#
Leto LXXI, št. 291	JT^V	Preis ' cena L 1
UradnlUv . «pr.„, tlubU.n.	Iš^J*	. £	1	'' 1	-
r«,.:	M J W u /%i Jf 23
tts^g-,* rt	mS * - J
OM^SSEBSBESBEBBMnDBIBBBHArV ^ *immiamIBBI"11 '"'"IMBBnHIMnBMIBBM
Anda^ernde harte Kampfe im Osten
Auf der Krini SowjetbatailIon vernichtet - Weiterer deutscher Vorstcss bei Kirowograd - Frontliicke bei Retschiza durch eigenen Angriff geschlossen - Feindangriffe bei Witebsk und Newel abgewiesen - Abflauen der feindlichen Angriffe in Suditalien - Bei Sizilien zwei feindliche Handelsschiffe durch deutsche Kampfflugzeuge schwer beschadigt
DNB. Aus dom Fiihrerhaiiptqiiarlier,
22. Dezember. Das Oberkommando der Wehrmacht gibi bekannt:
An der Nordfront der Krim warde ein angrcifendcs Sovvjet-Butaillon cin-gesrhlosseii und vernichtet.
Gegen den Briickenkopf Ton Ni kopo) und die Front siidvvestlich Dnje-propetrovsk blieben erueule hefti-go Angriffe des Feindes olino Erfolg.
Siiilostlich K i r o >v o g r a d stiessen unsere Truppen vveiter vor. Vom 5. bis 21. Dezember vvurden allein im Bercich rineš liier angreifenden Armeekorps f300 Gefangene eingebracht, 271 Pnnzer und 306 Geschiitz.e aller Art sovvie zahlreiche andcrc Waffen erbeutet oder ver-liiclitet.
Im Raum nordosfllch Schitomir vvehrten unsere Truppen starko feindliche Gegenuiigriffo ab umi zcrstiirten i!7 Sovvjelpanzer.
Norduestiich Retschiza fiihrte ein eigener Angriff in srhvvierigcm Geliinde nach Chcrvvindnng ziihen \Viilerslandes der Sovvjets zur Schliessung einer Frontliicke. Die Masso einer feindlichen Gar-ilcscliiltzen-Division vvurtle dabei zer-schlagen. Zahlreiche Gefangene und uni-fangreiche Beute vvurden eingebracht. lm Raum nordlich und ostlich W i -
felike sovražne
Berlin, 22. dcc. DNB. Pri bojih na južnoitalijanskem gorskem bojišču ima nasprotnik, ki vedno znova naskakuje nemške gorske postojanke, posebno hude izgube. Mesto ponovno najavljenega pohoda na Rim je nastala naporna gorska vojna, v kateri sc morajo Angloamerikanci trdo boriti za sleherno posamezno gorsko področje. Izgube pa.silijo sovražnika vedno znova na odmore v bojih, da lahko dovede rezerve in nadoknadi izgube v ljudeh in gradivu. Tudi v noči na 19. de-ccmber in dne 19. decembra je vladal mir na vsem južnoitalijanskem bojišču. Tudi ojačena pritegnitev angleških po-
Lishona. 22. dec. T. Kakor objavljajo v Portugalu delujoči novinarji sovražnih držav, bo baje v novem letu popolnoma preusmerjena vsa angloameriška propaganda. Pokazalo se je namreč, da dosedanja propaganda, ki je stremela za opla-šenjem nemškega naroda, ni imela zaže-ljonega uspeha.
Znak nove smeri se vidi v popolni opustitvi formulo »Unconditional Surren-der'. V nemškem narodu hočejo sedaj raje vzbuditi vlis, da imajo združeni narodi, in lo posebno Anglija, največje razumevanje zn Kvropo in evropske težnje. Anglija je prepričana, da evropska celina nc bo mogla živeti brez zedinjene in
tebsk scheiterten vviederholtfi Durch-bruchsversuche iles Feindes iu schvveren vvechselvollen Kampien. Ortliche Ein-briiche vvurden beroinigt oder abgerie-gelt. An einigen Eiiibruchsstellen vvird noch gekiimplt. Dio Sovvjets verloren an diesern Abschnitt 20 Panzer.
Auch nordvvestlicli Nevvei vvurden heftige Angriffe des Feindes ahgevviesen.
Aus dem boben Norden vvird lebhafte heiderseitigo Stosslriipplatigkeit gemel-det. Aufkliirungsvorstosse der Bolsclievvi-sten scheiterten unter hohen Verlusten fiir den Feind.
In S U d i t a I i e n flaulen dio feindlichen Angriff«, an der Adriatischen Kii-ste vvieder ab. Schwiichere Vorstiisse im Abschnitt von Ortona wurden abgevvie-sen. An dor iibrigen Front verlief der Tug bis auf eriolglose feindliche Stoss-trupptatigkeit ruhig.
I m Secgebiet von 8 i z i I i o n be-schiidigten deutsche Kampfflugzeuge 2 feindliche Handelsschiffe mittlcrcr Griis-se durch Rombeiitreffer schvver.
Einzelne feindliche Flugzeuge Tvarfen in der vergangenen Nacht Bomben in W e s t d e u t s c h I a n d.
Deutsche Flugzeuge fiihrten in der Nacht zum 22. Dezember StSrangriffe gegen Siidostengland durch.
izgube v Italiji
možnih narodov, ki morajo prelivati svojo kri za Angleže, je nadaljnja posledica teh težkih izgub. Poleg Kanadčanov, Indijcev, Novozelandcev in Severnoameri-kancev so angloameriške armade sedaj poslale v boj tudi divizije Badoglijevi-h Italijanov, de Gaullovih Francozov in Marokancev. Na razmeroma ozki anglo- j ameriški suhozemski črti odnaša sedaj osem narodov krvave glave. Pač pa ni še na nobenem bojišču nastopila židovska armada, katero najavljajo že vsa leta. Na to pa bodo angleški pomožni narodi tudi zaman čakali.
mirne Nemčije. Ta Nemčija bo lahko in bo morala živeli v zadovoljivih gospodarskih razmerah. Tudi ne bo smela igrati nobene politične vloge, h kateri jo hočejo zapeljati bedasti fantasti. Samo na-rodnosocialistični režim bi moral bili odstranjen.
Prvi znaki te preusmeritve so že vidni v dolu angleškega tiska in predvsem v poročilih Reuterjeve agencije. V novem lelu pa bodo vsi angleški in ameriški organi zasledovali islo politiko.
S lom v zvezi so komentarji glavnega urednika lizbonskega lisla »Voz«, ki jo v zelo ozkih zvezan s tiskovnim oddelkom angleškega poslaništva, zelo poučni.
Berlin, 22. dec. DNB. V ponedeljek so doživeli Angleži in Amerikanci izredno črn dan pri svojih terorističnih napadih na severna in jugozahodna nemška mesta Bremen, Frankfurt na Meni in Mannhcim. Nemško vojno poročilo je že javilo po dosedanjih delnih ugotovitvah sestrelitev 98 anigloameriških letal, od tega 89 štirimo-tornih bombnikov. Tako so Angloamerikanci ponovno zgubili okoli 900 mož letalskega osebja.
Ta uspeh nemške letalske obrambe so omogočile dobre vremenske razmere nad zahodno Evropo. Nemški dnevni in nočni lovci so utegnili nastopiti v velikem številu in napasti sovražne oddelke, ki so prejšnji teden prileteli nad Nemčijo večinoma le ob slabem vremenu.
Nemški lovci so v velikem številu napadli ameriške bombnike, ki so prileteli podnevi, in jih zapletli v ogorčene letalske bitke nad Nemškim zalivom in zahodno Nemčijo. Številni nočni lovci so do-
Velike izgube komunističnih tolp v vzhodni Bosni
Berlin. 22. doc. T. Čistilni naslopi nemških čet na področju vzhodne Bosne so prinesli nove uspehe. Uničili in razbili so komunistične tolpe v jačini od 12.000 do 15.000 mož. Napram malenkostnim nemškim izgubam so imele tolpe zgolj pri tem nastopu 2920 mrtvih, nad 4000 ranjenih, 2008 ujetih; zaplenjenih pa je bilo 107 strojnic, 58 metalcev min, 24 lopov in protioklepnih topov, večje število motornih vozil, nad 500 konjev ter ogromne količino streliva in pa ostalega vojnega gradiva.
Berlin, 22. dec. T. Nemška bojna strmoglava letala so presenetljivo napadla močne komunistične tolovajske skupine v Vzhodni Bosni. Navzlic neugodnim ozemeljskim in vremenskim razmeram so uspešno napadla posebno motorizirane kolone, mostove in odporna gnezda v gorovju. Bežeče tolpe, ki sc skušale uiti obkolitvi in popolnemu uničenju, so utrpele visoke krvave izgube. Posebno pri prehodu preko Tare so bile tolovajske kolone uničujoče zadete.
Razpad v degaullovski vojski
Pariz. 22. dec. DNB. Francoski polkovnik Male7, je zbežal iz disidentskega tabora v Alžirti in prispel v Tangcr.
Malez je bil šef za obnovo de-gaullovske vojske. Vzrok za njegov beg je boljševiziranje disidentskega odbora. Po »Matinu« je izjavil Malez po svojem prihodu v Tanger: Pri disidentski vojski se kažejo močni znaki razpada, kajti na povelje komunistov jc bila večina aktivnih častnikov, ker so jih smatrali za nezanesljive, odpuščena. Edini pravi činitelj "je 50.000 marksistov, ki so bili izpuščeni iz kon-rentracijskega taborišča in stojijo sedaj pod poveljstvom Martyja. Giraud je poskušal poseči vmes, toda ni mogel ničesar opraviti. Prav lako stanje vlada pri policiji, kjer pripada 9 desetin policistov komunistični stranki.
Mir v Boliviji
Buenos Aires, 22. dec. T. Iz države izgnani bivši bolivijski predsednik general Penjaranda je žc prispel v čilsko luko Arico. Ni še znano, kam se bo od tu podal.
Tako v bolivijski prestolnici La Paz. kak or tudi v pokrajinah vlada popolcn i mir. Vlada je demantirala v inozemstvu krožeče govoricc, da jc v teku proti revolucija. Kositrni rudniki so začasno zastraženi.
segli dvojne sestrelitve že pri poletu angleških bombnikov. Nemški nočni lovcc imejitelj viteškega križca major Hergct jc v 50 minutah sam sestrelil 6 sovražnih terorističnih bombnikov, od tega 4 pri napadu na Frankiurt. Številne protiletalske baterije so posegle učinkovito v letalske bitke in tudi baterije žarometov so dokaj prispevale k temu novemu porazu angloameriških terorističnih letalccv. Kakor pri vseh sličnih terorističnih napadih je računati, da je veliko število sovražnih letal utrpelo tudi težke poškodbe in so pri odletu strmoglavila ail bila pri pristanku uničena. Tako je v resnici Jte-vilo zgubljenih sovražnih letal še občutno večje ko dosedanje število, omenjeno v vojnem poročilu.
Angleži in Amcrikanci so sc ob pogledu na svoje vračajoče se ostanke letalskih jat spet lahko vprašali, ali se izplača takšna žrtev za doseženo razrušitev stanovanj, ccrkva in kulturnih spomenikov.
Tesna naslonitev na Evropo
Budimpešta, 22. dec. DNB Madžarski ministrski predsednik Kallay jc imel pred zgornjo zbornico govor, v kateremj^e izčrpno obrazložil madžarsko zunanjo politiko. Kal!ay je podal definicijo pojma »Evropa« in izjavil, da zamore|o majhni narodi zaradi stoletnega skupnega razvoja na področju kulture, civilizacije in socialne politike uspeti v svoji zgodovinski bodočnosti zgolj v tesni naslonitvi na Evropo, ki jo branijo osne sile. Madžarska jc to dejstvo jasno spoznala in jc trdno odločena, da se bo udeleževala slehernega razvoja te vojni t vsemi svojimi silami.
Leto 1944 odločilno za japonsko zmago
Tokio, 22. dec. DNB. Ministrski predsednik Tojo je izjavil na izredni seji konference guvernerjev, da bo prihodnje leto dokončno položen temelj za končno zmago Japonske. Leto 1944 se bo izkazalo, kakor je dejal Tojo, odločilno za japonsko zmago. Ministrski predsednik jc pozval guvernerje, da v svojih pokrajinah ojačijo izdelavo in to posebno izdelavo letal, ter napnejo vse sile za dosego zmage, da bo sovražnik dokončno vržen na tla. Tudi pridelovanje živil mora biti oja-čeno.
Protiangleške demonstracije v Neaplju
Milan, 22. dec. NDB. V enem največjih neapeljskih kinematografov »Savoia« je pred nedavnim prišlo do večjih demonstracij, ko je angleški zvočni tednik predvajal prizore iz nekega taborišča italijanskih vojnih ujetnikov v Angliji. Poročevalec tednika se je norčeval iz »jedcev makaronov«, ki so brez plaščev zmrzovali v angleški megli. Potem je bilo videti ujetnike pri ponižujočem delu. Govornik je tolmačil slike in izjavil, da st> vojni ujetniki sami zaprosili za isto delo, ki ga v Angliji opravljajo kaznjenci. Po teh besedah je nastalo vpitje in so morali film prekiniti in kino zapreti. Demonstracije so se šc nadaljevale na cesti. Neapeljski vojaški poveljnik jc nato moral prepovedati predvajanje tega tednika.
16 tolovajev obešenih
Zagreb. 21. dec. T. Hrvaška poročevalska agencija javlja, da je bilo v zvezi z napadom komunističnih tolp na numicijsko skladišče v Sopnici pri Sosvetih in zaradi raznih terorističnih dejanj v Zagrebu in v okolici, pri *kaleriii jo več oseb izgubilo življenje, obešenih i G tolovajev.
Resnična nevarnost
Pod različnimi vidiki gledajo ljudje na komunizem. Nekateri vidijo v njem zgolj politično gibanje, težnjo proletariata po oblasti, drugi izraz neurejenih socialnih razmer, tretji pa ga sploh no vidijo, temveč pravijo, da pomeni komunizem le propagandno geslo. — Nobeno teh mnenj lic izraža stvarne sodbe o komunizmu, n najbolj škodljivo jc tretje, Ui si zapira oči iu ušesa pred nevarno! Ih>. Komunizem ui namreč zgolj politično Kihanje, je vseohča, totalitarna zamisel družabnega življenja, sprrvrnilev temeljnih vrednot, na katerih jo zgrajena krščanski« kultura evropskih narodov; tudi ni le izraz neurejenih socialnih razmer, ki so komunizmu le povod njegovega prizadevanj«. a nikakor ne pra»i vzrok. Pravi vzrok je treba iskati v neurejeni človeški notranjosti, v borbi med počelom zla in počelom dobrega. Komunizem je morda prvo gibanje v zgodovini, ki se le v toliki meri približalo bistvu zla. ga privzelo kot svoj program in ga r besnim fanatizmom skuša vzbuditi U življenju. Zakaj, s kakšnimi nameni, to je težje vprašanje. Nam z»d°stuje. da se prepričamo o resničnosti tega programa in se oh njem zamislimo. Prav zato pomeni komunizem resnično in največjo nevarnost sedanjih časov, ker jo njegov program program zla. ki razteza svoje mreže čez vso Evropo in čez. vrs svet. Njegova nevarnost je toliko večja, ker predstavila zunanjega in notranjega sovražnika hkrati. Temeljna dolžnost Slovencev je. tla Se temu programu zla upro predvsem na domačih tleli in s tem najbolj učinkovito sodelujejo v skupnem naporu evropskih narodov, tla se dokončno sire komunizem in odstrani njegova nevarnost.	v
Turčija si želi miru
fslnmbiil, 21. dec. DNB. Časopis ?Tas-viri Efkar se bavi z izvajanji Ilouler-jevega vojnega dopisnika, ki pravi, dt Anglija Turčiji v primeru vojne sploh ne more pomagali, ker so Egejski otoki zasedeni od Nemcev, f'asopis podČrtujo voljo Turčije, živeti v miru. Edina želja Turčije je ponovna vzpostavitev Sirije in Iraka, katerih usoda izredno zanima Turčijo. Ob koncu pripominja časopis, da vzdržuje Turčija prijateljske odnose z. vsemi državami ler tla je v korist turškega naroda, če lo prijateljstvo goji.
Angloameriški uničevalni načrti
Vign. 22. dec. T. Ameriški strokovni lisi »American Avi.iliotu daje značilna pojasnila o angloameriških načrtih v primeru angloameriške zmage. Ti načrti predvidevajo popolno uničenje nemško trgovine in prometa. Churchill in Hoose-velt sta bila sklenila na qtiebeški konferenci, da tlo lemt^jev uničila Itnli nemško eivilno lolalslvo in to lako v notranjosti Nemčije lutkor na inozemskih progah. Poštno, potniško in prevozno letalsko službo morajo izključno prevzeti angloameriške družbe. — Razumljivo pa ludi nemško letalsko orožjo nc smo več daljo obstojali.
Kratka poročila
Madrid, DNB Državni poglavar general Franco je podelil poveljniku sinje divizije generalu Estebanu Infantesu vojaško svetinjo za posameznike, ki je po lo-vorjevem vencu San Fcrnando najvišje špansko vojaško odlikovanje.
Benetke, DNB. A nglosaksonski teroristični napad na Patlovo je imel za posledico, da se je 2.869 delavcev neke tovarne pri Meslru korporativno prijavil® v fašistično republikansko stranko. Čeprav je bil rok za nove sprejeme v stranko žc potekel, bo generalni tajnik ugodil želji tega delavstva.
Stockholm, .'t. dec. DNB. T/ nekega newyorškega poročila švedskega listu »Svenska Dagbladel« je razvidno, knko sj predstavlja Moskva svoj položaj v londonski komisiji, ki naj bi obravnavala bodoči »novi evropski rotit. Sovjetska Rusija je baje predlagala, naj bi bilo v londonski komisiji zastopanih vseli l(t v Sovjetski zvezi združenih republik, meti njimi lutli baltske. V NVasbinglonu so mnenju, tla tega predloga ne morejo sprejeli, ker bi Moskva nu ta način obvladala vso komisijo ter bi že v naprej izsilila priznanje svojih teritorialni zahtev.
Berlin, 21. dec. DNB je izvedela, da je napad severnoameriških letalccv na bolgarsko prestolnico Sofijo dne 20. decembra zahteval zelo veliko število ranjenih in mrtvih med mestnim prebivalstvom. Bolgarski lovci so sestrelili štiri napadajoča letala.
Berlin, 21, dcc. DNB. Dne 18. dcccmbra jc v starosti 75 let umrl viceadmiral Ludvig von Reutcr. Njegovo ime bo ostalo v zgodovini slalno na častnem mestu. Zakaj on jc bil tisti mož, ki bi moral po nesrečnem koncu prve svetovne vojne izročiti Angležem nemško mornarico in ki jo ie v novembru leta 1918 pripeljal v luko Scapa Flovv. Da nc bi slavne nemške vojne ladje prišle v roke sovražniku, ' jc v dobi, ko se je Nemčija nahajala v največji slabosti, dne 21. junija 1919, izvršil svoj že davno nameravani sklep ler jo, jc Potopil v britanski internacijski luki. To dejanje je že takrat vzbudilo v vsem svetu najmočnejšo nozornost
Amsterdam, DNR .FxchanrfP TMo-jjraph« javlja iz Alžira. da je bil general Jltm imenovan zn poveljnika nnvoosnova-nih de gaullovskih ckspcdicijskih čet.
Značaj današnje pomorske vojne
Berlin, 21. dec. DNB. Nemški list »Dctilscho Allgemeine Zcilung« je prinesel članek svojega mornariškega sodelavca kontreadmirala Gadovva z naslovom »Značaj današnje pomorske vojne«. Pisec navaja v pričelku pesimistične besede angleškega izvora, »da se vsaka vojna prične s tehniko in z izkustvi prejšnjih vojne, ter ugotavlja, da so bile te besede vsaj v suhozemni vojni ovržene z uvedbo taktike oklepniških klinov, ob-koljevalnih bitk. s prodorom Maginotove črte, s padalskimi napadi ter z mnogimi drugimi stvarmi, za kar vse jc moral nasprotnik plačati drago šolnino. V vojni na morju je Nemčija sicer tudi gradila na izkustvih prejšnjih vojn. Strateško je polagala vso važnost na boj proti pomorskim zvezam, ki ga je praktično in tehnično razvila v sijajne uspehe atlantske bitke. Sovražnik je na morju dolgo zaostajal s svojo obrambo ter je utrpel težke izgube preko 34 milijonov ton, ki so imele vkljub mrzlični graditvi ladij I>o.sledico v njegovem prehranjevalnem položaju in pri oskrbovalnih možnostih. Kontreadmiral Gadovv poudarja, da nikakor ne smemo zanikati izpremembe, ki je tozadevno nastala. Obramba proti podmornicam sili k različnim izpre-membam, ki so v toku. S tem pa se je izpremenila tudi skupna slika, zakaj sovražnik je prešel iz obrambe svojih pomorskih zvez v napad. Sedaj so Nemci v obrambi, ne da bi pri tem uslavili ofenzivo. Kontreadmiral navaja Clause-witzeve besede »obramba je sama na sobi najmočnejša oblika vojskovanja«, in pripominja, da to velja lako za položaj v Evropi kot na Tihem morju. Ogromna področja so bila zavzela ali zasedena. Sedaj je naloga sovražnika, da jih ponovno osvoji in da prodre do osrednjih postojank moči. Letalstvo je na morju enako močno napredovalo, kot v taktičnem in operativnem boju na zemlji. Znano je, da so Angloamerikanci prešli k množestveni gradnji letalonosilk. Toda vse te ladje, s katerimi sla razpolagali
Anglija in Amerika ob vstopu v vojno, so skoraj popolnoma uničene. Poleg uporabe letalonosilk pri ladijskih spremljavah, kjer je njih uspeh nedvomen, prihaja v pošlev še uporaba pri napadih na sovražno evropsko in vzhodnoazijsko področje. Zlasti na slednjem pa je obramba tako močna, da je prav tu najbolj razvidno, kako se je spremenila pomorska vojna. Že ob priliki japonskih zmag pri Kunntfin.u, pri Javi in v Arafurskom morju sino se navadili govoriti o pomora skihskih in zračnih bitkah. Takrat so bile uničene vse pomorske sile držav bloka ABC D. Zgrajene so morale bili nove, ki so moralo biti spremenjene ter preusmerjene vsled novega načina voje-vanja. Sedaj sloji v ospredju izvojevanje izkrcavanja. Letalstvo je prvo ter skuša izvojevati zračno nadnioč, da bi polom z močnim ognjem težkih bojnih sil lahko omogočilo izkrcavanje in oskrbo. Lelalo, ki ga vodijo mornarji, je poslalo resničen činitelj v pomorski vojni, nihče pa ne more reči, ali je to že višek ali lo uvod v borbe. Oboje je mogoče. Kontreadmiral Gadovv je zaključil: » V Sredozemskem in v Severnem morju je položaj podoben položaju na Pacifiku. Dočim je tam zaščila ladijskih spremljav in napad nanje prešla močno v roke zračnega orožja, smo videli, da je pri izkrcavanjih na Siciliji in v Salernu vsled popolnega pomanjkanja italijanskega letalstva in vsled nezadostnih nemških sil napadajoči mornarici najprej uspelo prodreti. Nalo pa se je zopet uveljavilo obrambno letalstvo ter je sovražni oskrbi samo v novembru zadalo tri težke izgube, dočim so se pomorske edinice zelo uspešno uveljavile v otoški vojni. Z naraščajočo sovražnikovo potrebo po oskrbovanju raste ludi pomen izgub ter vidimo, da so tudi tukaj pomorska vojna nahaja prod težkočami, ki jim verjetno ni dorasla. To pa, da je zgubila svoj najmočnejši učinek, namreč blokado, že v začetku, je postalo njeno največje razočaranje in največja obremenitev.«
Hudi boji na vzhodu trajajo
Na Krimu uničen sovjetski bataljon - Nadaljnji nemški sunek pri Kirovem gradu - Pri Rečici z lastnim napadom zamašena luknja v bojni črti - Sovražni napadi pri Vitebsku in Nevelu zavrnjeni - Popuščanje sovražnih napadov v južni Italiji Pri Siciliji so nemška bojna letala težko poškodovala dve sovražni trgovski ladji
Fiihrerjev glavni stan. 22. dec. DNB. j vražni prodorni poizkusi v težkih izpro-Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: memb polnili bojih. Krajevni vdori so bili
Na severnem bojišču Krima je bil očiščeni uli zajezeni. Na nekaterih vilor-nek napadajoči sovjetski bataljon obko- ' nili mestih so šo boji. Sovjeti so izgubili ljcn in uničen.	na lom odseku 20 oklepnikov.
Pouovni siloviti sovražnikovi napadi! Tudi scvcrozn-pnil. otl Nevela so bili proti mostišču Nikopol in bojišču jugo- J zavrnjeni siloviti sovražni napadi, zahodno otl D a j e p r o pe t r o y s k a so Z A r k t i d a poročajo o živahnem oho-ostali brezuspešni .	jestranskem delovanju napadalnih čet. Iz
Jugovzhodno od K i r o v g r a d a so na- vi,miški boljseviški sunki so se izjalovili šc cele dalje napredovale. 0,1 5. tlo 21. ' hu(1jmj izgubami za sovražnika, decembra je bilo zgolj tla področju enega tukaj na padajočega armatliiega zbora dovedenih l.'!0t) ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih 271 oklepnikov, ,'ti)(> lopov vseh vrst ter številno drugo orožje.
Na področju sevcrnovihodno od Žito-mira so odliranile naše če (e močno sovražne protinapade in uničile 37 sovjetskih oklepnikov.
Severozahodno otl Rečice smo z našim napadom na težavnem ozem'ju po zlomilvi žilavega sovjetskega odpora zamašili luknjo v bojni črti. Jedro neke sovražne divizije gardskih strelcev je bilo pri leni razbito. Dovedeni so bili številni ujetniki in obsežen plen.
Na področju severno in vzhodno od Vi tebsk a so sc izjalovili ponovni so-
V Južni Italiji so ponovno popustili sovražni na pati i ob Jadranski obali. Slabolnejši sunki na odseku pri Orloni so bili zavrnjeni. Na ostalem bojišču jc potekel dan razen brritispešnrga delovanja sovražnikovih napadalnih čet mirno.
Na morju pri Siciliji so nemška bojna letala težko poškodovala z bombnimi zadetki dvo sovražnikovi trgovski ladji.
Posamezna sovražna letala so metala t pretekli noči bombe na zahodno N e m č i j o.
Nemška letala so izvedla t noči na 22. dcrrnihcr natllcgovalne napade proti j u g o v z h o ti n i Angliji.
■ > av
Težak poraz terorističnih bombnikov
Zanimiva preusmeritev angleške propagande
a
»SLOVENEC«, fetrtefc,	^
fltoV. 8W.
Saše delavstvo v odločni borbi proti komunizmu
Ljubljana, 22. deo.
Med našim delavstvom po tovarnah v Ljubljani in najbližji okolici so jo pričelo pretekli teduu novo zdravo gibanje, ki utegne biti in bo prav gotovo mejnik v izobra/.bi pristne delavsko zavesti pri nas. Želja po izobrazbi i a po spoznavanju vsega, kar je človeku potrebno, da zve, jo med našim delavstvom zelo stara, toliko kolikor ja pač stara industrija v naših krajih, toda žal so prvo vidno željo nekoč znali spretno izkoriščali zločinski ljudje, hlapci in zapeljanoi tujih proti-narotbiih in protičloveških idej, predvsem marksizma. Našomu delavstvu v čast pa moramo priznati, dn je tudi v prejšnjih letih, ko komunistično nemarnosti še nismo poznali tako od blizu in v tako slrašni luči knkor sedaj, bilo med njimi mnogo jasnovidečih in zdravih ljudi, ki se niso ustrašili opozarjati svojo tovariše, da je marksizem kot teorija in komunizem kot praksa na delavstvu samem največji zločin, ker pomeni zanj izgubo še tistih skromnih pravic, ki jih jo delavstvo tedaj imelo in da pomonja komunizem v resnici rop nad delavstvom samitn. Tudi mnogo naših velikih duhov jo delavstvo opozarjalo, vzgajalo in ga odvajalo od protinarodnih in proličloveških marksističnih in komunističnih gesel. Sam nesmrtni dr. .lanez Ev. Krek. ki je ustvarjal tako kakor kmetu tudi delavstvu prve zadružno organizacije, je poleg lega gmotnega temelja in zaslombe delavstvu dal tudi prvo idejo in misel za prolikomunistično borbo mod njim.
Delavstvo nastopa preti komunizmu
Kakor so sedanji časi žalostni, vendar je delavstvo ljubljanskih in okoliških tovarn toliko na boljšem, da je osvobojeno
propagando, da bi to delavstvo zavedli v svojo vrste. Zato je prav, da so je prav tu med delavstvom pričela borba proti komunizmu. Predaval je zaslužni g. JoJo Janko, urarski pomočnik in predsednik bivše Zveze združenih delavcev, ki je pred leti, šo pred pričetkom tc vojne, odločno nastopila med našim delavstvom borbo proti komunizmu. Članstvo to bivše zveze, ki ga jo mnogo tudi v Tobačni tovarni, je tudi sedal, v najhujših časih prvo in najbolj odločno v borbi proli komunizmu.	,
V sredo dne 15. decembra je bilo predavanje v Tovarni kleja, v sobolo 18. decembra pa v Vevški papirnici. V obeh tovarnah jo govoril funkcionar bivše Jugoslovanske strokovne zveze g. France žužek, splošno priznani delavski voditelj. Krepko in jedrnalo jo delavstvu označil vso podlost demagogije komunizma in osvobodilne fronto in očrtal edino pravilno stališče, kakršnega mora delavstvo v tem času zavzeli, da ostane zvesto narodu in domovini, pa tudi da bodo njegove pravice in socialne ugodnosti obvarovane, oo nočo izgubiti šo teh pravic do življenja, kolikor jih ima. Lepša bodočnost čaka delavstvo le v slogi z vsem narodom in v odločnem nastopu proti komunizmu. Oba nastopa delavstva v teh tovarnah sta toliko bolj pomembna, ker je imela Jugoslovanska strokovna zveza tod veliko večino med delavstvom, ki so je sedaj složno izjavilo proti komunizmu, čeprav so 6kušali nekateri bivši izdajalski voditelji prav članstvo to zveze zapeljati v lažnivo osvobodilno fronto.
Prav tako so bila slična predavanja ob ogromni udeležbi delavstva v drugih tovarnah kakor pri: »Štora«, Eifler, Vidmar, »Zmaj«, Pivovarni Union, Šumi, Triglav, LjUdsku in Narodni tiskarni. Kolin-ski„ Kemični, Kune, opekarni na Viču in
...... ------- ----,, -j--, ..	■■ ; SK1„ Aeiiuuu, nun*;, v>|n-i\.u 111 na , itu u
vsaj vidnih marksističnih teronslov, skn- Bl.d|li S)ami^ induSi Hribar, Mestni elek te in prikrite pa jo pričelo samo lzlo- ,rnrTli in M„s|nj nlinarni. Salurnus ii čevati, hkrati pn 60 je energično pričelo
boriti tudi proli idejam dn teorijam ko munizma samegn. V ljubljanskih tovarnah so se pretekli leden pričela predavanja za delavstvo, v katerih- predavatelji pobijajo zmotne idejo komunizma in razgaljajo njegovo zločinske naklepe ter sebične namene komunističnih voditeljev in njihovih skritih pomagačev. Najbol j razveseljivo pa je, da so ti predavatelji iz vrst delavstva 6amega, sami pristni delavci, ki so s 6vojim lastnim delom dokazali, da poznajo življenje in trpljenje delavstva, vse njegove težave in skrbi in ki so tudi sami spoznali, da je komunizem za delavstvo strašna poguba in da borba proti komunizmu koristi najbolj delavstvu samemu. Ako je marksizem, oziroma komunizem nekoč razlagal in šo razlaga, da delavstvo no spnda v okvir slovenskega naroda, prav 6edaj delavstvo spoznava, da je zanj rešitev le v popolni vzajemnosti z vsem narodom in z vsemi drligimi stanovi, ker je njegova usoda neločljivo povezana z nami. Zato je de-
trarni in Mestni plinarni, Saturnus in drugod. Povsod so govorili zastopniki obeh navedenih bivših delavskih organizacij, katerim pa so se pridružili in se z njimi solidarizirali tudi številni predstavniki nekdanjih socialističnih organizacij, ki so javno ln glasno Izpovedovali svoje stališče proti komunizmu in svlrili delavstvo, naj ne naseda zlohotnim in zločinskim komunističnim agitatorjem, ki bi jih radi zavedli samo v pogubo. Prav la vzajemnost in sloga predstavnikov vseh nekdanjih pozitivnih delavskih sil je na-praviln na zbrano delavstvo v vseh tovarnah zelo globok in prepričevalen vtis, tako, da moramo reči, da jo sedaj delavstvo vseh nekdanjih struj strnjeno v enotni fronti proti komunizmu.
Železničarji v protikomunističnem boju
Tudi naši Železničarji so se pridružili temu mogočnemu delavskemu gibanju proti lažnjlvi osvobodilni fronti. Znano je, da je bilo med železničarji precej pristašev lažnjive osvobodilne fronte, toda tudi v železničarskih množicah so bistrijo duhovi in žclCiniCarji spoznavajo, kam so jih zločinci hoteli zavesti. Prirejeni stn bili dve predavanji in sicer v petek, dne 17. decembra, Prvo predavanje Je bilo V skladišču kolodvora v Ljubljani, drugo pa v kurilnici v Šiški. Prvemu jo prisostvovalo okoli 1100 železničarjev, drugemu pa 650. Na prvem zborovanju je govoril zbranim železničarjem strokovni tajnik gosp. Maks Jan, ki jo zbranim železničarjem podrobno očrtal, kako je komunizem sam poteptal med komunistično revolucijo svoja lastna načela, in požrl tudi vso obljube, ki jih Je prej bogato trosil med slovensko male ljudi. Komunizem jo obljubljal malim ijudem, da bo zgrabil magnate, razdelil zemljo in poskrbel za> pravično razdelitev dobrin. Dejansko pa so voditelji komunislov pričeli diavlti ravno malega človeka, dali pomoriti 15.000 poštenih Slovencev, uničili premoženje malega Človeka in mu odvzeli možnost življenja. Sicer pa je to umevno, ker v vodstvu osvobodilno fronte sede sinovi ljubljanskih bogatašev, ki so imeli in imajo vsega dovolj, ki so vajeni vseh užitkov in zn katere obstoji sedaj samo še ena naslada, ki se Imenuje: rop, požig in umor.
V kurilnici v Šiški pa ie predaval g. France žužek, ki je temeljito razložil vso zgrešenost dela in ciljev lažnive osvobodilne fronte in ožigosal tudi usodno zmoto, ako bi železničarji sodelovali s letni podlimi komunističnimi morilci in rablji slovenskega naroda ter seveda tudi delavstva, saj je delavstvo bistveni in sestavni del našega naroda. Železničarji so pri obeh predavanjih spontano in navdušeno obravnavali izvajanja obeh govornikov ter 60 vidno pokazali svoje zadovolj stvo, da so so pričeli čistiti tudi pojinl v njihovih vrstah in da nikakor niso ve{ voljni trpeli med seboj podtalne in zločinsko agitacije komunističnih »terencev«.
Kakor se je slovenski kmečk! stan strnjeno in kot en mož postavil v boj proti komunizmu, tako sedaj mogočno vstaja tudi naše delavstvo, na katerega so lažnivi »osVobojevalci« največ računali. Delavstvo nl'veČ pripravljeno držati samozvanim komunističnim zločinskim voditeljem lestve k njihovi karieri, da bi pil lem 6aiuo izgubilo kruh in življenjski
obalo! ter da bi fzdajalo svoj narod. Svela Je borba, v katero stopa sedaj ponosno naše delavstvo, sveta in velika, zakaj delavstvo jo odločeno, da stoji na oni strani, kjer jo ogromna večina slovenskega naroda, namreč v borbi proli komunizmu, proti lažnivi osvobodilni fronti, pa tudi v borbi proti opreenežem in tihim godrnja« čem, ki nočejo biti ne krop ne voda in ki čakajo le na priliko, da bi se odločili za ono stran, kamor naj bi se po njihovih računih nagnila tehthlca. Delavstvo se je že odločilo in njegovo mesto je lani. kjer vodi neizprosna borba proli kouiu-
se
nizmu.
Gospodarstvo
Usnje za hrvatske kmete. Da bi se!
pokrila potreba kmetskega prebivalstva po usnju, bodo komisarji zajedni-ce Za živino v bodoče pri prevzemu živine dniali nakazila za nabavo usnja prodajalcem. Ta ureditev velja samo za živino, ki je bila oddana po i, Oktobru 1943.
Promet na Ilfvatskem. Hrvatska država je po svoji ustanovitvi pa doslej dala za izboljšanje svojih cestnih naprav okoli 2 milijardi kun. Glavno ravnateljstvo za javna dela dela sedaj velik načrt za izboljšanje železniškega omrežja, nadalje izgraditev jadranskih pristanišč in modernizacijo meddržavnih prehodnih in obmorskih cest.
Riž v Bolgariji. Površina pod rižem je znašnla letos v Bolgariji 10 500 ha, dočim je predvideval obdelovalni načrt površino 18.000 ha. Da se obdelovalni načrt v celoti ni izvršil, je pripisovati pomanjkanju delovnih sil in živino za delo. Leta 1944. nameravajo površino pod rižem povečati na 17.500 ha, od tega v okolici Piovdivu na 7500 ha.
Nčmfki rlejnvnl dolp. Ves nemški dolg se jc dvignil glnsom članka v »\Virlschrtft und Statistik« v septembru napram avgustu na 233.22 od 227.8 milijard nemških mark, pri čcmCr niso vpoštevani davčni dobropisi, boni za nakup blaga, dobrb-pisl podjetij ild. Le-li so se v tekočem mesecu le malo spremenili. , Število brezposelnih v Švici je znašalo konec novembra t. 1. okoli 7000 ler se je podvojilo napram prejšnjemu mesecu. Vendar pa je Šc za 300 nižje od števila brezposelnih v istem mesecu lanskega leta. Prirastek z ozirom na prejšnji mesec je pripisovati časovnemu vplivu, ker jc v teh mesecih povpraševanje po delovnih
Mici Ma ve ar je vi v spomin
V Č e t r t o k , 23, decembra, lio ob pol 8 v cerkvi Srca Jetusovega niaša-ladtišnica kol obletnica ca pokojno družino Mavsar is Št. lluperta. Vabljeni!
Pred letom ie bilo. V lihi božični noči, ko s\3 bili zadnjikrat skupaj. Pač nisva slutili, niti Ti in še manj Jaz, da se poslavljava. — Res, dalj časa kakor običajno, sva posedeli.
Tam v Sent-ruperŠUi farf jo bilo. Prav tam, kjer si ugledala luč sveta, lam, kjer Te je mati — tako dobra, verna slovenska žena — vžgojila V prav lako hči. Rastla si in se razviinla v dobro io pošteno dekle; bila si ponos svidih staršev ln bratov, bila si najboljša hčerka in sestra, bila pa tudi ponos vse šentruperške fare. Kdo ni poznal Mavsarjeve Micil
Usoda je hotela, da sem Te srečala. V feent Rupertu, kamor sem morala za kruhom. Bila si mi druga sestra, v Vaši hiši sem našla drugi dom. Toda prav kmalu so začeli zločinci stegovati svoje roke nad Vašo hišo. Preganjana el morala 8 starši iskati slrelie pri dobrih ljudeh. Vendar to jim ie bilo premalo. Zahotelo se jim je nedolžne krvi, tudi Tvoje.
Padla si, Mlcf, v cvetju mladosti. — Zločinska roka nI prizanesla hiti Tebi, najnedolžnejši. Tako mlada, tako dobra in plementia si bila. Zapustila el nas, Tvoje mesto je prazno, zaman Te čakamo.
Draga prijateljica, počivaj mirno, Bog pa naj Ti bo obilen plačnik za Tvoja dobra delal — Tvoja prijateljica.
močeh manjše. Posebno stavbna stroka v teh mesecih počiva z delom.
Ameriško posojilo Mehiki Glasom neke vesti iz Meksike bodo Združene države dale Meksiki posojilo v višini 50 milijonov dolarjev. To posojilo bodo uporabili za ureditev rafinerij, cevovodov in raznih drugih naprav v petrolejski industriji.
živilske nakaznico za mesec januar

Samo opeka, s katero bo treba pozidati...
»Trgovski list« je v svoji Šteyilki od pelka, 17. decembra t. 1. objavil kra-
Jiciv-iltvu puiciaiiia ti imun.	jv/ uu i »	'	,	y ,
lavstvo sedaj tudi z navdušenjem pozdra-	a za komunistično rušenje pora-
..	I .. .. ,.l	I- „r,/l nnrlrv tr/vtiv t slrnrn i ti n-
vilo svoje delavske predavatelje, ki mu govore o potrebi, da tudi ono stopi v vrste borcev proti komunistični novar-nosti. Delavci 60 v debati, ki se je razvila po predavanjih, izrazili željo, naj bi 66 ta predavanja šo nadaljevala, naj bi se prolikomunistična borba med delavstvom izvajala liačrliM^ in organizirano.
ProtikomunistiČna predavanja
Prav tako predavanje jo bilo v ponedeljek 13. decembra v Tobačni tovarni. V tej tovarni so je pred mnogimi leti prvič začelo na naših tleh ziavedno in organizirano gibanje proli marksizmu in je bilo to delavstvo po veČini vedno nedostopno vplivom zločinske mednarodne in prolinarodne propagande. Toda zadnja lota, zlasti v času robotlijevsko okupacije so lu komunisti razvili veliko in lažnivo
zen članek pod naslovom »Skoraj nepopravljiva škoda«. Članek med drugim pravi:
»Po mnenju nnših stavbenih strokovnjakov bo treba samo za obnovitev razdejanih in požganih kmetskih hiš ter drugih poslopij 250 milijonov zidakov. Vse noše opekarne pa morejo nn leto izdelati približno 12 milijonov zidakov. 20 let hodo torej potrebovale samo naše opeknrne, da napravijo za obnovo razdejanih hiš potrebno opejco- Dejansko pa bo obnovitveno delo trajalo še mnogo delj, ker so razdejane tudi ceste in železnice in se bo mogla potrebna opeka dovoziti v nekntere kraje le z največjo težavo in šele potein, ko bodo prometne zveze znova urejene.«
Ta članek s podatki o porabi ope-
ke zn obnovitev slovenskih, od komunističnih pesjanov porušenih domov daje človeku povod še za druge računske kalkulacije in ražmiMjanja. — Koliko bo stala opeka? Koliko bodo rabili pa strešnikov? Pravijo, da bo
Te dni je začel Mestni preskrbovalni urad raznašati potrošnikom živilske nakaznice za mesec januar, ki se nekoliko razlikujejo od dosedanjih.
V naslednjem hočemo podati ▼ glavnem te razlike in opozoriti potrošnik«, na kaj naj pri rabi novih nakaznic pazijo.
Tekst vsen nakaznic je tedaj slovensko-nemški. Pri posameznih nakaznicah so razlike napram starim nakaznicam v sledečem:
1. Osnovna (do sedaf »navadna«) ži-i vilska nakacnicai
potreba najmanj do 50,000.000 strešne I. . -	, .
opeke. Vzemimo cene opeki! Za tisoč «' so. °lle natisnjene na dosedanjih na-zidakov je treba plačati na mestu 4S0 1 kazmeah V gramih. Konec vsakega me-
Gorica, sredi dccembra.
Gorica je bila tam okoli sv. Miklavža res sončna. To so vam bili lepi, jasni dnevi, kakršnih je drugod še spomladi malo. Stolno takšno vreme
vzbuja misel na pomlad, ki mora priti prej ali slej.
Človek se v Gorici vedno rnil ustavi, ker se tu počuti zelo domačega. Že prej je bilo bivanje v Gorici prav za prav kar prijetno. Sedaj pn se počasi spreminja tudi Zunanjost. Ljudje se vedno bolj sproščeno pogovarjajo vsnk v svojem domačem jeziku, tu in tam se sliši tudi lepa slovenska pesem in stenski lepaki so že dvo oziroma trojezični. Kar zndcvn slovenske lepake, prijetno iznenadi človeka dejstvo, da so tudi občinski uradni razglasi r italijanska-slovenski; to je ugotovil tudi tržaški »Piccolo«. Sploh se je v goriški občinski hiši marsikaj spremenilo. Občina uradu je tako, kot to zahteva sestava prebivalstva, Sliši se tudi, da se v kratkem otvori slovenski pouk v okoliških vaseh, ki so priključene mestu. Sodimo pa, da jo tudi v mestu samem potrebna slovenska ljudska šola, snj smo.l. 1914. imeli Slovenci lepo število zasebnih ljudskih šok Šolskih otrok ne manjka.
V izložbah knjignrn in trafik so se pojavile slovenske knjige. Poznnimnh smo se malo, ali občinstvo kn j kupuje, jn ugotovili smo zelo razveseljivo dejstvo, da se proda skoraj vse, kar pn-
OBIŠČITE VELIKO BOŽIČNO RAZSTAVO GALERIJE OBERSNEL
Gosposvetska cesta 3
fhm iz Oorice
Sv. Miklavž v soncu - Zanimanje za naše knjige - Slovensko bogoslužje - Ugoden odmev na klic po narodnih stražah
de na knjižni trg, pn naj si bo pratika (te so v nekaj tednih prodali več tisoč izvodov) nli povest (v prvi vrsti »Slo-venčeva knjižnica«) ali šolska^ knjiga
__________ _____________	(slovnice in berila za ljudske šole, ra-
scveda ni, zlasti pozimi ne, a vendarle 1 čunice itd.) ali časopis. Časopisi so
razprodani vsi, brž ko pridejo. Vidi se, knko so tod okoli ljudje stradali pisano domače besede, saj se pri nas več let ni iisknla nobena slovenska knjiga. Pa tudi iz Ljubljane so knjigo kapljale zelo poredkolna in smno nekatere. Novi čas je prinesel tudi v tem pogledu spremembo na boljše.
C) verskem življenju v Gorici je »Slovenec« že pisal. Prej maša s slovensko pridigo in petjem je bila zgodaj zjutraj, za krščanski nauk se je trudil in ubadal samo zaslužni msgr. Pavlica. Tudi v tem pogledu se obetajo boljši časi. Na Kostanjevici so očetje frančiškani že vpeljali slovensko pridigo in petje pri doveti maši ob nedeljah in praznikih. Prva pridiga je že bila preteklo nedeljo. Tudi v cerkvi sv. Ignacija na Travniku se bo v kratkem začela slovenska pridiga in petje pri maši ob devetih. Krščanski umik pa se bo zn slovensko šolsko de-co vršil v vsnki župniji posebej. Slovenski verniki, dntia vam je prilika, dn se versko poživite in poglobit« v domačem jeziku; zato no zanemarjajte službe božje, kjer slišite tudi domačo besedo. Starši, pošiljajte otroko k slovenskemu verouku.
Na dnevnem redu so razgovori o tolovajih in njihovem razdiralnem delti. Večkrat se sliši, da »o tu ali tntn napravili kako novo »osvobodilno« dejanje. Tolažijivo jc pa dejstvo, dn že v najširše ljudske množice prodira prepričanja, dn ti ljudje kopljejo Slovencem kulturni ln gospodarski'grob. Koliko škode so že povzročili nn narodnem premoženju, a vendnr še ne nehajo. Vse knže, da nas hočejo tako
Izpuščene so na odrezkih vse količine, so bile natisnjene na dosedanjih na-rnicah v gramih. Konec vsakega metlo 500 lir. Za 250 milijonov zidakov j ?ec» bo Prehranjevalni zavod redno ob-bo potreba šteti okoli 125 milijonov |a.vl1 \ časopisih količino in vrsto Ž1V1I, sedanjih lir. Strešniki se navadno ra- k? se bo delila, zato na) razdel|evalci računajo po 950 lir za tisoč komadov, ciohiramh živil (trgovci, Zadruge, peni, Torej bo treba za 50 milijonov streš- gostinski obrati) in potrošniki take člart-nikov najmnflj 47,500.000 lir. Samo za ke pazljivo prečrtajo in shranijo, vso pri obnovitvenih delih potrebno , Dnevni odrezkl ta kruh so sedaj raz-opeko bo narod moral plačati do 172 de iem na tri enake dele; na vsakem teh milij. 500.000 lir. Kdaj bo zmogel ia- delov je natisnjeno »1/3«, kar pomeni, da ko finančno moč nas, že sedaj tako fc, ,8 tal\,m najmanjšim delom odrezka hudo krvaveči narod? Kje sb pa stro- lahko nabav ena tretjina določene dnev-ški zn opno? Kjo dobiti apno samo? ne količine kruha ali moke. — Podobno Kje so izdntki za cement? Kje pa je fo razdeljeni dnevni odrezkl za maščobe še ves za stavbe potrebni les? Kje de- » «v»a za juho na dva enaka dela, ozna-lo, ki zahteva toliko rok, toliko časa? čena z »1/2«, kar predstavlja polovico
dnevnega obroka. — Odrezkov za slad-,	,	, kor je na novi nakaznici deset (ha dose-
korenito »osvoboditi«, da nobeden nc Janji pet), katerih vsaki je označen z ostane več živ. Seveda, na pokopališču I »1/10« in predstavlja eho desetino dolo-vlada najlepši mir in svoboda.	čene celothesečhe količine. — Odrezkl za
Tolovajska nadlega je postala že razna £|vila (označehi s črko »J« ln s povsod neznosna. Zategadelj se vedno številko) so porazdeljeni po celi ilakaž-bolj širi misel o potrebi samoobram- nici ter je tai,o dana možnost delitve dobe. Marsikje si goreče želijo domo- ločenih živil vsem potrošnikom ali pa sa-brancev; zelo ugodno je na ljudstvo mo onimi m niso pridelovalci krušnih žit vplivala vest, da bodo domobranci V I a[i maščob
kratkem začeli delovati tudi v Gorici. Novo pa so vpeljane »naročilnice«, in V I rstti so že. Vsi, ki so veto- sicer za trde mašC0be, olje, rlž (testeni-pih k domobrancem v Trstu, se prav ne) tcr siadkor, sol in milo. Te naročil-dobro izražajo ter so polili dobre vo- nice bodo morali oddati potrošniki one-Ije. Tudi na Goriškem bodo gotovo mu izbranemu — stalnemu trgovcu, kate-prislopili k domobrancem in jim po- remu s0 0dddli glave novembrskih živil-magali vsi tisti, ki si želijo reda ih skih nakaznic, takoj, vsekakor pa Se pred mirnega dela ter obsojajo brezglavo kotlcc mescca decembra in se bodo s tem početje komunstičrtih tolp, ki s svojim naročili na dotiena živila za januar. Pre-razdirunjem narodu samo škodujejo. den oddajo naročilnice, naj vpišejo potrošniki na njih zadnjo strsfl priimek, | ime in bivališče družinskega poglavarja. I Prejem naročilnice potrdi trgovec s tem, da pritisne svoj žig na za to določeno mesto na prednji strani glave nakaznice.
Naročilnice za kruh ali moko za en* krat še niso vpeljane, razumljivo pa je, j da lahko nabavi potrošnik moko le pri svojem stalnem trgovcu.
Kot naročilnica za meso se bo Za me-I sec januar vporabil odrezek »J 1«. Ta
Najlepše božično darilo za učečo s,e mladino je zbirka do-zdaj izišlih ..Svetovih" knjigi
Važno!
Obveščamo vse darovalca za Zimsko pomoč, da se po uredbi št. 22., izdani t
Službenem listu št. IS z dne 20, februarja . , ■	„ ,. , , ., . _ .. .
1943, odbijajo od davčne osnove doka- ?tezck bo,do ?oral1 odda'1 Pašniki zane pros ovoljne dajatve Pokrajinske- lzbr.nncmu dosedanjemu mesarju, ki bo ■	1 prejem potrdil s svopm žigom na prednji
strani glave nakaznice na zato določenem mestu. Odrezek »J 1« bodo prečr
tali mesarji z dvema navzkrižnima poševnima črtama pri vseh onih nakaznicah, kjer manjkajo odrezki za trde maščobe, t. j. pri vseh pridelovalcih maščob.
mu podpornemu zavodu in vsem morebitnim drugim uradno osnovanim akcijam — tore) ludi Zimski pomočil — Opozarjamo darovalce, da hranijo dokazila o Vplačilih za Zimsko pomoči
Frankiranje poštnih pošiljk	, < ,, . .....:......
Pokrajinska poštna direkcija obvešča	p,rl strankah, ki so predložile celo nakaz-obfinstvo, da jI jo začasno zmanjkalo	nifio naj pusti mesar odrezek »J 1« oist. poštnih znamk, ki so potrebne za franki-	. .,z naročilnicami prednaročena živila, fanje' raznih poštnih pošiljk.	kakor tudi vsa ostala živila ali predmete, Pošiljatelji morajo torej nositi svojo	M hi jih razdeljevali vsi trgovci, naj na-pošiljko na pošte, kjer bodo plačevali	havi vsak potrošnik pri stalnem trgovcu poštnino v gotovini. Nefrankiranih po-	Naročilnice odreže le trgovec ali me-šiljk ali denarja naj lle mečejo v pošlne	sar; že odrezane naročilnice trgovec ali nabiralnike.	> mesar ne smeta sprejeti. Stranka jim Samo ob sebi je umevno, da so do-	lahko olajša delo v toliko, da zareže nasedanje ztlamke še v veljavi ter se z riji-	ročilnice razen malega dela, lako da se mi lahko frankirajo poštne pošiljke, v	naročilnico lahko odlrga od nakaznico, kolikor so tc znamke pošiljatelju šc na	— Zbrane in sortirano zložene ter nalep razpolago.	I ljene naročilnice bodo predali trgovci in
mesarfl Prevodu ▼ času, kadar jih bo la v časopisih pozval. Na podlagi predloženih naročilnic in upoštevaje eventualno zalogo bo nakazal Prevod živila za mesec januar.
2lvlla bodo razdeljevale! začeli razdeljevati šele, ko bo Prevod r časopisih objavil količine posameznih živil.
2. Dodatne živilske nakaznica ca razna vrste delavcev.
Razlika je predvsem ▼ tem, 'da to dodatne nakaznice za ročne, težke in najtežje delavce sedaj ločene in nimajo več skupnih odrezkov »SD I« ali »SD II« kot do sedaj.	,
h) Na nakaznici za fočne dclavce so označeni odrežkl z »R. D.«; posebej pa je še šest odrezkov ža morebitna druga živila ali predmete.
b) Na nakaznici za delavce pri težkih delih so označeni odrezki s »f. D.«; posebej pa je še osem odrezkov za morebitna druga živila ali predmete.
t) Na nakaznici za delavce pri naitsJ-|ih delih so označeni ddrezki t »N f. D.«; razen lega pa jc še 14 odrezkov za morebitna druga živila ali predmete.
Vsem trem nakaznicam sta skupna odrezka »RD 1« in »RD 2«; nakaznicama »T. D« in »N. T. D « pa so skupni odrezki »T. D. 7«, tT. D. 8«, »T. D. 9« in »T. D. 10«.
Na nakaznici »T. D.« in »N. T. D.« jo končno še po 6 odrezkov Za živila za juho.
3.	Dodatne živilske nakaznice Do. M a, b ib c (prej GM a, b ln č) za mladino
so ostale bistveno nespremenjene; na nakaznici Do. Mc se nahajajo kot novi odrezki Za kruh brez označbe količine.
4.	Posebna dodatna nakaznica za kruh Za zavodarje in noseče žene je ostala bistveno nespremenjena.
3. Dodatna nakaznica za osebe nad 60 let starosti Do. St. ostane kot dosedaj. Veljavnost sedanje nakaznice za november oz. decebiber se podaljša tudi na januar, nakar še posebej opozarjamo V6e prizndete.
Kot nova je vpeljana:
0.	Družinska nakaznica za nabavo racioniranih predmetov, ki se deli v tri vrste in Sicer;
a)	za družine z 1 ali 2 osebama velja nakaznica A;
b)	za družihe z 3 do 6 osebami Velja nakaznica B in
c)	za družihe s 7 ln več osebami velja nakaznica C.
Pri teh nakaznicah so važne naročilnice, k) haj jih oddajo družinski poglavarji svojentu trgovcu; prej na) vpišejo v naročilnieo svoje podatke. V ostalem velja glede teh naročilnic isto kot velja glede onih na osnovni nakaznici.
Družinske nakaznice velajo za dobo 3 mesecev, vendar se bo njihova veljavnost lahko podaljšala. Delitev živil eli pfed-melov na te nakaznice bo vsakikrat sproti objavljena v časnikih.
Živilske nakaznice za mesec januar so tiskane v treh vrstah;
1.	za mesto Ljubljano)
2.	za bližnje okoliške občine Dobrova, Dobrunje, Ježica, Polje in Rudnik (imajd nekatere odrezke pretisnjenc s Sinjo barvo).
3.	za vse ostale občine.
Delitev živil na posamezne nakaznice in odrezke v mesecu januarju bo objavil Prevod konec me9cca decembra v čnsni-kih.
Končno Prevod ponovno opozarja vse polrošfiike, naj skrbno čuvajo svoje živilske nakaznice, ker za izgubo ali tatvino Prevod ne priznava izdaje dvojnika.
Protikomunistično zborovanje na Jezici
Posavci so pokazali, da so odročno proti komunističnemu tolovajstvu in zločinstvu
___1 _ 1: _ .1 _ i i . . . . . _ .
V nedeljo, ob pol 4 popoldne, se je vršil v bivšem sokolskem domu na Ježici
Prvi protikomainistični protestni zbor za osavje, katerega so se udeležili v veliki množiei prebivalci Jezice, Stožic, Savelj, Tomačevega, tako da več kot polovica udeležencev zborovanja ni našla prostora v nabito polni dvorani. Med drugimi so videli v prvih vrstah dvorane g. župnika Puclja Janeza, župana g. Severja Franca, g. stotnika Ilovarja, g. dr. Žiberta Ivana, lektorja Akademije, g. Lovška, nadučitč-lja, g. Škerlepa, industrijalca in še mnogo drugih.
Zboroivanje, ki ga je točno ob pol 4 otvoril g. Jakopič Marjan s pozdravnimi besedami, nakar je domobranski pevski zbor zapel domobransko himno »Slovenski domobranci«, je bilo izraz enotnega protikomunističnega duha vsega Posavja, klic prebujene mladine, ki odločno kliče k delu in obnovi za narod, ter zato obsoja tiste vodilne može, ki niso v najodlo-čilnejšem trcsnutku pokazali poti ljudstvu, ki ga je zapeljeval komunizem s svojo brezbožniško propagando.
Toda zdaj,\tako je govoril prvi govornik Leskovšck Rudi, je mladina tista, ki je spoznala zločinski komunizem in mu napovedala neizprosen boj.
Gdč. Naglič Anica, ki je govorila v imenu deklet, je na lep način pokazala v svojem govoru razmerje med komunizmom in slovenskim dekletom, kam je komunistični nauk pripeljal del slovenskih deklet, to početje obsodila in povedala,
da je mesto slovenskih deklet v družini, jedru naroda, kateremu naj dekle služi, da s tem, da postane mati in vzgaja poštene katoliške Slovence. Govornica je žela za svoja uvajanja pohvalo in odobravanje od strani poslušalcev.
Posestnik g. Šubelj Nace pa je v svojem govoru pokazal delovanje domačih te-rencev, ki so edini in predvsem odgovorni za vse posavske žrtve komunističnega nasilja. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z medklici: »Proč s terencil Očistimo Posavjel Dol s komunisti!«
Na oder je nato stopil poveljnik ježi-ške domobranske posadke g poročnik Kos. Čuli so se vzkliki. Živeli domobranci, živeli naši junaki, živela naša vojska!« itd., dokler ni poročnik Kos spregovoril z jasnim glasom, ter se v imenu vseh je-žiških domobrancev zahvalil za vso pomoč, katero so domačini izkazali posadki tekom njenega obstoja. Nadalje je poudaril, da so on kot vsi njegovi fantje, pripravljeni neustrašeno se boriti proti največjemu sovražniku slovenskega naroda komunizmu, dokler ne zašije sonce svobode nad slovenskim narodom, pa če tudi žrtvujejo za ta sveti boj svoja mlada življenia, kot so to storili kočevski junaki. Silen aplavz je prekinil njegove besede: »Živeli domobranci, živeli naši rešitelji, slava kočevskim iunakom!« je vzklikala dvorana in v očeh se je zrcalil ponos na junaške slovenske domobrance, katerih namen ni rop, požiganje domačij in ubijanje Slovencev, temveč nasprotno
braniti dom in Slovence pred zločinci.. Ljudstvo zaupa njim in njihovemu orožju, saj so ga zgrabili le iz ljubezni do naroda, kateremu hočejo zagotoviti obstoj.
Potem je bila podana res občuteno Župančičeva pesem: »Grobovi tulijo«. Nato pa sta govorila še akademik šolar in g Šali iz Ljubljane, ki sta v kratkih govorih pokazala vso krivdo komunističnega pokreta za bratomorni pokolj, vsa njihova zločinska početja na Dolenjskem in Notranjskem, ter zadnji čas tudi na Go-riSk em, ter pozvala poslušalce, naj se zdaj ne ozirajo ne na desno ali levo, združijo v en sam enoten protikomunističen tabor, da ne bo tudi njih zadela nesreča onih slovenskih krajev, ki so jih »osvobodili« komunisti. Kajti komunisti osvobajajo ljudi le njih premoženja in življenja. Posavci naj zahvalijo Boga, da jih ni doletela nesreča tolovajskega raja, store pa naj tudi v bodoče svojo narodno dolžnost, in ta je, da preprečijo delovanje OF in domačih terencev v njihovih vaseh.
Ljudstvo, ki je odobravalo izvajanja obeh govornikov in se z njima popolnoma stinjalo, je zopet vzklikalo domobrancem, slovenskemu narodu in zemlji, ter zahtevalo očiščenje terencev in domačih izdaialccv
Nato pa so vsi zapeli ^Ilcj Slovenci«) s čimer je bilo zborovanje zaključeno. Toda navdušenje ljudstva se ni pomirilo. Vzklikali so kar naprej. V dvorani pa so ostali fantje in dekleta, ki so prepavali narodne pesmi še zelo dolgo.
Zlato srce Ljubljančanov se je lepo izkazalo ob Zimski pomoči
»Ljubljančan jo lo dober,« je te dni vzkliknil neki gospod, ki ima nekoliko vpogleda v sedanjo akcijo za zimsko pomoč najbolj potrebnim v Ljubljanski pokrajini. Kes je, že večkrat so Ljubljančani dokazali, da znajo in radi priskočijo na pomoč svojim bližnjim, kadar je sila najvišja. Spomnimo se le na dneve spomladi 1941, tedaj, ko je bilo na tisoče demobilizirancev in beguncev, kako radi in v kakem obsegu so Ljubljančani prihajali pomagat nesrečnim žrtvam vojne, pa tudi pozneje, kadar je kaka ustanova poklicala Ljubljančane na pomoč. Ni še dolgo, ko je knezoškofijski ordinariat izjavil, da je zbirka po cerkvah v Ljubljani presegla pričakovanje, čeprav seveda ni zadoščala za kritje vsega potrebnega in bo treba zbirati še dalje.
Sedaj pa kliče Ljubljančane in z njimi seveda tudi vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, kolikor ni samo prizadeto, prezident general Rupnik, naj žrtvuje za svoje brate v sliski. In zopet so jo izkazalo in se bo šo zlato srce Ljubljančanov. Moti se, kdor misli, da pozna Ljubljančana kot nedostopnega, zakrknjenega, vase zaprtega in zaljubljenega malomeščana. V resnici je ljubljanski človek res nekoliko nezaupljiv, res nekoliko težko dostopen in ga je treba najprej omajali, premakniti^ s težišča njegove ustaljenosti, sprožiti v njem vzmet skrile, toda vedno žive in zdrave človečnosti, potem je Ljubljančan pripravljen žrtvovati.
To se je sedaj zgodilo. Z začudenjem in zadoščenjem čitamo o posameznih velikih tvrdkah, o ustanovah, o skupinah nameščencev, delavcev, o posameznikih, kako tekmujejo, da žrtvujejo čim več in čimprej za zimsko pomoč. Kar v nekakšen ponos je posameznim darovalcem, da so v svoji stroki prvi, ki prispevajo za socialno zimsko pomoč. In kar je največ vredno: večina med njimi je takih, ki zares ne potrebujejo javne reklame, ne javne hvale, saj so tvrdke, ki so žrtvovale znatne zneske, pa smo o njih dosedaj čuli le malo, ker že davno ne potrebujejo zase kakšne javne propagande. Dosti je med njimi takih, ki bi najraje videle, da se njihov naslov sploh ne omenja v javnosti, rade bi pač tako storile, kakor je pisano: »Naj ne ve levica, kaj dela desnica!« Toda takšnim stališčem ni mogoče ustreči, zakaj zgledi vlečejo... Pa si marsikdo med petičneži misli: »Ce je dal ta toliko, zakaj ne bi dal še jaz, saj premorem vsaj toliko!« Tako nastaja tekmovanje, ki je
Debevcu Lojzetu
V cvetu mladosti je ugasnilo življenje idealnemu borcu za slovenski narod Debevcu Lojzetu iz Begunj pri Cerknici,
morda nekoliko narekovano od ničemur-nosli, je pa konec konca plemenito in njega učinek je blagodejen.
Pa ne smemo pozabiti zopet na svetopisemski izrek o vdovi, ki je žrtvovala zadnja dva novčiča v dober namen. Prav toliko je vreden prostovoljen dar skromne odvetniške pisarniško uradnice, ki so ji pri izplačilu 400 lir mesečne nagrade odtegnili domenjeni znesek 10 lir za zimsko pomoč, kolikor nanjo odpade, pa je šla in še na posebno pol« zapisala novih 10 lir prav v isti namen. Ne smemo pozabiti na zbirko uradnikov v kakem podjetju, kjer jc blagajnik napravil obračun, koliko naj ti uradniki dajo za zimsko pomoč, pa so je nabralo celo nekaj stolakov več. Torej ti, ne ravno naj-boljše plačani ljudje, so dali več, kakor je bilo pričakovati od njih.
Zopet imamo pred očmi gospodarje. S svinčnikom nad zamazanim notesom godrnjajo: »Božič je pred vratmi, živila ho treba kupiti, darove družini, pribolj-Šek hlapcu in dekli, ob novem letu bodo zopet na vrsti računi, tam obresti, tam plačila, kje naj jemljem? Sedaj pa ti pride še ta zimska pomoč, kaj je bilo še to treba?« tako godrnja gospodar-računar, potem pa se premisli: »lih, pa naj bo, saj gre za dober namen. Drugi imajo še dosti večje skrbi, kakor jaz!« Pa ti sede gospodar za mizo, odmaši star zaprašen črnilnik in s že rjavim peresom izpolni položnico z nerodno pisavo ter primakne še stotak, morda dva zraven: »Nesi, fant, na pošto, to je za generala Rupnika — ne, za njegove reveže!« Da, taki so naši ljudje, taki so Ljubljančani: na zunaj trdi, osorni, kažejo se vsaj take, godrnjajo na ves svet, na vse dajatve, obvezne in prostovoljne, kadar pa se zbudi v njih žilica sočutja, tedaj se v njih zjoka zlato srce, predre trdo zunanjo skorjo, pa gredo in dajo, kolikor pač morejo.
Tako moramo pohvaliti naše ljudi in kar želimo si, da bi bili vsi taki, pa naj bi bili na zunaj še tako trdi in nedostopni, samo da bi v njihovih prsih utripala zlata srca. Želimo, da bi bilo med njimi malo ali nič izjem, kjer bi pod trdo zunanjo skorjo bil res namesto srca kamen ali takih, kjer bi tak kamen spretno skrivalo hinavsko in mehko zunanje obličje. Zakaj na ulicah ni peči, je le trda in mrzla cesla, ulice so polne potrebnih, dosti je sirot, dosti revežev, dosti beguncev, dosti ljudi brez krova in brez hrane zaradi komunističnega tolo-vajstva. Vsem tem naj pomaga sedaj zlato srce Ljubljančanov.	,
Ker se ni dal preslepiti ln zapeljati od breznarodnih morilcev in požigalcev, fe Tnoral 24 novembra 1943. v Grahovem živ zgoreti.
Komaj 20 let Ti je bilo. Pa si že moral v grob, ker nisi pustil, da bi po lepi bloški zemlji požigali bele cerkvice in lepe hišice, morili poštene in zavedne Slovence, vtepali v glavo s knuto v rokah rodnim bratom tuje, breznarodne in brezbožne ideje komunizma.
Ko so se osnovale »Vaške straže«, si takoj pustil svoj študij in pohitel med svoje rojake, da jih boš bodril in vodil v boju in da jim boš v najtežjih urah stal z besedo in zgledom ob strani. Svoje delo za narod si tudi izpolnil in potrdil. Dal si za blagor naroda najdragocenejše kar si imel, svoje življenje.
Ko sem Te spoznal ,sem uvidel, da si vedrega značaja, poln požrtvovalnosti in tovariške kolegijalnosti, poln idealizma. Govoril si: »Ko bomo uničili na slovenski zemlji komunizem, potem šele bomo mislili na druge stvari!« Narod, ki ima take borce, ne more in ne sme propasti.
Kakor bloška burja buči in tuli sedaj nad tvojim grobom in odnaša in pometa sneg z bloških hribčkov, tako bomo tudi mi v borbi, ki si jo nam pokazal Ti, dragi Lojze, da ne bomo odnehali prej, dokler ne bo izginil iz naše zemlje poslednji morilec.
Počivaj v miru in izprosi pri Bogu in Kraljici Slovencev lepšo bodočnost našemu trpinčenemu narodu.
Tvoj prijatelj Jože.
Literarni večer najmlajših
V korist »Zimsko pomoči« je nastopila včeraj v Frančiškanski dvorani družba lileratov pod naslovom »Literarni večer najmlajših«. Dvorana sicer ni bila tako napolnjena, kakor bi spričo človekoljubnega namena prireditev zaslužila, toda bili so tu mladi ljudje, ki so prišli poslušat mlade ljudi v tolikem številu, da jo bilo razveseljivo. In razveseljivo jc bilo tudi to, da je to prvi literarni večer, ki jc nastopil s Pregljem kot programom ali se vsaj spomnil njegovega jubileja, kajti kot uvod je Nikolaj Jeloč-nik lepo recitiral Pregljevo izredno močno božično zgodlio »Tolminske matere sveta noč«, k~i je zajela poslušalce z res močno tragiko in šo večjo poezijo. Nato se je začel pravi literarni spored, ki ga je zapel pesnik Stanko Itračko. — Mladi pesnik je s pesmijo 1. 1912. označil razpoloženje časa, v katerem živimo, potem pa je z naslednjimi pesmimi udaril na ljubezensko struno ter podal nekaj lepih čusHenih razpoloženj, iz katerih je čutiti pravega pesnika. Le škoda, da jo slabo bral, pri čemer je precej izginil čar poezijo, ki ga sicer vsebujejo njegovi rahli romantični verzi. Za njim je bral dve svoji Potepuški črtici »Skala« in »Potepuh« Iljenko 1'rhančič. Brez ozira na to, da je bral prehitro in bolj zase, so njegovi potopisi vzbujali samo vtis impresionističnega fcljtona ter niso pričali o umetniškem oblikovanju snovi. Ostal je pri sočni reportaži, kakor smo jo pri njem že vajeni. Pač pn je pomenil odkritje lako v oblikovanju kot snovi Nikolaj Jeločnik z odlomkom iz povesti »Suhorski junaki« ter »Jaslice«. Ta nam jc dal slutiti, kakšna bo literatura pri nas v najbližji prihodnosti, on je zajel živec Časa ter podal izredno plastično podobo današnjega borbenega dne. Odlomek o usodi legijonarja Malega iz Iztokove skupine v Suhorju je podal tako realistično prepričljivo, strahotno in dramatično, da se postavlja lahko oh stran najboljšim prizorom in svetovnoznanih opisovalcev vojnih grozot iz prve svetovne vojne. Tudi drugo črtico »Jaslice«, za katero jo povzel stari večerniški božični motiv, da otrok, ki gre Jezuščku naproti, v snegu zmrzne, jo potopil v tako izvirno sodobno okolje, da je zgodba živa in močna literarna podoba današnjih Žalostnih dni. Jeločnik se je s tema dvema črticama — kakor tudi s črtico, ki je bila objavljena v zadnjem »Obisku« — predstavil kot človek bodočnosti, kot tisti, ki se je izvil iz čustvenosti subjektivistične melanholičnosti, v kateri so še vsi njegovi tovariši, ter se vrgel preko literature v naročje živemu življenju in mu iztrgal nekaj močnih, dramatičnih, realističnih in v globoko mistiko vrženih soJobnih življenjskih izsekov. Za njim jo sledil literarni odmor, v katerem je zaigrala na gosli mlada mojstrica Jelka Staničcva Rimskega Korzakova »Himno soncu« ter Bazzinijev »Ples palčkov«. — Njena godba je bila izredno užitka poln interinezzo, po katerem je mlada umetnica žela vse priznanje, da jo navrgla šo Mnssenetov »Andante religioso«. — Tudi Pavle Oblak je s svojim nastopom in lepim glasom napravil dober vtis ler so prišle njegove pesmi do veljave, zlasti pesmi »Žena«, »Tišina«. Njegov pesniški navdih ni čustveno razpoloženje, kakor pri Bračku, temveč v misli in življenjski sodbi, ki ga navaja tudi v ironijo in cinizem (Vaš lepi nos). Zadnji je nastopil prozaist Marjan Gorjup, ki jo lepo bral nekaj prerezov in samoanalize svoje mladosti pod naslovom »Po korakih«. Tudi tu je avtobiografska snov, kakor pri Ur-bančiču, toda Gorjupovo oblikovanje izdaja lilerata, oblikovalca dožitkov in pa ostrega analizatorja. Njegovo občutje morja ali zadnje simfonije življenja, ki mu dirigira usodo, je bilo podano zanimivo in s polno pesniško ceno. Pozna se mu še Cankarjev in Majcenov vpliv, kar pa ne škoduje, temveč samo priča, da je pri Gorjupu poudarek v misli in poanti ler se nam obeta dober analizator, ki mora dozoreti samo še do večje polnosti izraza.
Tako je fa literarni večer najmlajših odkril nekaj resničnih literarnih mladih moči. Zanimiva je celotna podoba tega rodu: v večini se odmika od surovega naturalizma v romantično ljubezensko čustvenost in melanholijo, iz svela zopet vase, dočim je Jeločnik stopil iz sebe in gleda svet zopet v realizmu in celo v naturalističnih potankostih, toda z drugega idejnega gledišča, kakor polpretekli materialistični naturalisti. Jeločnik navezuje zopet resnično na Preglja: na njegovo
Nevarnost komunizma
(Pastirsko pismo ljubljanskega ikofa.)
Komunizem pa, »ki Hinikuje in zavrača vse, kur je človeškemu življenju svetega«, kakor pravi Pij XI., je napravil zakon in družino za zgolj svetno Ustanovo, ki nima nobene nravne m pravne stalnosti. Zena je zaradi popolne osamosvojc odvezami dolžnosti do družine in do doma: odtegnjena je domačemu življenju in skrbi za otroke ler vržena kakor mož v nemirno javno življenje in v skupno industrijsko delo, skrb za ognjišče in otroke pa naj bi prevzela komunistična družba. Komunizem odteka staršem pravico do vzgoje otrok; to pravico si lasti popolnoma lc brezbožni komunizem.
Po členu 124. sovjetske ustave iz leta 19%. je šola ločena od Cerkve. To se pravi, po komunistični zakonodaji je v šoli prepovedan vsakršen verski pouk, verska vzgoja je povsem nemogoča. Kristus pravi; »Pustite otročičem, nnj prihajajo k meni, in nc branite jim, zakaj tukih je božje kraljestvo« (Mk 10, 141 in s tein ukazuje staršem, vzgojiteljem, učiteljem, da naj otroke že od nežne mladosti dalje vodijo k njemu, jim odpirajo poznanje Boga in njegovih zapovedi, jih navajajo ljubiti lloga nad vse in bližnje kakor suiue sebe — komunizem pa z vsem • možnim nasiljem to zabranjuje, ne pusti, da bi se otrokom oznanjale verske resnice, pač pa zahteva, da jih poučujejo v brez-hoštvu in vzbujajo v njih sovraštvo do vsega, kar je božjega.
Jezus je dal svoji Cerkvi po apostolih ukaz: »Pojdite in učite vse narode... učite jih spolnjevati vse, kar koli sem vam zapovcdal« (Mt 28, 19. 20), komunisti po s silo zatiranju jejo izvrševanje tega ukaza. Sicer danes pri nas skušajo lahkoverne katoličane varati in jim pripovedujejo, da je v sovjetski Rusiji vera in Cerkev popolnoma svobodna. ločena pač od države, a s letn le osvobojena tistih vezi, s katerimi oblast v drugih državah Cerkev samo ovira v njenem delovanju, tako osvobojena se more neovirano posvetiti svoji zgolj duhovni službi. Tako pravijo komunisti pri nas, v sovjetski ustavi pa je drugače napisano: »Vsem državljanom je priznana svoboda opravljanja verskih obredov in svoboda proti-verske propagande« (H. 1J4). Nu prvi pogled se to ne zdi nič hudega. A pazite in nekoliko razčlenite vsebino te zukonske odredbe, pa se vam bo pokazala vsa brezpravnost Cerkve in vere. Kakšno svobodo priznava komunistična ustava vernikom, t j. tistim, ki so še verni? Svobodo opravljanja verskih obredov, to se pravi, mnševati, deliti zakramente, če kdo želi, vršili obrede velikega tedna in podobno, lake obrede pu sme in more opravljati le duhovnik. Ker pa so duhovnike po večini pobili ali poslali nn prisilno delo, posebno šc katoliške duhovnike, je ta svoboda postala v večini krajev brezpredmetna, saj ni nikogar, ki bi bil po cerkvenih predpisih upravičen in posvečen, opravljati verske obrede. Ni pa dana svoboda verske propagande, to je učenja vere po ukazu Jezusovem. Opravljati versko obrede smejo, če je duhovnik na razpolago in čc imajo verniki denar, du plačajo visoko najemnino za uporabo cerkve, pridigati, učiti, razširjati vero pa nc smejo. Jezusov ukaz se v komunistični državi nc more in nc sme iz-vrševatil
Da na pa je svoboda protiverski propagandi. Vidite vso zlobnost komunistične zakonodnjcl Verska propuganda z besedo in tiskom ni dovoljena, proti-verska pa je popolnoma svobodna in uživa vsakršno podporo držove. Bog mora molčati, satan pu sme povsod na glas govoriti. V šoli o Bogu, o Kristusu ne sme biti niti besedice, protiverski pouk pn je ukazan, brezboštvo je poseben šolski predmet. Takšna šola in vzgoja je tudi slovenskim komunistom cilj, pa jim nekateri zapeljani katoličani šc pomagajo, da bi takšno šolo in vzgojo tudi našim otrokom vsilili. Po
(Dali«.)
baročnost, drastični naturalizem ter religiozno mistiko, ter je v tem žanru d^l najbolj zreli in zanimivi recitaciji tega večera.	td
KULTURNI OBZORNIK
Krasna spominska izdaja posnetkov Cankarjevih pisem
Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na Rožnik
Jutri — v petek — izide v založbi Ljudske knjigarhe že pred meseci napovedana bibliofilska knjiga »Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na Rožnikkakor jih je uredil im uvod napisal dr. Tine Debcljak. S tem hoče Ljudska knjigarna počastiti 25 letnico Cankarjeve smrti ter prinesti ob tej priliki s svoje strami majhen donesek k poznavanju pisateljevega življenja. 25 let jo minilo že po Cankarjevi smrti, toda o njem še nimamo celotne monografije. Vso poznanje o njem je strnjeno v Zbranih spisih, ki jih je v dvajsetih zvezkih izdala Nova založba v redakciji dr. Cankarja in dr. Koblarja: v njunih uvodih m opombah je do zdaj največ gradiva o njem kot pisatelju in človeku, poleg člankov v krajših spominskih albumih im revijah, in eseja Božidarja Vo-duška, v katerem ga po svoje komentira. Nimamo pa še nobenega celotnega življenjepisa, dasi je tudi zanj že prišel čas zlasti še, dokler žive njegovi prijatelji in sodobniki. Kako dragoceni so nam danes podatki o njeni njegovih prijateljev, brata dr. Karla, Mazovca, Puntarja, Kraigherja, Kocmurja L dr.,
kakor tudi korespondenca, ki eo jo objavljali GlaseT aLi Albrccht in Izidor Cankar v Zbranih 6pisih. Zdi se nam, da je danes tudi prišel čas za objavo korespondence, ki jo hrani urednik njegovih spisov ali pa še leži pri naslov-ljencih. Odkrila bi nam pogled v življenje in delo pisatelja ter na,m pomagala razvozlati marsikakšno literarno za-gonetko. Pa tudi kot spomin na moža, ki je nam dal toliko lepega, bi danes zanimala občinstvo, čeprav nekoč ni bila namenjena za javnost. In ravno zato, ker ni bila namenjena javnosti, je še posebno pristen izraz njegovih človeških doživetij ter neprisiljenih reakcij na 6vet, ki ga je obdajal v življenju.
Ljudski knjigarni ee je posrečilo dobiti v roke zaključen ciklus Cankarjevih pisem, ki jih je z zimovanja pri Sv. Trojici v Slov. goricah pri zdravniku dr. A. Kraigherju v 1. 1910-11 pisal na Rožnik svoji gospodinji Štefaniji Bergmanovi, rojeni Franzotovi; obenem pa tudi nekaj spomi.nčkov, ki jih na Cankarja hrani družina Franzolova, lo je: gospa Schnablova, hčerke gospe Pfeiferjeve, gdč. Ančka Franzotova, gospa Olga Lc-gatova in g. Lado Franzot. Ti 60 hranili pisma, fotografije, albume in posamezne pesmi Cankarjeve kot člani družine, o kateri pravi urednik dr. Cankar, »da ee je vanjo vrasel človeško kar najgloblje«. In Ljudska knjigarna se je odločila za Cankarjev jubilej, da izda t« jsponiiuč-
ke in pisma« v natanlni falcsimilirani izdaji, kar ee doslej še ni zgodilo v slovenskem knjigotrštvu. Doslej eo namreč tiskarne faksimilirale samo pc6mi (Prešernove) in enostranske dokumente, ne pa iliristranskih ali osemstranslcih pisem! Zdaj jih prvič take v estetsko lepi obliki izdaja Ljudska knjigarna kot svojevrstno knjigotrško zanimivost in redkost (500 izvodov!) Tako si je založnica zamislila kn jigo kot izreden knjižni spomin na Cankarja ter kot pietetno jubilejno izdajo majhnega šopka njegovih pisem.
Vsebuje pa fa izdaja 11 pisem Nini Franzotovi por. Bergmanovi, 1 pismo možu Karlu Bergmanu, 2 soneta, izmed katerih je prvi posvečen Nini, drugega pa je samo hranila in je iz let pred naselitvijo na Rožnik, 1 sonet Olgi Franzotovi por. Legalovi, ki je bil ponatisnjen sicer že v LZ 1910, ni pa prišel v Zbrane spise, ter 1 slikana slran iz albuma Mici Fratizolovi, pozneje por. Pfeifcrjevi. Poleg- teh ročno pisanih spoininčkov pa objavlja knjiga še neznane fotografije Cankarja in njegovega okolja: fotografijo iz 1. 1911 s posvetilom Ančki Franzotovi, fotografijo Ivana Cankarja pod rožniško mizo v družbi domače rožniške družine nekako iz I. 1912, družino Berg-manovih, pri katerih se je naselil na Rožniku, ter posnetek oljnate slike gostilne »Zgornji Rožnik«, kakor jo je narisal Vavpetič za gospo Majo Franzotovo por. Lavrenčakovo.
To so novi dokumenti k Cankarjevemu življenjepisu in dolu, kakor ga je zapustil v pismih in spominčkih in ka-
kor jih je videti na še neobljavljenih slikah. V priobčevanju teh — povdarjam: novih, ne morda ponatisnjenih! — dokumentov, ki imajo velik pomen za Cankarja človeka, pa tudi Cankarja pisatelja, ter v tiskarsko in knjigovezniško brezhibni tehnični izvedbi, ki to knjigo postavlja med najlepše slovenske knjige, leži pomen te jubilejne knjižice.
Urednik dr. Tine Debeljak je napisal temu »šopku spominčkov in pisem« kratek uvod, ki naj bo donesek k Cankarjevemu življenjepisu, obenem pa komentar pismom. Ta pisma v uvodu ne pona-tiskuje, temveč samo izčrpava in komentira, zalo faksimili pisem spadajo organsko v vsebino te knjige, ter niso samo dodatek, kakor bi si kdo mislil. Debcljak svoj uvod naveže na spomin Cankarjevi smrti ter s tem izpričuje jubilejni značaj izdaje. Ker pa so pisma pisana iz Slovenskih goric na Rožnik, ki je poslal drugi Cankarjev dom, se peča predvsem z bivanjem Cankarja na Rožniku. Tam je 1. 1910, ko se je Cankar preselil iz hotela »Tivoli« v gostilno Zgornji Rožnik, gospodinjila ga. Nina Bergmanova, Cankarjeva znanka iz dijaških let in prva Kettejeva oboževanka, ki ji je — 15-letni — zapel 'štiri pesmi. Ta ga je sprejela v svojo družino, kjer sc jc počutil kakor doma. Ko se je Bergman preselil v Jezernico na Koroško (I. 1911), kjer je umrl in kjer ga. Nina še živi, je prevzela »gostilno in Cankarja« njona sestra Mici Pfeiferjeva, ki je potem gospodinjila Cankarju do jeseni 1. 1917, ko se ie preselil v mesto k dr. Ježu v »Jamo razbojnikov« v Škofjo ulico, da je žc leto nato
umrl v deželni bolnišnici 11. XII. 1918. Debeljak opisuje Cankarjev prihod na Rožnik ter njegovo življenje tam po podatkih, kakor jih je dobil od članov Fran-zotove rodbine, predvsem gospe Nine same in gospe Lavrenčakove. Ne gre mu za legendo o Cankarju, temveč za resnične podatke, ki naj bodočemu življe-njepiscu pomagajo od podobe resničnega Cankarja. Tu so zbrani važni podatki iz njegove najbližje okolice tega časa, od ljudi, ki so živeli z njim na Rožniku. Seveda je tu samo nekaj malega gradiva, kajti živih prič teh njegovih let je šo mnogo in vsak bi vedel povedati Se do-velj zanimivosti. Nalo označi na kratko Rožnik, kakor se kaže v Cankarjevi tvorbi teh let, in kako je družina Franzoto-vih prišla v njegovo »literarno obdelavo«. Nato pa preide r.a bivanje Cankarjevo v Slov. Goricah pri dr. Kraigherju, pri čemur se opira na žive priče, predvsem pa na pisma. Ta pisma pregleda v treh prerezih: 1. kako so Slov. Gorice vplivale na Cankarja; 2. kaj je lam literarno ustvarjal; in 3. kako si ie želel nazaj na Rožnik in k njegovim ljudem. In » tu vidimo, da je bil vtis zimskih, blatnih Slov. goric zanj porazen, da se je tam vseh sedem mesecev silno mučil s pisanjem »Lepe Vide« ter da si je samo želel zopet Rožnika, od katerega se jo bil že poslovil. Ravno s temi pismi je Cankar napisal Rožniku iti njegovim ljudem najlepši spomenik ip slavospev.
Kot zadnje pnglavjp nn Debeljak opiše, večinoma s Cankarjevimi besedami, njegovo tragično slovo od Rožnika, od
Zadnji dom kočevskih junakov
Kot drugi ni bil ta junak, in dragim grobom grob enak.
Gregorčič.
Ne gre mi iz spomina sobotni veČeh Pogreb, kot ga Se ni videla Ljubljana, pokop kot ga Se ni zrlo slovensko oko. Grajski hrib, odet v tenak snežen pajčolail, se je pogrezal v mrak, ko sem se z vso množico vred povzpel na rob gozda pod feance. Vsa Grajska planota (s šAhcami vred) je bila čudoviio 'okraSena: gosta vrsta v modrino odetih postav s krvavo-rdečimi, prižganimi plamenlcami v rokah. ,V svitu krvavordeŽIn plamenov pa se je pomikal sprevod izpod vrha Grajske planote na kraj pokopa s Štiriintridesetimi krstami kočevskih junakov. Dolpa je bila vrsta. — K*j bi rekla »rdeča« Ljubljana, ko bi tako nesli v enem samem sprevodu skozi njo, drugo za drugo, deset tisoč krst, žrtev komunistične revolucijo nted nami? — Žaloštlttke ... pogrebni psatnii ... presunljivi zvoki godbe. Ves gozd okrog kraja pokopa je napolnila množica pogrebcev... Od daleč sem poslušal padanje grudo na krste junakov — zagrmelo so tri častne salve ... Odšel sem domov, ne da bi videl grobove.
traku: »Neustrašenim borcem — I. it) II. razred uršulinske meščanske Soleč. Nežna mladina že ve, da so možje in fantje, ki tukaj počivajo, padli zalo, da bo ona nekoč imela življenje, vredno ljudi! Oni venec iz rdečih nagel jnov nosi Trak z napisom: »Kočevskim junakom — slovenska dekleta.« PraV, mladenke, da ste se skušale oddolžiti junakom za njih žrtev, kajti dali so življenje tudi zato, da boste ve nekoč moglo vršiti Vso polnost poslanstva slovenske žene. Tam spet mi obstane oko na krasnem cvetju. Pogledam; junakom ga je poklonila roka slovenskih šolnikov, hvaležna borcem za slovensko kulturo, ono kulturo, ki sloni na priznavanju treh največjih vrednot: mati, domovina, Bog. Komunizem pa itua za to kulturo le strašno porogo.
Stopil sem sredo planote, dojel s pogledom Ljubljano, Barje in vse obzorje, potem pa uprl pogled v gomilo in se po-križal, da I * i zinolil za pokoj padlih Očenaš. In te, a j sem videl v duhu prod seboj mogočen hram s podpeškcga marmorja. Tega bo nekoč narod postavil svojim dragim bratom in sestram, vsem žrtvam, ki jih je naše dni terjal z. naše zem- I lje rdeči zmaj. Naj bo ta slolp poslednji
Včeraj opoldne, ko je sonce za hip I dom izmučenim kostem, razmetanim po privoščilo jesenski Ljubljani svoj čarob- naših gozdovih in kraških jamah. Ta
ni pogled, sem obiskal kraj počitka kočevskih borrev. Bela. nn novo posuta pot te privede s feattc mimo kapelice sv. Antona na jaso, obdano s smrekami. Ves gozd okrog, posebno pa planota satnn, je skrbno pogrnbljetut, na njej pa se boči visoka gomila v obliki loka, odprtega proti trnovski slranl. Na notranja strani gomile je 34 križev z imeni padlih junakov, med križi pa leže šopki, prevezani z narodnimi trakovi. Vrh in zunanja slran gomile je vsa zasula s krasnimi venci. Kdo vse je poklonil kočevskim borcem te dokaze ljubezni, hvnležnosti in spoštovanja? Tam berem na slovenskem
hram naj bo grob neznanega slovenskega junaka, moža, žene, otroka, ki počivajo, sam Bog ve kje, junaka, ki je padel zato, da bo naš rod mogel živeli. Slolp mrtvih junakov naj bi vsako noč žarel v inočni svetlobi, da bi bil živini svetilnik. — Ko bo naš rod iskal novih polov, naj ga svetloba z Grada, slovenske akropolo, očuva pred čermi zmot in divjimi valovi strasti. Naj sveti stolp mrtvih Slovencev v dolgo dobo miru, pravice in ljubezni.
Vi pa, kočevski junaki, počivajte v miru sredi bele Ljubljane, kjer smo vas pokopali:
»da mrtvi borci boste blizu nam.«
Novi grobovi
+ Kari Prolog. Umrl je v Ljubl jani Ugledni posestnik in tudi po vsej deželi znani veletrgovec Kari Prolog. Rajni, za katerim žalujejo ne le vsi njegovi dragi, ampak ludi številni njegovi nameščenci, leži na svojem domu na Dvornem trgu 5. Pogreb bo iz hiše žalosti v soboto, 25. decembra, ob pol treh pop. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožuljel
+ Ivana Burgar. Umrla je poscslnicn na Visokem gospa Ivana Burgar. Pokopali so jo 22. t. m. na farnem pokopališču v Šenčurju. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
Promocija. Na ekonomsko-komorcilal- i ,.	-i .	, , - - ,
ni fakulteti katoliške univerze v Milanu I 'Jen° v l»«l"t«*)e ljubljanske univer-j„ bil promoviran za doktorja kot prvi |	" °	'
nem potovanju po Rusiji je bil uradnik dvorne knjižnice na.Dunaju, od koder je prišel na našo univerzo. Prijatelj je začel v naši literarni in kulturni zgodovini sistematično delo, preiskoval in reševal je naša kulturna vprašanja in skušal razsvetliti posamezna razdobja naše nedavne preteklosti, število njegovih razprav je silno veliko, objavljene so deloma v domačih, deloma v tujih revijah. Prijatelj nam je vzgojil ves mlajši povojni rod slavistov in iako bistveno vplival na naš literarni razvoj. — Umrl je maja 1937. leta.
Za dattflSriJi dtltl
Koledar
Četrtek, 23. grudna: Viktorija, dcvica in mučenica; Servul, spoznavalec; Mardortij, mučenee.
Petfek, 24. grudna: Adam in Eva; Ilerininu, devica; Tarzila( devica.
Dramsko gledališče
»Cvrček za pečjo«. — Red Četrtek. Ob 16.
0|le*no gledališče
Zaprto.
Klfto »Matica«
»Glas srca«. — Predstave ob 15 in 17.30.
Kino »Union«
»Ob meji«. — Predstave ob 13.30 in 17.30.
Kino »Sloga«
»V Zmešnjavi občutkov«. — Predstavo ob 13 in 17.
Lekarniška služba
Nočno službo Imajo lekarne:
mr. Stišnik, Marijin trg 5, mr. Dcu-Klonjšček, Gospo«vctska c. 4 in mr. Bohinc ded., Cestu 29. okt. 31.
OBVESTILA »PREVODA«
Nakazovanje živil za niesefc jantia*
Peki, trgovci in zadruge v Ljubljani se pozivajo, naj v uradu na Novem trgu šleif. 4-lf. dvignojo nakazila za živila za mesec januar 1944 po sledečem abecednem redu: Peki od A —Ž, dno 24. t. m.; trgovci od A—J, dne 27. t. m.; K—Ma, dne 28. t. in.; Me—R, dne 29. t. m. in S-Ž, dne 30. t. m.
Prodaja mesa in mesnih izdelkov na odrezek št. 698
PotroSniki bodo dobili pri mesarjih, kjer so prijavljeni, v petek, dne 24. t. m. 20 dkg govejega mesa in 7 dkg mesnih izdelkov proti oddaji odrezka št. fi.YS decembrske živilsko nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Obvestilo mesarjem
Vsi mesarji mornjo bili zaradi dodelitve mesa in mesnih izdelkov v četrtek, 23. t. m. točno ob 8 na mestni klavnici.
Vsakdanja Ljnbliana po kronistovih zapiskih
Vlom na univerzi pred sodiščem i Kliment, posestnik in ravnatelj poda-,, , , . . , .... , I ril polovico nepremičnine vlož. šlev. V prvi polovici letos je bilo vlom- (,r, kat. 0bči„e Kapficinsko predmestje
(hiša št. 2n v Dttkičevem bloku) svoji
Slovenec g. Aleksander Smid iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
Poročila sta se v trnovski cerkvi gdS. Mara Zupane, uradnica, in g. Ing. Han«
Mreschar. Priči sta bila gg. Rerlič Felko in Blažir Vladimir, trgovca. Poročal je g. docent dr. Lenček Ignaci). Mlademu paru želimo veliko sreče in božjega blagoslova.
Zgodovinski paberki
23. grudna:
918. lota je umrl nemški "kralj Konrad I. Iz imenitnega fratikovskega rodu je bil kot sorodnik Karolingov izvoljen v novembru 911. leta za nemškega kralja. Kljub veliki osebni hrabrosti ni mogel na znotraj razrvano in od zunaj ogrožano državi spravili v red. Lotnrmški in saški vojvoda ga sploh nista marala priznavati za svojega vladarja. Državo so od vzhoda lelo za letom napadala madžarska krdela, nemški plemenski vojvode pa so se prepirali med seboj in s svojim kraljem. Konrad je uvidel, dn mora država propasti, če ne dobi močnega vladarja, zato je svojemu bratu in frankovskim velikaSem svetoval, naj izvolijo po njegovi smrti za kralja Henrika, vojvodo saškega, njegovega glavnega nasprotnika. S tem je Konrad pokazal svojo osebno veličino, ko je koristi rodu žrtvoval koristim države.
1875. lota se je rodil v Sodraficl Ivan Prijatelj, književni zgodovinar, profesor na ljubljanski univerzi. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, na Dunaju je študiral slavistiko in htl lf*V2. leta promoviran za doktorja. Po večlet-
pegn žuineta in kos nlišn, kar jc bilo vredno nad 380 lir. Lastnik tega blaga je bil neznan. To blago sta odnesla dva dečka, ricki klepar in njepov bral, mizarski pomočnik, ki sta bila zaposlena pri popravilih v podstrešju. Klepar pn je v maju odnesel nekemu kleparskemu mojstru 5e bakreno kopalno peč v vrednosti 2.500 lir. Zaradi oboli tatvin sta bila obtožena in klicana pred kazenskega sodnika-poedin-ca nn okrožnem sodišču Stanko B., kleparski pomočnik in brat France, mizarski pomočnik. Obn sta priznala krivdo. Prvi klepar je bil zaradi obeh tatvin obsojen na 2 meseca strogega zapora. Drugi pa zaradi prve tatvine na 20 dni strogega zapora.
Iz zemljiške knjige
V petih dneh od' 15. do 20. decem bra t. 1. je zemljiška knjiga izvedla 9 prenosov lastninske pravice na osnovi raznih kupnih in darilnih pogodb. — Vrednost prepisanih nepremičnin znn-šn 920.550 lir. V decembru letos pn je bilo izvedenih že 22 lastninskih pre-
soprogi Kliment Milici. Vrednost polovice hiše jc cenjena na 500.0(X) lir.
Čini Robottijevili Junakov pred sodiščem
Ne prihajajo sicer direktno Robottlje vi junaki pred naše sodnike, toda indi-rektno se pri mnogih razpravah razkrivajo lepi in čedni čini teh junakov, ki-so bili veliki ženskarji, skrivači in Jahači. Mnogo žensk je bilo že na štrožje kazni obsojenih, kor so s temi ljudmi vodile nečedno življenje nli pa jim pomagale pri raznih nočnih orgijah. Pred kazenskim sodnikom poedincem na okrožnem sodišču je bila te dni zaradi prestopka po §-u 280 k. z. zoper javno moralo obsojena neka zagonska dvojica. Josipina R. in Torle R. sta oddajala stanovanje V Hrenovi ulici dvema pocestnicama, ki sta plačevali za sobo I501 lir mesečno. Obe žertščini sta vodili v Sobo dan in noč savojske častnike in tudi vojake. Ti pa 'So Zakončftma plačevali kot nagrado za rabo sobe po 5 do 10 lir. Zaradi zvodništva sta bita zakonca obsojena in sicer prva Josipina R. na
pisov za vrednost 2.267.380 lir, — Na 2 meseca, Tone R. pa na 1 mesec stro-osnovi darilne pogodbe je dr. Volbenk gčga zapora.
koledar«
je izšel!
Naročniki, dvignile ga pri upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ul. 6 — Ljubljana
Bekanntmachung
tfer Platzkbmandatdr
Die Pussierscheinstande der Plutz-komtindatur is t am 24., 29., 26. Dezember 1943, sowie um 1. Jiinner 1944 gesollitjsseri.
Objava
mestnega poveljstva
Urad za potne dovolilnice mestnega poveljstva je 24., 25., 26. decembra 1943, kakor ttidi L januarja 1944 zaprt.
Zimska pomoč za naše umetnike
Ljubljana, 22. dec.
Ker j« Veliko število naših likovnih umetnikov v zelo bednih razmerah in nujno potrebujejo zimske pomoči! jc gospod pokrajinski prezident general Leon Rupnik nakazal znesek 100.000 lir v ta nameti, da sc iz tega žensk« ob sode' lovanju Narodne Galerije in Društva li kovnih umetnikov odkupijo slike in skulpture tistih naših umetnikov, ki potrebujejo nujne pomoči.
Za Zimsko pomoč
Iz pisarne odbora za Zimsko pomoč strio prejeli: Odbor Zimske pomoči je nakazal za begunce iz Dolenjske novih 25.000 lir. Poleg teh pa je daroval Ja-Vorrtik Josip lesni trgovec iz Žalne še 4000 izrecno za dolenjske begunce. Belokranjskim beguncem, katerim doslej še ni bil odprt kredit je dano na rtporabo 200.(XX)0. Lir 100.000 je bilo takoj nakazanih. Vse prcntOžnejSe Ljubljančane in fr-govce prosimo, da po svojih močeh prispevajo v blagu, perilu in obutvi za naj potrebnejše Darove sprejemamo v prostorih Zimske pomoči poleg trgovine Ro-jina, nasproti Daj-Dama. Urad posluje dopoldne in popoldne.
Za informacije glede Zimske pomoči kličite: 47-71 (inf. 44)! Prostori Zimske pomoči so v Pttccinijevi ulici 9/1 levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — Ček. račun 16.580«I
BožiČnica hrvaške kolonije
Konzula! NDH priredi v petek, dne 24. decembra, v svojih prrtstorih v palači Bata svojim državljanom božičničo. Prireditev bo trajata od 17 do 18.
Popust pri tramvajskih meseč-nih vozovnicah za državne nameščence
Po sklepu upravnega odbora malo-žoloztriške družite je oženjenim državnim uslužbencem, katerih skupni bruto-pre-jetrtki na plači m vseli dokiadali (izvzemši doklade za družinske člane) ne znašajo več kot 1000 lir mesečno, odobrena znižana voztTina na cestni električni železnici v Ljnbl.janl. — Redna cena za mesečne vozne listke se Jim zniža od CO na 40 lir in to samo za vožnjo od slanovainja do urada, kjer je kdo zaposlen. — Vsak državni uslužbenec, ki se želi poslužiti te ugodnosti, mora predložiti uradno potrdilo, iz katerega mora biti razvidno: 1. priimek in ime, 2. da je oženjen, 3. bruto-prejemki z vsemi dokladami (izvzemši doklade za družinske člane) 4. stanovanje, 5. urad, kjer je zaposlen.
Iz.kaz.nic6 za znižane vozne listke ee dobe na podlagi gornjega potrdila sanl6 pri glavni blagajni v r6mizi, mesečne vozne znamke pa pri obeh blagajnah, t. j. v remizi in podštaciji na Bleivvet sovi cesti. Mesečne znamke morajo biti obnovljene 1. dne v mesecu. — Nove Izkaznice se izdajajo ves mesec, izvzemši zadnjo in prve dni v niesecu t. j. 0(1 28. do 5. med uradnimi u rajni od 8 do 12 in Od M do 1(5. — ZdriVženie javnih uslužbencev za Ljubljansko pokrajino.
Gledališki koledarček z.a leto 1J44 prinaša številne zanimive zgodovinsko podatke in »like o gledaliških predftavah. Dobi So pri gledaliških blagajnah in biljeterjih ter v vseh knjigarnah ln večjih trafikah. Opozarjamo, da Ima vsak koledarček svojo tekočo številko, ki hodo na določen datum izžrebane. Za nagrado so določena knjižna iti druga Uftietnišfca darila, r i. • i. n i .i i ■ ■„
Dnevne novice
Božična služba božja prt Sv. Petru. V petek, na predvečer božičnega praznika: oh 16 pete božične jutranjice, ob 17 slovesna pota božična mnša zu sveto noč. V s o b o t o, na Božič svete maše od 6 naprej, ob 6.15 orglana sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, oh i) slovesna peta iniša z. blagoslovom: oh 14 božična pridiga, božično darovanje okrog Oltarja, slovesnb peto llta-nljo matere božje z blagoslovom, nato ve-ddljnn 0(1 ve?.d jih člane 8. reda. Vsi »upljanl so lepo pdvabljenl, da za sveti praznik Kristusovega fojstva prldejtt k službi božji v farno cerkev.
H loslicam spada luni
Knjiga o jaslicah
100 strani, 38 slik. - Cena 8 lir
Dobi se v knjigarnah
............ .....: ~ ~ •
V	počastitev spomina padlih akademikov — borcev Iz Most Franca Balantiča in Franceta Kreinžarja je neimenovani dobrotnik poslal Vineoncijovl konferenci v Mostah 300 lir. Bog povrnil
V	počastitev spomina svojegn pokojnega tovariša g. Viktorja Cenčiča so njčgovl uredniški tovariši nabrali za Vlncencijevo knnfcrenco pri Sv. Petru znesek 1045 lir.
Vlnceiicljevt konferenci v Mostah je neimenovani'* dobrotnik daroval v počnstitev spomina rajnega Slovenčevega urednika g. Viktorja Ccnčičn 100 lir. Bog plnčajl
Knjižnica Pokrajinske delavske zvezo (prej Delavske zbornice) nn Miklošičevi cesti '-2 v Ljubljani ho odprta na dan pred božičem, 24. decembra, od 10—13. Sicer je odprta vtfnk delavnik od 10—12 in od 14-18.
SMllB
Najlepše božično darilo dekletom in fanldm — Vodila za" vzgojo zdravegu in čistega roda
0ereTy: Daj ml svoje srce — knjiga za do-kletrt. — Broširana .10 lir, veznna 4ti lir. — Totli: Pomladni viharji — knjiga z.a 1'nnto. Broširana 25 lir. vezana 40 lir. — Jaklič: Svetla pot — knjiga za fanto iu dekleta. — Veža na 45 lir.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo S. — Miklošičeva cesta 5. ■anuaHaftBnuaHBMHH
»Naši« — sodobno najprimernejše hož4č-no tfurlfo za vsakogar je spominski krušni krožnik znamko »Nnši, Klein, Wolfova.
Kako nekdaj In knko danes ohhnja Fveto božično noč naš trpeči kmet, bomo videli na frančiškanskem odru n« sveti dan in na prnzntk »v. Stofnna ob 17.
Nalivna peresa, boljSa, dobro ohranjena kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44.
Za fleslnfckeljo ust fn ed* Forfllcot tablete. IToblte v v s akt lekarni.
Zahtevajte AMIDON tablete profi glavobolu, nev^algiji, gripi, inflnenci in revmatizmu. — Dobifc jih v Vsaki likarni.	. i
i. ti i tfn
Dramsko gledališče
Petek, ii. decembra: Zaprto. Sobota, 25. decembra, ob 16: »Cvrtek za pečjo«. Iztfen. Cene od 22. lir navzdol. Nedelja, 21. deeeAihta, oh 16: »Normanskt Junaki«. Izvetlr. Cene od 22 lir navzdol. Pftrtcdcfjek, 27. decembra: Zaprto:
Onerne gledališče
fetek, 24. decembra: Zaprto.
Sobota, 25. decembra, ob 15.30: »Snegoročka«.
Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja, 26. decembra, ob 16: »Prodana nevesta«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 27. decembra: Zaprto:
Za vse predstave o praznikih, operne In dramske, so vstopnice v prodaji od četrtku,
23.	t. m., od 10.30 dalje. Zaradi prevelikega navala se vstopnice ne rezervirajo. V petek,
24.	decembra, dnevna blagajna popoldne no bo poslovala, sicer pa vsak dan od 10.30— 12.30 ln od 16—18.
Poizvedovanja
Najdeno jc bilo zlato nalivno pero. Dobi so v trgovini Vera Remec, Poljanskn 13.
V soboto zvečer je bila najdena večja vsota denarja. Lastnik }o dobi v trgovini Vera Remee, Poljanska cesta 13.
Izgubila sem osebno Izkaznico na ime Ana Stepančlč. Naprošam najditelja, rtaj jo odda v ltprrfvi »Slovenca«, Kopitarjeva nI.
Našel se je dežnik pred glavno pošto pri šišenskem tramvaju. Dobi so v Ljudski tiskarni pri vratarju.
■ r • ■ ■ ■ I
katerega se je poslavljal v zavesti, da gre v mesto — umirat.
Takšna je ta knjiga Cankarjevih fakst-miliranih pisem, ki jih je izdala Ljudska knjigarna, da počasti spomin 25 letnice smrti tega velikega slovenskega pisatelja, tako tesno povezanega z Ljubljano in njenim Rožnikom. L njo je poklonila ljubiteljem slovenske književnosti lep donesek k življenjepisu Ivana Cankarja 'er lep pogled v njegovo človeško doživljanje Slov. goric in privezanosti na Rožnik, ki ga imenuje »blagoslovljeni sončni Rožnik«, svoj »drugi domf, svojo »zadnjo postajo«.
Na zaščitnem uvodu je akad. slikariea Tinrn Rrmcc zajela Cankarja iz teh let med Slovenskimi goricami s klopotcem in Rožnikom, sončnim Rožnikom, obse-janim z rumeno svetlobo; na platnicah pa je šopek pisem karakterizirala s kri-zantemo.
Tako se knjiga v vseh ozlrih predstavlja kot dragocena, resnično bibliofil-ska knjiga, ki je tudi označena s številkami, gotovo je le škoda, da ne bo poceni 220 L ne bodo mogli kupiti tisti, ki bi jim prišla najbolj prav: dijaki in mladi ljudje. Toda pri ogromnih tiskarskih in knjiftoveških stroških je cena razumljiva. Je pa gotovo eno najlepših bolii-nih daril, ki bo nudila ljubiteljem^lepfh knjig resnično ugodje.	F. J.
Za božično darilo naj bodo »Svetove«« knjige!
Vinko Beličič: Molitev na gori
Boličičeva povest »Molitev na gori«,
ki je Izhajala pred kratkim v »SiovenciK. je izšla sedaj v posebni knjigi. Knjigo je lepo opremil arh. Gajšek s simbolom dvtn pličic, lovečih se zdaj v svetlobi (zlato), zdaj v temi (rdeče) okrog eore, nad katero kipe zvezde. S tent je lepo zajel notranji smisel te novele, ki prikazuje kroženje dveh ljubečih so src v svilu zvezd molitve na gori, na katera pa je padla hipna senca greha.
Preden preideni na oznako povesti same, naj omenim, da je to prva knjiga, s katero stopa Vinko Beličič pred širšo javnost, dasi je njegovo imo že dobro znano poznavalcem slovenske moderne književnosti. Nekako pozno stopa s knjižno zbirko na trg, dasi se je uveljavil že kot doher pesnik in tudi kot pisatelj firedvsem v »Domu in svetni, pa tudi v dijaških revijah in drugih listih. Njegova zbirka teh črtic, ki jo napoveduje žc dalj časa »Slovenčeva knjižnica«, bi ga pokazala kot pisatelja avtografskih spominov na mladost, rta dijakovanje v Novem mestu ter zlasti študirarrje v Ljubljani, kjer Se je živahno uveljavljal v visokošolskem gibanju, vrrtes pa tudi v značilnih belokranjskih Črticah. — V njih prikazuje Ameriknnce in domaČe ljudi, katere zna obdati z liriko pokrajine, steljnikov in
sij, vendar n ves potopljen v idejni svet svetlobo in sepce, vere in nevere, včasih celo tako, zunanje prozorno, da je videti, kakor da je povzet bolj iz. razumske teze kakor iz življenja in življenjske logike. Ta razumski poudarek je pri Beltčiču naravnost hoten, kajti poudarjati hoče s pisateljevanjem z.avedert odklon od naturalizma in materializina v načelu. Tako mu čftica razpada v delo občutka iSri-rodc, ki jo izredno polnobarvno in lirično dojema kakor pravi Belokranjčan, rojak Župančičev in Malešičev, na drugi strani pa v ilustracijo teze, ki je prvotnega značaja. Zato čutimo v teli črticah včasih neko neskladje: čutno vitalistično osnovo ter hladno razumsko analitično dodajanje moralnega in ideološkega poudarka. V tem spominja najbolj na Mencingerja v naši preteklosti, kateremu je slogovno in duhovno najbližji. Vedno in povsod pa hoče Beličič biti zavestni katoliški pisatelj, katerega naloga je premagali naturalizem v naši književnosti ter književnost samo pokristjaniti.
In lo se mu je bolj kot kdaj prej posrečilo s to novelo', ki je izha jala V »Slovencu«, pa kot feljtOn gotovo ni mogla napraviti takega vtisa, kakor sedaj v celoti. Tudi tu je vzet za osnovo svoje življenje v črnomeljski okolici, na Otavicah, svoje študiranje na ljubljanski univerzi ter svojo spomine na novomeško dijaško
srebrnih razpoloženj, ki imajo večkrat . življenje, ki ga zdaj tu opisuje v do/.iv tudi zatvarni pomen. Glavno pa je, knr j Ijanju profesorja. Toda ti živi spomini na smo ob teh dosedanjih črticah spoznali, i dom in šolo mu dajejo samo okvir, da
I,.,K	i« tal,1/r, nctvnril pnninn rtl.-nl io 7n c\-nio
zajel na nOv način problem, kakor ga je svoj čas načel Flnžgar z »Deklo Artč-ko«, pa ga je Beličič rešil vse bolj duhovito, kakor Finžgar z vizitko O Janezovi poroki. Pri teh dveh zgledih se ravno vidi razlika med pojmovanjem življenjskega realista z naturalistično osnovo, ter realista z duhOvnO, religiozno osnovo. Beličič svoje junake po grehu ni takoj pbrofal, da bi s tnko zunanjo gesto opral greh, temveč jn je — ločil pred poroko, da sta se Očistila 6d greha v sebi in se s pokorila zanj ter šele po preizkušeni zvestobi dosegla cilj, pred katerim sta stala Že v mladosti.
Problem Beličičev je namreč ta: dvn duhovno zelo idealistična, religiozna mlada človeka, študenta, doživljata lepo in čisto, iskreno ljubezen v Času. ko fant končuje zadnji iz.pit na univerzi. Vse je pripravljeno, da si čimprej ustvarila svoj dom. Njuna skupna moliicv na gori se končuje za srečo v otrocih Lučki in An-drejčku, ki bi si jih želela v bližnjem zakonu. Na nekepi poletnem izletu na Ofle pa grešita. Jn tu je Beličič močnp poudaril, -kako ju je greh notranje ločil. In v prikazovanju tega konflikta je odlično podnl psihološko in etično-religiozno osnovo za dOlgo pokoro petnajstih lef, kl mn jo sledila. Odtujila sta so in vendar nenehoma živela drug v drugem in iz drugega. Petrušič je bil medicin pro
! da je Beličičev svet, kakor tudi je opo- ' je lahko ustvaril realno okolje za svoje . losor v Mariboru in desetjefje v Novem ' jen v čutnih dojemanjih prirodnih impre- zunanjo impresije, za živo naravo, v ka-1 mestu, vračai se ie na počitnice na Ota-
sportiiifja na greh in vendar zavestno ne išče podatkov o Mojci, o kateri misli, da ga je že zdavnaj zavrgla, kakor bi za-služil. Mojca pa je na svoji strani trpela ler šla svojo pot v življenje. Ko pa pride Mojčina nečakinja Litčka v Petrušičev razred, jo ta vzljubi kbt bi ljubil svojo Lučko z molitve na gOri. Ko jo na nekem izletu reši iz vode, je dan pogoj za nov sestartek med njim irt Mojco. Po petnajstih letih spoznata, da sta si bila ves čas v duši zvesta v hrepenenju drug po drugem ter sta oba sprejemala svojo Osamljenost in bol kot pokoro za greh na gori. Očiščena stopita v zakon v izpolnitev svoje molitve na gori.
To je vsebina povesti, ki je po snovni strani kot problem globoko zajeta in tudi resničnb živa. V izvedbi čutimo sicer zop"t Beličičevo zavestno poudarjanje moralne teze, s katero ustvarja idealistično nebo nad tokom življenja, kar Se kaže kot miselna analiza lastnih Čustev, toda življenjski tok v dnu je živ in zanimiv in (a rešuje delo. Knjiga ni naperjena na zunanje efekte, temveč je branje za tihe in zbrane ure. Z njo je Beličič lepo stopil na knjižni trg v znamenju zavestnega premagovanja naturalizma in nakazal pot, po kateri nam zori nova izrazito hotena
katoliSka literatura.
td.
»EVANHOE« - darila za božiš!
Prisililo md komunističnimi tolovaji m
Tudi na Goriškem uvajajo komunisti enako tt-pljenje ih strahote kakor hA Dolenjskem
Pred menoj sedita dva mlada fanta. Njuna zaraščena obraza sta bleda, oči jima gorijo v nekem čudnem siju, ozirata se okrog sebe, kot da ne moreta verjeti, da sedita na resničnem stolu in jesta kruh ter srebata kavo. Njuna obleka je povaljana, zmečkana ih ža-mnšeena. Govorita razburjeno, a s trdnim prepričanjem in jasno zavestjo.
Bila sta dalj časa med tolovaji na Goriškem. Ujeli so ju, ko sta ee vračalo domov iz Gonarsa, pa so ju najprej hoteli »likvidirati«, a iima je vendar uspelo, da sta preprosila te poklicne krvnike našega naroda, da so jima milostno dovolili, da smeta stopiti med ie samozvane »borce« za svobodo. Po enem tednu življenja med tolovaji sta pobegnila. Takole pripovedujeta:
»Vračala sva se iz Gonarsa«
»Vračala sva se proti domu, da po dveh dolgih letih internacije v baclo-Ijevskih taboriščih vendar prideva domov in zopet vidiva svojce, starše, brate in sestre. Pri racijah so naju pobrali, odpeljali, nič naju niso zaslišali in nikoli povedali, kaj sva zagrešila in zakaj naju čuvajo za žično ogfrajo.
V dolgih mesecih življenja v taborišču sva videla, da morava midva in nešteto drugih nedolžnih sedeti v taborišču zato, da lnliko savojski voj-ščaki pišejo v svojih časopisih, da so ujeli in imajo zaprtih toliko in toliko tisočev »ribellov«. Spoznala sva tudi, da so množice nedolžnih morale zato trpeti, da so omogočile mirno in varno živi j enje tistim komunistom, ki jim je v Ljubljanski pokrajini postalo prevroče, pa so se umaknili in se dali internirati. Edino ti so se v taborišču dobro imeli, dobivali so več paketov, saj jo zanje skrbela Rdeča pomoč, imeli so denarja in predvsem odlične zveze z savojskimi oficirji in vojščaki v taborišču. Prišli so v pisarne, kradli so internirancem denar, sirer pa je vse to itak že znano!
Ob sramotnem italijanskem polomu tsva zbežala iz taborišča v Podovi in se potikala po severni Italiji. Eden izmed naju dveh je oliolel, pa sva ob-staln v neki vasi blizu Mestre pri Benetkah.
Ko se mu je bolezen Izboljšala, sva
šla naprej. Prišla sva srečno do Gorice, ustavila sva se v vasi Bilje in
imela sva smolo, da sva prenočevala ravrto pri terencu. Ponoči je prišla po naju komunistična straža, to so oboroženi terenci, in naju je odpeljala na drugo stran Vipave, kjer jc bilo tolovajsko taborišče. Terenec je nama ves čas govoril:
/tovariša, seduj sta pa prišla domov, med naše ljudi, sedaj sc bosta lahko maščevala za vse krivice, ki so vama jih prizadejali Lahi. Mn vesta, sedaj smo vsi Slovenci edini iu bomo pregnali vse okupatorje.'
Take in podobne nama je svirnl in razlagal, tla se |>o celi slovenski domovini ražlega komunistična puška, ki nam bo priborila svobodo.
Pozdrav s&vojske straža
Ko sva prišla v tabdHšče, naju je pri vhodu pozdravila snvojska straža. Vprašala sva terenca kako to, da komunisti zaupajo ujetim badbglievsltim vojščnkom orožje?
Odgovoril jc, da ti niso ujetniki, ampak so naši prijatelji ter so iste misli z nami in se tudi borijo proti zatiranju.
Malo se riama je čudno zdelo, a bila sva tiho. loteval se rta j 11 je isti občutek ko takrat, ko so naju v Ljubljani peljali v Poljansko vojušnico in potem sva bila dve leti zu žičnimi ogradami.
V tem taborišču je bil italijanski bnnditski bataljon. Dali so naju pod stražo in dejali, da naju lm zaslišal sam ,il comandante'. To je že bolje, bova vsaj zaslišana, sva upala.
»II comandante«
Čez kako uro pride po naju straža in naju bdpelje pred komandanta. Ko sva ga videla, bi sc skoraj sesedla. Bil je tenente Remo, junak iz neštetih pretepov v Gonarsti, kjer je brcal in klnfiital neoborožehe Rlovcnske inter-tiirdiipel Bil je tatu oTIdir pri savojski posadki, ki je stražila slovenske .ribe I le'.
On najti seveda ni poznal. Zato pa midvae tem bolje njega. Vsedel se je široko za polomljeno mizo in pričel .interrogalorio'. Hotel je vedeti vse, natančno je izpraševal o razmerah v Gonoršii ln se čudil, kako lo, da naju ni poznal, če sva bila res proti Nemcem, kfcl on je vendar vedno gledal,
V spom'n Pavlu Foženefu
Petnajstega oktobra zvečer, je bil iz ribniških zaporov odpeljan med drugimi tudi poveljnik posadke v I/oškem potoku Poženel Pavle \r. Ljubljane. Zvezanega, oropanega in vsega zapljuva-liega so ga pripeljali r. njegovimi fanti 7. Blok, V trdni zavesti v pravilnost svojega proti'komunističnega lioja, ni klonil glave, ni prosil milosti in ni obupaval,■ ampak s ponosom je dvigal glavo in s prezirom zrl na sodnike, ki so ga sodili. Vedel je, da ga čaka smrt, toda na to ni mislil. Žal mu je bilo le za fanle, ki jih je do zadnjega bodri! in dvigal zavesi, in žal mu je bilo zapuščene matere doma. Napisal ji je še zadnji pozdrav na svojo sliko, naio vzel rožni venec in prosil svojo nebeško Gospo za moč in vztrajnost v boju, prosil je za svoio mater, naj ji Bog da moči in tolažbe, in molil je za svoio domovino, da njegova žrtev zanjo ne bi bila žartian. Kakor je bil prej vedno do kraja vesei, tako je sedaj molil glasno s poudarkom in z vso dušo. Tedaj so ga sredi noči poklicali kruti rablji. Skočil je pokonci, nas bežno pogledal In šel v noč.
Odšel si brez slovesa od nas, Pavle, ti, ki si bil tako naš. Kamor si prišel, smo te vsi ljubili, lil kar bi nam ukazal, bi zate storili. Ril si cel mož, čeprav še mlad po letih. Ob oltarju in na gorah si izklesal svoj lep značaj: vedno vesel, odkrite duše, dober in nesebičen do konca.
Dane« vemo, kaj te je k nam pripeljalo na Bloke, v Loški potok: ljubezen do mučenega tirtroda, ljubezen do naše domovine. Nisi jo nosii na ustnih, ampak v srcu in jo pokazal z delom in žrtvijo. Zadnje tvoje pisane vrsle nam toliko povedo: »Kaj si ti meni, domovina? Mnogo. mnogo, vse — morda to: vrt pred hišico belo, siva prašna cesta, vijoča se v dalj, travnik pokošen ln dišečo seno, opojno dehteča lipa oh cesti, znamenje Trpečega, ki mu skušajo lajšati trpljenje rokice okoli glave, cerkvica na zelenem holmu, hudourni oblak nad goro, bister potok v Šumečem gaju. raida sivih vrhov, kipecih do neba. razklan in Icri ven čast viltarnik sredi skala, plavi čari nnd H-mnrlem v planini, trnp ovac v stHiilril, strahotno prepadna stena gore, izzivalno vabeča s svojimi kamini, previsi, policami, produhi; in gora naših gora s svetlim dijad«mom na čelu: zdaj vsa v soncu smehlja ioča, zdaj oblila s potoki vc'a in stresajoča svoja pleča v viharjih; in oznoieni orač sredi polja, vrisk in pesem fan'ov na vasi, veseli smeh deklet od ju-trnjo maše, resni pogovor mož pred cerkvijo; žuljava dlan matere, mehko božajoča sedaj enega, sedaj drusrega svoiih otrok; pa moja mama, trpeča vse dni svojega življenja, in sestrici in ljubljeno moje dekle, tovariši in prijatelji iz gora in od kjer koli... vse to, da, vse to je moja domovina; ah ne —.še več, tisočkrat vež mi je moja domovina sloveti-ska.<
Dal si ji vse, kar si morrel dati. Ni mogoče, da bi ta žrlev bila zaman. Izbrano zrne si, ki je padlo v zemljo, da vzklije novo življenje. Naj ti vitke smreke ob tvojem neznanem grobu šepetajo pozdrave z naših gora. kl se ph nisi mogel nikdar dovolj nagledati, kot bi sluMl prezgodnje slovo.
Pavle, prosi za nas tvoje bofee, ki gremo za teboj, soncu nasproti.
da je prave komuniste protcžirhl. Takrat je bilo treba drugače delati, sedaj pa je rt as I o pil čas, ko je treba slepili v direktno borbo.
Bila sva skoraj pijartn od tega, kor sVa slišala, toda ko sem se vščlprtll v beilro, sem se prepričal, da bedim in rte sanjam ...
Najin bedni (zgled gn jc prepričal, da sva res to, kar sva trllila In ne kaka belogardista, ,ki si največje barabe rta svetu'.
Ker sva bila Slovcnca. naju je poslal v slovensko tolovajsko taborišče v Volčjem gradit pri Komnu. Tja naju je peljala .kal-nilla', to je izvidnica, broječa tri može.
Bili so olioroženi do zob in gnali so najti s puškami, pripravljenimi na strel. Staro, že ,legendarno' savojsko junaštvo. Ko sva prišla v taborišče, so se naši borci zelo pMjazno razgovar-jali z vsemi .okupatorji in krvoloki' in Videl sem fce takrat, da ie sodelovanje med komtiilisti iz naših krajev in laškimi toloVaji zelo široko in stalno. Sicer slovenski komunisti nimajo liogve knkegrt spoštovanja pred bado»licvskim junaštvom, a iz tega n» delajo hrupa, ker dobro Vedo, kje njih same Čevelj tuli.
Šlo nama je za kožo
V tem taborišču je bila posadka mož; korrtarttlant ie bil neki Dušan, po-lltkortilsar pa neki Mirko. Ta naju je strogo zaslišal in tedaj rtr.ma je res , šlo za kožo. Bil je mliogo bolj nezn-! upljiv iti po besedah sodeč zelo krvo-1 ločen.
Na vsak način naju je hntel prisiliti, da bi priznala, da sva belogardista. Naredil nahia je cel govor. Razlagal nanja je, da se slovenski rtafod 6 pomočjo svojih komlinislov bori proti ItalljittlOtti Ih da so komunisti maščevalci za krivice, ki so jih nnd ljudstvom zagrešili savojei vseh barv. Takoj sva reklhi da sva irtidva tudi pretrpela nezaslišane krivite in se hočeva maščevati
,Da, tovnrila, lahko se bosta maščevala, če bom videl, da sta vretlnit našega zaupanja. Prvo pa se hočem prepričali, da rti«ta belogardista, ker tiste bomo vse fiobili, ker so izdajalci.'
Pa sva ga prfkihila: Saj midva nisva izdajalca, krt sVa vendar dve leti trpela pod savojsko knuto v taborišču.
,Kljub toniti sta lahko Izdajrtlcfi, če sta belogardista. Ti so prdtl nam in zato so Izdajalci...'
Ni nama šla v glavo ta logika, a nisva mu tipala povedati, da je ta modrost za najti pretežka, enfovn zato, ker sva predolgo gnila v taborišču ..., medtem, ko so kn oni .borili' proli »okupatorju« in se Je Število inlettliraflreV z .razmahom' tc borbe sorazmerno večalo . i t
Eden izmed naju se je že prej ranil in pričel pljuvati kri. Dejal je, da ima jetiko, ki Si jo je nale2el T taborišču.
To je naposled	le omočilo ln
dejal je, da bova doživela izredno čast
in bova tu Ji midva smela stopiti v vrsle »borfev za svobodo'. Poslal tifl.lit
bo v bataljonski štab, ki naju bo potem vključil v bataljon.
V »bataljonskem štabu«
Drugo jutro so naju z izvidnico ( poslali v .bataljonski štab', ki je bil takrat v Štanjelu. Tovariši štnbovci so se šopirili v vasi, dočim je bilo tnlio-ri.šče za moštvo četrt ure iz vasi v hribu. To pa zato, da so lahko funkcionarji držcli moštvo skupaj, ker bi se jim drugače porazgubilo po vasi in marsikdo bi porabil priliko in pobegnil.
»Slab zase, moštvo fcase*..«
Štabovci so seveda lahko tudi bolj nekontrolirano hodili po hišah in si dali stroči od ljudi.
Zvedela sva, da je bil to ,4. koroški bataljon brigade S. Kosovela'.
Bataljon je štel okrog 400 mož, bili so dobro oboroženi, a slabo obuti, raz-tfgnni, uSivi in ga rjavi. Razpoloženje je bilo obupno. Bili so po večini pri-Slltll Jtittbillžiranei. Izjema ilieri njithl jč bilo pel žensk, ki so še ločile od
ostalih po krvoločnosti in prostnŠkem obnašhnju.. Najslabši pa so bili Ljubljančani, ki jih je bilo med njimi ka kili 40— "50. Po večini so bili biv?
bo to vnaprej preprečiti in nezanesljive likvidirati. Stal sem zu grmom, ko stil se izgovarjala iii postalo tnl je vroče! Treba st< bo posloviti, preden naju oni nb .pošljejo',
1'a še na druge načihe so sku"a!i fantje simulirali.
»Bolniki«
Skoraj vsi so bili bolni, vsnk dan se je kak fant s|>oranil, da ima to in to
tčrnirancl, kl so se dali v zadnjih me- bole/en in je nesposoben /n vojsko, secih interrtlrati zato. da sO potem v ' taboriščih organizirali in vodili komunistično propagando ter pripravljali irtternirartce za primer italijanskega zhnna znto, da gredo V hribe.
Ostali so prostnvoljrto pri tolovajih. Bili «o prave barabe ln so se v vseli oiirili ostro ločili od ostalih, lz njihovih vrst so izšli vsi funkcionarju
Nekateri so res dosegli, da so jih poslali na dopust.
Tudi kmetom nekaj nI prav.
Kohiunistična propaganda je v začetku s svojimi o*vobodililiini in nu-cibnrtlho pobarvanimi lažmi res premotila ljudi, da «o mislili, da je tolh-vajstvh nekaj slovenskega, nekaj našega. I oda pojavili so «e po f. septeni-
komandant jc bil neki Stjenka, a po-] hru bfcdoglievski hatdlionl. ki družno z
litkomisnr pa neki Nani, doma v Ljub- ' '	■	.....
Ijnni, kjer ima ženo, ki se vozi k njemu v Ii ribe, mu olajšuje težave komunističnega knmlsnrčevnnja, ga rrtfcve-drujo. kadar jc slabe volje in mu slajša življenje. Istočasno pa služi kot k tiri r k a in obve'fevalka. SekftMrtr v šln-
izkoreninjenci iz naših krajev ropajo slovensko ljudstvo. Slovenski kmet pn mora živeti vso mednarodno komuni-sliino sodrgo, ki je pozabila na svoj narod in se je pritepla med nas, tla naš narod razdvoji in spravi v nesrečo. Kmet vidi, tla je .osvobodilna' gn-
Teror in propaganda
u je pa neki Ahiik iz Ljubljane. To j .cMbeserihost samo krinka za nekaj, so kolovodje, pod njimi so pa !e nižji , Lar on ne i,j |lol(,] podpirati, funkcionarji, tudi skoraj Snini Ljub-	.	j
ijtinčani.	»Vsi smo ehaki«
Nekega dne ham je bral komisar iz I brošure, da «o pri komunistih vsi ena-Vršili so brezobziren teror nad ki, vsi tovariši, vse se razdeli enako ltidMvtuti. Disciplino -o vzdrževali le z na vse, zato je tudi hrana za vse ctia-nasiljcrii. Slepili so niobilizirano rajo ka in enotna.
o namišljenem raju. ki jih čaka v bo- _ Tu se je komisar ustavil in prisla-dočeni komunističnem redu, trosili go- ' vil, češ da vsi vidijo, da je res tnko. rostasne laži o beli Iti plavi gardi, do- j ker je ludi v tem bataljonu hrahrt nmliraitrih. lako so lngpli, da so sami enotna. Bilo je pa lako, tla se opoldne sebi verjeli ili take bedasloče kvasili, { in zvečer nisi smel približati štabu, da bl jih danes tudi rtiidvn ne verjela, sicer rorjr! Knnkciotiar. nn katerega če jili lic bi sama slišala. Tam pa je ' si naletel, te je tako nnhrulil. da si se človek odrezan od sveta, navezan edino | dva dni tresel in pričakoval, kdaj hod.
iia ndvice, ki ni ti jih servira kohi^ar in ni čuda, če nn|x»s]ed preprost človek zapade mamljivim tolažbam, ki jili spremljajo tudi brezobzirne grožnje.
Fantje pa le majejo z glavami!
Toda vse skupaj rte pomaira. Tudi preprost človek verjame lažnikti le n°kaj. časa. Za vsak konec meseca jiin obljtioljajn koht>e Vojne, kot obljublja propali Ltispodar zaostalo plačo svojjm nameščencem.
Fantje so mirni, z vedno večjo ne-voljo prenašajo teror komisarjev, siti in naveličani sn potepanja p« gozdovih iu bi že zdavnaj pobegnili) če bi vedeli. da jim je pot odprta, a za sedaj
jih komunisti prepričujejo, da jim je
pot rtazrtj zaprla, da jih bodo IVcrtici j ukrp„itj	pr(,pH>x, prttlrnfanjo in
prišli in te poklali v — .prekomando'. odkoder se ne bo? več vrnil.
Iz hiše pa. kjer je bil štab, pa si žc od daleč zavohal prijetne dišave.
Nenadno slovo
Tekel ic že šesti dan. otlkar sva se potikala okoli Itrtba. Tožila sva. da sva bolna in sva več dni poležnvala v nekem seniku. Nn večer se je pn razve-delo po taborišču, tla creino naprej, proti Trnovskemu, gozdu! Tam bo pn možnost za beg zelo majhrtn in Bog ve, kaj bodo z nami počeli v tistih brezkončnih foseavah. Saj so funkcionarji že par dni govorili, tln je morala meti moštvom zanič in da Ivrt treba tirknj
in domobranci mučili, in ustrelili.
»Sumljive bo treba likvidirati«
A to tife pomaga. Skoraj rte mine dnn, da no 1)1 izginil kak fant. Včasih odnese s seboj kak miltaljez, ptlško in oprehiri pa vedrto. Zato je komandant Stjenka nekega itne omenil ko-
Tviheiri. Mogoče bo tam komandant Stjenka izvedel svojrt čistko,
Ponoči sva se splazila iz senika in Otl^la s tihotapskimi koraki v Stn rje. Zjutraj sva počakaja na avtobus in se pripeljala v Trst. Imava občutek, kot da sva se iz neke teme in more vrnila zopet k luči in znova pričela živeli
misarju, du novinci dezertirajo. Treba ' življertje, vredno človeka!*
• - - .......
Božične dajatve za Zimsko pomoč
Na podlagi il. !. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine t dne 20. septembra 1!H3 št. 4 Službeni list St. 278/RO 1« 1. 1018 in smatrajoč za polrelmo, da doseže pokrajinska socialna nslilliova ?Zlihska poniočr Slin večji usjieh, »•dre jam t
C1. f. V času od vštcteea 25. decembra do vštetega 2. januarja 1011 se lio pobirala na vstopnice k vsem . predstavam državnega gledališča in vseli kino-podjetij v Ljubljani posebna davščina, ki znaša 1 liro za vsako prodano vstopnico. Ta davščina se sleka v blagajno »Zimske pomoči*.
Čl. 2. Kino-predslave. ki se bodo vršile izključno v korist »Zims,ke pomoči« v kinu »Unionu«, v »Matici«, v »Slogi', na Kodnijevem in v »Moslalu v dneh, ki jih Ik> določila »Zimska pomoč«, so proste kakršnih koli davščin.
Čl. 3. Dne 31. decembra 1013 in dne 1. jr.nuarja 11)44 se bo pbbirBl k vozovnicam mestne cestne električne železnice poseben pribllfrk v višini 0.50 lire kot prispevek za »Zinlško pomoč«.
Čl. 4. Dno 31. decembra 1943 in dne 1. januarja 1041 se l>o pobiral od vsakega obiskovalca gostinskih obratov vseli vrst o priliki vsakega plačila znesek 1 lire, namenjen za »Zimsko pomoč«.
Cl. 5. Vsi imethikl radijskih sprejemnih aparalov plačajo poleg radijske naročnine za mesec januar 1014 še enkratni prispevek 10 lir t korist jZimske po-tnbči«.
^1. fl. Vsi Imetniki stanovanj (stanovalci v lastnih zgradbah, stanovan ji i najemniki, stanovalci v servitutnlh stanovanjih ln bI.), v katerih prebiva manj oseb haltor Itv sob. plačajo nli novem letu l!HI V korist »flm«kn pomori« rnkratni prispevek r višini celoletne kn«niatc najemnine, oziroma po davčnem oblastni ugotovljene najemninske vrednosti. — Za sobe se smatrajo tudi kabineti In po-selskc sobe, izvzete pa so sobe, kabineti in poselske sobe, ki služijo Imetniku stanovanja v poslovne namene, kakor n. .r. ateljeji, krojaške ili šiviljske dr! vilice ild. — Hišni lastniki ali nlihovj zastopniki in pooblaščenci so dolžni zbrali oil prizadetih koristnikOv alanovanl prispevke in j i lt do 15. januarja 1914 s seznamom plačnikov obdali ujiaiiuvi »Zittikka pomoč«.
Čl. 7. Po gornjih doloHiah predpisani posebni prispevki In prlbllkl, kl ne hi bili o pravem času vplačani, se bodo izterjali z izvršbo pet II. poglavju zakona o občem Upravnem postopku. Razen le>_'a se kaznujejo kršilci te naredbe z giobo do 1(XX) lir v korist sklada »Zimske pomoči«.
Čl. S. Ta naredba stopi v vM|avo z dnem objave v Službenem lislu fpokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, 14. decembra 1943.
Prczidcnt divizijski general: RUPNlK 8. t.
F. CHIE3A 21
»Vprašuješ; kakor da bi bilo bogv« kaj. Delal sem v neki baraki in zdaj bom šel v drugo. To je vse. A ne: spravil sem y smeh predrage meščane.«
»V smeh?«
»Razume se, da se niso smejali meni.«
Ni hote! več mučiti ljubeznive sestrice, zato se je odločil, da ji pove, kako se je ponorčeval iz gaspe Mongolfetti.
»Saj poznaš to gospo?«
»Da Pred nekaj tedni sem jo videla pri gospej Ceciliji.«
»Res? Kako Tad bl bil tudi jaz navzoči Rad bl videl pbe matroni, kako se-i. la skupaj in zdiliujeta nad propadajočim svetom, nad .pokvarjenimi ljudmi in nad ničvrednim slovstvom ... Gorje, če bi ne bilo njiju, da bl se borili proti tej pokvarjenosti, gorje če...«
Amarilis je vedela kako bratu ohromi njegova duhovitost. Prisilila ga je, da ji je brez opazk povedal to, kar jo je Zanimalo. V gkvrtem je bilo tos Gospa Mongolfetti je prišla v knjigarno Ansel-mini in kupila nekai knjig, kl jih je na' meravala podarili za božič. Res, da |e db božiča biio še več kot mesec dni, a ta doba ni bila predolga, da je stroga gospa mogla natančno pregledati kupljeftfe knjige, ker ni zaupala nikomur, niti papežu.
Nesramni Aminta pa ji je poleg verskih knjig zavil še novele opata Castija... Stvar se je razvedela. Nekateri so se zgražali, drugi pa so se hlinili zgražanje. Nekateri So se čudili, čemu je dvignila toliko vika kfljiga, kl. je shlčajho zašla v nepravi zavoj... Nekateri so govorili: jasno je, da ima gospod Anselmini lepe stvari v svoji trgovini. Nekaterim pa se je zdelo čudno, kako je mogla gospa Mongolfetti spoznatij da se jiod tfeko lepim imenom skriva nekaj nedovoljenega.
XV.
Zdaj je Amarilis vedela, kaj pomenijo skrivnostne besede gospe Cecilije. Dejala ji bo: Vem, da je tvoj ničvredni polbrat eagrešil strašen zločin. Zdaj se boš končno le odločila, da pretrgaš vse zveze s temi ljudmi in jih prepustiš njihovi usodi...
Nima pomena, da bl Sla k njej. Krenila je zopet proti domu. Nekaj časa sta šla molče skupaj, noto pa jo je Aminta •VpraSaL
»Se Vračaš?«
»Motela sem Iti v fficšio. A Stvar tli nujna. Bom šla drugič«
»Saj se ne vračaš zaradi mene. Grem samo po rtekaj svojih stvari. Pred ndčjo
se vrnem v mesto. Nočem te zadrževati. Če ti je ljubšfe.,.«
Amarilis ni odgovorila. Mislila si je: »Zasluži, da bi ga pretepla, a vendar nI tako hudo, kakor sem se bala.« Čutila se je ka? nekam pbiolaženb. Ni zajJftfSil fti-kakega zločina; vendar pa mu ni hotela pokazati, da je zadovoljna, da ni bilo hujšega. Zato je molčala. Čez nekaj čas« je dejala: »Kako krasen dan!« Kmalu pa se jc njen obraz zresnil, ko ji jfe Aniihta začel pripovedovati o svojem, kakor je trdil, novem življenju.
»Krasno mesto. Mesto, kakršna Bog ustvarja in hrani za svoje izvoljence. Si že kdaj slišala o doktorju Erlenbachu?
Ne? Čudtiol Pravi gedij j i. 5eia!a bova skupaj.
»Kdo pa j« fa dokfoti...4 »Erlenbach. Nenavaden kemik. Iznašel je nov način zdravljenja, ki bo spravil na podstrešje med staro šaro vsa dosedanja zdravilna sredstva. Gre namreč za nadomestitev Izločila žiez s »tokfal močnejšo tvarino ... Razumeš?*
Ne, Amarilis nI razumela In tudi jI ni bilo na tem, da bi razumela. Zdelo se jI je, da *e g« prfcveč dobri), v kakšen posel se je vrgel nesrečni fant. A til si upala reči ničesar, ker je bil mladenič preveč navdušen fA delo, o katerem je vedno sanjal; fiaffirdf o IžfiajdbaB, alkimiji in podobno. Domišljavemu in duhovitemu Amintu je vedela, kaj naj reče. Pred navdušenim fantom, ki je Sahjal d ŽU&Vill
bodočnosti, pa je ostala brez besed. Molčala je tudi, ker je ob takih prilikah ttllii-denič postajal nemalokrat kar nežen, kar st drugače ni Zgodilo. Tako tudi danfes.
Žal mi je Zaradi mame,« je dejal; »ne bom ji mogel več prinašati v toliki množini knjig, ki so ji tako yšeč...t
Oh, saj res: mamine knjige, njeni naočniki,!. Kako je mogla pozabiti hanje: »Kako sem pozabljiva!« je vzkliknila. »Kljub vsemu moram v mesto. Ne smem ddlaSali.«
Pojasnila je bratu, za kaj gre. Ta pa ji je dejali
»Scrno za to? Če nimaš drugega, si lahko prihraniš pot. Naočnike za stare ljudi dobiš kjer hočeš. Čez pet minut ti jih ii priskrbim.«
Preden se je Amarilis zavedla, kaj hoče, jo je že odvedel v hišo don Elija, češ da so v hiši trije stari ljudje in bodo brez dvoma imeli kakšne naočnike za gospo Marijo Luizo.
xvt.
Človek mora biti precej pogumen, da Vstopi v tujo hišo in prosi za uslugo ljudi, ki jih komej pozna. Toda tudi boječi se zgantjo, če jih pogumni prime ea roko. Sicer pa tudi Vse hiše niso enake. Nekatere ne sprejemajo tujih ljudi, druge pa kažejo t6 na ztmaj svojo gostollubrtbst. TakSfia je fiiia deti Elijeva velika fttžHala roistna hiša. Na koncu vrla je kazala mimoidočim svoie ljubeznivo pročeljei kfikof Če Bi hetela fečl: SeV«da, všf6j)i(6
na kratek razgovor ln na kozarec vino. Skozi trte in sadno drevje je iztegoVala do glavne ceste lepo stezo, ki se je zdela kakor vabeča roka.
Don Elija ni bilo doma, Ves dan je prebil v žtipnišču na drugem koncu vasi. Vračal se je domov samo opoldne in zvečer. Pozimi je odhajal točno ob sedmih,
fioleti pa ob šestih v svojo duhovno de-avnico kot dober Gospodov hlapec, ki se točno drži reda in se vrača demov »amo h kosilu in h počitku. Ena izmed Sester je odhajala od časa do časa odstranjevat pajčevine v niegovo ptiščav-niško votlino, kakor jo je imenovala pohlevna gospa Gemai ali njegov brlog, kakor je župnišče imenovala bo)eyita go-*pa Klara. Don Elija nI rekel ničesar; ni se upiral, a tudi nI bil hvaležen. Pustil jima je to veselje, kakor ga pustimo otrokom, ki nc delajo nič slabega. Seveda se nista smeli dotakniti njegovih knjig in papirjev, kl jih je imel ce!« kupe po vseh kolih. Ker sc je silno tani-mal za krajevno zgodovino, je celo življenje nabiral stare papirje, ki jih je na-šfel po kmečkih podstrešjih in kleteh. Vso umazanijo iz cele vaši, kakor je trdila gospa Klara. »Nikar se ne boj,« jc pristavila, »Ca bi se dotaknila tvojih za-ktadov. Niti s koncem pršta se iih nc dotakne. Toda V Vsaki polteni hiši jc treba nd časa dn čnsa ynnr»KI;»li m,*i;0 -
ttofl felij* f« le le flefad itJril^tiil s"iem'.
Godrniaje je z nezaupnim pogledom sledil brezobzirno metlo. »Ti mar ne zadošča LA Fiorliia7« jo je vprašal nekoč.
96. Tam preko polj, onstran potoka pa je pod ukrivljeno vrbo jokal pes. Za svojo Mifco je jokal na grobu, Rahun, on edini in mlade snežinke.
(Konec.)
Z Goriškega
Duhovniško vesti. V slovenskem delu goriške nadškofije so se izvršile v zadnjem času sledeče spremembo v duhovniških vrstah. Č. g. dr. Humar Kazimir, .župnik v Opatjem selu, je bil imenovan za stolnega vikarja v Gorici. Na njegovo mesto v Opatjem selu pride č. gosp. Vinko Črnigoj, dosedaj kaplan v Komnu.
IEL KINO »UMOX« ""
Čarobna Ijnbezenska romanca, ki te odigrava V očarljivem okolju tolnograških planin
»Ob maji«
Willy Fritsch. Hertha Feiler, Heinz Salfner, Louis Soldan, Uilde Sessnk
PREDSIAVE ob delavnikih: II.SO In 17.501 ob nodellah ob tO.SO. 1S.S0. 15.50 In 17.101
TEl KINO »MATICA« "41
Močna, globoko občntena drama talentiranega slikarja in milijonarjeve ženo! Film za najbolj razvajeno občinstvol
»Glas srca«
Izborni knrskterni Igralci: Mariacne lloppe, trnsl v. Klippstein, Kari Ruhluiann, tucen Klopfer. PREDSTAVE ob delavnikih: li In 17.J0I ob nodeliahi tO. IS.SO. 1S.I0 In ob 17.101
TEL KINO »SLOGA« vn
Očarljivo veseloigra ▼ režiji ileinz RUlimanna
»V zmešnjavi občutkov«
e Harrv Medle, Kiilhe llnsk, linnnelore Schrolh PREDSTAVE ob delavnikih ob ti In 17|
Predprodaja vstopnici
Pomagajte, da bodo vsi, ki so potrebni pomoči, z novim upanjem v življenje in z vero v svoje brale stopili v Novo lelo!
Za božič obdarujte svoje prijatelje s ..Svetovlmi" knjigami!
KI.OBT7CARNA
antnw «PAJRM
• rHf vam strokovno osnail, pre oblika ln prebarva VaS klobuk, da Izgleda not nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBMANA, SV. PETRA CF.STA ST. S8
MIKLOŠIČEVA CESTA t/t. 12 (Nasproti hotela Union)
Kaj je novega pri naših sosedih
Kaplan v Komnu postane č. g. Mirko lfeiier, kaplan v Rihcnberku pa č. gosp. Franc Srebrnič. Č. g. Anton Žagar zapusti štomaž ter pojde za župnika v Sedlo. Kobjeglavski župnik č. g. Drašfek Ivan bo upravljal tudi štnnjelsko župnijo, č. g. Berce Bogomir, župnik v Vrab-eah,. pa Lozice. Za župnega upravitel ja v Godoviču je bil itupnovan č. gosp. Josip Kapus, duhovnik ljubljanske škofije. C. g. Franc Švara, kaplan v Nabrežini, je bil imenovan za župnika v Zgoniku. Idrijski dekan č. g. liektor Cnrlct zapusti Idrijo ter pojde za nadžupnika v Oglej. Idrijo pa bo upravljal č. gosp. Janko Žagar, župnik v Ledinah, ki je postal prodekan.
Koruza za knretnino. Objavljen je odlok goriške prefekture, s katerim se določa, da lahko vsak kmet obdrži 3 kg koruze za vsako kokoš ali drugo perutnino.
S Spod. Štajerskega
Vojaški koncert v Pragerskem. V
Pragerskem se je te dni mudila neka edinica nemške vojske s svojo vojaško godbo ter je priredila vojaški koncert. Dekleta, članice krajevne organizacije Staj. dom. zveze, so vojake lepo pogostile že na postaji. Po koncertu pa je bil družabni večer v Berglezovi gostilni.
Predbožičn« prireditve na Spodnjem Štajerskem. Krajevne skupine Štajerske domovinske zveze prirejajo te dni pred-božične prireditve, na katerih podeljujejo voditelji organizacije darila in odlikovanja materam in otrokom.
Koncerta za zimsko pomoč. Trboveljski simfonični orkester je v zadnjem času priredil uspela koncerta v Trbovljah in Zagorju. Cisti dobiček obeh koncertov jn šel v korist letošnje zimsko podporne akcije.
MALI OGLASI
POSTREŽNICO zn ves dun, pridno in
KnStenn, sprejmem. — aslov v upravi »Slovenca« pod št. 6869. ______(b
REVNO DEKLE — 16 letno, pridno, poltene blše. sprejme rodbina brez otrok ra vsako popoldne - zu gospodinjska dela. — Predstaviti se samo s starši. Naslov v npr. »Slov « pod St. 8757. tb
HARMONIKE
klavirske. Scandali, Frontnimi. Anelli, Mu-ggi: Kolini od 1!4 do 120 bnsov; šivalni stroji pogrezljivi. ugodno naprodaj, »TRIGLAV«, Rcsijevu cesta 16.
I.EPO PUNČKO s košarico, prodnm. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod SS7I.
(I
V PONEDELJEK
zvečer okrog šeste.ure sem zgubila ročno torbico na tramvajski progi iz Siske do Fi-govca. V torbici je bilo neknj denarja, legitimacija in dovoljenje na ime Troutelj Marija, Perovo it. 1?, Grosuplje. Pošten najditelj nnj odda vsnj legitimacijo in dovoljenje upravi »Slovenca«, ostalo lahko obdrži.
PRODAM
pribor, smoking, igračke, usnjeno torbico in krntki športni suknjič. Nnslov t upravi »Slovcnra* pod 8ŠS8.
MIŠI, PODGANE
in ičurko zanesljivo pokončate s strupnin, ki ga dobile v droge-riji KANC, Židovska nlica 1.	(1
UDOBNO sono
oddani solidnemu gospodu, laliko tnkoj nli s t. jnn. Nnslov v upr. »Slov.« pod št. 775.
STAR PAPIR kupujemo. R. Wcber, Prečna ul. 8, nasproti Mestnega kopališča.
STEKLENICE razne vrste, knpnjemo. Plačamo dobro Ne va-lo telio jih prevza memo ua domn • B. GuStia. Vodnikov trg it. a._
POSODO za klsnnje repe dobite pri Gospodarski zvezi. Bleivveisova 29.
BREZOVE METLE držaje za lopate, ometa itd., dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-tveisova 29.
OD »MAMA« MLEKA prazne (kalija zopet ltnpajemo. B. Goilin, Vodnikov trg B.
PRODAM: moške visoke črn« in nizke rjave čevlje St. 45. visoke črne st. 40. Obleko in plaič ra 8 do 10 letnega dečka. Nnslov v upravi »Slovenca« pod it. 8870,
Dijcina
kupuje SUHE GOBE
stalno in po najvišjih dnevnih cenah
BRINJE istrsko ima nn zalogi Ld. 1'iiier, Vrhnika.
Umrla nam je naša dobra žena, sestra in teta, gospa
Burgar Ivana
posestnica na Visokem
Pokopali smo jo 22. dec. na farnem pokopališču v Šenčurju. Maša bo brana zanjo dne 21. decembra ob 9 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Visoko, Velesovo, Ljubljana, dne 22. decembra 1943.
Janez Burgar, mož; Franc Sajovic, dr.. Jože Sajo-vic, brata; nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo.
Nehalo je biti zlato srce našega srčno ljubljenega soproga, skrbnega ateka, brata, svaka in strica, gospoda
JS0L1 JSnL ^Stea*^* I
velefrgovca 111 posestnika
Truplo nepozabnega pokojnika leži na njegovem domu.
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 25. decembra ob pol treli popoldne iz hiše žalosti na Dvornem trgu 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Zarečje, Trst, Kozlek, Zagorje, New York, ]Letchworth Village dne 23. decembra 1943.
' I."	'
Globoko žalujoča soproga Ela roj. Blaznik; Karel in Lovro, sinova
ter ostalo sorodstvo