79. številka. Ljubljana. v torek 8. aprila. XXIII. leto, 1890. IsJmja vsak dan iveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vb t ro - oge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom račnna »e po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več. kolikor poštnina zuasa. Za oznanila plačnje se od čctiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat. tiska, po 6 kr.. ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje v Gospodskih nlicah st. 12. Dpravni fitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Odnosaji v Bolgariji. V Sofiji igra se nevarna igra. Nesrečni ha-zardovec, za kakeršnega sluje Stambulov, ima po-Blednjo karto v rokah in nanjo stavi vse, kar mu je še ostalo: svojo eksistenco, življenje svoje. Strastna razburjenost igralčeva ne more se več pomiriti in nikdar polegla ne bode. Slepi ga, jemlje mu slednji preudarek in zadnjo iskrico zdrave razsodbe. Samo jedno ima pred očmi in to ie: Va banque! Ali vse dobiti, ali pa vse zgubiti! A kdor gospoda Stambulova igro opazuje, vidi takoj, da je zguba neizogibna in da bode zadela tudi vse one, ki so nanj stavili vse nade svoje in ž njim igrali uloge mogotcev. Dne 19. marca bilo je v Sofiji ministersko posvetovanje, katero se je zaključilo z usodepolnim sklepom, da Bolgarska ustavi plačevanje vzhoduo-rumelijskega in bolgarskega danja (tributa), katerega je doslej od raj to vala. Ta sklep naatal je zaradi tega, ker Turčija ni hotela ugoditi Stambulova želji, da bi prva priznala Koburžana zakonitost. Priznanje Koburžana je življensko vprašanje za vso stambulovsko Bolgarsko in za Stambulova samega. Stambulovci tO sami čutijo in uradna »Svoboda" je o tem popolnoma odkrito pisala, nadeiajoČ se, da bodo protivniki Rusije porabili to priliko, da zadovolje potrebi protiruske trdnjave v Sredci. Rusije protivniki bi bili to že davno radi storili, toda, ako je to prej bilo nemožuo, je sedaj, ko je Bismarck odstopil in se je Rusija toli okrepila, še desetkrat težavneje. Dunajski listi, ki so do Bismarckovega padca podpirali Stambulova, svetovali so mu hkratu, ko je BiBmarck odstopil, uaj potrpi, naj počaka. A gospod Stambulov več niti minute čakati ne more in ako doslej ni dobil izdatne pomoči z Dunaja, more se je sedaj še manje nadejati. S tem, da je Bolgarska odrekla danj, s tem proglaša svojo nezavisnost, katero bode sedaj branila proti Turčiji. V zmislu sklepa ministerskega sveta, sporočil je Stambulov po francoskem konzulu v Soriji v Pariz, da Bolgarska izstopi iz francosko-turške trgovinske pogodbe, ki je bila doslej veljavna tudi za Bolgarsko, kot Turčije vazalno državo. V tej LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Konec.) Končno so Pugačova odpravili v Moskvo, kjer se je imela osoda njegova rešiti. Peljali ao ga v zimski „kibitki" z>amenljiviini, meščanskimi konji; gvardije kapitan Galahov in kapitan Povalo-Švej-kovski, pred nekoliko meseci ujeta pri samozvanci, sta ga spremljala. Bil je v okovih. Vojaki so mu iz svojih rok dajali hrano in rekli otrokom, ki so se gnetli okolu njegovega kurnika: »Zapomnite si, otroci, da ste videli Pugačova". Stari ljudje še pripovedujejo o njegovih smelih odgovorih na vprašanja mimogredoče gospode. Vso pot je bil vesel in miren. V Moskvi ga je vsprejelo mnogobrojno ljudstvo, ki ga je davno pričakovalo z nepotrpež-Ijivostjo in se komaj pomirilo, ko je bil ujet grozoviti hudodelec. Posajen je bil v „Monetui dvor", kjer so ga mogli od jutra do noči skozi dva meseca radovedni videti priklenjenega na steno in Še strašnega v popolnej onemoglosti. Pravijo, da so noti pozivlje Stambulov republiko, naj z Bolgarsko sklene posebno trgovinsko pogodbo. Ko bi Francija to storila, priznala bi s tem Bolgarske nezavisnost, a gospod Stambulov se tega nikakor ne ame nadejati. Jako žalostno je tudi a plačilom vojnega dolga Rusiji. Na prvi korak ruske vlade, izjavila je bolgarska vlada jako bahačasto, da bode vse zaostale obroke Rusiji na jedenkrat plačala, kadar njen posredovalec, nemški konzul v Soriji, bolgarskej vladi izroči tako pobotnico, ki bi se vsaj od daleč smela /mahati za posredno priznanje bolgarske vlade. Jasno je, da gre bolgarska vlada sama na to, da pridobi časa in ž njim denarja. Sprva se je mislilo, da jej bode pomagal oni upnik, katerega je Staui-bulov^ zadnjič „napumpa!u za 30 milijonov goldinarjev. A z Dunaja dobil je Stambulov za pomoč samo solistične dokaze, da je že ta korak, ki ga je Rusija storila, da dobi svoj denar, ono priznanje, katerega Stambulov želi. Bolgarska je s tem hotela le stvar zavleči, a Rusija so ni ozirala na to, kako bi Stambulov rad dlako cepil, marveč je bolgarsko vlado jednostavno pozvala, naj oni del dolga, ki bi bil imel doslej že biti plačan, izroči denarnemu zavodu „Banque de Pariš et des Pays Bas" v Parizu. Ta zaostanek znaSa 0,600.000 : ubljcv ali 9,800.000 frankov. „Parturiunt montes nascitur ri diculus mus" ... in po vsem bahačanji izročila je bolgarska vlada Pariški banki samo 400 000 frankov. In še to vsoto spravila je le z največjim trudom vkupe. Ko je Stambulov uvidel, da nič ne pomaga, da se mora Rusiji plačati dolg, brzojavil je takoj vsem okrajnim načelnikom, da naj začno pobirati izredno priklado na vsak groš (10 soldov) zaostalega davka 6 par (centimov). Ob jednem naročil je lokavi Stambulov uradnikom, da, pobiraje ta davek, to porabijo za agitacijo proti Rusiji. Uradniki, poslušni sluge, so tudi tako storili in črnili Rusijo na vse pretege. No, narod jim ni veroval, ker pozna Rusijo kot svojo dobrotnico in osvoboditeljico. Proti-ruska agitacija zgrešila je svoj smoter, ker je narod vee nego uverjen, da uradniki ta davek pobirajo za svoj žep. Na nekaterih krajih začelo se je ljudstvo celo puntati in moralo se je poklicati vojaštvo. ženske padale v omedlevice VBled njegovega ognje- j nega pogleda in groznega glasu. Pred sodiščem je pokazal nepričakovano slabost duha. Morali so ga počasi pripraviti na poslušanje smrtne sodbe. Pu-gačov in Perfilev 8ta bila obsojena na „četvrto-vanje" ; Čika, da se mu odseka glavo; Šigajev, Pa-durov in Tornov na vislice ; osemnajst mož na kažnjen je s 1< u u tom in prognaustvo s posilnim delom. — Kazen Pugačova in njegovih soudeležencev zvr-šila se je v Moskvi, dne 10. januvarja 1775. leta. Zjutraj se je brezštevilna množica ljudstva nabrala na „Bolotu", kjer je bil postavljen visok oder. Na njem so sedeli rablji in pili vino čakajoči žrtev. Okolu odra stalo je troje vislic. Okrog postavljeni so bili pešpolki. Častniki so bili v kožuhih zaradi hudega mraza. Strehe hiš in prodajalnic bo bile pokrite z ljudmi ; nizki trg in bližnje ulice na-polnjeue so bile s kočijami in vozovi. V jeden hip je vse zamajalo se in z&šumelo; zaupili so: „pe ljejo se, peljejo se !u Koj za oddelkom kirasirjev peljale so se sani z visokim sedežem. Na njem je z odkrito glavo sedel Pu gačov, njemu nasproti duhovnik. Tu je bil tudi uradnik tajue ekspedicije. Pugačov mej tem, ko so ga peljali, se je priklanjal na obe strani. Za sanmi je šla še konjica in tolpa Nezadovoljnost raste in mora rasti, ker mogotec Stambulov uporablja skrajna Bredstva, da se ohrani na sedeži svojem. Mej drugim sklenil je z Rumunsko pogodbo o izročevanji in internovanji politiških emigrantov. Oprt na ta zakou, jako kruto postopa s člani opozicije in „ad absurdum8 izvaja ustavno svobodo Tudi v zadevi majorja Panice doživel je popoten „fiasco". Člani preiskovalne komisije dali so svojo ostavko, ker ni nobene podlage za zločin in nobene snovi za preiskavo. Taki neuspehi morajo omajati stališče vsakomur, kamo ki, da bi ga Stambulovu ne. Z Beneškega. Dne 5. aprila. [Izv. dop.] Izletel sem bil za malo duij v naše slovenske gorice. Vreme prekrasno, gorko, zrak čist in zdrav. Narava se vzbuja in vse, kamor oči obrneš blizu in v dalje, vse bo pričenja smehljati v nadeji boljih dnij, nego so bili pretekli mrzli in vetrovni. Spomlad je doma in ubog: ben. Slovenec z zaupanjem gleda na svoje polje in na svoje drevje, in se nadeja, da vsaj toliko na jesen od njega dobi, da bo mogel svoje težke davke poplačati. A inene jo nehote v srci zabolelo, ko sem vse to gledal in motrilkako se ljudstvo trudi in ubija po polji, in še pri tem veselo in brezskrbno poje! Ubogo ljudstvo 1 Ono je precej marljivo, tega se ne more tajiti, a vender in vsekakor bi moralo biti. Vsak ljubi svoj košček zemlje in jo pridno obdeluje, a ni dovolj! Treba je več rok, treba da zemlja več rodi, in more. Treba je mnogo pouka, a ni nikogar, da bi se za uaše ljudstvo kaj pobrigal. Naša zemlja rodi vsega po malem: pšenice, krompirja, graha, koruze itd., potem grozdja (tako zvaneaa = civi-dina), kostanja, jabolk, brušek in druzega. Ničesar bi ne primanjkovalo, a treba je narod učiti. Nekaj je storil za razširjevanje sadjereje hvaležnega spomina vredni kaplan, pokojui Peter Podreka. A treba je radikalneje začeti. Mnogo naših krepkih Slovencev roma začasno v Avstrijo, večinoma na Ogersko, kjer kupcu je na drobno s raznimi stvarmi, ter se vrača domov dostikrat z lepim denarjem. In vender je to romanje po svetu škodljivo. I druzih obsojencev. Priča (ki je tačas stopila komaj iz otročjih let, sedaj starček, ovenčan s slavo pesnika in državnega moža) opisuje na sledeči način krvavo pozorišče: „Sant so se ustavile nasproti stopnicam krvavega odra. Komaj sta Pugačov in ljubimec njegov Perfilev v spremstvu duhovnika iu dveh uradnikov stopila na krvavi oder, je zadonelo povelje: „na karaul (na stražo)!8 in jeden izmej uradnikov je začel brati manifest. Skoro vsaka beseda se je slišala do mene.8 „Xo je bralec zgovoril ime in priimek glavnega hudodelca ter stanico, kjer se je rodil, ga je nadpolicajineister glasno vprašal: „Ali si ti donski kazak Jemelka Pugačov?" Ta je ravno tako glasno odgovoril: „Tako, gosudar, jaz sem donski kazak iz Zimovejske stanice, Jemelka Pugačov." Potem se je veB čaB branja manifesta, obrneu z očmi na stolno cerkev, mnogokrat prekrižal, mej tem, ko je tovariš ujegov Perfilev, precejšnje velikosti, grbast, pikast in divji, stal nepremakljiv z očmi pobešenimi v tla. Po prebrauji manifesta jima je rekel duhovnik nekoliko besed, ja blagoslovil iu stopil s krvavega odra. Oni, ki je bral manifest, je šel za njim. Takrat se je Pugačov z znamenjem križa priklonil Ti kupčevalci se razvadijo po tujem, vrnivši se domov dobljeni denar precej brezkoristno potrosijo. Delati se jim ne ljubi, zemlja^pa počiva. Naprav-ljajo si drago obleko, ženske seveda ne smejo zaostati, in če je moška^ohleka lepa, jo njihova mora vender prekositi. In tako se mnogo denarja neusmiljeno potrosi. A to še ni najgorje. So večji križ, o katerem je krvavo treba podučiti beneške Slovence, so večne pravde, večno pričkanje in večna nesloga, ki vsak začetek blagostanja takoj iz začetKa zatira in uničuje. Vsi Čedadski in marsikteri Videnski advokat ie obogatel z žuljavimi rokami prisluženim be-ne&ko-slovenskim denarjem. Dostikrat, za ped zemlje, za neznatno drevo, /a kamen prevaljen od jed-nega mesta na drugo, šareči, prav za nič'se prav-dajo leta in leta me-j seboj ter čas in denar neusmiljeno tratilo in pogubljajo svoje imetje. Koliko družin je pri nas, katere so nekdaj zelo premožne bile, a so po pravdah popolnoma osiromašile ter tako v dolgove zabredle, da se ne vedo kam dejali! I u kakove sloge si moremo potom pričakovati? Ni stvari, v kateri bi bili složni. Gre za duhovne uredbe V Se trgajo, da je strah, in po pravici pravi Videnski nadškof, da mu več preglavice prizadeva peščica Slovencev, nego cela nadškotija. Gre za javne interese? Evo ti, vasi proti vasi, občina proti občini; in vse se žrtvuj", samo da na zmaga na sprotnik. NaSi občinski zbori ao prave B.ibilonije. V njih se De gleda na prid občine; ti so ti prava bon.-ča, na katerih se vzdržuje pogubonosua* vojna mej strankami, mej vasmi, mej osebami. Ni ga človeka, da bi se znal Uspeti nad strankarstvo in resnično skrbeti za občni blagor! A da je tak človek, sodijo se njegove težnje krivo; večina ga ne razume, ali bolje rečeno, ga neće razumeti, temveč ga ima za največjega sebičueža in ga zasramuje kakor nobenega druzega; zakaj? zato, ker m Hebičnež, kakor ostati I Žal, da mnogokrat reči le bolj in bolj zamotajo zu osobni prid oni, kateri bi morali po svojem (»oklici druge bolj nevedne poučevati in na dobro napeljavati! Žalostne razmere! Kako more* potem človek vesel biti V Pomlad les prihaja v naše gorice; a tebi, ubožoi narod, kedaj se tebi zasniehlja pomlad, Začetek boljših dnij, boljših razmer? „Erando discitur", a ti že doigo brodiš po zmotah, a se nisi Spametovalo Izuči se vender na lastne stroške! Trda, a jedina pot rešenja ! Politični razgled. Notranje dežele, V Ljubljani, 8. aprila. Državni zbor bode težko rešil najnujnejše zadeve do sredi maja. Blldgetna debata bode dolgo trajala. V generalnej budgetnej debati bodeta od levičarjev govorila Herbst in Plener, v imenu Mladofiehov pa{| dr. Gregr. Mladočehi bodo pri budgetnej debati hudo kritik o-vali čcSkonemško spravo, Moravski Ćebi. Rusini in Slovenci bodo pa baje zahtevali, da se sprava raz širi tudi na Moravsko, Slezijo, Galicijo, Štajersko in Koroško. Nemški konservativci bodo pa odločbe zahtevali versko šolo. Mladočebi bodo glasovali proti dovolitvi budgeta, pa. tudi dva ali trije konserva- vativci utegnejo proti dovoljenju budgeta glasovati. Bode li državni zbor letošnjo pomlad rešil predlogo ob odpisu gališkega zemljiško-odveznega dolga, se še sedaj ne more vedeti, ker konservativci se še neso končno odločili, kako bi glasovali v tej zadevi. Le vičarji bodo silili, da se verifikacija volitev treh dalmatinskih poslancev tak j, ko se začne zopet zborovanje, postavi na dnevni red. Narodnost ali občevat ni Ježih'. Pri zadnjem ljudskem številjenji se je jemal v poštev le obče talni jezik. S tem so marsika' - ga Slovana preslepili, da se je dal upisati za Nemea, ker govori tudi nemški, ako treba. Posebno j ■ to neugodno za narodne manjšine, kajti čisto naravne je, da Slovenec v mestu, kjer biva večina Nemcev, tudi mnogo nemški občuje. Ce so tacega morda malo zvito vprašali, ali občuje tudi nemški, je pritrdil, če ni bil posebno prebrisan v političnih zadevah, in upisali so ga za Nemca. Zategadel je pa lani grof Kounic pri budgetni debati piedlagal, da bi se pri bodočem ljudske.o številjenji oziralo na narodnost. Kouničev predlog je bil letos prišel v badgetnem odseku v pretres. Temu predlogu se je ujirl dr. Plener in ker sta konservativca Ebcnboch in Kathrein potegnila z levičarji, bil je odklonjen. - Tukaj se je torej jasno pokazalo, da se na nemške konservativce Slovani zanašati ne moremo. V ji a u J ^ .* svilnatega rudečega polukaftana, Tačas je počil z rokami, zavalil se znak in ko bi trenil, okrvavljena glava je že visela v zraku." Rabelj je imel tajno povelje prikrajšati mučenja prestopnikov. Od trupla so odrezali roki in nogi. Rabiji si jih razuesli na štiri vogle krvavega odra, glavo so pa že potem pokazali in jo nataknili na ua visok kol. Peihlev, pokrižaje se, ulegel se je z obrazom na tla in bo ni ganil. Rabiji so ga vzdignili in kaznovali ravno tako, ka kor Pugačova. Mej tem so Šigajev, Padurov in Toruov viseli v poslednjih tripljih ... V tem tre-notku je zaklenkal zvonec. Čiko so odpeljali v Ufo, kjer je je imela z vršiti kazen njegova. Takrat so se pričele javne kazni. Ljudstvo se je razšlo; ostala je majhna peščica radovednežev okolu krvavega odra, h kateremu so se drug za drugim pri veza val i prestopniki, obsojeni na knut. Odsekani udje četvr- tovanib puntarjev so bili razneseni na moskovske zastave (mitnice) in nekoliko dnij potem sežgani s trupli vred. Rabiji so razveli pepel. Pomiloščeni puntarji so biii drugi dan po kazni pripeljani pred G rano vito palačo. Naznanili so jim odpuščanje in v pričo vsega naroda so sneli njih okove. Tako j« nehal punt, ki ga je pričela peščica nepokornih kazakov, pomnoživsi se pb neodpustljivi malomarnosti načelništva in zmajavši državo od Sibirije do Moskve in od Kubana do Muromskih gozdov. Završeno pomirjenje se še dolgo ni utrdilo Panin in Suvorov sta celo leto ostala v pomirjenih gubernijah, utrjaje v njih oslabljeno vlado, obnov-ljaje mesta in trdnjave in izruvaje posednje izrastke presekanega punta. Koncem leta 1775 je bilo proglašeno občno odpuščenje in zaukazano vso reč prepustiti večnemu pozabljenju. Jekateriua, želeč izbrisati spomin ua strašno dobo, odpravila .je staro ime reke, katere bregovi so bili prve priče punta. Jaicki kazaki so bili preimenovani v uralske, gorodok njih se je pa imenoval z ravno tem imenom. Sled strašnega pun tarja pa se je še obranil v krajih, k|er je ta divjal Narod se živo spominja na krvavo dobo, katero je tako krepko imenoval Pugačovščino. je največ iz novih malo znanih mož, ki bi pa radi kedaj ministrovali. Ker vidijo, da za monarhiste sedaj položaj ni baš ugod»n, so se jeli približevati rejmbličanom Nova stranka bode pa težko dosegla svoj namen, ker jej niti monarhisti niti reputdičani prav ne zaupajo. Vlada, v katerej bi sedel kak pristaš te stranke, bi se javaljue dolgu držala. .Vemčlja in Anatija. Odstopivši nemški kancelar ni bil posebno naklonjen Angliji. Anglija inu ni ugajala, ker je domovina pravega p rlamentatizma, s katerim se Bismarck nikdar spoprijazoitl ni mogel. Imel je pa še druge uzroke, da m bil naklonjeu Angliti. Cesarica Viktorja, ki mu ni bila nič posebno prijazna, je bila hči angleške kraljice. Umešavala se je baje mnogo v politiko, hoteč neki v Nemčijo odpreti pot angleškim liberalnim idejam. Bismarck je vedel, da ima v tej ženski nevarno nasprotnico, ker je imela velik upliv na svojega pokojnega soproga, cesarja Friderika, pa tudi morda nekoliko na svojega sina Viljema II Zato jo je pa prav iz srca sovražil Kdo se ne spomnila, kako so Bismarckova glasila napadala c sarico Viktorijo, ko je Ae vladal Friderik lil in pa po smrti njegovi. Ti napadi gotovo neso pospeševali dobrih odnošajev mej Anglijo iu Nemčijo in so vsi nuub-ški I i—t i tedaj pisali proti Nemčiji. Mislilo se je f>a, da se bodo odnosaji mej AngHjo in Nemčijo »boljšali, ko je odstopil Bismarck. Vse je tudi kazalo, da bode tako. V Berolin je prišel angleški prestolonaslednik prloč Waleški in bil jako prijazno Vsprejet To ie morda pomnožilo v nekih krogih celo nade, da se Anglija pridruži tripetalijanci. Delalo se je že dolgo na to, da bi Anglijo pridobili za to zvezo, pa dokler je vodil politiko tripelulijance Bismarck, na to ni bilo misliti. Toda kakor s" sedaj že kaže, bode odstop Bismarckov imel pa odnoiaje mej Nemčijo iu Anglijo baš nasprotni upliv, nego se je pričakovalo. Nemčija baje se hoče bolj poprijeti kolonijalne poiitike in s tem bode zadela na hudo nasprotje Anglije. O 1 državnega zbora se bode baje že v maji zahtevalo večjo svoto za kolonijalna podjetja v Afriki. Kakor poročajo angleški listi, je Nemčija že vzela v službo Emina pašo, ila jej bode pomagal razširiti svojo oblast, po Afriki. Gotovo je, da je prejšnji načelnik egiptskili ekvatorijalnih pokrajin precej sposoben mož za taka podjetja. Ou dobro jiozna odnošaje v Afriki. V kratkem bode bivši egiptski paša z 2000 Sudanci in mnogimi nemškimi častniki jo odrinil v notranjo Afiiko. Nemški državni komisar "VVismann pa poroča, da se mu je podvrglo več arabskih načelnikov, z drugimi bo pa še pogaja. Sploh so Nemci v Vzhodni Afriki jako delavni. Augieški konzul v Zanzibru je izvedel, da hoče Nemčija skleniti pogodbe z vsemi glavarji ob obrežji iu v ekvatorijalnom kraji Brez nemškega dovoljenja ne puste več nobene karavane skozi nemške pokrajine v Afriki S tem hočejo uničiti angleško trgovino v teh krajih. Angleški listi brez razlike stranke se jako jeze zaradi tega na Nemčijo, ker vidijo, da bi jim nemška podjetja utegnila mnogo škodovati. Znano je pa. da Angleži neso v nobeni zadevi tako občutljivi, kakor v trgovskih in kolonijalnih vprašanjih. Vsaj je nam vsem v spominu, s kako brezoziruostjo se je Anglija postavila proti portu^aljskoj, ker je hotela nekoliko razširiti gospodstvo svoje v Afriki. Knez Bismarck ni bil sicer nasproten koloni-jalnej politiki, a vender je vedno se držal načela, da se kolonijalna politika ne sme preveč na široko tirati. Posebno je gledal, da se zaradi kobilja nih zadev ni resno spri z nobeno državo. Vsaj je znano, kako se je znal lepo pobotati s Španijo zadi Karolinških otokov, z Anglijo in z Ziedinjenimi državami pa zaradi Samojskih zadev. Pošteval je povsod občutljivost druzih držav. In tudi sedaj bi ne bil dovolil, pri vsem svojem nasprotstvu do Anglije v tako obširno kolonijalno politiko. Vsaj je njegovo glasilo »Nordd. Allg. Zig.M še nedavno naglašalo, da je prijateljstvo Anglije več vredno za Nemčijo uego vse kolonije v Afriki. Odstop nemškega kancelarja ni zbližal Nemčije z Rusiio in jo bode, kakor se kaže še bolj od-dalil od Anglije. Kar se tudi Avstrija in Italija ne bodete dali več dolgo voditi od nervoznega nemškega cesarja, hode Nemčija v bodoče vedno bolj osamljena. It razi iijslti cesar je v Cannesu nevarno zbolel, zdravnik se še nadejajo, da ozdravi, vender moči bolnikove hitro pešajo. Temu se ni čuditi. Zadnja leta je mnogo prestal. Na svojem potovanji v Evropi je bil nevarno zbolel. Ko je ozdravel in se je vrnil v domovino, se je nanj poskusil napad, naposled so ga pa spodili s prestola. Cesar se je ves čas svojega vladanja mnogo trudil, da bi povzdignil Brazilijo, a narod mu za to ni bil hvaležen. Gotovo je, da ga to hudo pete in razjeda zdravje njegovo. Domače stvari. — (Vskrsneprocesije) vršile so se zadnjo soboto pri precej ugodnem vremenu. Pri vseh je bilo na tisoče praznično oblečenega občinstva, mej katerim se posebno nežni spol odlikoval z novimi spomladanskimi toiletami. V stolni cerkvi, kjer je sprevod spremljala vojaška godba 17. pešpolka, bili so prisotni deželni predsednik baron Winkler z uradniki deželne vlade, finančnega ravnateljstva i. t. d., deželni glavar dr. Pok Inkar z deželnima odbornikoma, cesarskim svetnikom Murnikom in dr. Vošnjakom župan Grasselli z mestnimi odborniki in raagistratnimi uradniki. Red je bil po-vsodi izboren. — (V Rim) odpotujeta bližnji teden kne-zoškof sekavski, Dr. J. Zvverger, in knezoškof lavantinski, Dr. M. Napotnik. — („1 1 D i r i tt o C r o a to") zaradi praznikov in zaradi nepričakovanega nujnega dela v tiskarni ne bode izšel jutri (dne 9. t. m.), ampak še le v Bredo, dne 16. t. in. — (Telovadno društvo „Sokol") priredilo je včeraj zvečer v redutni dvorani veliko javno telovadbo. Ker je bilo včeraj prekrasno vreme in je vse kar v tolpah hitelo na deželo, ker je bilo po fijakarjih toliko povpraševanje, da popoludne nobenega ni bilo več dobiti, smo se že nekoliko bali, da bode dvorana slabo obiskana. A društvo „Sokol" je ljubljenec našega občinstva, njegove telovadne predstave pa imajo posebno privlačno silo, in tudi včeraj došlo je toliko občinstva, da sme društvo s pohodom biti povsem zadovoljno. Vspored obsezal je vaje na drogu in na bradlji, katere so izvajali predrelovadci gg.: B e n č a n, Vernik, Š e b e r, B r a t i n a, J e n -s k o, K r e m ž a r, Škof, Medved, in Druš-kovic. Vaje bile so jako težavne, a vse vršile so se z izredno sigurnostjo in točnostjo, lahko in elegantno. Sokoli so pa kazali, da jim je telovadba resna briga in da so se jako marljivo in vstrajno, predno so si pridobili toliko izvežbanost, gibčnost in spretnost, da se njihove vaje smejo uprav završene imenovati. Največjo ulogo sta imela brata Benčan in Vernik, katera sta itak vsakomur znana kot izvrstna telovadca in sta se še nedavno slavno odlikovala mej brati Hrvati in sta včeraj na drogu in na bradlji pokazala, da je njijna s lava v polni meri osnovana. A tudi drugi tovariši telovadili so izborno in izzivali burno odobravanje. Vse točke ugajale so gledalcem izredno, posebno pa poslednja: 8 metrov visoki „babilonski stolp", drzna vratolomna skupina, pri katerej se je vrhovni „Sokol" oprt na roke, z nogami skoro stropa dotikal. Usjieh včerajšnje telovadbe bil je sijajen in društvu „Sokol", kakor tudi telovadcem, zlasti pa g. Benčann čestitamo iz vsega srca na tem re sulfatu. — (Ljudski shod) bil je včeraj dopoludne v restavraciji „Europa". Udeležilo se ga je 350 do 400 ljudij, mej njimi razveu Ljubljanskih mnogo delavcev iz Št. Vida in okolice Vrhniške, precejšnje število pa je bilo „nedelavcev". Vladni zastopnik bil je mag. uradnik g. Robida, a tudi g. nadkomisar Parma bil je mej poslušalci. Čevljarski pomočnik Fr. G rabi o vic je kot sklicevatelj otvoril shod. Ker se predlagani predsednik, čevljarski pomočnik Kordelič ni oglasil, je li navzoč ali ne, izbrau je bil predsednikom krojaški pomočnik Ludovik Z a d u i k, namestnikom Grablovic. Ob osemurnem delu govoril je slovenski krojaški pomočnik Zadnik in slikal žalostno stanje delavcev. Ob istem predmetu govoril je nemški neki Rothel iz Gradca. Govoril je iato, kar Zadnik, ker so bili nekda vsi govori dopoalani iz Gradca. O osemurnem delu in o praznovanji 1. maja govorili so dalje čevljarski pomočnik Kordelič, krojaški pomočnik Brozevič iu čevljarski pomočnik Vovk. Kordeličev govor bil je zlasti, kar se tiče čevljarskih mojstrov, preosoren iu čuli so se glasi nevolje. Naposled se je sklenilo, da se ima odslej delati le osem ur na dan iu da ima 1. maja vsako leto biti praznik. Zborovanje trajalo je od ValO do 3/*12-Gost.ilua bila je natlačeno polna. — (Pevska vaja) za gosp. prof. Fr. Ger-biča koncert, ki bode v nedeljo dne 13. t. m. v redutni dvorani, je danes zvečer ob 8. uri v Čitalnici. P. u. gg. pevci se vabijo, da bi prišli polno-isteviluo. — (Važna razsodba uprav uega sodišča.) Marsikoga, posebno pa občine zanimala bode nastopna upravnega sodišča razsodba z dne 2. t, m. V mestu Bregeuc bilo je v navadi, da je delalo županstvo mesarjem tarifo za goveje meso. Tako tudi dne 26. jaouvarja t. I. Mesarji pritožili Bo se zoper to odredbo po svojem zastopniku odvetniku dr. Clemensu Schbcb-u, a c. kr. okrujno glavarstvo v Bregencu, kakor tudi c. kr. namcst- ništvo v Inomostu in ministerstvo notranjih zadev zavrnilo je njih pritožbo utemeljevaje jo, da je dokazano, da se je v mestu Bregenc že nad 100 let delala tarifa za meso in se ta občinska naprava z obrtno postavo ni odpravila, zato sme ta občina posluževati se tudi še nadalje te pravice po § 51 obrtne novele z leta 1883. Mesarji uložili so pritožbo pri upravnem sodišči ter trdili in dokazovali, da niti mestna občina Bregenc niti kaka druga občina nema pravice, bodisi v svojem ali v izročenem področji, delati maksimalne cene stvarem, katere se prištevajo k potrebnemu vsakdanjemu užitku in to tudi tedaj ne, če prav je imela kaka občina ke-daj pravico zato, ali celo, če je bilo to kje v stari navadi. Upravno sodišče pod predsedstvom grofa Belecredija uslišalo je pritožbo mesarjev, katere je zastopal odvetnik dr. Eisenschitz, razveljavilo je odredbo mestnega županstva v Bregenc-u, ter s tem izreklo, da županstva u e m a j o pravice delati cene mesu in jednakim stvarem. A—o. — (P se ud o—„ doktor".) „N o t r a u j s k i po h a j k o v "a l e c" nam piše: „Gasi so slabi, ljudjo tudi, zaslužka malo, a še tega mi ue privoščijo konkurentje v Logaškem okraji . . . .* — mislila si je grešna duša F. Mah ni če va te dni. Poprej je bil posestnik, a prišel je na „kautu, zdaj je „\vinkeldohtarw, a ima smolo, s kom si tedaj pomagati? — Poda se na pot, obiskat svojo staro domovino v ,— Planino. Čez nekaj časa se vrne od tod in gre po potu mimo Husberške graščine proti Uncu. — Ne daleč od tod sreča — neko žensko. — „Dober dan, kam greste ženska? — ,V Planino k zdravniku g. Mayerju". — „Ahu, ... i, to sem jaz; le povejte kuj Vam je . . . ." — „Dobro, dajte sem jeden goldinar, tu imate „arcnije", zdaj pa idite domov". Žena na levo, „doktor-skazatt na desno — na Unec v — gostilno ... — Č z par dni se oglasi nekdo pri g. M. v Planini, in mu sporoči o tej epizodi s živim „duhom" na razpotji .... Stvar in slučaj odprla sta oči g. zdravniku M. in tej osebi. Zadnja odide proti domu, zdravnik g. M. pa z ovadbo k okrajnemu sodišči v Logatec, kjer bodo gospodje s pomočjo kaz. §§. zapisali „recept", a ob jednem dali i „ medicamentum venerabih'" pseudo-dohtarju Mabniču, katerega zdaj seveda lšćeio. Njegova družina biva na Rek', on — „danes tukaj, jutri tam", časi so slabi! — — (Porod na železnici). Z Vidma pri Krškem se nam piše: Soproga tukajšnjega posestnika Urfiiča peljala se je pričakovaje soproga svojega 4. aprila do Zagreba njemu naproti. Na železnici sta se pa zgrešila, kajti on je došel že tistega večera domov, mej tem ko se je ona vračala še le 5. aprila. Vračajoče se po železnici jame jo mej Brežicam in Vidmom nastajati pri nji pojavi porodne sile. Izstopivšo z vlaka dovelo jo je železnično osobje s pomočjo načelnikovo v čakalnico druzega reda. Ta odpošlje takoj pota po primaljo in ko so je ta vračal s primaljo — zagledulo je^že žensko bitje luč sveta. Prva iu nujna sila je bila priskrbljena bolnica izročila se je primalji v oskrbovanje. Pri vsej nepriliki bila je bolnici še vender sreča toliko mila, da ni bila bolnica več daleko od domovja svojega kamor so jo po nasvetu i navzočnosti primalkiuji po dopuščenem času doveli. — (S Pivke) poslala se nam je C. t. m. dopisnica: Danes zjutraj nastal je v Zagorji na Pivki ogenj. Goreti je začelo ob 3/48. uro. Pogorelo je do sedaj 6 gospodarskih poslopij. Užgalo se je pri klobučarji št. 27. — Iz Postojine pa se nam piše isti dan: V Zagorji nastal požar. Na te-legrafično prošnjo odšlo je Postojinsko gasilno društvo na pomoč. Do sedaj je 5 hiš v ognji in sapa precejšnja. — (Vabilo.) „Pedngogiško društvo" bode zborovalo v četrtek dne 10. aprila t. I. v šolskem poslopji na Krškem s sledečim vsjmredora : 1. Dopisnik. 2. Dopisi. 3. Praktični poskusi iz fizike; predava g. dr. Tom. Romih. 4. Pojasnila c. kr. okr. šolskega nadzornika Fr. Gabršeka „o statističnem pojusovanji ljudskih šol. 5. Nasveti. Začetek ob 10. uri dopoludue. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Na denašnji mesečni živinski semenj) prignalo He je 706 kouj in volov, 274 krav, 55 telet, skupaj 103f> glav. S konji bila je prav dobra kupčija, ker je bilo dovolj inozemskih trgovcev. Za govejo živino je bila kupčija sredua, ker je ceua, ki je bila zadnje mesece jako visoka, sedaj upada. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 6. aprila. „Novoje Vremja8 piše, da bode ruski veleposlanik Nelidov iz Carigrada premeščen na Dunaj, v Carigrad kot veleposlanik pa Sinovjev, načelnik azijskemu oddelku. Na poslednjega mesto pride Jonin, ruski poslanik v Braziliji. Negotovo je še, bode li veleposlanik v Berolinu, grof Suvalov, prevzel mesto upravnega načelnika v Kavkazu. Rim 6. aprila. „Popolo Romano" piše, da so se razmere mej Italijo in Francijo zbolj-šale, vsled tega se utegnejo tudi francoski denarni zavodi udeležiti operacije glede italijanskih železničnih obveznic. Kanea 7. aprila. Na več krajih so turški vojaki oropali cerkve in napadali kristijane. Šakir paša zaukazal strogo preiskavo, mešanim komisijam pa naročil, da določijo odškodnine kristijanskim posestnikom, muhamedance pa prisilijo, da povrnejo škodo. Cannes 6. aprila. Cesarju dom Pedru obrnilo se je na bolje. Obedoval je s svojimi otroki, iz bile pa še ni mogel. Rim 8. aprila. „Capitan Francassa" : Caprivi poslal daljše pismo Crispiju, kateri je nemudoma odgovoril. Rečeni list misli, da se sme zagotavljati, da se iz teh pisem brez dvojbe in za gotovo srne sklepati, da se bode nadaljevala dosedanja politika za ohranitev miru. Ba/Jie vesti. * (Velika nesreča) pripetila se je v torek popolUdne v Oiomucu Pri popravljanji neke hiše delali s) na odru pleskarski mojster s svojimi tremi pomočniki in učencem. Hipoma se utrga vrv, oder pade na tla m pleskarji pri lete tako nesrečno, da m m >jster roko zlomi, pomagači pa so težko ranjeni. Učenec pa se je prijel naglo za vrv ter se tako rešil. * ( Ne n a v a d n a o s ve t a .) Dne 2. t. m. bila je pred deželnim sodiščem v Gradei 20letna dekla ki jo tekom jednoga meseca svojej gospodinji več zlatninu pokrala. Rekla je pa, da je vselej iz satne osvete kaj vzela, kedar jo je gospodinja „sekirala". Obsodili so jo na dva meseca j uče. * (Velik požar) bil je 30 m. m. v Nahodu na Češkem, kjer se je vnela tkalska tovarna. Tlelo je žo celo noč, a ogenj so zasledili še le ob osmej uri z utraj, ko se je že precej razširil. Silovit, dim oviral je uasilce, a vender se je tem posrečilo b pomočjo gasilnih straž iz sosednih krajev v treh urah ogenj ud uši ti. Škoda je velika, a tovarna bila j-* visoko zavarovana. * (Dete s tremi nogami) so krstili dne 28. m. m. v Falknov-u na Moravskein. * (O požaru si ad k o r n i ce) v Me/ohegvesu je še omeniti, da je zgorelo 14.000 centov sladkorja. Tovarna pa je bila zavarovana za milijona goldinarjev. * (Ve lik a tisk požar) 'luičil je v Prate-lungu na Laškem 54 hiš, mnogo pa jih je poškodoval. 300 ljudij je brez strehe; zgorel k sreči ni nikdo. * (Velika tatvina.) V Požunu ni Oger-skem bile bo ukradene sredi marca sledeče stvari: l par uhanov z bril jen, ti, l zlat medaljon, z bri-ljunli in verižico, listnica z 820 gld., 000—800 gld. v razn h bankovcih, 23 cekinov in se mnogo drugega zlatega d"naija ptujih držav. * (Po go r e I a) je v Čdrbehemu na Francoskem tovarna za žganje na veliki četrtek Štirje delavci so zgoreli, petina pa- je smrtno ranjenih. Škodu znaša 400 000 frankov. * (Umor in sam o umor) Dne 25 m. ra, našli so v Mirovici na Češkem poleg ceste truplo 201etne Anastazije Hijek v krvi. Sumničili so, da jo je umoril ljubimec Ivan Zelenka, vojak 11. polka, ker sta zjutraj skujmo zapustila ta kraj boteča iti v bližnji trg. Kmalu potem pa zagledajo kakih 400 korakov proč tildi truplo Z denkovo, ki je menda najprej Anastazijo Haje k umoril, potem pa še sebe. * (Pomanjkanje poslov v Avstraliji.) V Melbournu primanjkuje tako poslov, da so mestne gospe zložde znaten zaklad, da si naroče služkinj iz Anglije. V Melbournu plačujejo služkinje bolje nego v Evropi trgovske pomočnike in učitelje. * ( K a j je vse v Ameriki mogoče? V Ameriki glediščni igralci često ne igrajo le zvečer, ampak tudi popoludne, in kar je najeudneje, se to zgodi isti dan tudi v dveh različnih mestih. To pa je mogoče le, da cele mesece, da cela leta igrajo jedno in isto igro. Posebno se s tem odlikuje neka družba, ki je taistega dne igrala v Washingtonu in Nevv-Jorku, mestih, oddaljenih 370 km. Posebni vlak, s katerim se je družba vozila, je pač tudi prevozil vsako uro nad 84 km. Zjutraj se je odpeljala družba iz New-Jorka v Washington, igrala tu ob 1. popoludne, potem se vrnila v Ne\v Jork in igrala tu ob zvečer. Ustopnina pa, ki jo je ta večer dobila, znašala je tudi 4300 gld. M.iir. u / d i hi «i*"« mpeh. Vsem, kateri trpe vsled zapreti a ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiskanja glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih slabo-■tij, pomaira gotovo pristni „MoIl-ov Sei d 1 i t z - p r a 8 ek". Skatljiea 1 trl«L — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr, dvorni založnik, na Dutiiiji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deieU zahtt*v»| se Izrecno Moli ov preparat z njegovo varstveno znamko In podpisom. 4 (55—4) 85 ■ v— murnu mr ■ttojl ca VMI uu* glri. f.<»0: /ii pol lel.-i glđ*S1.80] mm teti* teta gld. 1.1.5. Umrli s »■ v IJeiblji&Eti : •1. aprila: Marija Ebner. narednikova hči, 17 dni Gospodske ulice št. K), z* spridenjein krvi. 5. aprilat Fran VVeber, delavcev sin, 1 leto, Rožne ulice št. 27, za v. etjfiu »upnika. — Helena Vidmajer, delavka, 18 let, Ilradeckega vas št. 12, za j>-tiko. -- Anton KošhIc, knjigovodja, f>7 iet, Turjaški trg št. 6, i« srčno hibo. Frančiška Deigano, brivčeva žena, Gradišče št. 13, /.a letiko. 6. aprila: Noža Skerbinc, delavka, 1'» let, Poljanska cesta št. .r).r), ta jetiko. — Marija Gajger, delavka, 20 let, na Stolbi št. 8, za jeiiko. • Matevž Senk, mestni ubog, 64 let, Kailovska cesta št. 7, za spridenjem krvi. — Fran Strah.il, umi r. geoiueter, Poljanska cesta št. 21, za oslab-Ijenjem. 7. aprila : Mdvard Kane, uinir c. kr. major, 72 let Pred Škofijo št. 18, za otrpnenjeai. 8. aprila: Ernest Semen, uradnikov sin, 16 let, Emon-ska cesta št. 19, za jetiko, — Jane/. Tavčar, delavec, 30 let, Kravja dolina št. H, za jetiko. V deželnej bolnici: 6. aprila i Janez Jeklar, gostač, r»'» let, za oslab ljenjem. — Janez Kosmać, delavčev sin, mesece, za susico. 7. aprila: Anton Kern, Črevljar, 27 let, za jetiko. Tujci: 7. aprila. Pri Nlonn i Passon, Bauer, Si-tailling, Ludwig z Dunaja. — Wango iz Celovca. — Dr. Savnik iz Kranja. — Klein s Krškega. — Lenko iz 8t. Petra. — M »roi i.'k iz Žalca. — Jeuie i/, Itinlulforega. — Ileida iz Gradca, — Fo golan iz Holcana. — Dimnik iz Postojne. — Morgenstern iz Prage. — Jenko iz Trnovega. — ltichter iz Brna. — Leitner iz Leuca. Pri AvMtriJMkriH «"e»»rjl : Luznar iz Vokla. — Krener iz Kranja. — Bogner s Krškega. — Mušič iz Št. Vida. — Pod;>ečnik z Dunaja. — Streit iz Poličan. Pri ItnvarMk vin dvoru : Senčar iz Idrije. — II.. dilja iz Savelj. Meteorologično poročilo. 5 Ca* opazovanja Stanje barometra V li i m. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 5. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736 4 mm. 736 4 mm. 737'4 mm. 6 8° C 10 4° C 5 4° C si. svz. si. svz. Si. 8VZ. obl. obl. jas. 0*00 aa. I 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-5 nm. 734-9 mm. 736*0 nm. 0 8° C 160° C 82° C si. SVZ. si. zah. si. zah. jas. jas. jao. O-OOmm. j 1 Srednja temperatura -j- 7-5° in -4- 8 1°, za —0'9U in -0'5° pod In n Hi a In ni lD-u.r^.a-jslsa, borza dne 8. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8790 — gld. 88*66 Srebrna renta.....„ 88 05 — „ 88 66 Zlata renta......„ 110-20 — „ UU-20 5°/0 marčna renta .... „ Uižs 90 — „ 102-95 Akcije narodne banke . . „ 939 — — n 937*— Kreditne akcije.....» 30225 — „ 308'Stt London........„ 119*30 — , (19- — Srebro........„ — ■ — „ Napol.........n 9 45«/, — ■ '"44 C. kr. cekini......„ 665 — „ &*68 Neujfike marke.....„ 58 50 — „ 68*8?'/g 4°/0 državne srečke iz 1. ISoi -'50 gld. 111 g'd. 75 kr. Državne sn-čke iz I. 18*4 100 . 178 „ — , Ogerska zlata renta 4°/„....... 102 „ 35 „ Ogerska papirna renta 5*/0 ...... 99 , 25 „ Dunava i eg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 75 „ Zeml j. obč. av9tr. 41',"/0 zlati zast. listi . . 117 „ — „ Kredi tim srečke«......100 gld. 187 „ 50 „ Kodollb^e srečke..... 10 „ IS „ 80 „ Akcije aiwlo-av8tr. banko . . l'J0 _ 149 , 80 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — „ V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: ^oxxxstzx. Češki spiral Yiu*mI»v Bene»*TrebisNlty. Preložil Ivan (»ornil*. Mala 8°, 523 strani j. Cena 70 kr., po pusti SO kr. Št 247./O. Š. 8. Razpis. (287—1) V Čl n orne 1 j s k (Mil šolskem okraji razpisane so naslednje službe v stalno ali začasno iiameščeuje: 1. Na Itirirasredni Fran Jos.povi ljudski šoli v Črnonilji tretje učiteljsko mesto i letno plačo 500 gld. 2. Na trirazredniei v Dragatuši drugo in tretje učiteljsko ineato, prvo z letuo plačo 450 gld., drugo pa h 400 gld. Dostavi se, da imata obe službi prosto stanovanje in da se za tretje mesto ženska učiteljska moč dobiti želi. 3. Služba učitelja in voditelja na jednorazred-nici na Vrhu z letno plačo 450 gld., z doklado 30 gld. in s prostim stanovanjem. Ta služba bode se le stalno podelila. Prošnje nuj ulagajo - maja In 11. novembra za živino ter za vse v prostem semenjskem prometu za prodajo dovoljeno blago v vasi Dolini. Županija Dolina, pri Trstu, dne 30. marca 1890. Nad/upan: Slave. St. 9211 1. 1889. zavarovalno društvo n življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, I, Giselastrasse i Pešta, ¥ranz -Josefsplatz at. 1, v hiSi društva. št. 5 in 6, v liiši druStva. frank. 10(i,r>78.528-96 19,328.518-86 DruStveua aktivu dne 30.junija 1889........... Letni dohodki na preinijali in obrestih dno .">0. junija 1889 . . . Izplačitvr z.iviirovjiliiin in rent in zakupnin itd. /a obstanka društva (1848).................. ,, 219,980.701*87 V poBlednjej dvunajtjtmcscčnej poslovulnej perijodi uložilo seje pri društvu za.................. „ 49,Or>9.t>0O*— novih poimdh, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... n 1610,827.280*— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Klavna agentura v Ljubljani, na Tržaskej cesti št. 3, II. nadstropje pri 13. aprila t. 1. tlo I£. ure (iopoloadlEC oddajo pri uložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega, v deželnem dvorcu, I. nadstropje. Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku: „Ponudba za.........delo pri zgradbi deželnobranske vojašnice s postranskimi poslopji vred v Ljubljani". Vsaki ponudbi se mora priložiti 5 °/0 na jamčevina dotične zgoraj navedene cene, bodi si v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah kranjske ali Ljubljanske mestne hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kursni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani zgoraj omenjeni stavbinski podatki, pogoji in določene cene ter da se pogojem podvrže. Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih družbenih cen ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe. Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki, zlasti na § 8. splošnih pogojev. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 29. marca 1890. Izdajatelj in odgovorili urednik: Dragutin Hribar. Lautniua iu tisk „Narodne Tiskarne".