H. Jfnlita. V Uutllani. v soboto Z6. febroarja I9Z1. LIV. leto Izhaja vsak dmn popoldne limeaaal lel^i e in pr<*.i~"«:» Insa atl i Prostor 1 mtm X "H m'm xa male o*!aie d> 27 mfm riUtn l K, od 30 m/m vlilne dalje kupfijski In uradni oglasi 1 m'm \ 2—, notice, poslano, preklici, Izjave In rekla ne 1 ml m K 3*—. Pjroke, zaroke 80 K. Zcnltne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašan i em glede lnseratov nai se priloU znamka za od^jvor. r;:7*vni*hro „Slor. Naroda1' In Naroda* Tis ara^ ollca it 9, pritlično. — Teleta* št. 3)4. Tl~ ——— 1 mi m fiiif-------t~t---hi----~l ~ ~ m _ _~_ . _ul _ ±__l 1 naaPa»a V J a j * • n • i i i i celo'emo aapraj plačan . K 3^0- - polletno.......m 1 SO*— 3 mesečno......„ 75 — 1 - .....M 2V- v Mubl|aal In po polti l V Inoaomalvo i celoletno......K4?J*— »>oiletno.........21Cr— 3 mesečno . . ♦.....1'iS — .....- 35 - Pri morebitnem povttanju se Upa daljna naročnina dopl-čatt. Mo\*i naročnik na* pošlje to v i>rvic itafoi.iin > vc.Iim gsy njik.uirci. Na satno nismetla narofila r»re" noaiatv* denna ik moremo ozirati. Dradaiitvo „SIov. Nare™" SantloT- «ca AL 5, 1« nadalropls. i i-IOL Atev. Dop'aa »proloma ie podptaaue zadostno fraakorana, mmj~ Rokopisov na vrača* Poiame Številke veliš 1*20 K PoStiVrM pisana v gotoi/lnl. Ljudsko štetje. Dvojo presenečenj je prineslo ljudsko štetje. Mesta niso narasla tako, kakor so to želeli lokalni pa-trijoti in izginile so nemške veČine po mestih. Kakor Je prvo presenečenje brezpomembno, tako pa je drugo važno in upoštevanja vredno. Ker pri prvem Je razbila resnica prazne Iluzije, pri drugem oa so ikiziie razbile resnico. In zato čutimo za potrebno, da se pečamo z rezultati luidskega Štetja. Brez dvoma ie. da so naš? oblasti vršile pri ljudskem štetiti svofo I nalogo objektivno in pravično. Ve- | i o čisto pozitivno, da so na primer j v Mariboru, kjer Je padlo število Kemcev najbolj, opetovano vprašali motorične »Nemce«, če nI pomola. v* so vpisani kot Slovenci. Toda s Neme!« so jim odcrovorili. da so Slovenci in da hočejo kot taki veljati Nepristranost naših oblasti dokazuje tudi dejstvo, da v vsem Mariboru ni podan hiti en protest proti ludskemu štethj rn da sicer tako r-ričavi spodnještajerski Nemci molče ko grob. Korektnost naših ponis-v\h komisarjev Je torej izven vsake-;a dvoma in iMaribor je slovenski i a podlagi najbolj objektivnih urad-i.ih podatkov. In vendar čutimo vsi. da nekaj j i v redu. Ker naj rečejo mariborski m kočevski Nemci stokrat, da so Slovenci, v svojem srcu so ostali to ar so In najboljši dokaz temu je, a so se vpisali kot Slovenci. Niso :am nevarni Nemci, kadar stoje :?am odkrito nasproti, nevarni pa oo-tanejo. ko se pomešajo med nas, ko .im krinka slovenska omogočuje sovražno delo med nami. V svesti si ve velike ugodnosti, so Nemci na--aSč priglašali sebe za Slovence in •sleparili nas. V Ljublianl. kjer bi ?m>rala biti naša privlačna sila največja, se Je Izkazalo, da se radi nas *ii Izneveril svojemu rodu niti en Nemec, da se Je zmanjšala nemška nanjšlna samo v toliko, v kolikor je io naravni rezultat novih razmer. Presoiamo trezno In spoznati moralno, da drugače sploh ne more biti. 2aIostna resnica Je. da je naša privlačna sila tako mala. da ne moremo pridobiti rrftl svojih ljudi. Koroška, nezavednost po deželi so klasični dokazi. Zato ni govora ne more biti o tem, da bi mo^H visoko zavedne Nemce pridobiti za sebe. posebno ko se tako bojimo vsake odločnosti, ki Jim edino more vcepiti rešpekt pred nami. V Ljubljani pa Aleksander Dumas, sin: 25 Kiparjeva pravda. Roman. (Dalje.) »Predvsem.« sem dejal »kako se Imenuje ta človek?« »Serge.« »On je tvoj ljubimec?c »Ne!« »Pa Je bil?« »Poslušaj me...« »Ničesar ne mararrt poslušati! Da ali ne?« »Ne.« »Lažcš. nlčvrednica! Kaj misliš o meni? Ob besedah teza pisma naj se še dam varati?« »Daj, da ti povem! Ali me hočeš poslušati?« Sedel sem. ali pravzaprav zgru-dil sem se v stol. Potem sem jej pogledal naravnost v obraz. »Saj vendar veš, da sem hotela postati Sergova žena. Nisem te takrat še poznala ali vsaj nisem niti slutila, da bom nenadoma ljubila tebe in se poročila s toboj. Takrat sem ti vse pisala. Kdo me ie mogel siliti k temu? Nihče. Brez mene bi ne bil nikdar ničesar zvedeL Moja mati je končno Nemcem nit! potrebno ni. da se prelevijo v Slovence, ker Ljubljana je tako trdno slovenska, da bi bili Nemci pač silno slabi politiki, če bi se v tem pogledu udajali kakim sanjarijam. Dovolj je. če ohranijo svojo manjšino* in to so storili. Cisto drugače pa je v Mariboru. Celju in Kočevju. Tam vedo Nemci, da Imajo Še vedno za sabo večino, ako pride do občinskih volitev in zato hočejo to večino uveljaviti. Pred durmi so občinske volitve, pri katerih imajo volilno pravico samo Slovenci. Po ljudskem šteti1! je Maribor slovenski, pri volitvah bo ua propala vsaka res slovenska stranka. To ie uspeh nemškega »renegat-stva«. Cnako bo v Kočevju in drugih manjših občinah. Najnovejša nemška posili rene-gatska taktika oa ie osobito nevarna na severni meli. Nemci tam delujejo in v Mežiški dolini agitira Koroška Landmannschaft brez prestanka. Pod krinko slovenstva bo Nemcem delovanie silno olajšano in naša severna meja bo znatno oslabela. S svojim nastopom pa so dosegli Nemci še en znaten uspeh. Poznajo našo lahkoverje in ved^, da nas hitro začarajo v spanje in zato so se priiavili kot Slovenci, bomo imeli vsaj m*r. Tako dosežejo, da opustimo še nadalje za nas edim rešilno odločnost. Hladno presojanje rezultatov ljudskega štetia nam odkriva ta nemški manever. Ali ga bomo trnei! ali ga zrušimo. Mislimo, da moramo častiti toliko tradicijo našega narodnega boja. da renegatstva ne trpimo. Zato moramo priznati slovenstvo le tistemu, ki zna slovensko In sicer tako. kakor vsak rojen Slovenec. Kdor tega ne zna. je Nemec In naj stokrat izjavila, da le Slovenec. Ne bomo pregaulali mobene^a. k: ostane zvest svojemu rodu m ki vrši svoje državljanske dolžnost!, ali rc-nejratov ne rabimo, ker bi nam ti samo zastrupili na.še narodno Življenje. Bodimo odločni in končajmo Igro z renegatstvom! Pristopajte I? ,fl»c!o-slouensfci maftcl"! Univ. prof. dr. Metod Dolenc: I Tiskarske koncesije* pressanfiuna srecl- sftia. zapisniki ii. Olede cenzurnih določil po pred- j logu Lazarja Marko\ iča imam dva tehtna pomisleka. V redu Je sicer i misel, da je cenzure neizogibne za časa vojne in mobilizacije. O takih prilikah ure za vse. za državo samo, in državljani tedaj ne smejo zahtevati, da se jim da prostost izražanja v vsakem pogledu. Ali ne gre, ua bi se *. KnroSec v ncofrradn.. Beo« grad, 21. februaHa, Pr. Anton Korošec 80 je vrnil ir. Ljubljana v Booprad. ~ Dr. Lajrlnja v Zizrrtbn. Boo« ? r ti rt 21 februarja Dr. Lagfnja Ja o<1rK>t^val r Za^rOu k'er no referiral članom climepp. odbora Hrvatske za> jednice o oaia^ wm rpraianjn. = Likvidacija rrlnJstratva aa pro-hrnno. Kakor so 1o ^e poročalo so v rmi«!u sklepa mlnUtrskeEa aveUi pridne v krn'kom r likvidacijo tninl* stretolitiko, za pnljrdeiatvo la 7u finance. Od doaodnrilh olJ'int. Novem Sadu, Snrai£»\-n. Splitu in Cetinju, ao U odJelki tako! rarpuptijo. = ro^rajanla z zemTjnmdniJd. Pno 24. t. m. nnnoMne se bo«io vrnila t zenv hurndni^kim kluhom po*rnJftnlA o Tlad« Tiih protlpredln^ih. Jntri M l>odo razpo* vori na dal |evall. Kar «e tiče tej^a^ da *?| zrmljorađn'ki p^dpir^ii vindo, so nazori cepi »o. Končna odločitev tega pado na pojutrišnii plenarni aojl kiuba* ("'uiejo se verzije, da pr*»ti klubu f«rmalnl ra?kol. k^r Je veT-lna cl&nov a ustavnim načrtom nezadovoljna. = PaJio in mnslimaT.J. Dne 24. t m. fo p. Pr*)fi noTval niuslimanpkl klub, ral posije k niemu svoje* zastopnike v svrho dnffovomv radi podpiranja vlada pri ustavnem načrta. Na ta pozir so prišli Hirfo musllninncki poslanrl [r\ rnzpravljnti z p. PnSi^em o notrnnjt ureditvi draave in o muslimanskih za-litevnh, ki se tl^pjo ustave. Razpovorl so Mil bolj Informativnega značala, Knkor se dozdeva sporazum Se nI ao-so?.en. V eolx.to ss« se«tane plonnm muslimanske orprnnizs^iie. da konkreti/.l« ra svoje znhtere. Vsi člflni kljba so po-klirnni v B^ocrnd. O varopu v rlado, f>e nl-o povorill, ker £. Pnflč nt pristni na avtonomijo Bo<*n*» In Flerr'enro« vine s lastnim deželnim zlorom, ki bi imel pravo lejislntlvo, kakor to zahtevajo muslimani. Omenl^na konferer.ea je trajala tri ure. Nadnljevala se ho aa hotela to izborno partijo. Nameravala je Ser^a kompromitirati in ua tako vkljub njegovi familiji prisiliti, da me vzame. Bila Je neprevidna. Oba sva bila še tako mlada!« »Ti si bila mehova metresa, preden sem te vzel?« »Dobro veš. da to ni resniea. Ali moreš še dvomiti? Sumniči me kot soprogo, za to imaš pravico, navidezno sem kriva; ampak ne d^tikai se začetka naline ljubezni. Morda sem delala odilej neumnosti, takrat pa si nisem imela ničesar očitati!* »Pusti pri miru preteklost.« sem dejal. *in odgovarjaj za sedanjostN »Ničesar ne odgovorim. Moji sedanjosti verjameš prav tako malo kakor moji preteklosti.« »Dobro! Tvojega ljubimca ubijem, — to si zapomni! »To me nič ne briea. Kal man ljubim onejra. ki ea imenuješ mojega ljubimca? Ubij ubogeea fanta. Tvoja vest se pozneje že zcane.« Ta odgovor Je bil mojstrsko zv!:. »Cemu pa potem tole? Cemu one besede In nizkotni poljub? »To ni v moji domovini nič nenavadnega. Pri nas se poljublja vse na usta.« Sedaj sem bil tako miren, da se je Iza začela bati Zaslutila ie, česa je moški sposoben v iezi. Ozrla se je. aii lahko uide ali pokliče koga na pomoč. Pozvoni! sem. »Kaj hočeš?* me je vprašala. Prišel je sluga. »Tecite k gospoda Konstantinu Riczu! Prosim pa. naj pride takoj k meni. ker pa potrebujem Jako nujno! »Kaj ima gospod Konstantin pri tem opraviti?« »Boš Že videla.« »Jaz ne ostanem pri vaju. Umorita me!« In hitela je k vratom. Prijel sem jo za roke. jej zatls-nil usta in sem rekel s hladno odločnostjo: »Ako poizkusiš oditi, te poteptam tu s svojimi nopami! Dokaze imam in pravico. Sedi in čakai!« likratu sem jo sunil, da Je padla napol mrtva na divan. »K svoji materi hočem,« je šepetala. »Prosi Boga. da Je ne bo sem!-»Tepci si žensko.« Je jokala, »žensko, ki se ne more braniti. Strahopetec si!« Sedaj je pokazala svojo pravo naturo. Molčal sem, vzel svoje orodje in delal mehanično kakor da se ni nič zgodilo. Naenkrat pa me je resnica vsesa zmedla, šumelo mi Je po ušesih in neki notranli glas ml jc govoril: »Ubij Jo!« — Ampak ali 1 ne bila to prelahka kazen?« »Ti hočeš na vsak način škandal?« je vprašala Iza. Molčal sem še vedno. »Se je čas. ogniti se strašne nesreče.« je nadaljevala. »Saj Serjču nisem pisala. Imenovala sem njega samo zato. da te pomirim. Tako neumna pač nisem* da bi se takoj izdala.« Molk. Potem Je začela iznova. »Ločiti se morava, kaj ne? Po tem, kar se fe sedaj zgodilo, je to potrebno. Pošlji po mojo mater; dal, da odpotujem; prisegam ti. da ti povem ime svojega ljubimo*.« Rekel nisem niti besedice, ampak zdelo se mi Je. da mi mora srce počiti. »Da, Imam ljubimca. ljubim ga. nikoli nisem drugega ljubila. Ko bi vedel kdo Je!« »Ubij jo!« mi je vršelo po ušesih. Vrata so se o pravem Času odprla. Prišel je Konstantin. Ko ga Je sagledala je zopet preblcdela. Kaj se je neki zgodilo med njima? XXIII. »Sedaj ne sprejmem nlkogar.c sem rekel slugi. Ko smo blil sami. sem zaklenil vrata ateliera in sein potegnil kljuA iz njih. »Kaj se Je zgodilo?« Je vpraSol Konstantin. »Madam ima ljubimca. TI si ve* del to?« Konstantin Je molčal. Dal sent mu Izino pismo, »Vedel sem to,« Je dejal, ko g$ je prebral. »in ti veš njegovo ime?« »Da,« »Zato pač nisi več prihajal U\ meni?« Poklmal je z glavo. »Prosim te odpuščanja, ker ti nisem zaupal. Madam 'e je obtožila, da si hodil za njo.« »Madam se le motila.« »Zakaj mi nisi ničesar povedal?« »Ker me |e tvoja mat* prosila, naj molčim In ker sem sam spoštoval tvojo namišljeno srečo. Madaml pa sem povedal svoje mnenje.« »Kaj naj storim?« »Cim nreje se ločiti!« »In njen zapeliivec?« »Tega prepusti menil« 6j / ^ 2 stran .SLOVENSKI NAROD', dne 2t>, februarja 192L 46 Ste v. U teden, ko klub naznani ovoje konkretno e ta lišće. = Komunisti razbili dijaški shod. Dne 24. t m. bi se Imela r Zagrebu vr-iiti skupaćina akademske omladine radi volitev delegatov za Internacionalni dijaški kongres v Prapi. Skupščina se si mogla vršiti, ker skupina komunistov pod vodstvom narodnega poelanca Miljoža, katero ao podpirali nekateri frankovci, zejodničarji, Radlčevci is republikanci ni pripustila nikomur besede. Skupščina Je bila na to odgođena na nedeljo. Komunisti so utemeljevali svoje postopanje s tem. da ni treba buržulske dijaške internacijonale, ker imajo oni svojo lastno, dalje, da delajo ▼ odgovor na vladne oredbe proti komunistom. a Rad i cev odposlanec v Beograda. Kadičev odposanec dr. Walter je kon-feriral s zastopniki raznih parlamentarnih klubov. Te dni bi imel priti v Beograd Radič na zborovanje «rb6ke republikanske stranke in bi se ob tej priliki imel vrči ti v njegovi navzočnosti sestanek vseh opoziionalnih klubov. Dr. TValter je posetil dr. Korošci, a katerim Je dalje časa mzgovarjal. — Iz nstavnepa odseka. Na seji ustavnega odseka dne 24. t m. so raz- rravljali o členu 16 ustavnega načrta. \ se tiče državljanskih in ,>olitičnih Sravio, zborovanja in razpravljanja, ^oreiet je bil vladni predlog s dvema dopolnitvama. ss Nemške laži o Jugoslaviji. >Neue Etlrcher Zeltunpr« poroča Iz Celovca, da so Jagosloveni, predvsem seveda Slovenci, zabeli preganjati Nemce na Štajerskem in v Mežiški dolini. Poročilo pravi, da so na-še oblasti do sedaj izgnale okoli 25.000 Nemcev is mariborskega okraja. Končno pravi poročevalec da se Je morala avstrijska \lada z Ozirora na njen položaj z u č a s n o odpovedati pravici samoodločbe na Jui-nom Štajerskem. — Nemški Miehl te pa res prebrisan fant! = RaKpnScene sekcijo bivših avstrijskih društev v čehoslovaSki. >Ns~ rodna Politika* poroča iz Plznji da so Oblasti v Znofmu in okolici razpustile nemSkih društev. Razpust se motivira s tem, da so ta društva le sekcijo bivših avstrijskih društev in da kakor taka nimalo pravice do obstanka v Češkoslovaški. s Versfto grihanje na Češkem. Iz Pracre poročAiio, da Je od 1. 1918 dalje irstoplo pol milijona katolikov iz rim-eko - katoliške cerkve. Nad 100 drnov-irikov fe zapustilo Rim in se združilo v češkoslovaški narodni cerkvi, ki 6teje fn nad 150.000 članov. 1500 duhovnikov jo prosilo v Rimu za reforme ki naj bi dovolile narodni cerkveni jezik, zenitov za duhovnike, kelih za vernike tn demokratizacijo cerkvene ustave, toda Vatikan je te zahteve osorno odvrnil. Manjše evangeljske cerkve so sa združila in dobile z državno pomočjo lastno evangeljsko fakulteto na pranem vseučilišču. Predsednik Maearvk je Član reformirano vere. zr Kako bo voljen predsednik poljske republike. Iz Varšave poročajo: Deželni zbor je sprejel s 1%5 glasovi člen 59 ustave, ki določa da se mora izvoliti predsednika republike z absolutno večino glasov v narodni skupščini, ki sestoji is poslanske zbornice in senata. Predsednik republike se voli aa dobo sedmih let. s »Politiko blaznosci« imenuje bo-censki dnevnik >Der Tiroler« obetano nastopanje fasi tov na južnem Tirolskem. Fašisti groze z nasiletvi, ako se njihove zahteve med tirolskimi Nemci ne uresničijo. List odgovarja, da bo nasilno nastopanie italijanskih nacionalistov na Tirolskem ir-> 'o hude posledice, kalti Nemci se postavijo v bran proti vsakemu nasilju in so pripravljeni do zadnjega braniti svoje pravice in institucije. Italijanska vlada naj nikar ne misli, da se Nemci vendarle vstrasijo pred nasilstvi, da bi lih mirno gledali ter bo končno pokorili fašistom. Opozarjajo jo na njene dolžnosti in dostavljalo, da bo ona odgovorna, ako pride do spopadov. = Rumena nevarnost. >Chicago Tribune< prinaša iz perasa W. Find« leva, vrhovnega komisarja Nove Ze-landske, članek o Japonski, trdeč da Japonska seje spore med Zjedinjene države in Anglijo. Tokio se pripravlja na odločilen udarec proti Avstraliji In poskuša vplivati na javno mnenje v Angliji In Ameriki tako, da bi Zledinle-ne države ne storile nobenega koraka v pomoč Angliji, kadar bi padel ta ud.o-rec Flndlev pa pripoveduje Ameriki, da pride rudi ona na vrsto, ko bo usoda Avstralije odločena, pa če utegne med tem poteči tudi sto let. = RoIjseviŠko gospodarstvo. Iz Helsingforsa poročajo, da je ruska sovjetska vlada do 1. Januarja Izdala v vsem nad 1000 milliard papu-nntih rub-lov. Rezerva v zlatu zna£a 400 mil. rabljev. Od teh Je S25 milij. rezerviranih za plačilo nakupa v Inozemstvu. == Reorganizacija demokratske stranke v Zed i njenih državah* >Mes-saggero« poroča iz Newyorka. da je sklical vodilni odbor demokratske stranke za 1. marec strankin kongres v svrho reorganizacije stranke ki je vsled zadnjih predsedniških volitev desorganizirana. Duševno vodstvo stranke prevzame WiUonov sorodnik Mac Adoo. Iz naše kraifeušne. — Kovinarski kongres v 8arjevu, Posebni novinarski odsek se Intenziv-IK> ba^i s pripravami za kongres novinarjev v Sarajevu. Došli gosti bodo nastanjeni po hotelih v Tlidžu. ki jih }e zdravstveni od*ek deželne vlade dal na razpolago. Kongres' bo svečano otvorjen v veliki dvorani meatne posvetovalnice. Mestna občina priredi novinarjem banket. — Angleški novinar ▼ Beograda. V Beograd je doScl iz Londona angleški novinar g. H. Berlain. — MlUersnd, Briand in Oovain častni beogradski občani. Beograd, 24. februarja V soboto 26. t m. odpotuje v Pariz delegacija beogradske občine, da izroč! Millerandu, BHandu In Gova-inu diplome častnega o'^čanstva beogradske občine. Delegacija sestoji iz občinskega predstojnika g. Karajova-coviča In treh odbornikov. — Odbor sa izpraševanje sodnih kandidatov. Beograd, 24. februarja V pravoslavnem ministrstvu se bo ustanovil odbor za izpraševanje sodnih kandidatov do leta 1923. — Nov list Kakor poročajo listi iz Boograda je pričel tamkaj Izda lati g. Adam Priblčevlć list »Narod, glasnik našeg, selu« List bo izhajal enkrat tedensko ob četrtkih. Psaarsšsna domovina. — FaBlzem. Te dni se je vršilo t tostu, prvič po razkolu v Livornu »otrovanje Italijanske socija 11 stične Stranke. Sodrug Passigll je priznal odkrito, da je stranka ob vso moč in da se nahaja delavsko gibanje v zelo Žalostnem položaju. Potem pa Je izvajal, da si je buržoazija ustvarila oboroženo armado, ki se imenuje fas'zem in ima jasen in določen program: uničiti soci-jalističnv stranko in njene naprave. Poleg tega ima ee drugo nalogo: streti Ju-ffoalovene. Javno so razglasili fašisti, da hočejo Jugoslovene pokončati na naJnaellnejSi način. 8edaJ se giblje njihovo prizadevanje v svrho, da bi oropali Jugoslovene volilne pravice. — Socijalisti so svojčas pretili * nasiljem, sedaj Je nastalo nasilje ki jih uničuje. To nasilje se razteza tudi na Jugoslo-vene. ker nacijonalisti jih hočejo poita-UjančltJ ali razgnatl kar čez noč. — V Lovranu v Istri deluje če-Ud zdravnik dr. Vvskočil. Spoštovan >iravnlk, do katerega se radi obračajo Hrvatje in ltalija.nl. Fašistom pa nI všeč in dolžijo ga, da simpatizira s Hrvati ter da Nemce In Ogre hujska proti Italijanom In njihovim Institucijam. Fašistovska »Era Nuova« Je sicer precej huda na Vy-skočila, aH vidi se, da Ima le se nekaj rešpekta pred njim, ker Je Ceh. Pravi samo, da naj se ga poduči da bo vedel, kaj je prav. Ali toliko bolj so se zakadili fašisti v duhovnika Leflerja, ker ni pokoren fašistovskrn ukazom. Tega prav grdo obdelavajo in poživljajo škofa Bortolomasij^. naj ga spravi proč. Praveera vzroka za odstranitev seveda ne morejo navesti nobenega- Fašisti bi r.ajraišc kar z enim udarcem ubili vse jugoslavenske izobražence, potem bi bilo ljudstvo lahka žrtev za ItalMane. — Med preeanlaniml Istrskimi učitelji je bil tudi strokovni učlteli Hinko Jelušić v Kastvu. Leta 1919. so Italijani internirali nJega In njegovega brata. Brat mu je umrl v internaciji zbog groznega trpljenja njemu pa se Je bilo posrečilo, da Je zbežal v Jugoslavijo, pustivši doma ženo in tri otroke. »Hrvatska vlada« je nekaj skrbela zanj. Dotem je to nehalo In stvar Je pripadla notranjem^ ministrstvu. 14 mesecev je že. pa ni nobenega odgovora. Jelušić bi se rad vrnil domov, ker je njegovo bivališče prisojeno Jugoslaviji, pa tudi tega ne more doseči, ker »IHtistrlssf-ma delegazione Italiana« v Lfubljani ne da na dotično vloeo nikake rešitve. Strašna Je usoda marsikaterega begunca, ker nikjer ne dobi oblasti, ki bi mu s srcem pomagala! Telefonska In iirzoiauaa poročila. U SEJE USTAVNEGA ODSEKA. — ZA SVOBODO TISKA. — d Beograd, 23. februarja. Današnjo 17. sejo ustavnega odseka otvori predsednik dr. Ninčič ob 9.30. --posl. Ljuba Jovanovifi (radikalec) predlaga, da se z ozirom na to. da glede člena 13 Se ni dosežen popoln sporazum, razprava o tem Členu odloži, dokler se stranke ne sporazumejo. Predlog se spreime. — Odsek preide nato na razpravo člena 14, ki se bavi s svobodo tiska. — Dr. V o S n J a k (zemljoradnik) zahteva v mejah zako- na popolno svobodo Izražanja misli, in sicer v besedi, tisku in slikah. Tudi umetnost In znanost morata biti svobodni ter morata imeti zaščito in pomoč države. — Predsednik dr. Nin-č i č veli. da se bo o tem predlogu razpravljalo kasneje. — Posl. Jovan Q J o-novič (republikanec) zahteva svobodo tiska kot pogoj za politično In državljansko svobodo In kulturni napredek. Tisku Je treba dati popolno svobodo, ker le na ta način le njegov razvoj mogoč. Ako napravimo bilanco med ikodo in koristjo tiska, vidimo, da Je njegova bilanca bila vedno aktivna. Protivi se temu. da se uvede cenzura časopisja v slučaju mobilizacije. Glede kolektivne odgovornosti meni dr. Voš-njak, da mora ustavodajec nadzorovati pisca. — Života Mi loj kovic (komunist) pravi, da je tiskovna svoboda najvišje načelo demokracije, ki sta ga Že v XVII. veku postavila Spinozza in Milton. kl sta zahtevala načelo popolne svobode tiska. Omenja Robespierra, fci ic v nacionalnem konventu in v jakobinskem klubu vedno zastopal naipo-polne šo tiskovno svobodo in se glede Časopisia Izražal, da mora biti tiskovna svoboda brezpogojno in neomeiena. ali pa da je sploh ne sme bti. Prvo tiskovno svobodo kakor tudi snloh vsako drugo načelo svobode vidimo v francoski revoluciji Kasneje so tiskovno s\obodo izpremenMf v korist kapitalističnega razreda, kl js vzel vso oblast v svoje roke. Pri nas je bila pred 40 leti stranka, ki se ie nazivn'a radikalno: Zahtevala te načelo svobode tiska ter druge politične in državljanske pravice v svoji popolnosti. Toda to ie bilo tedaj, ko ie bila stranka Se v ono-ziciii. Sedaj pa, ko je na krmilu, pitona drugače. Prvi Idefnl in portičnl bankrot e doživela leta 1SHS. in od tedaj nostaia vedno boli reakcionarna. Zaradi teera predlaga govornik, naj se člen 14 ustavnetra načrta izloči in snrei-me v redakcili. kakor jo Je predložila njegova stranka. PFMTST.TA POUSKFOA ZUNANJEGA MTVTSTn? A R A HT PLEBISCITA V flLEZT.TL —d n>ro!*n °4 febr. >Fa*t Furope« javlja iz Parija: Kakor poroča >Temp»< Je podal poPskl minister zunanjih poslov knez Saniehu otnvko. ker se ne strinja, z odločitvijo londonske konference glede glasovanja r Gor« nji Sleziji. DEBATA O TUR03KT LTTKT V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. —d Rim, 25. februarja. V poslanski zbornici je zahteval poslanec Gaspv rotto da se resoluciia glede baroske luke obravnava Se pred velikonočnimi počitnicami in da vlada ne kompromitira tega vpračnnla preden ne privede debate do znklfufka* Ministrski predsednik Glolittl je odklonil, da bi prevzemal obveznosti, ki bi mogle ovirati izvedbo rapallske mirovno pogodbe. Nato je zbornira s 129 proti 48 glasovom zavrnila Ga-sparottov predlog, pri Čemur ni-crlaeovalo f>2 socialistov. ITALIJA TN ODŠKODNINA, —d Rim, 23. febr. Kakor poročajo listi, vsebuje nota. ki sta jo zbornična odeeka za finance in za zunanjo posle poslala ministroma Sforzl in Medi, soglasno izražene želje njunih komisil. noti se povdaria, da je Italiji prisolena odškodnina skoro neznatna, zlasti radi nemožnofiti plačila Avstrije in Madžarske. Nota opozarja dalje na gospodarsko politično in moralno potrebo, da se vprašanje dokov razpravlja med zavezniki in vsebuje nekaj opomb glede 12% oddale nemftkega izvoza, pri čemer se zahteva, da ee vpoSteva položaj in Interesi Italile. ZVIŠANJE CEN KRUHA V ITALIJI. —d Rim, 23. febr. Zakonski načrt alede povišanja cen za kruh }e bil sprejet z 245 proti 58 ffla«ovom. Načrt predvideva tudi vinski davek v znesku 30 lir za bi kakor tudi nekaj drugih davščin. Skupni dohodek pri zvišanju cen za kruh in pri drugih davčnih odredbah cenijo na 4 do 5 milijard lir letno. LONDONSKA KONFERENCA- —d London. 23. febr. Pri konferenci, kl se je vrfeila danes dopoldne v palači 8t. James, sta obrazložila Tevfik pasa in Bekir Sami be| splošna načela, po katerih bi se mogel vzpostaviti mir na vzhodu. —d Pariz, 23. febr. Londonski posebni poročevalec Agenza Ilavas javlja: Zaslišanje turškega odposlanstva v današnji dopoldanski seji je v francoskih in italijanskih kroeih izzvalo ugoden vtis, V nasprotju s francoskimi in italijanskimi krogi pa Angležev tur-tka izvajanja niso ravno zadovoljila. Ansrleski politiki imenuiejo to poi?kns zavlačevanja. Verjetno je. da ee bodo zavezniki, ko hitri Turke r°n<>vnn. zaslišijo, pogajali sami mrd pe>^oj, da temeljito prouče obe naspiotujoči si mnenji. SOCIALISTIČNI KONGRES NA DUNAJU. —d Dunaj. 24. februarja V današnji soji mednarodno socialistično konference se je za?ela genera na debata o poročilu dr. Adleria. (Metode In orcanlraclla razredne-za boja) Skoro vsi fovo'rlkl so te za-vzemaM za mednarodno delavno tknpnosi socialističnih strank Zastopnik revolucionarnih socialistov Rusije Srajder le trdil, da je popolnoma napačno misliti, da predstavlja terorizem neizogiben sestavni del sovjetsko moči in le žeJel. da se da socialističnim državam oblika sovjetov. Crlsplen (neodvisna socialistična stranka Nemčije) je Izrazil prepričanje, da se pri prehodu Iz KOSDodstva kapitalizma k socializmu ne ho možno izogniti se diktaturi, prt čemer p» razume pod diktaturo Izvrševanje noči po vladi, kl obstoja iz najboljših loclalistov. In ki postopa po naročilu proletarijata ali odločujočih s'ojev prole-tarrita. Ta diktatura ne pomenja strahovlade, temveč smo-treno delo. Dr. Topalovič (Reograd) Jo polemiziral proti mnenlu deleeata Sralderja, M želi uveljavi« sovjete. On fell. da se v namerivano resolucijo sprejme namesto Izraza »delovno Uudstvo Izraz »proletarijat« In se tam ob^az'ožl. da morejo biti dani poeofl ra udelsrvovanje socializma le tam. kje? nI le zovora o katerikoli večini, temveč o večini pro'etar|inta kot organiziranega, socialistično discipliniranega razrada. Opozarjal Jt aa neugodno stanje so- cialnih demokratov v malih državah, kakor v Jugoslaviji, In le označil za potrebno, da so osnuje cola vrsta novih delovnln skupin, ki bodo enotno postopalo Ta mlsei se bliža socialistični federaciji. Moro se ustanoviti balkanska federacija, kl bi sesala do Dunaja. Govornik Je žeJel. da se tudi ta prediag zabele?) v resoluciji. On nI k« to. da se v/amo pravicu vsem meščanskim sh>]em in nastopa proti temu, da se Je držati brezpogojno določenih ob Ik. Kar bi posebno v malih državah razdorno vplivalo, Sl;inwell (f)lasgow) je omenil, da je naloga kongresa, da se zedlnijo vsi življi razrednega mednarodnega delavskega pokreta. Neodvisna angleSka d lavska stranka ne želi soditi Rusije In me/il da si morajo Rusi svojo državo sami vzp-istavifi. dok'er ne puste, da jim pridejo do živega pustolovske imperialistične vlade. Govornik je zahieval pravico sarno'x3ločevan'2 7-a delavstvo vsega sveta Kmptv (Madžarska) je priznal, da 'e bfa uvedba sovJct^Ve diktature na Madžarskem velika napada, ket ne zadošča le volja 7,i revolucijo, a1 o niso za to d.ini poboji Nastopil Je proti ovajanja komunistično - bolsevttkffi met^d m pro'etariint zapadne Evropo. Paure (]*3\7> Je govoril o razkolu In n^eifinostl franer*-sfv!V), Je oporekal, da bi bfl sovietskl sistem edino sredstvo, s katerim more proVtarPat doseči mr>č Snloh pa prvi nosilci sovl^t^ke Ideje al n blll hotiievIVi temveč menJ«ev!Vl In ho*l-scvlkj so blll oni. ki so se leta 1W borili piotl sovjetski misli. Orin^m (Svtca^ Je dejal: Pri ustanovitvi nove InternaHnna'? moramo zahtevah, da mednarodna razredna solidarnost delovnega ljudstva da'eko prekaSa narodno solidarnost. ?e^a se le nato zakllučl'a In se nadaljuje Jutri POGAJANJA Z AVSTRIJCI. — d Dunaj. 24. febr. Politfschc Korrespondenz javila: Dunajski razgovori med avstrijskimi In madžarskimi strokovnimi referenti so se danes ob 13. začasno zaključili. Da se bodo pogajanla nadaljevala, se referenti, ki bodo med tem že izdelali svoja poročila, sestanejo koncem prihodnjega tedna v Budimpešti. — d Dunal 2-4. februarja- Kakor doznava Politische Korespondenz. se v zveznem ministrstvu za notranje stvari v torek, dne I. marca, zop^t začno podajanja z zastopniki češkoslovaške vlade o končnove-Ijavni razmejitvi med krajama Koestlersdorf In Kittsee. ZA SLOVAŠKO AVTOVOMTJO. —d Pra^a, 24. februarja, Hlikovo glasilo >Slovak« poroča, da bo slovaška ljudska stranka v parlamentu stavila, po strokovnjakih Izdelan predlog za uresničenje slovaške avtonomije. * - POLJSKA ZA MIR Z TMSTJO. —d Varšava. 23. febr. v državni »bornimi j« i/j.,vil mini-' ^ i p reki se« 1-liik >^'oa: Odpor aovjetal.e delegacijo dokazuj", da je sovjotaka \ 1 ida ^auia kriva, uko se po; ajanja niso mr c' -i z-\-kij uči ti v prvi [lolovici meseca lobra-orja. Sovjetska \li i>ile i6 sprejete v predhodnem mini. Naša s 11-da delo z vaetnj močmi na to, da ]>o-ftpesi sklep miiu, toda ne more od-t : 1-ti od sv<»jih 1 .'itiii.nih in pravi finih etihtev. Po zadnjih poročilih so poga|af nji usp^;neje nadvliujel«.. Glep poljskem ministra zunanjih poslov kneza Sapiehe. FINSKO - BOUSFVlSKA ZVFZ V — d Pariz, 24. febm?rfa. »Ccho de Pariš« javlja iz Helsingforsa: Japonska mis;ja v Pedalu je doznala« da je 1 ila podpisana vojaška konvencija med zastopniki finske vlada v Moskvi in sovjet >ko vlado. Po tem dogovoru sta obe državi obvezani, pomagati si druga drugI zoper vsakega zunarjcera sovražnika. iz zvezi: narodov. —d Pariz, 23. fehr. Člani sveta, zveze nnrodo^ so so popoldne rnzerovr-ali v dve in pol ure (rajajoči ia«pal seji o besedilu ameri'ko note. ZMinje-ne države, ki so Anglijo, Francijo, Italijo in Japonsko ot>ve.-iiie o svojem koraku, izin\ljijo, da s»j po teksta ao-ločb mundčito ki fe tiče otoka Vap, r.a smatrajo vezane. Po\-i^ftjo vaiooal oa to, da so vzTme njih ugovor na znnnie in lahtevajo, da s\ et to rpraiaaje znova prouči. Amerika nota bo Uv*mara jutri priobčena. ZA ODPRAVO r.RFZPOSEIAOSTI NA AN G LESK EM. -—d London, 23. febr. Delavska konferenca se je zo:.et BOetala v Londonu, da protičuie odredha ki bi nn^le odpraviti brezposelnost. Z veliko večino je bil sprejet dnevni red« ki priporoma novo parlamenLarno delavnosti da se na ta nač'n lzve\ie na vlado pritisk. Ani« n-dement v prid sestave ni bil dan na fcla« aovanje. Ekstremisti so priporor^li 2 turno stavko, toda plavni govornik] so bili proti njej. ker bi ii-o^ia po njihovem mnenju le poostriti sedanjo krizo. * V Ltubitani. 25. — Logatec Izročen JuKosloven-sk! upavL Danes cb 9.30 minut se Je razmejitvena komisija z avtomobili odpeljala v Logatec- Kakor čujemo, bo Logatec hitri prost Italilanslce okupacije. 2e rekom jutrišnjega dne odide z glavnega kolodvora poseben vlak v Logatec. Razmejitvena komisija pod predsednistvom generala Majstra določi na licu mesta novo demarkacijsko črto ter ozemlje to-stran Črte takoj preda našim ob!a-stvom v upravo. Logatec preide to-rej že jutri v našo upravo. — Predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo pri Pašiću. Iz Beoirrada poročajo: Ministrski predsednik Nikola Paštć je sprejel predvčerajšnjim predsednika pokrajinske vlade za Slovenijo dr. Baltiča, s katerim Je imel daljšo konferenco. Predsednik dr. Baltič je odpotoval včeraj v LJubljano. — Hafnerjeva afera. Kakor čnjemo, se je včeraj pričela pred višjim deželnim eodižfem razprava o znani Hafnerjevi aferi. Razprava je trajala vteraj ves dan in se je nadaljevala se danoa. Obravnava ni javna. — Spominsko slavnost za vojvodom Mišićem prirede 27. t. m. v Celju. Naj-preje se vrsi za vojvodo Mliecm para-Bios. na kar bo imel polkovnik Toftić preilavanfe o pokojnem naSrm velikem volskovodju. Pri «lavnosti eodeluje j Celjsko pev«ko društvo«. 2eletl bi bilo, da bi ee taka svečanost priredila tudi v Ljubljani. — Ga;, hipnim gospodarjem se naroča, da zanesljivo tekom 3 dnd po do-stsvitvi izkazov o Številu prebivalstva te izkaze pregledajo in lih potem nemudoma vrnejo v občinski dvorani na magiatratu s potrdilom o pravilnosti ali nepravilnosti štetja. Opozarja se pa, da je v teh Izkazih, kakor razvidno Iz tiskovin samih, izkazano le ono število oseb, ki so bile v noci 81. Januarja 1921 prisotne. Oaebe, ki so bile v noči 31. Januarja 1921 odsotna se v teh izkazih ne vpoštevajo, temveč se štejejo v dotičnem kraju, kjer ao so tisto noč nahalale. — Kdor gre na velesejtem v Prago. SOodstotni popust na Južni In državni železnici v Jugoslaviji In na vseh češkoslovaških železnicah dobe obiskovalci 11. mednarodnega ve-'esefma v Prajrl. Kdor pošlle pravilno Izstavljen potni list, mu oskrbi Anončna ekspedicija Al- Matelič v februar/a 1921. Ljubljani, tel. 174, češkos'ovenskl In nemškoavstrijskl .vizuni železniško legitimacijo za polovično vožnjo, znak. ki služi namesto vstopnice za vse prireditve veleseima ter nakazilo za stanovanje. Velesejem ^biš^e lahko vsak, kdor se zanj 7an;ma! — \uniki katehet in b".»kaliee. Prt >duhovnih vajabc nrSTillnsks vnanje meščanske §o!e se Je nunski kaeliet — pl.^e P9 menda Vilfan — zaletel tudi v >Sokolrt« ter nahrulil dekbta (telovnd-ke >Sokolr«) z besedami: >Za va«, kl ste pri »Sokolu« Je najboljše, da skočite takoj v Gmbarlov kanal.« Katehete plačuje država In podrejeni so višjemu šolskemu svetu. Z to bi priporočali da bi se vi-ji šolski evet zanimal za take katehete, ki n ca ni« jo v Poli politiko, mesto da bi učili krScanakl nauk, ter jim obelil knisno košarico malo višje. Zadnji eas bi žo bil. da nastopi viSji šolski svet v varstvo avtoritete proti temu in takim katehetom, ki mladino pridi jo in vtikajo svoj aeiegnanJ nos v privaten zadeve, ki jih — nič no brigajo! — Iz carinske *ln?he Za upravnika L razreda v*L|ubljani je imenovan Josip B l u c a a dosedanji upravnik y Sarajevu, v Mariboru za upravnika I. razreda l>us,in O b r a d o v i 6 pod-hef tarifnega oddelka por.eralno direkcije cnrin, za revizorja II. razreda Ml-Inn T o s 1 Ć, za revizorje TIL razredči Jernej K 1 a d n 1 k in Andrej Peter-n e 1. za revizorja V. razreda Krnil T o m S l č, sa carinika ITI. razreda Milan Knežević, za carinike IV. razreda: Pet^r N o v a k o v i č. Ivan M a-tunovi j, Andrej U r fe i Č, Vekoslav S l a v i 6 Miroslav V a v r o h in Stanko R u d e ž; v Caribrodn za carinika III. razreda Alojzij J are In za carinike IV. razrede pa Pavel Grabnar in Fran Krizman. — Na Koroškem In pri nas- [ločim preganjajo avstrijske oblasti naše ljudi na Koroškem, kl imaio taih domovinsko pravico, se Šopirijo nri nas v važn'h jrospodarskili podjetjih Nemci — tuji dr/avliani. Tako je na prfmcr ravnatelj velike tovarne Orei-nltz na Muti rojen In pristojen Ce-lovčan. Pri !stedo več oproftčali. — Radičeva komedija In rosa« 1 nemškutarji. Dne 23. januarja le ilo po Rogatcu vse nekam bolj ži-3. Po dolgem povpraševanju smo vedeli, da se pripravljajo Rogačani i sprejem Štipana Radiča. In res! koli 12. so bili preko Sot!e na Bro-;i zbrane vse nemške kapacitete Iz cgatca in nekaj okoličanov. TopiČi > zaermell. ko je po cesti iz Kra-ne pripeljal rogaški Brezinšek zve-:aria Radiča. Ljudstvo ga je gicalo. Rogačani pa ga navdušeno po-dravijajo z »živijo Radič!« In rav-o tisti, ki bi Slovenca od ieze oo-rli, če bi ca pri drugI priliki slišali, a vpije »živijo«. Med dragimi go-orniki je nastopil tudi Tomaž Kreu-feer, pek in gostilničar v Rogatcu, -ozdravil je Radiča v imenu »Slo--encev« in v zahvalo mu je Rad'č ritisnil vroč poljub na njegovo ure-rečno lice. (S poljubi se ie namreč ?!al Radič popularnega.) Izmed •?nsk ga je osrečila s pozdravom eka Lipnik, o kateri pa živ krst ne ^»•ore zvedeti, kdo in odkod da Je. s voj čas je baje služila nekje na Du-aiu. Seveda nI manjkal kandidat ivše štajercijanske stranke, Andrej )rofenik, ki je zapovedal svojim čerkarn: Made. tuts mitsingen »Lje->a naša domovina«! Ne zanimal bi 'as toliko komediiant Radič, pa tudi ie razni Profenfkl. Kreuzfgerii in ■-ipnikl z njihovimi govori, ako bf se ie skrivala pod hrvaškim plaščem ronja proti naši novozgrajeni državi n nroti edinstvu ter agitacija za republiko. Nemškutarji so rač taki, da 3 skriiejo pod vsako cunjo, samo ia lahko na ta način propagirajo za >ropalo nemštvo. Ako treba, bodo udi tii dni z Radičem vpili »živijo« n se trkali na svoja nemčurska prsa :es, »mi smo ta pravi Slovenci«. Kai ?a ič zna. kakšno ie n'Jhovo preori-:a^:e! Radič pa je lahke ponosen, Ja so ga tako navdušeno spreieli ^Slovenci«, kot Drofenik, Kreuz»ger itd. Hujskanje pa trrja naorej. Drofenik je priredil do sedaj že 3 shode na katerih podpihuje različne ljudi proti občinski upravi, proti šoli in narodnemu učiteljstvu. Umevno Je, da hvali na vse preteke Wretzla. bivšega učitelja v Rogatcu, ki sedaj pri Sv. Florijanu premišljuje na minule čase. ko so morali njegov učenci v edini slovenski tedenski uri pisati: »Denke Immer. dass Hu ein Deutscher bist« in ko Je L 1915. priredil z otroci obhod po trgu In pel z njimi »Die Wacht am Rheln«. To je bilo ob priliki neke zmage Nemcev nad Rusi. In tak eksponent nern-štva poučuje še sedaj otroke pri Sv. Florijanu pri Rogatcu! Verjamem, da Jih bode Nemška Avstrija sprejela avstrijskih časov, ne verjamem pa. da jih bodo Nemška Avstrija sprejela z odprtimi rokami —. Da, da. ko bi se bile izpolnile želje naših renega-tov. da bi bili zmagali v svetovm vojni Nemci, potem bi Radiča niti ne — povohali —. Javnost je že slišala dosti pritožb po časopisih, kako objestni so postali rogaški nemškutarji. Mogoče bodo naše oblasti vendarle kmalu našle način, kako se take hujskarije udušijo. Treba je samo prečitati vesti iz Koroške, kako se tam godi naši ubogi pari. Odtegniti je teba par koncesij, najhujše hujskače pa zapreti, pa bode kmalu mir. Zob za zob! In kadar bode oblast premišljala o represali-jah, naj ne pozabi na Rogatec. Tukaj jih Imamo dovolj na — indeksu! — Pripravljalni odbor »Kola Slovenskih Sester« priredi tečaj za srbohrvaščino in sicer vsak ponedeljek in petek točno ob 20. na I. mestni dekli.'ki soli pri Sv. Jakobu. Članice, udeležite 6e polnoštevilno! — Višja kmetijska šola v Mariboru. >Jugo8lovenski Pijemont« javlja, da bo poljedelsko ministrstvo početkom prihodnjega meseca osnovalo ▼ Mariboru vi:jo poljedelsko solo. — Nova tiskarna v Celja. Brata Rode t Celju sta kupila Schmuckovo H?o v Razlagovi ulici ter Jo nameravali preurediti v tiskamo. — Za vladnecr* svetnika je imeno-an rpokojeni profesor EmiJljan Lilek —^Lekarna v flifiki. Ptfojo nam: V čontpetorskem okraju v Ljubljani se Je pred kratkim otvorila lekarna, kaj pa h Sfčko? Nujna potreba bi te bila da se tudi tukaj enako postopa, sa kar i rosimo nujno za to merodajne faktorje, — K razmeram na drž. kem. preizkuševallšču v Mariboru. Mariborsko državno kemično preizkuse-vališče je pravi unikum na svetu. Stranka, ki se Ji zapleni mleko v svrho preiskave. Je lahko vesela, če zve po desetih dneh, kaj je z njenim mlekom. Se slabše ie s mastjo. Lani Repertoir Narodne** gledališča Ljubljani. Drama: Petek, 25. februarja: Školjka. Red A. Sobota, 26. februarja: Razvalina življenja. Slavnostna predstava v p o-alavo petdesetletnice avta/jeve. Iz-ven abnm. Nedelja 27. febr.: Golgota. Izven abn. Ponedeljek. 28. febr.: Razvalina življenja. Red C. Opera: Petek, 25. febr. Baletni verer. Gostovanje moskovskega linperatov-ske-*a baleta. 1t .abnm. sobota 2iljev in N A. Pavlov. 3.) Kirurgija, izvajata: N. O. Mae 26. avgusta le bilo v skladišču živil Južne železnice zaplenjenih 538 kg masti, ki je prišla iz LJubljana- Kaj Je s to mastjo, pa še danes po preteku pol leta nihče ne ve. Mesec pozneje pa je bila v Panzovem paromlinu zaplenjena velika množina črvive moke. Tudi o tej moki Se ni nobenega rezultata. Krivda ne leži na ravnateljstvu zavoda, ampak na sistemu, ker se zaplenjena živila ne preiskujejo takoj sproti vsled pomanjkanja potrebnega osebja In ker mesto nima lastnega tržnega nadzorstva. Skajni čas je, da se razmere na tem važnem zavodu urede, kakor je treba. — Razsvetljava na mariborskih kolodvorih je skraino pomanjkljiva In nezadostna. Tujci, ki prihajajo v Maribor, se naravnost čudijo, kako je to mopoče. ko je vendar Fala tako blizu, če odteče plin. kar se večkrat zgodi, so kolodvori enostavno nerazsvetljeni. — Tihotapska organizacija za nežleosane bankovce, V DalmacMl. posebno v ozemlju, ki ie po rapallsM pogodbi prisojeno naši državi, so se nojavile v zadnjem času velike množine nežigosanih bankovcev iz Avstrije In Madžarske. Naši carinski in kontrolni organi so prileli Že mnogo tihotapcev z nežigosanimi bankovci. Tihotapci se poslužujejo zelo originalnih zviiač, toda naši obmejni cariniki so še bolj prebrisani. Zna^a sta slučaja na mariborskem kolodvoru, kjer so prijeli že dva Žida. ki sta hotela vtihotapiti velike vsote nežigosanih bankovcev v posebnih cevkah. Minulo soboto pa Je dosnela na mariborski kolodvor z Dunala notna prtliaga na naslov Holovlch-Mehr. Potna košara se ie zdela železniškemu uslužbencu Danku omiliva in fe to naznanil železniškemu prometnemu uradu, ki je potem obvestil policijo- Tekom noči na ie prišla po to košaro neka ženska, ki ie izpovedala komisarju kolodvorske policije N?storoviću. da je prišla no košaro zato, da jo sprejme v svo*e varstvo, lyzr mora niena znanka še čakati za notni vizum na DtmaJtL izkazale* se le, da ie ta fenska raHška Židfma Julija Mehr. Pollciia ie preiskala košaro in našla v njej cevke, ki so bile opletene z lesom. V cevkah so našli za 180.000 kron čisto novih stokrorskih madžarskih bankovcev. Vsa čast noliciii. ki se je na malo prenaglila, ker hi bilo bolf*. da ie pustila ženski odnesti košaro, žensko oa bi morala strogo nadzorovati. VkViob temu na *e pofic'ia menda že "a sledu veču tfhotaoslcl dražbi v Mariboru In Celiu. Ta dnržba Ima preko Zagreba zveze z Dalmacijo, — Spojna orsranizarila g sedaSniim naslovom TTdmzenie vofnfli invalidov, vdov in ?irot kraljevine SHS oblastni odbor Ljubljana, naznanja vsem članom in članicam, da se je preselila v šent-petersko vojašnico, vrata št. 4, pritličje. Iz Gosposke ulice štev. 3. Uradne ure od 9. do 12. in od 2. do 5 popoldne. — Izkaz Državne posredovalnice za dele. Dela Iščejo- pisarniške moči. zidarji, tesarji mizarji, slikarji, ključavničarji, kroiači Čevljarji, strojniki, kurjaei. trgovski eotrudniki. sotrudni-ee. vlngalka. RlužkinJe kubarice. vajenci vafenke itd. — V delo ce sprejmek): mizarji, hlapci, dekle za polje, žaparii — gateristi usnjarli kovin=ki ^rusa'1, vinlčarji ključavničarji za izdelovanje orodja nletarji, zlntaru. Šivilje, služkinje, kuharice, vajenci vaienk« itd. — Poneverjenje. Sluga livarn«* železa v Zvonarski ulici Anton F 1 a n ■ d e r je pred nekaj dnevi neznano kam •►obeemil. Vodja livarne inž. Fb^rhardt Jurij era fe poslal v eentr^.lo na Dunajski cesti s naloeom da prinece za livarno 22.000 K gotovine. FJander je znesek pri centrali prejel in poegnH. Vse poizvedbe eo ostale brezuspešne. — Rešilne »jtrablje« v T>inb1taniei. Ker ni v celem Grubarjevem karal« nobenega rezilnega čolna ne sfopniic do vode, me^e ryiubljHnica — ce je >dobre voljec aamrec — ponesrečene^ in utopljence pri izlivu v glavno »tmsrn cnmn na prod, ali pa jih nese daljr dn Fužin. k?er se uct^S"i?o pri takozvanih >crrab-ljahc Nal bi se take srrabl'e dale napraviti pred zatvornicami v Gruberjevem kanalu. — Slovenski ilo«r*Hran modni livt Čujemo, da zs^ne že dolgo napovedani slovenski ilustriran list v kratkem vendar izhajati. Sodelovali todo tudi slikarji, pisatelji in dru^l duševni delavci. Baie mu bo vzor znani list >Die Dame«. Emancipacija od tnfatva bi bila, tudi na tem peifa potrebna. Vprašanje pa ie. ?e le Izvedli i va. — P o5n|a do n«milieaih are. Dijak ki mu le bilo pred nar dnevi pokradeno j utevanla. umetnuti In vasufill^ne«* oo-vse. kar je imel. In ki vsled zlomljene I ukt. Zahteva, nal bn pouk snižen, obve- Kultura. aalitinov In M. II. Tarhanov. II. del. i.) A P. Cehov: Poveet g. N. N., izvaja O. L Cehova. 2.) Maupasaantes: Pristan luAcenirana povest, izvajata: V. G. Orlova in P A. Baksejev. S.) L#e*mid An drejev: Anathema, Prolog, izvaja V. I. Kačalov. III del. 1.) London: Nenrav-na tenska Inscenirana poveFt, Izvajata; V. G. Orlova in l. N. Beraenjev. 2.) Ib-s#*n: Brand, monolog. Izvaja V. I. Ka rolo v Zaaedba Gorkega drame >Na dnu< je kakor amo te poročali, akoraj popolnoma moskovska. Igrajo: Kosti Ijova - Pavlov. Vasiliso - Greft. NataSo-Orlova, Medve«ijeva - Komi.-Mirov, Vu-eko Pepla - Baksejev, KleSca - Beraenjev« Ano - Litovoeva, NaM?o - Cehova KvaAnjo - Skulakaja, Butneva - S rov, Satina - Massalltlnov. Akterja - Aleksandrov, Barona - Kaealov, Luko - Tarhanov Aljo£ko - Vaailjev, Giftavca-Orlov, Tatarina - Aatarov. Vstopnice /h oba večera ee dobe pri dnevni in večerni blagajni v opernem jfledaiftcu. — Drusri kaletnJ veerr Je tudi sno-H napolni' gledališče ter žel, će mogoče, ee večje priznanje in navduSenje kakor prvi večer. Nekatere točke so UUe fiicer znane že s prvega gostovanja, a so zanimale znova prav po-ebno. (Tmetnost vseli aodelajočilj je dovršen* In si pridobiva tudi v eirfeih krogih vedno več občudovalcev. — Razstava slikarja Vidovima, Tz Splita poročajo: Znani slikar Emanu^l Vidovic* namerava prirediti v m scu aprilu v Zagrebu kolektivno raz-tavo evojib alik. To razstavo namerava prenesti kasneje v Beograa, Na Viču se Je vČVaj pojavil rjav pes, KI le divjat grlzel in Klal po viSklh cestah \'cs Mč In Olince so b!!e na nogah, občani so bili vznc-mlrjenl. Popadljivi pes ie prl?e' na Vič" najbrže it dop-ovske občine. TeKa! je po certah. Na cesti proti Rrdu je okoli polu 3. popoldne nanadc! 60 letnega nezaposlenega blv-Seca opernega monterjn Vinko J e r a J a. k! se le vračal domov v Novo vas 45. Mo-I čno ca Se ugrizni v levo stegno. Ugriz |e tako! javil poHcffskemu ravratHJsrvu. kjer ga je ob 4. popodne prei^kal In obvezal j sodni In pol. rdravnik dr. L e s I a k. Jeraj j Je popadljivega psa tabele ootsal: Pes je j srednje velik, ima rjavo gladko lepo dlako. I je dolgega života z dolgim repom, na nizkih n^gah. Iz gobca *o se mu crdile sline. »Rjaveč« je ves nopoldne dirjal, bega' in divial po Viču In OMncah. Obklal je še dva d'nga psa In sicer tovarnarja A n -d r e 11 a in ka*nno«;eva 5 a i t • r 11 Ca. Pri razniji pospstnl'-ln na dvoriščih pa Je besno-dlvii nes povf7roc.il znamo *kodo, ker je nod!i5.il več rac. kokoši In petelinov. Na Viču ;e provzročll pravi pravcati dlrindal Slednjič «e le na Tr?a*Vi ce^U spustil za nekim drvečim avtorr»oMT^Tn ?n ^e pojavil v mestu Po PlmsVl ce«t! fe prldrve na Vafvazorlev trg oziroma Vegovo ulico v b'l*|nn go«t!lne »Pari- O'oli 5. ponold^e |e ta »rjaveč« ponadal !5!etnega Poriva O s t a n a. P^ček se Je r*»Vo!fVn n-^>«tra*n. ka'tl mri?nn ? vs »ml zobmi ga je Ml ugriznil v d^°no meče. Priiavfl se Jf» rP'sič'-k ta^oj na Va'va-zorjevem trgu službujočemu straJmlkn Ma- len.^ku. ki ga Je odvedel na rezilno postajo, kjer ga Je uslužbenec postaje H u m e 11 za silo obvezal, na kar so ga predstavili policijskemu ravnateljstvu In zdravniku dr. Lesjaku. Pes je nato začel dalje divjati po mestu. Po KrjževnKkl ulcl se Je z Brega priklatil v Trnovo, kjer je zopet davil in grl-zel !.o'r§| |n peteline. Krepki TrnovčanI s stražniki so uprizorili pravcati lov za rjavcem. ki je v divjem diru pobegnil v Mestni log In na Gmajno. O^oli 6. zvečer pa se je rjavee zopet pojavil na TrŽaSkl cesti v viški obČInL Popodljlvl rjsvec nblt! Vsi Vlčanl so. ko so bili začuli, da se Je pes zopet pojavil v občini, drveli na cesto. Vsi, mlado In itaro, mošKl In ženske so drveli za psom. Stražniki r revolverji Nekateri celo na kolesih. Na bežečega rjavca so otvorlii pravi bobneči ogenj Slednjič ga Je pri dolgem mostu dohitela usoda preganjalcev. Dva strela sta ga zadela do smrtt, zleknil se le na cesti. Na Viču je zavladalo zmagoslavno ve-sc'je. Zdravn!Sko še n! ugotovljena steklina rjavca. Vsi po'avl tega psa pa naznačuje Jo, da je bil pes v Stadiju stekline. Kakor čulemo, le ta pes na Viču m na Oltncah obklal Se več drugih oseb, katerih imena pa ^ f"d| n•,,•', 1 formalnosti k predlogu Karabcgovica, ki se tičejo Južno-srbskih Sol. Posl. Mlhafo A\ramovič pravi, da se mora dati poljedelcem sredstva, da se morejo uspešno boriti za svoj obstoj. In da so to sredstvo njihove Sole. Zahteva, nal se v Šolah v prvi vrsti poučuie strokovna znanost, ki bo služila otrokom pri njihovem bodočem poklicu Posl. Fehim Kurbegovlč Je tudi za predlog posl dr. Žerjava In Zlvkovlča. Zahteva, naj se Izobrazita oba dva spola In naj se dajo musimanom lastne Šole. Zahteva, naj se stavku »veda In umetnost sta svobodni in uživata zaščito In podporo države« doda prlstavek »v kolikor nista protivni javni morali«, to na radi tega. ker se bo pozneje lahko pod firmo znanosti In umetnosti iTmogoka! razumelo, s čimer se bo skuhalo preslelMd mladino. Pristaja tudi na dooo'nlla Posl. Radoniča. Cilede narodnostnih manjSfn opozarja na Albance In Turke, katere le treba tudi vpo^tevatl kot na*e d"žavl"ane in zahteva zanje šole v njPovem Jrziku Socia'ni demokrat NedelJ-ko Dlvae zahteva take šole. ki hI odgovarjale nrlrc-dnemti nagnlenln otrok. In Izjavi, da «e strinla s pr^d^gom posl. Avramovl-ca. da moralo MM šole strokovne In prnfe-siomlne. Verski pouk Je treba dati v roke ponMnoma verskim In^Mtucl'arn. Seja »e Je zaklir'čOa ob trinajstih. Naslednja seja bo Jutri ob devetih dopoldne. ŠOLSKO VPRAŠANJE- — Beojrrad. 24. febr. V sef! re-dakcilskojza komiteja ele.1* stilizacije člena 16. ustave, zadevatočeea Šolsko vprašanje, se fe doseirel danes po doljn" debati sporazum, po kate* rem Izreka omenjeni Cbn. da sta znanost in umetnost svobodni pod zaščito in podporo države. Vseučl* liSčnl poduk Je svoboden- Poduk Je državen In sloni na eni In isti osnovi, prila^odujočl se razmeram, Sola nora dati moralno vzsrnjo In razvijati zavest v duhu narodnega edln-stva In verske sVnpnr.iti. Vcrsk! oo-«k ▼ osnovnih šolnli Je fakultativen. Strokovne Snle se ustanavljalo no po*rebah. Za privatne šole se napravi nos b<°n zak^fl. f^r^avliaMorn dntgrej?a plemena in j^?ika nredpi^c šole poseben zakon Glasovale se bo o tem predlogu jutri i VPRAŠANJE BAROSKFOA PRU STANICA V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. — Rim, 24. februarja. Začetkom včerajšnje seje le vprašal Oasparot-to (Rinn.). kdaj določi vlada dan za razpravo o razmerah med Italijo In Reko in o vprašanju BaroŠa in Pcl-te. Oiolittl opozaria, da je r<'s^ten zunanji minister Sforza; precMavra, da bi prišlo to vprašanje v n :pravo v odseku za zunanje zadeve. Oa-sparotto omenja med drughn izjivo zim ministra, da Je Bar oš prldeljen Jutroslaviji, z*an. odsek na se ie ptucm deljen, zunanji odsek pa se ie ootem še bavi! z zadevo In sprejel resolucijo o nedeljivost? reškeco pristana. Vlada naj omoj?očl razpravo o Ra-rošu, preden se oCpodi zbornica. Pj kratkih govoriti raznih poslancev nove Oiolittl poslancem Rnnovamen-ta. kaj tiči pravzaprav za zahtevano razpravo Ne more dovoliti razpravo o vprašanju, ki spada v kompetenco zjmanjcera ministra. Ki je odsoten; ako pozabljajo to, kažeio. da Hm nI pri srcu interes domovine. Pri e!a-sovanlu o Oasparottovem predloga se doseže ta rezultat: zda glasuje 48 poslancev, z ne 190. (11 rovalo Jih je 247 od navzočih 2W Tako se je izrekla znova vladi zaupnica-Sprejet je bil končno zakonski načrt o ureditvi cene kruha z 254 Klasovi, proti je glasovalo 58. DR. RADOSLAVOV OBTOČEN, — Sofija, 24. f-br. Bivši ministrski predsednik dr- Rad^slavov. ki Je zakrivili eta 1913. srbsko-bol*rarsko vojno In ki je zapletel Bolgarijo na strani Avstro-otrrske in Nemčije v svetovno volno. Je obtožen, da le po-neveril državi več milijonov, Zo med vojno se Je vedelo, da sta dr Radoslavov in takratni finančni minister dr. Tomčev oškodovala državo za 18— ^0 milijonov. Zt leta 1917. sta si v Nemčiji nakrmila krasne vile ter sta jo, čim Je nastal potoni, popihala v Nemčuo, kjer še sedaj udobno živita. PROTESTNI SHOD V TREMU — Trento, PA- febr. Tu se je vr* šil velik shod o roti vladni nameri da se razdeli Tridentska Benečija v dva volilna ok^ajtf. Povdarialo sc Je. da se mora varovati Italijanski Interes proti Nerr.cevm In zato, da se dežela ne sme razdeliti v dva okraj*, tako da bi en volilni okraj Imeli Nemci. Po shodu Je bila dcmonstr> cija po mestu. MED FAŠISTI IN .SOCIJALISTI. — Milan, 24. febr. Dan na dan se dodajajo po večjih In manjših krajih Jcrvavl spopadi med delavci In fašisti- Tu je bil včeraj nov spopad med zidarji fn dijak i-fašisti. Redarstvo Je s težavo napravilo mir. V Bari so fašisti naskoč/li delavsko zbornico In prišlo Je do krvaveča pretepa. Več oseb Je hudo ranjeni^ nekaj mrtvih. AMERIŠKI ZAKON PROTI PRISIL LJEVANJU. — Newyork, 23. febr. 2'družcna odseka zbornice In senata s ta odobrila načrt srnata, ki omejuje za čas IS mesecev, od 1- aprila dalje. Število tujcev kakršnekoli narodnosti, ki se moreio naseliti v Zedinjenih državah. Ta omejitev je določena na 3 odstotke števila tujcev dotične narodnosti, ki se je nahafala tu L !9!(X ROMUNSKA ZA MTR Z RUSIfO. —d Budimpešta, 24. febr. Iz Bukarešte javljajo: Vesti, po katerih se Romunija oborožuie zoper Ru* sijo. niso resnične- Romun.'ia nima namena napasti Rusijo; nasprotno, romunska vlada Je sprejela predlog iborrrice, ki sc je nanašal na ro. -!a se pričnejo mirovna podajanja. Romunska dcle^aclla bo dospelm pričeti om marca v Revai pod vodstvom CahtacLzena, CEHOSLOVASKI ZLATI ZAKLAD* —d Pra?a, 24. febr. Kakor Javlja »Pravo Udu«, se bavl finančno ministrstvo z misijo, da bi spričo sedanjega političnega in finančnega položaja razpolagalo z zlatim zakla« dom republike, da bi se tako poravnale najnujnejše obveze. Zlati zaklad se ceni na pol milijarde- kroru OMEJITEV PROMETA NA MADŽARSKEM, —d Budimpešta. 24. febr- Rav* natcljstvo madžarskih državnih železnic javlja, da se spričo velikanskega pomanjkanja premoga na vseh progah mad/arskili državnih železnic ustavi s 26. februarjem vet brz> vozni in tovorni blagovni promet Izvzeta so samo živila. TURSKO vrRAftAVJK PRED LONDONSKO KONFERENCO, —d London. 21. f--f- Zdravstuo. — Zdravstveno stanje mestne f»Wi-JSO ljubljanske od 10. do 19. februarja & L Rojenih Je bilo vsoga skuhaj 33 btrok, od teh 19 ženskega in 13 moske-ka spola. Mrtvorojeni ste bili 2 deklici. *Umrlo Jo v tem času 26 oseb in sicer %4 moških in 12 ženskih, od teh je bilo domačinov 5 moških in 9 ionskih, roj-■joev Đ moških in 3 žene. v /zavodih je Umrlo 9 mo&kih In 5 iensk. 'Za ž; v i j enako slabostjo sta umrla 2, v.a jetiko 4 as pljučnico 2. sa drugimi nalezljivimi boleznimi 1, za srčno hibo 3, za rakom za drugimi boleznimi 9. vsled slučajnih smrtnih poškodb 3. Za skrlatin-ke so obolele 8 osebe, od katerih se na-Jiaja 1 y domači oskrbi, m pa v bolnišnici za trebuinim legarjf/m pa je obolel I vojak. — Bolniški pregU.-d t Sloveniji 1. 1920. V javnih in z/isebnih bolnicah Slovenije Je bilo ob začetku leta 1920 |443 oseb (761 mošVih in 682 ženskih). led letom pa je bilo sprejetih v bolni-29.481 oseb 01.2M moSkih in 14.237 ženskih), t/iko da je bilo leta [920. v bolnicah skupno 30.924 oseb [16.005 moških in 14.919 ženskih). Od tira skupnega Števila jih je odšlo Iz ' ofnic 27.923 ose'j (14.352 moških in 3.571 ženskih), umrlo pa jih je 332 moških in 70J ženski, skupaj 1534 oseb. Ob koncu leta 1920. je ostalo v bolnicah Še 821 moških ln 646 ženskih, skupaj 1467 oseb. Umrljivost js znašala 4.96 odstotka. Po izkazu bolezni so pobrale koze 26 oseb, trebušni tifus 15 oseb. škrlatlca 1 osebo, davica 11 ostb, Sen 4 osebe, otročniSka mrzlica \Z oscbr griža 162 oseb, epidemični otrp tilnika 7 oseb, sifilitika 4 osebe, druge spolne bolezni 1 osebo, pljučnica 73 oseb, pljučna jotika 201 osebo, tuberkuloza drugih organov in skrofuloza 37 oseb. hripa 14 oseb, druge kužne bolezni 5 oseb, rak 52 oseb, druge nove tvorbe zlega značaja 6 oseb, golša 6 oseb. akutne bolezni dihal 22 oseb. akutne bolezni želodca ln črevesa 34 oseb. vnetje slepiča 16 oseb. poškodbe izven obrtnih obratov 74 oseb, poškodbe v obrtnih obratih 13 oseb. duševne bolezni 15 oseb, angleška bolezen d osebo, krč ranjencev 1 osebo, vss druge bolezni 667 oseb. Zaradi poroda v bolnice sprejetih žensk je umrlo 22. Največ IjudiJ je bilo sprejetih v bolnice zaradi garij, namreč 2808 oseb. najmanj pt — tamo dvo — zaradi pe-gavico. Sokolstoo* — Pozdravni večer. V soboto, dne 36 februarja ob S. zvečer se vrSl v restavracijskih prostorih Narodnega doma Sokolski večer — prijateljski sestanek a 2upnimi delegati, ki se udeležijo ođborove seje Ju-goslovenskega Sokolskega Saveza dne 26. ln 27. februarja Ljubljansko članstvo vabi k obilni udeležbi starešinstvo Jugostoven. Sokolskec aSav.za. — Ljubljanski Sokol, telovadbe moSke tleče. P. t stariSI. oziroma odgovorni nad-ziratelji. kateri pošiljalo svole sinova v telovadnico ljubljanskega Sokola, se vljudno prosilo, da se od časa do časa prepričajo o rednem obisku telovadbe svojih otrok, (k) — V Sokolske« domu na Viču se vprl-zori v nedeljo, 27. februarja ob pol 8. zvečer burka - efiodejanka: ». . . ulica It 15« Vabimo posebno ljubljanski izletnik*, da posetljo nt* Talliin hram. (k) — Sokol v RornSkl Slatini. Na iz-rMnom občnem zboru Sokola v Roga-fck< Statini je bil izvoljen tale odbor: starosta hr. Ignac "Remie. poo>tar©*t« br. dr. "Franjo Koltorrr, načelnik brat Fvan Pers»er, pod načelnik br. Andrej K>nda, tainlk br. Ciril Reich blsgnjni-enrka sestra Jožica Zurmna. predsednik Izobrsi. ods. br. Aleksander Hla-vac". gospodar br. Janko Vertin, raatri-karlea sestra Jožica Turian. izobrnže-valni ods. br. Sretozar Leban, dramatični ods. br. Svetozar Predan, o^l>oro-ri nameefolci: sestra Slavka Psrgsr ln sestra Anica Ferleft. ' Mim roti \\ prinfifi — Napredno poli tirno in gospoda*-sko društvo za ientpeterski in kolo- dvorski okra| ima svoj rodni občni s bor v nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne v salonu hotela Triglav, Kolodvorska ulica, a običajni ni dnevnim redom. k Turlsnna in spori. — Cojcova ko£a na Kokrtkem «ed-lu je zarvorjena. ker J* pošlo že vse kurivo. I i jo bilo pripravljeno za zimski obisk. Ker ni već kuriva, so tura na Kokrsko sedio do otvoritve sezone ne priporoča, ker gori ni možno dooiti drv. Koča se j« zatvorila, ker ao neki obiskovalci obžgall ie par klopi, kar je vsega obsojanja in obžalovanja vredno l JU Gospodarske ueatlT —g Neuspela konferenca o davka na vojne dobićVte. \% Sarajeva poro&ijo: Konferenca bančnih ravnateljev glede davka na vojn* dobičke, ki se Je vršila to dni v Sarajevu, ni rodila nika-kega pozitivnega uspeha. Ugotovilo se je, da je treba ta davek plačati. Sklenilo se je storiti vse potrebne korake, da ss dosežejo gotove olajšave. »a Kurzi sa carinske oradnike. It Beograda poročajo: V kratkem se nameravajo osnovati v Zagrebu. Beogradu *n LJubljani kurzi za carinske uradnike. —g Prepovedan uvoz luksuznega blaga Is Avstri|c v Romunijo. Romunska vlada je izdala odredbo, da bi ao uvos luksuznih predmetov, ki so se c uvozn. dovoljenjem uvažati iz Avstrije od oktobra 1920 do februarja 19-31, v enaki množini uvažali tudi iz Francijo. Obenem s* j* uvos takih predmetov iz Avstrije popolnoma prepovedal. —g Češkoslovaška gospodarska politika. Češkoslovaški trgovski minister Hotovec je informiral časopis.'e o londonskih pogajanjih, ki so dovedia do nakupa 7500 vagonov pšenične moke za 2.400.000 funtov šterllngov. ki Jih bo kreditirala angleška vlada proti 8% obrestlm. češkoslovaška ie poleg tega dobila 2750 vagonov holandske. 1500 vagonov jugoslovenske in 1000 vagonov ameriške moke, Amerika In Francija sta ponudili Češkoslovaški velike kredite. Minister se Je obenem pogaial z nekim angleškim bančnim konzorcijem za posojilo za železnice In paroplovbo. Dobil je ugodno oonudbo proti 8% tn 341erno amortizacijo. Borzo. —d Zagreb, 24. februarja. Devize: Berlin 244.75—245.25. Italija 545—546, London 575—57S. Newvork 147—J), (ček) 144—146, Pariz 1075—1080, Praga 188.25—190. Švica 0—2490. Dunaj 21.10—2120. Valuto: Dolarji 144 do 144 25, avstrijske krono 22—23. rubljl 0. francoski franki 0—1060. nanoleon-dorl 488—490. nemSke marke 239—242, rom. lejl 195—195. NaL lire 532—544, češkoslovaške krone 175—178. —d Dunaj. 24. februarja. Devize: Zagreb Ali—476, Beograd 1890—1910, Berlin 1164.50—1170.50. Budimpešta 137—139. Bukarešta 937.50 947.50, London 2765—2785. Milaji 2590- Md. Pariz 5135—5175, Praga 8S8-894, Sofija 840—850. VarSava 78.5O^S0.50. Curih 11770^-11820, Ncwyork 7M.5U do 715.50, Amsterdam 24350—24.450. Valute; Dolg. levi 815—825. nemške marke 1163.50—1169.50. angleški funti 2750—2770. franc. franki 5110— S1S0. itaL lire 2597.50—2617.50. dinarji 1380 do 1900. poljske marko 81.45—8.1.4.% rom. ieji 927.50—937.50. rubili 306 do 312. švicarski franki 11725—11775. češkoslovaške krone 888 S94, madžarske krone 135.50—137.50. —d Praga. 24. februarja. Devize: Amsterdam 2768.50. Beocrad 21230, Berlin 130, Bukarešta 105.75. Sofita 9525, Curih 1.138.50. Milan 291. Pariz 578.30. London 312. Neo/vurk 79.50, Dunaj 10.75. Zagreb 52.87. Varšava 8.55.' Budimpešta 15.05. Valute: Dinarji 203.50. nemške marke 130. lejl 105 7\ levi 91. švicarski franki 1.333.50. Ure 2S9. francoski franki 575.50. angl^Ski funti 310. dolarji 77.50. avstrijske krone 10.75. poljske marke 7.55. —d Curih. 24. februarja. Devize: Berlin 9 37V,. Mo'andH* 206.70. New-vork 604. London 23 44, Pnrlz 43.40, Milnn 22.02. rtrusel 43.35. Kodanl 100.50. Stockholm 135.50. Kristljanlia 105.75, Madrid 84.?5. Bnenos Aires 2lo, Praea 7.50, Varšava O/JVt. Zagreb a io Budimpešta 1.17Vt, Bukarešta 7.90, Dunaj 1.30. avstrUske krone 0.90. — Tatvina. Matija Domanjko ki jo bil kot dninar usluzbon pri >Samopo-BioHc, je bil pred poroto zaradi tatvine raznega Jpeeerii-kecra in mftnufakrur-nega blaga, kuterega je bil zadetkom decembra 1. I. vzel svoji tvrdki ter trgovcema Tvanu Kavčiču in de Gregori-ju sa približno 4002 K, obsojen na 4 ine«oce težke ječo. Ssnzacllonalna vslntna trantakctla. O priliki zamen avanla «tarlh bankovcev Avstroocrske banke. VI *e je bilo Izvršilo !ar.«keca leta spom^di pri b'aKaini delegata Hnančncza ministrstva v Ljubljani, jo mlad fotozrai Izvedel e-nlaJno \z-1'Jtno transakcijo, ki mu je doncs'a 13.000 K čistega dobička. Pri blagajni ie znal z 11-kvidacijskim blanketom iiko manlpu.^rati, da je, položivši blagajni samo d a sUra avstrijska tisočaka, prejel potem za nju celih pet novih dinarskih tisočakov, to Je 20.000 kron. Ta folluflva valutna transakcija je vzbudila veliko zanimanje v vseh nnančnih krogih Pravega vtorilca niso modi dolgo časa Izslediti Zaradi te manipulacij* se mora danes pred 'Jubljansko poroto zagovarjati fotograf Henrik C. v Ljubljani. Delegacija finančnega ministrstva 1* prilikom zamenjave starih avstrijskih bankovcev odredila, da so moraJe stranke Izpolniti sotove blankete, na katerih Je moralo biti točno zabeleženo število vseh oddanih bankovcev D potem končna svota. To postopanje je bUo mlademu Merniku C, relo dobro znano Glede gorenje manlpu'sclje omenja obtožnica: Dne 4. marca lanskega lota s denra in Se dve prUi Io predhodnik Ro-^ell? rnmravo nrelofil. — Dva fffdlrtfa. Popoldne ob 4. s*» začne raznrava proti sarnlevrkim5 rtoma Pappu in Alknlavu ki fcta Jadransko banko ocoHufala za pol ml. Iljona. kron pri realizaciji tržaških 6ekov. PofZKSjS&e. ^- NaSel se le ključ. Dobi M ra nri T. Zakotniku. mestnem tesarskem mojstru. Dunajska cesta 46. Glavni urednik: Pasto r*ustoslernsek* Odgovorni uredniki Božidar Vodeb. Sodar Zanesljiv in post tn, m takoj spre /me. ^ Ogrfai, Lavrit* . i 387 Prodom irhaste hlače in lovske aofsvica, Ogled* se: lepi pat It 4. 1427 JB*ef jas* fltra 6 mesece?, čisto-SlVdf favne iazbečarske pa«me )e proda pri V. Seaaardt, Dalmatinova *Jical 1422 KaHiovodia korespoodeot iUe slažke. Ponudbe pod »Bilanca 1420" na upravo S k; v. Naroda. 1426 m |yAaa m s primerno šolsko VCGol^V izr^razbo se takoj Sprejme. Del jvelca za pteclzsa meiaailio fll>*si ft«« rdi. Da Ina ti ne ti al i. 1423 Sprejmeta se prodajalka, dobra moč, veifa korespondence, n ena učenka. Ponudb* pod .P. B. 1430" ns opravo Slov. Naroda, 1430 Mrvo za govedo Oef tisoč kilogramov, proda L. Pestator, It Vid. potfa Le k ot i ca 1424 Kontoristlnjo, veJco strojepisja, slovenske ln namSke stenografije ter srbobrvs^lre, isc« v stalno službo tvrdka Vise Petričlc, anl. 1. Saatec 140C Jendnski motor 10 jCp proda T. Boni 5.\us;?as a9 Poljan-aka c S. 1350 Odda se i\MV.i& v sreallal masla, istotatn se proda tudi lahek akoraj nov ookrlt voz. Naslov pove upravniitvo Slov. Naroda. 1394 luli a nagliter PuSnadie za Slo-Oonifft Naslov pave upravniitvo Slo-fEfiljO. venskega Naroda. 1175 Mm aal mim ztfraveo? krw-pirja. JaiBBi Kraas i aTug. Mm (SlaV.) .376 trgovci In potniki, pozor 1 Avta (Ciklon) radi bolezni naprodaj. iPoirve ae v Bp. tiski, Jenisjsva tosta št. 50. 1455 Strešno lepenko dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka Joo. R. Pah, Lub! anav Grada* k a oliea 21, telefon 513. Kuverte račun* Itd« tudi s tiskom tvrdke, najceneje pri L. Ptval«k, Ltabljana. ffii ;e ntecBC za ??tio trgoviao s Iprcerijsklm blagom na Goreniskem. Ponudbe pod .P D. 1921/1402" na Spravo Slov. Naroda. 1402 .Pohištvo, posoda Itd. a* prodaja vsak dan od 2 do 5 ure popoldne na Cankarjevem nabreiin St T, II. Btadatr. 1388 Caatm/mIIca Hatdtmuih in 9VinCf1li%6 druge, ko jim* fvtnontke, kreda navadna in v lest« za kavarne, pero«a, radirka, Ornllo takoOl gumi pedatnl veeak« klo-s»tnl papir Itd. na dskalo le drobno nst- f Dftualelf LlnbMana. ceneje pri *• f 2ldo?iki al 4. Kupim rabljen* Jugoslovanske znamke. lćiĐT3iiO mfai JsSo f L!Dlil]aii| S solidno postrežbo išče za marec neki fosnod. Ponudbe naj s* izvolijo poslati Sa naslov: Liabljaaa, poitai predal It IS. 1420 PnSa r sokoliti kraj. obleka rjare lane. niatti plail (pelflo) sive ■9n>n dobro ohranjeno. Več v CJUlC Gradiču 5/1 levo. 1412 svaok _ P> pisemski v ms-Papir rsMsr kaneolllokl bel gladek, crtan in kockast, trgovski papir, gladek In karirast, priporoča ne debelo le drobne trgovina s papinem L. PE?fLER. Llljsaa. [idorrta oU Svilen papir " SSSZ * v raznih barvah najceneje pri Plavi papir L p£v?1EK ovojn« aa avaeta w s pip|,iCrn. Risarski papir L'.bi>D«, raznovrstni tldotske tU- 4. Hirala mttrrsno ali ae z 1 ali O; t h^Rll '4t*e uradnik z ženo brc? i 1 Uullll otrok. Ponudbe pod .R. M. 1413" na uprav. Slov. Naroda. 14 3 Krznarski stroj St 40 K 27, skoro nov, se po nizk fesi proda. Naslov pove apravništvo §lov. Naroda. 1414 aasoIrsRfioia irtomaoa Mala na litiji ifia slolaa ST&ttJ. Dom* j* i delelr is gre tudi n« ;i i na deZelo. Nastop tako ali pozneje. Ponudbe pod .Delela 1432" na upr*vn Siov. Nsrodj. 1432 v Jugoslaviji bi rad zamenlal za tako v Nem«ki Avttrijl. Po«asnlta daje Anton Ceiolnlk, TiMktarmsiatsr Bo-asaborforsllso. t., ©ras. 1417 Poda sa leaa skorai aoia oprava sni u gospode ^srss? zmm klagalna arednfa s pultom, pisalni strel Continental, dobro obranjen ln drugo rai'icno vporabno sa trgovino ali pisarno. Vpraša se v uprav. Slov Naroda ali Celie, poStn« pred «1 18 nama lafiB oosoita ao- aisFšIrS popolnoma 1zve2bana manu-StlDIla, fakturne In galanterijske trgovine (tudi v Ipeceiiji IzveZbane imajo prednost) za večjo trgovino na Gorenjskem. Vstop 1. aprila. Ponudbe pod D. B. 1921/1403" n* opravo Slev. Naroda. 1403 Krompir la kupujem postavljen v vagon po K 170*— za 100 kg. Ponudba na A v grist Cepič, Ifnblfana._1416 Sprejmemo pilarla f?*ilenhauer). Reflektira se I* na prvovrstno, btareilo, povsem samostojno in kslenja popoln' m« veSCo moč. Služba trajna. Rraafske t vernice fel|ezae, kravar-sks 1 fcsvlaskt rebt, Kamslk k*d Ljasi sne _ 1382 Stare kovine (baker, medenino, cink itd) kupu i e trgovina s felesnino Brosnlk m frlteoh. llnbliana, Caakorlevc eeereaie at. I. 827 Mlinsko kolo novo, 31 konjskih sli. v premeni 5 m, lirokost 2 m, kakor tudi k tema prl-^adsjo"' gonilni deli, ve ceno pr>da. ,.011 T£A" vsl^taU salla« Basasaia. 1377 Zastopnika išče tvorn^oa vo^r. profsvodov v Oradaa (Grax), fiarlaaorair. Ifr. 5» H35 Teliisseslfi 15 minut od mests Maribora, vse ob glavni cesti, obstoječe iz: prvovrstnih nilv, travn kov, smrekovega gozda, takoj za sekanje, Wonjlv 40 glav goveje živine. pol}edeljsk1 stroji, or^die »n le-olnjl pridelal, s* radi odpot)vanja takoi proda. Poizve se pri Anonf in in-formačnem zavodu .VEDE2* Maribor, Slovenska ulica 6. 1436 Priperooe ao kroiaikl mo)St*i- Ivan Vrhovec v Dr«vljah, ki izvršuje vse v njegovo s roko seadajo^s dela za gospode in dečke vedno po najnoveilemn kroju Po zelo ugodni ceni. Postrežba točna in solidna. Naročnikom Je trrba samo po dopisnici naznaniti svoj naslov. 11« ftli kaSiisfe? st Edino sredstvo Je Peklo S* katero pri prehlajenju proti kalija !! pomaga!! O'flvna zalog* med. drogerija AdHfa Llnbllsna, Soleabergova elloa B saair Cona izsilile! 4 8. ~ več vagonov se proda ob vrlo povoljnih Cenah loeo Zagreb, ter hrva.ska In dalmatinska prvo vrst* vina, Andrija Golubić, trgovina vina, Zagreb. Nikoličeva ul. 12. f*6* so samostojen njipvouis sprec: Ljub jana. poflnl rredal 15?. 1381 Proda se trinadip biša v Maribora v mirni legi, solidna stavba ki se obrestuje z letno K 12.000-—, Sama pismene ponudbe do 6. marcn 1921 na Anončno ekspedicijo .JADRAN", Maribor, Gosposka ulica 44 pod 5tev. 834. Mestno županstvo v Nivem mrsto proda 'z svojega gorda pri Novem me atti, tik okratne ceste ln le 2 km od« daljeno od kolodv^m v Novem meata, 133 smrek ns sfo'eesfn In III io posek«nln smrek* Drarba se vrli v torek, dne 15. marca 1921 ob 11. url dop. v ob'loskl pisarni v Novem me*hj kjer se do tega dne In ure sprcjemaio tudi plamene ponudb*. Dralbeni pogoji so na vpogled pri mestnem Županstvu ob uradnih oreh. '$e&~ osg' £dma rasprodaje SUnser spseislnega "Q9*ft "fJH MAVCA (GiPSA) ZA SHS AalabaMer za xobo*ehnIke Alabiste za modele . . Stukatura i? elektrike . 720 K 180 140 1) za 100 k% Inki. vreča loko vagon ljubljena nudi Košta nooahooić, Ljn&llana, Zlđopsha nllca L Ivan Peni«, Zagreb. Ka veliko i malo sa vlastitib skladišta. Tražite cjenike. Telefon fnt. 13—30. Najpovoljnije cjene. Franhopansfca 12. e izurjeno ^prelme „Marodna tiskarna44. mM ■ 4064 ^99948