sta se oba državnika sporazumela v tem. da se opuste stari predlogi in sprejmejo novi, kate re je mogoče izpolniti. To naznanilo je bilo objavljeno po sprejemu Mussolinija in Simona pri angleškem poslaniku Sir Lric Drummondu, ki je bil prej generalni tajnik Li-ge narodov. Hrv • c F L c ^ 1 Ivah veliko množino industrijskih Duce in bir John Simon sta v popolnem so- ^jelkov. lm ,oVj i,ka vlada na-glasju, — pravi naznanilo, — in priznavata, da je l"1" ustanovila svoje konzulate v neobhodno potrebno, da pridejo razorožitvena po- P'" Vork" »» i L- 1 \r • »-i , . I v enem mestu o gajanja do hitrega konca. Vsa priporočila, ki niso iDokler ne pri praktična in katerih ni mogoče izvršiti, se morajo o-pustiti. Pogajanja morajo iti v smeri proti cilju, ki je dozorel v mednarodnem javnem mnenju in katerega bodo potrdile prizadete države. Mussolini in Simon sta v enournem razgovoru skušala najti pot. kako bi bilo mogoče rešiti oboro- ;***»ttle. Wash. Konzulati bodo pri žitveno vprašanje med Francijo in Nemčijo. ?A% k«"«™ tega me- Sir Simon bo takoj odpotoval iz Rima in bo pre-1___ pustil nadaljne razgovore italijanskemu zunanjemu je franci-' *""*" . c- icm ui ^nc«- ] ••• mornahistične stranke so kri- ja stavila t<» ponudbo samo zato. Ink*e Prihranile na leto 300 milijo-J čali: "Žfvela Špamska". nakar so da bi .se inogla rediti nekaterih za>- i nov ein zmanjšala zračno si-,Pri«'-etek vladne lastnine, lo /.;t bombardiranje drugih dr-ža.v. j u Whitney je proti združenju že-ker bi se stroški zwizali sa- mi in drugimi potrebščinami. Poleg tega je vojni department tudi naznanil, da bo kupil 240« trnkov po poldrugo tono. 01 trnkov po eno tono in 0 navadnih av-tomobilov. SOVJETSKI KONZULAT V NEW YORK« Washington, D. C., .1. januarja. Ker bo vsded pred kratkim objav-1 je nega načrta za drugo petletko j Rusija kupila v Združenih tlrža- ob Pacifiku, pritle novi sovjetski ix*.lanik AVksander Trojanovski. ne bi naznanjeno, kje .se bodo nahajali ti konzulati. Kolikor je d-o sedaj znano, sta konzulata- »v New Vo-rku in Wasli-rugtotiu že določena. Tretji kon-zulat pa ho v San Francisco ali ICo je bil zopet postavljen red. je bilo dognano. da so radikalni i republikanci, socija'isti in člani . , , . . I kmetske. stranke stali na eni stra- mo na stroške delavcev in v ko-J - , - .. , n , . , Ini bojnega polja, na drugi pa tra-rist dehriearjev. Do sedaj so bile . - r. .. . . . 1 i tlicijonaIist i in monarhisti. 'znu*. železnice igrača I)o sedaj so Wall Street a. Whitney obžaluje, da železnice nisi bile pritegnjene k NiKA. Or ga-ttizacije žeezničarjev so za preo-magal le malo. železničarjem pa nič. Whitney je naznanil, da botlo železničarji zopet zahtevali plače iz leta 192!). Njihove plače so bile znižane za 10 odstotkov na podlagi pogodbe, ki poteče 1. junija. ARAK1 IMA PLJUCNICO ZAROTA PROTI VLADI V KUBI Republika Kuba pred novim prevratom. — Zarota proti sedanji vladi se baje kuje na ameriških tleh. Havana, Kuba, 4. januarja. — Kuba je pripravljena na nove ne-I mire. Načrt za sporazum med j stranka mi je izdelal urugvajski Tokio, Japonska, ."». januarja.|P««*lanik Benjamin Fernandez de Japjonski vojni minktcT general' ^Metllna in ga izročil vsakemu čia-Sadao Araki je bolan za pljučni- J,ul Urauovega kabineta. Toda taj-co. Njegovo stanje je resno, totla'11^ za notranje zadeve, dr. Antone nevairno. Na tla.n Novega leta!u'° nit eras, je rekel: ga je napadla influenea. j — J*1 ta načrt tudi sprejet. (Jeneral Araki je poglavitna o- j t<> ne bt» zatlržalo proti vladne za-seba v japonski vladi in je votli- tel'j japonske agresi\me politike. J t« nit eras je rekel, da se za- ki je Kitajsko veljala izgubo Man-1 rota proti kubanski vladi kuje v džurnje in Džehola- ter delno opustošenje SaJcliaja ter je privedla skoro cl«> vojne z liitsijo. Arak izhaja iz nizkega rodu in je rst.Pr ■"»."> let. V armado je stopiJ kt»t proslak in z marljivost jo in trdno odločnostjo je dctsegel naj-vr'je niH*Mt> »v japonski vojski. V vlrfdo je stt»j>U v decembru leta 1P32. podtajnika Fulvio Suvichu in poslaniku Drummondu. S tem da Mussolini in Simon postavila temelj za iiadaljnje obravnavanje glede razorožitvenega vprašanja, je Italija dosegla štiri točke: preosnova Lige narodov, praktična uporaba Mussolinijeve štiridr-žavne pogodbe, sporazum glede oborožitve, da se ugod' zahtevi Nemčije po enakosti in novo razlaganje versaillskega miru. Z ozirom na evropski politični položaj in na poslanico predsedhika Roosvelta piše **La Tribuna": — Poslanica predsednika Roosevelta, ki izključuje udeležbo Združenih držav pri Ligi narodov, potrjuje potrebo, da imajo Anglija, Francija, Itali- ja in Nemčija enotno politiko, ki bo zagotovila solidarnost. K "II Lavoro Fascista" piše: — Ker Združene države nočejo pristopiti k Ligi narodov, je dokaz, da je sedanja Liga brezpotrebna. Da zagotovimo mir, je potrebno, da se popravijo i razpravlja nekatere krivice, to se pravi, da je potrebno premeniti nekatere pogodbe in Ligo popolnoma preosno-vati. "11 Lavoro" tudi pravi, da z ozirom na politiko Združenih držav glede Evrope, mora biti Evropa združena na podlagi štiridržavne pogodbe kot protiutež gospodarskemu in finančnemu pritisku Amerike in nevarnosti na Daljnem iztoku. Miami. Kla. in je ni mogoče več zadržati, če bi tudi Združene države priznale (>rauovo vlado. Vsa vojaška posadka v Havani je pripravljena na kak napad. Xa ulicah ima tudi dva tanka. Policija je dobila puške in vojaki v civilnih oblekah so na straži po st reha.li. Zarotniki v Miami so sprejeli denar od ameriških korporacij proti raznim obljubam, ako pri. dejo do vlade. In ker denarja ne morejo vrniti, morajo Iti dalje s svojo zaroto. Poveljnik kubanske vojske polkovnik Fulgeneio liatista je poslal močan vojaški oddelek v pro-vinco Oriente. kjer se kažejo vsi znaki bližajoče se vstaje. Xad .'tl)00 (zdravnikov na Kubi sedaj o .«1 raj k ii. ker nasprotujejo nekaterim vladnim zdravniškim odredbam. V izboruiei je bilo stavljenih več kol trideset dodatnih predlogov. pa so bili razen enejra vsi zavrnjeni. Sprejet je bil le dodatek kon^resiiika Doughtona. ki določa. da mora biti vsaka posoda, ki vsebuje alkoholno pijačo, opremljena z davčnim kolekom. kar je dokaz, da je bil davek plačan. Douphton. ki je predsednik zborničnega finančnega odseka, je rekel, tla bo prinesel davek na žjranje. vino in pivo vsako leto zvezni izakla*huci najmanj štiristo sedemdeset milijonov dolarjev. Predlog republikanca Knutsona iz Miunesote. iKtj bo predlojra vrnjena odseku in naj se naloži višji tla vek na import irana 'šumeča vina, je zbornica za'vrnilr. ~ proti 1().'J glasovom. Za predlo«; je glasovalo iv-pub'ikancev. njejrovem prepričanju bi bi-!•<» zelo nevarno izključiti izvoz francoskega vina. Za slučaj te prepovedi, bi ameriška trgovina1 s Francijo zelo trpela. Francija je naročila leta •iz Združenih držav za stoenajst milijonov dolarjev blaga, dočim so v i.st«mii letu impv.rtirale Združene države iz Francije le za 44 milijonov tlo'arjev blaga. TORNADO V FLORIDI Vihar je razkril 100 poslopij. — V Los Angeles še pogrešajo 60 oseb. | Po voden j v Pennsylva-j ni ji. BULUTT NI VPRORACUNU Washington, D. C., -">. januarja. Predsednik Roosevelt bo kongresu poslal posebno poslanico, s katero ho prosil, tla kongres določi plačo za pvsVnika v Moskvi \Vil-liama C. l»ul!itta ter za najemnino poslan iškejra pcslopja. Dasiramo je pretlsethiik Roosevelt v svojem prtkračiinu zahteval $17."»0<) za \"xake«ra izmeti peitnaj-stih poslanikov. .^l'J.IMKl y.a vsakega izmed dveh ministrov in po $10.(100 i/metl .'tli ministrov, ni pri tem vključil Uiillitta in njegovega poslaoiišt va. GOVERNER BIL KAZNOVAN. Phoenix, Ariz., f>. januarja. — (roverner B. P». Moeur je bil obeo-jn n» $40 kazni, ker je vozil svoj avtomobil -skozi mrtvaški sprevod in mimo šole z naglico 40 .milj na liro. * HITLER HOČE PREDVOJNO ARMADO Strassburg, Francija, "> j»n. — Kot pravi llbnovitev predvojne eesarse armade. Hitler Iwh'c p«>vi-šati sedanjo armadi* od sedem divizij na< 21 divizij. Vsaki diviziji hoče tudi pridjati en kor tankov, artilerijo in zasledovalne aeroplane. S teim hoče doseči, da je bila X emvija v strnit n- čaisu vojne mo-bilizirartk ivscan aannad. kakoršne je invela Nemčija 1. avgusta 1014. Pensacola, Fla., .">. januarja. — Dva tornada, katere so spočetka smatrali za vodeaie vrtince, sta pridivja'* i/. Pensacola zaJiva r*-/. mesto. oru5enih in 100 poslopij .i<-bilo poškodovanih, metllein tudi tlva poslopja mornariškega leta'i-sva. Najhujše je bila prizadeta •»-kolica Old Oorrv letališča, inetl-tem ko je bilo v trgovskem de'u mesta le malo ?ki»de. četmli ji* en torpedo tlrvil prav mimo Sjhi Carlos hotela. Pri neki hiši je viliai dvijrnil >tre-ho i"»0 čevljev visoko. Los Angeles, Cal.F 5. januarja. Xad tisoč delavcev je zaposlenih pri pospravljanju navlake pi> veliki povodnji. Se vedno pogrešajo (>0 oseb. katerih trupla je naj-brže votla odnesla. Do se. januarja. Sod išče. ki je vodilo preiskavo zaradi umora kralja Xadir šaha. je obsodilo 14 oseh na smrt. Med obsojenimi se nahajajo oče j in tlva sorodnika dejanskega mo-lilert Abdul Kalit|sa. ki je bil že prejšnji mesec tt&glar!jcil. Teti tj je bil obsojen na smrt še di-ujrl sokrivec in tako znaša število na smrt obsojenih 16. Med drugimi obsojenci je tudi učitelj v Šoli. katero je Kalit( obiskoval. Sin umorjenega kralja, kralj Zahir šah je iH>trdil smrtne obsodbe. 'tfLAi IltOD Jkf YORK, SATURDAY, JANUARY 6, 1934 THE LARGEST SLOVENE E aILY In U. & A. Glas (A OorporatUa) Qt the oorpormtkva and iddrtmi of Above officer«: •f MinhiHw, Now T«k CUr. S. Y. "OLA 8 NARODA (Tiict mi tbm Peiph) Wrmry Day Except Sundays and Holiday« * «*lo toco Telia m AmtUa to ■"■■My •••••••• » Mi* ••••«•*••« tsuo lipoltota-------------93.00 fr «rtrt tola..................flJSO bo Now lork am odo loto Bo pol leta ............. Es liiiMfiiiho n orto loto pol leta *.«.....**«**• .... $7.01. J8.5C 97.00 VLU 8'jbacrlpdoD Yearly K 00 AdTertle——t oa Znanstvo zaznamuje stalen ua-predek tekom 1. 1933. in to vzlie zmedenim razmeram po vsem svetu, ki &o skrajšale sklade fca znanstvene raziskave. Ln vzlie zatiranju nekaterih odličnih znanstvenikov v neki evropski državi. Tamed mnogih važnih napredkov •na ]>olju znanosti tekom minulega leta naj omenimo sledeče: Aeronavtika (Zrakoplovstvo). Največjo višavo, ki jo je človek kdaj dosegel, zaznamovali so Irije zrakoplove! Sovjetski1 Rusije, ki so v poletu v stratosfero ba-je dosebii G2.34 čevljev. Tndi dva aineritJka častnika »>ta poskusila polet v stratosfero (vrhnjo plast atm.u6fere) in zajruamoivala viši-tiO G 1.243 čevljev. Izined najodličnejših rekordnih poletov smo imeli: Solo polet o-koli sveta Wiley Post-a. ki je ob-. krožil s vet v enem tednu in neko- V mesecu septembru in oktobru, so dobili vsi name-lliko ur' iH,i*A skupine italijanskih niki, ki jim je jiarm-ninn potekla, opornim*. Nekateri so se aori,,l,imov Hali,o ^Olae Naroda" lato o 1« v neki dan lsvaentff nedelj ln prasdkor podplea la oaebnoetl ee ae pri občo Je Jo. Denar naj ae blagovoli po Money Order. Tri irnambi kraja nttotelkoT. proalmo. da a« tod! preJJnV blrallAČo omananl. da bi trejo najdemo naalovnlka. KAPREDEK ZNANSTVA TEKOM LETA 1933 _ NAROD % 219 W. 18tk Smet. Ne« Kock. K. .» CMelaea S—187S NEKATERIM NAŠIM NAROČNIKOM iz Italije preko Atlantika in na zaj. polet z zrar.no drsalko (aero-planom brez motorja) /a 3«» ur. kateri rekord je dosegel Nemec Kurt Se h ni id t, .svetovni rekord za bližino j«- dosege! Italijan An«rel-!o z novim hidroplanom in brzina je bila 423.S milj na uro. Angleška zraena ekspedieija je vzletela čez najvišjo goro na svetu. fcverst. iti fotografirala vrti te ' do m hI a j nedosegljive gore. Dosežen je bi! nadaljni razvoj na olju radio signalov, ki dovoljujejo zrakoploveu. da more voditi svoj zrakoplov 11:1 tla tudi v največji megli ali temi. Lindbergh in njegova žena sta odzvali, precej je pa takih, ki .so osmine enostavno prezrli. Tistim, ki so nas ie prej prosili, naj potrpimo. je ilolg izza onega easa že preopj narasel. Poslali sinu jim posebna pisma, proseč jili, naj se oglase. <>111111. ki se niso oglasili, bomo morali list ustaviti. Z razpošiljanjem opominov so veliki st roški in 111110-go dela. Oboje bi bilo nepotrebno, ee bi vsak naročnik storil svojo dolžnost. Sleherni naj bi vpošteval številke poleg svojega naslova na listu in naj bi poravnal naročnino, ne tla bi ga hi-lo treba opominjati. Kdor nima polega svojega naslova, na listu letnice 19:34, bi moral vedeti, da je naročnino dol-1 L,hld1ber-1 . . , uoi preletela m preiskovala atiuos « zan. ' Ni« ni lepšega kot so čisti računi. Ob Novem letu delajo ljudje vsakovrstne sklepe. Naj bi tndi naši naročniki napravili slovesen sklep, da bodo naiW-nino točno poravnali. Dandaaios gre marsikaj na upanje, toda 1<- do gotove! meje. Grocer in mesar ne bosta nikogar večno čakala. Društveni tajnik mogoče založi za mesce ali dva. za vse leto pa ne more zalagati. Obevznosti je treba poravnati, in zdaj, ko so se bodo začele razmere nekoliko na bolje obračati, je najbolj ugodna prilika, da dolžniki poravnajo naročnino. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSI4AVIJO Za $ 2.70 ....................Din. 100 " $ 4.95 ....................Din. 200 " $ 7.20....................Din. 300 " $11.65 .................... Din. 500 " $22.75 .. Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.00 .................... Lir ICO " S 17.50 .................... Lir 200 " $ 42.75 .................... Lir 500 " $ 85 25 .................... Lir 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih i ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5 00 morate poslati — $ 5.75 »» »» $10 00 " ** .....$10.85 •» tIVOO " " ____$1«.— •• M $20.00 " ........$21.— •» •» $40.00 " " ........$41.25 " " $50.00 - ________$51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo v dolarjih Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 11__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 44 Glas Naroda" 91* WEST loth STREET XgW YORK, N F Iz Slovenije. Novi grobovi. A" Ptujn je pi> kratki bolezni j umrl Anton Bruuien. šolski irpra-j vitel j v pokoju. | — V Novem nitast n ->«« pokopa-j li na mestnem pokopališču Tere-' zijo O«rrinovo. ' — l*ro kasneje so položili isto- tain k večnemu poeitku umrl etra biseroinašnifca Jožeta Kometa. Pokojnik. ki je bil eden najstarejčtfii duhovnikov ljubljanske škofije, je imel predvsem .zasluire za našel i-tev ubujrili šolskih .sester v Sniihe-!u in iza ustanovitev prvejra do-linjške^a tednika "Dolenjske no-vjee". katere je pri luo urejeval in ' pi^al vanje. Peter Zgaga — V Hrastniku je umrl nenad-J ne mii rt i Ivan ISartolo. upokojeni poduradnik-hišnik. Podlesrel je Mvni kapi. ! i i j.- (ill I,-t star. Pokojnino je užival komaj h nie.se-e«*v. ja na bolniku, ki je bil drian na življenju v rahpiratoriju (unietuili j pljučaii). l>olnik je preživel Na polju borbe proti raku bili d<**eženi /.natni us|>elii. <'epljenje proti pljučnici, enako kot ono proti kozam, ulejrut' hiti , mo^oee vsled odkritja prof. A. K. ("oea. CnrneJl univerze, da iuj»>k- 1 eija .strupa, prod lie i rane «r;t p'jueni.'ue klkv. preprečuje bole-j 2011. Fizika. Najnižjo temperaturo. kdaj ]irodueiniuo. je derj»tura. ko preneha vsako ke in nazaj v Se ve rno Ameriko. Iiribanje atomov Obstoj pozitivnega elektrona je Naši v Ameriki > if ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPO«?OCE SLOVENSKE NOVICE 1Z NASELBINE. Bolnik jc v razburjenosti ustrelil dva brata. Včeraj me prišli obiskat prijatelji iz frorenjega dela- države Xn' York. l*o stekleno-led^nih eestah so vozili osem ur. kar je vsekakor rekord, ker vzame v najlepšem vremenu dobremu avtomobilist u devet ur in pol. Matija mi je pasla I pozdrave, Mrs. Furl in pa šest prekajenih klobasi. Obojega .sem bil enako ve>el: pozdravov in klobas. \*a jip.ša hvala obema! Hvala pa tudi 'skrbniku Slo-venske dvoiii'iie na Seelv Street, ker mi je > svojim d.irnm obudil .spomine n;* pristno kapljo, ki jo pijejo tam irori. Zelo .sem bil vi.>el Pavletovejra dopisa in pozdravov i/ E'k Creek, N. V. I*av!»- mi lahko verjame. «l;i mi j«- dol^<"a.> po njem. Prejšnja \ leta s\ ob tem ea.su marsikatero I ukrenila v nj irovi kleti. Xieko klet je imel, toda jh> tretjem ko- - --- » -.................. za ret i že 21 i bilo več treba p..k..n- jalee dveh ponarejeva'eev denar-1 en Mati. S«-dela sva oziroma ja Alojzij Petek Obtožniea mu i la ter obujala opomin-- na Vrlini, očita, d ) je V noči na P_\ oktobra ' ko in na Idrijo. In ko i bila v P'.Tl V Brast'oveih.> karabinko u-(največjem /aiwxsu. j-- .>krivn'-ina -itrelil brata Antona i:r Kraueeta!.sila potrkala na radiator — kar jj|Lajha. ker je .s tem hotel prepre-jjo bilo znamenje, da >«• je treba Ičiti uboj svojega očeta, .s katerim i ločiti. No. >.va p i drujri dan na- j Poznani krojač Louis l^ojzek Kožuh v Clevelandu je bil pretek sprla ill pre-J daijevala NEMŠKE ŽELJE Keniška vlada je miu uja, i,aj bi v di-žavr, ki so dolžne razorožili, prekinile oboroževanje, da bi Nemčija dobila čas za organiziranje svojih ;iCHJ.lMK) mož državne brambe. Kadrovska služba naj bi trajala leto dni. Nemčija naj bi dobila vse za popolno armado potrebne vrste obrambnega orožja, pri čemer pa ne zahteva, naj bi ostale države V tej dobi opito tile te vrste orožja. V ostalem naj bi se o tej točki vršila pogajanja pozneje. Če bi ostale «užave v določeni dobi ne izvedle razorožitve, bi imela Nemčija pravieo izdelati enako orožje. Da bi se jK>večala varnost, je Nemčija pripravljena podpisati dvostranske pogodile hi pogodbt- za medsebojno pomoč. Olede obveznosti, ki jih vsebuje loearnska pogodba o Iilemilitarizaeiji Porenja, je držama vlada menda nazi-ranja, da so postali ti dogovori zaradi francoskih utrdb na tneji iluzonii. Glede vojaških formarij je že nemški poslanik v Parizu dr. Koester v razgovoru s Paul Boneourjem naglasi 1. lUso bile narodno-soeijalističaie napadalne formacije ustanovljene v glavnem za varnost države. Za primer je navedel število brezposelnih in število članov napadalnih formacij. Državna vlada bi bila pripravljena pristati na to, da bi mednaitom proučvanja po- ; pokazal. dalo vreme mnoga leta li tori k najden nezavesten v >vo-ji delavniei. \aš | yr.j j,. Un,|v |Io- /eglav. Ko je stopil v delavnico,' . - . je Kožuh ležal na tleh. Izgleda Jl>a'" !>" J" da je Že p«r dni tak«. !eža'. toda '» tem ni nihče veik-I. k<-r je Kožuh >aiu stanoval v svojih p n štorih. I lož.--1 a v j,- ta k<» j pokiieai ^j'' j»olieijo. ki je Kožuha inlpeljala v boinieo. kjer ugotovili, d i je nevarno bolan. se hnatin bi tepala. I sodne noči >fa prišla Lajlmva k Petkovim in sta od gospodarja Martina zahtevala- 1000 Din posojila. Stari Petek jima ni ugodil. til pijačo. Ko. sta se Iiapila. sta izaov. se bosta prav pošteno udarila Frank l"dovč in P>ter l»"il-. Prvi je gozdar. »lruLri pa Tarmer. oba oseb-110 !>ozn:iin. <>h;i sta gentleniana. Itatl 1»; videl, da bi >i- enkrat sre-« n iiT >• i-sebno pogovorila. p;i zade\a rt'š«-na v i»b(_».!»"- »transko i/adt.vol stvn mrzn> /a ilenar-1 I* tka i ni bo'- ce nameravate v domovino? Pliite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Weafc IS Street ..... Hew York, jr. Y ^jJčŽSSlm '■ fl .......fl" ^ J atSSSSSSSZ 3£==fl .Mehiški državni arheolog Mar-quino je dokazal, da .so mehiški ludijanei sezidali piramide v svr-ho astronomičnih preiskav. Lira-eunali so čas ]H»ti»m njih. Našli tvr» majhno kamen ko orodje, ki je bilo globoko zakopano v pctščeaiino v Nebraski. Nastalo je vprašanje, \la-li to ne dokazuje. da človek v Ameriki .sega nazaj 'do zadnje "lesene dobv". Iuženirstvo. Približujemo se revoluciji v že-lezntekem prometu. Napravili mi so posku»i z lokomotivam in vozovi lashke teže in vetro-vzdorne o-blike. ki omogoeujejo večjo brzino kot najhitrejši dosedanji vlaki. V državi Ohio gradi.se v eksperimentalne s vrhe največja radio-pocitaja v Ameriki. .VK) kilmva-tov. Avtomobil, opremljen e 'Diesel motorjem, je dosegel brci no 103.25 milj na uro. V Southamptonu na Angleškem so zfrradili največji dry-dock na svetu, v katerem more «tati ladja 100,000 ton. ako .se jsploh kdaj zgradi tak velikan. Posrečila je kombinacija kavčuka (rubber) in predil. kar omogočuje elastično šitofo za o-blačila in druge svrhe. Medicina (zdravoslovje). Zdravoslovna razkkanra tekom leta 1933 se je tnno^o bavila s pi-t uit »rno žlezo. Predloženi an bili dokazi, da ta žWa produ-eira hormone, ki vplivajo na rast. Kpol-n<*t, proizvajanje mleka in rabo ladkorja. Tudi glede družili žlez »o bile iavedene važne raziskave, ki dokazuje prevažno delovanje teh d- PUS. in ADVERTISE GLASNARODA* KJE SE NAHAJA John Ujcich, doma i/. Velikega brda na Primorskem. Oyrla.si naj .se. ker j- njemu v korist. <••• p;) k;«f» roj;:kov ve za njejjov naslov, naj s.- ^a mi javi. Zadnjič m ponarejevah-a ..•a. t a N.- ujezila in začel-t j ]»sovaf i. nato pa sta ni sta ! nasilna. Ki len je poirrabi: irreblji-1 Martin Škrbina. iv k,,I,",-"i »» ''V-i -li- ga Martina po ^'avi. | 1 j • klical na i>»»moč. nrtkai ^"■jzi.i vstal in potegnil i/\ .postelje nabito Vojaško karal.in-j ko. Stopil je v vežo. kjer sla bra-j ta Lajha h..š pretepala-očeta, llo-! teč pomagati očetu, je Lo;7.«> dvakrat s karabinko ustreli: proti l.ajhf.ina. Prvi «.?»■.•! je za»l"l A:i-ton;» in mu raztrg.il drobovj-. da je kmalu natu izkrvavel, drujri projekti! je pa zade! Fraiiea v h(»k in izstopil na zadnji strani. ;Smrt j - astopila nekij ur po škodbi. Lojze Petek je dejanji — \ eieve!an«L>k i nišniei j»* umr star l«-t. Pokojni j». bil vdovee ler eden izmed slovenskih jiionir-j«*v. V «' j''. • la je vse storil v hipu- m >trat boleli i na j-tiki Sodišče je izreklo najmilejšo kai/en. ki pa je j*' hi' v državi T«-x. — John I vendar znatna: 4 leta ječe. Kazni Ujcich, 5334 Wickliff St., PittS- j ob>ojenee go-tovo ne bri mogel pre-burgh. Pa. (stati. j N imenu n-i\vyor-keira- jw>^por-nega drnsiva sv Frančiški« mi p«»- -lohn fvetkovič: fr'*" i i* t - - - — Kolono, ki jo objavil dne . januarja. •• manj pa r. pravi'! tralo-no vina za 40 centov <» eentov: galuna vina« j • z-*. druge ^tl T.">. i/a tebe pa -^'J.fWh klo-base boš plačal po velikosti in si-eer za vsak konee ."i eentov več. Koledar 1 Bomback pise o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRI2IH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIB1-CUE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašaj-" te, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUK A IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company Cena 50c 216 West 18th Street New York. N. Y. Ako prideš v maškeradni obleki. boš mogoč*« deležen kakega doMtka1. f*e bi ti noire opeš;i'e. t«» spravimo domov, položimo \ pi»-rs te I j i?i te pokrijemo ^ petimi i pl-a-htami, ranip. ker r%e je vse nadafo. da bo takoj po odpravi prohibit!je začela teči pijača iz Californije kar v potokih v New-York. Pa smo *.e presneto zmotili. Niti ne eurija. ne pa da hi v potokih tekla. Po izložbah tistih maloštevilnih štorov, kjer je v Xew Yorku pijani« naproiluj so razstavljen«* -slekleniee sladkih vin — tnauleire, burgundea. el-šnjevea in porta — Kdo vraga b<» pil tisto ma.stiko. Niti ženske ne. tV pa je kje i-alifornijsko vino postavno naprodaj, moraš dati najmamj dolar /a\ kvart. pa boš najbrž kupil mačka v žnkiju. Kot sem rekel, nekateri rojaki gn še imajo, toda m.do, in«!o. Moj prijatelj -lože. naprimer, :ra ima še osemnajst iraloti — čuj-te in strmite — že štiri leta stare-«ra. Večkrat jra silim in .se mu priporočam. «l.-i bi mi prinesel malo pokušnjo. pa. ga ni mogoče pregovorit i. — St*da in- odprem za- "nič na svetu — pravi, — Pol« etodček za osemnajst jralon je moja največja tolažba in zadoščenje. Ne bom ga odprl in ne bom. Kajti dokler je soe približevali vasi. Slednjič so poklali Nemci v vas patruljo, ki je imela naročilo na- j jtaiičuo preiskati, koliko hsni«* jena celi stvari. Ko so preiskali raz-valine, so videli |,e lletaila izginiti Iz Jugoslavije. V*i prebivalci so bili pobegnili iz Cliticheeourta. — Kaj l»i tudi d« lali v doiua«'i vasi .' -■ \ičcsar mv u i bilo v>ej«ti. uiče>«r več poželi. — Sani" železna s**tev granat »>e je \sipnljj danzaUiieiii na ok »li-eo. /ir/lsrala k«>2uli*«' ill šlljie. rušila hiš.' in uničevala vv mI kraja — LE BETAIL oettega. t>» j** bilo tuljenje zado-jtail je poklekni!, pomočii prst v »'oljnega. poinenjalo je neizmerno j krt in ga obliznil. — Za'em je tak« veselje. Onih par ljudi, ki je bilo gro'iio zarju'l. da s.. >e vse predle ostalo v vasi. se je začudeno pre- '-1 raže stresle. — Nekaj »"-asa je križalo in /.ašepetalo— Le Re-tail! Le Betail! Vas je bila zapuščena. Na \ iši-iuah so delali vojaki strelne jarke. Ym< je ležala meti oiiema sovrarui j K rat »vozi na ♦■ni. Nenn-i na drugi in»i črtama Knkrat -h. jo zasedli j Mratii. Prodiranj** j«- spremlja-Kraneo'j. enkrat NVmei. Že večjlo promenje topov. Vedno več h:š bilo uničenih. vedno več hlevov mtwecev vi tepli zanjo. — Vojna J< ie zgorelo. IMi razvalinami je pa živel Le JJetail — Od ee»s« je živel — Kdo ve* — Kraljeval je obžgauim tramovom. napoLzasirtini kletem in i poda r v tej vasi. Vaščani so mu j truplom. ki m> ležala pod razvali-bili dali io ime. ker -o ž njim p,^. I nami. To je bilo za Le Betaila Ž<* stopali kakor z živino. mv!o kraljestvo. —- Ali so mogoče pomeni uuuvnje. v vojni je neumno govoriti o vst\ a rja n ju. — Vsi so bili p' begnili. samo Le Lietail ( je ostal. L«' Bet a d — živina — je bil go-j Kdo je bil Le Itetail ? — To j- bilo bitje, katerega ui moglo NajHže zrno. ker je bil i/, župano- začeli delovati njegovi možgani .* — '/» ni«'- uporabiti. Še celo živine n. hotel pasti. — Pred par desetletji ga je |m »rodila neka dekla. njegove. ga o«"-eta ui nikdo poznal. — Mati je umrla na porodu in tako se je /godilo. ta je padel La lietail občini na rame. — Dali so ga v rejo svinjskemu pastirju. ki ta je neprestano pretepal in <«ploh delal ž njim kakor z živino. Vsaka žival mu je kaj koristila, samo ta otr< liič. Imel je kratke krive noge. ve. telo in ogromno gla\o. Bil j« v nadlego in v sramoto vsem va-šeaiiotn. Nadeli s., mu ime L«* Be-trii. Niti otroei. niti starc; mu ui •»o rekli drugače. Ko j.' nekoliko dorastel. >o i/-I revidel;. «la tie l»<-, znal govoriti. I/ vin- je pi jranjal neke čudne glasove, Ksfjc p i in j/reke) nobene i e ga ji- kdo tepci. a!i če je bil lačen. je tulil. To tulenje ji" bilo strašno. Ljudje s,, sredi de la olk»tali. <»oslijš:ili n»-kaj ča>a potem mi oa šli o mu dali jesti. Tako j.- L- Bet ail dorasel. - V Št lo ui hodil, ker ga je juord imeti paMir ui pašniku. Koristi ui Unci nobene ».d njega. pač j»* pa moral \-ak trenutek paziti nanj. Kakor hitro ga je izgubil za treuu-lek i/pred o.-i. mu je u1*-k»"| in >»-1 sesat kravo ali kt.zo. Ko .-»e je na s« sal. se je začel vjj'ja'i po koruzi Vča.S'li j« tudi jedel poUrela ja-iKilka in hruške. Ko j«- okiatil div-vii, j«- jedel listje in glodal veje. Ko je I»i| star |»eJ/iajst let. >o za-dobile njegove roke sililo iijoe. — Njegovi zobje so bili |H>d<»btii 7o-I ein v ka. Tedaj se ga začeli o t rovi in odrasli liati. l>ali so w p m prosili It-ira. da bi jih rešil t«-iiadh ge. Vedno večji je {»ostajal in v«hio juuču« |ši. Hrana, ki so lull jo daja-1 I i. je bila pa z vsakim dnem slab 1 ^-a. (V >o hoteli vaščani pred tuj-ei pristaviti, s«, poklicali Le Betaila. Pred njimi j«- vzdigoval breme na. kakornuih hi štiii možje niti ue premaknili. Vse je >tortf kar so boleli. virnu čico žganja ->•> mu morali dati. Po zimi j«- prenočeval v hlevih. Kmetje u i mj iiueli ni«"e-ar proti temu. ker ni bilo nikjer l)ot.išeg.j vtra/nika «mI njega. Morje tatu. ki je priiH v njegove inočn** roke. Po leti je ležal na njivi, v vrtu ali v gozdn. Zaljubljeni pari fco s»-mu ixogiiuili. ženske in dekleta ira niso hotHe srečati. Ko je Udiruhnila vojna, je bil Le Betail star šlirirb-eh prebivalcev. V-i so poslušali strašno grmenje. Kar simeli, so zbasali v cule in (^►Iwgnili. Le |U*tail ni imel ničesar. Tudi on je pfshršal .ixrkanje. i »a se ni plašil. Prvič v življenju ga je nekaj izpveletelo. f i lavo j«1 nagnil na tilnik iu samozavestno sto-pH'1 po vasi. e ločili od Kvojega premoženj* pa jiiu ni kazalo drugega. Živij<*lije je več kakor premoženje. |je Betai! je bil wslno bolj v-nel. Ko je z:ig«»rela prva hiša, je divje zatulM. To ni bilo tuljenje ponižn«va. fctrwi»jočega in trpin-j ve liiše prinesel županovo MiKli.10 in jo oblekel. Suknja mu je segala skoraj do lrležnjev. Med razvalinami j'* dobil skrivališči*, veliko ja mo a katero se j- skrival. Nekoč .so bili Nemci pridrli v ♦i", pa >0 morali umakniti. Sre d? vasi je obležal mlati vojak. -Proti v »V-eni s»- je pribliv-iil Le U«--liii! trupli: in začuden obstal. Vojak je ležal v btži krvi. — Le |»e- 1»revračal mrliča, nato ga je pa zadel na rame in ga «»dnesel v svojt-skrivališče. — Le Betail je imel svoj plen. V*v Uie-sCCev >e je plazil po iz umrli \ a-si iu po z;ipuš«"-euih strel- nili jarkih. Meti vojaki po strelnih jarkih >e je razširila govorica, da hedi po okolici strašilo, ki silno tuli in naznanja ue>reč<». Nekoč so isn eelo videli v sveflobi žarko met a. ko je skbkal stmintja. In res! Ko .ie napočila noč. ko po sikali Žarki žarometa s«*miutja, ko .-»o gronieli lopovi, je nastopila ugodna ura za Le Betaila. Ponosno je stopal po vasi in mislil, da igrajo samo zaradi njega ljudje to stra šiio in nevarno igro. Vesel je bij iu zadovoljen. Od sebe je -.tejjoval i*oke. kazal \ vse smeri in plesal lta svojih kr ■nkili nogah. Vsaka granato je pozdravil z silnim kričanjem. — I hi. Le Belailu se je dobro gtwlilo. Samo za rad i njega streljajo ljudje, ki si 1 jra še par ine.-eeev prej znier-jaii. njemu na čast prižigajo ognje, njemu na č;.>t ubijajo. Tihotapci oškodujejo državo let- dobili od njih čimveč tobaka. Ker no za 200 milijonov. -o ^adilei večhionia reveži, imajo . . ... . , j tihotapci velik uspeli. I>rzav;> ima velikansko škodo j * v svoje skriva I iši-e. Ižgali m. luč iu (H, tiliotajH-ev ttd.aka. Po računu f V Skoplju so finančni or-ani v prodirali. Ko so zapazili svojega strokovnjakov iznaša ta škod h na1 teku zadnjih tednov odkrili že> mrtvega tovanua b. kmalu omahni- S ukroir ^h) milijonov dinar-' nekaj xvlikih skladišč tobaka, ki nazaj. Nasproti jim je prišel Le|j,.v y južnj Srbiji, ki pristav-'s,» ga tihot^H-i nakupili po raznih S svojimi koščenimi ro-. ]ja Vr];lVno tobačno področje v krajih, tla bi ga pozneje preue.sli prvega vojaka in mu j jnjr državi, je iiht>tapstvt> toba-1 v druge banovbie in tam razpro- bila ka ii Betail. karni je obj začel "rizti obraz. — Ker !a d rž;?v i l\er je htlajka od nekdaj % iu«m"-i»o razvito, j dali. Tihotapska trgovina je tako i motrli rabiti • |~dejstvuj»* "s«* kot tlobro organi- ^ «lt»bro organizirana, da v mnogih' zaradi pre-' primerih finančni organi ne " me ni tutli zaradi »rejo zajeti pravili krivcev, ker tu- » pa raz-1 \ t ija patrulje je imel le ma:>|,{>t>r pretkanih tihotapcev po po-1 peča vajo večje tobačne zaloge, nt-spor'M-iti. Dejstva so liila tukaj: —, klicu in še ve."-je množiee njibo- j poznajo svojih poslovotla jalce v. j mrtvi vojak v votlini in štirje okla- .»vili raznovrstnih pomočnikov in!lih-otapci imajo p<» navadi j ni vojaki. raz pečeva i cev. Tihotapstvo je zl:i*?Namo škodo zaradi izgube plena. | ^li pri Arnavtih prava tnidicija. | do<*im izgubijo svobodo samo nji-1 votlina preozka, niso .»rožja. Strašna borba je na-tala. j ziraua trjrovina. ki Le Betail je vse tri oklal. slednjič | eejšnih dobičkov ii................. so ga pa premagali in zvezali. jstn.sti same vzdržuje velik ka-j di oni. ki shranjujejo ali "glas naroda" zopet potOjtmo v domovino. Kdor s« hoče naročiti za sto je sorodnike ali prijatelje9 to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-| sil jamo. _ Le Bet :;|a so privezali k zidu. Štirje streli so počili--— >tra- f;en krik. Le Betail je bil mrtev. Vojna je divjala naprej in prinašala mrtvemu Le Bct;ulu nove žrtve. — Komaj so'počili streli, so že jiosvetili 1'raneoski žarkometi v vas. Krancoske baterije so začele s:pati granate, na celi črti se je začelo živahno streljanje. K J E JE moj mož John Hafner? .laz njem od leta l!Mf>. Prosim njene rojake po Ameriki, če kdo kaj -v.» o njem. tla mi sporo."]. .'-e je že živ a!i mrtev. — Marija Hafner, vas Ladja., št. 8, Pošta, Medvode. Slovenija. Jugoslavija. 12x6&8. ki prehaja od roda do roda. Finančni organi imajo -ogromno delo. ki pa je zvezuio tutli :z velikimi nevamtKstmi. k-r .so tihotapci v kritičnih .situacijah tudi pripravljeni na najmočnejši odpor in sploh na vse. Tihotapska ho vi mali vale i. posredniki in raz peče. Obsodba morilca Josipa Predavca j trgovina se 60 NATANČNIH INŠTRUMENTOV IN 1 7 SPRETNIH ZNANSTVENIKOV JAMČI NAJVEČJO EDINSTVENOST IN KAKOVOST ako okrogle, tako trdne, tako polno nabasane f/a št se iisipule ez/i se op tuemale ustnic Na vsaki lini tobačni rastlini je sainu par listov, ki jih kupimo za Lucky Strike. Ne gornjih listov—ker so premalo razviti. Ne sptxlnjih listov, ker ti so slabše kakovosti. Mi izbiramo samo srednje liste—kajti srednji listi so najtnilejši in popolnoma dozoreli za. popolno kajo. Samo srednji listi so uporabljani pri izdelavi Luckies — tako okrogle, tako trdne, tako polno naliasanc — brez zrahljanih koncev, ki izsipajo in se oprijemajo ustnic. Ali je čudno, ce so Luckies mile in rahle? In pomnite, "It's toasted" — za zaščito grla — za boljši okus. Naravnost is Metropolitan Opera Home Popolna opera vsako sohoto oh 2.uri pop.. Eastern Standard TioK, po Rdečem in Plavem omrežju NBC. Vendo najfinejši tobak in samo srednji listi 21. decembra je bila razglašena j obsodba Tome Koščeca 'zaradi n-' J mora bivšega voditelja nekdanje ' začne {Hrvatske seljaeke stranke Josipa j takoj, ko je tobak obrani. Po Jnž- Pretlavc». Kakor zna«o. je Ko-! ni Srbiji se bo v priht»dnjih dneh ščec 14. junija ob pol 0. zjutraj v j nričel že txlkup po m«uitipoIskHi Dupui SN^ln streljal iz puške pr<»-kmiiLsijali. Tihotapska sezona je ; ti Preda ven in ga hudo ranil. Pre-° i.edaj na višku, ker skušajo tiho- ; da>ven so sieer takoj prepeTjali v fapej spraviti s" pred nakupova- bolnišnico. !:j"r pa je še istega 11 j« nt čimveč je količine tobaka na dne ]io operaciji potllegel poškod-v«riia in v svoj promet. Pree • j to-j bi. K«r:-ec - je v preiskavi bra-bu»ka skrijejo sadilei že .sami. ves i nil. da je izvršil atentat, ker jja je čas. dokler ni izvršen odkup, pa j iVetlavee finančno uorojia^il. Triih stalno obiskujejo tudi tihotap- j dil je. tla ira je Predavee nagovo- .•i in njihovi posredovalci, da bi ■ ril. naikitpi neko imetje na dolg i Podpusitl j-- menico, ki je pa }»a-zneje ni mo^id plačati in je i^^u-hil }>ob-g kupljene ptoesti š»« je premoženje. Tekom sr'danje pre i.skave je [iretl sodniki izpovedal, da .se niče.sar ne s[H>minja. Sodišče je obsfHlilo na l-~> et ječe in trajno i/gubo častnih državljanskih pravic. Za trupi jen je s plinom. A" Aleksandro vii na otoku Krku sta zakonca Fabijtni iu Katica Peraek. preden sta šla .spat. naložila na ogenj oglje. Kwtii-a je nato po svoji navadi pokleknila in t/molila večerno molitev, nir.ž se je pa poleg ognja gre'. i>glje je začelo razvijati ]> in in zjutraj so na-li sosedje Katie«« mrtvo. Kabi-jan;» pa nezavest nega. 7. umetnim dihanjem so »ra spravili k zavesti in tako rešili gotove smrti. Afera, pri kateri gre za štiri milijone. Zagrebške trgovske kroge razburja afera trjjovca Krvina Orli-ka. pri kateri gre za štiri milijone. Te milijone !»i moril Orli k izplačati češkim tekstilnim tvorni cam. pa je pred dvcina meset^-ma izginil litvnaiio kani. Po ro'ki v>t-'-iji je poheirni! \ Pal«*>tino. kjei najbrž-1 p»»čuti varnega. Boj kmetov z volkovi. '/. I>ro«la na Savi pon-.-ij . okolici so Zadllje i;j>e Ve-noči je več :a trillna vo k-»v »?. :• ■ Ha va-s ntočane. Volkovi .s., - i..-prej \^lrli v hlev kmeta lllaža I\»i-kiča. K»» je Knkič videl, tla mu bodo volkovi raztrga'i vso živine, ie ]>ograhiI sekiro hi ]>ianil ven. Pri vodnjaku je opa/il ve'ikega volka. Z «1 vignje'n<» .sekiro je >!;>'-čil nadenj in ira z udart-em močno ranil. Toda istočasn«» sta iz hleva planila dva volka, od katerih je eden planil Kukiču na hrbet in ga izat-el irriziti. Med Kukičem in Volkom .».e je pričela obupna borba na življenje in smrt. Kukiču so naposled prihiteli na pomoe sosedje. ki >o ga irsvobodili r'. volčjih znh. Kuktč je precej hudo ranjen. Volkovi pa niso obiskali -samo Knkiea. ainpak so se pora' I -lili po vsej vH.si Lu pogledali v vs • st a je. Po pripovedovanju kmetov jih je bi'.o tri trume, v vsaki p<» pet. tlo šes^t. .Raztrgali .-.o .-.etlem krav. štiri konje in rani'i enega vola. Ta vol se je pred volkovi dobro hranil. I'm akni se je v kot hJcva in se z rogovi otepal srditih napadalcev. Tako je t^tal živ. R;i-irjeneara Kukiča so prepeljali v bolnišnico. Poziv! Isd&janje lista je t zrazi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza* deti, da so nas naprosili« da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "O. N. •t ngfžati ste že naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1934? - stane 50 centov. - naročite ga še danes 'XI L A 8 NARODA* NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 6, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ^lUlllllilhllll^lllllllllll^ m SMEM TE LJUBITI i 1 Zanimiv roman iz življenja • —m ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H Xa mi/i je med Oily in Vakberjrom .stala električna svetilka z rdečini /.ajrrinjalom in rožnatimi. bisernimi priveski. Valberjjov o->tro zarezani obraz j«* bil popolnoma razsvetljen. Tudi na Olivnem ebazu in njeni beli obl ki je ležala rdeča .svetloba. V tej razsvetljavi je pri .svoji vitki postavi kzglrdala Oliv zelo mlada, tikoro otročja. Iz zarjavelega obraza >o ji gleilaie temne, sanja ve oči. Ni bili. več premišljena, hladna dama. katere površne misli niso segle \ giabino. temveč bilje, ki se samo ni poznalo in je zr!o v .se in z velikim začudenjem opazovalo skrite izaklade .svojega .srca. pa ni vedela. kaj bi ž njimi. Vaiibergove .so s sanjavo mehkobo počivale na njenem obrazu in bilo je. kot bi njegovi pogledi privlačevali njene pogletle z magnetično silo. (tilda v tem trenutku zapoje. Ko "izzveni pečeni. Oliv >e nekoliko vgrauna iz svojega zatopljenega po'oxaja. — Kako vam ugaja pesem. jrospod doktor.* — ga vpraša. Va'berg se /-gane. Njegove misli so.se vrnile iz daljine. - K;.ko mislile to. milostIjiva irospiea < illy se nasmeje. — Samo vprašam, kako vam je jx'sem ugajala. Valberg »i z roko potegne preko čela. \* njegovem obrazu je Kil izraz negotovosti, kar je bi!o za (Wly nekaj tujega. In ta njegova negotovost >e mu je pokazala na zelo čuden način. — Mislim pesem, katero je ravnokar .pela (iilda. Valberg se /asi ur je nekoliko v zadregi. — Oprostite, milost Ijiva gospiea. v svojo sramoto moram priznati. da na to nisem mislff. - T«»da sami ste prosili prej za to p«-sem. VaHwrg se vzravna. — Da. da. — sedaj zopet vem. "Prva ljubezen" se imenuje pesem iu je z -lo lepa. Zelo rad jo poslušam. Že med predigro sem začel sanjati. Slišal %em jo. toda sem jo zasanjal. O'ly «_ra začudeno pogleda. — Sanjali si«** Vi — mož dela in dejanj' Ali se tudi vam kdaj kaj takega zgodi.' — ga vpraša polglasno. VaW erg - • prikloni, in jo pogleda, da jo strese. Da. tudi meni se t«i zgodi. Kadar prične zunaj eveteti in vse tako prijetno di"i. i -daj >e me poloti sanjavost. In kjerkoli sem t<1-daj. vedno vidim v duhu pred seboj čudovito deželo. Med velikimi j^rmi španskega bezga, med temnim cvetjem vidim vitko guira!nieo in v njej - * 'iblje majhen otrok v beli. čipkasti obleki s temnimi kodri iti velikimi, temnimi očmi. Da. to je podoba mo.iili sanj. mi-iostljiva gespiea. In tedaj slišim mehek otročji glas. ki mi pravi: -— Ti. mož. pridi in odveži me! — I*og<»sto mi je v tujini prišlo, kot l>i moral niti v domovino in Cediti t«»mu klicu. Te sanje so iteh-š«-vale v mrni vse. kar sem razumil pod imenoma "domovina". kadarkoli sent bil od tukaj. Medtem je že .mnogokrat cvete] španski ttezeg. Prosim, ne Imdujte se name. nko vam govorim o teh sanjali. Saj je včasilt tudi najresuejsj mož sanjač. Ne morete si misliti. da bi inož s tak«, zvestobo visel na tako majhnem doživljanju preteklosti. Toda dela ve A- sin je vedno skozi ograjo opazoval než-nega gosjx»sk«'ga otroka. In kadar sem stal na cesti iu >ein vas videl. kako ste se visoko gugali. tedaj sem vi veil no želel, da bi mogel ieleti z vami. Mislil sem si. da mora to iti do nebes. Onstran vrtne ograje je brl -za mene raj — ali recimo: dežela mofega hrepenenja. /p tedaj sem hrepeyH po kaj višjem in v sebi sem čutil moč. ki me more nesti visoko. Toda oni dan. ko ste svoje nežne prste položili v mojo roko. da bi me peljali k svojemu očetu. sem imel obeutek. da prem skozi vrata svojega hrepenenja naravnost v obljubljeno tležp-jo. Tega človk nikdar ne pozabi — nikdar! Kadar cvete bezeg, te-<7aj se mi vedno zbudi *pomin na oni maihni dogodek. Tudi danes 3n<- je prijel. In zato sem na neolikan način preslišal lepo pesem, ki jo je p-la (iilda. Pozneje jo morem prositi z:: oprošeenje. (My je polna vznemirjenja poslušala njegove besede. Segle s«> ji v sree. kol še nikdar poprej. Sedaj je Vedela tudi sama. da bo od silaj imela vedno saujav spomin, kadar bo dišala be/.go v vitij: spomin na to uro. l»ilo ji je. kakor da je t Udi danes vezana in se skuša opn-stiti. toda ne iz rahlih jermenov giigalniee. temneč iz močnejših in težjih ve/i. Imela je občutek, kot voboditi je lahkonii.š! jenih vezi. Sama mora prej priti k njemu .s prošnjo: — Oprosti me! — Toda s to prošnjo ne bo prišla. Za to je bila prepon-osna. Sam pa ni smel stegniti roke |m» posesti, ki je bila last drugega, fetudi se je v tem boju .s .samim seboj v njem nekaj zlomilo, česar nikdar ni mogoče ozdraviti, ostati je moral zmagovalec nad samim seboj in nad svojimi željami, ki so v tej pomladni imči dobile oblast nad njim. Zato pravi mirno: — Ne inor*'m .se smejati, milost Ijiva gospiea. in vaš »meh me boli. Oliv bi mog'a glasno zaihteti. o |temveč tudi v obrobnih de-r-remirjn vrniti iz ujetništva. pa|žt*,aJl Indije, v Mongoliji, ponekod se mu je spotoma omračil um. Z .na Kitaj-kem in daleč po zapadni Nemčije se ni oglasil nihče, ki bi j Osrednji Aziji. Že to kaže. da ima bil vedel kaj o neznancu in tako $eseediee. |Mmeflra Budlio in pravkar umrli da-Šele te dni se mil je razvezal jezik, t1*' ,alua i«' P«> tem naziranjn v začel je govoriti, toda tako raztresalo in jeclja je. da ga ni mogoče razumeti. V Kodezu. kjer je preživel neznanec 12 let v umobolnici, se je pa oglasila neka kmetica, češ. da je neznanec identičen z nemškim vojnim ujetnikom, ki je delal pri nji 'adnji dve loti svetovne vojne. Ministrstvo je priznalo neznanca za francoskega državljana in tako mu je pripadala od leta 1918 invalidnina. ki je znesla do slej 3(X>.fH)<) fra nkov. Tega denarja pa seveda ni porabil, saj je bil ves čas zaprt j v umobolnici. Ker bi pripadlo vseh joOO.CKMJ frankov njegovim sorodui-|kom. če bi skrlieli zanj. se je ogla- trinajstič prerojeni Dudha. Naslednika mu pa starem običaju izberejo in izžrebajo izmed treh dečkov. ki se rode na dan njegove smrti. Ministrski svet. ki mu pomaga vladati, si izliere sam in štej-poleg predsednika še štiri ministre. Parlament sestavljajo pnslstavm-ki tibet.sk h samostanov in uradni-štva ter ima samo posvetovalen glas. Tibet obsega sicer 1.150.000 kvad. kilometrov, a šteje le poki rug milijon prebivalcev, med katerimi !«"• n č manj nego .'HH).0(M) menihov, (ilavno uie-to Lasii ima 20.0(H) duš. Diplomatskih zastopnikov drugih V JUGOSLAVIJO Preko Havr« NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 13. JANUARJA Februarja — 2i. Februarja PARIS 17. Februarja — 17. Marca CHAMPLAIN 20 Januarja — 10. Februarja NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne list« vprašajte naše pooblaščene agente tJreoek J&na 19 STATE STREET, NEW YORK SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW IOKK, If. 1. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE .iimniniiiiiiiiLiinri '»uua iiuimiHiiimni- govora. držav tu ni. samo eno britsko tr ilo več ljudi, med njimi tudi neka P»viusko zastopstvo, {ženska, češ. da je neznanec njen l>ežela je se zelo zaostala. s;ij iikjcL a neka druga hoče \"ideti v ',1I!I ^"^jra skupaj komaj 12 poštnih njem svojega sina. tretja pa očeta ttradov in eno telefonsko ter br-svojih dveh otrttk itd. Zdravniki 'ojamu progo. Železnic ni. Trgo čakajo, kaj bo z neznancem, ali se vina J1" "•»merjena na Kitaj ko in j mu vrne po 1,1 letih .spomin iu dar 1 »dijo. kamor izvaža volno. k.»/..i- ----------------lie muškat, boraks. cr\-ce itd. S«> pr»sl nedavnim je bil Tibet 'popolnoma zaprt za \-se tujce. Zadnji dalai lama je samo dvakrat o-• slavil svojo rezidenco, in sicer leta j 1904.. ko so j«» za.s«sll i Angleži, in jlfUO.. ko je moral bežati pred Iv! 'tajci v Indijo. Ti so hoteli Tibet takrat bolj prič vrst iti na.se in ga zreformirati. ko je pa-izbruhui;«i «* L 1912. kitajska revolucija. * » de|<> prenehalo in nasfbxlnje leto j. 270 BISEROV V ČLOVEKU V bolnišnici v Oslo. glavnem me-<-tu Norveške, .so te dni operirali moža. ki so v njem našli 270 biserov. Mož je zbolel na obistih. Tr- »IjCnje " ' b"l 1 "" N * 1 |» vnrnau> in ii«>i'-uujr ICIV J. ^ aZiU'.dalai lama proglas"! neodvisnost nje .so se zdravniki odločili za o- - - - l^eracijo. č<»š. da ima mož kamne v obistih in da ga more rešiti le operacija. Ko so ga odprli, so zdravniki se- rin. danes pa ga pridobivajo večinoma iz odpadkov papirnih tovarn, krompirja in neke zelo poceni vrste melase. Po nekem novem načinu .se da iz teli tvarin pridobivati skoraj čist alkohol (9JU) o«l*t.). v večjih količinah pridobivali s«, 4 (.dst. virile. Takšen alkohol je u. pr. vkoraj neuporaben z:i nuKlcrnc mešanice alkohola z beneolom in bencinom, ki jih rabijo za pogon motornih vo-/.d. Te mešiiniee z visokim ali v-a j ne nizkim odstotkom a'kohola so se v zatlujdi letih razširile po svetu, in že to nam dokazuje pomen alkohola. tla nam pomaga štediti z za! • »ganii bencina iu sorodnih produktov. ki gredo, kakor smo rekli, h koncu. Zelo verjetno je. da bodo v bližnji bodočnosti mnoga ljudstva prišteti i hi s pridelavo alkohola iz domač h žetev iu gozdov ogromne vsote, ki jih dajejo dane- za import i rane kurivo. Trajno zalogo surovin za pridobivanje alkoho'a za veš svet pa pomeni tropsko rastlinstvo. < Vz sto. dve let bo lo pnbigata vegetacijska ozemlja o-krog ekvatorja imela po vsej priliki 'podobno vlogo kakor današnja premogovna ozemlja 2-J. januarja: IluinliurE v Hamburg tferviiKsiiia v Citrluurg 27. januarja: Kuroi>H v Ilremen 31. januarja: .Mu uh.i 11.ill v Havre 3. februarja: I If «1^ Kram e Kr\ v Genua v 1 la\rr 6. Januarja: l^faixif v Havre !l«-x v Genua v Uremc-ii 1C. januarja: A.etitioilu v Cli. rtKrtirg Koma v Trst 11. Jančarja: Ui-rlia v ilamlmrg 13 januarja: ITe «i.- Kniiii e 17. januarja: Wash.llKI. II V II.vre II.»vre 19. januarja: • »Ivine«.- v Cli4»rl».tirg 20 januarja: Gh.onp'ain v Havre Con le ilt S.iv-iin ^ <:.-n>ia Volen.lstni v I!»ul>.;ne Hremeri v Uit-inen 9. februarja: • mpic v Chet buurg 10. februarja: I'.remeii v Brt-mi-n Ciiamt>'ain v lla-vre 15. februarja: «i i de S.i \"<>ia v «Ieii'ja , VV,ishini;lo:i v Havre J6. februarja: l>retigaria v Clii-rbmirs j 17. februarja: x l";«r!s \ Havre Kur i-1 v Crciiitn 21 februarja: H.-ui>t ti!;«jiU r Hamburg ZZ. februarja: -Majestir v 1'llf! 1» Ilt g 24 februarja: lie <1.- Krame v Havre Vt.'et .1 .m v lioulugue sur Mer 2'j. februarja: Sutuinia v Trst 23 februarja: . Hamburg \ H.iml-urg 1 Mani.al!., ii v Havre v JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba v vsen razredih... Tedenska odplut. ja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga 4 Z M E R N E CENE Pojasni a vam da vsak lokalni agent ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY, NEW YORK _ i-iii.in.ii.arrn Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov-noznanih pisateljev. Lahko jih priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale. •nenj. v njegovih očeh je le ugotovili, da obisti niso otekle, ampak da je na drugi strani nhisti zrasel čuden tvor. ki je visel na obistih ko nekak grozd. Ta 'grozd* pa je bil sestavljen iz 270 biserov, med katerimi sit bili najmanjši velik le O S nun. največji pa 1.4 mm. Ko so mu to odstranili, »o rano zo-j»et zašili. Zdravniški senzaciji je shslila kemična. Posamezne de'le t<-ga čiul-nega stvora so prečkali z mikro- Trbeta. Bil je pod vplivom An;1 žev. ki so mu izvrabali tudi poseo-nc» vojsko. V zadnjih lotili so s! i« šali so v jet i razširiti svoj vpliv Ki di na Tibet. ALKOHOL - ENERGIJSKI VIR BODOČNOSTI Več nego tri čotrtine energije, ki jo človek danes izkorišča, izvirajo iz nafte in premoga. Ta dva vira energije gre-ta že mlločno proti k<»ncu. Nafte imamo morda še za >kopom. Začudeni so ugotovili, da j eno pokolenje, i>remog bo traj.'h imajo ti biseri prav take črte in da Uieer dalj časa. a ga bo čedalje tež-S-C svetloba na njih ravno tako lo-|.je pridobivati. Pri tem potreba mi kakor na pravih ja (tonskih. Japonski bisi-ri pa so sestavljeni v glavnem iz !>0 odstotnega kaicij->kega karbida. Drugih 10 odstotkov pa iz organskih snovi. iJšseri pa. ki s<> tičali v norveškem možu. so bili le v tretjini iz kalcijevega karbida, v drugi tretjini i/, fosfatov, kakršnih v drugih biserih ni. zadnjo tretjino pa so sestavljale organske snovi. IIHOCTIIIM^ CENA DR. KERNOVEGA BERILA je zni2ana Angleško-slovensko Berilo KXaLISII SLOVENE BEADEH STANE S All O $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI -GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY človeštva po energiji stalno narašča in ni čudno, da stiče za novi mi viri. ki naj bi nadomestili ta dva. Ne da bi se ozirali na pridobivanje energije i r* atomov in drugih 1-odohnih. danes še fantastičnih virov. lahko rečemo, da nam je na razpolago le vodna. ?račna (ve trovna) iu sončna (teni|»eratum.i •n svetlobna) sila. A \se te skupaj ne bi mogli ra*biti po današnjem tanju tehnike niti za proizvajanje polovice vse energije, ki jo potrebuje človek. Vprašanje je. kako bo v tem oziru v bodočn**:'. Vseka ko ui odveč, da iščejo znanost in neposredni intereKiranei še drugih virov energije, ki bi hi!i enostavno uporabni, poceni in tak> znatno, da bi lahko vsaj v 'pretežnem delu nadomestili premog m olj'\ Med temi viri utegne imeti še veliko vlogo — a-lkoho', oziroma rastline. Danes nas zalagaj*, s silami rastline, ki so že davno izumrle, jutri stopijo na njihovo me>to n.o-goče žive rastline oziroma alkohol, k; se da pridobivati iz njih I.ajik I bo sicer malo začudeno gleda1. 1. Dvanajst kratko- Spisjil Ivan Kozina ii. ljudska ' clraui:i v 4 UojanjiU. I.mi....... Sr. 4. Poletne klasje Spisjil 1'votko «:«>Uir. Izltraut-iK-snii : is| .sira.. I»n»sirani».. ..»0 St. 7. Andersonove pripovedke Za slovensko mladino priredila J Iva. 111 strsiiii. I«r<»š........35 št. a. Ljubosumnost Siiisil I^elislav Novak .. .30 Št. 8. Akt štev. 113 S|»i>al Kuiil <;:ilH>riau ......."."» Št^v. Problemi sodob. ne filozofije Spisal miiv. prof. dr. Fr. We-l»er. ."517 strani. broS..........7« št. 10. Andrej Ternouc Spisal Ivan Allir<4ir. ICeiijefina karikatura in miunl«»«ri. 5.1 strani. Itruširano .............23 Št. 11. Peterčkove poslednje sanje S|»isul Pavel »Jolla. Hožleiio |x>- ........................... Št. 14. Denar ll»r. Kari KiikUši. Naroduo-^os|hMl;irski'spis. iKtslovcuil dr. Ailiin Ojjris. 2TUi siraui. UroS... .84» št. 15. Edmond in Jules de Goncourt Spisiil lienee Mauiieriu........||j Št. 1(>. Življenje S|>isal Janko Sam«-. 1'vsnil, liti strani, broširano .............43 Št. 17. Verne duše v vicah Spisal Prosper Meriuiee. Pov*-st strani .................... Št. 19. Potopljeni zvon Sjiixiil lii'riuirt Ilauptwan. 1 »ruma. hajka v |>etih ilejanjili. 1-4 strani. Itruširano .........30 št. 20. Gompači in Ko. murasaki Spisal Jul. Zc.ver. J:i|muski ro-nuiii. lhvstavljcuo iz feScine. l.~4 strani, bntširano .........43 Kreutzerjeva so~ časnih zgodbic, II. Spiral Fridolin Žolna. 7": siraui. broširam.................... Št. 22. nata Spisal I.cv T«.I-loj. št. 2: J. Antigone t S.»|.liklos». Žalna it;ra. I*i-»li- venil r. liolar. (ill sir.. Iiruš... .:{Q št. 24. Poslednji dnevi Pomejev Spisal K. I.. ISiilwer. I. del. strani, broširano .............DO št. 2o. Poslednji dnevi Pompeja II. DEL .................... !MI št. 2«>. Črne maske Spisal I.. Audrejev. Poslovenil Josip Vidmar, sj s!r.. broš......:»3 Št. 27. Brezposelnost in problemi — 1 Fran Krjave»->. so str.. I>r«>š. št. 2!>. Tarzan sin opic Spisal Kt!;rar It. ISurroii^lis... 1/i« št. :U. Roka roko Spisal I.i|H>vet-.............23 Št. :J2. Živeti . Spisal I.. 1.i 1 m.mm-............ št. Vojna z Jugurto . Kamela, skozi u-ho šivanke i Frant I-in^eri. Veseloigra .. .43 .90 .911 Ste v. 4!). Tarzanov sin Spisa! K. II. Kurroujdis. Trdo voza 1........................ 1.20 Št. r><>. Slika De Graye Spisal hm-m- Wilde ........ 1.20 Št. 51. Slov. balade in romance Spisal i\ Colar .............80 št. ">4. V metežu Spisala Marija Kmetova .... I.— št. .")."). Namišljeni bolnik Spisal M<>lioro ...............3U št. ."»t;. To in onkraj Sotlc Spisal Fridolin Žolna .........30 št. r»s. Glad* 1 llam-iuii • ...................90 št. .">!). Zapiski iz mrtvega doma < I lost O jov ski I. DEL 1.— št <>o. Zapiski iz mrtvega doma i I»oslojovski >. II. DEL ____ 1.— št. ni. Bratje in sestre (t*. Colari....................73 Spisal ruski pisatelj Ifc.stojrv I. DEI.................... Št. II. DEL .. Št. (i4. UI. DEL Št. (iT). IV. DEI..................... .90 Vsi 4 deli......3.25 ki. . .90 . .90 . .90 Naročite pri: KNJIGARNA "G. N." 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y