Leto VSi, štev. 292 Liubljanas nedelja 19. decembra 1926 Poštnina pavšali rana. Cena 3 Din ca* Ižhaja ob 4. jejutraj. aa Stane mesečno Din 15 —; ta inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po taritu. Uredništvo t Ljubljana, Knailova ulica štev. 5/L Telefon štev. 71, ponoči tudi štev »a. Dnevnik za gospodarstvo, prosvete in politiko OpravnfStvo: Ljubljana, PreSernova ulica št 54 - Telefon št 36 Inseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica št 4 — Telefon št «<}> Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celie. Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. zavodu: L|ub-iana št 11.84» - Praha čislo 7«. 180 Wien. Nr io<;.»4» BOŽIČNA ŠTEVILKA „JUTRA" Izide v petek zjutraj. Prihodnja redna izdaja «Jutra» sledi radi praznikov šele v torek, dne 28. decembra. Praznična številka bo vsled tega izšla izdatno pomnožena in bo \tki dni aktualna. Ker so oglasi v prazničnih izdajah »Jutra* vedno posebno uspešni, se je nadejati kar najmočnejše zasedbe oglasnega dela lista. Da se morejo oglasi sproti in pravočasno staviti, smo primorani prositi vse naše inse-rente, da oglase čim prej naroče. Sprejemanje oglasov za božično številko cjutra* zaključi oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ulica št 4, v četrtek ob 12. uri. Današnja številka obsega 20 ftrani in stane 3 Din. Ljubljana. IS. decembra. Odkar je odstop dr. Ninčiča pokazal »-so resnost našega vnanjepolitičnega položaja in razkril, da se tudi v vodilnih državnih krogih razmotriva nujnost preorijentacije vnanje politike naše kraljevine, se vedno znova vračamo na vprašanje zbližanja s sovjetsko Rusijo. Lahko rečemo, da je ta stvar pri nas zelo popularna; naša javnost takorekoč instinktivno išče izhoda iz kočljive sedanje situacije v prijateljstvu z Rusijo in v ojačenju zveze s Francijo. Naša državna oblast dosedaj še ni napravila ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da misli na zbližanje s sovjetsko Rusijo. S sovjetske strani imamo pač že doslej nekatere merodajne enun-cijacije, ki pričajo, da bi biio sovjetski vladi tako zbližanje zelo povšeči. Ob priliki Pašičeve smrti se je pri pogrebnih svečanostih pojavil venec kot po~ čast sovjetske vlade pokojnemu Nikoli Pašiču. ne da bi biio mogoče dognati, ali kaže napis točno provenijenco ali ne. Sovjetska pripravljenost za približanje ne preseneča, saj je popolnoma v skladu s sovjetsko tendenco, pritegniti čini več držav iz območja zapad-njaške evropske politike na svojo stran: tako zbližanje, pričenjajoče s pravnim priznanjem sovjetske oblasti, bi se nedvomno taksiralo v sovjetski bilanci kot uspeh. Vrednost rešitve tega problema pa vendar ni tako enostavna stvar, kakor je morda videti na prvi pogled. Razlikovati nam je predvsem pravno priznanje sovjetske oblasti in pravo politično zavezništvo ali vsaj prijateljstvo, ki bi nam eventualno šele moglo nuditi moralno in morda tudi efektivno pomoč. Prvo. to je pravno priznanje sedanje ruske vlade, ne more veljati več kot težavna stvar, in proti temu se ne morejo več navajati dovoij prepričevalni argumenti. Glede drugega pa je stvar izdatno manj enostavna. Prvič si mi stvar ne smemo misliti le kot demonstracijo. Tako politiko si je mogla omisliti Nemčija — če jo je vršila samo za demonstracijo! — in z njo izsiliti večje koncesije od zapadnih velesil; nam bi se bržkone ne obnesla posebno dobro. Gotovo je. da bi imela za posledico, da bi Velika Britanija še bolj favorizirala italijanske pretenzije v balkansko-podonavskem območju in bi nam bila vsekakor še manj naklonjena nego doslej, zakaj nasprotje med Londonom in Moskvo je danes večje nego kdajkoli tekom povojnih let. Seveda od angleške ^naklonjenosti* v povojnih letih nimamo bogvekaj, ker je ta naklonjenost prav osorna in komaj še koristna. Zato se vsiljuje vprašanje, če bi je ne kazalo zavreči na račun ruske, to se pravi — sovjetske naklonjenosti. Ali kakor tudi pretehtamo stvar — za bližjo bodočnost ne more nuditi rizika vredne spremembe. V najbližjih momentih bi nam sovjetska Rusija ne mogla nuditi niti dovolj diploma-tične niti drugačne pomoči. V*zgled v tem oziru nam more biti Turčija, ki se ji je sicer posrečilo vreči slabejše Grke iz Male Azije, ki pa je kljub sovjetski pomoči podlegla v mosulskem sporu in je iz strahu pred Italijo morala popolnoma popustiti Angliji. Da bi se tedaj popolnoma naslonili na rusko stran, o tem torej danes ne more biti govora. Kaj bo mogoče pozneje, o tem je danes popolnoma nemogoče govoriti. vsi računi te vrste bi bili le prav neznatne hipotetične vrednosti. Ali moremo pa se za to bodočnost pripraviti, in sicer baš s tem. da stopimo v ofici-jelne stike s sovjetsko vlado ter jo priznamo de iure, ker si s tem pripravimo teren za bodoče možnosti. To je največ, kar se da doseči za moment; nadaljno bo prinese! razvoj sam po sebi. V politični situaciji balkanskega polotoka morejo nastopiti temeljne spremembe. ki bi jih povzročil naraščajoči ofenzivni nastop italijanskega fašizma. Vapričo tega postaja vprašanje zaslom- Reševanje krize preloženo na pondeljek Radi krstnih slav! — Dvakratna avdijenca g. Uzunoviča. Klerikalci kot radikalska rezerva. — Konference radikalskih ministrov in poslancev. Beograd, 18. decembra p. G. Uzuno- | gojili, ki so mu jih stavili načelniki vič je ves dopoldan konferiral z radi-kalskimi ministri Kakih 20 minut je bil pri njem dr. Korošec, ki je nato odklonil novinarjem vsako izjavo. Po dr. Ko-roščevem odhodu ie Uzunovič pozval k sebi Ilijo Mihajloviča. Nato je Uzunovič ob tričetrt na 12. odšel na dvor. Medtem je v Narodni skupščini bilo vrlo živahno. Predsednik Trifkovič je pozval k sebi dr. Korošca, Ilijo Mihajloviča in pozneje radičevca dr. Basarič-ka, ki je potem iskal zastopnike kluba Ljube Jovanoviča. Ko se je g. Uzunovič vračal z dvora ni prvotno hotel povedati ničesar. Na ponovna vprašanja novinarjem, ali in koje pogoje smatra za sprejemljive, je g. Uzunovič izjavil, da nima od svojega kluba pooblastila, da bi sprejel, pa tudi ne. da bi odklonil pogoje poedinih strank za vstop v vlado. Dejal je. da želi o vsem podrobno slišati mnenje kluba, od katerega odločitve je odvisen nadaljni razvoj situacije. Popoldne je bil pri Uzunoviču Pavle Radič in razpravljal z njim eno uro. Potem se je vršila konferenca radikalskih ministrov, ki je trajala do 6. Nameravana seja radikalskega klube, se pa ni mogla vršiti, ker je bilo navzočih le kakih 20 poslancev Seja se je vsled tega pretvorila v konferenco, na kateri je g. Uzunovič podrobno poročal o po- strank, ki so se v načelu izjavile za so-delovanje z radikali. O radičevcih pravijo radikali, da bi šlo z njimi lahko. Pogoje Demokratske zajednice označujejo za nesprejemljive, zlasti kar se tiče Maksiinoviča in uradništva. Klerikalci bi prišli za nje v poštev le kot. rezerva. Uzunovič je naglašal, da je položaj izredno težaven, vendar upa, da pogoji opozicije niso končnoveljavni. Podal bo svoje protipredloge, na temelju katerih bi se dala pogajanja zadovoljivo zaključiti O konferenci radikalskih poslancev je bil zvečer izdan tale komunike: Konferenca radikalskih poslancev ie čula izvajanja g. Nikole Uzunoviča o poteku dosedanjih pogajanj z načelniki parlamentarnih skupin o sestavi nove vlade. Strinjali so se z njegovim stališčem o nadaljnem njegovem postopanju glede rešitve vladne krize. Po konferenci radikalskih poslancev je šel g. Uzunovič zonet na dvor. kjer je ostal do 8.30. Medtem je začela krožiti verzija, da bo Uzunovič še nocoj vrnil kroni mandat za sestavo vlade, kar je Uzunovič odločno zanikal. Uzunovič je potem sporočil novinarjem, da za nocoj pa tudi za jutri ni pričakovati važneiših dogodkov, ker se slavi sv. Nikola, ki ga praznuje tudi on kot svojega patrona . . . Klerikalci v mučni zagati. — Akcija dr. Voje Marinkoviča. Radič in Davidovič. — Težkoče g, Uzunoviča v lastnih vrstah. Beograd, 18. decembra, p." Pogajanja za rešitev krize so še vedno na mrtvi točki. Edino, kar je danes novega, ie pravzaprav le poskus g. Uzunoviča, da si za vse slučaje zasigura klerikalce kot rezervo. V to svrho zahteva od njih, da jasno precizirajo svoj državno-politični program ter oficijelno prekli-čejo svoje avtonomistično stališče. Klerikalce pos|avlja ta zahteva zlasti z ozirom na jiredstoječe oblastne volitve v jako mučen položaj. Dr. Korošec se je skušal izogniti z izjavo, da njegova stranka s sodelovanjem v vladi itak dejansko priznava ustavo in ker je SLS na stališču, da naj vlada gospodarsko delo — je s tem tudi vprašanje avtonomije odstavljeno z dnevnega reda. Izgleda, da se g. Uzunovič s to izjavo ni zadovoljil. Nocoj se je s strani grupe dr. Voja Marinkoviča, ki je, kakor znano, kandidat DZ za ministra zunanjih del. pričela nova akcija, ki bi naj omogočila. da vendarle pride do sporazuma med davidovičevci in radikali. Mnogo se komentira, da je kralj na sinočnjem plesu v Oficirskem domu posebno dolgo govoril z dr, .V rinkoviičem. Ta akcija pa je zopet Da drugi strani izzvala odpor radikalnejše struje v DZ. ki stalno zastopa stališče, da bo vsaka stranka komprimitirana, ki bi pomagala reševati radikale. Značilno je, da je včeraj Stjepan Radič ponovno poskušal se sestati z Ljubo Davidovičem. ki pa je sestanek odklonil, češ da je prezaposlen. Vsekakor pred pondeljkom ni pričakovati nobenega odločilnega dogodka v smeri razrešitve krize. Radikalski klub je sklican za poride'jek. Nedvomno se pojavljajo med radikali samimi močne sile, ki stremijo za tem, da se Utzunovičeva misija ponesreči, ker smatrajo, da bi potem dobi! mandat g. Trifkovič ter lahko našel primerno kombinacijo. -SS9- Pribičevič na Sušaku Sušak. 18. decembra ti. Popoldne je dospel semkaj Svetozar Pribičevič. Na kolodvoru ga je pričakovala velika množica ter ga med burnimi ovaoijami spremila v hotel. Z balkona hotela Con.tine.ntal se ie zahvalil Pribičevič maaiiiestantom in naglašal, da je Sušak sicer skrajna točka naše države, nikakor pa ne našega naroda. NaSi nasprotniki naj vedo, da smo v obrambi svojega vse edini. Jutrišnje zborovanje naj bo velika r.arodna manifestacija, ki bo mogočno odjeknila ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v inozemstvu in zlasti tam preko. Svoj govor je zaključil z vzklikom: Zivio kralj! Živelo narodno edinstvo!, kaj je množica navdušeno ponavljala. Neljub mcidest na Sušaka Sušak, 18. decembra n. Zaradi odloka reške policije, di jugoslovanski dijaki, kadar pridejo na Reko, ne smejo nositi predpisane dijaške čepice, so priredili nocoj srednješolci demonstracije na Sušaku. Zvečer je prišlo do neljubega incidenta. Zaradi zlostavljanja jugoslovenskih dijakov na Reki so nekateri mladi vročekrvneži na sušaškem korzu napadli reškega Italijana, ki je zaposlen na Delti ga pretepli, nakar so ga pognali preko mostu. Ta dogodek je takoj odjeknil aa Reki, kjer so Italijani prijeli dva jugoslovenska mladeniča kot talca in ju zaprli. V poznili nočnih urah so italijanski dijaki na Reki delili lepake, v katerih pozivajo prebivalstvo na jutrišnji protestni shod proti Jugoslovenoni. Mikado še živ! London, 18. decembra, s. Po poročilih iz Tokija se deruentira vest, ki jo je prinesla neka angleška agentura o smrti mikada. Cesar je še pri življenju, vendar menijo, da ne bo preživel prihodnjih 24 ur. be na vzhodu za nas vedno važnejše in logično je, da postajajo hkrati važni naši odnošaji do Turčije in sovjetske Rusije. Za vse bodoče možnosti pa si bo treba napraviti osnovo s uradnim priznanjem sovjetske vlade, ki se tako samo od sebe postavlja na dnevni red naše zunanje politike. nferenca Male aMasite Praga, 18. decembra, s. Prihodnja konferenca Maje antante se bo vršila meseca aprila v slovaškem kopališču v Tatri. Za obrambo našega Jadrana London, 18. decembra, (be.) Jugoslovenska vlada je naročila pri eni prvih ladjedelnic na Angleškem šest visokomorskih torpe-dovk. Že poprej je oddala v delo dvoje podmornic. „Popclna zmaga" madžarske vlade Opozicija dobila celih 29 mandatov! Budimpešta, 18. decembra, s. Štetje glasov v budrmpeštanskem okraju I (Ofen) je bilo danes popoldne končano. Izvoljeni so Karol pl. WoIf. Ivan Kossalka in Aladar Contra (krščansko socijalna gospodarska stranka), Evgen Kozma (stranka edinosti). Josip Ba-kots (demokrat) in Julij Peidl (socijalni demokrat). Sedaj so izvzemši enega budimpeštanskega volilnega okrožja in enega okrožja provincije (skupno 10 mandatov) znani vsi izidi. Vlada razpolaga z 206 mandati, med njimi 169 mandatov stranke edinosti. 32 mandatov krščansko-socijalne gospodarske stranke, ostali mandati razne stranke, opozicija pa z 29 mandati, med njimi 11 socijalnih demokratov in 6 demokratov. Spremembe v francoski diplomatski službi Pariz, 18. decembra. 1. vJournal des De-bats> pravi, da bo francoski poslanik v Be->-gradu, Grenard, v kratkem odpoklican in da ga zamenja drug diplomat. Ker je dosedanji bukareški poslanik De Billy, ki je bil poprej v Beogradu, imenovan za veleposlanika v Washingtonu, bo treba zasesti tudi to mesto. Kot kandidata se imenujeta Cleuient Simon, ki mu je sedaj poverjena posebna misija v Turčiji, ali pa poslanik Cliachant. Pred veiikimi dogodki na Bslkanu Bivši rumunski zunanji minister Duca napoveduje velike dogodke v januarju. — Skrajna vznemirjenost rumunske javnosti. Bukareški listi prorokujejo novo politično orijentacijo, ki jo pripravlja Rusija na Balkanu. — Sofija se približuje Beogradu. — Položaj v Rumuniji nejasen. — Velika razburjenost v Italiji. slej nespravljivi glede Rusije, so začeli prihajati do zaključka, da bo treba popraviti dosedanjo politiko do sovjetov Bukarešta, 18. decembra, I. Bivši zunanji minister Duca je sprejel novinarje, ki so ga prosili, naj jim poda nekaj izjav o novi politični orijentaciji, ki se zadnje dni opažu na Balkanu, zlasti o spremembi stališča Madžarske, do Jugoslavije in o politiki, ki jo je začela voditi Rusija do Balkana. Minister je takoj prosil novinarje, naj mu oproste, da jim ne more podati zaželjenih izjav v interesu domovine. Dodal pa je. da je položaj zelo resen spričo velikih dogodkov. ki se pripravljajo za drugo polovico januarja. Rumunija. je dejal, je na; predvečeru izredno važnih zunanjih in notranjih dogodkov. Podrobneje se Duca ni hotel izjaviti. Naravno, da so te tajinstvene besede državnika izzvale v javnosti ogrom-i tio pozornost in se sedaj splošno komentirajo. Listi sc seveda navezani le na najrazličnejše domneve, ker ne dajejo Ducdve besede nobene prave opore za konkretne konkluzije. Nekateri listi mislijo, da bo treba počakati na prihodnji sestanek zunanjih ministrov Male antante, da pride jasnost v to zamotano zadevo. Zakaj vsi čutijo, da se na Balkanu pripravlja nekaj velikega, kar se pa skrbno prikriva. Ta nejasnost se razteza celo tudi na one države, ki meje na Balkan. Opozicijonalni tisk se pri tej priliki bavi z Rusijo, ki je začela ubirati nove poti v zunanji politiki. Splošno se opaža, da posveča Rusija zadnje čase slino pozornost Balkanu in posebno Jugoslaviji, kateri svetuje, naj se v interesu velike slovanske stvari spravi z Bolgarska. Isti nasveti se podajajo tudi Sofiji, kjar operira Rusija z gesii vse-slovanstva, ki mora objeti vse slovanske države, predvsem pa Rusijo, Jugoslavijo in Bolgarsko. Listi pravijo, da so politični krogi v Bukarešti vznemirjeni, ker se že kaže, da Jugoslavija ni več gluha za sirenske glasove iz Moskve. Ne samo slovenski in hrvatski, ampak celo srbski politiki, ki so bili do- in obnoviti in celo poglobiti odnošaje do Rusije, matere slovanstva. Tudi glede Bolgarske se mora pozabiti preteklost. in obe državi se morata bolj zavedati slovanskega bratstva. Posledica prigovarjanja iz /Vloskve, pravijo Usti, se že vidijo, predvsem v tem. da je bolgarsko časopisje naenkrat spremenilo pisavo glede Jugoslavije in posebne Srbije :n da postaja vedno bolj prijazno do svoje zapadne sosede. Kakor pravijo listi, dopoveduje Rusija Jugoslaviji in Bolgarski, naj se nikar ne upirata zbiižanju s sovjeti, da jih veliki dogodki, ki se pripravljajo, ne prehite in da se ne bosta potem kesali. ko bo prepozno. Glede Ruinunije piše ' časopisje, da preživlja država težke čase. Kralj Ferdinand je srečno presta! operacijo in odpotuje kmalu v Francijo, da se ondi popolnoma pozdravi. Velike težave dela vprašanje nasledstva in za kraljeve odsotnosti regentstva. Dogovorili so se. da prevzame regentstvo kraljica Marija s sodelovanjem nekaterih preskn-šenih politikov in prijateljev. K vsem tem notranjim težavam prihaja še vzne-mirljiiv zunanji položaj, v prvi vrsti probujanje vseslovanske misli in naraščajoči vpliv Rusije na Balkanu. Spričo vsega tega bo morala Rumunija gledati, da se pravočasno zavaruje. Končno se listi vprašujejo, ali je morda bivši minister Duca mislil na Rusijo in vseslovanstvo, ko ie de.ia! novinarjem gori omenjene tajinstvene besede o velikih dogodkih prihodnji mesec (Italijanski listi priobčujejo gori omenjene izjave bivšega zunanjega ministra Duce na alarmanten način, pona-tiskujejo. značilne, komentarje btikare-ških listov in opozarjajo na «nevar-nost», ki preti Balkanu s strani Rusije in slovanske sloge. Glej tudi Cičerino-ve izjave v «SJov. Narodu«. Ured.) Fašsstovska revolucija na Lifvanskem Preobrat, ki so ga izvedle desničarske stranke s pomočjo vojaštva, se ni izvršil «pcpolnoma mirno». — Demokrati in socijalni demokrati organizirajo baje oborožen odpor. — Odmev preobrata v Varšavi. Varšava, 18. decembra, (va.) Časopisje | ponoči sejo, na kateri je izrekel revolucijo-me.ni, da se ni bati zunanjepolitičnih zaplet-ljajev, dokler se politični položaj v Litvi ue komplicira. Izjava Smetone zastopnikom ame riškega časopisja, da se litvauska zunanja politika ne bo spremenila, je napravila ugoden utis. Po zadnjih poročilih je sestavil novi kabinet VValdemaras, ki je prevzel tudi zunanje ministrstvo. Berlinske vesti, da je izzval litvanski prevrat padec poljske valute, sc popolnoma neutemeljene. Na borzi ni imel ta dogodek nikakega vpliva. Poljska vlada kakor tudi občinstvo samo popolnoma hladnokrvno motri politične dogodke oa Litvan-skem. Varšava, 18. decembra, (pr.) Kakor poročajo iz Kovna, se je opstavila vojska le deloma na stran novega predsednika Smetone. Revolucijonarjem nasprotne čete so se utrdile v majhni trdnjavi pri Kovnu. Delavci so proti novi vladi. Železničarje morajo z orožjem siliti na službo. Smetona se je odločil, da ne pre ."zame ministrskega predsedništva. Od članov bivše vlade so revolucijonarji zaprli le ministrskega predsednika, notranje ga in vojnega ministra. Parlament je imel narni vladi zaupnico z 52 proti 35 glasovom. Delavska stranka pripravlja odločen odpor proti novemu kurzu v Litvaniji Na deželi se zbirajo pristaši prejšnje vlade in hočejo k> rakati proti Kovnu. Berlin, 18. decembra, (be.) Dva litvanska konjeniška polka sta dezertirala k boljševi-kom, ki se utrjujejo na raznih mestih. Fašistovske čete se bojujejo s komunisti pri Greenburgu. V presiolici je vzpostavljen mir. V Varšavi vlcda veliko razburjenje, ker se boje, da bi Litvanci zasedli Vilno, ki je od 1. 1920. v poljski posesti. Rim, 18. decembra, (ri.) Povzročitelj !it-vanskega prevrata Smetona zanika, da so sa vneli na mejah nemiri" in trdi, da bo nadaljevala Litva mirovno politiko. Prevrat jo bil potreben, da se prepreči boljševiški puE. Iz Varšave brzojavljajo, da se čete zveste bivšemu režimu nadalje upirajo in da so zasedle okolico mesta Kannas, kjer je trdnjava bogato založena z municijo. Razširjena jc vest, da je bil bivši predsednik umorjen. V Moskvi menijo, da je ta revolucija predpriprava za zasedbo Vilne. Mussolini v Albaniji Rim, 18. decembra o. Mussolini je izjavil dopisniku »Figara« glede inozemskih vesti da zbira Italija čete ob meji, da je ob vsej italijanski meji od Ventimiglije do Reke le 3000 miličnikov. Govorice, da misli Italija napasti Francijo, so neumne in seveda izmišljene. Glede razburjenja zaradi pogodbe z A bani jo si Mussolini ni nikdar mislil, da bo škodovala ta pogodba mirnemu razvoju razgovorov v Ženevi. Italija se res živahno zanima za Albanijo, ker ima tam velike interese, vendar bo strogo spoštovala njeno teritorialno integriteto in suverenost. Italija noče ničesar drugega kot delati in da jo drugi puste pri miru. Apel italijanskih emigrantov na Društvo narodov Ženeva, 18. decembra, s. Društvo narodov je danes prejelo proglas italijanskih političnih beguncev, ki slikajo svoj "položaj v inozemstvu. Transkontinentalna železnica Italija — severna Rusija? Bukarešia, 18. decembra, p. pri-občuje senzaciionalno vesf, da namerava Mussolini znraditi železnico od Splita preko Beograda. Temišvara in Kijeva do Moskve. List dostavlja, da razmerje med Jugoslavijo in Italijo pač ne dovoljuje misliti na toza- devni sporazum. Italija naj bi s svoje strani dala posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Nemška vladna kriza Nova vlada šele po novem letu. Berlin, 18. decembra s. Sestava nove vlade se more pričakovati šele za mesec januar. Splošno se misli, da bo dr. Strese-tr.ann še dalje ostal zunanji minister. Takoj po Božiču bo nastopil daljši dopust ter odpotoval v.Egipt. Izven Berlina bo ostal nai-brže pet tednov. V parlamentu so včeraj živahno razpravljali o padcu vlade. Padec kabineta dr. Marxa smatrajo za zmago reakcije v Nemčiji. Kakor poroča pariški cQuotidien» obstojata dve možnosti: Ali zmaga v Nemčiji desnica, potem bo postala prva žrtev lo-carnska pogodba, ali pa pomenijo sedanji dogodki začetek izredne levičarske politike v smislu socijalnih demokratov, potem pomeni to nadaljni korak za vpostavitev trajnega mira v Evropi. Berlin, IS. decembra (be) Za jutri je pozval v avdijenco predsednik Hindenburg voditelja katoliškega centruma, socialistične stranke, ljudske in nacionalistične stran ke, da se posvetuje 0 sestavi nove vlade. Poskusi za sestavo novega kabineta se bodo nadaljevali šele po novem letu. Napredna fronta za oblastne volitve v ljubljanski oblasti Kandidatske liste, ki so jih vložili za vse sreze ljubljanske oblasti zaupniki SDS, potrjene. — Skupni nastop SDS, NSS in pristašev bivše SKS. Srez Brežice (2. skrinjica). Kandidati: 1. Kari Cimperšek, trgovec in posestnik, Sevnica; 2. Ivan Ogorevc, posestnik in kovač, Vel. Obrež; ^ 3. Dr. Ljudevit Štiker, odvetnik, Brežice. , jf Namestniki: 1. Ivan Pavlovič, posestnik in župan, Armeško; lp 2. Blaž Jeriček, trgovec, Rajhenburg; 3. Franc Kušlan, lesni trgovec in posestnik, Brežice. Srez Črnomelj (3. skrinjica). Kandidati: 1. Julij Mazeile{ posestnik, Gradac 2. Karol Miiller, trgovec, Črnomelj Namestniki: 1. Anton Sever, trgovec, Semič; 2, Ivan Malešič mL, trgovec, Metlika. Srez Kamnik (1. skrinjica). Kandidati: 1. Dr. Rihard Karba, župan in lekarnar, Kamnik; 2. Anton Skok, župan, posest, in trgovec, Domžale; 3. Fr. Kokalj, pos. in kovač, Vrhpolje pri Moravčah. Namestniki: 1. Franc Ropret, tovarnar, Pristava pri Mengšu; 2. Franc Klopčič, posestnik, Sp. Loke, obe. Krašnja; Franc Ziherl, posestnik, Vodice, Srez Kočevje (3. skrinjica). Kandidat: 1. Ivan Rus, posestnik in veletrgovec, Loški potok; 2. Dr. Štefan Rajh, odvetnik in posestnik, Kočevje; 3. Anton Pirkovič, posestnik, Velike Lašče. « 4. Filip Peterlin, posestnik in trgovec, Ribnica. # Namestniki: 1. Josip Oberstar, posestnik in trgovec, Ribnica; 2. Alfonz Ličen, pomožni kurjač drž. žel., Kočevje; 3. Franjo Keržič, trgovec, Velike Lašče; 4. Ferdo Wiegele, nadučitelj, Loški Potok. j Srez Kranj (2. skrinjica). Kandidati: 1. Dr. Albert Kramer, novinar, Ljubljana; 2. Ivan Lončar, župan in posestnik, Tržič; 3„ Anton Križnar. pos. in gost., Stražišče pri Kranju; 4. Ivan PodHpnik, tkalski mojster, Kranj; 5. Anton Štefen, čevljarski mojster, Kranj. Namestniki: 1. Ciril Pire, župan in posestnik, Kranj. 2. Avgust Primožič, mizarski mojster, Tržič; 3. Ivo Šorli, pek. mojster, Gorenjavas n. Škofjo Loko; 4. Anton Markelj, sedlar v Tržiču; 5. Dr. Fran Jerala, odvetnik, Škofja Loka. Srez Krško (3. skrinjica). : Kandidati: 1. Alojzij Šribar, posestnik, Ardro; 2. Franc Hmelj, trgovec, gostilničar in pos., Radeče; 3. Anton Činkole, pos., Dobruska vas (obč. Škocijan); 4. Josip Šnidarsič, posestnik, Studenec pri Krškem; 5. Anton Jug, gimnazijski ravnatelj, Ljubljana. Namestniki: 1. Ljudevit Slanšek, mizar in posestnik, Krško; 2. Josip Kalin, posestnik itd., Obrežje (Vel. Dolina); 3. Josip Pečar, posestnik itd. Grahovica 4 (Boštanj); 4. Franc Lukek, posestnik in čevljar, Št. Rupert 88; 5. Anton Kovačič, pos. in mlin., Krška vas 36 {Cerklje) Srez Laško (3. skrinjica). Kandidati: 1. Dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD., Ljubljana; 2. Avgust Doliniek, posestnik in gostilničar, Hrastnik; 3. Jakob Restar, posestnik in rudar, Praprotno. Namestniki: 1. Konrad Elsbacher, trgovec in posestnik, Laško; 2. Alojzij Basa, postaj enačelnik, Zidani most; 3. Anton Horjak, posestnik, Loke pri Zidanem mostu. Srez Litija (3. skrinjica). Kandidati: 1. Franc Lajovic, trgovec, Litija: 2. Mirko Weinberger, industrijalec, Zagorje ob bavi; 3. Franc Mohorič, posestnik, Na šoli (obč. Žalna); 4. Luka Bizjak, skladiščnik, Gradec ((obč. Hotič). Namestniki: 1. Vinko Sedlar, rudniški delavec, Zagorje ob Savi; 2. Vojko Šribar, posestnik, Gradec pri Litiji; 3! Ivan Bregar, posestnik in gostilničar, Izlake; 4. Jernej Peček, trgovec z lesom in pos., Višnja gora. Srez Ljubljana - okolica (4. skrinjica). Kandidati: 1. Fran Zebal, posest in trgovec, Rudnik pri Ljubljani; 2. Karel Mayer, pos. in višji pošt. ofic. v p., Vrhnika; 3. Franc Švigelj, posestnik, Ig; 4. Josip Matjan, posestnik, Vižmarje; 5. Franjo Rupnik, žel. strojevodja, Ljubljana; 6. Pavel Paučič, tesarski mojster, Fužine pri Hrušici; 7. Ivan Rvastja, posestnik, Savlje pri Ježici. Namestniki: 1. Karel Perkon, delovodja, Vič; 2. Anton Drašler, restavrater, Borovnica; 3. Josip Javornik, posestnik itd., Studenec-Ig; 4. Franjo Zupan, vozni mojster, Novi Vodmat; 5. Franc Šusteršič, posestnik, Svetje pri Medvodah; 6. Franc Šusteršič, posestnik in gostilničar, Zapuže; 7. Ciril Požar, gostilničar in posestnik, Zalog. Srez Logatec (2. skrinjica). Kandidati: 1. Valentin Poljanšek, posestnik, Dobračeva; 2. Karel Kovač, lestni trgovec, Stari trg; 3. Andrej Pire, posestnik, Rakek. Namestniki: 1. Anton Baje, posestnik in delavec, Dol. Logatec; 2. Leopold Turšič; mizar, Cerknica; 3. Franc Ošaben, kovač, Martinjak pri Cerknici. SV; V* Srez Novo mesto (3. skrinjica). Kandidati: 1. Rudolf Faleskini, opekarnar, Dol. Straža; 2. Filip Ogrič, zobotehnik, Novo mesto; 3. Klement Belovsky, posestnik, Mirna; 4. Karel Mervar, pek. mojster in pos., Žužemberk; 5. Anton Jarc, vinogradnik, Zagrad 9. Namestniki: 1. Anton Kolenc, tovarnar, Mirna; 2. Ivan Rustja, trgovec, Dobindon (Uršnasela); 3. Franc Može, trgovec in posestnk, Dvor; 4. Matija Slane, posestnik, Pleš; 5. Janez Bon, posestnik, Zabrdje. Srez Radovljica (3. skrinjica). Kandidati: 1. Josip Ambrožič, posestnik, Ljubno; 2. Alojzij Ferbežar, kovinar, Sava; 3. Boris Černe, posestnik, Gorje. Namestniki; 1. Franc Rauhekar, gost. in posestnik, Boh. Bistrica; 2. Leopold Zore, posestnik in trgovec, Kranjska gora; 3. Rado Lauseger, kovinar, Jesenice*Fužine. Ljubljana mesto (2. skrinjica). Kandidati: 1. Dr. Dinko Puc, odvetnik, Ljubljana; 2. Ivan Tavčar, uradnik, Ljubljana; 3. Ivan Mohorič, uradnik Trg. zbornice, Ljubljana; 4. ing. Gvido Gulič, drž. uradnik, Ljubljana; 5. Dr. Joža Bohnjec, ravnatelj, Ljubljana. Namestniki: 1. Dr. Tone Jamar, zdravnik, Ljubljana; 2. Miroslav Urbas, trgovec in posestnik, Ljubljana; č-- 3. Anton Boh, poštni poduradnik, Ljubljana; 4. Ivan Hiter, uradnik, Ljubljana; Geyer Rudolf, ključ, mojster in posest., Ljubljana. 5. Za srez Kastav bo napredna kandidatna lista naknadno objavljena. Narodna kandidatura v Celju Narodni in napredni volilci mesta Celja bodo k zadoščenjem pozdravili kandidatno listo SDS za oblastne volitve, ki je bila včeraj vložena. Kandidat je g. dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, njegov namestnik pa g. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju. Oba kandidata uživata ne le v Celju, temveč v celi Sloveniji velik ugled in splošno spoštovanje ter zaupanje. Dr. Božič je posebno znan kot izkušen organizator slovenskega zadružništva ter odličen gospodarski strokovnjak, gospod Ivan Rebek je eden izmed prvih voditeljev našega obrtništva ter je osivel v boju za osamosvojitev našega malega človeka. Narodna fronta v Mariboru Včeraj je bila vložena kandidatna lista samostojnih demokratov in narodnih socijalistov za Maribor. Kandidati so: Ivan Mohorko, postajni načelnik, Vilko Weixl, trgovec in Ivan Kejžar, zasebni uradnik, vsi v Mariboru. Včera? vložene kandidatske liste za oblastne volitve Rok za vlaganje kandidatnih list poteka v ponedeljek 20 t ni. Kolikor je dosedaj znano, bodo sodišča ta dan sprejemala kandidatne liste še do 5. popoldne. Do včeraj je bilo pri ljubljanskem deželnem sodišču vloženih 30 kandidatskih list z 128 kandidati in ravno toliko namestniki. Od teh list so 3 za mesto Ljubljano, 27 pa za 6 srezov, ki spadajo v območje ljubljanskega deželnega sodišča. Tekom včerajšnjega dne je bila vložena lisa SLS za Ljubljano z nosilcem dr. Brecljeni; postavili so se pa tudi radikali/ iriso sodišču izročili listo za srez Ljubljana okolica z nosilcem dr. Modfcem, ljubljanskim odvetnikom, na čelu. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bila včeraj vložena lista SDS za črnomclj-skl srez {nosilec Julij Mazelle) ter socialistični list za srez Krško (nosilec Ivan Bizjak. čevljar v Krškem) ter za srez Crno-melj( nosilec Franc Stubler, posestnik, Ju-ffor). V mariborski oblasti so pri okrožnem sodišču v Mariboru vložene soc-jalistične liste za vse okraje tega sodišča. M. Ar- za Maribor desni breg (nosilec Josip Petejan, uradnik v Mariboru), Maribor levi breg (Andrej Bahun, železničar v Mariboru), Ptuj (Ivan Šegula mizar, Ptuj), Konjice (Fran Berdnik, kovač v Žrečah). V območju okrožnega sodišča Celje se je pr.iavila nova »slovenska federalistična stranka«, v kateri sc se pričeli združevati razočarani radičevci, ki imajo menda sedaj svežo z zagrebškimi federalisti. Vložili so kandidatsko listo za srez Brežice, katere nosilec je Martin Vtmpolšek, ter za srez Šmarje, ki pa je bila zavrnjena. Svoje Kste so vložili tudi socijalisti Bernotove skupine ter je s tem ^enotna socijalistična fronta« razbita. Za srez Laško kandidirajo berno-tovci kot nosilca Zvommlra Bernota, ra srez Brežice Martina Umeka, za srez Ce-lje-Vransko Alojza Leskovška iz Celja. Včeraj je bila za srez Laško vložena lista SDS z nosilcem dr. Jožo Bohinjcem. Klerikalna lista za Popolu poraz ljubljanskih klerikalnih zaupnikov. Boj med konzervativno in krščan-sko-socijalno strujo SLS za kandidature v Ljubljani, se je končal s popolno zmago klerikalnega vodstva nad ljubljansko organizacijo SLS, Tudi tu se je pokazalo, da se škofija prav nič ne briga za mišljenje pristašev stranke. Zbor ljubljanskih zaupnikov je soglasno postavil za nosilca liste dr. Stanovnika, vodstvo stranke pa je ta sklep kratko-malo razveljavilo ter vztrajalo pri tem, da imajo pristaši SLS pravico voliti, pravico reči koga nai volijo pa imajo izključno gospodje duhovniki. Nekaj časa je izgledalo, da bo prišlo do otvor-jenega boja, zlasti ker so klerikalni prvaki še posebej razžalili krščansko-socijalno strujo s tem, da njenemu glavnemu reprezentantu g. Terseglavu niso hoteli dati nobene kandidature, ki bi imela izgleda na uspeh, temveč so ga porinili na peta in šesta mesta. Toda upor je bil udušen s tem, da so voditeljem krščanskih socijalcev. ki so zaposleni v raznih klerikalnih podjetjih zagrozili z izgubo službe . . . Tako je zmagala škofija na celi črti in včeraj so klerikalci vložili sledečo kandidatno listo za mesto Ljubljano: Dr. Anton Brecelj. zdravnik, Ljubljana. Emon-ska cesta 20. Anton Rojina, industrijalec, Ljubljana. Kolodvorska ulica 8. Dr. Juro Adlešič, odvetnik, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 15. Franc Terseglav, glavni urednik, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6. Josip Rajnar, železniški zvaničnik in posestnik, Ljubljana, Janševa c. 11. G. Pucelj kot mali Radie Pristaš bivše SKS nam piše: Poročali ste, da so v Dalmaciji radičevski pristaši po svoji svobodni volji postavili kot kandidata za oblastne volitve može, ki pa niso bili všeč vodstvu HSS in g. predsedniku Radiču. Ker so dalmatinski radičevci vztrajali pri svojih kandidaturah, jih je Stjepan Radič javno proglasil za odinetnike, torej za neke vrste rokovnjače in razbojnike, ki ne spadajo v pošteno hrvatsko družbo. G. Pucelj bi bil rad v Sloveniji nad svojimi ljudmi diktator, kakor je Radič med Hrvati, le to je razlika, da nima g. Pucelj tiste moči kot Radič in da slovenski pristaši Samostojne kmetijske stranke niso hrvatski radičevci. ki bi kar vznak padali. Zato je g. Pucelj, na sestanku, ki ga je imel v četrtek popoldne pri zeleni mizi v Ljubljani, bolj z rokavicami prijel in okrcal one radičev-ce, ki so pri zadnjih volitvah v Trgovsko in obrtuo zbornico glasovali za napredno listo, ne pa za klerikalno-jela-činovsko. G. Pucelj bi bržčas še tega ne storil, ako bi upošteval voUo in razpolo- ženje samostojnih kmetov na deželi, ki odklanjajo kuratelo zagrebške gospode in z malimi izjemami vsi priznavajo potrebo skupne napredne fronte proti klerikalcem. Le ljubljanska radičevska gospoda, ki se s klerikalci pri oštarij-skih mizah vsak dan bratj in ne vidi. da razdor v naprednih vrstah na deželi koristi samo klerikalcem, neprestano hvali SLS in hujska proti SDS. brez katere bi klerikalci radičevce v Sloveniji pozabili za zajutrek. Čudno zato ni. da ie tudi g. Pucelj v četrtek pristaše SKS na deželi pozival, da naj sc nikjer ne družijo s SDS. Videti pa je. da g. Pucelj. odkar je v Beogradu gospod minister, preveč podcenjuje zahtevo podeželanov po skupni protikleri-kalnj fronti, kakor tudi pozablja, da so že njegovi najožji prijatelji in pristaši do grla siti radičevske vrtoglavosti, ki je vsemu prebivalstvu prizadejala samo gorje. G. Pucelj in ljubljanski radičevci v ostalem že vedo, zakaj so tako vneti za klerikalce, prav tako pa imajo tudi ljudje na deželi pravico, da v naprednem in v svojem lastnem interesu odklanjajo zvezo s klerikalci ter se ogrevajo za skupno napredno fronto, ki jo veleva pamet vsakomur na deželi, kdor noče pod farovško komando. Politične beležke Načelnost klerikalne stranke Načelnost klerikalne stranke je brezpii-merna. Ljudje, ki pravijo, da so edini brani-telji slovenstva, se vežejo v Mariboru in Celju z Nemci. V boju proti radikalski korupciji silijo v vlado z radikali in kot avto-r oni is ti in srbožrci sklepajo istotako v Mariboru in Celju volilne kompromise z vele-srbsko radikalno stranko ter se bratijo z ljudmi, ki so večinoma iz osebnega kori-stolovstva zašli med radikale. V Ljubljani, kjer so še nedavno igrali vlogo večjih socijalistov in komunistov, kakor so bili marksisti sami, kandidirajo na prvih mestih ljudi ki praktično z reševanjem socijalnih vprašanj sploh nikdar opravka niso imeli, v «SIovencu», »Domoljubu* pa prav po ne-krščansko lažejo o svojih političnih nasprot nikih kljub sklepom katoliških shodov, da katoliško časopisje ne sme nikomur namenoma delati krivice. Vse to je znak notranje ga razpadanja klerikalne stranke, ki jo drži skupaj samo še bojazen, da bi podirajoča hiša ne ubila samo nekaterih, ampak vse skupaj. Razpadajočega kadavra pa ne bo rešil več noben blagoslov škofa, h kateremu so se sprti klerikalci zatekali zadnje dni za podporo, ker zanj sploh ni zdravnika. Klerikalno stranko bo pokopala njena lastna breznačelnost. Vse razbiti, vse uničiti, to je geslo zagrebške in ljubljanske radičevske gospode. Ako bi temu ne bilo tako, bi ne razdirala ln uničevala Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, ki je pravilno izvoljena po svobodni volji volilcev, kakor je to ugotovila tudi ministrska komisija. Sama zloba in nagajivost ta škodoželjnost je v tej radičevski gospodi, ki nima nobenega smisla za ljudske potrebe. Odkar je na krmilu vlade režim RR, postaja življenje radi neurejenih razmer in davkov vedno bolj nevzdržno. Vse v državi je nezadovoljno, vse tarna, samo gospodje ministri so menda *kontent« s ^eboj. Sedaj so se spravil režimovc; na to, da bi uničili še ono, kar si ljudstvo samo iz svoje moči postavlja Ce? pol milijona so stale volitve v ljubljansko Trgovsko zbornico, skoraj tri-četrt leta že ni v tej najvažnejši slovenski gospodarski organizaciji nobenega rednega dela, a to radičevske gospode ne ovira pri nakani, da razbijejo zbornico ta povzročijo ohrtatkom, trgovcem in industrijalcem v Sloveniji še novih izdatkov ln nove škode. Skrajna brezvestnost je to, k; jo ne more nihče ta tudi ue pošten in pametem pristaš radičevcev, odobravati. Kakšen Interes imajo radičevci ca Trgovsko-obrtni zbornici? S kompromisom s klerikalci, Nemci, radikali in drugimi Je radičevska diktatura spravila pri trgovskih voltvah skupaj komaj toliko glasov, da ie prišel v Zbornico kot edini radicevec madžarski velejndustrijalcc Geza Hartner. Ali misli gospoda, da bo kdaj Geza Hartner komandiral tudi v zbornici, ali je ljubljanski radičevski gospodi samo za to, da ustreže klerikalnemu pohlepu po ziomi-ci? Vse razbiti, vse uničiti, to jc geslo ra-dičevskih kolovodij, ki se bo pa na njih' samih bridko maščevalo. NI ga prevdarnega človeka, ki bi mugel odobravati to, kar uganjajo brezvestni radičevski intrigaati. Zato ni čudno, če pristaši bivše SKS čim dalje bolj zapuščajo to pokvarjeno in škodljivo družbo. Kaj je Radiču revizija ustave? St. Radič, ki je bi1 do zadnjega navdušen pristaš revizije ustave se je sedaj v lictti-ranju pogojev za vstop v vlado z radikali odpovedal tudi tel zahtevi. Kakor poročajo beograjski listi. je St. Radič na vprašanje, kaj pravi k zahtevi Demokratske zaiednice. po reviziji ustave v svrho decentralizacije, uprave, odgovoril zaničljivo: »Ali. kaj, to je za ulico!« St Radič označuje torej zahtevo po reviziji ustave za poulično politiko, s čemer priznava, da !e tudi sam doslej vodil samo poul:čnc politiko varanja volilcev. V »Domu« in v »Kmeiskem listu« pa bodo radičevci še vnaprej delali politiko za ulico! Mussolinijeva miroljubnost Bim, 18. decembra, s. Mussolini ie ameriškemu novinarju govoril o potrebi italijansko - traacoskecra dogovora. Italija, je deial Mussolini, potrebuje sodelovanja in medsebojnega razumevanja 7. drugimi na-odi, zlasti s Francijo iu Anglijo. Izenačenje moči i« najboljše jamstvo za ohranitev miru. Italijanska politika je nadvse miroljubna! Mussolini je izrazil preoričanie. d.-i =•=> hn nujni problem italijanske ekspanzije rešil s to metodo. Italijansko prijateljstvo z Anglijo ie tradici-josalno ter se m nikoli kalila Naši Kraji in Streljačka družina v Ljubljani Savezna streljačka družina ▼ LJub-fiani je otvorila na praznik, 8. t. m. na svečan način prvo strelsko vajo, katere se je udeležilo lepo število oficirskega zbora in članstva ter pričela s tem * rednim poslovanjem. Zjutraj, ob pol 9. uri, se je pričelo članstvo zbirati v Zvezdi, kjer se je formiralo po mestnih okrajih v 6 vodov. Ob 9. dopoldne je prispe! društveni predsednik brigadni general gospod Zivkovid v spremstvu artilerijskega pukovnika g. Radojčiča, ki je po vojaški pozdravil vse članstvo, nakar se je razvila povorka z godbo Dravske divizij-ske oblasti z g. dr. Ce rinem na čelu na vojaško strelišče. V četverostopnlh skotzl mesto, kakor tudi v splošnem, se je pokazalo, da vlada med članstvom najlepši red. Pri-šedši na streliSče. je ostalo vse članstvo v isti formaciji kakor je prikorakalo na strelišče, nakar je društveni predsednik, brigadni general g. Zivko-vič spregovoril o pomenu streljačkih družin in pozdravi! strelca vseh strelcev ter najvišjega pokrovitelja vseh narodnih institucij, kralja Aleksandra, kateremu je članstvo vzkliknilo trikratni gromki «2ivio!» vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Nato pa je pričelo streljanje, ki je trajalo do pol 11. ure. Med streljanjem je posetil družino tudi komandat divizije, gospod general Danilo Kalafatovič. ki je izrazi! svoje posebno zadovoljstvo, da vlada med članstvom tako veliko zanimanje za streljanje. Streljanje, ki je prineslo presenetljive uspehe, so vodili gospodje aktivni oficirji, med njimi podpredsednik družine major Jaklič, člana uprave poročnik Ulepič, podporočnik Wurz-bach, polkovnik Radojčič, kapetan Per-ten L dr. Po vežbi je članstvo pod vodstvom poročnika Ulepiča, podporočn. Wurz-bacha in Podpaca ter članov upravnega odbora odkorakalo zopet po isti poti nazaj pred Kazino, kjer je defiliralo pred državno zastavo in upravnim odborom, nakar je bil ob 14. razhod. Otvoritev je pokazala, da je streljačka družina na zdravemu temelju in da je pričakovati še lepih uspehov. Želimo vsem strelcem obilo uspeha, družini sami pa. da se čim preje ojači z novim članstvom, da ba lahko s ponosom gledala domovina na svoje sinove. Streljačka družina na vojaškem strelišča Upravni odbor Streljačke družine v Ljubljani s predsednikom, brlgadnlm generalom, g, Milosavom Živkovičem. Nov mcklest na Reki Sušak, 17. decembra. Sinoči so na Reki skupino 15 naših dijakov nenadoma napadli italijanski dijaki. ki so jim priskočili na pomoč še fašisti in karabinjerji. Prišlo je do resnega pretepa, tekom katerega je bilo več italijanskih dijakov težje ranjenih, od naših pa so dobili nekateri manjše poškodbe. Radi predrzno insceniranih provoka-cij italijanskih dijakov na Reki, so izdali sinoči naši dijaki Trgovske akade* mije proglas, v katerem pozivajo vse naše državljane, naj bojkotirajo trgovske in druge italijanske institucije na Reki. Skrb za občinske ceste v mariborski oblasti Po občinskem redu, ki velja v Sloveniji, spada skrb za vzdrževanje občinskih cest, ooiov ia mostov ter skrb za varnost cest-r.ega prometa v samostojen delokrog občine. To sc pravi, da mora občina po svoji prosti volji in z testnimi močmi storiti vse, da bodo ceste v dobrem in uporabnem stanju ter sposobne za vsakdanji promet. Dobre ce«te so zinak vidnega kulturnega udej-stvovan'a vsakokratnega občirskega odbora. po njih se sodi gospodarski is kulturni napredek kraja, one privabljalo tujce in prinašajo med ljudi blagostanje, skratka, dobre ceste olajšujejo promet in izravnavajo prosvetne in gospodarske dobrine med posameznimi kraii v malem, dočim vršijo železnice ta posel v velikem. Kolikor nam je mano, so bile do pred kratkim naše občinske ceste v vsej Sloveniji v lepem redu in ljudstvo se v splošnem zoper nje ni nič pritoževalo. Seveda se Je tu in tam še tudi našel kak občinski odbor. ki je svoje ceste zanemarjal, toda to so bili le posamezni slučaji k srezka poglavarstva odroma okrajni zaslopi so z lahkoto take slučaje odpravljal!. V splošnem torej so bile naše občinske ceste v dobrem stanju. Toda letos so Jih dolgotrajno deževje Ln hudi nalivi strašno poškodovali, v mnogih slučajih tudi povsem uničili in odplavili tako, da tvorijo danes te ceste rečne in hudourniške struge, po katerih je vsak cesta! promet nemogoč. Da trpi vsled tega celokupno naše gospodarstvo, ie ma dlani. Radi tega Je predvsem potrebno, da se spravijo čim prej v uporabno stanje ln prilagodijo vsaj najnujnejšim potrebam cestnega prometa. Ker so, kakor rečeno, letos skoraj vse občinske ceste v vsej Sloveniji enako trpele iin da se o njih popravljanju tn vzdrževanju doseže neka enotnost, Je odredil veliki župan mariborske oblasti, da mora vsaka občina sestaviti iz članov občinskega odbora poseben odsek, ki bi pregledal vse občinske ceste in pota ter v posebnem zapisniku ugotovil njihovo stanje m obenem pred agal, kaj je potrebno napraviti, da se najdeni nedostatki odpravijo. Ta zapisnik nai bi bii na to vsem občanom na vpogled, da bi lahko vsak davkoplačevalec predlagal še popravila onih javnih cest in potov, glede katerih se komisija »i izjavila. Na podlagi zapisnika o stanju vseh Javnih cest in potov ter tv. naknadnih pritožb in predlogov naj bi občina sestavila načrt ln določila program, po katerem naj bi se vsi ugotovljeni nedostatki odpravili. V tem oziru ima občina zopet več načinov, po katerih bi ta popravila izvršila. Najlažje za občino Je, ako ima za to potrebna denarna sredstva v svojem proračunu, malo težje Je že. ako se mora poslužiti ljudskega dela ali tlake, katero predvlde. ajo vsi občinski redi, veljavni v Sloveniji. Vendar je to pri nas navaden način popravljanja občinskih cest in ni verjetno, da bi bil prots temu kak odpor, ker je mogoče tlako opravljati tudi po sposobnih namestnikih ali pa jo odplačati po cenitvi v denarju v občinsko blagajno. Občine se pač morajo zavedati, da so dobre cestne zveze prvo in najboljše znamenje dobrega občinskega gospodarstva ta napredka ter da morajo radi tega že i* lastnega nagiba storiti vse, kar je v njihovi moči. da čim bolj olajšajo cestni promet in s tem pripomorejo k splošnemu napredku in blagostanju naše pokrajine. Velik koncert Glasbene Matice (Glasbena analiza skladb koncerta Glasbene Matice v ponedeljek, dne 20. t m.) Borodin, simfonija L v es-duru. V I. delu simfonije je Borodin razvil Iz priproste, a silno karakteristične teme ogromen simfoničen stavek, ki se odlikuje po živahnem, vedno zanimivem ritmu ln pestri harmoniji. Scherzo in sanjavo otožni III. del sta polna tipične slovainske melodike, Trio Scherza navaja znano rusko narodno pesem. Sklepni stavek diše romantično ozračje, v katerega je skladatelj vpletel niz nacijonalnih motivov. Glinka: Kžmarlnskaja (Fantazija). Ta skladba začne s priprostim, širokim par taktnim uvodom. Nato prineso godala v enoglasju temo preproste ruske svatbene pesmi, ki kmalu preskoči v pihala in takoj nato v polni orkester. Po prehodu se oglasi v violinah vesela plesna pesem, ki raste v vseh mogočih kontrapunktičnih kombinacijah do viška, preskakujoč sedaj v klarinet, sedaj v trobila, pa zopet v sama godala s široko, skoro bi rekH koralno podlago. Po par. kakor brez sape po vrvečem plesu vrženih taktih vioUn, sledi nenaden oster konec. Honnegeer: Pastorale d* Etč (Simfonična pesem). Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uii. Balkan-Iilm Zagreb. Zelnik-Mara-Iilm Berlin. Prekrasna opereta ..Logarjeva Krista" (Die Forsterchristl) Lya Mara Barry Lisdtke. Film, ki je na mah osvojil vsa srca gledalcev. KINO stilno p. d. pri Ver-biču na Logu pri Brezovici Tamkaj sta se napila, najedla ter se oskrbela z drobiiem, nato pa sta še iste noči nadaljevala pot proti Borovnici Tamkaj se je Klemen utiho-tapil v gostilniško sobo Ivana Petriča ta odnesel nekaj obleke, 2 1 sllvovke, se oskrbe! s škatlo vardarskih cigaret, dvema hlebcema kruha, par klobasami in denarnico s svotico italijanskih lir. V Isti noči sta skušala vdreti v trgovino Ivana Drašlerja v Dobu, kjer pa nista imela sreče In uspeha. Predno sta se sprarila na vlomilsko delo, Ju Je nekdo opazil ter Ju prepodil. Po tem malem neuspehu pa Klemen ni obupal in tudi ni morda pobegnil nazaj čez r, star nad 100 let, meio. Ne, oa je odšel celo v bližnjo okolico Ljubljane in kakor sluti policija, naravnost v mesto. Tu nekje mora imeti Klemen svoje gnezdo, ki ga pa nikakor ni mogoče Izslediti Prav mogoče je, da ima znanje s kako prijateljico zaprte Angelce, ki ga skriva. V noči na petek je bil izvršen namreč zopet predrzen vlom v gostilno Lozic v Pu-harjevi, prejšnji Kolizejski ulici za Figov-cem, torej sredi mesta. Svedrovec je prišel v gostilno s pomočjo ponarejenega ključa. Ukradenih je bilo 300 Din gotovine, 2 kg sardin v pločevinastih škatljah, 2 kg salame in balon vina. Storilec pa je odprl tudi vse sode in že notri pokušal, katero vino bi bilo najboljše. P: načinu vloma, obnašanju zločinca in puščenih sledovih sodeč gre ta vlom skoro gotovo na rovaš bandlta Klemena. Še bolj očividno K'emenovo delo pa je vlom v Knafličevo vilo v Zg. Gameljnah, o katerem smo poročali že včeraj. Klemen je moral kreniti odtam naravnost v Ljubljano, kjer ga je objelo veselje, da je poskusil srečo še pri Loziču. Danes v nedeljo je trgovina z urami in zlatnino ves dan odprta. Franc Čuden LJUBLJANA Prešernova ulica it. t. Služba mlade Frančiške Ljubljana, 18. decembra Mati, stanujoča v večjem kraju na Dolenjskem, je odpirala svoja pisma in vedno z radostjo čitala: »Draga mama! Bodi pozdravljena od hčerke Frančiške Meni se godi v Ljubljani izvrstno, imam lepo službo m lepo zaslužim .« Mati je bila srečna ter vesela in zdelo se ji je dobro, da njena 16letna Frančiška lepo zasluži in da ima dobro službo. Verjela je mali Frančiški, saj je komaj znala, kje je Ljubljana. Danes zjutraj, ko se je danilo, je stražnik na Celovški cesti pod kostanji zagledal malo lepo dekletce, napravljeno v kratko krilce in odeto v čeden plašč Morda bi jo spočetka rad vprašal, zakaj tako zgodaj v šolo, ko pa ji je pogledal v lepi mali obrazek in opazi! neurejene lase, se je premislil in jo pogledal strogo. Dekletce je povesilo oči in se zdrznilo. »Odkod in kam?« Tedaj je poskušala mala Frančiška lagati. V obrazek ji je planila rdečica in ta jo je izdala. Končno je jela priznavati: Živi v Ljubljani in je brez službe. Več mesecev ži-vj že kar tako . Čisto mlada je še, šteje samo 16 let, pa vendarle se zdajle vrača iz Šiške od nekega moškega, ki jo je zavlekel s seboj. Tako hodi sleherno jutro in se vrača v mesto, zdaj pc *ej zdaj po drugi poti, na katero stran jo pač odvede slučaj na večer ali v pozni noči. Na policiji je Frančiška pozneje pripovedovala, kako preživlja noči in v kakšnih družbah. Ima tudi prijateljice in včasih se zabavajo v večji druščini. A piše pisma: »V Ljubljani se mi dobro godi. Imam lepo službo . . .i Naivna dobra mamica tam doli na Dolenjskem pa odpira pisma, iih Sta in ii ie toplo pri srcu, ko misli na svojo Frančtško. OBLEKE lastnega izdelka Vam nud; 67 NAJCENEJE Jos. Rojina, Linbliana, Aleksandrova 3 »Triglavske bajke" Pravljična igra v petih slikah. Spisal Pavel Golia. Zelo perečo misel in aktualno vsesplošao slovensko čustvovanje je Pavel Golia dramatično izrazil v tej efektni igri, ki jo imenuje bajko iu še posebej označuje kot pravljično. Bajna in pravljična so nekatera prizorišča in nekatere nastopajoče osebe: nekatera prizorišča pa so realna in večinoma so osebe simbolna pooseblienja ali včlovečenja. V alegoričnih in paraboličnih slikah razlaga Golia slovensko naivno zaupljivost in naenV nalno popustljivost napram zlobno prebrisanim sovragom, ki so dosledno zavratni, nasilni in verolomni ter izraža svoje zaupanje v matuško Rusijo (Babuška) in v Društvo narodov, pa v trenutek, ko se končno vsaj iz užaljenega ponosa tudi v nas vzbudi energija, ki dvigne meč in udari. Pravljičen je aparat, vsebina aktualno politična; poezija je v zunanjostih, notranja miselnost pa prevladuje in ostra tendenčnost zmaguje. Prav zaradi te pitrijotične iendenčnosti do seza Golieva igra pri misleči in politično pv učeni, nacijonalno čuteči publiki uspeh. Zlasti odrasla mladina ji na marsikateri točki navdušeno pritrjuje. Za otroke ta bajka ni niti napisana in ji je zato po veliki večini neum-ljiva. Saj je celo za starejšo, zrelo publiko razluščanje nekaterih simbolnih oseb zagonetno in težko. Okrutni Nrsilnik, ki se končno skesa in preklinja bivša zaveznika Konteja Monta io vilo Zlo, je neumljiv; Bratec in Sestrica sta predstavnika našesra ljudstva; Kraljica sinjega morja pa menda naše Primorje. Oče Triglav je pač dobrodušni narod, ki preveč zaupa, prerad verjame in topo prenaša krivico; Špik je energično bojevit del našega naroda, ki bistro vidi in hrepeni po činu. A kaj predstavljajo strina Rjavina. Blisk in Strela. Sever . . .? In kai je Vran, ki leti kakor blisk, dočim Blisk in Strela prav človeško tekata? Iz vseh teh simbolov se ob vsem napenjanju domišljije človek ne izpozna, a kaj šele otroško občinstvo? — Tudi pravljično dejanje se mora razvijati tehnično lepo in dovolj motivirano in scene morajo biti v razvrstitvi po svoje naravne. Golia si marsikje pomaga le z bajnostjo, ki ne vprašuje niti zakaj niti kako. Uprizoritev je prav lep«; dekoracije g06p. akad. slikarja Iv. Vavpotiea, plesi baleta pod vodstvom gdč. Tuljakove in godba zadovoljujejo oči in ušesa. Zlasti lepo je prizorišče Kongresnega trga ponoči v snežnem metežu. Izmed igralcev je pohvajiti pred vsemi g. Cesarja kot Špika. g. Levarja kot Triglava (dasi nalikuje Miklavžu), go Šaričevo in gdč. Juvanovo kot Bratca in Sestrico, g. Lipa ha kot zida. g. Rogoza kot uprav izvrstno tipiziranega Konteja Monteja. Ga. Nablocka Ne zamudite božične prodaje po reklamnih cenah. Oares v nedeljo ves dan odprto v zagonetni vili Zli kot modna dama elegantno etatira. Ustrezali pa so tudi vsi ostali. Zaradi njene domoljubne idejnosti želimo igri čim več dobrih repriz. Fr. G. ~ « -ft-A-^v A A /X A. yy Kako uspevajo Vaši otroci? AM ste jim že poizkusili skuhati za zajutrek Žiko? Ali ste kupili res pravo Žiko v rdečem zavitku? Ali ste upoštevali navodila, tiskana na vrečki? Priporoča s«! 12853 Knjigoveznica galanterijska delavnica - okv rji za slike Matko Pogačnik LJUBUANA s° FtoH»n« al. SI 12 za visrkošoce in tehnike so precizna q risalna orod e in drugi tehniCa* § pripomočki katere ku,nte n?i e e p v □ strokovni ngovini VILJE'4 EQUAR3T § p; Liubliana, Šelen )urgova ul. 4. dv. ršle 5 LJ Lj Pod božično drevo za sooroga, orata ali sina par neore-kosliivih Bra erjevib go zar ev To bo za športnike naikpš' dar Natočti ]>h te pn J. BRAJER, Br e* štev. 1. JNOGAVI CE »iisitr1 najbolje,, najtrpežnejše, Zato ha|C(7h£js<2. NI V:t BO tZH NOG! DOVOJ JE BILO TftPJE^JA! ker tfam Bo sot ..iuetega Raka ° ttdraifila c>e ooiečine. Ta preparat, ki se v inozemstvu že davno i odličnim uspehom upo* rablja, sestoji iz esence, ki se v topli vodi raztopi Na ta način dobimo z oksigenom nasičeno vodo, ki je ču= dovito dobra za bolne noge in lajša vse bolečine, ki nastanejo vsled ozke obutve, izleči otekle noge in pekoče podplate. Dovolj je, da se mala količina soli «Svetega Roka» za noge raztopi v lcvoarju, ki je napolnjen s toplo vodo. V to raztopino denemo noge in jih držimo 10 do 15 minut v njej. V tem času prestanejo vse bolečine, ki jih povzročajo ožuljene in utru« jene noče, da se več ne povrnejo. Namaknje nog v daljši dobi orne, hča žulje in otiske tako da iih lahko tudi brez noža in britve odstranimo. Naitrd.vra nese bolezni nog ozebline, pekočine se lahko odstren iz uporabo soli ..Svetega R ka" za no e. Lahko se prepričate, ker je sigur« no, da se pri uporabi soli aSvetega Roka» za noge popolnoma osvobodi« te vseh različnih bolezni in bolečin, pa vam bodo tudi novi čevlji ravno tako udobni, kakor da ste jih nosili skozi celo leto. Na ta način. Vam ne bo naporno niti najdaljše potovanje peš. kakor tudi daljše stanje skozi več ur in ne boste čutili nobene utru, jenosti. Cena za posamezni zavitek soli aSvetega Roka« za noge 16 Din. Do* bi se v vseh lekarnah in drogerijah, ako jih pa ni dobiti, se obrnite na drogeriia SANlTfiS Ljubljana, Prešernova ulica 5 in Celie. Samo)roda'aloc na ozemlju Kraljevine SHS Kolar i G bri .dr geriia „>ada".Su ctic ,< £-37 Porote Svojo ljubico zastrupil s strihinom Celje. 18. decembra Na zatožni klopi je sedel danes Martin Romih, 231etni pekovski pomočnik iz Selc v sevniškem okraju. Zločin, katerega ga obteržuje državno pravdništvo., je sličen onemu, ki ga je obravnavala celjska porota tekom letošnje pomladi in ga ie zakrivil neki Vasle. Iz obširne obtožnice posnemamo sledeče važnejše podatke: 63 ;et stari samski posestnik Jakob Dušlč v Reštaniu je našel 22. junija zjutraj svojo 33 let staro nečakinjo Marijo Dušic, ki mu je gospodinjila, mrtvo v njeni postelji, in dcer popolnoma steg-njeno ter pokrito tako, da je bilo na prvi pogled videti, da jo je moral nekdo po izvršenem umoru položti v posteljo. Njen stric izpoveduje, da je bila zvečer še prav vesela in da je nameravala prihodnjega dne zgodaj vstati, da bi opravila važna poljska dela. Sodna zdravnika sta pri raztelesenju kon-statiraia. da je bila Marija Dušič zastrupljena. V državnem kmetijsko kemičnem zavodu v Ljubljani pa se je ugotovilo, da je morilec uporabi! pr zastrupljenju strihnin. Takoj je obstojal upravičen sum, da je moral nekdo Marijo Dušič ponoči prinesti mrtvo v njeno posteljo, ker je bila lepo odeta in ker je pustil vrata za seboj odprta. Tudi v njeni sobi niso našli niti najmanjših sledov strupa in tudi „e na ustih znakov slinastih pen, kar je neizogibna posledica za-strupljenja s strihinom. Sum umorstva je padel takoj na obtoženega Martina R^m-ha, o katerem se je vedelo da ie imel z Marijo Dušič ljubavno razmerje Marija Dumč pa, da se je sama ž njim ponašala ter tudi napram več osebam izdala skrivnost, da j° ž njim noseča in da bi se rada > njim poročila. Po stricu umorjene, nadalje po njenem bratu in po raznih pričah, ki so bile intimne prijateljice pokojne Du.šičeve, se je tekom preiskave dognalo, da je prihajal obtoženi Romih večkrat k Mariji Dušič in dt. je imel tudi prilike dovolj ostati pri njei preko noči. Dušičeva je sama izdala neki prijateljici, da ji je obtoženi Romih svetoval, da naj si odpravi piod in da ji je celo obljubil, da ji hoče iz Zagreba v to svriio nekaj s seboj prinesti. Umorjena Dušičeva pa je večkrat izrazila željo da bi se rada z Romihom poročila. Tudi ni nikdar kazala radi nosečnosti kake potrtosti, kvečjemu, da jo je skrbelo, kako bi to povedala svojemu stricu, ki njene nosečnosti še ni opazil Važno ie, da se je po 'neki priči ugotovilo, da je bil Romih par dni pred umorom pri Dušičevi, kar pa obtoženec odločno zanika. Kljub temu da ie po pričah dognano, da je bila umorjena Dušič na svojega fanta ponosna, jo hoče sedaj obtoženi Romih popolnoma zatajiti. Trdovratno taji vsako iubavno razmerje z njo in zanika tudi. da :e kdaj ž njo spolno občeval. Za njeno za-- rupljenje da ni ime! niti najmanjšega po- oda. ker ona ni bila niti njegova prijate-iica. pa tudi ne sovražnica Zanika tudi ■dločno, da bi se bil z Marijo Dušič sesta-al ter se sklicuje na to, da je bil že od u>mladi v Selcah, ki so precej oddaljene od češtanja. Skuša dokazati svoj alibi, češ da ie bil kritičnega dne doma, da je suši! seno ter šel šele pozno ponoči s svojim bratom Leopoldom spat, zjutraj pa da je ob tretji uri s svojim bratom in očetom kosil Vsled oddaljenosti bi bilo torej nemogoče v tako kratkem času izvršiti na Mariji Dušičevi umor Romih zavrača krivdo na nekega Za-mido rudarja v Franciji, ki je v tem času zapusti! ReStani Po raznih pričah je dokazano da Zamida. ki je bil tudi nekoliko telesno pohabljen, ni imel nikdar nobenega ljubavnega razmerja z umorjeno Dušičevo Silno obtežilno za obtoženega Romiha pa ie dejstvo, da ie iz preiskovalnega zapora skuša! spraviti pismo, v katerem je navajal h krivemu pričevanju svojo mačeho Terezijo Romih, sestro Ivanko šn brata Leopolda Romiha, kakor tudi Antona in Marijo Dušič II Josipina Koprive, k; ie večkrat obiskovala svojega zaročenca pred oknom starega okrožnega sodišča v Celju, je dobila nekega dne od zaprtega Romiha skozi okno pismo s prošnjo, da ga oa vsak način spravi na pošto. Koprivčeva je pismo izročila neki prijateljici, ta pa je nanj pozabila tako, tuornca hranilne in dvigat W; 13. dec. št 50 D — 7 C — 12 F — 42 E; 16. dec. št 20 B — 33 A - 4 E — 47 C — 19 E; 18. dec. št 48 C — 15 B — 10 A — 4D .—,27 E — 32 F — 41 N aa) ge Izvolilo oglasiti v naši detajlni prodaji na Dunajski cesti št. 23, dvorišče, kjer se jhn izroče nagrade. Obenem si dovoljujemo vljudno opozoriti, da nadaljujemo z reklamami prodajami za Božič Cari Pollak d. d. tvornlca usnja m usnjatlh Izdelkov, detajlna prodaja v Ljubljani, Dunajska cesta 23. dvorišče. Tudi vljudno prosimo, da se naj z glasi onih šest lastnikov blokov, ki nagrad pri prejšnjem razpisu še niso dvignil. * Statistika šo! in učiteljstva. V prosvetnem ministrstvu se pripravlja nova popolna statistika šol in učiteljev po oblastvih. V to svrho je ministrstvo zahtevalo nove podatke od vseh oblastnih prosvetnih oddelkov. * Himen. Inženjer J. Ješovnik iz Arje vasi se je te dni poročil z gospodično Eriko Roblekovo iz Žalca. Bilo srečno! * Smrt častnega švicarskega konzula v Zagrebu. V Zagrebu je umrl v petek v 60. leta svoje starosti častni konzul republike Švice, g. Julij S c h m i d 1 i n, veletržec, svetnik švicarske trgovske zbornice na Dunaju itd. Pokojnik je bil odličen gospodarski delavec, znan dobro tudi med našimi gospodarskimi. krogi. * Smrtna kosa. V Gradcu je umrl dne 16. t m. g. dr. A. Pregel, dvorni svetnik v pok. Pokojnik je služboval pred prevratom v Ljubljani in je bi! znan po svoji dobrohotnosti in liudomilosti. Blag mu spomin! * Veliki koncert pevskih društev »Ljubljanske župe Južnoslov. Pev. Saveza« bo 6. januarja prihodnjega leta ob priliki prve redne skupščine omenjene župe (bivše _>icha. i-aiu BrauS(Wctter v lepi filmski igti po romanu Die VViskotte.iš" t,Roman rodbine U/aildon Predstave ob pol 11. dop. in 3., pol 5,6.. pol 8. in 9 uri. Kino Ideal. so razstavljene reklamae fotograf .»a naš včftki bSžičHi š$m, Kongresni trg 12. 1594 * Popravia pisalnih strojev se izvršujejo strokovnjaški in najceneje v specijalni delavnici za popravila pisalnih strojev Ant. Rud. Legat & Comp., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. * Ncjboliše čevlje «Karo® dobite v Mariboru, Koroška, cesta 19., od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta ;3S. ,y trgovini St. Černelič. 27 h Liubliasie u— Pri nas in drugod. Pod to značko smo prejeli pred par dnevi notico fe občinstva, v kateri pledira pisec proti odstranitvi kostanjev na C$i?.oVi Cesti, češ, da se pri nas drevoredi uničujejo, dfleim se v drugih mestih na novo n.asžjajo. Kot smo se informirali, ni odstranlčnje omenjenih kostanjev samo sebi namen, marvečje v zvezi s projektiranimi deli, da se tudi' ta komunikacija uredi v zvezi z ureditvijo Št. Jakobskega trga. Cojzova cesta glasom tega projekta ne ostane brez nasada; dobila bo namreč prosojnejše breze, ki bodo prepuščale pogled na eno izmed najlepših partij stare Ljubljane, na blok, ki leži med Križanki in Križevniško ulico ter Cojzovo cesto, dočim so ga doslej gosti kostanji docela zakrivali. Z novo ureditvijo Coj-zove ceste se bode torej ta izredno zanimivi del stare Ljubljane zelo povzdignil ter je treba namero mest nega gradbenega urada, da projekt izvede, najtopleje pozdraviti. u— Božična razstava umetnin. Danes ob 10.30 predpoldme je v Jakopičevem paviljonu otvoritev božične razstave umetnin, ki jo priredi Udruženje oblikujočih umetnikov v Ljubljani. Poleg slikarstva, kiparstva, arhitekture in grafike so razstavljeni tudi umetno-obrtni izdelki, predvsem vezenine in batika, keramika ter pletarstvo. Za letošnji Božič nam nudi razstava v Jakopičevem paviljonu celokupno udejstvovanje oblikujočih umetnikov v zaokroženi celoti od najstarejše do najmlajše smeri. Božična razstava ima namen nuditi obiskovalcem priliko, da si nabavijo po ugodni ceni umetnine, odnosno umetno-obrtne predmete ter na ta način omogočijo oblikujočim umetnikom svobodnejše udejstvovanje. u— Za veliki koncert Glasbene Matice, ki bo v pondeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union, se prodajajo vstopnice tudi danes od 8. do 12. in od 14. do 19. v Matični knjigami na Kongresnem trgu. u— Za rezervne oficirje. Art. brigadni general g. Sava Tripkovič bo v torek 21. t. m. ob 17. predaval v oficirskem domu v Ljubljani (Vojvode Mišiča vojašnica) o »Upo-trebi artiljerije u Alpah®. Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže predavanja. u— Sežig novčanlc. Te dni je bilo vpričo komisije v poslopju finančne delegacije sežganih in uničenih skupno za 4,505.750 Din obrabljenih malih novčanlc in sicer: za 2 milijona 103.000 enodinarskih bankovcev,, za 654.500 bankovcev po 0.50 Din, za 1 milijon 748.750 Din bankovcev po 0-25 Din. m čez milijon enakih novih bankovcev, ki so bili za promet nesposobni. u— Umrli v LjubljanL Zadnji teden so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Amalija Perčič, zasebnica, 34 let; Marija Rebernjak žena hišnika, 37 let; Ada Verhek, hči klo-bučarskega pomočnika, 3 mesece; Marija Antihar, hči posestnika, 16 let; Ivan Urbane delavec, 26 let; Alojzij Kuizma. čevljarski pomočnik, 28 let; Matija Kaplan, cestar, 58 let; Marija Pečnik, zasebnica, 61 let; Dinka i Rito, žena pečarja, 37 let; Marija Peter- nel.i, krojaceva žena. 46 let; Franc Pajntar, delovodja, 50 let: Karolina Moraus, zasebnica, 69 let; Kari Videmšek, mizarski pomočnik, 19 let; Fran Aplenc, mestni ubogi, 61 let; Ivan Počkar, poštni poduradnik v pokoju, 62 let; Franc Srakar, zasebnik 33 let; Marija Kovačič, delavčeva žena, 47 let; Zofija Valentin, hči delavca, 3 leta. u— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da odpade v pondeljek in to rek pouk na tukajšnji gremijalni šoli. u— Dravsko kolo jahača i vozača, za če-gar pokrovitelja je kralj Aleksander blagovolil odrediti svojega prvorojenca prestolonaslednika Petra, je bilo, kakor znano, ustanovljeno letos v Ljubljani. Društvo se razvija pod najpovoljnejšimi izgledi na lep pro-cvit in uspeh, četudi se zaradi zakasnele ustanovitve in takorekoč že prošle dirkalne sezone ni moglo takoj prve jeseni pokazati s kako večjo prireditvijo pred širšo javnostjo. Zato pa so sedaj izvršene vse predpriprave in položeni temelji za intenzivno zimsko delo. V posebni šoli jahanja bodo imeli člani društva priliko, da se spopolnijo v jahanju pod vodstvom izkušenega učitelja, na kar posebno opozarjamo vse tiste, ki se zanimajo za ta lepi in plemeniti šport. Šola jahanja se začne dne 1. januarja 1927. Razen tega si je odbor stavil v dolžnost, da za vse, ki se zanimajo za konjski šport, prireja strokovna predavanja: Za svoje člane in njihove rodbine bo prirejal interne jahalne konkurence, karusel, skupne izlete na kaniti, lovsko jahanje, plesno zabavo itd. Z ureditvijo dirkališča se začne takoj prihodnjo pomlad in se nam za prihodnje leto obetajo lepe dirke, galopne in kasačke. Minister vojske in mornarice je upravi nakazal d^Bamo podporo. Uprava se trdno nadeja, da se ji posreči nabrati potrebna denarna sredStvt, posebno odkar ss dnevno javljajo h%i čani in članice hi je zanimanje za ta vf&Ški in plemeniti šport člmdalje večje. Vpis v članstvo se vrši pri društvenem blagajniku A. Knezu, Gosposvetska cesta št. 1, in pri tajniku podporučniiku Okornu v 16. artiljerijskem polku. u— I. dekliška osnovna šola pri Sv. Jakobu priredi v četrtek dne 23. decembra ob 4 popoldne svojim revnim učenkam božič-j nico. K prireditvi vljudno vabimo vse do-' brotnike siromašne dece, ki so v svoji do-; brosrčnosti mnogo pripomogli, da bodo ime-i li naši revni malčki toplo obleko in gorko obutev, zlasti članice «Ko!a jugoslovenskih sester®, ki so znatno pomnožile darove za ' našo božičnico. — Upraviteljstvo. j Povabim Vas da si ogledate v moji | trgovini predmete ki s;.> za feožščna damla zelo pnpiavni. liUa.jassa, Preiemo^a u— Policijske prijave. Od petka ua soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 neplačan za-pitek, 2 prestopka pasjega kontumaca, 7 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestepek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pijanosti in 1 prestepek hoje po železnici. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi beračenja. u_ «TK Skala® — Ljubljana. V sredo, 22. t. m. cii 20. uri bo v damskem salonu kavarne «Emona® informativni sestanek članstva v zadevi klubovih skupnih izletov in prireditev za Silvestrovo in Novo leto. K polnoštevilni udeležbi vabi — Odbor. u— Kolesarski tatovi. Kolesarski tatovi so postali neverjetno agilni. kakor da se je pričela šele sedaj sredi zime njihova glavna sezija. Ne mine skoro dne, da ne bi bilo izvršenih kar po par tatvin koles. Ker ni na svobodi nobenega že znanega «koiesarja» se je mora! pojaviti kak njihov izboren na-raščajnik, ki poskuša v pridnosti in ra-fini-ranosti celo prekositi svoje mojstre. V petek dopoldne je predrzni tat odpeljal kolo Josipu Zdešarju iz Bovne gore in sicer iz veže okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Ukradeno kolo je vredno 800 Din. u_ Sokol I. vabi svoje članstvo, da se udeleži v civihi z znakom pogreba umrlega br Fr. Ks. Casperja, kibo danes dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne Vegova ulica 6. u— Nemški tečaj, oddelek B. Vse gojence nemškega tečaja Delavske zbornice oddelek B opozarjamo, da se vrši prihodnji teden pouk v pocideijek 20. t. m. mesto v petek. Pouk ie preložen radi tega, ker je v petek božični večer. Pouk se vrši v sobi št. 1, ob 19. uri. u— Predpustne zabave Sokola I. na Taboru. Sokol I. na Taboru bo odslej vsako leto prirejal po dve predpustni zabavi, in sicer prvo soboto v januarju, letos dne 8. januarja, društveni ples in na pustno soboto veliko društveno maškerado, vsakokrat v vseh. prostorih novega doma. Društva, ki prirejajo svoje zabave, prosimo, da se ozi-. rajo na navedena dva dneva v letu. u— Mestna podružnica »Družbe sv. Cirila In Metoda® priredi dne 5. januarja koledo-| vanje v Narodnem domu. ! u— Mesto cvetja na krsto umrlega g. Fran Ksav. Casperja je podaril trgovec Josip Snoj Din 100 društvu slepcev. — Iskre-, na hvala! u— Osrednje društvo nižjih poštnih usiuž bencev priredi kakor vsako leto, tudi ta predpust »Veliki ples®, ki bo v soboto dne 8. januarja v vseh gornjih prostorih »Narod nega doma®, na kar že sedaj opozarjamo i občinstvo in organizacije. Damski piašči v krasnih barvah, s kožuhovino ali brez, ravnokar tfošli v ccni od 400 do 700 Din. F. in L Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Og.ejti si razstavo v izložbi. u— Tatinski obisk v tuji drvarnici. Marija Gorjanc, stanujoča na Miklošičevi cesti št. iS, je puščala vrata svoje drvarnice odprta navadno tudi ponoči. Razvada se ji je maščevala šele v petek ponoči, ko se jo namreč utihotapil na dvorišče hiše neznan rokomavh in udri v njeno drvarnico. Odnesel .ie košaro, v kateri je bilo več parov čevljev, nekaj ženske obleke in perila vredno skupaj 400 Din. u— Izginula služkinja. Neznanokam je izginila dne 16. t. m. 30 letna Rozalija Tratnik, služkinja pri Angeli Rozman na Kongresnem trgu št. 13. Omenjenega dne je v razburjenosti zapustila svojo delodajalko in jo odtlej pogrešajo. Tratnikova je majhne slabotne postave, podolgastega, suhega obraza in je bila oblečena v rdeč jumper, moder predpasnik in siv površnik. Ni izključeno, da si je Tratnikova samovoljno končala življenje. u— Pevci «Preporodaši» Vaia mešanega zbora SJSU ^Preporod® bo v torek ob po) 7. uri v dvorani arene Narodnega doma. Vsi in vse. — Načelnik. 1586 it— Vič. Šentjakobčani gostujejo v nedeljo v Sok domu na Viču s Petrovičevo tridejansko komedijo »Vozel®. Sodelujejo gg. Držaj, Košak, M Gnidovec ter dame Varkovska, Mihaelova in Špeodetova. — Kdor si želi dve uri smeha, naj poseti predstavo. Začetek ob 20 uri. u_ Ravnokar je došla večja pošiljka živih sladkovodnih rib, ki se bodo prodajale vse postne dni pred Božičem. Velika izbira merskih rib in prvovrstne pitane in očiščene štajerske perutnine; kakor pulardi, purani, gosi in race. Najnižje dnevne cene. Tvrdka «R1BA», Ljubljana, Gradišče. 1600 u— Danes prvi »Dancing-Matinee ali vPopoldanske plesne vežbe« v veliki dvorani «Kazincv, za katere vlada med plesa-željnim ljubljanskim občinstvom največje zanimanje. Iste se vrše vsako nedeljo in praznik popoldne od pol 4. do pol 8. ure pod strokovnim vodstvom priznanega plesnega mojstra g. Jenka, ki bo nudil s svojimi predavanji o poslednjih modernih plesih začetnikom kot spretnejšim temeljit pouk in ttvežbar.je. Svira najboljši lju-bl.ianski Jazz-band iz «Emone». Obleka promenadna. 1595 u— Diskretno vprašanje ua drogerijo Sa-nitas. S kako pravico priobčujete moja pisma v «Ju:ri>? — Drago Petrič, dijak IV.a razreda. •■ 1596 u— Delikatesa in špecerija s popolnim sortimajem ter nizkimi cenami »Muc-Kolo-niale®, Tavčarjeva ulica 4, se priporoča. 1591 u_ Kokosovi orehi se zopet dobe pri I. Buzzolini, najstarejši trgovini z delikatesa-mi. Stritar-Lingarjeva ulica. 1593 božično in novol tno darilo je obla« čiino blago. Kafu ;9&sefši in najcenejši nakup v no/i trgovini fokar UUBUflMA, Vodnkov trg 2. ,tp.>u' .) 12865 u— Češkoslovenska škola v Lublani po- rada v nedeli 19. t. m. o 4. hodine odpo-ledni detske vanočni dlvadelni predstave-ni «Štedry večer po petih letech® na Šentja kobskem odru. ^lorijanska ulica. — Krajane sučastnete se všichni tohote predstaveni! Hostč vitani. u— Za Božič, kakor tudi celo letp dobite zaklano in očiščeno perutnino vsake vrste po najnižjih cenah le v perutninskem zavodu. V. Kmet, Spodnja Šiška, poleg mitnice. Telefon 375. 1559 u— Opozarjamo na današnji inserat v «Jutru®. A. Gjud, mlajši damski česalni salon. 1599 Samo 9.Svefel •i neprekosljivo čistilo za vse kovine je pravi domač izaelek: »JADRAN®, tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana - Moste Zahtevajte ga v trgovinah! Pariški balet Bonjours Pariš UNION 1 ČOKOLADA KAKA0 BONBONI ČUVAJTE VSRCEC^ ZATO KUPUJTE da boste sveži in zdravi, prvovrsten pridatek h kavi ter ZAHTEVAJTE povsod KOLINSKO CIKORIJO, ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu da dobite samo prave takšne-le zavitke: PAZITE / !!! Senzacija!!! Damski plašči od . . Din 350-— naprej Damski plašči s kožu- hovino od .... Din 410*— naprej Moški raglani od . . Din 700-— naprej Gričar & Mejač samo Selenburgova ulica št. 3 * Iz Maribora a— Podražena uprava mestne imovine. Za prihodnje leto izkazuje proračun občine za upravo mestne imovine Din 833.642 potrebščin, v primeri s proračunom za leto 3926, 300.293 Din več, čeprav je naraslo tudi pokritje radi najemnine finančne oblasti za Kiffmanovo hišo na Din 451.064. Povi-šek potrebščin utemeljujejo pri občini v Večjih proračunanih vzdrževalnih stroških vojašnic, poslopja požarne brambe, dečjega zavetišča v vili Langer, barak v Daokovi ulici, izpraznjevanju greznic in zavarovanju zcper požar. a— Lepa Helena v Mariboru. V nedeljo, dne 19. t m. gostuje v naslovni vlogi operete »Lepa Helena« ga. Poličeva iz Ljubljane. a— Društvo stanovanjskih najemnikov poroča, da je postajenačelnik g. Mohorko radi prevzema kandidature za volitve v oblastno skupščino odložil mesto predsednika, ter vrši nadalje do občnega zbora posle predsednika g. proi dr. Perhavc. a— Potrebe mestnega vodovoda. Gradbeni urad le predlagal občini kot izredno potrebščino mestnega vodovoda nakup električne rezervne sesalke s 120 HP elektromotorjem, centrifugalno sesalko ia po-irebno sesaiko za Din 140.000, Dieselmotor 160 HP z generatorjem za vrtilni tok 105 KW s pretikalno desko Din 600.000, montaža vseh novih strojev bo stala 36.000 dinarjev in naprava ograje pri v od ohranil (!) na KaivariH 19-374 Din. Izkupiček prodanih starih strojev pa cenijo na 250 tisoč dinarjev. Pariški balet Bonfours Pa ris a— Večer hrvatske narodne pesmi. Glasbena prireditev »Hrvaška narodna pesem« ki bi se morala vršiti 20. t. m., je preložena radi koncerta Glasbene Matice na sredo 22. t m. ob 8. uri (mala kazinska dvorana) To je prva prireditev iz cikla »Hrvaška kul tura«, ki jo pripravlja neumorni g. prof. Druzovič. On bo predaval o razvoju hrvaške pesmi, koncertna pevka ga. Druzoviče-va pa bo zapela najbolj tipične in najlepše hrvaške pesmi. Naj nihče ne Izpusti te izredne priložnosti in se pouči o bistvu in lepoti hrvaške pesmi. a_ Nadaljna predavanja na Ljudski univerzi v Mariboru. V nedeljo 19. t. m. bo prvi «OtTOŠki večer* v mali kazinski dvorani (Slomškov trg 17) ob pol 4. popoldne in sicer bo pripovedovala lepe pravljice ga. Vaoda Goreč i z Ljubljane, ki si je s svojim izrednim pripovedovalnim talentom prisvojila širom Slovenije že toliko otroških src. Otroške pesmi bo pela operna pevka gdč. TAKY uniči dlake ker gre do korenine, medtem ko britev odre ž dlake samo na površini kože. Nekaj ur »k vporabl nevarne britve se dlaka zopet po£ bolj bodeča in bolj trda. Nasprotno «7šn parfumlrana potnada, ki se vporablja ta kakor izide iz tube, uniči dlake povsod Kl to želite, v 5 minutah: dlaka se le pola?oma zopet pojavi,. skoro nevidijiva. dokler poP<>l noma zopet ne izgine. Depo v Beogradu pri Mirkovi« i Coirp.; veledrogerija. Depo v Zagrebu: Jugo-farmad a, veledrogerija. Dobiva se v vseh dragih lekarnah ln drogerijah. Lubejeva ob spremstva prof. glasbe zde. Zacherlove. Otrokom bo prireditev velik duševni užitek. a— Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti tekoča dela pri mestni občini za teto 1927, se vabijo, da predložijo s 5 Din kolkom opremljene prošnje ob navedbi enot nih cen do opoldne 27. decembra v vložišču mestnega magistrata. Cenik je oddati v zaprti kuverti z napisom: »Cenik za tekoča dela 1927». Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu. Enotne cene Je vpisati v izkaz za tekoča dela, katerega ie priložiti k prošnji. V prošnji se mora izrečno navesti, da je'ponudnik pri mestnem gradbenem uradu se nahajajoče pogoje že pregledal in iste popolnoma priznal. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, da izvoli ponudnike ne oziraje se na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu. (Hoandlja) najfinejši Crome -likerji (v nsk* destilat.), (C»racao, Tnnle sec. Sherry* Brandy, Orange, Bonnckamp, Cacao i. t d., i. t. d.) so najbon >riporočljv>. j_ Gospodar in hlapec. V petek sta se sprla v Mariboru izvošček Franc Kranjc in njegov hlapec Peter Kalunder. Kaj ie bilo povod prepira ni znano. Tembolj pa je znan rezultat, ki se je pokazal po medsebojni bitki v hlevu, kjer sta se neusmiljeno ob-delavala z lopatami, tako da so morali končno oba naložiti na voz in prepeljati v splošno bolnico, kjer ležita sedaj mirno oba v isti sobi z obvezanima glavama. Posebno hude posledice dvoboja občuti Kranjc, ki ima glavo tako zavito, da svojega nasprotnika ne more niti liudo pogledati, če bi ga tudi hote!. Iz r_ potreba vodnih rezervoarjev v okoti* ških vaseh Na četrkovem sestanku načeli trikov gasilnih društev kranjske župe je bi* lo soglasno sklenjeno, da se pozovejo žu* panstva in obč zastopi v okoliških vaseh, da napravijo čim preje rodne rezervoarje, kjer primanjkuje vode. Ravno požari so v z?dniem času često dokazali potrebo takih vodnih rezervoarjev. r— Iz kranjske podružnice SPD. Dn® 8. januarja priredi kranjska podružnica SPD v prostorih Narodnega doma velik planinski ples, čigar dobiček je namenjen za zidavo prizidka Prešernove koče na Stolu Planinski ples- je zasnovan v stilu zadnjega lovskega plesa, ki ie zapustil naj« lepše utise Turisti, ki nameravalo o bo« žičnih praznikih posetiti koče SPD, naj si preskrbijo pri blag g M. Mavrju potrdilo rs planinskih legitimacijah. — V pondeljek 20 t. m. zvečer bo v Kocbekovi sohi Na« rodnega doma sestanek članstva in prija« teljev planinstva. r— Obdaritev revnih gimnazijcev in dna fin. Na kraljev rojstni dan ie tukajšnja podružnica Kola jugoslovenskih sester ob« karila 26 dijakov in diiakinj realne_ gimna* rije « perilom, obleko in čevlji Prihodnjo sredo bodo obdarjene tukaišnje revne dru« žine, poverierrštvom v okolici pa bodo od« poslana v prihodnjih dneh darila za bo« žičnico. Tniciiativna podružnica Kola je lahko ponosna na to veliko karitativno de« lo med revTvm prebivalstvom. r— Pravljični popoldan za deco priredi danes ob 16. uri v Narodnem domu Kolo jugosl. sester. Pravljice bo pripovedovala gdč. Manica Komanova iz Ljubljane. Vstop« nine ni. r— Nepotrebno beganje. Včeraj so po mestu krožile alarmantne vesti, da gorijo tovarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, kar pa je bilo izmišljeno. Med prebivalstvom, zlasti v okoliških vaseh, se širijo radi razburjenosti in strahu vsled številnih požarov tudi najneverjetnejše go« vorice in kombinacije. r— Proslava kraljevega rojstnega dneva. Včerajšnje poročilo izpopolnjujemo v toliko da je po cerkvenem opravilu sprejemal na srezkem poglavarstvu g. vlad. svetnik Žmdaršič čestitke reprezentantov civilnih, žsndarmerijskih. voiaških uradov, številnih raciionalnih in kulturnih organizacij. Go« spod župan PiTC je v toplih besedah izrazil čestitke v imenu meščanstva, g. srezki gla« var Žnidaršič pa zahvalo Celotna proslava je ostavila naiprijetneiši dojem. r_ Naraščajska telovadna gkadermjs, prirejena v Narodnem domu pretekli petek popoldne ie vsebovala odl:čno izvedene te« lovadne in pevske točke dece in naraščaja obojega spola ter diiakov Govor naraščaj« nika Milana Ekarja iz II razreda osnovne deške šole pa ie publiko naravnost fasci« niral. Pri prireditvi je sodeloval čitalnični orkester. Iz Celja e— Socialistični kandidaturi v Celju. V Celju bosta obe socialistični skupini korakali ločeno na volišče pri volitvah v oblastno skupščino. Korunovci so že vložili svojo kandidatno listo ter ic kandidat g. Franc Koren, pekovski mojster v Celju, njegov naanestnžk pa uradnik bolniške blagajne g. Šmigovc. Beraotovci nameravajo tasisto vložiti svojo Ksto ter 2e pobirajo potrebne podpise. e— Sokolske plesne vaje. Današnja plesna vaja se vrši v mali dvorani Celjskega dom. Iz Ptuja J— Podružnica «■Jadranske Straže» v Ptuju priredi dne 22 t m. kinopredstave »Dal« macija — solnce zemlje®. Predstave se vr. šijo za okoliške šole ob 11.30 dopoldne, za mestne šole in nižjo gimnazijo ob 16. uri, za odrasle, višjo gimnazijo io vojaštvo ob 18.30. Cena za šolsko deco 1 Din, za odra. sle ob znižanih cenah Kino predstave _ so združene s predavanjem g. Drago Cibiča, očitelja v Mariboru. Iz Trboveli t— Plenarna seja občinskega zastopa. V pondeliek ob 4. popoldne se bo vršila v občinski posvetovalnici plenarna seja ob« činskega zastopa s sledečim dnevn'm re« dom: Čifanie zapisnika zadnie plenarne seje: poročilo predsednika: volitev 9 čl as nov in namestnikov v volilno kotnisiio za oblastne volitve; volitev odsekov: volitev članov v okrajni šolski svet v Trbovljah in v Hrastniku in slučajnosti. V soboto 18. in nedelk) 19. dec. 1926 krasna veseloigra Jel!y sa ydaia" V glavni vlogi divna ameriška umetnica Co-rinne Griffith, slavna po svojem dražest-nem smehu, v koiem nima konkurence. Kino »Sokol« Trbovlje. t— Važna razsodba glede razlastitve. V rudniških revirjih se kaj pogosto razlastijo zemljišča v občekoristne namene. Še sedaj je v teku več takih zadev. Navadno se končajo neugodno za posestnike, ki so na ta način prisiljeni, da zemljišča prodajo. Senzacijo je povzročila razsodba upravnega sodišča v Celju, nanašajoča sc na spor med več tukajšnjimi posestniki in ravna« teljstvom TPD. v Trbovljah. To je pred daljšim časom naprosilo na temelju rudni« škega zakona za razlastitev zemljišč v Ret« ju> Prapretnera in Ple-skem, da bi napeljalo preko njih elektrovod visoke napetosti iz Retij v Plesko. Kompetentne oblasti so ptošnji ugodile, s čimer pa niso bili za« aovoljni prizadeti posestniki Upravno so« dišče v Celju je ugodilo njihovi pritožbi in utemeljilo s oio sodbo z navajanjem dejstva, da sc z naredbo iz I. 1925. dovo« ljuje razlaščanje privatne svojine aii usta« navijanje služnosti v breme privatne svoji« ne na neprimičnini zaradi postavljanja in vzdrževanja elektrovcdov v prid občeko« ristnim državnim oblastem, občinskim in drugim podjetjem. Tcda predno bi se mo« gla dovoliti TPD. razlastitev delov Kmet« skih posestev, bi se moralo ugotoviti, da je TPD. občekoristno podjetje in da bi se elektrovod drugače sploh ne da! izvesti ali pa z neprimerno večjimi stroški. t— Proti šolski stavbi v Hrastniku. V Hrastniku se neki ljudje krčevito trudijo, da bi prodrli s svojimi rekuTzi proti šol« ski stavbi pri velikem županstvu v Ljub« Ijani. Tcda iz te moke ne more biti kruha, ker je bil za Roševo zemljišče, kjer bo stalo novo poslopje, celokupni krajtii šol« ski svet izvzemši g. Arnška (SLS) iu to še zlasti na podlagi strokovnega mnenja prof. Seidla iz Novega mesta. Nadalje sc je že izvršil prepis zemljišča in jc bila tudi že izplačana kupnina. Vsaka akcija proti na« meram krajnega šolskega sveta je torej docela brezpredmetna. Edino, kar se da doseči, bi bilo zavlačitev zidanja. Če si želi SLS v tem oziru pridobiti renomc, prav! t— Uradni dnevi okrajnega glavarstva se bodo od Novega leta dalje vršili vsake« ga 1. in 15. v mesecu, v slučaju nedelje ali praznikov dan pozneje. orodjem. Poleg tega so za vse oddelke urejene garderobe in veliko kopališče z mrzlo in toplo vodo, ki bo članstvu po telovadbi na razpolago. Drugo leto se vrši ob priliki otvoritve Sokolskega doma na Taboru veliki pokrajinski zlet v Vidovih dneh. Naše društvo mora nastopati s častnim številom v vseh šestih telovadnih oddelkih. Samo pri dramatični sceni, pod režijo br. prof. Šesta, bo nastopilo okoli 800 oseb. Za ta zlet se je osnoval poseben zletni odbor, ki vodi vse priprave in bo določil spored za vse zletne dni. Osnovali so se tudi razni odseki, katerih naloga je izvršiti vse podrobno delo. V teh dneh bo moralo vse članstvo Sokola I. priskočiti na pomoč in prevzeti posle v odsekih, ker ves gmotni uspeh gTe na korist Tabora. Bratje in sestre, zavedajte se vseh teh dobrot in dolžnosti, potem je bodočnost naša, ker bomo v vsem kulturnem svetu up.v šlevani. Ozrimo se na letošmi vsesokolski zlet v Pragi, kjer je češko Sokolstvo pokazalo svojo moč, orsaniz^cijo, ljubezen do svojega naroda in doseglo priznanje vseh tujih držav, ki 60 bile zastopane na tem zletu. Tudi mi moramo nstvariti naše Sokolstvo tako močno in veličastno, potem bo naš narod krepak, zdrav in neupogljiv. Nadejamo se od bratskega članstva pravega razumevanja in kličemo: na bratsko svidenje v telovadnici! • Prva telovadba Sokola I v novi telovadnici na Taboru Telovadnica novega doma na Taboru je dovršena, pripravljeno je vse orodje in v pondeljek dne 20. decembra se pa neko« liko svečan način prvikrat otvorijo vrata nove telovadnice. Vsi telovadni oddelki od dece do članstva se ta dan zberejo pb pol 8. zvečer v svojih garderobah ter nato slo« vesno vkorakajo v nove prostore. Skromne Interne slavnosti se udeleži celokupni Sokol L svojemu članstvu! Prednjaški zbor in njegove odseke, ki jim jo poverjena v Sokoiu vzgoja mladine tu članstva, čaka letošnje leto polno dela in novega razmaha, da izpopolnijo svoje dru-šiv? do najvišje stopnje in da pritegnejo v svoj krog čim več pripadništva. Sokolska vzgoja je narodu potrebna, posebno pa sedanji generaciji, ki mora iti na pot dela in realnosti. Pogoj vsega dela v Sokolu je trajno izpopolnjevanje vsega članstva, da se vsak posamezni dvigne do popolnosti ter dj korisrj razvoju jugoslovenskega naroda. Ustvarimo nov rod, ki bo v stanu tekmovati z ostalimi velikimi narodi! Te uspehe pa lahko dosežemo edino-!e, če se bo naše članstvo zavedalo svojih nalog in da se aktivno udeležuje dela. Obrafemi) se na celokupno članstvo Sokola I, ki ie obvezano posečati do 26. '.sta re-i-no telovadbo, pa tudi starejši člane iu članice vabimo, da se priglasijo k redni telovadbi. ki je vsakomur koristna in potrebna Za starejše članstvo so uvedeni posebni vadbeni načrti, tako da bo vaje vsakdo z lahkoto obvladal, ta telovadba je predvsem namenjena zdravju, telesni ohranitvi in gibanju. Vodstvo vrst prevzamejo starejši preJ-njaki, prednjaški zbor pa bo upošteval vse želje, zato pričakujemo primernega odziva. Obenem pričakujemo od cenj. staršev, posebno p.- od naših članov, da pošljejo svojo deco v telovadnico ter da skrbe za redno posečanje telovadbe, ker le potem bo Sokolstvo silno, ako bo vsa mladina vzgojena v sokoiskem duhu. Za mladino bo urejeno posebno sokolsko igrišče na letnem telovadi šču z novimi igralnimi napravami. Mladina bo imela mnogo lepega razvedrila, obenem ee bo gibala na svežem zraku, kar ie posebnega pomena. Zaupajte svojo mladino Sokolu in prepričali se boste, da mladina potrebuje telovadbe in duševne vzgoje, za kar vam bo hvaležna. Vsi telovadni oddelki se preselijo v pondeljek dne 20. decembra 1926. iz šol v novi •ioni (novo telovadnico'), ki odgovarja vsem modernim, higijenskim in zdravstvenim predpisom ter je opremljen z najnovejšim Popolna razprodaja tudi na obroke s^moš^fn^utške konfekcije, dežnih plaščev, klobukov itd, se vrši pri tvrdki 0. Bernatovfč, Mestni trs 5, Prodaja se pod nakupno ceno. U » prvem nsds rop u. Vhod samo skozi vejo. upravni odbor Sokola I in seveda prednja« Ski zbor ter domača društvena godba Tc« Iovadeče oddelke pozdravita v novi telo« vadnici br. starosta in br. načelnik ter jim razložita pomen moderno in higijensko urej jenih novih telovadnih prostorov. Vsi te« Iovadeči sc udeležijo tega večera v telo« vaduih oblekah ter se po pozdravu vrši prostovoljna telovadba. Od ponedeljka da« Ije bo vsa redna telovadba v novih prosto« rib. S telovadbo prično tudi starejše člani« cc in starejši člani, s čimer bo marsikomu ustreženo. Sokol v Spodnji Šiški priredi v ponede« Ijek dne 20. t. m. ob 8. zvečer predavanje o alkoholizmu v Sloveniji. Predava doma« čin, oficijal g. Puhar, ki bo izvajanja po« iasnil z 80 krasnimi skioptičnimi slikami, šiškarji, udeležite se velezanimivega preda« vanja v kaj najobilnejšem številu. Telovadba se vrši od 20. decemba 1920. dalje v novem domu na Taboru po tem-ie redu: ženska deca torek in četrtek od 18 do 19-, moška deca ponedeljek in peiek od pol 18. do tri četrt 19., žeuski naraščaj torek ia četrtek od 19. do 20.,moSki naraščaj ponedeljek in petek od pol 20. do 2t.. članice torek in četrtek od 20. do pol 22., člani, ponedeljek, sredo petek od 20.—22., starejša 6estre torek in četrtek od 20. do 21. in starejši člani ponedeljek in petek od 20. do 21, ure. Velikanski obisk pri vseh včerajšnjih predstavah! Danes ob: 3., pol 5., 6., pol 8., in 9. se vrše predstave grandijoznega filmske« ♦ ga velcumotvora j Volkovi tulijo | (Le Miracle des Loupsj ♦ Kolosalna režija. — Prekrasni naravni i oosnetkl — 100.000 sodelujočih. — Naj« J boljši in najlepši film sedanjosti. — Edi« t ui film, ki se je radi svoje velike urite t' J rzišfce vrednosti predvajal v veliki pari« j ški operi in izdeloval pod pokrovitelj« J stvom predsednika francoske republike. J Posebno Vas še opozarjamo na izvanred« t no efektno sccno z volkovi. i IZVEN PROGRAMA: i Svečanosti ob pogrebu J NIK0LE PAŠIČA I ELITNI KINO MATICA f a. vodilni kino v Ljubljani. » 2 bremensko popočiso Meteorološki zavod » Liubllani 18 decemora 1926 Višina barometra o08'« Krai ! Cas EaiBtn. - Tarnper. del. vlaga v °/o Smei vetra in brzina v m Oblačnost (>—10 Vrsta padavine i j ab op^zoven u v mm so 7 uri' onazovanja /. /60'3 -2 2 94 10 i mezla Ljubljana . . 1 8. 1769 9 —1-6 92 NNE 2 10 mezla (dvorec) I 14, '754 8 3-1 87 NNE 0.5 10 prstca V 21. ;76i 8 24 92 SE 7 10 dež Maribor . . . 8. 175/0 —i-o 92 \V 1J 10 1 Zagreb . . . 8. 17->8-6 -1-0 95 WSW 1.5 10 megia Beograd . . . ■5- : 750 O 00 84 SE 15 5 Sarajevo . . . S. : 6-:-8 —3 C 87 E 5 0 j Skoplje . . . S. 764-6 00 97 mirno 10 7.0 Dubrovnik . . 7 '62'3 110 75 N 0.5 0 1 morje lahko, 20 Split .... t. 762-i 10 0 49 NE 3 11) Praha .... 1. 751-9 3-0 — W 7 10 Solnce vzhaja ob /'33 zaltaja ob 16 20 luna vzhaja ob 15'52 zahaja ob C6'28. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 3 5, najnižja—2/ C. • Povprečni barometer je danes v Ljubljani n žj< za 9'7 mm kot včeraj. Jt. Pricetek tedna je bil še popolnoma pod gospodstvom visokega zračnega tlaka, katerega središče z barometrskim stanjem 780 do^775 m se.je nahaj—o v nedeljo in pondeljek ravno nad vzhodaimi Alpami in je segalo še nad Slovenijo. Nebo nad našimi kraji je bilo popolnoma jasno, toda videlo se je to le na višinah, spodaj pa je ležala gosta in zelo vlažna megla, ki ie segala n. pr. v ljubljanski kotlini v vsem obsegu do 500 m visoko. 2e v torek pa je nastopila znova vremenska sprememba. Povzročila .jo je nova velika depresija, velikanski zračni vrtinec, ki je bil prišel z Atlantskega e<-eana in se preko najsevernejše Skandinavije zapodil nad severno Rusijo. Odtod se je depresija pričela razširjati proti jugu, razširjajoč oblačno in nemirno vreme s snežnimi meteži. V naši bližini je seglo do Alp. toda preko Alp ni šlo; imeli smo vpliv depresiie le v tem. da se je nebo pooblačilo, toda oblaki, ki jih je zapadni veter gnal dovolj najrlo, so ostali suhi in padavine niso pričele nikjer. Odslej smo ve« teden stali nekako na meji med depresijo ln visokim tlakom, a vendar še bolj v območju visokega tlaka, ki je 5e vedno obsegal južno in južnozapadno Evropo. Šele koncem tedna je prevladala tudi pri nas depresija popolnoma. Ker je v vsem severnem obrobju mak»;-ma zračnega pritiska prevladovala zračna etruja od zapada in ga preplavljala z atian"-skim zrakom, se nikjer ni mogel razvili mraz. Zato je imela mraz le severa;, polovica Evrope, kjer se je močno uveljavljal dotok mrzlega severnega zraka. V splošnem »o imeli tempeaturo pod ničlo le pokrajine severno od Danske in vzhodno od Baltiškega morja, pa tudi v Skandinaviji in Rusiji j« najhujši mraz ta teden dosegel le 20° C pod ničlo. Pac pa so bili v vsej večji sever o vzhod- - - - tu-ii je po- Ul^iU. i uv .^V Ulll » .\.V|, ~ . v w - ni polovici Evrope pogostni, ponekod obilni snežni meteži; tudi v Avstriji j< novno snežilo. Potres. Dne 17. decembra sta zabeležila ljubljanska potresomera dva močna, oddaljena potresa, in sicer prvega ob 7. uri 32 minut 50 sekund, drugega ob 12. uri 41 minut 43 sekund. Triaška vremenska napoved nedeljo: Lahni vetrovi t rasiih strani, nebo oblačno, megla, nekaj dežja, temperatura od 5 do 7 stopinj, cnocje nekoliko razburkano. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Večinoma nejasno, deloma sneg. v nižinah dež; temperatura bo nekoliko padla, livah-ni 6everozapadni vetrovi, v gorah viharji. Iz življenja in sveta Hiro Hito, aovi japonski cetmi Kozmetična kirurgija V svetovni vojni so se zdravniki vadil} presajati kožo, lase, vdevati koščene, kovinske, slonokoščene ploče, da so prerasle. Svoja izkustva izrabljajo sedaj pri dednih napakah, ki kvarijo lepoto. Ta je za žensko veliko, včasih edino bogastvo, krepko orožje v boiu za moža. Pa tudi gledališkim, filmskim igralcem itd. je čedna vnanjost pol uspeha. Na siplošno pa zavest, da nismo baš grdi vzbuja veselje, pogum, odločnost Stritarjeve besede: »Ženska taka ali taka, zala hoče biti vsaka, rada kaj si vtakne v lase ali kaj obesi nase« bi se morale razširiti na vse ljudi Vsakdo si želi pomagati, če se le di. V mnogih primerih utegne danes poseči zdravnik vmes. Ta je bil še nedavno samo boljša maserka, omejivši se na pipanje kocin alt odpravljanje bradavic. Danes je iečniški kozmetik prevzel resne, tehnično tehtne ta težke naloge, ki pa so pacientu prava igrača. Pred vsem gre za odpravo patoloških pojavov na primer škrbasta ustnica (zajčja), ptoza, t. j. padanje očesnih vek, rak na koži, žile krčnice, velike rdeče iise, tolste trabrekline, kladivast palec na nogi, zrnate bunke, bolezni za nohtom itd Tudi neznatnejše indikacije, ki pa često na psiho prav slabo delujejo, se dajo s pridom izlečiti kakor: viseča lica, gube na obrazu, čelu, vratu, vejicah, solzni dol-ci, dvojni obradek, nelepi nosovi, Id pogosto nepravilno poslujejo, grda ušesa, ozki očesni razporki, navzdol obrnjene spodnje veke, neljubke ustne, mahe-drave prsi, slabe brazgotine, globoke rtipice ob ključnicah i. dr. Olepševalno ranocelstvo Ima za prvo smernico: nikar škodovati! Zareza ne sme ostati vidna, zato naj se naredi kje v lasišču, v nosnici, v kaki naravni brazdi. Izumili so celo skrite šive. pod- kožne Sive; okrog oči pa se sploh ne šivajo rane. Poleg nožic tn nožev uporabljajo lišparji tudi elektriko (režočo iskro diatermije), zmrzilni učinek ogljačno kislinskega mega (pri bohotnih brazgotinah), rentgenske, radijske, torijske žarke, brizgljo (za maščobo, ki je izpodrinila opasni parafin). Imeti morajo smisel za estetiko (pri pretvorbi nosov, prsi itd.), sočutje za bolnike. Zgolj izjemoma seže po narkozi ali etrski omotici' Najbolj služi proti bolečinam vbrizgavanje novokaina. Vštrcati pa se mora tako, da zdravljencu ne povzroča neugodja. Prizadeto mesto se najprej z etilkloridom (etrom, ki med Izhlapevanjem tvori velik hlad) aH % ogljičnokislinskim snegom ohlaja vse dotiej, da se more igla nezaznavno za-bosti. Poleg tega je gledati na to, aa pacientova okolica ne zapazi zdravniškega posredovanja: obveze, obliži naj se po možnosti ne upotrebijajo. Recept za dolgo življenje Neki ameriški zdravnik, ki že dolga leta skrbi za zdravje Johna Rockefeller-ja, enega izmed najbogatejših ljudi na zemlji, je svoje čase dal svojemu klijen-tu in prijatelju formulo za dolgo življenje Rockefeller ima danes 86 let in je Sli in zdrav kakor malokdo. Zato bo zanimivo čuti. kake nasvete mu je dal njegov zdravnik. Multimilijonar si more privoščiti najdražja zdtavila in zadostiti vsem zdrav. I nikovim zahtevam. Toda recept, ki mu ga je dal zdravnik in ki ga je Rockefeller dosledno izpolnjeval, je vrlo pri-prost in dostopen tudi nam, navadnim Zemljanom. Evo ga: 1.) Ne jezi se! 2.) Ne debeli se! 3.) Izpij tri litre vode na dan! 4.) Uri se dosledno v gibanju, telovadbi in športu! 5.) Vdihavaj med spanjem čim največ dobrega zraka! Ameriški zdravnik zagotavlja, da je ta recept veljaven za vsakogar. Mora že biti res, sicer Rockefeller menda danes ne bi več živel. Toda Rockefeller je vziic vsemu le eden, i kot milijonar i kot oseba, in kar velja zanj. še ni da bi veljalo za 1700 milijonov ostalih ljudi.. Iz česa je sestavljen človek in koliko je vreden? Maščoba bi zadostovala ta. »edem koščkov mila; iz železa bi se dal na« praviti srednje velik žebelj; sladkor bi napolnil navadni solnjak; z apnom bi se dala pobeliti mala soba: fosforja je dovolj za 2200 žveplenk; s kalijem bi bilo mogoče izstreliti strel iz otroške« ga topiča. žvepla pa je v človeškem telesu toliko, da bi ž njim mogli pr©» gnati psu bolhe. Vse te naštete sirovi ne imajo po cenitvi dr. Charles« H. jViayerja iz Rochestra vrednost 99 centov ali po naše malo manj kot deset dinarjev. Hm, bore meloi Mr, Landrietut, Ihof ▼ Dt)o«ra (Francija), U )• pretekli teden umri. Posieanje Napoleonovo bivališče v Franciji tffia ▼ Aixu, kjer je Bonaparte prebival leta 1815., preden te j« pred«JAngie*M». To h46o so nameravali prodati na javni dražbi, ki bi »e naj vriiJa 21. deecnbc« t. U toda dražba je bik pred dnevi preklicana. Papežev dvojnik Vest, o papeževem dvojniku, U moo jo beležili tudi mi, je bila sicer demontirana. je pa navzlic temu zanimivo, da cirkulira znova in znova. Ko Je oni župnik, ki pase ovčice v neki mati francoski župniji ter je ves sličen sedanjemu papežu, nedavno prišel v Vatikan, so mu švicarski gardisti izkazali vso čast, a tudi sam komornik je z nekaterimi romarji pade! na kolena. Pravijo, da je Pij XI. sam povabil svojega dvojnika v Rim, da ustreže neki ameriški filmski ponudbi. Papež bo prejel 1,000*000 dolarje«/, pred objektivom Pa bo nastopal njegov dvojnik, ki mu je narava poklonila to milost, da je ustvarjen ne le po božji marveč tudi po papeževi podobi. Pri tej priliki pripovedujejo italijanske novine zanimivo zgodbico izpred vojne. Franc Jožef je nekoč doznal, da v Italiji živi starček, ki mu je sličen kakor dvojček. Stari vladar se ni obotavljal. da ne bi dvojnika povabil na Dunaj. Sprejel ga je prav prijazno in mu končno dejal laskavo: »Ni morda vaša mati v mladih letih živela v Avstriji?« — Starec se ni dal razorožiti, marveč je odvrnii: »Ne, moja mati ni Italije nikolj zapustila, pač pa je moj oče z 20 leti živel par mesecev na Dunaju.» Franc Jožef se je useknil '. . Za boksarsko prvenstvo Črnce A. Brown in Henry Scillie (v meda« ljonu), belgijski in evropski prvak »peteli« oje» teie — dva pretendenta za svetovno prvenstvo lahke kategorije. Prestolonaslednik v kabaretu Angleški prestolonaslednik princ Wa-leški je menda najbolj priljubljen knez na svetu. Saj pa si tudi zna ustvarjati popularnost kakor nihče drugi. Zadnjič, teden dni bo tega. je prisostvoval zborovanju bivših vojakov v Stepney Greenu — predmestju Londona — in ko je biia skupščina zaključena, se je nenadoma pojavil v pivnici neke gostilne. Pivska družba, ki je bila zelo pomešana, ga je seveda v hipu prepoznala. «Vrč najboljšega piva za našega princa!« je z grmečim glasom ukaza! oštir prestrašeni točajki. Prestolonaslednik je 9meje izpraznil vrč na dušek, nakar se je jel pomenkovati s prisotnimi gosti. Krčma se je vidno polnila. Slednjič se je princ podal še v posebno sobo, ki je bila rezervirana za stalne goste. Krčmarjeva hčerka je baš pomivaia čase in steklenice; ko je zagledala visokega posetnika. je žurno skrila roke za predpasnik. Toda princ jo je vljudno prijel za roke. češ: žično drevo. Ves dan jih je opazoval kanarček, skakljal s palčice na palči« co in žgolel svoj: trrri . . . videvide« vit . . . Popoldne, ko je drevesce za» blestelo v paradi, so kanarčka izpusti* li iz kletke. Pohitel je med veje, stre« sai perotničice, žgolel veselo in zadre« mal blizu vršička. Tiho čvrčaje svoj tri . . . tri . . . je sanjal svobodo svojih davnih dedov na Kanarskih otokih. Tudi pri nas imamo kanarčka, oh, seveda ga imamo; za'Palčka ga kliče« mo in ni nič sentimentalen. Včasi smo jih imeli več, a le ta nam je še ostal iz hudih vojnih časov, ko je pomanj« kanje pritiskalo tako kakor dandanes davki. Vsega je vajen; sicer mu pa zopet strežemo kakor malemu bogcu, nikoli ne pogreša repnega semena in tarski plebejec, ki «prepevat' božjo .-;iavo» in v naše veselje ubira drobne strune: «Trrrii . . . videvidevidevit..» Vztrajnejši je, ko ljubljanski pre* uiogarji s piščalkami in teta po nepo* irebnem sprašuje v pismih: «Ali še zmerom drobi na ušesa?« Oh. seveda drobi — kako bi prestali brez Palčka! Pravijo, da je harcer, ali po domače: vrvivec. Nosi rmen frak. s škricema pomiga. skoči na palčko, se malo na* pihpe, kakor bi imel «plehnat vrat* (Blahhals!) in žvrgoli, da se v basu trese naša stara omara. Naš rajni stric, ki se je vsako zimo prehladil, da je imel vse leto_ rdeč nos, — ta se je spoznal na ptiče*pre* pevače! Ne doma. n* v gostilni ni bi' Londonski kanarček lo drugega govora kakor o kanarčkih, harcerjih in bastardih. Gojil jih je in pripovedoval, kakor bi knjige bral. — Kanarčki so vsake sorte, je pra* viL Navadni so najlepše rumeni, pa samo čivkajo. Holenderji (holandski) so za spoznanje večji in višji, pa jih težko vzgojiš, ker mladiči poginjajo. Pari« žani so lepo skodrani, ampak leni za petje in paritev kakor štatljiv konj. So še druge vrste: bruseljski — sloki ka* kor oklenai helsiiski arbasti kakor Bastard liščka in kanarke z avbico konopljene zmesi ln čiste pijače in sladkarij. Za dobro prebavo mu pri* voščimo tudi zelenjave in sadja, če pa postane malo hripav, solatno seme.' — Kletko ima kakor malo palačo zgrajeno po ptičarskih arhitekton« skih predpisih: bo menda 28 cm dol* ga, 25 visoka, 20 široka, z okroglimi palčicami za posedanje in z drobno natrošeno sipo za promenado. Taka je njegova hiša, ki pa ni njegov rojst* ni dom, se je zlegel v drugi večji kletki, katero smo z njegovimi starši in bratci vred oddali. Njemu ne pri« voščimo neveste, Navadil se je sam* skega stanu, saj že gre v leta. Je brez obiteljskih skrbi, dobrega mu ne manjka, in tako živi mirno iz dneva v dan, ne da bi jadikova!: «0 zemlja širna, zemlja lepa, ti vsa si bila moja last« _ in ne da bi premišljal o tistem usodnem letu 1478, ko so Španci osvo« jili Kanarske otoke ter poleg števil, nih drugih darov narave lovili tucfc številne familije njegovih davnih pred* nikov in jih prenesli v pusto Evropo. Naš ptič je prost vsakega atavizma in pusti živeti, žgoleti, ljubiti svoje vrba, iiorvichski /dečkasti kakor ko« renček za juho, manehesterski visoki in dolgi kakor ajdi. Ampak — čez har* cerja ga ni! Harcerji imajo svoje ime odtod, ker jih največ in najooljše gojijo v krajih pod Harzem. Posebno slovi malo me* steče Andreasberg, kjer je gojenje kanarčkov glavni pridobitni vir prebi* valstva. Mlado in staro se zanima sa* mo za drobne pevce. Oskrbujejo jih ženske dočim možje in fantje skrbijo za opremo kletk, za vzgajanje mladi* čev, križanje posameznih vrst in za Bastard kalina in kanarke svobodne bratce v pradomovini kakor jim drago. Tudi ne romantizira o mi* lovanju onih srečnih malih ujetnikov, ki so jih v prejšnjih stoletjih po špan« skih, francoskih, angleških dvorcih gladile nežne ženske roke. Je samo Normchski kanarčki z avbicami razpošiljanje. Parenje v sobi ali v po* sebnih kletkah, krmljenje mladičev, čuvanje pred prehladom, boleznijo in mrčesom, pripravljanje pravilno meša« ne krme ter končno priučevanje v žvr« golenju in izbira najboljših samcev — vse tp zahteva nešteto drobnih skrbi, ki pa se dobro poplačajo. Samo v An« dreasbergu vzgojijo letno do 500 mla* dih samcev. Vzgajanje nekoliko poje« ma, ker ga prebivalci ne vršijo več s tistim idealizmom kakor včasi in sobe raje oddajajo letoviščarjem. Zato pa marsikod drugod (na Holandskem, v Angliji, Franciji in tudi pri nas), na« preduje gojenje mehkokrilih pevcev v velikem in malem. Neštete obitelji ši« rom Evrope in na deželi imajo svoje veselje nad drobno žgolečo stvarico, ki se udomači v kletki in sobi ter kvi* tira vse nežne skrbi, ki jih imamo zanj, s svojimi drobečimi melodijami; ljn« beznivo druščino dela mlado poroče« nim parom, neugnano radovednost otrokom, kadar se izležejo mladiči, za« doščenje svojemu gospodarju, — ako se obnese čisti zarod ali križanje kana. rinke z liščkom. ščinkavcem, kalinom, čižekom, kar dd bastarde, čvrste kakor dren, živopisanc in izbrano pojoče. Naš rajni stric... oh, ta se je spoznal na vse te sorte in je pripovedoval še o tistih treh ali štirih izrednih kanar* čkih, o katerih je doslej znano, da so znali govoriti — to se pravi, niso izgo* varjali besed kakor papiga, pač pa so v svoji melodiji drobeče posnemali iz* govarjavo besed ali stavkov, ki so jim bili dalje časa govorjeni. Ta bi bila lepa. če bi naš Palček znal govoriti! Itak se oglaša, kakorkoli ga pokličemo, se pritožuje, menca, in ko dobi priboljšek. triumiira: «TrrriiL.. videvidevit!» A če bi znal še govoriti, pa bi ga dali na razstavo, ki se te dni vrši v Ljubljani, — Bože moj, kake škandale bi nam napravil. Mi sicer go* vorimo samo o politiki, ampak pred tednom so imeli teto na obisku, pa je marsikaj povedala in še zdaj v pismih vprašuje, ali Palček še vedno drobi skozi ušesa. Oh. seveda drobi, saj ga imamo sami zase. kakor Prešernova nunn v tisti lepi pesmi o njej in kanar* čku. Zdravstvo Zdravstvene razmere v Južni Srbiji Da raia tu-di tugijena svoj narodni značaj, se jasno vidi v Južni Srbiji, kjer so še pred nedavnim časom vladali razen Srbov i Turki i Bolgari. Tako najdemo tu na mnogih krajih vkoreninjeno mohamedan-sko ritualno higijeno z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi: problem kanalizacije je n. pr. primitivno rešen na ta način, da vodijo od glavnega potoka, ki teče skozi naselbino (Prizren, Novi Pazar), odtoki pod vsako hišo in tem potom odstranjujejo odpadke. Tipična srbska higijenska mera je, da so stranišča daleč od hiše. Ta predpis velja še danes v Beogradu. Stanovanja so v splošnem slaba, hiše so primitivno zidane iz ilovice in slame in temu primerni so tudi hoteli kljub visokoletečhn imenom (Palas, Pariš, Esplanade itd.). Neprimerna je tudi hrana, ki obstoja ofoi-toino »* sira, čebule, črne kave, jagnetfr-nie itd. Dober je kruli in druge močnate jedi. Neverjetno mnogo pa se popije žganja — ljute rakije — česar ie finančni minister vesel, med tem, ko ministrstvo za narodno zdravje izvršuje obširno antialko-holno propagando. Samo pravoverni Turki, katerih pa je v tem oziru žal vedno manj, se ikte Mohamedove prepovedi glede zavživanja opojnih pijač. Slaba strari muslimanske ritualne moralnosti pa je da se žene ne smejo razkriti pred moškim in radi tega ne gredo k zdravniku. Način njihovega življenja povzroča številne živčne bolezni. Predvsem se širijo spolne bolezni. Južna Srbija in Bosna sta okuženi s sifilisom, ki se prenaša od roda do roda. Država skrbi z mnogoštevilnimi brezplačnimi ambulato-rlji za pobijanje spolnih bolezni, vendar je bilo uspešno zdravljenje dosedaj otežkoče-no s tem, da je salvarsan možno aplicirati samo z vbrizgavanje, šele v zadnjem času se je posrečilo isti tvornici, ki izdeluje salvarzan, izdelati ta učinkovit in neškodljiv preparat v tabletah, katere se za-vžijejo. S tem zdravilom je dana možnost, zdraviti sifilis brez injekcij in tako se je spirocid, kakor se imenuje ta preparat, v teh krajih hitro vdomačil. Seveda pa so in ostanejo salvarsanove injekcije vedno najboljše sredstvo. Skoraj še vedle sk) pa je v Makedoniji malarija. Vzrok te bolezni, na kateri hira nad en milijon rvašfh prebivalcev, so obsežna močvirja, na katerih žive komarji, ki prenašajo bolezen. Vzorno urejeni institut za tropske bo-lezni v Skoplju vodi točno evidenco'o vseh pojavih malarije, istotako institut za malarijo v Trogirju. Razven tega obstoja nebroj antimalaričnrh stanlc in" vse te ustanove vodijo statistiko ter izdelujejo načrt za pobrjanje te morilke. Idealno bi bilo seveda osušiti močvirja, kar so že Rimljani poskušali. Tako najdemo v okolici Ohrida še starorimske drena že, nekake poskuse kanalizacije, ki kažejo, da so že Rimljani razumel! pomen razsuševanja. obenem pa se moramo čuditi njihovi tehniki; ker drenaže še danes funkcijoniraiol Drug način razsuševanja obstoja v tem. da se nasade rastline (eukallptus), ki \i-puhtevajo močno soparo In s tem odteg- nejo zemlji vodo. Poskušalo se je iud: polivati bregove in vodno površino s petrolejem, da bi se s tein komarjem odtegnil zrak. Tudi posebno vrsto ribic je ministrstvo privedlo iz Bra-silije na Ohridsko czero. Ribice žro komarje, prenašalce malarije. Toda vsi ti peskusi niso bogvekaj uspeii. Edino učinkovito sredstvo je bil dosedaj kinin, ki pa ima razven grenkega okusa še druge slabe lastnosti in tudi večkrat odpove. Idealno bi bilo sredstvo, ki je brez slabih posledic in ki absolutno učinkuje. Tako sredstvo so po mnogoletnih poskusih našli nemški kemičarji. Sredstvo je sestavljeno (sintetično pridobljeno) v nasprotstvu s ki-ninom, ki se dobiva iz skorje gotovih dreves. Novo sredstvo se imenuje p 1 a s -m o c h i n ter je kemično sorodno s kino-linom. Izdeluje ga tvornica Bayer v Lever-kusenu. Profesor Muhlens iz Hamburga ga je preskusil tudi pri nas in rezultati so nepričakovano ugodni. Tretja šiba božja, j etika, je pa kakor povsod, tudi v Južni Srbiji, socijalen problem. Beda je velika; vzrok temu so deloma nerodovitni kraji (Črna gora), v veliki meri pa orientalska pasivnost prebivalcev (po domače: lenoba). Dalie o tem govoriti je težke, ker bi se prešlo na spolzko potoe politike — diflicile est, satyram non seribere! Konstatirati pa moram, da se država trudi potom antituberku-loznih dispanzerjev propagirati higijeno. Seveda pa je ta način asanacije bolj problematične narave. Dokler prebivalstvo ne bo uvidelo, da se pride samo potom sistematičnega in vztrajnega dela do blagostanja, je ves napor zaman. Južna Srbija ima toliko naravnega bogastva, predvsem rude da bi od tega živele lahko tri Jugoslavije! Zdravil zoper jettko je ogromno in menda ni kemične tvarine, katere še niso poskusili za zdravljenje te bolezni. Tudi narod sam išče in si pomaga, kakor si more. Tako a, pr. zavživajo delavci v steklarni v Zaječarju vodeno steklo (siliemm) s primerno dobrim uspehom. Obstojajo tudi preparati ua tej basi (Silistren). V najnovejšem času kažejo vrlo lepe uspehe injekcije z zlatom (Aurophos. Triphal). Talko je upati, da se skupnemu delu države, praktlčnft zdravnikov in farmacevtske Industrije vsaj po preteku nekaj časa posreči, asanirati našo Južno Srbijo. Dr. L. Trauiter. Meh za smeh 2ena (možu): Danes je bila tukaj neka revna ženska, ki ie prosila vbo* gajme kaj obleke. Mož: Nu in kaj si ji dala? Zena: Nu . . . kaj misliš? Obleko, ki jo nosiš ti že deset let in toaleto, ka* tero sem si kupila prošli teden. • Peter Kolač se vrne s potovanja in čita v listu svojo mrtvaško oznanilo. Brž skoči k telefonu in pokliče prija* telja Pavla Kifeljea: — Kifelic. ali si bral v listih, da sem umrl? — Seveda sem bral! Odkod pa go* voriš? Krščanski misijonar je v centralni Afriki razvijal propagando proti poli« gamiji. Prišel je tudi k poglavarju za« morskega plemena ter ga nagovoril, naj se otrese 11 žena in naj obdrži samo eno. Cez nekaj časa se je misijonar vrnil v dotični kraj in je vprašal poglavarja, kako se počuti in kai je stori! z že* nami. — Kaj sem hotel storiti z njimi r Pojedel sem jih! Profesor vpraša pri izpitu kandidat ta, kaj je menica. Kandidat ne ve odgovora tn končno prizna profesorju, da ne ve, kaj je~to. Nato profesor vzdihne: No, Vi pa ste res srečen človek. * Mati (zaloti mladega gospoda v ob' jemu svoje hčere): Le počakajte. Vas bom že naučila, kaj se pravi ljubiti! Mladi gospod: Hvala lepa, za enkrat imam tega znanja dovolj brez Vas! Zrakoplovstvo in njega pomen za mir Biti gospodar zraka, še ne pomeni biii absoluten gospodar zemlje, na kateri živimo. Postati gospodar svojega neba pa je dandanes silno težko in zahteva velikih žrtev. Dvakrat težko pa je to za države, W •niso bogate, a še težje za tiste, ki ne posvečajo dovolj painje svojemu zrakoplov-stvu, bodisi civilnemu ali vojaškemu. Reke! bi skoro, da nam je civilno zrakoplovstvo še botj potrebno kakor vojaško. Lep primer za to nam nudi povojna Nemčija, kjer ie civilna avijatika Izredno razvita. V Nemčiji se grade vsakovrstna letala, od najmanjšega enosedežnega turlstov-skega aeroplana pa do največjih modernih poštnih avionov. Tip takega letala je Ljubljana imela priliko videti nedavno na letališču v Šiški. , x Nemško civilno zrakoplovstvo se z malimi izjemami vzdržuje samo in ni v ogromno breme državi kot je to slučaj pri nas z vojaško avijatiko V slučaju vojne pa bodo vsi ti različni nemški avioni in avlončki tekom 24 ur prišli ob svoje nedolžne naslove. Turistovskih potniških in poštnih letal ne bo več Po malih remedurah in instalacijah se bodo avioni izpremenili v vojaške aeroplane. Tako bo Nemčija imela razne tipe malih in brzih borbenih t. j. lovskih aparatov, večjih opazovalnih ter velikih ali bombarderskih aeroplanov Nemčija bo tako absolutna gospodarica svojega ozemlja. Podobno je s Francijo in z ostalimi velesilami. Glede vojaškega zrakoplovstva stoji Francija sploh nedvomno na prvem mestu. Njeni izborni letalski aparati prav nič ne zaostajajo za nemškimi izdelki Francija je znana kot prva dežela v Evropi, ki se je pričela že pred vojno resno baviti z zrako-plovstvom in z mislijo, kako prilagoditi civilne aeroplane potrebam za slučaj vojne. Seveda ne smemo prezreti tudi Italije, ki je naša najbližja soseda ter koraka precej vsporedno s Francijo, [talija ima francoske, nemške in svoje lastne aparate tn dobro izurjeno moštvo. Italijani so sploh znani kot zelo dobri športniki, ki dosezajo lepe rekorde v vseh panogah Kako se bodo obnesli njihovi letalci v slučaju vojne, bo pokazala prihodnjost Z italijansko avijaciio torej moramo previdno računati. Z vso energijo se je treba posvetiti razvitku našega zrakoplovstva, kajti samo ob pogledu na našo močno avi-jacijo bodo minile mnoge naše neprijatelje skomine po naši zemlji Povsod v naši državi bi se morale ustanoviti podružnice odnosno poverjeništva Aerokluba, ki je eno najvažnejših društev v Jugoslaviji To društvo bi morali z vsemi silami podpirati vsi. To velja še posebej za Slovence, ki bi utegnili prvi čutiti strahote zračne vojne, če bi naša država postala žrtev kakšnega vojnega konflikta V južnih krajih naše države, posebno v Srbiji in Vojvodini, se ljudje dobro zavedajo tega dejstva Vsak dinar kj ga darujejo v prospeh nase avijatike. podaljša ljubljeni mir in blagostanje ter zadovoljstvo. Temu vzgledu bi morali siediti tudi pri nas. Kar se tiče našega vojaškega zrakoplovstva, lahko z veseljem zabeležimo, da je naše dobro. Napreči pa moramo vse sile, da dosežemo še mnogo več ter povzdignemo aviiacijo tako, da bo izvrstna Cas hiti z veHko naglico naprej in gorje nam. če nas zaloti nepripravljene! Civilnega zrakoplovstva je v naši državi tako malo. da se more jedva govorti o nJem. Aeroklub v Skoplju ima en aparat in novosadski aerokiub tudi enega — vsega skup imamo torej dve drobtini V tem prav-cu moramo začeti delati z večjo intenzivnostjo, ker bomo sicer popolnoma zaostalL V bodoči vojni ne bodo poštedeni ne moški ne ženske, ne starci in ne otroci. Sovražnik bo ogrožal življenje vseh. Tako-zvanega zaledja ne bo več. povsod bo fronta in v strelskih iarkih bo lepše nego doma Saj je znano zrakoplovno pravilo, da napadajo aeroplani vedno v skupinah. Ko bi pa prišlo nad našo LJubljano 10 takšnih avi-jnov in zmetalo nanjo približno 5 vagonov eksplozivnih snovi, bi bila pač bela LJubljana ena sama črna razvalina 2e iz tega sledi, da se bo slabo godilo Jugoslaviji in njenim centrom, če ne bomo razpolagali z obilico obrambnih sredstev Ce bo sovražnik v zraku premočan, se bo morala tudi fronta udati, kajti zaledja ne bo več Država pa, katero bo bodoča vojna našla zadostno pripravljeno v zrakoplovstvu. mora zmagati, ali vsaj ne more propasti Kdor se vmisli v ta položaj, lahko pozna, da bodoča vojna ne bo prav nič prijetna za državo, ki zanemarja priprave za zračno obrambo Zrakoplovstvo je eden temeljnih problemov našega obstoja in kraljeviča Marka Sarec brez kril ne bo nikoli pil vode iz Soče in se ne bo nikoli pase! pri Gospe Sveti. p. p. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelj«, 19.: »Triglavska bajka». Izv. Pondeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: «Skopuh» B. Sieda, 22.: «Kovarstvo in ljubezen». E. Četrtek, 23.: «Macbeth». C. Ljubljanska opera. Nedelja, 19.: ob. 15.: «Manon». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: «Othelo». D. Sreda, 22.: «Cosi fan tutte». Premijera. A. Četrtek, 23.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Nedelja. 19.: ob lo.: »Danes bomo tiči». Globoko znižane cene. Nedelja, 19.: Ob 20. «Grofica Marica®. Kup. Ljudska operna predstava. Danes popoldne ob 15. uri se poje V ljubljanski operi Massenetova opera »Manon«, ki ie izmed . vseh francoskih opernih del brez dvoma naprliubljenejša. Opero prepletajo izredno lepe, mile, sladke arije. Instrumentacija dela je izredno slikovita. Opera je tako po besedilu, kakor tudi po skladbi vsakomur lahko razumljiva in sega nedvomno radi svoje izredne miline poslušalcu do srca. V njej nastopi cela vrsta naših najboljših pevcev. Cene za to popoldansko predstavo so ljudske in nižje, kakor pa so bile dO sedaj običajne za ljudske predstave. To velja posebno o ložnih sedežih. Zvečer ob 20. pa se vprizori v drami Golijeva »Triglavska bajka« z S■ Levarjem kot očakom Triglavom. Bratec in sestrica sta ga. Sa-ričeva in ga. Juvanova, Starina Rjavina gdčna. Ježkova, Špik — g. Cesar, oče Sever — g. Medven, Čarodej Čerin — gosp. Jan, vila Zla — ga. Nablocka. Konte Monte — g. Rogoz, Babuška — ga. Danilova itd. Bajka je tako po svoji vsebini, kakor tudi inscenaci.ii izredno primerna tako za odrasle kakor za mladino. Nedelja v mariborskem gledališču. Danes se vršita v Mariboru dve predstavi: popoldne ob 3. uri izredno zabavna veseloigra s petjem: -Danes bomo tiči« (zadnjikrat v sezoni in pri globoko znižanih cenah)), zvečer ob 8. ur ipa »Grofica Marica« z gospo Poličevo iz Ljubljane. Mozart: „Cosi fan tuthe" Mozartova opera »Cosi fan tutte«, katere premiera bo v sredo dne 22. t. m., ima sledečo vsebino: I. dejanje. Ferando in Viljem se razgo-variata z Don Alionzom o ženski zvestobi. Slednji trdi, da so vse nezveste. Oficirja zahtevata o tem dokaz, nakar preidejo v stavo za sto zlatnikov. Don Alojzo bo dokazal, da sta tudi nevesti Fiordi - ligi in Dorabella zaročencema nezvesti. Sprememba. V parku ob morju pričakujeta obe sestri svoji ljubimcev in zatrjujeta svojo zvestobo. Pride pa Don Alojzo in jima pove, da bosta morala oditi oba ljtibčka v vojno. Oficirja se poslavljata v krasnem kvartetu od svojih izvolienk ta odhajata med zvoki bojevite koračnice. Sprememba. Slnžkinja Dorabella si želi smrti. Despina jo tolaži in se norčuje iz moške zvestobe. Don Alfonzo vstopi in ž njim oba oficirja, preoblečena v tujca. Vrneta se tudi sestri in tujca začneta takoj ljubavtii razgovor, ne najdeta pa pri obeh sestrah nobenega odziva. Veselita se zvestobe svojih zaročenk in sta prepričata, da stavo v vsem dobita. Sprememba. Sestri sta v vrtu ter se spominjata svoiih ljubčkov. V grmovju pa se oglasi glas: Umreti hočem, umreti! Zdajci skočita izza grmovja oba tujca in se zastrupita. Don Alfonzo, ki ie zajedno ž njima prišel na vrt, pokliče zdravnika, k! ni nihče drugi kakor preoblečena služkinja Despina, kakor je bilo vse dogovorjeno. Drugo dejanje. Tujca ponovno poskušata z ljubezenskimi ponudbami, a sta odločno zavrnjena. V drugem dejanju pripoveduje Despina, da preveč čednosti rado škoduje. Don Aloizo povabi sestri, ki sta med tem se že odločili glede ljubčkov na vrt, kjer se vrši prva sprememba drugega dejanja, polna ljubezenskih zapletljajev. V drugi spremembi sklene Fiordi-ligi, da spelje preoblečena oficirja k svojim zaročencem Tega pa ne more storiti, ker jI zastavi Viljem pot. Medsebojne poroke so sklenjene V zadnji spremembi se pripravlja Despina za svatbeno pojedino. Despina, preoblečena v notarja, opravi poroko. Božična razstava umetnin Danes ob 10.30 se bo otvorila v Jakopičevem paviljonu razstava umetnin, ki jo prireja za božič Udruženje oblikujočib umetnikov. Razstava obsega lepo število novejših del naših umetnikov. Zastopane so štiri panoge: slikarstvo, plastika, grafika in arhitektura. Razstava nima drugega pomena, kakor da nudi občinstvu za praznike priliko, da se seznani z deli naših umetnikov in da zvabi tega ali onega k nakupu slike. Temu namenu se je razstava prilagodila in podredila; glede na precejšnjo heterogenost razstavljajočih umetnikov ne očituje nobenih posebnih umetnostnih teženj. Izmed slikarjev, ki so razstavili na tej razstavi, zavzema vidno mesto R. Jakopič, ki je zastopan s 15 slikami. Naš odlični pokrajinar se je v teh delih vrnil k svoji stari maniri in bo sigurno vzbudil pozornost širšega občinstva. Nesto' slovenskih slikarjev Ivan Franke ima 11 slik, same gorenjske motive. Razstavil ie tudi Matija Jama, večinoma blejske motive. Fran Klemenčič je zastopan s serijo belokranjskih pokrajinskih slik. Sočen in izrazit je še vedno stan znanec Jakopičevega paviljona Maksim Gaspari, ki je postavil na ogled nekoliko novih slik, med njimi čustveno - gorko »Jesen ir. »Sveto družino«. Saša Šantla predstavljajo zanimivi motivi iz Gorenjske, Henrika Š a n t e 1 ima nekoliko figuralnih slik in tihožitje, Avgusta š a n 11 pa akvarele iz Primorja. Rudolf M a r č i č je poslal iz Dubrovnika 8 akvarelov, delo, ki ne kaže velikih pretenzij, a je solidno izdelano. Ante Trstenjak je razstavil dva ljutomerska motiva in tri primorske. Stane Cuderman iz Kamnika par slik v olju, I. A n č i k 2 akvarela in 1 risbo Izmed grafikov so zastopani posebno bogato Miha M a 1 e š, potem Hinko Smrekar (s karikaturami) in Elko Justin. Plastiko predstavlja Lojze D o 1 i n a r z 9 deli. Ivan Zaje z dvema in Alojzij Repič. Iz arhitekture se ie predstavi! ing. F a t u r z nekaterimi zanimivi osnutki. Kaj počnemo na Dunaju Dunaj. 13. decembra. Kakor veste, so zdaj na Dunaju trije, ki se pripravljajo služiti slovenski dramatični umetnosti. Nada Obereignerieva. Maša Slav čeva in Ado Moric-Darian. Vsi na konserva-toriju. Darian je celo dvakrat sodeloval v Knittelfeldu pri VVebrovih slavnostih. je na stopi! na koncertu v dvorani dunajskega tehničnega muzeja in sodeluje kol solist pri raznih prilikah. Pevski se je zelo razvil, ker študira pri znanih opernih dirigentih Reichs-weinu in Blandu ter pri bivšem odličnem režiserju in sedanjem direktorju Murkovskem Slovenski operi se obeta nov tenor, dober, silno potreben . . Naši isralki smeta pri^aiati tudi na generalne skušnje v Burptheatru. Skušnje so pristopne le povabiiencem. že priznanim in šele bodočim umetnikom obeh spolov, kritikom, avtorjem in sploh uglednim literatom Karikaturisti v premorih skrivaj skicirajo tega ali onega priljubljenega igralca, kajti tudi teh je mnogo med publiko, slikarji, arhitekti in sploh cvet dunajske inteligenc« in umetnosti. Doslej sem videla dve posebno zanimivi skušnji: »Vasantasemo«, Calidasovo in »Vol-pone« St Zweiga Indijsko dramo imamo menda tudi že Slovenci v prevodu dr. Karla filaseria. Lahko bi se torej uprizorila tudi v Ljubljani: vzor je tukaj. .. »Volpone« je čudovita dogodbica iz časov beneške republike. Vsebinsko močno spominja na Boccaccio-ve povesti Z uprizoritvijo te igre pa je Burg brezdvomno rešila eno najlepših nalof* v tej sezoui, ki je vobče mnoeo zanimivejša od lanske. Igralci, vajeni zlasti težkega klasičnega stila, so zaigrali ta pikantni komad z virtouznim šarmom. In šarm je precej redka lastnost Vsemu ansamblu se je videlo, da igra z velikim veseljem, vsakemu posamezniku se je poznalo, da mu telesno in duševno prija razigrati se in -p/živeti v umetnini pristno italijanskega temperamenta. Realisti-ka tiste dobe ie v igri prav srečno spojena s fabulo ter je imela v umetniško stilizirani inscenaciji najprimernejši okvir. Kulise samo v višini dveh metrov (nad njimi črne zavese), bogate v slogu beneškega razkošja, vse v zlatu in srebru, brokatu in svili. Temne zavese pa so eliminirale luksn-rijoznost odra in osredotočile pozornost na milieu pestrobarvnih dekoracij in pred njimi agirajočib oseb. Vtisk je stopnjevala nagla menjava slik kajti s pogreznim odrom se ustvarja docela vtisk čaranja. Po vsaki sliki se oder polagoma zatemai in oddaljuje očem. pred nami na raste 17 tal žp nova sli ka, najprej temna, ki postaja svetla z osebami na sceni. Šele ko je popolnoma svetlo, osebe ožive in iz prvotno žive slike nastane razgibanost dejanja. Tako teče igra kot niz pričaranih slik, kot sanje. Končna slika, ples z bakljami, se zopet polagoma temni in oddaljuje, dokler se ne vidijo 6amo žareče plešoče točke žarečih plamenic kot fantastični metulji. Z godbo zamirajo in zamro luči in slika kot lepa pravljica ... Pri Reinhardtu sem videla »Dež« z Lil!y Darvasom in Keyslerjem. Tropski deževni čas in bolezen prisilita potnike, da ustavijo ladjo ob otoku Pago-Pago. Med potniki je pastor misijonar z ženo; peljeta se izpreobra-čati črnce; dalje so tu doktor z mlado ženo in prostitutka Misijonar skuša spraviti prostitutko na pravo pot, kar se mu skoraj posreči, a aa nesrečo se zaljubi vanjo. Dejanje se razvije tragično: prostitutka se vrne v staro življenje, misijonar pa se sam utopi Igralski je bil ansambl popoln, igranje inoč no doživljano, ubranost čudovila, zato učinek velik. Vedno znova moram občudovati sposobnost dunajskih režiserjev, delati s tehniko ubranost (razpoloženje, nastrojenje, nala-da), s katero se mnogo pomaga igralcem, da so uživljajo v uloge in ki nekako hipnotizira publiko, jo spravlja v nekak ctrancei ter jo napravi senzitivnejšo za absorbiranje dogodkov: skratka sklepa zvezo med publiko in igralci na sceni. N. pr. ravno v »Dežju* tisti šum neprestano padajočega dežja: enakomerno, mono-tonsko. Dež vpliva tako razkrajajoče na zdrave živce poslušalcev, a v igri na fanatika misijonarja in na nesrečno dekle. Ali v drugi 6liki, ko je ponehalo tropsko brezkončno de ževje in leži nad bungalo\vom tropska noč: petje cikad med redkimi palmami, petje piščali in zamorskih bobnov, v samo par tonih — enakomerno, monotonsko, kot bi pe.l tisti od solnca razbeljeni pesek in skalovje v sanjah pod hladom luninih žarkov — bolno vibriranje izmučene zemlje, ki sili telo, da nehote niha v enakih ritmih monotonsko, brez volje, skoraj idiotski. In zopet tista kričavo našminkana in vendar animalsko pristna nagonska sla plesa ob niuziki gramofona — erotika zapuščenih, od sveta odrezanih ljudi ... Vedno navzgor, strmo navzgor se dviga odrska umetnost v velikem svetu. Naš ljubljanski teater pa gre le zložno, jako počasi trnje vo pot kvišku! Daleč, jako daleč je še do te višine tukaj. Kaj hočemo! Ni pač teh sredstev na razpolago . . . In videla sem Bassermanna kot Egmonta. v c\Vildente>, »Eines Tagess: — vedno velik umetnik v «Kammerspiele»: s-Kopf ..oder Schrift« in »Eine galante Nacht« — lahke francoske komedije, toda podane z istim navdušenjem in prepričanjem, kakor »Fausk. Po mojem mnenju se bo cTheatergemein-de» Kammerspielov obnesla. Vendar se jasno kaže v novem repertoarju, da je okus dunajske publike zvečine usmerjen na lahkt, pikantne stvari. Burg in Volkstheater ostaneta tradicionalna templja klasikov, manjša gledališča pa svobodno izbirajo med modernimi stvarmi. V Renaissance gledališču igrajo »Vilo Adelheid« z Gizelo VVerbezirkovo; sujet star, a poln aktualnih dovtipov. ki prejmo živ Ijenje, blesk in humor, če jih govori \Ver-bezirkova s svojim resnim obrazom in re-solutnim tonom. Ljudje se zvijajo minute dolgo od smeha, da morajo akterji čakati, da se publika umiri, včasih pa se celo ta ali oni igralec ne more ubraniti smeha, ko vidi in sliši kak nov ekstempore partnerice Werbezirkove. In tako vidimo in slišimo še marsikaj krasnega, velikega, novega Uživamo in se učimo. Maša N. Zbornik za umetnostno zgodovino Izšla je 3. številka naše edine revije za likovno umetnost, ki jo izdaja Umetnostno-zgodovinsko društvo Izmed prispevkov, ki so izšli v tej številki zbornika, je najpomembnejša študija dr. Fr. Mesesnela o Ivauu Groharju Z njo smo dobili prvo sintetično sliko Groharjevega slikarskega razvoja. Pisec karakterizira Groharja kot slikarja velikih kvalitet, ki je le mimogrede sprejel kak vpliv iz drugih umetnosti, v svojem jedru pa ie ostal samosvoj, slikar naše domače gruie in njenih lepot. Povsem naravno, na poti notranjega razvoja in izpopolnjevanja, je prešel iz realizma v plein-air in je izživel svoj umetniški talent v formah, ki so na zunaj najbližje impresionizmu, ki ps so v bistvu čist izraz Groharjeve individualnosti. Groharjevo delo tedaj ni izviralo iz struj in programov, ampak iz njegove umetniške na t ure to, kar je ustvaril, je slovenski umetnosti drag zaklad in je s svojo kvaliteto prešlo v občeslovensko last. Študijo spremlja 14 reprodukcij Groharjevih del, ki kažejo poglavitne faze umetnikovega razvoja. V tEpigrafičnih drobtinah* se bavi kot-zervator dr. Fr. Stel§ z napisom na cerkvi sv. Kvirina v Št. Petru v Slov. Benečiji, pobija Rutarjevo tolmačenje imena in letnice, dokazuje, da se arhitektura te cerkve približuje delu Andreja iz Loke v Lanarski jami ter sklepa, da je bila cerkev zgrajena pod vplivom alpsko-gotskega tipa, ki je pre vladoval koncem 15. in na začetku 16 stoletja v Slov. Benečiji in na Tolminskem. Razprava je ilustrirana. Dr. Milko Kos nadaljuje svoje izvestje o srednjeveških rokopisih v državni liceiski knjižnici v Ljubljani. V tem poglavju eo našteti rokopisi neznanega izvora. Sledi poročilo dr. Steleta o varstvu spomenikov v Sloveniji; posebno zanimiva sta odstavka o restavraciji stare grofije v Celju in o umetnostno-zgodovinskih posebnostih v Prekmurju. Bibliografijo je sestavil M Ma-rolt, v Književnosti so ocene iz peresa V. Sleske, Izid. Cankarja in R. Ložarja, nato pa sledi pregled razstav, številko zaključujejo zanimivi spomini ua Ivana Groharja, ki jih je obelodanil dr. Fran Vidic. Zbornik za umetnostno zgodovino se naroča v Ljubljani, univerza. Dr. Jos. Sernec, Spomini. V Ljubljani 1927. Kom. založbe Tiskovne zadruge. S sliko pisatelja in uvodom dr. Iv. Prijatelja. Cena broš. knjigi Din 36, vezani v celo platno Din 46, poštnina Din 3 več. Memoarske literature Slovenci nimamo mnogo, da6i bi nam bila v mnogem oziru koristna in potrebna za pogled nazaj in naprej. Lani je umrl v Celju dr Jos. Sernec, eden izmed stebrov spodnještajerskih Slovencev in iz vrst prvakov, ki so v polpretekli dobi z veliko vnemo delovali na vseh poljih narodne probuje. Zadnje dni svojega življenja je spisoval »Spomine«, ki jih je končal 5 dni pred svojo smrtjo in ki so pravkar izšli pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. V njih se nam odgrinja marsikak dogodek iz zadnjih desetletij preteklega stoletja, ko so delovale čitalnice, zborovali tabori, se ustanavljale posojilnice in hranilnice in se vršili ljnti boji za vpeljavo slovenskega jezika v šole in urade. Prijetno kramlja pisatelj o svojih osebnih dogodkih, ko je bil še dijak, vzgojitelj, vojak, odvetnik in deže!ui poslanec v Gradcu in marsikaj izvemo iž njih o dr. Turnerju. Jurčiču. Šumanu, Gertscher-ju in drugih. Ser-nečevi »Sjiomini« bodo vzbudili zlasti v mariborski oblasti splošno zanimanje in pozornost. Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54 Nemški dirigenti v Češki filharmoniji Te dni je ravnatelj dunajske državne opere Fr. Schalk dirigiral v praški Češki filharmoniji koncert klasične glasbe. Koncert romantične glasbe pa ie vodil dortmund-ski dirigent VV. Sieben. Odstop ravnatelja dunajske Glasbene ak»-demije. Ravnatelj Glasbene akademije na Dunaju, prof. Fr. Schmidt je radi bolezni o-.i-ložil svoje mesto, poučeval pa bo še dalje klavir in kompozicijo. Schmidt je tudi skladatelj opere »Notre Dame-:, ki smo jo videli pred par leti v Ljubljani. Kandidat za novega ravnatelja Glasbene akademije na Dunajn namesto odstopivšega prof. Sclimidta ie komponist Julij Bittner Zagrebška filharmonija je imela prošle dni svoj letošnji tretji simfonični koncert, na katerem je izvajala simfonični scherzo Paula Ducasa >L' apprenti sorcierc. Beethovnovo »Leonoro III.« in Čajkovskega »Patetično.« Sopranistka Tinka Vesel-Polla je gostovala pred kratkim v Offenbachovih »Hoffma-novih pripovedkah« v brnskem gledališču. Pela je vlogi Olimpije in Antonije ter ie morala arijo Olimpije ponavljati. Režiser Maks Reinhardt je dospe! v Amo-riko in se je izkrcal s parnika »Deutschlan-i« v njuiorškem pristanišču. Čelist Caspar Cassado bo koneertira! dne 18. t. m. v Zagrebu. Zadnji koncert ki zaključi letošnje koncertno leto 1926 je veliki koncert »Glasbene Matice» v ponedeljek 20. t, m. v tUnionu®. Koncert izvaja nad 60 godbenikov po> množenega orkestra «Glasbene Matice«. — Na sporedu so simfonična dela treh ruskih skladateljev: Glinke, Borodina in Stravinskega, in simfonična pesem S\icarja Hcnnergerja. — Vsa dela se v Ljubljani prvič izvajajo. — Koncert zasluži največjo pozornost glasbosljubive publike. Orkestralno društvo „Glasbene Matice" v Ljubljani, ki nastopi na ponedeljkovem koncertu v «Unionu», Od leve proti desni, v prvi vrsti: mg Planinšek (I. viol.), Rupel (L viol., solist), dr. Karlin (predsednik), prof. Adamič (dirigent); II. vrsta: S L. Koželj (arhivar), ing. Hofmann (I. viol.), dr Rupel (viola), prof Škerjanc (dirigent); III. vrsta: Dev (arhivar, cello), Stoje (flavta), dr MiihUeiscn (kontrabas); IV. vrsta: Petrič (vodja II. violine), Trost (viola). Pater Tominec in Vodnikova družba »Čvrst n^resec seni in gabi se mi, da bi me gonili s čimer si bodi; ostro pero imam in nerad ga vtikam v šušmarja, ki se ves nastavi na prvi mah. . . .« Vladimir Levstik. G. dr. p. Roman L. Tominec, O. F. M., ki je v dveh člankih v »Slovencu« napal Vodnikovo družbo in pisatelja Levstika, je dobil tudi dva odgovora, ki jih bo lahko s pridom uporabljal, kadar se bo spet lotil jav ne kritike in polemike Pisatelj Levstik bo morda manj zadovoljen 9 svojim odgovorom na napad vrlega franjevca, ker se je moral uveriti, da je, odgovarjajoč patru, metal margeritas ante . . .: dobri pater ni razumel subtilne finoče lju-domile Levstikove replike. Namenoma citiramo v uvodu oni pasus Levstikovega odgovora, kajti g. Tominec misli, da je z navedbo prvih treh besed uvodnega citata Levstika najhuje prijel in potolkel. G. dr. Tominec je sploh veličina, kar se tiče citatov. V svojem prvem članku nain je razodel, kaj bi bil rekel pokojni Cankar o »Pravici kladiva«. Priznamo, da ima g. pater kot tak več zveze z »unatransko glorijo«, kot mi lajiki, toda sklicevat! se v polemiki na sodbo, podtaknjeno tedaj že pokojnemu Cankarju, smatramo za nepoštenost. Na čelo svojega drugega članka pa je g. pater postavil prve tri besede iz uvodoma omenjenega Levstikovega stavka, nadovezal nanje francosko rečenico »noblesse oblige« in naznanil strmečim čitateljem. da se je take dijalektike učil na vseučiliščih v Ljubljani in v Monakovem, kjer sta stolici za di jalektiko izborno zasedeni. Fini diialektik, učenec ljubljanske in monakovske šole, je pozabil, da sestoji vsaka primera vsaj iz sle dečib elementov: comparatum. comoaran-dum in tertium comparationis. Levstik ljubi drastične primere (o, Vladfmir, primera je bila drastična, ali za izvestne glave še vedno prefina!), pa je primerjal Tominčev napad z gonjo na neresca. G. pater je z veseljem pograbil kost: Tu ga bom, sebe imenuje neresca! Pograbil je kost med gonjo in brž dokazal, da na čvrstega neresca res niso bili poslali enako čvrstega volčjaka. ki zna goniti in ugrizniti, marveč krotkega kužka, ki samo bevska in ki ga prva koščica na potu zmede, da popusti gonjo za žlahtno divjačino . . Levstik je bil delikaten. primere ni izpeljal do konca in s kolom; tudi mi bi je ne, ako bi bil pater Tominec s pridom po-gečal ure dijalektike na obeh univerzah in bi bil krepko primero, ki je vredna cekina, razumel- Toda citata iz Levstikovega odgovora nismo postavili na čelo teh vrstic radi same dijalektike. V istem pasusu je Levstik neizpodbitno označil patra Tominca, da je »šušmar, ki se ves nastavi na prvi mah«. To dejstvo hočemo podpreti na temelju pa-trovih člankov. Ko publikacij Vodnikove družbe še ni bi- lo drugje nego v zamislih pisateljev, je ka toliški del našega tiska že složno in krepko rogovilil proti družbi, zato je sedanje moralno ogorčenje gospoda ex ordine fratrum minorum golo lieemerstvo. Nasprotje do Vodnikove družbe ima čisto komercijalno ozal-je, in to je pater Tominec, »ki se ves nastavi na prvi mah«, izpovedal že v prvih vrsticah svojega prvega članka. Zajokal ie, da ima Vodnikova družba namen, da »trga delo in dolgoleten trud največje ustanove slovenskega naroda: Mohorjeve družben. Tu je jedro stvari! Vse ostalo, kar piše g. Tominec, je samo navlaka, ki naj skrije nečedni namen napada na ustanovo, ki je konkurent slični katoliški ustanovi. Samo zato je pater Tominec obsodi! »Pravico kladiva«, pisatelja in odbor družbe, misleč, da je z uspehom zlomil svoje šibko kopiice v prid pobožnesta podjetja, ki mu nikakor ne odrekamo važnosti in zaslug v preteklosti. Napredna javnost je uvidevala veliki pomen Mohorjeve družbe in je z občudovanja vredno toleranco prenašala, da ji je leto za letom deževalo v hišo čtivo. ki so mu bili napredni naročniki že davno odrasli. Tako daleč je šla ta toleranca, da je bilo lepo število naprednih ljudi naročenih celo na »Cvetje iz vertov sv. Frančiška«, dokler je na platnicah priobčeval pater škrabec svoje jezikoslovne razprave. Najmanjše animoznosti zoper cerkev in njene publikacije se ne more očitati našim naprednim slojem. Dovolj jim je bilo, da s svojim denarnim prispevkom omogočajo ceneno izdajanje knjig, samo da se ljudstvu nudi čtivo, pa naj je tudi bila vmes polovica molitvenikov in tem podobnih knjig! Po prevratu pa ie Mohorjeva družba prenehala biti obče slovenska ustanova, ker publikacij, ki bi se izdajale v duhu. primernem za naročnike v Sloveniji, ne bi pripustila med ljudstvo niti avstrijska niti italijanska oblastva. Ako bi se pa Mohorjeva družba hotela ozirati na avstrijsko in italijansko cenzuro, bi njene krnice zopet ne ustrezale naročnikom v Sloveniji. S takimi kniigami bi ne bilo pomagano niti nam. niti bratom v zasedenem ozemlju na severu in na iugu Svetovna vojna, ki ie uničila toliko še starejših ustanov, je vzela tudi^ Mohorjevi družbi njen obče slovenski značaj, zato je ta postala takoj strankarska ustanova, čim je morala omejiti svoje delovanje samo na svobodno Slovenijo. Postala ie propagandna ustanova tiste stranke, ki je imela vso in-gerenco nanjo. V tako izpremenjenih prilikah pa napredni naročniki niso moc'i 'meti nikakega interes« do Mohorjeve družbe. Pokazala se je občutna potreba po svoji knjižni ustanovi, ki bo ustrezala našim pisateljem in čitajo-čemu občinstvu. Potreba je bila »ako pereča, da je misel ustanovitve Vodnikove družbe našla povsod nardn^en odmev, da se j; v kratkem času prijavilo ogromno število naročnikov in da ie družba že prvo leto poslala v narod nad 60.000 knjig. To ie uspeh, pa naj g. Tominec stokrat pravi, da >90 se gospodje potrudili, pa ni šlo«! šlo je. gre in pojde še vedno bolje; vsako leto bolje pojde! Tako pravimo mi. člani Vodnikove družbe, ki smo bili tudi člani Mohorjeve, dokler ie bila obče slovenska narodna ustanova. Svojo družbo bomo branili, Mohorjeve ae bomo napadali: naj tekmujeta: Sodbo pa bo izreklo ljudstvo, ne pa razni *Slovenčevi« kritiki, ki ne znajo skriti komercijalno-strankarskega kopita in »se vsi nastavijo na prvi mah«! Le še par takih napadov, g. Tominec. pa bo Vodnikova družba uspevala bolje, nego se nadeja največji optimist. Najslajše hruške paglavci najraje klatijo. Le pridno klatite, da bo ves svet vedel, v katerem vrtu rasto! Član Vodnikove družbe Kraljestvo Plesne obleke za mlade dame Te obleke naj se od ostalih modelov razlikujejo po posebni graciji in lahkotnosti. Mehka linija plesuib oblek pa nika kor ni vsebovana samo v lahkotnem ma-terijalu, temveč tudi v finoč' kroia, ki izdaja veščo roko šivilje Čim manj posvečaš taki obleki drobnih skrbi, tem boljši je njen učinek. Treba je torej zmerom paziti, da ne izbereš kompliciranih oblik, ki nikoli ne učinkujejo mladostno, marveč samo enostavne fazone, ki izgledajo vselej prikupne. Skoro vse večerne obleke, ki se letošnjo sezono izgotavljajo za mlade dame imajo — v kolikor ne gre za izredno stilizirane obleke — tak značaj, da je na prvi pogled vidno, da sc ravm ti modeli najbolj prikupni in gracilni Materijalije. ki se za te obleke uporabljajo, so prav različne Poleg znanih svil (kakot kineški in maroški krep-satin), se uporabljajo tanke prozorne tkanine, ki so vselej nežne in mladostne. K tem je prištevati georgette in številne fine gaze, ki sicer niso toliko praktične ka kor sveže. Temne barve so za take obleke izključene. Izbrati je treba čim svetlejše nijanse. Tako ie primeroma posebno cenjena živahna crevette, svetlejša rožnata ali umerjeno zelena, posebno, če je repro-ducirana na lahkem, prozornem materijalu ki itak odvzema barvi intenziteto ter za-jameuje fine učinke. Sicer pa plesna obleka ni vselej izgotov-Ijena 1 e i z enega materijala. Nasprotno, ravno letos so kombinacije tkanin vrlo priljubljene. Posebno čipke z raznimi svilami ter svilena blaga s trakovi in tudi til s svilo ali čipkami je letos Često videti. Okrasja tudi niso omalovaževana ter je letos posebno dosti videti trakov in cvetk. V svrho pregleda najnovejših modelov pri-občujemo pat tipov na današnji skici: Prvi mode! ima omenjeni s-tilizirani značaj, ne da bi tu šlo za izrecno stilizirano obleko, pri čemer bodi takoj omenjeno, da se potrebna širina stilizirane obleke letos doseže samo potom čvrstega zoženja partije krila v pasu, dočim komplicirani obroči in nastavki, ki so se lani nosili pod obleko, letos popolnoma odpadejo. Pričujoči model je ves iz georgetta. Gornji del je nekoliko prižet, da povdarja figuro. Zanimivi so ozki dolgi rokavi, ki so letos celo za večerne plesne obleke zelo priljubljeni. Okrasje te obleke tvorijo izključno čipke, ki so inkrustrrane v georgette ter imajo isto pastelno barvo kakor materijal. Te čipke so uporabljene za obrobje globokega koničastega izreza ter v obliki dveh krogov na krilu, kakor za spodnje obrobje krila. Koncem izreza je pričvrščena velika roža v barvi obleke. Prozorna gornja obleka leži na istobarvni spodnji obleki iz kineškega krepa ali japonske svile. Druga obleka ie zgrajena na tamburirami vezenini. Ta model je brez rokavov in dobi s širokim, spredaj zavezanim pasom, čigar konca padata globoko navzdol in s tem napravljata figuro vitkejšo, apartno noto ter je v spodnji partiji krila pretkan s ko-vinasto tamburiranc vezenino v barvi obleke. Rcb krila je vijugast. Vrlo mladosten je tretji model. Izgotov-ljen je iz tafta in je željeena širina že pri umerjenem spetju dosežena s čvrstočo materijala. Spodnji krilni rob je obložen z velikimi tankimi rožami, ki nudijo priliko za dobrodošlo ročno delo. Plastična roža nadalje krasi tudi konec koničastega izreza. Izpod te umetne rože izvirajo ozki svileni trakovi v barvi tafta. Posebno lahkotna ie poslednja obleka, katere gornji del je križasto izdelan iz tankega krepa in gaze ter stransko zapet z veliko peutljo. Cela partija krila je ustvar jena iz tilastih volantov ki imajo isto barvo kakor gaze v gornjem delu Ker sta til ka kor gaze vrlo prozorna, je potrebna spod nja obleka iz svetlejše svile, ki da modelu primemo večerno noto Pod zelenim ali modrim gazom odnosno tilom torej nosiš spodnjo obleko v rožnati ali predivasti barvi ter s tem dosežeč lep kombiniran barvni učinek. Muha na klobuku je najnovejša modna novost ali norost, ki pa navzlic vsej svojeglavost' Izgleda vrlo originalna ln iud koristna Ker so novi klobuki večinoma neokrašeni in dame često odklanjaj; celo najenostavnejši ožji trak skušajo modlstke v nadomestek ustreči vsaj z enim aoaitmm detajlom Zatorej se je zadnje dni posebne priljubila ta mala muha, to je igla iz galalita, ki ni draga, pač pa precej dekorativna Vezeni rokavi so v letošnji sezoni velika moda Modni saloni opremljajo gladke svilene obleke s temi rokavi, s čimer dosežejo mestoma izredno fine učinke. Gotovo se take stvari |l !-. T % KI I [IV, v največji izbir' ima stalne v zalogi FRANC »AR, Ljubljana Oankarievs nabretje 8. feitt. 407 Cene znatno znižane Zahtevajte cenike! Radio ... včasih zdijo pretirane, zato pa se vodilne modne hiše zadnje čase poslužujejo omiljenih oblik Rokavi ostajajo ozki, navzlic temu pa so opremljeni z ljubkimi vezeninami. Naša skica predočuje gornji del črne svilene obleke, pri kateri je vezenina uporabljena za okrasje pri izrezu in na rokavih. Vrlo prikupno učinkuje majhen rob kožu-hovine, ki zaključuje te noveraodne rokave. Pestri žepni robec, ki se sedaj nosi v rokavu v barvi vezenine ie zelo t>ri'lnbl;en. Izvleček iz večernih programov Dunaj (517 m 7 kwj. Berlin (484 tn tO tsw> Lipsko (357 m 9 Uw), Fraukfurl (428 m 9 kw), Stuttgart (370 m 10 kw). Rim (422 m 12 kw), Praga (349 m 5 kw), Brno (441 m 3 kw) Nedelja. 19 decembra. DUNAJ 18.10. Večer sonat. _ l. R. Schu-mann: Violinska sonata v A-molu — 2. Beethoven Violinska sonata * A molu. op. 23. 20 »Kajn* Mistična pesnitev v petih slikah. RERLIN 20: J Offenbsch: >Lepa Helena«. Opereta v treh deianiih. LIPSKO 20.15 Liudcki koncert FRANKKURT 20.30 Pesmi ob lutnji. RIM 21 Prenos iz eledišča PRAGA 19 Prenos iz narodnega gledišča v Pragi BRNO 19' Koncert komornega kvarteta. 20.30- Koncert voiaške godbe. Ponedeljek. 20 decembra. DUNAJ 20.05■ Pisan večer. (Orkester in solisti.) RERLIN 20: Ob brnečem šivalnem stroju (Predavanje.) 20.30 Nekoliko božičnega v besedi tn pesmi LIPSKO 20.15: s-Božiček«. Opera v dveh deianiih. FRANKFIT5T 20.15: Simfonični koncert t. H3ndel Concerto crrosso. op 3. št 6 — 2. Hindemith: Komorna glasba 4. op 36 - 3 Casella: Pusazetti. STITTGART 20: Večerni kon-ert. RIM 17 30- Prenos iz Filharmonične Akademije. 21: Vokalni in instrumentalni koncert. PR A O A 20: Velik cerkven koncert. RRNO 19- Orkestralni koncert. 20: Pevski in orkestralni koncert. Torek. 21. decembra. DUNAJ 20 05: L. Thoma: >Sveta noče. Božična legenda. 21.05: Komorna glasba. _ Guido Petere: 1. Godalni kvartet v A-duru. — 2. Notturno. OVtet. — 3 Godalni kvartet v C-molu. št. 2. BERLIN 20: Dostojevski ko* pesnik sodobnosti. (Predavanje.) 20.30- L. Anzengruber: 2>Heimg'fun-denc. Božična komedija v treh dej. MPSKO 20.15: Peti*. klavir in recitacije FRANKFURT 19.30: »Bela Dama«. Komična opera v treh dejanjih. STUTTGART 20: Kompozicijski večer. RIM 21- Koncert lahke glasbe. PRAGA 20.02' Orkestralni koncert. — t. Čajkovskij: Franceska da Rimini. — 2. Schubert: Zimsko potovanje. — 3. K Bellov: Adrenue. — 4. J en sen: Umetniški karneval. BRNO 19- Komorna glasba. _ 1. Beethoven: Kvartet, op. 39, v F-duru. — 2. Reetboven- KvaHe* op 59. v E-molu. Pri čaianki Dobrodelnost Roda - Roda, VVohltatigkeit. Satira na narodne dame, kakor jih je vzgajal Dunaj. Satira na jaro gospodo, meščanski birokra-tizern, ki se gre plemiča. Gospa von Tarnoczy končava svojo toaleto. V črno čipkasto obleko se je odela, v tisto, ki je tako slikovito prepletena s srebrnim koncem. Pri vsakem gibu šušti svilena podvleka. Lasje (— še ne bubi —) so počesani na prečko, ob straneh nabrani. Črn klobuk, ž njega mahljajo peresa, ki se Ijubeznjivo skladajo z ne preobilno splete-nico. Gospa von Tamoczy še enkrat potegne po licu s čopom za pudranje, še za-dovoljujoč pogled v zrcalo, na to si prične natikati dolge črne rokavice. Sobarica (oblečena v predpisano suženjsko oblačilo) že čaka milostno s pripravljenim plaščem. Gospod von Tarnoczy vstopi. Ni tako otmen, kakor njegova boljša polovica. Majhen, neznaten, celo nekoliko ogoljen, — fz-kratka. uradnik je v c. kr. ministrstvu. »Spet odhajaš, Irma?« Ona: »I, saj Vendar veš. na ba-zar moram!« — »Bazar?« — »Bože moj, ti pa tudi vse pozabiš. Nocoj Imamo vendar dobrodelni bazar v Gefbau-dovem paviljonu!« On: »Jaz sem pa mislil, da greva z deco k stari mamici.« — Ona: »Dobra misel. Kar pelji jih — in tam kar juzinajte.« — »?c — »Seveda! Mama vam prav rada da kave. saj to ni nič. — Iii služkinji: «Kave vam torej ni treba kuhati. Zase vzemite mleka, nate šest vinarjev! — Servus, Albert! Čim pride deca iz šole, odpravite se kar na pot. Jaz se vrnem ob osmih.« — In odšumi v predsobo, »čujte. Lina, poglejte no, ali je gospa von Lenkey že odšla. Vprašajte v kuhinji...« Služkinja se odpravi v tretje nadstropje.... in se Vrhe s poročilom: »Gospa von Len-key je odšla že pred pol ure.« Poročilo je prav dobrodošlo. Saj bi gospa von Lenkey predlagala, naj si obe skupaj najameta fi-jakerja, potem pa ne bi imela drobiža, in gospa von Tarnoczy bi morala sama plačati vse... »Lina, deci kupite klobaso za večerjo. Kako pravite, — da mali ne je klobase? Pa mu dajte jajce. Za vas je od obeda ostal poldrugi kos mesa. To pojejte. Puferlu« lahko odstopite pol. Kadar greste kupovat večerjo, vzemite kužka seboj, da pride tudi uboga živalica na zrak. — Voz? Ne, hvala, do ogla stopim sama, tam se že vse-dem v fiakerja. Za gospoda in sebe že prinesem souper seboj. Zbogom!«- »Ljubim rake, Kistjant, miloStiva!« Gospa von Tarnoczy obstane pred stoj-ozre, potem stopi v o.nnlbtrs, linija Mestni log. Paviljon Je nabito pota. Vse je zbrano, kar oosi znano ime ali kar se le tako ob- naša, kakor bi ga. Gospa von Tarmoczy se še z naglim pogledom prepriča, da je vendarle tudi ona še dokaj reprezentabel. potem pogumno zajadra med prodajne stojnice. Pet minut pozneje se sestaneta z gospo von Lenkey. prijateljico. »Škoda, da nisi čakala, tako rada bi te bila vzela v svoj voz«, pravi gospa von Lenkey, — čeprav se je pripeljala z električno. Prijateljici si prisrčno stisneta roki in se ločita, — nobena ne želi, da bi jo druga opazovala. Hm ... Pravzaprav je bilo domenjeno, da pridejo vse prodajne dame v kostumih ro-koko, pa so to iletno idejo sprejele in izvršile le dame, ki so žene ali hčere bančr.Hi ravnateljev. Drugim ie lepa misel predlaga. Gospa von Temoczy obstane pred stojnico cvetlic. »Seveda, seveda, dekleta moja,« pravi v materinskem tonu mladim gospodičnam, »seveda bom kupila. Saj v to svrho smo končno prišli sem. Torei — oni veliki šop rož, če mi daš, draga Edica!« Edica sestavlja rože, gospa von Tarnoczy pa zapazi ljubo znanko in pohiti k njej: »O, Malvina, saj si res tudi tu! Kako pak! Saj vedno rada prisostvuješ, pri tako dobrodelnih prireditvah. Si li mnogo nakupila? Kako gre sladki dečici?« Samo malo še še ozre in zakliče: »Edica, srce moje, kar položi šopek tjakaj zame, že še pridem po- zneje ponj!« In daleč proč jo odnese nagli korak. Z leve in desne jo vabijo znane gospodične. Ona se smehlja — pozdravlja — pomaha ali pomigne — odgovarja — obljublja — in se prerine do srede dvorane, kjer caruje ministrova gospa sredi zbora dam Gospa von Tarnoczy zapusti Malvitio in se prlsmoli drugi prijateljici, v neposredni bližini ministrovke, ki jo res tudi zapazi in nagovori: »O, ljuba gospa von Tartio-ezy, veseli me. da ste tudi tu. Mnogo nakupili?« Gospa von Tarnoczy, — s plemenito skromnostjo: »Ekscelenca, kdo ni srečen, da sme prispevati svoj obolus? Če pomislimo, kako je naša deca negovana in razvajena, kako je najboljše jedva zadostno, — potem daruješ iz srca globin, da pri-pomOreš tudi ubogemu detetu do skodelice i mleka. Je-li da, moje dame?« Dame vehe-mentno prikimavajo. V ozadju zašepeta ena: »Kako ji zopet teče jezik, Tarnoczy-jevi!« i Ostali de! popoldneva se gospa drži sredine prireditvenega prostora, enako oddaljeno od vseh stojnic, se neprestano giblje, gnete in preriva, motovili ln kolobari med ženskami, gostoli in se smeje. Včasih zasliši vabilo: »Teta Tarnoczy, cvetlico!« Alf pa: »Teta Tarnoczy, zavitek čokolade?« V takšnih trenutkih se smehljaje okrene, • pomaha. Ijubeznjivo odzdravi 1o fanatično Sreda, 33. decembra. DUNAJ 2050. Prenos i« Državne opere; sledi lahka večornu glasba. BERLIN 19.55 »Kaj želite za praznike?« 20.30 Pisan večer. (Orkester tu solisti.) LIPSKO 20.15: Produkcija starih božičnih pesmi. FRANKFURT 20.15: Proiukcija solistov. (Prenos iz Mannheima.) RIM 21 Vokalen in instrumentalen koncert PRAGA 20.02: Večer ruske operne glasbe. BRNO 19: Koncert orkestra in solistov. 20: Koncert vojaSke godbe. Če»r'*k. 23. deeembrm. DUNAJ 20.03 Podoknice ln serenade. BERLIN 20: Pucr.ini »Madnme Butterfly«. (Iz Državne opere.) LIPSKO 19.30: »Tajnosti Božička«. 20 15 Bach: Božični oratorij (4. do 6. kantata). FRANKFURT 20.15: Zabaven večer. (Petje. rtrgljice, rivitaeije.) 21.15: Proilukci godalnega kvarteta. STUTTGART 19 15- Uvod v opero »Mada-me Butterflyc. 20- »Madame Butterfly«. (Prenos iz Berlina.) RIM 21- Prenos fz srledižča. PRAGA 20.02: Orkestralni koncert. — Beethoven: 1. Sonate peth6tique. v C-molu. 2.: Razvaline Aten. — Čajkovski.): Divertimento. — Chopin: Balada v As-duru: Nocturno v Cis-molu. 21: Božične pesmi. BRNO 19: Orkestralni koncert. Petek. 24. decembra. DUNAJ 19 30- Zbor dečkov. 20: Produkcija kvintetov rogov. 20.30: Orgel jska fantaziia o božičnih pesmih. 21- Sveli večer. — 1. Vagner: Iz opere »Loheugrin:. — 2. Schubert: A ve Marija. — 3. Maecagni: »Vision Urico«. _ 4. Brunetti-Piaano: Božična pesem. — o. Jessel: Fantazija božične pesmi. BERLIN 19.30: Božični glasovi. (Orkester in solisti.) LIPSKO 20.15: »Božiček pride«. Igra ta sta- re in mlade. FRANKFURT 21.15: 'Zimska idila«. STUTTGART 19.15: Komorna glasba. 20.15: Igra o rojstvu Gospodovem, O pastirjih in o Treh kraljih. RIM 21: Božični koncert. PRAGA 19: Češki Betlehem Radio-igra s petjem. 23.i5: Prenos iz bazilike sv. Vincenca na Smichovu. BRNO 19: Orkestralni koncert. 23.40: Prenos iz stolnice sv. Petra in Pavla v Brnu. — 1. Te Deum. (Orkester.) — 2. Božične pesmi in pastoralna maša. Sobota, 25. decembra DUNAJ 18.15: Komorna glasba. — 1. Beethoven: Geistertrio, op. 70, v G-duru. — 2. K. Goldmark: Trio v E-molu. 19.45: »Boccaccio«. Komična opera v treh dejanjih. BERLIN 20.30: Uverture, plesi itd. LIPSKO 18: Offftnbach: *Hoffmanove pripovedke«. Opera v treh dej. 21: Vesele božične r>esmi. FRANKFURT 20.15: Božična prireditev. (Solisti. zbor, orkester itd.) STUTTGART 20: F. Schubert: »Da? Drei- maderlhaus«. Opereta v treh dej RIM 21: Odlomki iz NVeinbergerjeve operete »Gospodična Iz kinematografa«. PRAGA 20.02: Koncert orkestra in solistov. BRNO 19: Produkcija orkestra in solistov. tLtUANINL m primerno aanio damam Mm t. nessoL nosu se nahaia seda Vlfolfova ulica 5« Priporoča veliko zalogo ionavic, nogavic za dame gospode in utroke Čipke vezenine, naramnice svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila bombaž Predtiskariia. Ustanovljeno 1887. nadaljuje razgovor, v katerem se pravkar nahaja in ki absorbira vso njeno pozornost. Na primer: »Kaj, vi ne verujete, da ie Lila Henczengruber ušla z Vaismajerjevim Pepi - tam? Zagotavljam vam, da je res! Čez en mesec bo že poroka!« — »Teta Tarnoczy, papirno pahljačo za malo Magdo?« — Da, angeljček moj — pozneje! — Iti, kaj sem že hotela povedati? Da, če je partija dobra? Draga moja, pod diskrecijo seveda: Saj se je je že zdavnaj naveličal! Vzel jo je le rad! denarja. Za zabavo pa ima eno od gledališča.« — »Teta Tarnoczy, razglednice?« — »Da, sladko dete, takoj! — Ona dobiva svoje toalete iz Pariza. Smešno! Takšen neokusen kikeriki — flai-de bi dobila tudi pod Trančo. — Moje obleke, — ali, prosim vas, jaz nosim samo enostavne. Cela ta-le me je stala vse skupaj ie tri — sto kron.« — »Tetlca, tople krofe?« Tetica hiti neovirano dalje. Končno se je zvečerilo. Stojnice so prazne, gospodične prodajalke se več ne brigajo za posle, vsako obdaja gruča mladih gospodov, ki jim dvorijo in lomijo komplimente za popoldnevu! trud. Gospa von Tarnoczy se odpravlja domov. Ustavi se pri stojnici za sandwichs. Mala Klara Stur-man stoji pred polno skledo žemljic s šunko in ne ve, kako bi ž njimi. Gospa von Tarnoczy nastopi v vlogi rešilnega anzelja: »No, dete, si li mnogo Iztržila?« »No, Kitajske zanimivosti Trg t Šanghaju. Največji narod sveta se je prebudil iz tisočletnega trpljenja m razmahnil svoje trde z novo silo, ki podira zadnjo plast pro-sltilih kitajskih zidov. Kantonski uporniki so zanesli požar daleč na sever prostrane države. Največji in poslednji predstavnik stare Kine Čangtsolin se je potuhnil in tftrdH nad Pekingom. Zunanje velesile so obstrmele nad silo dogodkov, ki jih ie vrgel 400milijonski narod v zgc-dovino 20. stoletja. Edino Japonska ima v Car.gtsolinu nepobitega zaveznika in trdno oporišče za srvoj imperializem. A niti ona ne more zakriti razburjenja, ki je zbegalo Anglijo, Ameriko in vse imperijaliste »kulturnega« Zapada. Mrzlica brzojavnih poročil iz Kitajske je pokazala, da svet zelo slabo pozna azijskega orjaka. Evropejci čakajo, kateri general bo zmagal, sestavljajo bajke o dežel: Konfucija in o slamnatih vojnah, o kitajskih piratih in o kartonskih boljševi-kih. A redki so pri nas ljudje, ki bi imeli približno sliko o Kini. Zgodovina Kitajska je znana do 1. 3000 pr. Kr„ a če jo hočemo razumeti iz kratkega očrta, si moramo nujno predstaviti deželo in njeno lego. Kitajska, Tibet, Mongolija, Zapadni Turkestan rn Mandžurija se navadno imenujejo Velika Kina ter imajo 11,000.000 km!, a Kitajska brez prištetih dežel ima le 6 milij. km®, kjer živi zdaj 436 milijonov ljudi. Stara dežela je torej največji kompleks človeštva in tudi sociološko zanimiva. Od kmečko zadružnega življenja prehaja v družabne sisteme, ki jih je našla ali pa sprejela od zunaj. Kitajski zid je dokaz, da se je morala dežela braniti pred napadi pastirskih narodov, posebno Mongolov. Tihi ocean je odprt široka vrata na vzhod in pospešil kulturni razvoj. Notranje gospodarstvo je rastlo na plodni zemlji, ki jo pojita dve veliki reki Hoangho in Jangtsekijang (Rumena in Modra reka). Obe izvirata v Srednji Aziji in odvajata sneženo vodo tibeške-ga gorovja v Tihi ocean. Na poti se razlivata kakor egiptovski Nil in v zvezi z ugodnim podnebjem omogočata uspešno kmetovanje. Prva naloga je bila torej regulacija obeh rek, ki je tudi utemeljila kitajsko kulturo. Maršal Čangtsolin General Wupejhi 30C0 let pred Kristusom so iz severnih step pridrii Nomadi in podjarmili Kitajce-kmete. Kralj je postavil plemenske kneze, ki so čuvali red na zunaj in vladali ter pobirali davke. Prostranost dežele je zahtevala federativno ustavo — primitivno pač, kakor je belo tedaj gospodarstvo še zamenjamo. NatuTalije so predstavljali kožuhi, noži, lopate itd. Vsak kmez je dobH provinco, delil zemljo med svoje uradnike; torej fevdalizem, ki se je posebno utrdil pod dinastijo Con (1100—250 pr. Kr.). Kralj je imel 1000 lijev — 500 km2, knezi 100 lijev i. t. d. Davke so pobirali v blagu in sicer v obliki platna, svile, žita ali pa v obliki tlake, kakor pri nas. Kmalu so se poskušali knezi otresti kraljeve vlade in od S. stoletja pr. Kr. dalje je trajala državljanska vojna (viteška), v kateri so nastale velike samostojne države. Gospodarstvo je takrat že silno napredovalo. Slavni cesar Ji (2200 pr. Kr.) je reguliral reke in ogradil jezera. V 7. stoletju so se knezi združili, da spet regulirajo struge, ki jih ie vodovje razdrlo, kajti vsako suho leto je prineslo bedo in nemire. Regulacija rek pa je ustanovila novo kasto — uradnikov in to oradništvo je poseglo v zgodovino kot tip birokracije. Najprej }e uredništvo vrglo fevdalce v državi Tsjin. kjer ie bila najboljša kanalizacija in dobre tetine. T* drla*« fe pod kratiem šibuang- tiiem premagala vse sosede in ustanovila enoteno uradniško državo (L 250 pr. Kr-). Uradniška pozicija m le postajala stae-Jcura, ki jo Je vsak uradnic izkoriščal. Tako so nastali »mandarini«, ki so vladali do leta 1911. Davki so rastti kakor je hotel mandarin, da poviša svojo plačo od 1630 taelov na 30 tisoč ali celo 100 tisoč, kakor piše Navarra. Uradnik pa ni mogel postati kdorkoli, ker so to odloča« mandarini v prid svojim otrokom. Pridelek riža je postajal veduo skopejši, ker je kmet delal le za dom, da ne bi plačal več davka; to velja posebno za provinco Kvangtung (Kanton), ki je zakladnica riža. Siro;naširi kmetje in rokodelci so se začeli upirati in ti upori polnijo kitajsko zgodovino od 17. stoletja dalje. Največji upor leta 1629-44. je vodil idealni Liceheng. Vrgel je dinastijo Ming. Zapadna kultura Taka dežela je bila za cvetočo Evropo najbolj pripraven trg. Industrijski izdelki so se na Zapadu kopičili in treba je bilo ven. Kitajci so bili gostoljubni in že od leta 1300. so sprejemali Evropejce z vsemi častmi (Marko Polo Je bil prefekt Jang-čana.) Med prvimi priseljenci so imeli večino menihi in ko »o se ti utrdili, Je prihajalo brodovje za brodovjem. Francoz: ta Portugalci »o se v pristanih Ningpo, Fu-čoo in Amoi vecffl tako surovo, da so Jih Kitajci leta 1550. napodili, kar se je pripetilo v 17. stoletju tudi Holandcem na Peska-dorih. Prvi so se »gnezdiif Angleži leta 1637. v Kantonu in sicer s silo, ki je naletela na zelo naiven odpor. Kako šibka J« bila kitajska vlada, se vidi posebno v »vojni opija«. Uživanje opija je biio Kitajcem prepovedalo, a s tem je le narastlo tihotapstvo tega strupa. Dovažall so ga posebno Angleži, ki so delali ž njim velike profite. Leta 1839. pa Jim je komisar Lin zasplenS 20 tisoč zabojev opija in ga svečano uničil. Obenem ie zahteval, da Angleži priznajo državno prepoved. Inozemci se tega dobička niso mogli odreči in moderna angleška vojska je udarila na kantonske utrdbe. Kitajci so v Naukingu podpisali mir (1842), dovolili pristajanje v Šanghaju, Hrmkongu itd„ plačali 15 milijonov dolarjev ter odškodntao za zaplenjeni opij v znesku 6 mii. dolarjev. Opij ie imel prosto pot Bokserska vojna, ki so io tezivali tujci — Nemci, ie ostala v zgodovini kulture kot velika čma točka. Odlikoval se Je nemški cesar in njegovi generali, ki pa so morali svoje divjanje plačati z življenjem (Von Ketteler, general Goss). Feldmaršal Waldersee je prišel ob koncu v o me in se je izkazal le s kazenskimi ekspedicijami. V »miTU« leta 1901 ie morala plakati Kina Angležem in drugim 450 milijonov taelov in sprejeti carinski načrt, ki izroča ves uvoz inozerncem. Poleg tega so zapadne velesile zahtevale vse vodilne b /kser-ske »glave«. Ubiti Jih je morala pekinška vlada. Prebivalstvo je preko vseh vojn in nesreč narastlo na 440 milijonov liudi in ves dobiček njihovega dela se je stekal v gospodarske žepe tujcev. Videli so, da leži na njih sistem in so se strnili v skupno fronto. Beda kmečkega in rokodelskega ljudstva je rastla z uvozom zapadnega blaga, domača obrt je propadla, industrija ni mogla takoj uspešno tekmovati s tujo. Rešiti b: mogel deželo samo nov red, moderno demokratičen, ki so nru bili na poti mandarini. Vsi stanovi so se združili, da vržejo sistem, ia zbrali ogromno vsoto. Bogati kompradori — posredniki so v dveh dneh v Hoogkongu, Singapuru, na Javi in v S. Franciscu nabrali 10 milijonov zlatih mark, da podpro domače vstaše - častnike, trgovce tn nižje sloje. Reforme v sili niso pomagale več. Prihajajoča revolucija je bila že organizirana. Vodil jo je doktor Sunjatsen (* 1862). Leta 1895. je izbruhnil prvi upor, ki pa ni mogel ven iz Kantona in je bi! takoj »dušen. Leta 1900. v bokser-ski vojni Je »Obnovitvena« stranka ponovila kantonski upor, zopet brez uspeha. Zdaj pa je Sunjatsen že dobil vpliv in z generalom Huangstaom je ustanovil revoluci-jonarno organizacijo Tungmenghuj, ki se je razširila po vsem svetu in vodila upor leta 1906-7. V šestih provincah okrog Kantona so vstaši zmagali, čeprav so morali ustaviti boje in poskriti orožje za boljše čase General Čangkajtšek guverner province Kanton Uporniki so imeli v programu: nacionalizem, demokracijo, socializem — skratka nejasnost. Važen element nove dobe so kitajski dijaki. Njih vodja je bil spet Sunjatsen. Republika je nadomestila cesarstvo, a Janšikuaj je upornikom prekrižal račune in postal slaven kot poslednji cesar — avan-turist. Bii ie zahrbten diplomat, ki je že 12 let prej Izdal revolucionarnega cesarja, a zdaj je potegnil z revolucionarji ter tako obdržal v svojih rokah armado in pravo oblast Sunjatsen ni hotel biti njegova figura. Ojačil je svojo stranko ta jo imenoval Kucmitmang, da zruši samozvaaca Jac-iikuaia. Leta 1913. je padla odločitev pred Šang-hajem. Arzenal je odbil upornike in Janšikuaj se ie z evropskim posojilom utrdil. Ho:e? ;c noTasrati tudi v svetovni vojni. bila premoč, ki jo še zdaj predstavi!;; Čangtsolin. Leta 1915. so vzeli Juanšikuaiu del Mandžurije in Mongolije ter se ugnez-dffi v industrijskem pobrežju Jangtsekjan-ga. Cesarji in ministri so padali po milosv. Japonske. Parlament se sploh ni obdržal, ker je bil n. pr. leta 1918. iz samih »tuču-nev«, ki jih je vodil Fuan v imenu veleposestniške in uradniške stranke Anfu. Au-fuievci so propadli kot prijatelji Japonske ob prvem navalu VVupejfuja. Ko so v Ver-saju uredili Evropo, sta Anglija in Amerika posegli v Kino. General \Vupejfu je izrabil sovraštvo med Kitajci in Japonci ter premagal Fuana. Leta 1920. so se versaj-ske velesile združile k ustanovitvi bančnega konzorcija za reorganizacijo K i'n e po Morganovem načrtu. Razorožitvena konferenca je bila le nova delitev kitajskega cesarsrva. V deželi začenja v tej dobi borba »nadtučunov«, na severu Tsaokun in Čangtsolin, ki si podredi Peking, v sredi do Kantona \Vuyejfu, ki je pravi vladar. V borbi za Peking je najprej zmagovala Cili stranka (VVnpejfu), ker je Kaotonce oviral angleški general Tšentšingming. Takrat je bil na severu poražen Čangtsolin. Leta 1921. je bil Sunjatsen izvoljen za predsednika cele republike, a vladal je general Wupe;fu in Sunjatsen je moral leta 1923. zapustiti Kanton. V šanghaju se je sestal z- boljševiškim komisarjem Joffejem in od takrat delal v zvezi z Rusijo. Leta 1924. je bil \Vtrpeitu od svojega podgenerala Fenga ta od Cangtsoltaa premagan. V Pekingu vlada spet stranka Anfu in Japonci. General Feng pa se je z reformami zameril ta brez zunanje pomoči moral zapustit: Kino. Starjacsem ie delal po trdnem načrtu: zoper domače vlastodržce ta za uničenje tujih pravic v Kini. Boj proti eksteritorijalno-sti zasovTaženih Angležev i. dr. Je še zda! gibalna sila kitajske revolucije. Velika posojila, k! so jih dobili generali, a jih je plačevalo ljudstvo, so pospešila socialni požar iu pognala v boj kmečke mase. Spomladi leta 1925. so revotucijonarfl premagali kantonske fašiste. Sunjatsen Je zvedel novico ta še isti dan umrl, njegova ideja pa zmaguje že dve leti na bojiščih. Velik! uspehi Kamoncev dobe poseben pomen * diferenciacijo stanovskih koristi, ki vto v deželi in v strank! O^j^Ian. Ni- Kanton bo že, hvala. Samo...« — »Aha, to-le ti je še ostalo, in sedaj ne veš, kam s tem? Kar pomiri se in mi zavij vse skupaj.« Okolica pohvalno mrmra svoj rabarber, rabarber. »V naši hiši stanuje revna rodbina, kopica dece. Naj revčki tudi vedo, da je bil danes bazar.« Še lastnoročno priloži rezino šunke na kruhke. »Koliko denarja pa že imaš, Klarica?« »Osemdeset in osem kron!« »No, vidiš, tu imaš še kronico za svoje ostanke, da bo svota bolj okrogla. — Pi, mala!« h: ostavi okamenelo Klaro in vso okolico ter odjadra. Zunaj pa se zopet sreča z gospo Lenkev, *a vraga: »O, kako leipo, da se snideva!« Gospa von Lenkey, prav tako skisano — sladko: »Glej no, ko da sva se zmenile!« Gospa vo® Tarnoczv se ogleduje: »Kje je neki moj voz? Morda pa tam bolj spredaj?« — »Tudi jaz ne razumem, kam je moj nerodni voznik..« — »Ali pa mi ga Je kdo sunil? Ljudje dandanašnji nimajo manir.« — »No, ta me naj jutri pride terjat za vozmino! Nič ne bo dobil!« — »Ni vinarja!« _ Pavza. — Gospa von Tamoczy: »Kaj sedaj?« — Gospa von Lenkey, — po vidnem premagovanju same sebe: »Veš kaj, — bodimo »feš«, — pojdive z električno!« — »Saj res. Saj sva dve. In že za kazen voznikoma, pa naj tu čakata, če nista točna«. Obe nabereta krila ta stopicata po prahu do postajališča. Gospa von Lenkey: »Kaj Pa. nosiš ta x paketu?« — E, tako, čokoladne bonbone, razglednice, pahljače, neumno drobnjav Kar pač tako nakupiš.« Gospa von Lenkev »Jaz si vzamem vedno štirideset kron v portemonnaie, kadar kam grem, posebej, da jih izdam. Kakor vedno, meni egalno.« »Ja? tudi, ravnotako.« — Cez nekaj časa: »Toliko rož sem imela. Kar držati jih nisem mogla z eno roko, pa sem jih položila n.: mizico. Tam mi jih je kdo sunil. No, pa nič zato.« Gospa von Lenkey jo prekosi: »Ja/. sem pa svoj šopek darovala ekscelenci, — zelo se ie radovala.« Petnajst minut si pripovedujeta še razno neprijazne stvari o znancih in znankah. Na stopnicah pred stanovanjem se pcs!«\ :ta r nežnim objemom in poljubom. Gospa von Tarnoczy se poda naravnos v kuhinjo, razveže svoj paket in razde!' vsebino na dva večja krpžnika. »Lina, t. krožnik nesite v sobo. zame in za gospod, za večerjo. Drugi krožnik denite na led.z., jutri večer.« Potem sleče čipke m si obleče grdo rdečo kretonasto haljo. Možu pa pripoveduje; »No, vesela sem, da je kraj. Z ekscelsnc sem govorila, — bila je vrlo ljubeznjiv.. Lenkey ie skoraj počila, žaba zeljna. -Izdatki? Kam pa misliš? Trideset in štiri vinarje za električno, tja in nazaj, in z? eno krono sem kupila mrzlega narezka, za dve dobri večerji.« — Ta Ler.keyjeva pa se ti teže, —. brr, naravnost ostudno!« Vojak v domovinsko svobodo — tisti se je med vsemi okraji ljubljanske oblasti v največjem odstotnem številu (30 odst.) odločil za demokratsko geslo! V Ljubljani ie takrat SDS podlegla le z malo razliko kroglic intrigantski taktiki združenih nasprotnikov. Od tedaj je število podružnic SDS v ljubljanski oblasti izdatno narastlo in se njih vrste vztrajno Širijo. Boli in bolj se uvideva. da je radičevska politika z njeno podružnico v Ljubljani samo nesreča za deželo in državo; bolj in bolj se uvideva. da vihravi Radič, ki danes preklicuje. kar je včeraj trdil, ne more hiti voditelj in rešitelj ne Hrvatov, še desetkrat manj pa Slovencev. Tisti, ki imajo v Beo- gradlu danes še oblast v rokah (RR), in jo skušajo kljub svoji nesposobnosti za delo obdržati s krčevitimi zadnjimi na-tegljaji, le zadržujejo razvoj države in pokrajin. V jasni samozavesti pa gleda SDS tudi v dolenjskih srezih v bodočnost in ima s polnim zaupanjem v mislih vzpodbudne besede Svetozarja Pribičeviča, ki je na svojih letošnjih shodih govoril nad 500.000 ljudem in ponosno napovedal: Povem Vam, da naš prihaja čas! Pospeševalna služba naše živinoreje Potrebno je tudi to kočljivo vprašanje vzeti v protree. Breadvonrao je živinoreja v mnogih krajih Slovenije najvažnejša kmetij-sko-gospodarska panoga in je zaradi tega povzdiga živinoreje najvažnejša naloga gospodarskih referentov pri sreskib noglavar-jih. Vendar je opažati, da v splošnem pri-> stojnost pospeševanja živinoreje ni točno in jasno določena. Zaradi tega ponekod trpita prav občutljivo organizacija in napredek te velevažne kmetiiske proizvodnje. Gre za to, ali naj se ooverijo posli živinorejske pospeševalne službe agronomom (pri srezih kmetijskim referentom') ali veterinarjem, oziroma okrajnim živinozdravni-kom. Predvsem je pri objektivni presoji tega vprašanja uvaževati dvoje: 1. Ljudstvo in tudi inteligentnejši lajiki smatrajo osobito v okrajih, v katerih se je živinozd ravnik uspešno udeiatvovnl tot živinorejec — veterinarta v prvi vrsti poklicanega, da deluie tudi v smislu pospeševanja živinoreje, Veterinar se bavi samo z eno stvario ter ima že 00 "immi eveien» poklica največ prilike ufMoviti vse napake in ne-dostatke živinoreje pri posameznih kmetovalcih. 2. 80 odstotkov naših veterinarjev je zaradi površne presoie stroVe mnenia. da je pospeševanje živinoreje stvar živinozdravni-ka in ne astronoma, četudi ie ta eventuelno akademsko kvalificiran in ie svoje strokovne študije vršil na visoki šoli To mišljenje izražajo veterinarji deloma invno. deloma pa se da razbrati iz posameznih i* j-1 v in neobveznih. za reTonoma ne vedno laskavih opazk. Da temu važnemu vnr-Jnpiu veterinarji do sedni javno mogoče niso posvečali več,-e pažn''e. je pripisali edino deistvu. da so živino»d ravniki pretežno primerno zaposleni v veterinarsko-noliHiski službi in z zdravlieniem. ki se več ali mani honori-ra, dočim ie pospeševalna shi*ha mnogokrat le nehvaležna stvar in predvsem zadeva idealizma. Veliki župan mariborske ofclasti je sicer pred kratkem izdal odlok, po katerem lahko vsi k sreski poglavar no lastnem preudarku poveri posle živinorejske pospeševalne službe ali veterinarju ali agronomu, oziroma Vme tijskemu referentu. Vendar pa tudi s tem odlokom vprašanje ni rešeno enotno in načelno ter se na podlagi te odredbe mnos^ krat posli razdeli io med oba referenta, kar brez dvoma ni vedno stvari v korist, posebno, ako se agronomu poverijo le posli podrejenega značaja. Ker se k vsem važnegim živinorejskim poslom, ki se primerno hoporiraio in ki dvigajo potrebni ugled strokovnjaka med ljudstvom (licencirpnie, koroisfie za nakuo plemenske živine itd.) pritegnejo v posameznih oblastih države izklnično le veterinari! in ker je večina veterinarjev — aktivno ali pasivno _ nasprotna t emu. d? bi "c-onomi zavzemali pri oosFpešnr~nm ČKinnreV vodilno mesto, sem tudi foz prišel lo zaključka, da bi se stvari '-oristilo n-iboli. ako bi se pospeševan ie živi noreie pri srezih poverilo načelno le veterinarjem. V tem primeru pa bi morali ti Vot živinorejski referenti prevzet? nSse tudi vso odvernost pred narodom glede pospeševanja živinoreje v okraiu in bi se naravno morali razen specijalni živinoreji posvetiti ttvH tozadevnemu načinu or^anizariie. praktičnemu problemu krmilen>a. Rimotreni srrfldnii hlevov in gnojišč, pašnišlvu in plamšarsfvu. mlekarstvu in sirarstvu itd. ter bi mer->li r»-ireiati tostvarna redna predavan ia kakor iih prirejajo posamezni veterinarji itak tudi že sedaj. To bi bilo veterinarjem Mie. Ver bi jim bila živinoreja pospeševalna služba edinole stvr idealista in nesebičnega dela za narod, dočim ie živinoreM-i referat za agronoma pri skromnem mesečnem potnem pavšalu 180 Din vprašanje resnega materi'elnerra značaja. Z navedeno načelno rešitvi io bi se ugodilo veterinarjem, ki želiio biti večinoma izključno merndHni v vorsšaniti živinoreie, ugodilo pa bi se tudi agronomom, ki bi se razbremenili entvna od^r-vvorneera posla in bi se le-t: mn5, kmet. referent v Laškem. Natltdafae'6e božično in rov o' tno darilo |e ob!a-čilno blago Na!n^odoe|6l in naicencši nakup v novi trgovini Potokar LJUBLJANA. Vc dn kov trg 2 (Na ..ti-gu«'.) 12853 Naši onstran granic Najkrajša zveza Trst-Reka Na zadnjem italijanskem »Jadranskem kongresu«, ki se je vršil meseca majnika letošnjega leta v Milanu, se je med drugimi stvarmi razpravljalo tudi o potrebi krajše železniške zveze !{eke s FrsVjm in starimi italijanskimi pokrajinami. Sprejeta je bila resolucija, ki je toplo priporočala vladi tako skrajšanje. O tem vprašanju se jo mnogo razpravljalo že takoj prva leta po italijanski okupaciji Primorja in italijanska vlada je res bila sprva zelo naklonjena zgraditvi nova železniške proge, ki naj bi se izognila velikemu ovinku preko Nabrežine in št. Petra in vezala Trst z Reko skoraj v ravni črti, potegnjeni preko Istre. Leta 1922. je rimska vlada celo določila znaten znesek za pripravljalna dela, ali pozneje se je misel na graditev le železnice popolnoma opustila in se je jela posvečati vsa pozornost in skrb edinole zgradbi tako imenovane predilske železnice. Prostori ki^o bili že naieti v Opatiji za nastanitev uradov in osobja, so se odpovedali in stvar se je pozabila. V zadnjem času pa se je prav po inicijativi zgoraj omenjenega komrresa to vprašanje zopet načelo in je predložen rimski vladi tudi že načrt za novo železnico. Po tem načelu bi nova želeonica imela svoje izhodišče na oostaii pri Sv. Andreju v Trstu, odkoder bi šla po 340 m dolgem pre doru skozi škedeniski hrib. po viaduktu preko doline v Sv. Soboti, skozi 605 m dolg predor pod hribom Sv. Pantsleona na žavelisko postajo. Odtod bi v velikem loku zavila do Doline, po dva kilometra dolgem predoru v osapsko fOsp) do1?"", ob pohečiu hriba med Sočerbom in čmimkalom. po en kilometer dolsem predoru pod resto. ki vMI s Kozine v Rižano do Hrasrtovja in Dola, skozi tri kilometre dolg predor pod hribom Jašmovico v movraško dolino. po pol kilometra belcem predoru v buzetsko kotlino, 200 m nad mor jem. skozi dva predora v dolino swn;e Mir ne. kier bi rod vas;o želez- nico Divača-Pula v najvišji točki 206 m nad morjem. Odtod bi začenjala oad»ti in po štiri Vilometre HnlireTO mrfVmi d-vsnela v gornio raško dolino (dolino Roljunšfiee nad Čepiškim jezerom). k'-er bi šla po viaduktu preko državne ceste do pobočja TTf>e rin N.v ve vasi 77 m nad moriem. po sedem kilometrov dolgem predoru skozi TT?Vo v Medved, po 700 m dolfrem predoru rwl TCner,nradom do L"vrana k;er bi bila r»wstai" še 60 m nad moriem. odtod mimo Op-diie do T>"e'uke in pod Kantrido na prow> St. Peter-Reka. Nova proea bi v fvoii naivišii točki dosegla °70 m n°d moriem in bi bila dol™ v celoti 92 km, dočim znaša razdalja med Trstom in Reko preko Hernelj. Divače, in Št Petra na Krasu 116. preko Nabrežine, Divače in Št. Petra pa 129 Vilometrov. Ker za promet med Trstom in Reko pri^aia v poštev predvsem glavna proaa preko Nabrežine. Divače in št. Petra, bi bila torej pot skrajšana za 37 kilometrov. Ker se dvimie železnica na tej protri do 577 m in potrebuie vlak štiri ure in pol, da prevozi omenieno razdaljo, dočim bi ob najvišji točki ?71 m na novi pročarodejno brivnico«. Zlasti prvo so Igrali prav dobro, v drugi pa ie Žida Izaka izbarno pogodil g. Veber. Ze danes pa opozarjamo Framčane in okoličane na prihodnjo šolsko prireditev, k! bo na Aleksandrovo dopoldne v Turnerjevi dvorani, ko bodo otroci zopet nastopil! z igro in petjem Preklic Preklicujetn vse žaljive b«sede. katere sem aororil 21. XI. proti gospodu H. Snoju, podžupanu v Tržiču in se mu obenem zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnih ko. rdeor. 15">8 M. LOPOTA PRVOVRSTNO jedilno orodje britve, ikarie, vseh vr$t žepnih, kuhinjskih in mesarskih nožev izvirno solmgensko blago najugodneje pn „JEKL0" Ljubljana, Stari trg Mlajšega ki je s prilikami našega Primorja znan, :Sče ob povoljnlh pogojih večje domače podjetje. Prosilci iz kolouijalne stroke in z znanjem Italijanskega j etika imajo prednost — Ponudbe pod omako .Putnik 28—11" na Interraklam d. d., Zagreb, Strossmayerova 6. Prostovoljna javna dražba dobro ohranjene sobne oprave (spalnice, ter zaves, posteljne opreme, obleke, perila, porcelana in raznih drugih pred metov se bo vršila dne 20. in 21. decembra ob 9. dop. Karlovska cesta 18. Jfioč osebnega vplivanja Sugestije - hipnotizem - osebni magnetizem. prianalfia pisma! Potile polom dopisovanja: Stavtina Delo obsega 10 pisem, katera vsebujejo najmodernejše metode za vzgojo in jačenje volje, sugeativno in hipnotično tehniko, zdravljenje potom sugestij, telepatijo itd. Uspeli zajamčen ! Prvo pismo na ogled'. ..Veda in znanostCalla. Bazla«o»a ulita 8. L0H0M0BILE MOTORJI OfESELOVl m m sesam dim 39RENINIKI p«« * ««■»#■ *■«■ 1'ovoljni plačilni pogoji 177 Braca Fischer!: Zag r e b. Pantovcak 1 b. avto Vam priitedi denar in čas vsled ■voje minimalne uporabe bencina, prvovrstnega materijala in nizke nabavne cene. — 5/12, 10/24 ■G? 11/35 HP, J, 4 ta 6 sedežni luksuzni in potnilki avtomobili promptno od skladišča Ljubljana ^^^■■■■■■iHHMMMM m Svetovnoznani angleški motocikl. Zmagovalec največjih dirk. EXCELS10R-HENDERSON Najdovršenejši in najsposobnejši motocikl. Modeli 1927 dospejo v kratkem ter značijo senzacijo, ker so opreml jeni z dlnamo posebe, vsled česar brezhibno delo.anje stroja rajam 1 in 2 ciiindarsfei modeli i 2 in 4 dllnderski modeli i Za razsvetljavo najpopolnejšim mazalnim strojem ln z izpopolnjenimi vžigalniml magneti zajamčeno. Kolesa za medsebojno izmenjavo. Najnižja nabavna cena. Glavno zastopstvo O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavearleva ulica 11. M. Zevaco' 35 Papežinja Favsta Roman Saizuma ni cula teh besed. Nadaljevala jc svojo žalno pesem.., zakaj njen glas je res zvenel, kakor bi pela... -Slepec je blodil z ugaslim pogledom okoli sebe, kakor bi iz-kušal videti... Oh, gorje mu, da je videl!... .Hčerka, hčerka, ali dobro veš, da ni nikogar?..— ,Dobro vem, očka!' — .Prisezi!' — »Prisežem vam, oče, na sveto pismo in na vaše sive lase: sama sem...' Ubogi oče se je nasmehnil in je prosil hčer krivoprisežnico odpuščanja. Ona pa je vedela, da jo bo od tega trenutka spremljalo gonje kakor senca...« »Ubogo dekle!< je ponovila Loizonka. n sgjjg Saizuma je molčala. »Šc!« je prosila druga deklina. * Kaj se je zgodilo potlej?...« Toda v Saizumini duši se je .mahoma nekaj preokrenilo. Z rezkim, čisto izpremenjenim glasom je povzela: Ko sem v ječi zrla v svojo lastno dušo, sem se naučila gledati v duše drugih ljudi. Gospodje in plemenite dame, ciganka ve vse in vidi vse; vsaka bodočnost ji je očitna. Kdo hoče spoznati svojo hodočnost? Kdo hoče, da mu Saizuma prerokuje?...« Gotovo ji je bil vtepel te besede Belgoder, da je z njimi privabljala občinstvo. »Le bliže, gospoda!« je ponovila. »Meni, meni!« je kriknila ena izmed ženščin, moleč ji roko. »Živela boš dolgo,< je rekla Saizuma. toda bogata in srečna ne boš nikoli.« -Prekleta ciganka! Mar bi mi dala nekaj bogastva v zameno za stara leta, ki se jim rada odrečem!« Tod Saizuma je že ogledovala Loizonkino roko. j-Cuvaj se tistega, ki ga ljubiš,« je dejala, »in glej. da ti ne prizadene zla.< iZastran mene!« je bevsnil Rusoglavec. »Prav nič ne ugovarjam.«" Tako so se vrstile dekline in rokovnjači; Saizuma je vsakomur povedala, kaj ga čaka. »Kmalu boš nosil konopljeno ovratnico,-s je rekla enemu izmed nepridipravov. Rokovnjač je preblede! in zamrmral: »Moj oče in vsi moji bratje so poginili na vešalih'. Vem, da pridem kmalu na vrsto.< Tedaj je tddi Rusoglavec iztegnil šapo. »Tvoja kri bo tekla,« je dejala ciganka. »Varuj se meča, ki je ostrejši od tvojega bodala.< »Lažeš, čarovnica, aii pa se motiš. Bolje poglej!« »Rekla sem,« je odvrnila Saizuma. Rusoglavec je bil pijan in prerokba mu je šJa do živega. Pre-bledel je in dijve zaklel. Vsa kri mu je udarila v lice. Vstal je, zgrabil ciganko za roko in zarohnel: »Prekleta čarovnica! Takoj mi zaroti zlo in reci, da si se zlagala, ali pa bo tekla tvoja kri in nihče ne bo več nesrečen zaradi tebe!...« V izbi se ie vzdignil obči hrup. Rusoglavec je bil strah vseh svojih znancev. Bali so se ga zaradi njegove divjosti in nasilnosti in nihče se mu ni upal postaviti po robu. Saizuma"je ostala mirna. Niti se ni ganila z mesta, niti ni dvignila roke, da bi se branila. »Reci, da je laž!« je rjovel razbojnik, med tem ko so ženske prestrašene bežale na vse strani. »Rekla sem!« ie mrko ponovila ciganka. »Tvoja kri bo tekla.« Rusoglavec je vzdignil pest... Tedajci pa je začutil na ramenu težko roko. Omahnil je in se srdito okrenil proti predrznežu. »Aha!« se je zarezal. »Loizin ljubimec!.. .< Ta beseda, ki rokovnjač ni mogel slutiti njenega učinka, je pre-sunila viteza tako zelo, da je umaknil roko z rokovnjačeve rame; »Vidiš, Loizonka,« je kriknil Rusoglavec, »tvoj ženin ima ciganko rajši od tebe!« Ne meneč se zanj, je Pardaillan prijel Saizumo za komolec in jo je odvel na svoje mesto. Rusoglavec jc tolikanj osupnil nad to smelostjo, da se nekaj časa ni mogel ganiti. To njemu, ki je vladal pri »Dobri nadi« kakor v Louvru kralj! Vse je utihnilo. Rokovnjači so sc pripravljali, da planejo glavarju na pomoč, dekline so pomilovalno gledale Pardaillana. Loizonka je bila bleda kakor zid. Vitez pa je sedel k Saizumi, ne da bi se zbrknil za ta znamenja bližnje nevihte. »Gospa,« je dejal, »ali bi hoteli tudi meni povedati srečo ?< »Gospa!...« se je zdrznila Saizuma. »Kje so me imenovali tako? ... Oh, kdaj so že minuli tisti časi!.. .< »Ne maram, da bi vam ciganka prerokovala!« ie zarohnel tisti mah Rusoglavec in stopil k mizi. Pardaillan je počasi dvignil glavo ter premeril rokovnjača od vrba do tal, rekoč: »Ali hočete dober svet, prijatelj?...« »Ne sveta ne drugega nočem od vas. Kaj pa delate tukaj? V tej krčmi ni mesta za plemenitaše, razen če jim jaz dovolim. Izginite pri tej priči!« Gledalce je najbolj prestrašil baš njegov mirni glas. Kadar je govoril tako mirno, mu je togota vselej najbolj divje naraščala. »In če ne izginem?« je vprašal Pardaillan z drobnim nasmeškom in s čudnim tlenjem v očeh. »Tedaj vas jaz ponesem na cesto!« je zatulil razbojnik. Njegove kosmate pesti so se iztegnile s klopi. Loizonka je za- vpila od groze. Vsi rokovnjači so vstajali s klopi. A že so za trenutek odrevenili od začudenja. i Rusoglavčeve Šape se niso utegnile spustiti na Pardaillana. vitez je bliskoma planil na noge. Njegove pesti so se sprožile kakor dva metalna stroja in so udarile razbojnika v prsi. Prcedn so se prisotni osvestili kako in kaj, je zletel Rusoglavec po izbi m pal ua eno izmed miz, ki se je prevrnila z vsemi vrči in kositrnimi čašami vred. Toda žc se je pobral in zakričal: _ --------- »Rokovnjaštvo naprej! Smrt plemiču! Kolji!...« • -ii »Smrt mu! Kolji!« so zarjoveli razbojuiki. Bodala so se zlovešče bliskala v mraku. Zcnščine, vajene takih prizorov, so se zgrnile vse v en kot, vreščeč, kakor bi jih de vali iz koze. Mize so bile mahoma odrinjene k stenam in rokovnjači so z bodali v rokah in z Rusoglavcem na čelu navalili na viteza. Tedajci pa jih je osupil nov nezaslišan dogodek. Pardaillaa je z mogočnim prijemom zgrabil Rusoglavca in ga je položil na mizo, držeč ga z eno roko za grlo, med tem ko je iz drugo izdrl bodalo ter ga nastavil razbojniku na goltanec... »Nazaj, vi drugi!« je dejal hladnokrvno. »Samo še korak proti meni in vaš tovariš je mrtev!...« , Rusoglavec, ki je v kleščah te železne roke izprva otrpnil od groze in osuplosti, je besno napel vse sile, da bi se izvil. »Naprej!« je zatulil. Bodalo jc pritisnilo. Kri sc je ulila iz grla! »Rekla sem!« je zamrmrala Saizuma. Rokovnjači so odstopili... Toda Rusoglavec, Id je zaman! poizkušal osvoboditi svoj vrat, je s hropečitn glasom ponovil: »Naprej!... Satan!... To je moja smrt!... Naprej...« To pot se je pet ali šest najhujših besnežev iznova zapodilo V viteza. Krik in vik je postajal čedalje hujši. »Pa izgrda!« je zagrmel Pardaillan. »Meni ie prav!« To rekši je pograbil skoro nezavestnega Rusoglavca in se je naslonil s hrbtom ob zid... S srditim naporom je vzdignil sikajo-čega in drgečočega sovražnika nad glavo in ga je z vso močjo treščil v napadalce, baš tedaj, ko so dospeli do njega!... Petorica rokovnjačev se je zavalila po tleh. Rusoglavec je obležal kakor mrtev. »Živel plemič!« so 'zavpile navdušene dekline. Rokovnjači so se umaknli v brezglavem strahu. Nekaj trenutkov ni bilo slišati drugega kakor divje preklinjanje. Vitez iih je opazoval stoje, s prekrižanimi rokami in tihim muzanjem na ustnicah. V njegovih bleščečih očeh, njegovem gibčnem, jeklenem stasn in njegovem izzivajočem nastopu je bilo nekaj neodoljivega. Razbojnikom se je zdel ta človek strašen; bil je nasprotnik, zoper katerega ni za-legel noben napor. Več jih je vrglo bodala od sebe. »Ta človek je vrag!« je zatulil eden izmed njih. »S peklenščkom je zvezan!« je kričal drugi. 2 milijonov dinarjev gotovine pride do žrebanja tekom 5. mesecev, to se pravi, da so vsi dobitki povišani na dvakratno in Se več I. žrebanje m i„ur«« tL januarja 1927 i 4-' ri. r ■ - | e srečka Din loo | Vi srecxe 2 Din 5Q | 11. /4 Din Strogo solidna in strokovna postrežba. Bančna kom. družba A. REIN in DRUG, Zagreb, Gajeva ul. 8- Raskmla tajnost s Moje lepe, polne in dahieče lasi zahvaljujem J Dr. Dralle-jevi brezovi vodi za lasi. \ « Skladišče za preproda»ce: .ISIS" D. D. Oddelek »Georg Draile" Zagreb, Paimotiževa ul. 66 23. XII. Za Božič dobite primerna darila odraslim in malim v bogati izbiri in po najnižjih cenah pri staroznani, domači tvrdki F. M. SCHMUT, Ljubljana, Pred škofijo 2. 25. XII. I rami l- I kot I 1 že venije z giavnico Din 300.00C izključena. Takojšnje ponudbe pod „Dobra eksistenca" na kot sodelovalca v zamenjavo sedanjega družabnika za tovarniško in detajlno podjetje, 50 let obstoječe, protokolirano, brez dolgov, v polnem obrata, v lepem mestu SIo-Kasneiša popolna oddaja potjetla tudi ni ----------—t— — 127 47-a Oslssrti zavod Kovačič. Maribor. Svojim odjemalcem si usojaai vljudno namazati, da imam za božično razprodajo cenene perzijske preproge v zalogi in prosim aa ogled istih, brez kupne obveznosti. w Zaloga pohištva. "V* 12692 ERNST ZELENICA, Maribor, Ulica 10. oktobra štev. 5. Pljučne bolezni ozdravljive! Pljučna tuberkuloza • Jetlka • Kašelj - Suh kašelj - Sluznato kašljanje - Nočno potenje • Bronhialni katar • Katar v jabolku • Za-sluzenje - Pljuvanje krvi • Vzdigovstuje krvi - Tesnoba - Nadušljrvost - bodenje v s 37 Din 145 Breg it 2Q PRODAJALNE: Aleksandrova c. 1. f lo lite Mi 7a hniirnn COfAnn priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga kakor: blago za plašče, obleke 49 DU&lUlU JG&UliU in bluze, flanele in barhante za perilo in bluze, brokat za podloge, vatelin, vse vrste nakitov in pribora za krojače in šivilje, Crepe de chine v vseh modnih barvah, kožuhovino za obleke gumbe, zaponke, trake, vezenine itd. Jjmcl/n ftOfHn* Ben§er perilo, trikot perilo, vse vrste moških in ženskih modnih ter športnih LtUlJlCU UciCSU. nogavic in rokavic, damske trikot hlače, naramnice, kravate, žepne robce, moške srajce, bele in barvane spocnje moške hlače, moške nočne srajce, nadalje bela kotenina kakor: šiion batist in tkanine Solidna postrežba! za posteljnino. Najnižje cene F. MšheEHsc IHaribor, Gosposka ulica it. 12782 Trgovina s papirjem in kejsgsma CELJE, Prešernova uiiia it@v. 1 priporoča za Božič in Novo leto svojo bogato zalogo najnovejših slovenskih in nemških knjig, otroških slikanic in mladinskih spisov, nadalje pismeni papir v kasetah in mapah, pisalne garniture, najboljša nalivna peresa, tintnike, najrazličnejše okraske za božična drevesa, jaslice, svileni papir, božične in novoletne razglednice, koledarje za novo leto itd. Velika izbira usnjatih izdelkov kakor damske torbice, denarnice, aktovke itd. po zmernih cenah 12687 Klobuke in cep ce za gospode in dečke, copate za gospodje, v najboljšem blagu in po najnižjih cenah dobite le v staroznani trgovini Josip Pok nosi. A. JomnlK v Ljubljani, na Starem trgu štev. 14. kupite v lekarni ali kaki odgovarja« joči prodajalni «Fellerjev» pravi bla-godišeči itELSAFLUID« Nadrgmte vsak večer in vsako jutro boleča me> sta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno vam Elsafluid utlažuje bolečine. — Ce ste zdravi, uporabljajte Elsafluid za grgranje, za umivanje in boste hvaležni ter ostali zlesti Elsafluidu. Dnevno negovanje telesa z Elsafluidom vam kot plači« lo prinaša vedro glavo, močne miši« ce in zdravo spanje Zc naši očetje in dedje so ga uporabljali odzunaj ir. znotraj kot zanesljivo sredstvo m kostnetikum. Zahtevajte za poizkus povsod iz« rcono «FELLERJEV» pravi blagodi. Seči Elsafluid. v poizkusnih stekleni« čicah po 6.— Din, v dvojnatih ste« klenicah po 9 — Din ali specijalnih steklenicah po 26.— Din, po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih :li 2 specijalni steklenici 61 Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 speciialinh steklenic 133 Din; 54 po« izkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 spe« cijalnih steklenic 250.— Din. Naročila nasloviti razločno tako«le: EUGEN V. FELLER. iekarnar v Stubici Donji, Elzatrg 245 Hrvatska as stanovanj oioioio»oao«oiosoFo Praktična in cenena božična dari priporoča tvrdka Ign. Žar LJUBLJANA S«. Petra cesta it. 3. 12852 C3BCD»C31CDiC3BC3«CDSCDSCD80 Ui b m j -i M ADE ; UDMI TK£ mru.s.A. STR0FF1N6 » 2502 n0nin6 E r r n -i -s i*; in vse druge britvice vseh znamk prodaja in sprejema v brušenje drogerija „ADR1JA" Ljubljana, Seienburgova ulica št. i '□□□□□□□□□□□□□□□□aaaoaDOoaanD' Lepe ima lahko vsaka žena in vsako dekle, ki le za nekaj časa uporablja preparat «JUNO» Omenjeni preparat priporočen po zdravnikih je uporabljati za. vnanjsko masažo in stane eJia garnitura 110 Din. — GRECCO se imenuje najnovejši kozmetični aparat dr. Bibra za popolno odstranjevanje naj-globokejših gub ter stane 90 dinarjev. — ESTA KOPELJ odstrani neprijetno rdečo barvo nosu v najkrajšem času, pa naj si bo že kakršenkoli izvora in stane samo 85 Din. — Lepo oblikovano nogo dobite, ako uporabljate GRAZIELLA, ta' ne otežkoSa krvni tok in se jo ne vidi niti skozi najfinejše flor nogavice. Za gležnje stane 95 Din, za mečice 150 Din Kozmetika Milan Hojka, Zagreb, llica 50. Zahtevajte brezplačne cenike. f* vsakovrstna po r.ajugod- I |*Qlf 3 rtejši ceni kakor vsako leto CVQ vedno v zalogi. Kupim tud: surovi ln stopljeni loj. Plačam ga po najvišp dnevni ceni Jos. Bergman, Liubiiane. Poijaafka testa 85. mm se spava, samo, ako kupite perje v veletrgovin' R. Stermecki, Celje, st. 20, Katera prodaja najceneje: skubljeno kg Din 82, bolje 104, fino 115, zelo lino 175. sivi puh 185, beli pol puh 215. fini pol puh 290, lini beli puh 390, žima dobra 44, boljša 56, fina 78, posebno lina 100; tridelne afrik madrace 390, iz žime 1000, gradi za madrace in zglav-niče ter razne odeje. Pišite takoj po ilustrovam cenik z več tisoč predmeti Železniška vožnja se nakupu primerne oovrne. Trgovci engro cene. 95« inž. Kopista, Dubsky in Krstič, tvornica ogledal in brušenega stekla, Liubljana VII, Medvedova ul. 38. tel. 343 Zagreb, Beograd. Osjek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala /T Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam p strež' m e s prvovrst nimi zaelKi, kakor tudi 2 sob, kuhinje in pripadkov v mestu za takoj ali v enem mesecu. Cena po dogovoru Ponudbe pod »Trgovec" na oglasni zavod Kopitar, Čopova uiica št. 21/111 Ljubljana. i283c V DEBELINI OD 30 cm NAPREJ KUPUJE TVORNICA PEHKALA D. D. ZAG&es, Iščemo zastopnika za kvaiitetni a t to (nikakšna italijanska znamka) Interesenti naj vprašajo na Pubilcitas d. d., Zagreb, Gunduličeva U, pod „Za-w. 440' z biezpiačn m proračunom A. Janežič, Liubiiana Florjanska ul. 14, knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig. je z zlato kolajno zato ker je bilo oblastim dokazano, da je sigurno sredstvo proti podganam, in da ni najmaije nevarno. Enako d. tuje gamadin prot ščurkom instenoil proti stenicam. :26»(a Dobiva se povsod: — Vse to izdeluje Odio Ratol", Zagreb. Bienička cesta ŠL 21 f /, ;.vr • WBmmBmmmmmBmmmmBB.mmmma3BimwBo Razglas. Sekanie v mestnem logu mesta Metlike. Gospodarski odbor mesta Metlika razpisuje sekanje hrastovega lesa v mestnem logu. Posekati se sme in mora do 31. decembra 1927 okrog 1200 kubičnih metrov hrastovega lesa. Ta les bi se moral zvoziti najdalje do 24. aprila 1928. Ponudniki se naj oglasijo pismeno ali ustmeno do 31. decembra 1926 pri gospodarskem odboru mesta Metlika. Ta les se bo prodal najboljšemu ponudniku in naj isti stavijo ponudbe do 15. jan. 1927 pri gospodarskem odboru mesta Metlike. Proda se ves les na panju stoječ. Pismene ponudbe v ta-prtih kuvertah je vposlati gospodarskemu odboru mesta Metlike do vključno 15. januarja 1927 ter je navesti cene za kubični meter še stoječega lesa. Les se lahko ogleda na licu mesta v navzočnosti mestnega čuvaja. Gospodarski odbor za mestni Imetek v Metliki: Franc Kremsec, gerent Dobro vpeljana veletrgovina žita «v v isce družabnika s kaptjalom. Ponudbe pod „500.000" na oglasn; oddelek „Jutra" 12'6/ Safevaia. Ob izgubi naše dobre mamice, babice, piababice, gospe Neže Vizjak se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem za tolaži ne besede, tiho sočutje in za številno spremstvo k večnemu počitku. k Jurij cb jnž 21 dne 16. 12. 1926. Žalujoči ostali t 12539 L gazzaro: Svetnik Roman Shakespear&Žu* pančič: Macbctb Zeyer: Tri legende o razpelu Čermelj: Materija in energija Hob* hovse: Liberalizem Dr Tičar: Nalezljive bolezni Cela zbirka 100 mesto 248 Din- Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) DI. zbirka: Bon ton. Knjiga o lepem vedenju, govor, jen ju in oblačenju Sorti: Zadnji val Ro. man. Stritarjeva antologija Anatole France: Pingvinski otok Roman Dolenc Hinko: Izbrani spisi PuškinPrijatelj: Kapetanova hči Povest Metik: Jugoslavija I. del Ibsen: Gospa z morja Hsarn. Knjiga o Japonski. Vseh 9 knjig 100 mesto 233 Din. IV. zbirka: Sienki?wicz: Z ognjem in mečem. Roman Pretnar: V pristanu Lah: Knjiga sporni« nov Jenko S.: Zbrani spisi Andrejev: Plat zvona Povesti Čehov: Sosedje Povesti Kaš: Dalmatinske povesti Feigel: Tik za fronto. Humoreska Veber: Uvod v filozofijo. Vseh 9 knjig 100 mesto 235 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) V. zbirka: Jurčič Jos.: Zbrani spisi IV zy. (ali HI. ali fL zv.).Cankarjev zbornik. Coster: Ulen* spiegel. Roman Lah. Angelin Hidar Ro. man Novačan. Samosilnik Povesti- Stare: Lisjakova hči Povest Melik. Jugoslavija II del Kmetova Marija. Večerna pisma Vseh 8 knjig 100 mesto 244 Din. Poštnina 13 Dii. (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VL zbirka: Sienkiewicz: Potop l Roman Podlimbar. ski: Zbrani spisi I zv Jenko S.: Pesmi Strug: Jutri Novačan: Veleia Debeljak Solnce in sence Stritar: Sodnikovi Po. vest. Prijatelj: Predhodniki in idejni ate» meljitelji ruskega realizma Vseh 8 knjig 100 mesto 249 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VIL zbirka: Pota in cilji (Vsi dosedat izišli zvezki po. ljudno« znanstvene zbirke.: A nt Melik: Zgodovina SHS 1 in II zv Fr Veber: Uvod v filozofijo A Melik. Jugoslavija I. in II del Prijatelj: Predhodniki in idejni utemljitelji ruskega realizma Stfibrny: Si» mon Gregorčič Fr Veber: Znanost in ve. ra. Fr Čermelj: Materija in energija Vseh 9 knjig 100 mesto 239 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) Vm. zbirka Prosveti in zabavi (Vsi zaporedni zvez. ki zbirke): Kaš: Dalmatinske povesti. Staa re: Lisjakova hči Povest Dolenc: Izbrani spisi. Stritar: Sodnikovi Povest Zeyer: Tri legende o razpelu Puikin: Kapetano. va hči. Povest Kersnik- Cyclamen Ro. man Kersnik: Agitator Roman Fastuškin. Križev pot Petra Kupljenika Povest Zba> šnik: Žrtve Povest Hearn: Knjiga o Ja. ponski Kmetova: Večerna pisma Vseh 12 knjig 100 mesto 194 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavit, ki na dom 18 Din). IX. zbirka: Oder. (Vsi dosedanji izišli zvezki zbirke): Lah: Noč na Hmeljniku Nušič: Navaden človek. Štolba: Stari grehi Petrovič: Ploha Thoma: Lokalna železnica. Linhart: 2upa» nova Micka. Svoboda: Poslednji mož. No* šič: Narodni poslanec Sch&nherr: Zemlja Korotija: Jugana Petrovič: Vozel Zagat J.: Vrtinec Svoboda. Popek Lah: Pepeluh Thoma: Lotkin rojstni dan Ibsen: Gospa z morja. Novačan: Veleja Pregelj: Azazel Vseh 18 knjig 100 mesto 231 Din. J Rezane zbirke ni.) Poštnina 10 Din. jer se zavitki lostavljajo na dom 15 Din). X. zbirka: Knfiinlca višini 1096 proti 1094.25 v minulem tednu. O položaju na današnjem borznem sestanku pišemo v borznem poročilu. Ljubljanski trg Spričo bližajočih se božičnih praznikov prihaja na trg stalno več blaga kakor običajno. Zlasti mnogo je na trsti perutnine, a tudi sadja. Le krompirja primanjkuje. Cene so ostale ta teden brez pomembnejših spre-meb, in sicer: Meso in mast: goveje 15 — 18, telečje 12 do 20, svinjsko 19 — 22.50, jagniečje 20. sveže kranjske klobase 25, polprekajene 32 d-> 35, suhe 50, prekajena slanina 28 — 30 Din kg. Perutnina: kokoši 25 — 30, petelini 25 do 35, race 30, nepitane trosi 100, purani '10 do 65 Din komad. Divjačina: divji zajec do 65 Din komad, srnje meso 20 — 30 Din kg. Ribe: karpi 25 — 30, linji 25, ščuke 35, postrvi 56 — 60. klini 15 — 20, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 45, čajno 60, kuhano 45 Din kg. Jaira: 150 - 1.75 Din komad. Sadie: jabolka 3 — 8. hruške 2 — 9, navadni kostanj 6, maroni 12, suhe češplje 10 — 12 Din kg. Zelenjava in podobno: endivija 12 do 15, motovileč 20 — 25, radič 17 — 18, kislo zelje 350, kolerabe 10 - 12, kolerabe podzemljice 1 — 1.50, čebula 3 — 4, česen 7 — 10, krompir 1.50 — 1.75, kisla repa 3 Din kg. Kurjava: premog 42 Din 100 kg, trda drva 150, mehka 75 Din kubičui meter. Mariborski trg Ugodno vreme ie povzročilo, da je bil včerajšnji trg prav dobro založen z vsem blagom. Cene stalne. Slaninarii so pripeljali na trg 58 voz z 221 zaklanimi svinjami, bi so ,ib prodajali na drobno po 10 50 _ 25 Din kg, na debelo po komadih pa po 14 — 17 Din kg. Krompirja so pripeljali na trg 10 voz in ga prodajali po 1.50 — 2 Din kg. Čebule je bilo 3 voze po ceni 3 — 4 Din kg. Ostale cene: Perutnina: kokoši 30 — 45. piščanci 12.50 - 32.50, race 30 _ 50, gosi 40 — 70. purani 60 — 150 Din komad. Doma ei zajci: 8 — 30 Din komad. Zelenjava in podoimo: karfijola 1—8, ohrovt 0.50 — 1, sveže zelje 0.50 — 1.50. endivija 0.25 - 1.50 Din komad, česen 15 — 20, kislo zelje 3 4 Din kg. Sadje: jabolka 3-6. hruške 5—9 Din kg. kostanj 1.50 — 2, pečen 5—6 Din liter. Mlečni proiivodi: mleko 2 — 3, smetana 10 — 14 Din liter, sirovo maslo 36 do 40, čajno 50 —65, kuhano 45 — 48 Din kg. Ja:ca: 1.75 — 2 Din komad. Kmetje so nadalje pripeljali 19 voz sena ter otave tn 6 slame. Cene: seno 80 — 100, otava 80 — 112, slama 40 — 50 Din za 100 kilogramov. Tržna ooročUa Novosadska blagovna brrza (18. t. m ). Pšenica: baška, 75 — 76 kg. 2 odstotka 285 — 290. Oves: baški, 1 vagon 155. Turščica: banatska, 2 vagona 130: baška, sušena, 2 vagona 140; sremska, sušena. 1 vagon 148; 6remska, 1 vagon 137.50: baška, februar - marc. okolica Novi Sad. 15 vagonov 150. Moka: baška. ?0gg3, 2 vagona 455: baška. <5>. 2 vagona 350. Tendenca mirna. Dnnajska borza za kmetijske produkte (17. t. m.) Z ameriških borz in iz Budimpešte so prispela malo slabša poročila. Zato se je na Dunaju kunčija slabo rarvijala. V pšenici je bilo zanimanje le za težko blago, dočim se po lahkem jugoslovanskem blagu skoro ni povpraševalo Rž in turščica nespremenjena. Oves je tendiral prijaznejše in je zato bila uradna notica za pol šilinga višja. Notirajo vključno blagovnonrometni davek brez carine v cenah na debelo za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.50 — 41.50, madžarska Tis« (79 — 80 kg) 45.75 — 46.75; rž: 31 - 31.75; turščica: 23.25—24.25; oves* domači 24.50 — 25 50. HllillM Na starost nastopa potreba špecijalne skrbi kater« zahteva ravno rastoče oslaDijenje organ zma. nudijo Vam zdravo ledilo, prosto od vsake lekarniške primež nenavadno bogato vitamino, ker ie sesiavlieno iz najboljših naravnih htaniln b ivann, v naivečji men lahko prebavliivih. OVOMALTINE" rešuie vprašanje in skrb hranjenja tudi tistih, kateri težko prebavljajo navadno hrano ter im ne pre-prečtiie m sploh ne otepava delovanje prebavnega aparata. Ena skodei ca OVOMALTiNfc s svoio hranljivostio e vredna kakor 12 skodelic tuhe, 7 skodelic Kakava ali 3 ajc ter pri tem še veliko tanke,ša kom plača nja. = Konkurz je razglašen o imovini V. A. Pisanca, medičarja in svečarja v Ptuju. Prvi zbor upnikov pri okrainem sodišču v Ptuju bo 24. t. m. ob 10. uri. Oglasitveni rok do 28. januarja, ugotovitveni narok 11. februarja 1927 ob 10. — Konkurz, razglašen o imovini Franca Seuniga, trgovca in posestnika v Ljubi:ani. je odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. = Likvidacija. Gospodarska zadrugs »Naša Sloga«, registrirana z. z o z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev likvidatorjem. = Prodaja bukovih hlodov in pragov. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo približno 850 plm' bukovine, izdelane v hlode, ali približno 2000 plm3 bukovine, izie-Iane v pragove. Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, je vložiti do 5. januarja 1927 do 11. dopoldne pri navedeni direkciji. Ponudbe morajo bi'i kolkovane s kolkom 100 Din ter opremljene z lOodstotno varščino. Predmetna poiasnila daje direkcija šum v Ljubljani, Križanke, in šumska uprava v Kostanjevici. 1597 = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo 4 m3 hrastovih desk, za dobavo 87 komadov borovih debel ter mehkega lesa; do 23. t. m. za dobavo 1500 vijakov; do 28. L m. za dobavo 1000 kg jutinih niti; do 30. t. m. pa za dobavo 3000 komadov gorilcev za petrolej. Predmetni pogoji so na vpoglM pri ekonomskem odelenju te direkcije. = Notiranje efektov na dunajski borzi v šilingih. Z Dunaja poročajo, do bodo od 27, t. m. notirali efekti na tamkajšnji borzi v šilingih. Borze ZAGREB. Zasebne vrednote brez spremembe. Vojna škoda dalje čvrsta. Promptna se je trgovala po 345. kasa pa po 344. V terminih ni bilo prometa. — Deviza na Italijo !e v Curihu popustila, pa se je tudi v Zagrebu trgovala za 2 do 3 točke nižje kakor v četrtek, in sicer spočetka po 253. a koncem sestanka po 252.75. Pariz se je okrepil in se je v Zagrebu trgoval po 230 proti 226 v četrtek. Berlin in New Vork sta malo krepkej-ša. dočim so vse ostale devize nespremenjene. Skupni devizni promet je znašal 9.6 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 798.5 — 801.5. Berlin izplačilo 1319 do 1352, Budimpešta 0.0794 - 0.0797, Italija izplačilo 274.85 — 275.65, New York ček 56.565 — 56.765. Pariz izplačilo 229 — 231, Praga izplačilo 167.8 — 16S.6. Švica izplačilo 1094 _ 1097; valute: lire 246 - 248; efekti: bančni: Eskoniptna 100 — 102.5, Polio 14.5 — 15, Hipo 58 - 60. Jugo 97-99 Praštediona 885 — 890. Ljubljanska kreditna 142 — 0, Narodna 4250: industrijski: Dubr.i-vačka 375 — 395. Isis 45 — 47. Slavonija 32 do 33, Trbovlje 335 — 350, Vevče 115 - 0; državni: investicijsko 81 — 82, agrarne 47 do 47.5, Vojna škoda promptna 344— 3*-L5, kasa 344 — 344.5, za december 0 _ 346.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 799 -799 5, Berlin 1349 — 1350. Budimpešta 0.07965 .i 3 0.07975, Bukarešta 29 — 29.5, Italija 253 5 do 254, London 275.2 — 275.25, Pariz 224.75 do 227.5. Praga 168.15 — 168.2, Sofija 41.2 do 41.5. Švica 10G5.5 - 1096. CURIH. Beograd 9.125, Berlin 12310, Nevv Vork 517 in tri šestnajstinke, London 25.03 in ena osni in ka, Pariz 20.7375. Milan 23.0875, Praga 15.32, Budimpešta 0.007240, Bukarešta 2.65. Sofija 3.7375, Dunaj 73. TRST. Devize: Beograd 39 — 39.75, Dunaj 310 — 330. Praga 66 — 67, Pariz 89 do 90, London 108 - 109, New York 22.25 do 22.45. Curih 430 - 440, Budimpešta O.0305 — 0.0320. Bukarešta 11 — 12; v a I u-le: dinarji 38.75 —39.75. dolarji 22-22.40. DUNAJ. Devize: Beograd 12.47—12 51 Berlin 168.27 - 16S.77. Budimpešta 98.92 H0 99.22. Bukarešta 3 68 — 3.70, London 34.2975 do 34.3975. Milan 31.54 _ 31.64. Nevv York 706.85 - 709.35. Pariz 28.42 — 28.52, Praga 20 93 in tri osminke do 21.01 m trt osmmK<\ Sofija 5.0950 — Varšava 78.29 .78.79, Curih 136.65 - 137.15; valute: dinarji 12.4550 - 12.5150. dolarji 705.40. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.3, v Berlinu 7.402 Pariški balet Boniours Pariš Ma$lx>qiasi Mali oglasi, Id slutijo v posredovalne hi socialne namen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši snestk Din S*—% Žealtv«, dopisovanj« ter oftas! strogo zastaja, vsaka baaada Dta 1 Najnaajll saoaok Dte Cf>rt Ondulacija. vodna, ondulacija, striže-ije, barvanje las. tianikura. najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu «KELŠIN». Kopitarjeva ulica L Slike za legitimacije I »deluje najhitreje fotograf Haeon Hibler t Ljubljani, Vafvazorjev trg 366 Lastni Izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 780 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon m gospode priporoča f o', činstvu in društvom tvTdks Brata Capsitier nrej f'"ro Capuder Ljnbljana. Vegova ulica t. 248 Avtomobile vsakovrstne in muturn* zc* lesa oopravlia eailKilje nai bitrrie in najceneje IHor Jančič Karlov-k« nesta 22 dobe Kontoristinjo i&če večja tovarna bliiu Ljubljane. Zahtevamo per-fektno znanje slovenščine, srbohrvaščine in nemšiine ter nemške stenografije. Biti mora tudi izurjena strojepiska in računarica. Plača dobra. N-astop takoj, oziroma po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod cperfektna kontori-stinja» 86655 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hične itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se za^lase v birou Ekonomija, Beograd, Vasina 11 S6410 Lep postranski zaslužek se nudi resnim in poštenim •Iržavnim vpokojencem in tudi drugizn s prodajo domačih državnih srečk na obroke. Reflektanti za tako zastopstvo naj pošljejo pismeno ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod Šifro ci štev. 9 dvorišče je danes ves dan odprta. Šivilja katera je vajena šivati u*-njate predmete, dobi delo. Vprašati dnevno med 12 in 12:30 v trgovini I. Koren-čan, Ljubljana, Mestni trg št 20. 37182 Učenca sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37104 Služkinjo vežčo vseh hišnih opravil, z dolgimi in dobrimi spričevali. iŠČe s 1. januarjem majhna, dobra družina. — Pismene prijave pod šifro . 36885 Modna krojačica Marija Krmelj, Wolfova 1 m priporoča za izdelovanje koetumov, plaSčev, prome-nadnih in večernih toalet po zmerni ceni! 36164 Pozor čevljarji! Uornje dele T-eb vr*t čevljev dobite dobro tn solidno izvršene po najnižjih cenah pri 1. Marchiotti. tr jp)vin* t usnjem Ljubljana. St Petr» M 184 Trajno kodranje barvanje las, moderno friziranje izvršuje K. Dinter, brivec pri cerkvi Sv. Petra 36662 M rablietie. vsakovrstne kva irete ima stalno v Z3lo>»i 'vrdka Ljudevit Sire Kranj. GEH3GK3GO Urar. pomočnika sprejme takoj Ivan Wrau-nik. urar. Radeče pri Zid. mostu. • 36808 Gospodar, adjunkta aH inteligent. pristavnlka marljivega, sposobnega in energičnega, ki je vešč vseh praktičnih opravil, iščem za večje posestvo blizu Maribora za takoj, event. 1. ali 15. januarja. Ponudbe pod «Enerffičen» na oglasni oddelek «Jutra» 36862 Prodajalko za konfekcijsko trgovino, prvovrstno moč, iščemo. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutra* pod značko konfekcija 1894«. Ozira se le na strokovno izveibane. 37015 Služkinjo za vsa hišna dola. ki zna nekoliko kuhati, šivati in nekoliko računati ter bi bila tudi za pomoč v prodajalni. simpatično in marljivo dekle, 16—22 let staro, sprejmem takoj. — Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne in zahtevkom plače takoj na oglasni od I d-k «Jutra» pod šifro Pošteno dekle za industrijski kraj* 37146 Prodajalka izurjena v vseh strokah, starejša moč z dobrimi spričevali. želi mesta, najraje na deželi. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro cZanesljiva moč». 86869 Trg. pomočnik starejša moč, mešane stroke, želi službe. Gre tudi kot pomik ali skladiščnik. Cenjene ponudbe na podružnico pod šifro «Nastop takoj 10* 37010 Žagarja venecijanki. treznega in samostojnega delavca iščem Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» oo d »Samostojen lagar* 87002 Učenca poštenega — zdravega in močnega sprejmem v trgovino mešanega blaga. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Štajersko mesto*. 37067 Mlajšo pletiljo dobro izvežbano v pletenju nogavic in trikoja. sprejmem z brezplačnim stano-vanjen in hrano v hiSi. Denar za potovanje dostavim. Zahtevano plačo in starost Je označiti v ponudb!, katero je poslati Radislavu Matijeviču. Ravna Reka pri Cnpriji, Srbija. 87151 ' Knjigovodja akademsko izobražen, per-fekten v v g e.h knjigovodskih poslih, bilancist, samostojen korespondent za slovenski, srbohrv. in nemški jezik, z 191etno prakso trgovinah raznih strok, in-dustrijah. tovarnah, denar-uih zavodih, v vsakem pogledu popolnoma zanesljiv išče mesta kot knjigovodja ali vodilnega mesta v večji tvrdki, odnosno tovarni. — Prijazne ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod .Zanesljiv 18. 36896 Natakarica iSče mesta — najraje Mariboru. — Lepej, Vit ska šola v Manboru. Brivski pomočnik ve« »bnbi» striženju, teli mesta b 1. januarjem 1927 Franjo Lukar — Lji Sv. Petra ana, centa štev. 29. 36969 Žeiezninar dobro izvežban, vojaščine prost, želi službe, najraje v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddetek «Jutra* pod »Spreten 66* 36647 2000 Din nagrade dobi, kdor preskrbi absolventu srednje tehnične šole elektro-stroke, službo v kaki tehnični pisarni ali kaj podobnega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86891 Mesto sluge ali kaj primernega išče trezen in poBten mladenič z daljšo prakso. Cenjene ponudbe na ogLa*. oddelek < Jutra* pod značko »Zanesljiv 1082*. 37014 Prvovrstna šivilja iz Zagreba se priporoča c. damam na dom za obleke, kostume in plašče. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Zagreb*. 37103 Kontoristinja prakso, dobra stenogra-finja, prijazna, popolnoma verzirana v trgovini mešane stroke, išče službe na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «18 let, zmožna sama voditi trgovino*. 37069 Prodajalka mešane stroke, z daljšo prakso ter znanjem nemščine. išče službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutra? pod »Vestna 64*. 37064 Vpokojen orožnik mlad, išče primerne službe. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod značko »Ljubljančan 20* 36964 Mesarski pomočnik išče službe. Nastopi takoj ali z 2 januarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Pomočnik 22». 37022 Zastopstvo »prejme mlad, trgovsko izobražen Albanec za Srbijo in Makedonijo. — Govori nemško, italijansko in vse banlkanske jezike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Albanec 32*. 36995 Kuhinjski mesar absolvent strokovne akademije pri Dunaju, usposobljen za obrt in druga dela, išče službe. Govori slovensko in nemško. Naslov pove osrlasni oddelek »Jutra* 37052 Mesta družabnice fini, starejši dami išče inteligentna, mlada gospodična. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Slovenka*. 37058 Natakarica z dobrimi spričevali, išče službe, najraje v Celju ali v bližini Celja. Zna tudi šivati. — Cenjene ponudbe pod »M. C.* na oglasni oddelek »Jutra*. 37055 Prodajalka mešant stroke želi plemeniti službo v mesto aJi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod t šifro Poštenost 16*. 36916 Deklica stara 17 let, ki je dovršila tromesečni kuhinjski • tečaj. išče primernega mesta v svrho nadaljnje izobrazbe gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrai pod »F. V.» 3G958 Knjigovodja bilancist, slovenski, srbo-hrvatski. nemški in italijanski korespondent, lesne stroke, išče primernega mesta. Cenjene ponudbe pou »Samostojen 66* na oglas, oddelek »Jutra*. Elektrotehnik želi mesta kot obratovodja, popolnoma verziran v visoki in nizki napetosti, kakor tudi vajen vseh popravil v to stroko spadajočih del. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Starejša moč* Gospodična z večletno prakso, smo perfektno slov. in nemikega jezika, izurjena v knjigovodstvu, strojepisju, nemški stenografiji in v vseh psarniikih delih, išče slulbe s 1. januarjem 1927, event. pozneje. Ponudbe pod šfro »Praksa 27* na oglasni oddelek »Jutra* 36981 37046 Bivši trgovec mlad, absolvent trgovske šole, s hipotekarnim jamstvom. išče primernega nameščen j a kjerkoli. Cenjene ponudb« pod »Poštenje 11» na oglasni oddelek »Jutra* 82611 Emil Dobrič, Ljubljena Prešernova u'. 9 (ooleg slavne pošte; Zanesljivi zastopniki gospodje ali dame, pripravni za obisk privatnih odjemalcev, se ližejo. - Vprašajte v kavarni Emoma pri bla-gajnlci med 10.—12. dopoldne in 2.-6. uro popoldne. Vsro&am Oglejte si tiariunaete in ftleaat« klo. boka od 80 Din napr»i — mo t moda« salonu Stuchljr-MaJke. židovska ol. tt. S. «787 Svetovna vojna Prodan K. n. k. feld-leitang d. 4. Araie. Wiene- Ilnstrir Zedtang, volk and Heer, UnterofL Zeitang — vse i« svetovne vojne ter 3 letnike Mladike — tm krasno vezano. Dopise prosim na podružnico .Jutra, v Celju pod »Vojne zbirke* 80589 *Tribuna» F. B. L. L>vokoiesa iiiuiurji. Otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni Cenik) (ran-ko — Prodaja na obroka. LJubljana. Karlovska c. 4. Tovarna dvokolei prazne steklenice k u p n j e drogerija Anton Kane si K. 1. ilroge . a. Židovska nI 282 Sv. Petra cesta 18 (t novem lokalu) proda: HISO na Glincah, dvonadstropno, vrt, prosto stanovanje — llS.OOn Din; HISO na Glincah, enonad-•tropao, osem stanovanj, krasen vrt, 100.000 Din; VILO ob Poljanski cesti, podkleteno, 10 sob, 8 kuhinje, elektrika in plin, velik vrt, 560.000 Din; gostilno z ME8ARJJ0 v eentru Lfabljan*, dve hlii, TM — <00.000 Din; MK8AKIJO v centru Ljubljane — aajprcmetsejia točka, proetoren lokal, prekajevalnica, kompleten inventar • stroji dobro vpeljano — 30.000 Din: 11 č e: VEC STANOVANJ od 1-6 sob v mestu in na periferiji. S7116 Posestvo ca. 6 oralov v St. Jan tu na Dravskem polju, oddam v najem. Naslov pri podru.-'-niei »Jutra* v Mariboru pod Iifro »Posestvo«. 37161 Posredovanje Maribor za -. - -, prodajo, najem posestev, hil, gostiln, trgovin, aove gradnje, adaptacije. stavbiiča. Prevzema tudi trgovska zastopetva iu komisijske zaloge. Man-tan, Maribor, nad mestno lekarno. vhod v Lekarniški nI. 2 37159 Enonadstropno hišo dobro zidano, z velikim dvoriščem in mom pro-ia za 180.000 Din Hois, Maribor. KoroSka cesta 24. JČ99S Kupim vilo t—S sob, lepo urejeno, n« dale#'od centra, v ceni de 400.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promptno plačilo« 87120 ii Vsakovrstno zlato kupeje no najvišjih eeuah Cer ne — ju velir Ljubljsaa Woi«ov- ci 5 U Nakup kožuhovine ! Za pod polovično ceno na- ' prodaj razne boe in šali j Naslov v gostilni Živec na '. Rimski ceati 17. 37164 j Otroške igrače dobro ohranjene in pianino 57 X 37 cm velik za 200 Din in holender. skoraj nov za 240 Din naprodaj na Mestnem trgu 9/1. 87157 MMčar iJubljana> Otroški voziček dobro ohranjen, ceno prodam v Šiški. Sv. Jerneja e. St. 88. S7166 Vijolino Mei&tergeigel. italijanskega izvora, poceni prodam. — Naslov v oglasnem odedlkn «Jntra». S71M Dekoracijski divan stensko uro ln nekaj dobro ohranjenih igral f*odam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra». 8T112 NOVE Vreie rabueni: vae vrste ima vedno na nalogi dobro znana tvrdka MIRKO MLAKAR* Ljubljana Pisarna: Krakovsk- nasip 14/1 Skladišče Slomškova u »Posest Realitetna pisarna dražba t o. z Ljubljana, Miklošičeva c. št. 4 proda: HISO, prenovljeno, stanovanje 2 »ob. pritikiine, trg. lokal, 1800 m' vrta. n« daleč od centra. 125.000 Din; HISO, pritlično, dobro ohranjeno, specerija, od treh stanovanj trisobno prosto, predmestje. Din 115.000; HISO, dvonadstropno. 6e«» atanovanj, dvosobno na razpolago, vrt, dvorišča, hliza TrtaSke cest« — Din 100.000; HISO, visokopritlično. oo-■ cT.Ma.ro, 4 sobe. pritikiine, vrt. Šiška — Di« 105.000; HliO. Siiristanovanjsko — blizu Šišenskega kolodvora. dvosobno stanovanja prosto, vrt. 100.000 Din; VILO. enonadstropno. dvo-dralinsko. 6 sob, pritikiine, velik vrt. Rotna dolina — Din 165.000; HISO. enonadstropno. več stanovanj, dvoriiče, blizu Sv. Jakoba. Din 110.000; HISO. bnonadstropno, 6 stanovanj. vrt in dvorišče. Dolenjsko predmertj. — Din 145.n00; HISO vi-okoprltličoo. m :ano. 4 prostori in -•vi Vodmat — Di« 50.000; caailstropoo. dvo-.ln._ui.ko, 6 sob, pritlklL n-, lep vrt. bBiu Tivolija. Din 200.0» — potrebno takoj 80.000. ortanek na obroke; VILO. enonadstr.. 2 stanovanja po 4 sobe, bliža Iramvaja. 1400 m* vrta, stanovanje kmalu prosto, Din 250.000: HISO. 3 sobe, pritikiine, velik vrt. Krakovo. Dim 90.000; HISO, enonadstropno. 8 stanovanj, lep »rt, dvoriiče, Glince — Din 9S.000; HI60, enonadstropno, novejšo, Miiistanovaaieke, 1000 m" vrta. Dunajska c. — Din 108.000; VEC STAVB. PARCEL c4 •V**—1000 m«, Bp. »ilka. Dunajska cesta; -Tmdre, Tod Rožnikom itd. srni Majhno posestvo pri Sv. Jurju ob juž. žel. takcj prodam Primerno za vpokojenca aii obrtnika — Pojasnila. daje Adam Kinel, gv Jurij ob juini zeleznici. 37017 Hipoteko 30.000 Din na krasnem posestvu, prodam za i-l-OOCK Diu. Naslov pri podružnici » Jutra* v Celju. S6SU. Večjo trgovsko hišo k skladišči iD dvoriščem kupim med Marijinim trgoifl in davnim kolodvorom — v ceni do 1,500.000 Din. — Eventueino dam v zameno vflo * vrtom, luksuzno urejeno, par minut oddaljeno od gl pošte Ponudbe pod značko »VeIetrgovec» na oglasni oddelek »Jutra*. 37024 Hišo v Ljubljani i vrtom takoj kopim Cena do 800.0X1 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takojšnje plačilo*. 37083 Enonadstropna hiša t mesta Celje, Dečkov trg 6 napreduj. — V liisi je bili dolgoletno gostilna. Obstoji tz gostiln. prostorov, 3 sob. kuhinje, 1 lokal za mesarijo ali trgovino. S veliki in 2 mati kleti, stanovanje ter razna staaovanja za stranka. Elektr napeljava, vodovod tn kanalizacija. — stoji na velikem la Eajlepšom prostoru v Celja. Po;asni'a .-t dobe v gostilni r itorah 43. S6S04 Posestvo Kdor želi kupiti iepo_ po-•^stvo v bližini Maribora (>h ure), 15 minut od glav. c«ste.> Posestvo .estoji ia 12 oralov krasnega sado-nosnika, a gozda, ostalo njive in sevokoši, vsega je 28 oralov. Poslopje je dvojno, en j . gospodarsko, zidano. z opeko krito. istot-iko ▼initlarija. Cena 103.000 Din Pekarna Lubej. La.iteršberg — p. Feinic^Ma^ibor. 36933 Gostilno ali trgovino todi oboje skopaj ' vzamem v najem Ponudbe na podružnico »Jutra> v Mariboru pod šilfo »Promet 1937». 36509 Vinotoč ■kopno z veletrgovino vina » obzirnim. inventarjem proda Koš. Maribor, Klavni-»ia 12. 37045 Lokal v Kranju primeren za: trgovino, iščem po možnosti v sredini me-»ta Ponudb« pod »Kranj* M oglaitu oddeiek «Jntra». 3-a Pisarniški lokal ■ instaliraoiift telefonom, v bliiini glavnega kolodvora. v Ljubljani oddam. Karlov -v oglaa. oddelku »Jutra*. 370SŠI Trgovski prostori velik I, pripravni tudi ra kakšno drugo večjo obrt, TOleg lepa stanovanjska. hi-Sa, naprodaj v večjem trgu Slovenije, kjer je sresko poglavararvo, eodaija, tio-farijat, davkarija itd. Pripravno za advokata, notarja aii zasebnika. Froda . ekipno ali vha-ko potenj Ponudbe Oa ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Stajer-. »ko-. 37054 Delavnico *» lastni vodni pogon, oddam » Tržiču. ReflAktantje tuj »e pismeno obrnejo na oeiasni oddelek »Jutra* pod felVo »Cgodaa prilika 67.. 36867 druiiba z o. t. Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva c. št 4 o d <1 a v n a j o m: GCoTONO in TRGOVINO, nekaj posestva pri Dora-ralab. letno 13.000 Din; VLN'uTC'0, DELIKATESNO TRGOVINO na prometju '■esii v Mariboru. Potreben kapital 35.000 Din; TRG. LOKAL s sobo. hlirn Kongresoma trga, mesečno 1000 Din; lOKAI. a izložbo, 2 prosto, ra. i v. Petra oesta, m-> sečno 1500 Din: DjLAVNICO v Kolodvorski ulici, manjšemu obrtniku. 500 Din mesečno; TRu LOKAL, stanovanje, ra Jesenicah — mesečno tfli«J Din; STANOVANJE 2 sob, priti-ktin, Siika, najemnina Din 800. 37140 Gostilno v oboni Dobrova pri Ljubljani, »a jako prometnem kraju oddam z novim letom v najem pod ugodnimi pogoji. Najemnik mora posedovati- <&eb(6 ..pravico. — Naslov v oglasnem oddelki »Jutra*.. 87120 NAJCENEJŠI VIR BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH iDARILif MODNE POTREBŠČINE ZA DAME IN GOSPODE PARFUMI EAU DE COLOGNE T. EGER SV. PETRA CESTA 2 TOALETNA SVILA NARAMNICE NOGAVICE ROKAVICE KRAVATE SPECIJALNE ČIPKE MODNI NAJCENEJE! MILA & iN n <1 t D IN (J D ! ^ iUMBi ITD.jt k ITD NAJVEČJA IZ BERA! Sostanovalca sprejmem. Sadov v oglu. oddelku »Jutra*. &-r. Majhno sobo s prostim vbodom iščemo v centru mesta za popoldanske ure kot pisarno. Ponudbe na Podsavez muziča-ra ▼ Ljubljani, Opera. 37130 Iščem stanovanje 4—S eob » rili bliža centra za februar. Plačam do 4000 Din mesečno. Ponudbe pod šifro »Konfortno» na osrlas. oddelek »Jutra*. 37023 Prazno sobo z električno razsvetljavo ln posebnim vhodom oddam takoj pod Božnikotn. Stanko G & 1 e, Rožna dolina, cesta V, it. 33. 371SS Opremljeno sobo laž« soliden in miren gospod s 1. januarjem. Fo-nudbe z navedbo cen« na oglasni oddelek. »Jutra* pod šifro »Stalen in soliden*. »7165 Stanovanje obstoječe iz 3—i sob z »se-mi pritiklinami — tudi v novi hiši. iščem. Ponudbe pod cKonfortno* na oglasni oddelek »Jutri* 8-744-» V skladišče sprejmem razno Nago na Tržaški cesti <1 — Gjince. 37163 Skladišče oziroma delavnico oddam na Tržaški cesti štev. 4 — Gline«. S71S7 Gostilno ali trgovino v Maribora ali v okolici, ali ob železnici od Prager-eLega do St Ilja vzamem v najem Ponudbe na. ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna ali trgovina*. 36417 fUmvvaiija 2000 Din nagrade tistemu, ki mi preskrbi za mesec februaT lepo stanovanje 3—4 sob. Ponudbe na orlasni oddelek »Jutra* pod »Nagrada*. 36534 Opremljeno sobo e posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 37026 Majhno sobo « zajtrkom in elektriko, v sredini Ljubljane, iščem. Ponudbe na ogl3«. oddelek »Jutra*" pod »Točno 15. da. cember*. nr. Prazno sobo lepo io veliko, solnčno, s souporab«*, kuhinje takoj oddam mirni stranki. Dopise pod »Mirna stranka 12* na oglasili oddelek »Jutra* 36912 Opremljeno sobo s posebnim vbodom i S č e gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »St. 22.084*. 36P56 Stanovanje 3—1 sob, nezaščiteno ali v novi hiši isč-em Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «5tanovanje S*. 36951 Lepo sobo takoj oddam 2 boljšima gospodoma. E.ie. pove oglasni oddelek »Jutra*. 30531 Stanovanje g_19 le*, prosto, oddam po Elegantno sobo takoj oddam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra*. 36962 Zamenjava Ljubljana-Maribor Trisobno, krasno, udobno stanovanje z nizko najemnino, v centra Maribora, zamenjam z enakim aji 2-sobnim, lepim stanovanjem v centru Ljubljane. Selitev takoj ali pozneje Ponudbe pod »Ugodna zamena* na ogiasni oddtdek »Jutra*. S0928 Zračno sobo čisto, z električno razsvetljavo ia posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu s 1. januarjem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 37073 dogovoru V sredini Kranja, ga goepc.-la Ve? pove n. Ci-"* r"-; ™ Ro^Ua ulica 3S. Dve sobi 1 opreml-eno in 1 prazno, obe z elektr razsvetljavo, oddam na Gosposvefcski o. štev. o — parter, levo. £7078 Prazno sobo s iiosebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam za S*«) Din. Naslov pove ogla:ni oddelek »Jutra*. 370S5 Solnčno sobo lepo, v bližini glavne pošfe oddam gotpOdifoL Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 37082 Samica prost dobreca hišnega go-spo^tkTja, da bi ji dal kamrico za stanovanj'1. — Dopise oglaf. oddelek »Jutra* j*id «M:rn3 86*. 370S6 Sobico č-t-doo opremljeno, ta.koj poceni oddam na Resljevi cesti mirni gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 37088 Dijaka sprejmem oa stanovanje in hrano poleg obrtno šole. Električna razsvetljava. — Naslov v cgiatiiem oddelku »Julra*. 37090 Za sostanovalca sprejmem dijaka ali druge. — ------" Poba Vf? pove TI. CigEc. Kranj, 'nasipu "89, pritličje, levo. ss 961)33 Cana 109 Dia. 87103 Priprosto sobo odiaro 1 sli 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 37098 Dijaka nižjih razredov sprejme na stanovanje ia dobro brano uradniška rodbina po najnižji ceni a 1. ianaarjem ali pozneje. Brezplačen pouk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 37097 Dva gospoda akademika ii-četa lepo sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, s t januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutru*. 37100 Dve sobi moderno opremljeni, z eno ali dvema posteljama, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, poleg sodnije oddam takoj, ali 9 1. januarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 37084 Kot sostanovalca sprejmem višješolca ali drugega mirnega gospoda. — Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*. 37096 Za čas počitnic (8—10 dni) išče opremljeno sobo soliden gospod. Naslov javiti oglasnemu od-dnlku «Jutra»~pod »Božič*. 36957 Sobo za dva gospoda isč."in v bližini Karlovskc cest« a.Ii Frut Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prule*. 37050 Priprosto sobico če mogoče s hrano ali tudi kot sostanovalec išče miren gpsiiod v biizini glavnega kolodvora. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Priprost gospod*. 37053 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam 2 solidnima gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 37074 Sobo lepo, e električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam samo boljšemu, solidnemu gospodu v Gledališki ulici štev. 7, pritličje. 37133 Dijaka sprejmem v popolno oskrt« v Gradišču št. 7/H — levo. 37156 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam ra 800 Din mes^nO. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 37081 Prazno sobo s posebnim vhodom iščem. Šivana pol leta zastonj. — Ponudbo ua oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zmerna cena 7*. 37107 Dve elegantni sobi v moderni hiši v I. nad&tr., na pronietuom krAju v Ljubljani takoj oddam za primerno ceno. Pripravne tudi Za pisarno. Direkten vhod s stopujišča- Lastno stranišče in vodovod, elektr. razsvetljava, tia novo slikano. Pojasnila daje agen-tura »Posredovalec*. 37117 Dijakinjo aH gdč. sprejmem na stanovanje in hrano po niski ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37118 Opremljeno sobico oddam s 1. januarjem na Kongresnem trgu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 37115 Gospodična išče opremljeno sobo, ce mogoče s ('■osebnim vhodom, v bližini pošte ali kolodvora v šiški, event. tudi s hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Boljša*. 37125 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 37139 Sobo z 2 posteljama oddam zakoncema brez otrok, ozir. 2 gospodoma ali gospodičnama. Poseben vhod in elektrika. — Ulica na grad 5/1. 37124 2 mirni gospodični sprejme v prijazno sobo — brez posebnega vhoda F5chler. Bieiwcisova t-»s'a št. 15/IIT. 37138 1 ali 2 gospodični sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 37131 Varno naložite denar edino z vknjižbo na posestvo. — Išče ee na varno vknjižbo do lOO.OOll Din. — Ponudbe z obratno zahtevo pod »Lep zaslužek 95* sa oglasni oddelek »Jutra*. $67»5 Kot družabnica želi pristopiti Eajnoštojna gospa, stara 32 let, k dobro idoŽi mešani trgovini na iMŽeli, s kapitalom od 50 do 100.000 Din. Ima večletno trgovsko prakso. — Prevzame tudi podružnico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod značko »Trgovka 100.000». 36599 Dtpiri Kmetski fant posestnik, se želi seznaniti v svrho ženitve e gospodično ali vdovo od 18 do SC let staro, ki bi im Nc 541/26 prostovoljna javna eražba tovarniškega poslopja hišna št. 236 v Tržiču s ca. 20 izdelanimi konjskimi silami kot pritiklino — vi. št. 346 k. o. Tržič (tovarna usnja) h 11 iita 192 v notarski pisarni u Triitu štev. 215. Izklicna cena znaša 150.000 Din. Vadij znaša 15 000 Dm. Celo skupilo se mora plačati v 10 dneh po dražbi v roke sodnega komisarja oziroma okr. sodišča Tržič. Dražbene pogoje se more vpogledati pri notarju Janku Svetlič-u v Tržiču. Triič, dne 8. decembra 1926. 12709 Janko Svetišč, notar kot sodni komisar. Urejuj« Franc Puc. Izdaja za Konzorcij .Jutra. Adoli Ribnika*. Z* Narodno tiskamo dd. kot tiskamarja Fraa Jezeršfk. Za inaeratni del je odgororea Alojzij Novak. Vai % Ljubljani.