NOVEMBER 1 P Vsi svet. 2 S Ver. dufie 3 N 21. pob. 4 P Karel ) 5 T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir S Teodor 10 N 22. pob. © U P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav U C Jozafat 15 P Leopold 16 S Otmar 17 N 23. pob. 18 P Odon € 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 O Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 24 N 24. pob. 25 P Katarina 26 T Silv. ® 27 S Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej V 30 dneh 30 številk za 12 Din „GLAS NARODA" LJUBI.) ANA — NE HOTIČ NI K Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 Gi i.A§ Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana st. 14.614. Oglasi po cenika. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Mecklenburška zbirka Politika in vzgoja Politično vrvenje v Beogradu Knez-namestnik v Beogradu Sokolski praznik v Limbušu Za pravice zasebnih nameščencev Zahteve obrtništva St. 187 Izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 5. novembra 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I. S2 Prejeli smo: Nova prodiranja po daljšem odmoru Politika in vzgoja Gospod urednik! V Vašem nedeljskem listu ste krepko zavrnili pavšalne napade na naše učiteljstvo. Povedati vam moram, da se z vašimi izvajanji v celoti strinja ne samo prizadeto učiteljstvo, pač pa vsi trezni in predvsem Pošteni kmetski ljudje, ki so kljub strankarskemu terorju in brezvestni demagogiji ohranili smisel za pravičnost, pa tudi hvaležnost za vse one, ki stoje narodu ob strani, ga bodrijo in mu pomagajo, da laže prenaša bremena svojega težkega življenja. Resnici na ljubo bi ugotovil še nekaj. Kot človek, ki se od svojega rojstva dalje ukvarjam s kmečkim delom, ker sem sam kmet, sem v svojem, gotovo ne s samo srečo in blagostanjem napolnjenim življenjem, marsikaj doživel, se o marsičem poučil, mnogo izkusil in tudi marsikaj opazil tega, kar je bilo našemu kmetskemu človeku v dobro, pa tudi na žalost mnogo takega, kar mu je bilo v kvar. Pri vsem tem sem spoznal, da se je naše kmetsko življenje oblikovalo dvotirno. Na eni strani vzgaja našega kmečkega človeka cerkev, ki ga navaja k globoki vernosti in utrjuje v njem etične in moralne dobrine, da ostaja v mejah poštenosti, poslušnosti in vernosti. V Primeri z drugimi narodi je slovenska du-dovščina po ogromni večini dozorela svoji halogi. Slovenski človek se je krepil iz roda v rod. To delo slovenske duhovščine je bilo blagoslovljeno posebno v časih, ko strankarske strasti še niso imele v popolni oblasti vseh oblikovalcev narodove duše. Po drugem vzporednem tiru je delovala Sola, ki je imela v prvi vrsti nalogo, da naj-imajši kmečki generaciji daje vse one elementarne duhovne vrednote, s katerimi naj "i bil kmetski človek oborožen za trdi živ-Uenski boj od rostva do smrti, šola mu je hala ono zasnovo, po kateri mu je bilo tudi brez višje šolske naobrazbe omogočeno, da seže po strokovnem čtivu in poskuša z novim znanjem lajšati sebi, svojcem, pa tudi Prijateljem in znancem, borno življenje. Sola se je trudila, da mu da kar največ, izven šole pa je učiteljstvo pri praktičnem delu, posebno pri poizkusnem delu resno sodelovalo z mladimi gospodarji, ki so na ta način s pomočjo šole in prakse preobrazili v zadnjih desetletjih vso našo podeželsko strukturo. Tudi duhovščina je po nekaterih gospodarskih institucijah praktično pomagala. Tako sta se neštetokrat duhovnik in učitelj srečala pri delu v šoli in lzven nje. Na žalost je to medsebojno sodelovanje ?beh najvažnejših tvorcev časovno in krajevno skopnelo. Pričel se je strankarski boj, ki je preziral vsak količkaj objektivni pogled na trud in delo onih, ki so vse svoje sile posvečali napredku in razvoju našega kmečkega človeka. Le malo pred to dobo je nastal tretji tir kulturno prosvetne organizacije. V svoji 2asnovi idealno spočete, so te organizacije Vendar kaj kmalu postale udarne čete strankarsko političnih generalov. Tu ni več biogio biti govora o medsebojnem tekmo-yanju, tu se niso več kosali, kdo bo boljše lh uspešnejše služil svojemu narodu, pač pa J0 nekatere teh organizacij postale prava !egla za privzgojo sovraštva do nasprotni-?a- Tu so se kovali načrti, ki niso imeli z S^atstvom in ljubeznijo nič skupnega, ^ankarski fanatizem je šel tako daleč, ua tudi te organizacije niso več zadosto-ale. Boj na nož je predrl cerkvena in šolska vrata, če hočem biti pravičen, moram da je bil radi števila v cerkvi ta w. . sirnejši. Za šolo je bil pa nevarnejši, er je njeno ozračje polnilo našo mladež, i se je m0faja -e v ,jetinski (jojjj opredeliti nKviSve i nih nazorih enega ali drugega bhkovalca. Pri vsem tem so naravno pri-aiah do izraza še domači vplivi, ki so le epogosto prišli v konflikt s fanatično “Predeljenostjo vzgojiteljev re?^ j6 vladalo tako stanje, ki bi mu v - hici lahko dal naziv »kulturna podoba in vasi<<> kal' ste prejšnjo nedeljo točno čem^bično poudaril), to je pokazal upravi-v /L"6- ianuar t929, ki mu je najvišji avtor . “izavi dal najpravilnejso vsebino. t «očem biti objektiven, zato na moram Poudariti, da je ob času JNS zapih-i Prvi vetrič starih strankarskih viharjev. tičnhi0 J'e moral biti — po koncepciji poli-Prp.; generalov — vzgojitelj oni, ki naj-do t Povzame udarnike pod svojo koman-p0j učiteljstvo, ki je bilo izbrano za vloge ^iktnt 0 strankarskih podvigov, se je temu niipi kolektivno uprlo. Dobro se še spo-iimJa.m težkoč. da ne rečem preteni. ki ^Ubp3.-bil0 takrat izpostavljeno JUU v Pih°pef P'0 razpoloženju neka+erih politič-ustov v resnici izgleda, da se v tem Na severu proti Makali, na jugu DfOtl Doli! Abesinci so pripravljeni na odločilno bitko — ^ ■ Kai ie z niih vdori v Eritrejo I Paril. 4. novembra. — Posebni poročevalec agencije Havas poroča iz Volkaita: Dedžazmač Ajeiit, ki poveljuje levemu krilu abesinske vojske na severni fronti, je obvestil cesarja, da mu ojačenja niso potrebna. Njegova vojska je vdrla v Eritrejo pri Ajkuni in je dovolj preskrbljena z živežem, tako da ga ji do žetve, ki bo meseca decembra, ne bo zmanjkalo. S fronte v Tigri poroča drugi poročevalec: Italijanske čete so po večurnem maršu zavzele položaje v smislu ukazov, kakor so jih prejeli posamezni oddelki. Askari so prispeli v Ambo Sion, miličniki pa pod poveljstvom generala Diamantija v Hausien. Italijansko letalstvo je izsledilo velike mase Abesincev okrog Desia in oddelek treh tisoč vojakov, ki je na potu v Makale. V danakilski puščavi je položaj ostal neizpre-menjen. - Po neki nadaljni vesti iz Tigre askarski oddelki, ki eo se odpravili iz Entiša, nimajo naloga Združiti se v Haueienu z vojsko generala Santinija, nego imajo prodreti do Maboba in nato vzdolž reke Fičike proti Makali. Vzdolž reke je napeljana cesta, ki pa v mapah ni zarisana. Po poročilu Havasovega poročevalca iz Tigre je vojska generala Santinija pri prodiranju proti ivigkali naletela na hud odpor večjih oddelkov abesinske vojske, ki bo v kratkem ojačena. Iz Desija je na potu v Makalu več oddelkov abesinskega regularnega vojaštva. Koliko je Italijanov? London, 4. novembra, n. Po poročilih vojnih poročevalcev tukajšnjih listov je angažiranih prj novi italijanski ofenzivi v Tigri 6 divizij redne vojske ter dve diviziji fašistične milice in askarov. Poslednji so pridelili abesinske dezerterje. Italijanska redna vojska šteje 125.000 vojakov. Prodiranje generala Santinija Asmara, 4. nov. Vojni poročevalec DNB je poslal v Berlin naslednje jx>ročilo: Ker se italijansko vrhovno poveljstvo docela zaveda težav, na katere bo naletela italijanska vojska v hribovitih krajih, je izdalo potrebne odredbe, da se prodiranje proti jugu vrši počasi in z največjo previdnostjo. Spričo tega je pričakovati, da italijanska vojska Makale v 10 dneh še ne bo zavzela. Glavna naloga je pripadla sedaj generalu Santiniju, ki prodira s svojimi oddelki po karavnski poti, ki veže Adigrat z Makalo in Kobo. Prednje straže njegove vojske so bile ojačene z oddelki miličnikov. V glavnem pa je njegov armijski zbor sestavljen iz italijanske redne pešadije in bersaljerjev Prednjim stražam so dodeljeni tudi tanki, brdska artiljerija in letala. Ofenziva tudi na jugu Agencija Havas je objavila brzojavko svojega posebnega poročevalca s severnega, bojišča v Abesiniji, ki potrjuje, da se je hkratu z ofenzivo na severu pričel tudi na jugu italijanski napad. Italijani skušajo. očividno .čimprej priti do neposrednega stika med obema frontama. DNB poroča iz Addis-Abebe: Po vesteh iz glavnega štaba abesinske vojske so Italijani na severnem in južnem bojišču s pomočjo hudega topniškega ognja in letal prešli v napad. Na severu prodirajo Italijani proti Makali, ki še ni popolnoma izpraznjena, na južnem bojišču pa prodirajo proti Oolu. V tukajšnjih krogih izjavljajo, da bodo abesinske čete šele v drugi polovici novembra začele večje operacije. Anesinci sprejemalo bitko Posebni vojaški poročevalec DNB javlja: Včeraj popoldne so italijanska izvidna letala ugotovila, da pošiljajo Abesinci nova pojačanja proti Makali. V okolici Amba-Alage so našli kolono kakih 10.000 mož. Iz teh okolnosti sklepajo, da nameravajo Abesinci sprejeti bitko pred Makalo. Službena poročila Kakor poroča posebni Havasov vojni poročevalec iz Eritreje, je bil snoči objavljen službeni komunike o včerajšnjih operacijah na severni fronti, ki pravi, da se je pričela italijanska : ofenziva ob 6 zjutraj. Ob 13 so Askari prodrli neposredno v bližino Hausiena. Oddelki generala Santinija so zapustili položaje okrog Ada-gamusa in pričeli prodirati proti jugu. Njiho-. vernu odhodu je prisostvoval vrhovni poveljnik: ! general de Bonb. Kljub velikim terenskim težavam so prednji oddelki ärmriskega zbora generala Santinija prispeli v Emdano Sero. Takoj za njimi so poslali tovorne'avtomobile s pro-viantom. Italijani doslej'nikjer niso naleteli na Abesince, ki se umikajo brez borbe. Vse kaže, da se bodo večje bitke pričele šele južno Makale. Po plebiscitu v Grčiji Kondilis ali Tsaldaris’ Atene, 4. novembra. AA.. Notranje ministrstvo je tik pred polnočjo objavilo naslednje plebiscitne rezultate (1. številka pomeni število volivnih upravičencev, 2. število glasov, oddanih za monarhijo, 3. število glasov, oddanih za republiko): Atene 141.457, 138.785, 1.930; Pirej 52.838, 51.551, 1.228; Solun 68.343, 67.114, 1.129; atenska pokrajina 143.952, 141.495, 2.385. Po najnovejših podatkih, ki jih je objavilo notranje ministrstvo ob 13., je včeraj glasovalo za kraljevino 1.491.992 glasovalcev, za republiko pa 32.454. Brzojavke kralju Regent in ministrski predsednik general Kondilis in notranji minister Šhinas sta poslala Nj. Vel. kralju Juriju dve brzojavki, s katerima sta ga obvestila o rezultatih plebiscita in mu čestitala spričo tako impozantne manifestacije celega grškega naroda za obnovo monarhije. Podpredsednik ministrskega sveta in zunanji minister Teotokis je poslal danes v imenu vlade potom grškega poslaništva v Londonu Nj. Vel. kralju Juriju TI. poročilo o včerajšnjem plebiscitu. V svojem poročilu ga v imenu vlade pozdravlja in poziva, naj se vrne v Grčijo. Poročilo navaja, da odpotuje v sredo iz Aten posebno odposlanstvo, da ga v imenu grškega naroda pozdravi. Tudi vodja ljudske stranke Tsaldaris je poslal Nj. Vel. kralju Juriju brzojavko, v kateri izjavlja, da pričakuje ves grški narod od vzpostavljene kraljevine notranji mir in normalni razvoj parlamenta, ki je glavni pogoj za napredek in notranjo ureditev države. Tsaldaris — bodoči mož? Atene, 4. novembra. AA. List »Vradink poroča, da sta imela Tsaldaris in M e taksa* snoči sestanek, ki je trajal dve uri. Domenila sta se o vsem, kar bo potrebno za narodno obnovo pod vodstvom kralja Jurija. Njuni stranki, populistična in rojalistična, bosta pri tem delu vzajemno sodelovali. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da bo kralj poveril sestavo vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Tsaldarisu kot vodji najmočnejše stranke v parlamentu. Zato označajo tu Tsaldarisa za bodočega vodilnega državnika, čeprav je bil Kondilis tisti, ki je izvedel plebiscit za kralja. Izbira Jurija II. med obema ne bo lahka. Kondilis o položaju Atene, 4. nov. AA. Danes ob 11. so se zbrali člani vlade v zunanjem ministrstvu, odkoder so se s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Teotokisom napotili v dvor. V dvoru je vlada prisegla pred namestnikom Kondtlisom Nj. Vel. kralju Juriju II. zvestobo. Po zaprisegi je namestnik in predsednik vlade Kondilis dal novinarjem tole izjavo: Nj. Vel. kralj Jurij II. je edini činitelj, ki bo določil pravec političnega položaja. Zato moramo počakati vrnitve Nj. Vel. kralja. Njemu bomo pojasnili svoje stališče in podali ostavko vlade. Glede razpusta skupščine vam ne morem povedati, kaj bo v tem pogledu odločil Nj. Vel. kralj. Skupščina predstavlja od samega začetka samo del grškega ljudstva. Grško ljudstvo pa je poklonilo večino Tsaldarisovj vladi pod pogojeni, da ostane njegova vlada enotna in da bo sodelovala z radikalno nacionalno stranko Kondilisa. Od 10. oktobra dalje pa teh pogo:ev ni več. Ljudska stranka se je razcepila in polovica poslancev te stranke se je priključila sedanji vladi. Tsaldaris sam ne sodeluje več z radikalno nacionalno stranko. Grško ljudstvo je s svojim včerajšnjim plebiscitom proglasilo kraljevino. Jasno je, da bo morala vlada prepustiti kralju odločitev in mu sporočiti voljo naroda, ne pa samo naziranja strank. pogledu vračamo v celoti v dobo pred 6. januarjem 1929. Opazovanja na deželi že konkretno doka 'ujejo, da nismo več posebno daleč odtlej, ko se bo v cerkvi in šoli obnovilo to, kar smo 6. januarja pro-kleli. Voditelji slovenskega učiteljstva so svoječasno odklonili vsako komando. Prepričan sem, da bodo take snubitve energično odklonili tudi v bodoče, ker se po lastnih izkušnjah gotovo zavedajo, kaj pomeni politika v šoli. Pri tem je popolnoma vseeno, ali je ta politika ofenzivna ali zgolj obrambna. Mislim, da govorim v imenu vseh pošteno mislečih Slovencev, ki sta jim verska in šolska vzgoja pri srcu, če v njih imenu zaprosim tudi slovensko katoliško duhovščino, da z istim povdarkom odkloni vsako komando aktivnega političnega izživljanja med zidovi božjega in šolskega hrama. S tem bodo eni in drugi v resnici pravi oblikovalci svojega naroda in s tem bodo najboljše služili Bogu in domovini. S takim ponašanjem pa bodo v celoti služili tudi onemu državnemu resonu, ki ga dosledno zastopa predsednik vlade; »Pomirjen j e in sodelovanje!« Političen lov v okolici Sopronia Budimpešta, 4. novembra. AA. Lova, ki ga je priredil častniški zbor tretjega huzarskega polka blizu avstrijske meje v okolici Šopronja, so se med drugimi udeležili nemški poslanik na Dunaju v. Papen, bivši avstrijski podkancler Fey, bivši avstrijski državni podtajnik Karminski, nemški general Muff, madjarski poslanik na Dunaju Radnay, inadjarski vojaški ataše na Dunaju Štefan Banczilazy in državni podtajnik pri predsedstvu madjarske vlade. List »Pesti Napio« pravi, da so gostje zapustili Šo-pronj takoj po lovu. Madjarski minister v Varšavi Varšava, 4. novembra. AA. V Varšavo je prispel madjarski prosvetni minister Koman. * Pred izpremembo vlade v Litvi? Kovno, 4. novembra. AA. — Poluradni list »Lietuvas Ajdas« napoveduje v svojem današnjem uvodniku izpremembo litovske vlade. Izkaznice v Nemčiji Berlin, 4. novembra. AA. Izkaznice za surovo maslo eo že tiskane in pripravljene za razdelitev v Berlinu in v večjih mestih na severu Nemčije. Zdaj pričakujejo, da pridejo v kratkem še izkaznice ža meso in kruh. Nove omejitve Židov »Völkischer Beobachter« poroča, da pripravljajo načrt dveh zakonov, ki bosta urejala nadzorstvo in striktno omejitev gospodarskega delovanja Židov. Omejitve pridejo vpoštev zlasti v trgovini na drobno. Prepovedano bo ustanavljanje novih podjetij in odpuščanje arijskega osebja. Vremenska napoved NOVI SAD: Jasno na severovzhodnem delu in vzhodnem delu države, v ostalih delih je prevladovalo oblačno. Deževalo je v spodnjem Primorju. Nekoliko slane je bilo na severovzhodnem in vzhodnem delu države. Temperatura Kruševac —4°, Hercegnovi —19° C. Napoved za danes: Jasno v severovzhodnih predelih, dočim bo v ostalih krajih prevladovalo oblačno vreme. Deževalo bo v Primorju m zapadnih krajih. Temperatura se bo zvišala na severni polovici. Soluce vzide ob 6.20, zaide ob 16.22. Dunajska napoved: Oblačno, nestanovitno vreme.- Nagnenje k poslabšanju. Politični utrinki Utrinki nedeljskega uvodnika v „Slovencu“ Na naš članek »Kulturna podoba naše vasi«, ki smo ga priobčili v nedeljo 27. oktobra, odgovarja nedeljski »Slovenec« z uvodnikom, iz katerega posnemamo le najbolj zanimive posnetke filma »Kultura naše vasi«, kakor ga je zavrtel »Slovenec« svojim čitateljem. Kameleonstvo Ljubljane »Slovenec« piše: »Ob evharističnem kongresu je bila pod pritiskom naroda vsa Ljubljana krščanska. V izložbah cele kapele, iz oken zastave, po oknih žarnice kakor v Ameriki, nekaj mesecev potem pa v isti Ljubljani javne razprave in govori raznih dam, kako se iznebiti otroka, v gledališču tuja kultura, po nočnih ulicah zopet pijančki in krokarji, ki so se morali tiste dni poskriti, čeprav so bile gostilne noč in dan odprte. Takrat je narod oblegal Ljubljano in jo prisilil, da je poveličevala njegovega duha in njegove svetinje, sedaj pa je že zopet po svoje zadihala in ta sapa je narodu tuja. Narod sme biti nasilen proti Ljubljani, saj je njegova, Ljubljana pa ne proti narodu, ker narod ni njen, čeprav ima oblast in suče zakone — vse to je narodovo, zato se ne sme nikdar več zgoditi, da bi ji postal suženj.« Dobro jo je pogruntal režiser »Slovenčevega« filma kmečke kulture. Samo nekaj je pri tem pozabil. Če bi se nekoliko krepkejše potipal za svoje lastne obisti, bi pri svojem globokem razmišljanju prav lahko ugotovil, da tudi njegovi lastni politični možgani ne zastajajo za Ljubljano, saj pravijo naši kmetje: »Kaj bi se lonec kotlu špotal?« Mi še nismo pozabili^ kakšni so bili nazori »možganskega trusta« okrog »Slovenca« glede najaktualnejših državnopravnih oblik v davni in bližnji preteklosti in kakšna načela veljajo danes. Potemtakem je Ljubljana v celoti s »Slovenčevo« družino vred neiskrena ali celo speku-lantna. Kova enačba: Kulturna svoboda — suženjstvo Nadalje pravi »Slovenec«: »Kultura vasi mora imeti prosto pot, čeprav je njen vir krščanstvo, in nekaterim, ki v Ljubljani časopise pišejo, ni všeč. Kdor govori, da je to suženjstvo, naj ne govori več! Kdor pa še ni po kolenih drsal okrog oltarja Matere božje na Brezjah, kdor še ni predremal noči na stopnicah oltarja sv. Kozmijanov na Krki, kdor se še nj družno s prleškimi želarji krepčal z nizkimi krpicami pod zvoniki sv. Trojice, ki kakor Bog Oče, Bog Sin in Bog sv. Duh varujejo Slovenske gorice, kdor se še ni ob misijonu kakor gad v precepu zvijal med satanom in Bogom in slednjič ali omotičen odtaval za lotrico, ali pa omahnil v spovednico in ob obhajilni mizi počil kakor otrok, ko pridejo mati domov, kdor nima oči za množice, ki napolnjujejo cerkve, ta naj o veri, o misticizmu, o religioznosti našega naroda sploh ne govori! Narod je kulturno svoboden, vezan le na Resnico, kakor mi vsi.« hi k zgorajšnjim izvajanjem — poleg čudežne enačbe — pripomnili samoto-le: »Podtikati nekrščanstvo onim, ki »v Ljubljani časopise pišejo« samo zato, ker se po svoji« vesti borijo proti vsaki strankarsko-politični eksploataciji največjih etičnih dobrin človeka — njegovemu verskemu čutu, je nekrščansko delo. Naravnost protikrščansko pa je izzivati boj, ki bi ga eden izmed kontrahentov zaključil s krilatico: ateisti, brezverski tisk, framazoni in slično. Vse ostalo: tako drsanje po kolenih, dremanje na stopnicah, gad v precepu z lotrico vred itd., je strahovito daleč od služenja Bogu. Kajti, če bi temu ne bilo tako, bi morali med temi globokimi verniki, ki med drugim tudi drva nosijo na sv. Vi.šarje, opaziti v prvih vrstah tudi božje namestnike in vse one politično strankarske akterje, ki si osvajajo mono-Tk>1 za klasifikacijo katolikov v naši domovini. Narodove tradicije — dremanje ob „Domoljubu" S konstatacijo, da mora biti naš kmet dremavi čitatelj »Domoljuba« »od zibelke do groba skozi vse rodove«, zaključuje »Slovenec« »kulturno podobo naše vasi«. — Naš članek so gospodje v svoji superiornosti nazvali »nekaj zmedenih misli«. O odgovoru ne bomo sodili mi, pač pa slovenski kmečki človek, ki je hvala Bogu toliko že kulturen, da bo znal izbrati, katera je njegova resnična podoba. Opozorilo! Podpisana društva so sklenila, da bodo poslej vse nabiralne akcije za razne sokolske namene organizirala posredno ali neposredno. Posredno se bodo nabiralne akcije organizi-zirale z nabiralnimi polami, podpisanimi od dru-staroste, tajnika in blagajnika, z društvenim pečatom. Z nabiralno polo bodo obiskani samo oni člani in pripadniki Sokolstva, ki jih bo o tem obisku društvo vnaprej pismeno obvestilo. Nabiralce, ki bi se s polami pojavili brez pismenega društvenega opozorila, naj se zavrne. Vsak nabiralec se mora izkazati s člansko legitimacijo, ki je veljavna še v dotičnom letu ter se glasi na ime onega, ki je označen na nabiralni poli. — Neposredno pa se bodo nabiralne akcije organizirale tako, da se društvo posebej s pismeno prošnjo obrne do onih. od katerih pričakuje odziv v korist akcije. Te prošnje bodo podpisane od društvenega staroste, tajnika in blagajnika ter opremljene z društvenim pečatom. Denarne prispevke je v tem primeru poslati s položnico na društveni čekovni račun, prispevke v naravi pa je oddati v društveni pisarni. Ljubljanski Sokol, Sokol I. Ljubljana-Tabor, Sokolsko društvo Ljubljana IL, Sokolsko društvo Ljubljano IIL, Sokolsko društvo Ljubljana IV., Sokolsko društvo Ljubijana-Siška. stvenega opremljeni Politično vrvenje v Beogradu Beograd, 4. oktobra, b. Vesti, da se bodo seje Narodne skupščine nadaljevale okrog 10. t. m., so izzvale tu veliko živahnost in zanimanje v vrstah narodnih poslancev. Zlasti vzbujajo veliko zanimanje volitve stalnih odborov Narodne skupščine po členu 17. zakona o poslovnem redu v Narodni skupščini. Klub narodnih poslancev JRZ še ni izdelal liste, ki jo bo predložil za volitev stalnih odborov v skupščino. O tem je dal eden izmed članov klubskega odbora JRZ časnikarjem naslednjo izjavo: »Pri nas velja popolna disciplina parlamentarnega kluba. Vlada dr. Milana Stojadinoviča uživa med našimi poslanci popolno zaupanje. Mi smo politično strankarski klub, ki ima svoj politični program in svojo ideologijo. JNaravno je, da se ta politika vedno manifestira v našem delu v skupščini. Izvolitev skupščinskih odborov je važna stvar, ker bodo ti odbori proučevali vse zakonske predloge, ki jih je vlada predložila Narodni skupščini.« V vrstah ostalih skupščinskih klubov se čuti velika živahnost. Narodni poslanci, ki o delali dosedaj na tem, da je bil izvoljen za predsednika g. Čirič, opozarjajo, da bodo tudi pri nadaljnih volitvah za skupščinske stalne odbore nastopili s skupno opozicijsko listo. Kakor zatrjujejo nekateri vidnejši člani parlamentarne opozicije, je prišlo med vsemi klubi, ki so v opoziciji v skupščini, do popolnega soglasja, tako da bo opozicija postavila skupno listo za vse te parlamentarne odbore. Vpoklic poslancev in senatorjev Beograd, 4. nov. b. Danes so bili i/. kabineta predsedstva Narodne skupščine in senata brzojavno pozvani vsi člani skupščine in senata v Beograd. Sodi se, da se bo predstavništvo obeh zbornic predstavilo kraljevemu namestništvu že jutri in pričakuje se, da bosta v najkrajšem času sklicana Narodna skupščina in senat. Seja kluba JRZ Beograd. 4. nov. b. Danes popoldne je bila v Narodni skupš.ini tudi seja odbora kluba poslancev JHZ. Za današnjo sejo je bilo napovedano, da se je udeleži tudi predsednik vlade dr. Stojadinovic in trgovinski minister dr. Vrbanič in da se bo na njej razpravljalo o iz-premembi uredbe o kmečkih dolgovih. To pa je odpadlo in se je današnje seje od ministrov udeležil samo dr. Kaludžerčič. Na seji se je razpravljalo samo o sedanjem političnem položaju. Seja neodvisnega kluba Beograd, 4. oktobra, b. Danes popoldne je bila v prostorih Narodne skupščine seja Jugoslovanske nacionalne stranke, neodvisnega kluba poslancev, ki mu predseduje prota Milan Božič. Seja je trajala dve uri in se je je udeležilo okrog 40 narodnih poslancev in senatorjev. Izmed voditeljev pohorske akcije so se seje udeležili senatorji dr. Kramer, Jovo Banjanin, dr. Grga Andjelinović, dr. Ljudevit Auer. Na današnji seji se je razpravljalo o sedanji politični situaciji in bodočem političnem delu, zlasti z ozirom n_i skupni nastop opozicije pri volitvah stalnih in zakonodajnih skupščinskih odborov. Seja senatorjev JNS Beograd, 4. nov. b. Danes dopoldne je bila v senatu seja kluba senatorjev JNS. Seje se je udeležilo 36 senatorjev. 3 pa so svojo odsotnost opravičili. Predsedoval je predsednik Kosta Tiniotijevič. Na seji se je razpravljalo o splošnem političnem položaju in o stališču kluba senatorjev JNS proti sedanji vladi. V debato so posegli senatorji Mila» Popovič, Sava Ljjubi-bratič in Ivan Hribar. Ni. vis. knez-namestnik v Beogradu Beograd, 4. nov. AA. Davi ob devetih je prispel v Beograd Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle v spremstvu dvornega ministra Milana Antiča. Na topčiderski postaji so kneza-namest-nika sprejeli Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. kr. Vis. Nikolo, kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, minister vojske in mornarice armadni general Peter Živkovič. notranji minister dr. Anton Korošce, zastopnik prometnega minislra minister brez listnice dr. šefkija Bobinen, angleški poslanik Campbell, francoski poslanik grof Danipierre in civilna in vojaška hiša Nj. Vel,, kralja. Po pozdravu z Nj. Ve), kraljico Marijo, Nj. kr. Vis. knezom Nikolo, kraljevima namestnikoma, predsednikom ministrskega sveta in z ostalimi prisotnimi visokimi dostojanstveniki, se je Nj. kr. Vis. knez-namestnik odpeljal z Nj. Vel. kraljico 'Marijo v dvor. Novi poslanik v Washingtonu Newyork, 4. novembra. Novi poslanik kraljevine Jugoslavije v USA Konstantin Fotić se je pripeljal v Newyork s prekooceanskim parnikom »Normandie«. Z g. Fotičem sta se pripeljala njegova soproga in hči. V pristanišču so g. Fotiča sprejeli generalni konzul v Newyorku g. Rado je Jankovič, svetnik poslaništva v Washington« g. Boža Stojanovič, jugoslovanski konzul v Newyorku dr. Ante Pavelič, konzul v Montrealu Nikola Perazič, častni konzul v Pittsburgu g. Kosta Jankovič in izseljenski odposlanec v Newyorku g. Slavoj Trost ter zastopniki jugoslovanske kolonije in jugoslovanskih organizacij v Newyorku. G. Fotić je z družino odpotoval v Washington, da prevzame službo kr. poslanika. Gen. ravnatelj drž. železnic je odpotoval v Pariz Beograd. 4. nov. A A. Inžen jer Dimitrije Naumovič, generalni ravnatelj državnih železnic je snoči odpotoval v Pariz, kjer bo od 7. do 9. novembra glavna skupščina mednarodne železniške zveze. Osebne vesti Beograd. 4. nov. Imenovan je za pomočnika ravnatelja železnic 3. skupine 1. stopnje pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu inž. Milan Sora, pomočnik ravnatelja železnic iste skupine v pokoju. Sprejeta je ostavka na službo, ki jo je dal inž. Konstantin Grinjevič. svetnik 5. skupine gradbenega oddelka ravnateljstva državnih železnic v Sarajevu. Premeščena sla za načelnika strojnega oddelka oblastne direkcije v Beogradu v 3. skupini 2. stopnje Jovan Gasič, dosedanji načelnik strojnega oddelka 2. stopnje strojnega oddelka ravnateljstva v Subotici inž. Jovan Curko, dosedanji višji svetnik strojnega oddelka generalne direkcije. Odlikovanja Beograd, 4. novembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog prometnega ministra so odlikovani: s redom sv. Save druge, stopnje inž. Dimitrije Naumovič pri generalni direkciji državnih železnic; z redom jugoslovanske krone, pete stopnje inž. Robert Popper, šef sekcije za vzdrževanje proge, Konjice; z redom sv. Save pete stopnje Vladimir Mihajlovič, kontrolor sekcije Konjice. Izvoz rakov Beograd, 4. novembra. AA. Z odlokom kmetijskega ministra se v dobi od 15. oktobra do 15. julija vsako leto, ko je prepovedano loviti in prevažati sladkovodne rake, smejo izvažati tisti raki, ki jih ulove v dovoljenem času in jih hranijo v basenih pod nadzorstvom kmetijskih organov pristojne banovine, če je izvoz posebej dovolila pristojna banska uprava. Kliring Beograd, 4. nov. AA. Po poročilu Narodne banke se je dne 4. novembra t. 1. po nemškem kliringu izplačala poslednja aviza št. 8330 z P2. maja t. 1., po italijanskem kliringu pa aviza št. 75.240 z dne 1. avgusta t. 1. Mednarodne konvencije predložene Narodni skupščini Beograd, 4. novenfbra. AA. Predsednik’ ministrskega sveta in zunanji minister je danes izročil narodnemu predstavništvu v rešitev tele zakonske načrte: 1. ) zakonski predlog o konvenciji o vzajemnih sodnih, državljanskih in trgovskih odnoša-jih, sklenjenih m podpisanih v Ankari 3. julija 1934 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo; 2. ) zakonski predlog o jugoslovansko-tur-škem sporazumu o izvozu opija, sklenjenem in podpisanem v Beogradu 17. decembra 1934 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo, 3). zakonski predlog o konvenciji o izvajanju mednarodnega pravilnika za plovbeno policijo in za izvrševanje policijske službe na Donavi, ki tvori mejo med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Romunijo med ustjem Neve in Timoka, sklenjenega in podpisanega v Beogradu 10. februarja 1933 med Jugoslavijo in Romunijo; 4. ) zakonski predlog o konvenciji in naseljevanju, sklenjeni in podpisani v Ankari 6. septembra med Jugoslavijo in Turčijo; 5. ) sporazum, dosežen z izmenjavo not med Jugoslavijo in Češkoslovaško 4. junija 1935, s katerim se na podlagi sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško obe državi po poprejšnjih razgovorih odrečeta pravic, navedenih v čl. 4 in 6 pogodbe o trg-o-vim in plovbi, sklenjenega med tema država-ma v Pragi 14. novembra 1928 s čl. 1 točko 4 zaključnega protokola iste pogodbe; 6. ) zakonski uredlog o dopolnilnem sporazumu h konvenciji, podpisani v Beogradu 30. januarja 1933 med Jugoslavijo in Romunijo, ki ureia vprašanje državljanstva in pristojnosti oseb, ki so zaradi razmejitve izgubile prvotno državljanstvo, sklenjenega in podpisanega v Bukarešti 13. marca 1935. Bolgarski zarotniki Sofija, 4. novembra. A A. Potrjuje se vest, da je bil general Vladimir Zaimov aretiran, ker je bil osumljen, da je sodeloval pri pripravah za prevrat. Takoj po aretaciji so ga prepeljali v zapore vojaškega sodišča. Vojaški preiskovalni sodnik polkovnik Marinov ga je lakoj nato zaslišal. Zasliševanje «e je včeraj nadaljevalo. Včeraj opoldne je bil objavljen uradni komunike. ki pravi, da bo general Zaimov obložen po čl. 8. zakona za zaščito države, ki določa smrtno kazen. Kakor znano, bodo po lem členu obtoženi tudi Damjan Volčev, Nedeljko Nedeljkov in Stančev. Državno tožilstvo jih smatra za glavne organizatorje zarote. Sedaj je v vojaških zaporih skupno 25 oseb, ki so obtožene sodelovanja pri pripravah za državni prevrat. Razen njih bodo sodili tudi bivšega direktorja sofijske policije Vladimirja Načeva in poročnika Koeto Kijeva, ki sta pobegnila v Grčijo. Nova zarota? V Sumnu je policija izsledila novo komunistično zaroto. 15 glavnih zarotnikov so aretirali. Večina jih je delavcev in studentov. Organizacija je služila kot zveza med centralnim odborom razpuščene komunistične stranke h> posameznimi celicami v severovzhodni Bolga riji. Pri hišnih preiskavah so policijski organi našli mnogo propagandnega materiala. Komu nisti so imeli tudi med dijaštvom na šumenski gimnaziji svojo organizacijo. Na gimnaziji so policijski stražniki aretirali okrog 10 dijakov. Kakor se je izvedelo, ho dobil kralj po novi bolgarski ustavi večje prerogative, a tudi ministrski predsednik večje pravice. Vlada »e bo odvisna od parlamenta, ki bo imel maniše število poslancev kakor doslej. Člani parlamenta bodo deloma voljeni deloma imenovani. * Hoare se je vrnil London. 4. novembra, n. Včeraj opoldne je zunanji minister Hoare z letalom preko Pariza prispel v London. Minister Eden ga je spremljal do Pariza, od koder je nadaljeval svoje potovanje z vlakom. Aiiehin: Euwe — 7:7 Pariz, 4. novembra. AA. Iz Amsterdama poročajo, da sta Aljehin in Euwe odigrala 14. partijo za šahovsko svetovno prvenstvo. Euwe je v 41 potezah maliral Aljehina. Slanje je sedaj naslednje: Aljehin 5, Euwe 5 zmag, 4 partije remis. Prihodnjo partijo bosta odigrala v torek v Soestu pri Hilversumu. Kako reguliraio Mali graben Poleg regulacije struge Ljubljanice, za katero vlada toliko zanimanja med ljubljanskimi meščani, so obenem pričeli regulirati tudi njene pritoke, že pred leti so se spravili nad Gradaščico, sedaj pa nadaljujejo že lani pričeta dela v Malem grabnu ob koncu Opekarske ceste. Do mostu gostilne »pri koscu« so že uredili obe obrežji in ju obložili z debelo kamnito ploščadjo. Spodaj ob vodi po zgradili tik do mosta močne betonske opornike proti poplavam. Pred poldrugim mesecem je pričel režijski odbor za regulacijo Malega grabna pod nadzorstvom Terenske sekcije z nadaljevanjem regulačnih del v Malem grabnu. Dela se vrše iz bednostnega fonda dravske banovine v daljavi približno enega kilometra. Sedaj je zaposlenih okrog 80 delavcev, ki delajo po osem ur dnevno. Struga bo imela enajst metrov v širini. Na sredi struge je mnogo globokih jam, ki so ponekod globoke do dva metra. Delavci sproti zasipavajo z nakopano zemljo iz brežin te tolmune, ostalo prst pa nakladajo na vagončke, ki jih odvažajo, da zgladijo zelo valoviti svet bližnje soseščine. .Tega materijala so izvozili že nad 1500 vozičkov. Ob obeh nasipih, ki se precej strmo in globoko vzpenjata do gladine, so tako imenovane »fašine«. Je to iz drobnega vrbovja zvita butara, v sredini napolnjena s suhim gramozom, in pritrjena na številne količke ob nasipih. Tako voda ob vsakokratnih poplavah ne more odnašati zelo mehke plasti črne obrežne zemlje. Vrbovje se bo namreč sčasoma razraslo in tako s svojimi prepre-ženimi koreninami utrjevalo vso to rahlo zemljo. Razen nekaj dni ob poplavi delavci vzdr-žema opravljajo svoj posel, ker delajo le v suhem. Otvoritev novega sokol* skega odra v Medvodah Brez hrupa in kričeče reklame, je agilno medvoško Sokolsko društvo v nedeljo, 3. t. m. praznovalo velik in pomemben dan — izročitev novega sokolskega odra svojemu prosvetnemu namenu. Društvo si je s težkimi gmotnimi žrtvami izgradilo prekrasen Dom že pred desetimi leti, a ga zaradi tedanjih neugodnih finančnih prilik žal ni moglo ohraniti v svoji posesti. Vendar to dejstvo ne zmanjšuje zaslug Sokola —7 tedaj orača trde ledine. Brez požrtvovalnosti svoječasne sokolske uprave, brez tedaj dopri-nešenih žrtev, bi se Medvode danes — nedvomno — ne mogle ponašati s tako mogočno stavbo Zdravstvenega doma in najbrž tudi še ne z vodovodom. Sokol v svojem mladostnem poletu zaradi izgube doma ni klonil. Z neomajano vero v boljšo bodočnost so pričeli bratje iznova zbiratj sredstva z namenom, da bodo v doglednem času postavili plemeniti ideji nov primeren hram. In res se je ta njih želja uresničila še prej, kot so se sami nadejali. Prošlo nedeljo so nas povedli v nov, dostojen Sokolski dom. Hvalevredno je pripomniti, da so si ga — navzlic težki gospodarski stiski — sezidali z vzgledu« marljivostjo in dobrim gospodarstvom z lastnimi sredstvi. Novi Dom stoji med kolodvorom in mostom čez Soro. Ob Domu je krasno letno telovadišče. V notranjosti hiše so praktično razporejeni prostori, ki bodo za nedosledno dobo popolnoma ustrezali svrhi. Slavnost je otvoril moški zbor, ki je pod vodstvom br. Kržišnika odpel nekaj primernih pesmi. Za nje je žel mnogo zaslužene pohvale-Starosta hr. Šešek je očrtal potek zgradbe i!1 se zahvalil vsem ki so pripomogli k zgradbi-Po prigodnem govoru župnega staroste br. V>' penbaherja iz Ljubljane, so podali društven* ivravci igro »Postržek«. Nabito polna dvorana jih je nagradila z obilnim aplavzom, posebn0 sestri Anico Bohinčevo in Šarlahovo. Po of>' cielnem delu se je razvila presrčna bratska z®' bava, h kateri so mnogo pripomogli vrli ško* jeločani s svojo lepo pesmijo. Sokolskemu društvu iskreno čestitamo, želeji da bi postal njihov novi Dom resnično brn sko ognjišče vsemu ljudstvu lepe medvos» okolice. — Zdravko V. Pridobivajte nove naročnike. \ Franciji s« izdali zakon, po katerem ima država pravico za nadziranje prodajalcev in izdelovalcev plinskih mask. Prebivalstvo sme kupovali odslej le maske, za katere jamči država. Slika kaže prodajalko v trgovini za plinske maske, ki s primernim besedilom na tablici opozarja kupovalcc. da se v tej trgovini dobe oblastveno dovoljene plinske maske. Vesti iz Italije Preuredite i' pri izplačevanju d nižinskih pod-dosedanji praksi izzplačujejo vojaška okrožja podpore družinam vpoklicanih in v vojaški službi zadržanih vojakov ter vojaških dobrovoljce v potom njih občin, občine pa potoni davčnih izterjevalnic, in sicer od tedna do tedna. Ta način izplačevanja je zdaj preurejen.'»Izplačevanje ne bo več tedensko, temveč štirinajstdnevno in bodo prve podpore za dobo od 1. do 10. novembra likvidirane dne 16. novembra, in sicer ne več pri občinskih blagajnah, temveč na poštnih uradih. V mestih, vJ°r je več postnih uradov, določi ž lanstvo za vsakega upravičenca poštni urad, ki bode vršil izplačevanje. Vsa služba družinskih podpor je s tem prenesena od vojaških okrožij na prefekture. Koliko denarja so poslali delavci iz Vzhodne Ifrike. na Goriško? Zbrani so podatki, ki sedajo do srede oktobra. V prvi poolvici oktobra Jo dospelo iz Vzhodne Afrike nakazil za 22.260 br. če se ta vsota prišteje k prejšnjim nakazilom, je prišlo na Goriško afriškega delavskega denarja 113.617 lir. Žal, da ne vemo, koliko je v Afriki goriškega delavstva in koliko časa že delajo, da bi mogli primerno ceniti tudi razmerno vrednost teh pošiljk. nn}}liva,f“7<*Rozi Barsony Felix Bressart Otto Wallburg Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje. ..........—? Poziv hišnim posestnikom Do 14. novembra t. 1. je treba vložiti prijave za odmero zgradarine. Najemnine, ki se plačujejo v tem času, tvorijo podlago za odmero zgradarine za celo leto 1936. Glede na zadnje redukcije službenih prejemkov najemniki srednjega in delavskega stanu ne bodo nikakor več mogli plačevati najemnin v sedanji višinil Pozivamo vse p. n. hišne posestnike, da znižajo takoj najemnine, ker pri sedanjih najemninah ne more nikakor več ostati zaradi bistveno spremenjenih gospodarskih in pridobitnih razmer! — Društvo stanovanjskih najemnikov, Ljubljan, Tavčarjeva 3/If. Z zagrebške katedrale v smrt Včeraj ob 11.30 sta skočili z druge galerije zagrebške katedrale dve mladi bitji. Bila sta to Blaž Filip in Angelka Kitorovič iz Šibenika. Oba sta bila na mestu mrtva. Pravi razlogi njunega samomora še niso znani. Policija je uvedla preiskavo. Za zdaj se je zvedelo samo to, da sta pred svojim dejanjem poslala listu •»Tribuna«, v Šibeniku pismo. Omerza ie prežal na plaže Pirešice, 4. novembra. Tiste dni, preden so izsledili zločinca Omerzo na nekem kozolcu pri Pirešicah, je nekdo ponoči vdrl v šolo v Pirešicah, ki je oddaljena kakih 10 minut od kozolca, kjer se je zločinec skrival. Učiteljica šole v Pirešicah je ponoči okoli 2 slišala hojo v poslopju. Zjutraj, ko je vstal tudi upravitelj s svojo družino, je pa tudi izpraševal, ali je nekdo hodil ponoči v veži. Ker so vsi izjavili nikalno in so dva dni nato Omerzo orožniki našli v kozolcu, je zelo verjetno, da je zločinec imel namen počakati prvega v mesecu, ko bi učiteljstvo dobilo plače, in po skušal izvršiti vlom ali celo zločin. Brežite Sokol priredi v soboto 9. t. m. ob 20 akademijo pri kateri sodeluje mladinski sok. orkester skupno s pevskim zborom. Na sporedu so tudi solo pevske točke. Prireditev se vrši v veliki dvorani Narodnega doma. Strelska družina ima vsako nedeljo na čatež-kem strelišču ostro streljanje. Konjice Izvoz sadja. Do sedaj so izvozili in sreza 61 vagonov jabolk v Češkoslovaško, Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Francijo. Licencoranje bikov se je vršilo 25. oktobra. Prignali so 57 plemenjakov; od teli je bilo 5 nesposobnih, 10 pa mladih. Selekcija perutnine. Vzorne kurnike je uredilo 8 članov perutninarskega društva v Ločah. Selekcijo vodijo pri 300 kokoših. S prvim novembrom zaključuje 9 članov 3-letno nes-nost, 1 član pa 5-letno. Premovanje živine se je izvršilo v Špitaliču, Vitanju in Konjicah. Za nagrade so razdelili 17.500 dinarjev. Iz Konjic odhaja na novo službeno mesto v Novo mesto Baškovč Tone, davčni uradnik. Želimo mu tudi v dolenjski metropoli veliko uspehov. Pred kratkim se je osnovala Sadjarska podružnica v Sp. Lažah in je že pridno na del«. Nove podružnice bodo osnovali še v Zrečah, Prihovi, Vitanju in Oplotnici. Pri letošnjem izvozu sadja je največja ovira ozkotirna železnica. Zadnji čas je, da se tudi skozi Dravinjsko dolino zgradi široki železniški tir. Pred nekaj dnevi so razdelili ponovno 16 plemenskih ovnov. Skupno so razdelili ob koncu lanskega in v teku letošnjega leta 46 pleme-n jakov, Narodno giedaiišče Drama Začetek ob 20. uri 5. nov., torek: zaprto. 6. nov., sreda: Bratomor na Meta vi. Premijera. Red Sreda. 7. nov., četrtek: Frak ali Od krojačka do ministra. Red Četrtek. 8. nov., petek: zaprto. Opera Začetek ob 20. uri 5. nov., torek: MamzeUe Nitouche. Red C. 6. nov., sreda: Madame Butterfly. Red A. 7. nov., četrtek: Faust. Red B. 8. nov., petek: zaprto. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Dnevni dogodki ALI ste poravnali mesečno naročnino »GLASA NARODA»? ALI ste pridobili »GLASU NARODA« še kakega novega naročnika in to ob priliki nakazila naročnine na hrbtu položnice ali po dopisnici sporočili upravi? Vljudno Vas prosimo, ne pozabite to čimprej storiti! X 501etniea novinarja Nike Smoleiča. V krogu svoje rodbine in ožjih prijateljev ter tovarišev je v nedeljo elavil v Zagrebu novinar Smolčič Niko SOletnico svojega življenja. Smolčič sodeluje pri zagrebških »Novostih«. Čitalci ga poznajo pod psevdonimom »Enes« kot izbornega reporterja s socialnega in kulturnega področja, ^molčić je podpredsednik zagrebške sekcije JNU in član centralne uprave. Nedavno je slavil 251etnico novinarskega dela in je bil ob tej priliki tudi odlikovan. Svojo novinarsko karijero je začel pri pokojnem Franu Supilu kot reporter »Riječkog Novog lista«. X Za specialista kožnih in spolnih bolezni je v Zagrebu napravil izpit sekundarij ljubljanske splošne bolnišnice g. dr. Vladimir Milavec. Čestitamo! Bratje Karamazovi Pride! Kino Sloga X Zanimiva statistika o katolikih in cerkvah. Pred dnevi je službeno glasilo vatikanske države »Osservatore Romano« probčilo statistiko o rimokatolikih z vsega sveta. Na svetu je po teh podatkih 397 milijonov rimokatolikov. Potemtakem je rimkokatoliška cerkev najštevilnejša verska organizacija na svetu. Druga največja je Konfucijeva s 328 milijoni vernikov, tretja pa muslimanska z 270 milijoni vernikov. V Jugoslaviji je 3850 rimskokatoliških duhovnikov v štirih nadškofijah in 16 škofijah. Po konkordatu bosta tudi splitska in ljubljanska škofija nadškofiji, nove škofije bodo pa ustanovili v Bački, Banatu in Kninu. Največ vernikov ima zagrebška nadškofija, in sicer 1,661.(368, najmanj jih pa ima kotorska, namreč 16.000. Ljubljanska škofija šteje 516.132, mariborska pa 156.456 vernikov. Največ cerkva ima zagrebška nadškofija, in sicer 375, takoj za njo pa pride ljubljanska z 272 cerkvama in mariborska z 259 cerkvami. Lekarna Dr. St. Kmet TyrSeva c. St. 41 Telefon St. 31-41 se je preselila v sosedno novo Hišo na TyrSevi cesti štev. 43 (nasproti cerkvi Sv. Krištofa) X Sarajevo hoče pravno fakulteto. Sarajevski akademiki so na velikem zborovanju v nedeljo pod vodstvom župana Bičakčiča ob navzočnosti predstavnikov vsega sarajevskega javnega življenja zahtevali, naj se pravna fakulteta v Subotici prenese v Sarajevo. Izvolili so akcijski odbor, ki bo s spomenico odločilne činilelje opozoril na to. Volitve za jesen -—**" LUTZ X Železniški upravi v Ljubljani. V ponedeljek 28. oktobra t. 1. je bil ukinjen na progi Ljubljana — Zgornji Kašelj, oziroma Zalog in obratno avtobusni promet. Z istim dnem je ukinila železniška direkcija lokalni vlak, ki je odhajal iz D. M. v Polju ob 14. uri 45 minut. Tako smo ostali brez prometnih zvez z Ljub-Ijano. Smo na periferiji Ljubljane in nimamo od 13.30 do 18. ure nobenega osebnega vlaka, v času od 13, do 13.30 pa kar dva, kar gotovo ni v korist uprave. — Prosimo, da se v interesu občinstva, ki ima opravka v Ljubljani uvede lokalni vlak nazaj na progi Zalog—D. M. v Polju—Ljubljana gl. kol. med 14.45 in 15.30, s katerim bo obojestransko ustreženo. X Vsem krajevnim prireditvenim odborom narodno obrambnih dni v Dravski banovini! — Zaradi nepričakovanih zaprek se narodno obrambna dneva, 9. in 10. t. m. ne moreta vršiti. Odpadejo zaradi tega vse prireditve, kakor akademije, pevski večeri, zborovanja. Enako odpadejo tudi vsi cerkveni obredi. Vse delo naj bo tembolj osredotočeno v nabiralni akciji, ki naj pokaže globoko ljubezen do naših bratov! 2,000.000 Din lahko dobite, ako naročite srečko razredne loterije pri Drae. K. Kolakovlt-aa Beograd, Kr. Milana 41 Prospekt brezplačno. Pišite takoj! XJadranski koledar. »Istra«, ki nam je lansko leto postregla z lepim jadranskim koledarjem, ki je poleg obilnega gradiva tudi izredno poceni, je tudi za letos priredila koledar, za katerega so prispevali najvidnejši predstavniki naše publicistike: gg.: Lujo Vojnovič, dr. Fran Ilešič, Nikola Žic, Niko Bartulovič, dr. Lavo Čermelj, Ivo Grahor, Angelo Cerkvenik, Bogomir Magajna, Ernest Radetič, Mirko Breyer, Viktor Car-Emil, Rikard Katalinič-Jeretov, Mate Balota, Drago Gervajs, Anton Rojnič, Žiberna Jožko in drugi. Poleg tega vsebuje koledar luđi malo zbirko še neobjavljenih pesmi pokojnega Srečka Kosovela. Cena koledarju je 10 dinarjev. Kdor pa naroči tudi mali žepni koledar »Soča«, dobi obe publikaciji za 18 Din franko. Niročite priljubljeni publikaciji čimpreje! X Kakšna bi morala biti moderna kuhinja, podrobno opisuje zadnja »Gospodinja«, ki objavlja tudi polno drugih poučnih člankov in navodil o vseh gospodinjskih zadevah. Posebno opozarjamo na razprave o zdravstvu, prav tako pa tudi na najrazličnejše praktične stvari o šivanju, prehrani in kuhi ter polno navodil, receptov in poročil, ki gospodinji pridejo prav ob vsaki priliki. Ste li videli kulturni film »Priroda kot učiteljica«, v katerem so prikazuje izdelovanje umetne svile. Film se predvaja v kinu Union dnevno od 1. do 7. t. m. LiubUana DNEVNA PRATIKA Torek, dne 5. no embra. Katoličani: Caharija. Pravoslavni: 23. oktobra. Ap. Jakob, sv. Ignjat. DEŽURNE LEKARNE Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20. Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * * V proslavo lOOletnice rojstva Davorina Jenka priredi Glasbena Matica ljubljanska v petek 8. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani slavnostno akademijo, na kateri se izvajajo izključno le njegova dela. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. * Pripravlj. odbor šahovskega kluba »Omladina« javlja, da bo ustanovni občni zbor v nedeljo 10. t. m. ob 10. v lovski sobi (klet) hotela »Metropol« nasproti glavnega kolodvora. Prijave novih članov se sprejemajo do sobote dne 0. t. m. v klubovem lokalu Šelenburgo.va ulica štev. 6/1, vrata štev. 14, dnevno od 18. do 19. Bratje Karamazovi Fritz Kortner Ana Sten * Predavanje S. P. D. o planinski flori. V petek dne 8. t. m. ob 20. uri bo v dvorani Delavske zbornice predaval o cvetani naših planin g. prof. Viktor Petkovšek, naš znani mladi botanik, ki je s svojimi lepimi članki v »Proteusu« in drugod vzbudil opravičeno pozornost. Orisal bo planinske cvetlice iz raznih vidikov, omenjal posebej zaščitene rastline in opozarjal na zdia-vilne cvetlice, ker bo predavanje pojasnjevalo okrog 100 diapozitivov, med njimi mnogo barvanih, se nam obeta prav zanimiv večer. * Prirodoslovno društvo vabi vse člane, ki se zanimajo za organizacijo stalnih poljudnih pro davanj iz raznih prirodoslovnih panog, na razgovor, ki se bo vršil danes, dne 5. novembra, ob 17. uri na zoološkem institutu univerze. * Motorni vlaki, ki smo zadnjič pisali o njih da jih dobimo z Danske, so prišli že sinoči na Jesenice, kjer bodo počivali danes ves dan in še vso noč. Z Jesenic odpeljejo trije taki vlaki, ki bodo vsakega tvorila dva motorna voza, jutri, v sredo zjutraj in prispo v Ljubljano okrog 9. V Ljubljani ne sme ostati noben voz, ker je dogovor med našo državo in dansko tovarno lak, da prevzamemo motorne vozove šele v Beogradu. En voa je sicer obljubljen naši železniški direkciji, s tem pa še ni rečeno, da je to moderno prometno sredstvo našim krajem zagotovljeno. Opozoriti moramo, da bi nam motorni voz manjšega tipa sploh ne koristil, zato naj se pa varuhi naših interesov pobrigajo, da dobimo voz večjega Upa, zlasti naj se pa naglo obrnejo, da se obljuba ne pozabi. V hotelu ..METROPOL" (Miklii) se oddajajo lepe mesečne sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo po zelo ugodnih cenah. * Ob Igriški ulici so mestni delavci na zapadni strani njenega dela nad Erjavčevo cesto in Gregorčičevo ulico napravili hodnike in jih obrobili z robniki, sedaj bodo pa tudi ves ta del cestišča nekoliko zvišali in utrdili. * Če ne poznate raznih sort jabolk, pridite jutri v sredo ob 19. na univerzo v dvorano mineraloškega instituta, kjer bo v okrilju podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva predaval višji inspektor g. Fran Gombač in tudi pokazal najrazličnejše sorte ter nas poučil o ra- sti, rodovitnosti in odpornosti dreves, zlasti pa o trajnosti sadja in sploh o vrednosti posameznih sort. * Nekaj žrtev prazniškega veseljačenja, ki ki morajo v ljublanski bolnišnici iskati pomoči, smo navedli že včeraj, sedaj so pa pripeljali še nekaj pretepenih in zaklanih. Neznanci so 24-letnega Ramovša Antona iz Stožic Podutikom napadli in precej poškodovali, hujše je pa s 23-letnim Ivanom Adamičem, ki so ga pri pretepu v Velikih Poljanah pri Kočevju zabodli v prsa. Pod Šmarno goro so napadli in zdelali pleskarskega pomočnika Petra Podbor-ška iz Zg. Gameljna, a na Viču jo je tudi staknil po očeh hlapec Anton Kovač s Tyrsere ceste. Edino vodovodni instalater Ivan Hribar iz Lipoglava je dobil poškodbe pri delu, ko je doma popravljal streho in raz njo padel tako nesrečno, da ima poškodbe po glavi in vratu. Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tol. 2730 Film prekrasne, nepozabne vsebine in očarljivega petja in muzike Oskarja Straussa Posiednii valček Dejanje je vzeto iz predvojne carske Rusije! Film, ki ga mora vsakdo videti Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik s slikami iz Abesinije Danes zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri Premiera! Popolnoma novo! * Radiotelegrafisti, ki bivajo v območju »Velike Ljubljane«, v starosti od 18 do 50 let, ne glede na državljansko pripadnost, naj se najkasneje do petka, t. j. 8. novembra 1935, zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-1, soba 4. * Društvo »Tabor«. Drevi važna pevska vaja. Glede na nastopa, ki bosta v nedeljo 10. t. m. v radiju in pri maši, pozivam vse pevce in pevke, da se današnje kakor tudi nadaljnjih pevskih vaj gotovo udeleže. Kdor bo danes izostal, ne bo mogel nastopiti. Zato vsi in točno! — Pevovodja. * V naši drami imamo zopet premijero izvirne slovenske drame, ki jo je napisal ravnatelj ljubljanske Drame, znani avtor raznih dramskih del, predvsem mladinskih iger, ki so bile vse z največjim uspehom vprizarjane v Ljubljani in tudi na drugih velikih odrili v naši državi. Njegovo najnovejše delo ljudsko žalo-igro Bratomor na Metavi« bomo videli v sredo 6. t. m. v naši drami. Dejanje je izredno dramatično, predstavlja nam kos našega kmečkega življenja in so posamezni značaji nadvse spretno narisani. Premijero pripravlja režiser Debevec Ciril. Krstna predelava v sredo bo za abonente reda Sreda. * P. n. abonente opozarja gledališka uprava na spremembo opernega repertoarja in s tem vrstnega reda abonmanov, in sicer za abonente reda C pojo drevi (v torek) opereto »Mamzelle .Nitouche«, za abonente reda A v sredo opero »Madame Butterfly . in za red B v četrtek opero »Faust«. — Opereto «Mamzelle Nitouche« pojo drevi ob 20. uri v operi za red C. * Svečanosti pravoslavne občine v Ljubljani. K našemu včerajšnjemu poročilu o pravoslavnih svečanostih ugotavljamo, da se je te slavnosti udeležilo tudi ljubljansko Sokolstvo s I. namestnikom staroste Saveza SKJ br. Engelbertom Ganglom, kakor ludi zastopniki Sokolske župe Ljubljana. Maribor A Narodno gledališče. Torek, 5. novembra ob 20. ure: »Medvedji ples«. Red C. — Sreda, 6. novembra: Zaprto. — četrtek. 7. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. Red A. A Žalostna slika na mariborskih pokopališčih. Do preobrata se na mariborskih pokopališčih ni smel prikazati slovenski napis. Sedaj pa je to dovoljeno, vendar pa ni nikogar, ki bi napise kontroliral in zabranit nemške napise vsaj tam, kjer jih ni treba. Če ogledujemo spomenike, vidimo ogromno število slovenskih imen, ki imajo za dodatek razne naslove kot: »Herr, Lokomotivführer, Stadtbeamter itd.« In to celo pri takih, ki so umrli leta 1935. v starosti do 40 let! Poslužujmo se ukrepov, kakor Slika kaže trenutek s tekme dveh univerzitetnih moštev v Ameriki in priča o temperamentnem bojnem duhu ameriških študentov pri rughi tekmah so se jih oblasti v Mariboru pod Avstrijo. Ne bodimo brezbrižni, ker tujec ceni našo zavest tudi na tem kraju in nas tudi sodi. Za vzgled naj nam bo v tem oziru nemški in italijanski narod. A Šahovsko simultanko pripravlja naš mladi šahovski mojster Ivo Lešnik. Po številu sodelujočih igralcev, bo simultanka ena največjih, kar jih je bilo doslej v Mariboru. A Smrt stare slovenske grče. Včeraj zjutraj je v Terbegovcih v Slov. goricah umrl 91-letni posestnik Mihael Verzel, ki je pretekli mesec v krogu svojih otrok slavil železno poroko s svojo 93-letno življenjsko družico Ano. Pokojnik je skozi 30 let s harmoniko razveseljeval ljudi v Slov. goricah in veselo godčevo razpoloženje ga do zadnjega ni zapustilo. Še v svoji poslednji uri, ko so stali ob njegovi postelji, je železni ženin igral poskočne koračnice na oglice, zdaj pa leži nem in bled na mrtvaškem odru v osrčju Slov. goric. Naj mu bo zemljica lahka, ostalim pa iskreno sožalje. A »Bata izgini, ali pa pogini!« Včeraj je ravnatelj mariborske podružnice Bate na Aleksandrovi cesti dobil brezimno pismo, v katerem navaja^ pisec: »Bata izgini prostovoljno, ce ne, se boš peljal v zrak z1 vsemi svojimi cok-Ijanii. Naše geslo je: Izgini ali pogini!« Podpis: Rdeča roka. Žig pošle Maribor z dne 2. novembra. Kdor izsledi pisca tega grozilnega Pisma, prejme od ravnatelja Bate v Mariboru g. Alberta Fuk^a primerno nagrado. A V Dravo je hotela. Snoči okoli polnoči so ljudje na drž. mostu videli, kako se jo neka mladenka povzpela na mostno ograjo, hoteč skočiti v dravske valove. Pasanti so obupanki namero pravočasno preprečili. Na policijski stražnici je izpovedala, da je 19-letna brezposelna Adela S. iz Maribora, ki je hotela prostovoljno v smrt zaradi bede in brezposelnosti. A Pretep. V neki pekerski gostilni je prišlo preteklo noč do krvavega pretepa. Žrtvi nožev sta postala 59-letni hlapec Andrej Veronik in 26-letni kovač Franc Heražič. Prvi je dobil vbodljaj v desnico in glavo, slednji pa je obležal z razrezano glavo. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico. A Obiščite slikarja, ki slika z nogo. Izredno zanimanje je vzbudil v Mariboru akademski slikar Aleksander Klein, ki je vojni iffvalid in ki slika z desno nogo. Svoja dela razstavlja v mariborskem gradu (bivša Berdajsova trgovina), obiskovalci Pa imajo tudi priliko, da ga vidijo pri delu. Ponovno priporočamo Mariborčanom obisk. A Velika prireditev v Unionu. I. godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v soboto 9. novembra v vseh prostorili dvorane Union »Martinovanje« z raznimi zabavnimi točkami. Začetek ob 20. uri. vstopnina 5 Din, za člane 3 Din. A Grajski kino. Samo še kratek čas krasen ljubavni film »Zlati okovi«. — Sledi Greta Garbo film »Pisani pajčolan«. A Kino Union. Danes prekrasni film nebeške ljubavne pesmi »Za. vedno Tvoja« z Elizabeto B^rrrper. Sledi ix>pularna in vesela nnoreta Ptirar» z Lil Dnfover. Wolf Albacli-Rettyjein in Mario Andergastovo. Celle ■ Nogo je zlomil nad kolenom neki osebni avto v nedeljo 3. t. m. lOletnemu sinu grobar ja Kikar Antonu na cesti pri gostilni Pišek v Čretu. Čigav je bil avto Se ni ugotovljeno. ■ Umrla sta včeraj v bolnici 711etna dninarica Završnik Marija iz Braslovč ter 431c>tni delavec Leva Peter iz Frankolovega. Naj v miru počivata! E Obesil se je preteklo nedeljo zvečer ob 23. v Kaplji vasi pri Št. Pavlu 241etni posestniški sin Jože P. Na potu k tragični odločitvi si je skozi vas zapel: -Za ljubezen moram vmret‘...< ■ Brezposelnih je bilo ob koncu oktobra v Celju 332, od teh 43 žensk. Delo pa dobi: 26 delavcev pri regulaciji Savinje, 4 čevljarji, en oskrbnik, en hlapec, 2 služkinji, 2 kmetski dekli in ena kuharica. Število brezposelnih se je od 20. oktobra sicer nekoliko znižalo, vendar pa je število brezposelnih za razmeroma majhno Celje, še jako visoko. B Kolesa še kar kradejo. Dne 2. t. m. je bilo ukradeno trgovki Lenart Nini okoli 18. ure izpred neke trgovine črno kolo znamke »Maršal« vredno 1000 Din. Kolo so drugi dan ob železniškem nasipu v Gaberju našli, a je bilo že brez sedeža. Isti dan pa je bilo iz dvorišča mestnega poglavarstva delavcu Gajšek Francu iz Škofje vasi ukradeno kolo znamke »Gam* vredno 1800 Din. ■ Poset tujcev. V oktobru je poselilo Celje 1260 tujcev; od teh je bilo 987 Jugoslovanov, 2 Angleža, 117 Avstrijcev, 1 Bolgar, ->8 Čeho-slovakov, 3 Francozi, 30 Italijanov, 4 Madžari. 54 Nemcev, 1 Rus, 1 Švicar in 2 druga. V letošnjem septembru je posetdo Celje 1239 tu.j-jcev, lanskega oktobra pa lloo. Med vsemi jno-zemci je prišlo v Celje največ Avstrijcev. ■ Nesreča pri inv. pos. 75 do 76*50—75*50, vojna škoda 355 denar, 4% agr. obv. 43 denar, 7°/o Bler. 69—70—69. 8°/o Bler. 78—80. 60/o begluške obv. 60—61-75, Agrarna priv. banka 228 denar. Dunaj—Zagreb 844 do 854—849, Dunaj—Beograd 853—843, Grčija— Zagreb 28*15—28*85—28*50, Grčija—Beograd 27*75 povpr., Priv. klir. London—Zagreb 240-20 do 241*80—241, London—Beograd 241*80 do 240*20, Madrid—Zagreb 582—592—587, Madrid —Beograd 575 povpr., Trboveljska 95—110. Šećer Osijek 115—130, 7°/» štab. pos. v Parizu 76—79. BLAGOVNO TRŽIŠČE NOVI SAD, 4. novembra. Vse je neizprenie-njeno. — Tendenca neizpremenjena. •— Promet srednji. Kultura Rciec malih živali Umen perutninar temeljito izrabi, kar je še lepih dnevov, da vestno pregleda, osnaži in prebeli prostore, v katerih prebiva perutnina. — Razkuži tudi vse krmilne posobe in napajalni-Pripravi primerno prašno kopel, temeljito «cisti in razkuži gnezda, da se ne zarede uši. “«leg tega skrbi za pravilno prehrano svojih živalic, bodisi glede kakovosti krme, kakor tudi glede časovnih obrokov podajanja hrane. Jarči-ce že neso in potrebno je urediti nesno kontrolo. Točna navodila o tem prejmejo rejci v naj-«ovejši številki edinega res strokovnega lista: REJEC MALIH ŽIVALI, ki je ravnokar izšel «a mesec oktober. Poleg poprej omenjenega strokovnega čtiva se nadaljuje v listu razprava: V zastruplienjih pri perutnini, izpod peresa dr. Kocjana. V poljudnem članku opisuje rejo go-'obov-pismonoš g. Detela. Zanimiv je članek Jejca angorskih kuncev g. Drozdovskija iz Kocane v Vardarski banovini, med tem ko poučuje 11 aš domači strokovnjak na tem polju g. Kunta-ra rejce o pravilnem sortiranju volne angorske-ga kunca. Kako naučimo mlade kanarčke gl.o-bokega petja, se pouči lahko vsak rejec kanarčkov iz Članka našega strokovnjaka g. Relnari-ča. Dalje je zastopana tudi ovčjereja in kozjereja pp svojih priznanih strokovnjakih g. Hladniku in Krištofu, g. Goriup iz Celja pa nadaljuje z navodili za pravilno dresuro psa. Zastopane so tudi ribice s člankom g. Savinskija. članke krase izvirne slike z razstave Gorenj-skega rejca v Kranju in iz Jezerskega. Slede «adalje društvene vesli, razna poročila in obvestila, dopisi in tržne cene, pa tudi za zabavo je Poskrbljeno z raznimi ugankami in razpisi da-riT. Iz obvestil povzemamo, da se že sedaj pripravlja na I. Zvezino razstavo vseli malih živa-v ietu 1936., kakršne še ni bilo pri nas. — Rejski pokret je v popolnem razmahu in tudi «ržava sama podpira rejce pri njihovem strem-fenju za širjenje umne reje malih živali. Gospodarske vesti 1 lovišča. Dne 20. novembra 1935 ob v". ®'3 uo^vršila pri sreskem načelstvu v Kočevju štev. o dražba lovišča bivše občine Smuka dobo to let 0d 1. aprila 1935 do 31. mar-iv. to47, v izmeri ca. 2.125*94 ha za izklicno ceno : ln 350 , va predpisih za-»a o lovu. Dražbi mora prisostvovati tudi «dstavnik občine Stari log. |ha7-°,)Čiua VanPst 'l>r% sicer zanje uprava pokopališča 'a obema ne bosta odgovarjali. TISKARNA y ERKUR UUBMAMA, GREGORČIČEVA ML LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52 'to ► M MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši »nesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Diu. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po Ž5 par ta besedo Pri malih oglasih reklamnega značaja slane penina vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja (e priložili ta odgovor 2 Din v znamk ali Mali oglasi so plačljivi (akoj pri naročilu. KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan. Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539. KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme krojač na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek pod »učeneer. ČEDNO SOBICO, eventualno z dobro domačo brano išče po možnosti v centru mesta akademik. Ponudbe iia oglasni oddelek pod »Dober plačnik«. PECI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lulzovih peči, štedilniku, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana. Tyrseva 47. HIŠNIKA iščem za vilo v ljubljanski okolici. Prednost ima zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo »Glasa naroda«. POSESTVO z majhno moderno urejeno ekonomijo. na lepem kraju v ljubljanski okolici, je zelo ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Idealna lega« na upravo »Glasa naroda«. ONEMU. KI MI PRESKRBI stalno službo za slugo ali kaj sličnega, dam nagrado 3.000 dinarjev. Obvladam slovenščino srbo-iirva-ščino in nemščino ler posedujem dobra spričevala. Ponudbe na oglasni oddelek pod »3000«. (/glosi v „tylosu Hocodo" imofa signiert uspeU l Slika kaže orjaško ameriško immbardersko letalo, ki sc je pri poskusnem letu vnelo in strmoglavilo na tla. Eden izmed posadke je bil mrtev, štirje pa hudo ranjeni. Vojaški strokovnjaki so izjavili, da je bilo to letalo najbolj nevarno orožje na svetu. Dalini Sever Po polletni odsotnosti se je vrnil te dni v Moskvo pilot V. S. Molotov. Hkratu z njim sta prispela mehanik Pobježinpv in krmar Risland. Ta trojica je pred kratkim odplula na znanstveno raziskovalni polet nad vzhodnim delom arktičnih pokrajin, da ugotovi stanje ledu v vzhodnem predelu severnega morskega kota, ki je malo raziskan. Avijon »SSSR N-2« je odplul 16. jul. iz Krasnojarskega. V 2 mesecih so avija-tiki prepluli jako težavno zračno pot dolgo okrog 30.000 km. Preleteli so vzhodno Sibirijo, okolico Jakutska, obalo Cukutskega morja in vzhodno Sibirskega morja, preiskali so položaj ledenih gora, oskrbeli zapiske o tamošnjih prilikah, ocenili debelost ledene skorje in zbrali jako bogat in dragocen materijal. V. S. Molokov pravi o tem poletu: »Na podlagi tega poleta še nikakor ne moremo izvajati končnovel javnih zaključkov. Po mojem mnenju je treba take polete nadaljevati in samo na podlagi vzporedne primerjave mnogih opazovanj je mogoče predvidevati verjetno stanje ledu, napovedovati najbolj verjetno vreme in označiti načrt za plovbo severno morskih parnikov.« Naravno je, da so se morali ob tako dolgem poletu piloti muditi tudi na takih krajih, ki jih doslej ni obiskal še nihče. I Aeroplan »SSSR N-2« je prvi preletel pot I od Aldana do Ohotskega morja, ki pelje čez visoke gorske grebene. Leteli so v višini 4200 m in se niti ne zavedajo, ali je bil polet lahek ali težaven. Molokov pravi, da so na dihanje sploh pozabili. Zemlje niso videli, ker je bila skrita za oblaki. Gorski vrhovi so bili zaviti v meglo in zato so morali piloti paziti, da se niso kam zaleteli. Vsa pozornost je bila koncentrirana na aparate in na smer. V taki negotovosti so leteli 7 in pol ure. Na tem poletu, kjer je šlo za raziskavanje ledu v vzhodno Sibirskem morju, je avijon prodrl tako daleč na sever, da tam doslej ni bilo niti ladje niti zrakoplova. Molokovu se je prvemu posrečilo, da je dosegel 72 stopinj 30 minut severne širine, drugič pa celo 73 stopinj severne širine. Po starih izročilih bi morala biti tu nekje (severozapadno od Vranglove-ga polotoka) bajna Andrejevova zemlja. Molokov in njegovi tovariši pa tam sploh niso opazili kopnine. Kakor daleč je segalo oko, se je razprostirala površina ravnega čistega ledu. Molokov pravi, da je s poletom v vsakem oziru zadovoljen. Ves ta pot je bil zanj nekaj popolnoma novega. Na mnogih krajih poprej sploh še ni bil, nad drugimi pa je letel samo pozimi. Sedaj pozna ves arktični sever, prav tja do Kamčatke in je tega svojega uspeha na moč vesel. Mecklenhurška zbirka Znanstveni krogi in tudi naša javnost se je razburjala, ko je neprecenljiva mecklenburška zbirka odšla iz naših krajev na dražbo v Ameriko. Še celo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je obžalovala izgubo tega za našo domovino nenadomestljivega zaklada, ki bi bil doma gotovo predočal eno največjih privlačnosti Slovenije za tujce. Kakšno vrednost ima pa ta zbirka v naših krajih najdenih izkopanin za kulturni svet sploh, nam pa najzgovornejše dokazujejo izjave angleških učenjakov, češ, da bogata Anglija ne more spraviti skupaj ogromne vsote, ki bi zadržala to predzgodovinsko bogastvo vsaj v Evropi. Lani meseca januarja bi bila morala biti prodana na dražbi v Newyorku ta velika zbirka arheoloških predmetov, ki jih je pokojna vojvodinja Pavel Friderik Mecklenburška izkopala v Sloveniji, zlasti na Magdalenski gori pri Šmarju, pri Št. Vidu pri Stični, na Vačah pri Litiji 'in Vinici v Beli krajini, razen tega pa tudi v Gradišču pri Škocijanu, Pecah pri Št. Vidu, pri Sv. Križu pri Mokronogu itd. Do prevrata je bila zbirka deloma na slavnem nekdaj Valva- zarjevem gradu Vagenšperku pri Litiji, deloma pa v inozemstvu. Po ustanovitvi' Jugoslavi je je bila zbirka na Vagenšperku zaplenjena in v 72 zabojema prenešeiia v ljubljanski muzej, kjer je bila shranjena do ukinitve sekvestra leta 1929. Sedanja lastnica vojvodinja Marija An-toinetta je sklenila zbirko prodati, ker pa naša država ni sprejela njene ponudbe, je šla zbirka v inozemstvo. V Curihu so učenjaki zbirko obdelali in uredili .obenem so pa napisali tudi več razprav o njej in sestavili njen katalog za dražbo, ki obsega debelo knjigo v angleškem jeziku. Na povabilo vojvodinje je direktor ljubljanskega Narodnega muzeja leta 1932. na Bledu zbirko pregledal in dobil za muzej izbrane bronaste in železne predmete V' dar. K temu velikemu darilu je kustos arheološke zbirke ljubljanskega muzeja dr. Ložar za muzej izbral še razne črepinje, ki so jih v muzeju spet sestavili in restavrirali v dragocene posode. Vse te stvari je dr. Ložar opisal v »Glasniku muzejskega društva za Slovenijo« na 91 strani z naslovom »Predzgodovina . Slovenije, posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklenburg«. Dražba v Newyorku pa ni imela uspeha, ker se je Amerika zaradi gospodarske krize v tem pogledu preorientirala in ne kupuje več starin in umetnin, da sedaj največje zbirke in galerije ter celo filatelistične zbirke zaradi slabih uspehov ameriških razprodaj sama pošilja v Evropo na prodaj. Naš zaklad torej ni bil prodan in je še vedno last vojvodinje Marije Antoinette Mecklenburške. Niti v sanjah ne moremo upati, da bi mogli zbrati denar za nakup zbirke, vendar je pa upanje, da lahko to važno in prestižno vprašanje Slovenije in vse Jugoslavije uredimo na drug način. Ta ureditev je baje mogoča celo naši banovini sami brez znatnih izdatkov in na tak način, da bi z vrnitvijo Mecklenburške zbirke naša banovina imela celo dvojno korist. Nepričakovano upanje nam obeta celo povečanje zbirke, vendar je pa vse odvisno od velikodušnosti vojvodinje Marije Antoinette, ki je svoje dobrohotne simpatije do Slovenije dokazala že s svojim dosedanjim me-cenatskim darilom. Vojvodinja živi vsako leto dalje časa na Vagenšperku ali pa na kraljevem dvoru na Bledu in preverjeni smo, da bi zastopstvo banovine gotovo ne našlo zaprtih vrat in gluhih ušes. A. G. Zanimivosti s vseh strani Strela z jasnega. V Caserti je strela iz popolnoma jasnega neba vdarila v neko hišo, tako da je nastal ogenj in je poslopje pogorelo. Nova ležišča svinca so odkrili v limbur-ški pokrajini. Poljski letalec Karpinski je včeraj preletel progo Alahabad—Calcuta. Danes namerava preleteti nadaljno etapo svojega poleta Varšava—Avstralija. Prebivalstvo v Turčiji. Po ljudskem štetju od 24. oktobra šteje prebivalstvo Turčije 16,188.767 ljudi (leta 1927. je bilo 13,648.280). Žensk je več kakor moških (8,212.842 proti 7,984.939). Angleški železniški promet ograža posebno jeseni in spomladi gosta megla. Zaradi tega so postavili na vseh progah okoli 5000 čuvajev^ ki postavljajo pred signali na tračnico (glej sliko) vžigalnike, ki z detonacijo opozore strojevodjo na signal Ob 13-letnici pohoda na Rim so ustanovili v italijanskem Tripolisu mladinsko organizacijo, ki šteje 3000 mladih Arabcev. Slika kale mlade ' niče, ko jim izročajo puške. Vsi člani organizacije so namreč oboroženi. ZBESNELI THTTTTPI — Ako bi to govoril moški, bi me ne presenetilo. Tako pa —. — Seveda, gospod polkovnik, ženska, kajne, po vašem menda ni zmožna misliti? Čudno, kako ste moški v presojanju drugega spola ozkosrčni. Nobenemu izmed vas ni dano, da bi gledal žensko, kakršna je v resnici. Znate jo samo ničejevsko zavračati ali jo romantično obožavati. Niti na misel vam ne pride, da zametujete prav za prav sami sebe, ko zavračate njo, ko pa jo romantično poveličujete, postavljate sami sebe na oltar, ženska se med tem ne krije niti z enim niti drugim vašim pojmom, ampak je plod narave, ki se öd moškega umsko v ničemer bistveno ne razlikuje, le da ima svoje odtenke, ki so utemeljeni v drugačnih naravnih nalogah nego jih imate vi. V. Berg je pozorno in z vidnim zanimanjem sledil njenim izvajanjem. Ko je ona že utihnila, je še vedno zamaknjeno molčal, kakor da pričakuje novih izjav. Skušal je pretehtati vsako Norino besedo in pogledati, kaj se skriva v njeni duši. Hladna treznost, s kakršno je gospa govorila, ga je presenečala. Doslednost njenih misli, ki so bile v jedru čisto preproste, se mu je zdela čudno visoka in vse preveč preračunana ter se je skoraj bal, karkoli pripomniti na . to. Medtem pa, ko je še premišljeval, kaj naj reče, se je nena- doma ozrl proti oknu in prebledel. Oči so se mu izbuljile, z desno si je segel v lase in nepremično strmel v kot, kjer je stala steklena vitrina, polna malih drobnih umetnin. Gospa Reedelandova se je nehote tudi sama ozrla tjakaj in prestrašeno kriknila, z dlanmi si je zakrila oči, a kljub temu je še vedno videla, da stoji pred vitrino fantom. Fantom je kakor Inge, a vendar ne čisto tak. V nekaterih potezah spominja na Kid, zlasti pogled je čisto isti kakor ga ima Larsenova hčerka, kadar s posebno vnemo govori v delu svojega zaročenca. Nekaj trenutkov vlada v sobi smrtna tišina. Gospe Nori se burno dvigajo prsi in kakor na smrt bolna počasi vstane raz divan in se opoteče proti polkovniku. Hans v. Berg jo trudno prestreže, toda pogleda ne more odmakniti od fantoma. Rad bi kaj rekel, rad bi kaj premislil, toda v glavi mu je topo in kakor prazno, besedo pa mu duši nevidna sila. Počasi, kakor da gre sami smrti nasproti, se prestopi nekaj korakov proti vitrini, ko pa hoče položiti roko na fantom, se prikazen s srebrnim nasmehom izmakne in polkovnik zasliši baržunasto mehek in ostro porogljiv glas, češ: — Zakaj tako skrivata drug pred drugim, ko mislita oba isto, pa se oba trudita zastonj! Jaz sem že bila med tem v Berlinu in Moskvi in še marsikje drugje, pa sem se povsod imenitno zabavala, ko sem videla, kako si ljudje belijo glave, če bi ne bila vidva tako neskončno neumna, bi vama nemara s čim postregla, česar iščeta in za čimer se tako brezplodno trudita. Omejenost pa mi je strašno zoprna. Gospa Nora je omahnila in polkovnik jo je kakor v polsnu položil na divan. Ko se je ozrl nato po sobi, ni bilo o fantomu ne duha ne sluha in v. Berg je ves preplašen začel klicati služinčad in se truditi, da bi spravil gospo Reedelandovo k zavesti. . XII. Inženjer Jens Podumjin Knežević je v trzavi nestrpnosti prebiral časnikarska poročila, ki so iz dneva v dan bila polna novih in uprav fantastičnih odkritij o demonu, kakor so sedaj splošno imenovali zagonetno bitje. Stolpci vseh večjih svetovnih dnevnikov so bili polni novih odkritij. Bilo je težko reči, odkod izvirajo vsa ta poročila. Jens je skraja mislil, da so plod ene same osebe, ki iz kakršnihkoli interesov hoče napihniti zadevo do absurdnosti, že po nekaj dneh pa se je moral prepričati, da je bil v svojem sklepanju na napačni poti. London, Pariz, Berlin, Rim, Moskva, pa tudi sicer mirna in trezna središča skandinavskih držav je begal demon z vedno večjo, nasilnostjo. Njegovo delovanje je bilo kakor besnenje sproščenega zlodeja, ki iz samega veselja do razdiranja in uničevanja uganja svoje neukrotljivo početje. Prizori, o katerih so vedeli povedati listi, so bili včasih prav drastično smešni. Ponekod je baje prišlo zaradi demona do ostrih družinskih razprtij in ^ mnogih primerih celo do ločitve zakona. Značilno Pa je bilo, da se demon ni več pojavil tam, kjer se md je zdelo, da je že opravil svoje razdiralno delo. Poglavje zase je bila nervoznost generalnih štabov v posameznih državah. O tem sicer listi nis° poročali obširno in jasno, vendar je bilo toliko nami' gavanj, da je Jens lahko razbral iz njih, da je njeg°v demon najbolj rafinirana vohunka na svetu. Nastopal je kot dama visoke družbe, zapletal ugledne oseb' nosti v svoje mreže in jih tako popolnoma omamljal’ da se nihče ni niti zavedal, kdaj je postal demon« plen. Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.