GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC
LETO XX	ŽALEC, JULIJ 1966	ŠTEVILKA 7
»Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pla-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Ured-... ništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje.
LETOS V NAŠI DOLINI ŽE ČETRTIČ PRIPRAVLJAMO PRAZNOVANJE HMELJARSKA PRAZNIKA »DAN HMELJARJEV«. DO SEDAJ JE PRAZNOVANJE ORGANIZIRALO TURISTIČNO DRUŠTVO PREBOLD S SODELOVANJEM KMETIJSKE ORGANIZACIJE IN HMELJARJEV IZ PREBOLDA IN BLIŽNJE OKOLICE, V ZADNJIH LETIH SO PRI PRAZNOVANJU SODELOVALI HMELJARJI VSE DOLINE. V ORGANIZACIJO PRAZNOVANJA JE BILO, POSEBNO V PRVIH LETIH, VLOŽENO MNOGO TRUDA
IN SREDSTEV, ZATO JE PRAZNIK ZNAN ŠIROM SLOVENIJE.
AN
Podobno praznovanje prirejajo hmeljarji tudi drugje po svetu. Posebno znana so v Nemčiji in čehoslovaški. S temi praznovanji dajejo poudarek	JK~
hmeljski proizvodnji, seznanja- 1^^ /■ jo z njo širši krog občinstva, so I	I
pa tudi letna srečanja vseh	^
hmeljarjev. Naše hmeljarstvo je v'našem narodnem gospodarstvu pomembno in je umestno, da to tudi manifestiramo. Imamo vse pogoje, da dosežejo naša praznovanja tako raven kot drugje po svetu, saj dobre volje organizatorjev ne manjka. To nam bi v bodoče omogočilo tudi večjo izmenjavo hmeljarjev na teh praznovanjih. Razumljivo je, da lahko vabimo tuje hmeljarje na naš praznik samo takrat, ko so naša praznovanja enakovredna njihovim.
Letošnje praznovanje 6. in 7. avgusta organizira turistično društvo Braslovče v Braslovčah. Braslovče in bližnja okolica so najmočnejše proizvodno
R
področje hmelja v dolini. Razgled s hribčka nad trgom, kjer bo prireditev, na obširna hmeljišča bo edinstven. Turistični delavci v kraju so k pripravam praznovanja zelo resno pristopili.
Pripravljalni odbor je sestavil naslednji program:
že v soboto 6. 8. bo ob 20. uri v dvorani hmeljarskega doma v Žalcu uvodna kulturna prireditev. Nastopal bo ansambel RUDIJA BARDORFERJA s tremi pevci in pevski oktet, hmeljarjev.

Frikaz betonske žičnice z veselimi obiralkami iz Vrbja v sprevodu za »Dan hmeljarjev« v Preboldu
(Nac.jfjevanje s 1. strani)
Proglasili bomo hmeljskega starešino za leto 1966, izbrana pa bo tudi hmelj ska princesa leta. Pravico sodelovanja imajo vsa kmečka dekleta, ki delajo doma, in delavke kmetijskega kombinata. Publika bo ocenjevala ljubkost, prikupnost in splosno lepoto ter skladnost. Obleka naj bo vsakdanja. Vsa dekleta bodo prejela primerno cddoižjtev za sodelovanje.
Sledila bo izročitev simbolov hmeljarstva starešini in princesi ter podelitev, priznanj najzaslužnejšim hmeljarjem, ki jih bo. podelil starešina.
Prireditev bo komentiral in povezoval znani napovedovalec RTV Ljubljana TOMAŽ TERČEK.
Vstopnice z žetonom za izbiro hmeljske princese bodo kmalu v predprodaji pri obratih KK Žalec.
Pred prireditvijo bo s Hmezada velik ognjemet, po prireditvi pa zabava in ples.
Godbe na pihala bodo v nedeljo 7. 8. navsezgodaj igrale po dolini budnice, nato pa bodo v Braslovčah priredile, koncert.
Na dvorišču obrata Braslovče bo ob 8. uri odprta razstava težjih in lahkih kmetijskih strojev. Na razstavišču bodo lahko kmetje že kupovali in naročali irazne stroje pri zastopniku AGROTEHNIKE iz Ljubljane, ki bo te štrpje razstavila. K sode-
lovanju na razstavi vabimo vse tovarne, delavce in obrtnike, iti delajo za kmetijstvo stroje in orodja. Zaželeno je, da postavijo, po |rgu in na razstavnem prostoru prodajne paviljone o-koliške gospodarske organizacije in obrtniki.
Ob 9. uri bo otvoritev hmeljske razstave. To zanimivo razstavo bo pod vodstvom tov, Jordana organiziral odbor za ureditev hmeljarskega muzeja v Žalcu.
Izpred hmeljarskega doma v Žalcu bo ob deveti uri krenila dolga kolona avtomobilov skozi Šempeter in Polzelo v Braslovče. V koloni se bosta peljala na vidnem mestu starešina in princema, z njima pa še predstavniki družbene in kooperacijske proizvodnje in hmeljarji spodnjega dela dolipe, ki naj smatrajo to kot vabilo.
Kolono bodo pričakali v Braslovčah okrog desete ure domačini in organizatorji prireditev ter jih popeljali na razstavne prostore.
Že v zgodnjih popoldanskih urah se bodo začela zbiräti vprežna in motoma vozila z raznimi prikazi del iz hmeljarstva in zanj. Vozila naj pripravijo kooperant je in okoliški proizvodni obrati KK.
Povorka se bo formirala pred 15, uro in krenila iz zbirališča skozi, Braslovče pa prireditveni prpstor. Zbirališče vozil bo ob-
javljeno v j iwìhodnji številki Hmeljarja.
V povorki bodo sodelovale godbe na pihala in druge skupine z glasbili.
Trije najoriginalnejši in najlepši prikazi bodo nagrajeni, o-stali pa bodo prejeli primerno oddolžitev.
Tekmovanje Štangarjev v postavljanju hmeljevk bo ob 16.
uri. Sledi tekmovanje obiralcev hmelja.
Ocenjevalna komisija bo podelila trem najboljšim v vsaki skupini primerne nagrade.
Ob 18. uri bo razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad.
Sledil bo veseli del in rajanje na prireditvenem prostora in ob jezeru.
Pri velikem plesnem odru bo igral ansambel Rudija Bardor-ferja, pela pa bo BERTA AMBROŽ. Drugod bodo igrali domači ansambli.
Turistično društvo želi obnoviti staro, staro tradicijo, ki je pri nas skoraj izumrla: pitje piva iz ličnih lončenih vrčkov. Stari ljudje pravijo, da je pivo najokusnejše iz lončenih lončkov — poskusimo!
Da bo pivo res okusno, bo po skrbela Pivovarna Laško, ki bo kvalitetne vrste piva prodajala po konkurnčnih cenah.
Svoje paviljone bodo pripravile »Mesnine« Celje, »Mleko« Celje, gostom pa bodo stregli obrati KK Polzela, Trnava, Tabor in Braslovče ter turistično društvo, ki bo prodajalo spo minke, vrče, rute s hmeljarskimi emblemi in razglednice s posebnim spominskim žigom.
Prireditev je naš praznik, praznik vseh hmeljarjev! Uspela bo in dobila svoj pomen, če bomo na njej vsi sodelovali.
Pripravljalni odbor
Razpis
Y šolskem letu 1966/67 bodo vpisovale naslednje kmetijske šole:
Kmetijska srednja šola v Mariboru Kmetijska srednja šola Rakičan
$ola za živinorejsko veterinarske tehnike v Ljubljani
Kmetijska srednja šola Grm pri Novem mestu
Vinarsko sadjarska šola Svečina
Mlekarska poklicna šola Kranj
Kmetijska strojna šola Maribor
Poljedelsko živinorejska šola, Turnišče pri Ptuju
Vrtnarska šola Celje — Medlog
Poljedelsko-hmeljar^ka šola Celje-Medlog -
Sadjarska šola KrHro
Živinorejska šola Šentjur pri Celju
Kmetijsko živinorejska šola Poljče
Splošna kmetijska šola Šentjur
Splošna kmetijska šola Krško
VSEM NAŠIM »IMVIBM l\ KOOPERANTOM ZA 4, IN 22. JULIJ
ISKRENE ČESTITKE!
A

Občinski praznik -
LETOS ŽE ŠESTIČ PRAZNUJEMO 7. JULIJ, PRAZNIK OBČINE ŽALEC. TA DAN SO SI OBČANI NAŠE OBČINE IZBRALI ZA SVOJ PRAZNIK KOT SPOMIN NA PRVO AKCIJO PROTI OKUPATORJU. TEGA DNE SO PRED 25. LETI KOMUNISTI IZ SAVINJSKE SOLINE RAZBILI NEMŠKE NAPISE PO VSEJ DOLINI. TA AKCIJA JE BILA UVOD V OBOROŽENO VSTAJO PROTI FAŠISTIČNEMU SUŽENJSTVU.
Letošnje praznovanje občinskega praznika bo v Libojah. Liboje so bile pred vojno žarišče naprednega delavskega gibanja, med narodnoosvobodilno vojno pa zelo poznan partizanski kraj.
S takšno organizacijo občinskega praznika, da je proslava vedno v drugem kraju, smo uspeli aktivirati naše občane, predvsem pa prebivalce kraja, kateremu je poverjena organizacija proslave, da z raznimi akcijami, materialnimi sredstvi itd. prispevajo k ureditvi kraja. Navadno se tistemu kraju, kjer je proslava občinskega praznika, da več poudarka pri reševanju problemov samega kraja, predvsem komunalnih. Tako smo letos uspeli asfaltirati cesto iz Petrovč do Liboj, nadalje smo začeli z gradnjo
I.	etape novega vodovoda, ki bo v bodoče povezoval vodovodno omrežje spodnjega dela doline in naša naselja oskrboval z zadostnimi količinami dobre pitne vode. V samih Libojah so občani in delovne organizacije poskrbeli za primeren videz samega kraja, saj so uredili fasade na svojih hišah, kolektiv KIL pa je poskrbel za lepši izgled tovarne. Vsekakor je proslava občinskega praznika pridobitev za kraj, ker se poleg zunanje pomoči aktivirajo vsi notranji činitelji. Libojčani bodo letošnje leto dostojno pripravili proslavitev občinskega praznika, delovni kolektiv pa bo dostojno počastil visoki jubilej — 150-Ietnico obstoja keramične industrije Liboje.
Letošnji občinski praznik naše občine proslavljamo z velikimi pridobitvami. Predvsem s pridobitvami na področju komunale.
S prispevki, ki so jih prispevale naše delovne organizacije in občani, smo uspeli rekonstruirati poleg že omenjene ceste v Liboje še cesto Latkova vas—Prebold, Polzela—Braslovče in več cest po vaseh. Poleg cest je bil v letošnjem letu izročen prometu nov betonski most čez Savinjo v šeščah, dokončno bo dograjen tudi most čez Savinjo v Grižah. Nekatera obrobna naselja so si zgradila vodovode in nove ceste. Menim, da bo potrebno še nadalje intenzivno delati na tem področju, če želimo razvijati naše gospodarstvo, družbene službe in standard delovnega človeka. Investicije v komunalne objekte so pa tudi velik prispevek k razvijajočemu se turizmu.
manifestacija dela
Na področju gospodarstva so naše delovne organizacije v preteklem obdobju dosegle zelo dobre rezultate. Porast narodnega dohodka je povzročil porast osebnih dohodkov in s tem tudi večjo potrošnjo. V lanskem letu je bil dosežen za 22 % večji družbeni bruto produkt kot leta 1964, narodni dohodek pa za 23 %. Za letošnje leto planiramo, da se bo družbeni bruto produkt povečal v primerjavi z letom 1965 za 10 %, narodni dohodek pa za 12 %.
Izvoz je znašat v letu 1965 8,5 milijonov dolarjev, planiran! izvoz v letu 1966 pa znaša 9,1 milijona dolarjev. V izvozu zavzema najvišjo postavko znani savinjski hmelj. Pri izvozu se občina Žalec uvršča med najmočnejše v SRS. Gospodarska reforma zahteva od naših kolektivov, da proizvajajo še več vedno boljšega blaga, da z večjo produktivnostjo izboljšujejo realno vrednost osebnega dohodka, da posvetimo čim več pozornosti raznim znanstvenim raziskavam na področju proizvodnje in pri organizaciji dela. Predvsem moramo skrbeti, da bodo naše delovne organizacije odpirale nova delovna mesta v proizvodnji in tako širile svojo materialno osnovo.
Na področju kmetijstva so doseženi veliki uspehi, menim, da bo potrebno še razširjati razne oblike kooperacije. V blagovno proizvodnjo moramo čim hitreje, vključevati višinskega kmeta — proizvajalca. Njega bo potrebno s primerno mehanizacijo, kakor tudi komunikacijami, davčno politiko itd. zainteresirati za kmeto-vanje tudi na tem področju. V perspektivnem programu razvoja občine Žalec bo treba dati posebno mesto razvoju storitvenih dejavnosti.
Vsem občanom občine Žalec čestitam k prazniku in za dosežene uspehe!
Podpredsednik obč. skupščine Žalec Vlado Gorišek
Za praznik čestitamo vsem prebivalcem občine Žalec!
DELITEV STANARIN NA PODROČJU OBČINE CELJE
V zadnji številki smo razčlenili odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje na področju občine Žalec.
V tem zapisu pa bo razčlenjen isti odlok, ki velja na področju občine Celje.
Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje predvideva, se sredstva ekonomske stanarine, vključno subvenco, delijo na sredstva amortizacije, kar je predpisano že s temeljnim zakonom, na sredstva za investicijsko in tekoče vzdrževanje, stroške upravljanja; določa pa tudi, katera popravila je dolžan
stanovalec izvršiti na svoje stroške.
Investicijsko vzdrževanje, ki gre v breme Hišnega sklada, obsega predvsem velika popravila in obnovo in zamenjavo konstrukcij, zlasti pa naslednja dela:
—	zamenjavo zunanjih in notranjih mizarskih del;
—	zamenjava zunanjih kleparskih del;
—	popravilo strehe;
—	prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije;
—	zamenjavo instalacij;
—	večja popravila naprav in inštalacij za centralno in etažno kurjavo;
—	večja popravila in zamenjava delov za osebno in tovorno dvigalo;
—	popravilo in obnova zunanjih delov obdelanih sten pročelja — fasade;
—	popravilo in zamenjava stopnišč;
—	popravilo in obnova stopnišč;
—	popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije;
—	popravilo stropov in stropne konstrukcije;
—	odprava madežev in beljenje stanovanj v primeru poškodb, ki nastanejo zaradi pre-
puščanja strehe ali zaradi razpok, ki jih povzročijo poškodovane vodovodne, kanalizacijske in druge inštalacije, če to ni posledica zanemarjanja dolžnosti nosilca stanovanjske pravice ali hišnega sveta;
—	vsa ostala dela, ki niso vsebovana v delu odloka, kjer je opisano, kaj vsebuje tekoče vzdrževanje.
Tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih delov in naprav, ki gre v breme hiše oziroma hišnih svetov:
—	čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter vseh odmikov pred zgradbo;
—	vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenih površin, parkinga ipd.;
—	manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi ipd.;
—	manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje;
—	zamenjava manjših delov strešne kritine;

Delitev stanarin na območju občine Celje
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	čiščenje, pleskanje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del;
—	manjša popravila izolacije na strehi, balkonih in terasah;
—	popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja in plina;
—	popravilo strelovoda, preizkus provodnosti;
—	popravila stikov, in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizacij ;
—	zamenjava manjših dotrajanih del na instalacijah;
—	zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimnikov;
—	stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo;
—	popravilo ometa skupnih prostorov;
—	manjša popravila na vratih, oknih in roletah;
—	manjša popravila električne inštalacije;
—	manjša popravila podov, pragov in slično;
—	vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež;
—	pleskanje vseh Oken in vrat v skupnih prostorih in v stanovanjih;
—	beljenje in slikanje skupnih prostorov hiše;
—	manjša popravila in vzdrževanje skupnih TV anten.
V stroških upravljanja so zajeti naslednji stroški:
—	zavarovanje zgradbe;
—	čiščenje skupnih delov zgradbe;
—	čiščenje dimnikov;
—	odvoz smeti in fekalij;
—	finančno poslovanje;
—	bančni stroški;
—	pisarniški material;
—	stroški za deratizacijo prostorov;
—	del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami.
Tekoče vzdrževanje stanovanj, ki gre v breme nosilca stanovanjske pravice:
—	beljenje stanovanj (slikarska dela);
—	čiščenje lončenih peči, štedilnikov in dimnih cevi;
—	popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov;
—	nadomestitev električnih svetilk in žarnic;
—	čiščenje vseh, mizarskih del, vgrajenih omaf in keramičnih del;
—	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv;
—	nadomestitev vseh vrst tesnil pri pipah, vodovoda, baterij v kopalnici ali kuhinji itd.;
—	nadomestitev tesnil j)ri kopalnih koritih in umivalnikih, sifonih, priključkih, pipah;
—	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi;
—	barvanje vgrajenih elementov in opreme;
—	pregled in čiščenje električnih in plinskih bojlerjev vsaj letno enkrat;
nadomestitev stekel na oknih ' in vratih;
—	čiščenje in struženje parketa;
—	prezidava peči;
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih;
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja ali zaradi poškodb s strani koristnika; •
—	stroški namestitve poteznih vrvic in trakov na zavesah, zastorih, roletah itd.
Poleg tekočega vzdrževanja stanovanj gre v breme nosilca stanovanjske pravice tudi poraba vode, elektrike in vsi stroški centralnega ogrevanja.
Pri zgradbah z amortizacijsko dobo 100 let je odstotek stanarine glede na starost hiše v letih * za tekoče vzdrževanje sledeč:
—	pri hišah, starih 0 do 20 let je 9,3 % od ekonomske stanarine za tekoče vzdrževanje;
—	pri hišah, starih 20 do 40 let je 10,6 %;
—	pri hišah, starih 40 do 60 let je 11,40 %;
—	pri hišah, starih 60 do 80 let je 13,30%;
—	pri hišah, starih 80 do 100 let je 16,9 % in
—	pri hišah, starih 100 do 120 let je 16,9 %.
Pri zgradbah z amortizacijsko dobo 80 let je odstotek stanarine glede na starost hiše v letih za tekoče vzdrževanje sledeč: 0—20 let je 9,3 %;
20—40 let je 10,5 %;
40—60 let je-12,1 %;
60—80 let je 14,9 %.
Sredstva, ki so jih imeli hišni sveti do 31. 12. 1966 na svojih žiro računih, ostanejo na razpolago hišnim svetom za investicijsko vzdrževanje. Ta sredstva pa bo »Hišni sklad« zajel v svoj program investicijskega vzdrževanja.	Uranjek Mihael

POSKRBIMO PRAVOČASNO ZA OBIRALCE
Vsako leto se pred sezono obiranja hmelja dogovorimo o pripravah na zadnje najbolj odgovorne naloge v hmeljski proizvodnji. Menimo, da je že čas, da tudi letos seznanimo proizvajalce o reševanju tistih nalog, ki so skupne vsem proizvajalcem.
Opozorili smo vsako leto na pravočasno preskrbo obiralcev. Svet kooperantov in upravni odbor podjetja sta na zadnjih sejah sklenila, da se bo obiranje hmelja nagrajevalo po istem sistemu kot lani.
Obiralci prejmejo za škaf obranega hmelja 1,50 N-din brez hrane in stanovanja. Za hrano in stanovanje pa plačajo enotno ceno 4,50 N-din na dan. Tako bomo tudi letos nadaljevali s stimulativnim načinom nagrajevanja obiralcev. Več škafov bo na dan, bolje bo plačano delo po škafu ali na dan. Strošek za dnevno oskrbo bo za slehernega enak. Za plačilo dnevne oskrbe se letos uvaja še ta novost, da bodo obiralci sproti plačali oskrbo in sicer:
zajtrk z listkom za ‘/2 škafa hmelja,
kosilo z listkom za 1 in pol škafa hmelja,
večerjo z listkom za 1 škaf hmelja.
Tako bodo obiralci na kraju obiranja za vse predložene listke o obrani količini hmelja prejeli izplačilo brez kakršnega koli odbitka. *
Organi podjetja priporočajo vsem kooperantom, da takšen način osvojijo pri obračunavanju dnevne oskrbe obiralcev, saj bodo tako imeli enoten sistem in odnos do delovne sile, ki nam bo prišla na pomoč pri spravilu pridelka.
Sklenjeno je tudi, da se plača strošek povratne vožnje vsakemu obiralcu, ki bo ostal na delu do konca obiranja.
Na vseh proizvodnih obratih bo organizirana zdravstvena služba. Opremljene bodo posebne bolniške sobe za potrebno zdravstveno pomoč obiralcem. Skrb za to službo, čistočo v stanovanjih, v kuhinji, shrambah živil in drugih prostorih in za zdravniško pomoč bodo imele ustrezne strokovne moči, ki jih bosta dala na razpolago zdravstvena domova Žalec in Celje. Prvo pomoč bo v nujnih primerih nudilo to osebje tudi obiralcem pri kooperantih.
Ker obiralci, ki niso zdravstveno zavarovani, nimajo iz zaposlitve pri obiranju hmelja pravice iz socialnega zavarovanja, bo podjetje tudi letos izvršilo kolektivno zavarovanje le-teh. Strošek premije za to vrsto zavarovanja, ki bo trajalo za dobo enega meseca, je minimalen in ga bosta nosila polovico podjetje, polovico pa posamezen obiralec. Ostali delavci, kakor tudi delavci pri obiralnih strojih pa bodo iz naslova začasne zaposlitve uživali vse pravice iz socialnega zavarovanja, zato ne bodo zajeti v kolektivno zavarovanje pri zavarovalni organizaciji.
Po sedanjih ocenah pričakujemo dobro letino, seveda pa še naš lahko do obiranja doletijo razne težave, posledice neugodnega vremena itd. Vendar, kot vsako' leto, upajmo 1 na najboljše, da bo vložen trud poplačan. Zato vsa opravila v pripravah na obiranje opravimo pravočasno, dosledno in čim bolj kakovostno, saj je od tega odvisen nemoten in : uspešen zaključek hmeljske proizvodnje!	K. K.
Delavci obrata Vransko nakladajo zadnje seno na žovneških
travnikih
NAŠI OBRATI
OBRAT PETROVČE

Rekonstrukcija sušilnice in montaža Pekalo peči v Petrovčah je v polnem teku
vključuje v svoj sestav proizvodnjo hmelja, krmnih rastlin in govedi — pitancev v družbenem proizvodnem sektorju in kooperacijo na področju naselij Vinske gore, Galicije in Petrovč. Prav tako vrši prosti odkup kmetijskih pridelkov v območjih, kjer razvija koperacijo z individualnimi kmetovalci. Poslovanje obrata se odvija v poslovnih enotah hmeljarstvo, rastlinska proizvodnja s pitov-nim govedom, kooperacija in odkup, strojni park z mehanično delavnico in uprava kot servis enot, ki vključuje tudi skladišča.
Geografsko pokriva obrat veliko območje, ki sega od Velenja na severozahodu do Celja na jugovzhodu, Žalca na zahodu in Šmohorja nad Laškim na jugu. Zemljiške površine družbenega sektorja, ki jih obrat upravlja, leže v dolinskem območju na prostoru med Savinjo in Zaloško Gorico v smeri jug-sever in vasjo Lava pri Celju in Žalcem v smeri vzhod-zahod. Hmeljišča leže v glavnem ob cesti I. reda med Levcem in Žalcem.
Obrat Petrovče je naslednik sledečih nekdanjih kmetijskih organizacij, ki so poslovale na tem območju: KG Arja vas, Mlečna farma Zalog, KZ Petrovče, KZ Galicija in KZ Vinska gora. V sestavu, kakršen je 'sedaj, posluje od 1. 1. 1965, ko so se obratu Petrovče priključile zemljiške površine farme Zalog in obrat Vinska gora.
Sedaj ima obrat Petrovče 563 ha zemljiških površin v družbeni kmetijski proizvodnji. Od tega je 117 ha hmeljišč, 34 ha pšenice, 17 ha rži za ro-žičke, 4 ha ovsa, 74 ha deteljin in travno-deteljnih mešanic, 50 ha silažne koruze, 217 ha travnikov in 50 ha gozdnih krčevin, ki predstavljajo njivske površine v pripravi.
HMELJARSTVO
Hmeljišča v družbenem sektorju so se v obratu Petrovče širila takole:
Leta	Površina ha Pridelek kg	
1962	39 ha	53.400 kg
1963	57 ha	62.617 kg
1964	93 ha	85.680 kg
1965	109 ha	144.899 kg
	Z izpadom po toči vred	
1966	117 ha	158.000 kg
predvidoma
Leto 1963 je torej leto začetka intenzivne obnove hmeljišč, ki je trajala 3 leta, nato pa se je umirila in bo predvidoma v letu 1910 v obratu 130 ha rodnih hmeljišč, letna obnova pa bo posledica naravne regeneracije nasadov in bo znašala 10—15 ha. Hmeljišča bodo vnaprej locirana v 3 arondiranih zemljiških kompleksih, ki predstavljajo pretežen del primernih zemljišč ■za hmelj na območju obrata. V glavnem je tako že sedaj in je le še 9 ha hmeljišč — izključno starejših nasadov, ki leže izven tèh kompleksov. Vsi novejši nasadi od leta 1963 so v sodobnih žičnicah z betonskimi oporami z medvrstno razdaljo saditve 2,40 m iti je v njih možna obdelava po novi tehnologiji. Težave so v starejših nasadih, ker je medvrstna strojna obdelava skoraj nemogoča. Vzporedno s širjenjem hmeljišč je obrat tudi večal in prilagojeval sušilnice, skladišča, obiralne stroje, cestišča. V letu 1966 razpolaga obrat s 4 obiralnimi stroji, ki so postavljeni v ekonomskem dvorišču v Arji vasi, dvema tračnima sušilnicama tipa »Cer« in 8 16-kvadratnimi sušilnicami s podpihom. Skladiščnega prostora za hmelj je v obratu sicer komaj za polovico pridelka, vendar ga je toliko, da omogoča manipulacijo ob sušenju, poba-san hmelj pa bo obrat sproti vozil v prevzemno skladišče Hmezada.
Te sušilne in skladiščne kapacitete so vsklajene tudi s potrebami za 130 ha rodnih hmeljišč.
Kapitalne investicije v hmeljarstvo so v obratu torej v glavnem zaključene z izjemo nasadov in žičnic in izvoznih poti, ni pa še rešeno vprašanje stanovanjskega prostora za delavce, saj manjka obratu kar 15 družinskih stanovanj.
V vsej tej eksplozivni rasti hmeljarstva v zadnjih 3 letih se je moral kolektiv vseskozi spoprijemati z včasih navidez skoraj nerešljivimi problemi, zlasti s tehnično neopremljenostjo, vprašanji kvalificiranih delavskih kadrov, stanovanjskimi in prehrambenimi težavami in'še posebej z arondacijo in pripravo arondiranih zemljišč za hme-‘ Ijišča. Pri vseh teh težavah smo ravnali kakor smo pač mogli. Morali smo improvizirati, ker za tolikšen proizvodni obseg nismo bili pripravljeni. Vnaprej bo vsega tega vedno manj in bo glavno prizadevanje kolektiva usmerjeno predvsem v zmanjševanju stroškov, izpopolnitev tehnoloških postopkov in povečano produktivnost dela.
Novi tehnološki prijemi v hmeljiščih, zlasti strojno obiranje, so nakazali velik problem
Rženi rožički na njivah obrata Petrovče
— zmanjšano rodnost nasada. Ker se trte prezgodaj porežejo, se hranilne snovi iz zelenega dela rastline po dozoritvi ne pretakajo nazaj v koreniko, ki je zaradi tega močno oslabljena in v naslednjem letu tvori šibkejše poganjke, zamuja v rasti in daje manjši pridelek. Zlasti občutljivi so za strojno obiranje starejši nasadi. V prihodnje bo prav ta pojav vplival na rodnost hmeljišč, v kolikor hmeljarski strokovni službi in Inštitutu za hmeljarstvo ne bo uspelo odkriti načina, kako vrniti koreniki snovi, ki smo jih ob strojnem obiranju z rastlino odnesli.
--------------— 5
RASTLINSKA PROIZVODNJA
je v obratu usmerjena predvsem v proizvodnjo krme in stelje za potrebe živinoreje. Večji del te proizvodnje prevzema mlečna farma Zalog, ostanek pokrmimo v lastnem pita-lišču. Zemljišča, ki so v obratu namenjena krmskim rastlinam, so drugorazredna, saj so na najboljših površinah hmeljišča. Prav v tem in v preveliki razko-sanosti hmeljišč je vzrok, da je krma draga, kar živinoreji močno povečuje proizvodne stroške. V proizvodnji krme prihaja še bolj kot v hmeljarstvu do izraza urejen in arondiran zemljiški kompleks, saj si uporabo težje mehanizacije pri spravilu krme sploh ni mogoče zamisliti na manjših in zamočvirjenih parcelah. V zadnjih 2 letih je obrat z arondacijo sicer močno skoncentriral travniške in paš-niške površine, premalo pa smo storili za melioriranje zemljišč, namenjenih proizvodnji krme. Če bi samo zdrenažirali površine med Ložnico in farmo do Avtoobnove, bi lahko na tem že združenem kompleksu pridelali dovolj krme za potrebe farme. Tako bi se sprostilo okrog 150 ha zemljišč na delovišču Pi-rešica, kjer bi lahko obrat proizvedel krme za vsaj 300 govedi — pitancev. Tolikšen stalež živine bi bil opravičljiv posebej še zaradi potreb po hlevskem gnoju, ki znašajo letno 3000 ton samo za hmeljarstvo.
Ker je glavni potrošnik krme farma Zalog, je proizvodnja prilagojena potrebam farme. Krma se obračunava po planskih cenah in po pravilniku o prevzemu krme. Pri prevzemu prihaja često do navzkrižij med živinorejci in proizvajalci krme. Proizvodnja krme je draga, planske cene pa so nižje od proizvodnih stroškov. Na drugi strani pa višjih cen živinoreja ne prenese. Podobne težave se javljajo ob prevzemu gnoja, ki ga proizvede živinoreja. To je navidezno začaran krog, ki ga takoj ni mogoče rešiti, zlasti pa ne, če bi napačno zaključili, da se intenziviranje proizvodnje krme ne splača, da je pač mož-no prihraniti v proizvodnih stroških samo z direktnim varčevanjem pri reprodukcijskem materialu in delovnih sredstvih ob ekstenzivnem izkoriščanju zemljišč. Tedaj bi bila krma še dražja, ker bi bila slabše kvalitete. Rešitev je treba iskati v sodobnejši tehnologiji. Odpraviti je treba ročno delo, ker je zamudno in drago, kompletirati strojne linije. Zato bo moral obrat postopoma tipizirati strojni park. Imeti bomo morali vsaj 2 kompletni strojni liniji za spravilo sena, ki bosta delovali v manjših deloviščih kot so sedanja, saj mora biti spravilo krme opravljeno v kratkem času. Skoraj 300 ha travno-deteljnih kompleksov ni

6----------------
Naši otirati
OBRAT PETROVCE
(Nadaljevanje s 5. strani)
mogoče obvladati v 10—14 dneh, kolikor bi bilo primerno za spravilo kvalitetnega sena. Postavljamo tudi vprašanje, ali je delitev farme mlekaric od proizvodnje krme pametna. Živinoreja je organsko zvezana z rastlinsko proizvodnjo. Če je bil namen delitve mlečne farme na predelovalni in proizvodni obrat predvsem ta, da bi postali odnosi med proizvodnjo krme in živinorejo .' ekonomsko čistejši, namen dejansko ni bil dosežen, saj drugi administrativni posegi (planske cene, planski dohodek) zamegljujejo ekonomska razmerja. Pri vsem tem pa manjka koordinacija dela. Ta problem postane zlasti občuten, ko gre za oskrbo pašnikov, nadalje pri racionalnem kori-xščen j ekonomskega dvorišča in skladišč na farmi, strojev in prikolic, pa tudi delavcev, zaposlenih v hlevih, in strokovnega kadra. Naloga komisije DS podjetja za organizacijo in ekonomiko bo, da podrobno prouči 1/se te okoliščine in predlaga ustrezno rešitev.
Ra tlinska proizvodnja na obratu ima v svojem proizvodnem programu tudi proizvodnjo rženih rožičkov, farmacevtske droge, ki jih obrat proizvaja v kooperaciji s tovarno »Lek« iz Ljubljane, Ob dobri letini dajo rožički okrog 7000 N-din bruto hektarskega dohodka, pri tem pa ni všteta še vrednost slame in rži. Zrnje rži je treba pred porabo prebrati, kar opravljajo delavci v deževnem in zimskem času,, ko drugega dela ni.
KOOPERACIJA je želo razvejana dejavnost v obratu. Daje 38 % celotnega bruto dohodka obrata. V kooperacijsko sodelovanje z ob rato trt je vključenih 341 individualnih proizvajalcev, kar pomeni 98 % vseh ■za blagovno proizvodnjo Sposobnih kmetij. Vsi ti kooperanti posedujejo 1285 ha obdelovalnih površin, od tega pa je vključeno v kooperaciji 110 ha hmeljišč, 15 ha rži za vozičke, 5 ha krompirja in okrog 700 ha zemljiških površin s krmsko proizvodnjo, s katero so kooperanti v letu 1966 prevzeli pogodbeno obvezo dobave sledečih trinai viškov: 310 kom. govedi pitancev, 200.0001 mleka in 225 kom. mesnatih prašičev. Razen tega bodo v letu 1966 kooperanti dobavili obratu še 80.000 kom. (112 ton)_ piščancev — brojler-jev. 1 vsej našteti blagovni proizvodnji obrat s kooperanti intenzivno sodeluje v vseh mogočih. c bitkah koperacijskiii odnosov. V največ primerih gre za čisto proizvodno sodelovanje in delitev skupnega dohodka.
Obrat je svojim kooperantom v zadnjih 2 letih dobavil že 51 komadov ročnih motornih kosilnic in dal v uporabo 12 traktorjev Steyer 18, s čenier se je močno razbremenil strojni park obrata., kateremu ni treba več vzdrževati redno pripravljenih 10—12 traktorjev, ampak, zmorejo preostalo delo za kooperante povprečno 3—4 traktorji dnevno.
Zaradi močne arondacije zemljišč V dolinskem predelu obrata se je v teh predelih velik del prej kmečkega prebivalstva razslojil in se zaposlil v bližnjih gospodarskih organizacijah Celja, nekateri pri obratu samem, drugi pa so se proizvodno usmerili v pitanje piščancev — brojlerjev: Sedaj proizvaja brojlerje 8 kmetovalcev, ki so ob arondaciji svoja zemljišča prepustili družbenemu sektorju. Obrat bo s tem nadaljeval tudi v prihodnje, ker je le tako. možno povečati absolutni proizvodni potencial.
Trenutno je v obratu 74 % obdelovalnih površin v hribovitih predelih in 26 % v dolinskem predelu. Kljub temu daje dolinski predel 60 °/0 vse tržne blagovne proizvodnje, kar najbolje ponazori podatek, da 54 dolinskih kooperantov proizvaja hmelj na 52 ha hmeljišč, v hribovitem območju pa 196 kooperantov na 58 ha hmeljišč; 35 do--Unskih kooperantov odda 170.000 litrov mleka, 25 iz hribovitih predelov pa 30.000 litrov. Obrat Želi v kooperacijski proizvodnji proizvodnjo specializirali. Ta razvoj je prepočasen, čemur je vzrok tradicionalna previdnost kmeta, ki pa je deloma posledica nestabilnega tržišča s kmetijskimi proizvodi. Kmeta je ovirala pri preusmeritvi v specializirano proizvodnjo tudi negotovost, kako bo z arondacijo njihovih obdelovalnih površin, slaba oskrba trga z nekaterimi kmetijskimi proizvodi (krompir, mleko, zelenjava, sadje)t ki je potrošnike usmerila na direktno nabavo pik kmetu, pri le-tem pa vzbudila predstavo o velikem pomanjkanju blaga in možnostih špekulativnega zaslužka. Upamo, da se bo po reformi to uskladilo, kar bo gotovo pripomoglo tudi k orientaciji kooperantov v specializirano proizvodnjo.
Problem kooperacijske proizvodnje je tudi izredno neugodna starostna struktura hmeljišč. Povprečna starost kooperantskih hmeljišč je nad 9 let, zaradi česar je . skrajni čas, da začnemo 'z intenzivno obnovo kmečkih nasadov. Obnove si pa ni mogoče zamisliti na razdrobljenih matih parcelah in ne s hmelj ev kanti. Obnovo kooperantskih hmeljišč bo mogoče
vršiti v združenih, dva in več ha velikih kompleksih z gradnjo sodobnih žičnic. Taka obnova pa je možna le, če se kooperanti predhodno dogovore za komasacijske zlož.be svojih zemljišč. Zato je sporazumno s kooperanti že odredil lokacije za gradnje novih žičnic, prav..Jako pa je že v teku komasacijski postopek 'za obnovo v letu 1967.
STROJNI PARK
deluje v obratu kot posebna poslovna enota, ki vrši usluge , proizvodnim dejavnostim, kooperantom in drugim naročnikom, Oblat poseduje štiri traktorje Ferguson 65 KS, 19 traktorjev Ferguson 35 KS, en Steyer 30 KS in štirinajst Steyer 18 KS. Razen traktorjev so v obratu še trije žitni kombajni,) trije silažni kombajni, 12 vprežnih motornih škropilnic in večje število ustreznih traktorskih priključkov. Pri strojnem parku je obratna mehanična delavnica, ki opravlja vsa popravild na strojih, ki so v obratu in vrši usiužnostna popravila tudi na malih kmetijskih strojih kooperantov.
Struktura traktorjev in priključkov ni ugodna, da o tipizaciji priključkov niti ne govorimo. Obrat močno pogreša težji traktor, s katerim bi lahko
Pobiralna prikolica Hamster je zelo primerna za pobiranje zelene, ovele in suhe krme čas polnjenja do 5 minut za 25 m3, čas razkladanja do 2 minuti
poceni opravljal površinsko obdelavo zemlje npr. kot rigolanje, globoko oranje, brananje, s frezo, krtičenje in podrahljava-nje. Menimo, da bi za ta dela morali nabaviti traktor Steyer 68 KS s kompletom priključkov. V takem primeru bi mogli izločiti 5 starejših traktorjev F.e 35 KS.
Izkoriščanje strojev za potrebe družbenega sektorja zemljišč je pri našem obratu urejeno nekoliko svojsko. Poslovni enoti rastlinstvo in hmeljarstvo sta v strojnem parku prevzeli v rabo optimalno število traktorjev in priključkov, ki v glavnem zadostujejo potrebam tekom leta,
in za storitve plačali pavšal. Obvezali sta se namreč, da plačata strojnemu parku najemnino v višini 1800 efektivnih ur na vsak traktor po interni ceni storitev, zmanjšani za kalkulativne stroške osebnih dohodkov in goriva, kar obračunavajo v svoje stroške po direktni obremenitvi. Strojni park pa nosi ostale stroške strojev in jih vzdržuje v uporabnem stanju. Tak način obračuna je pokazal več prednosti.'Dosežen je boljši izkoristek efektivnega dela stroja, odpadajo nepotrebni premiki in nesmiselno obračunavanje storitev po enoti časa, čeprav je bilo delo opravljeno in obračunano po enoti dela. Strojnemu parku s tem odpadejo stroški režije za neefektiven delovni čas traktorista, kar mu omogo-, ča boljšo in smotrnejšo dispozicijo ostalih strojev, ker ni vezan na naročilo uslug iz proizvodnih dejavnosti. V- delovnih konicah, kot rta primer v sezoni obiranja hmelja in spravila' silaže, pa strojni park odredi še ostale traktorje v pomoč proizvodnim dejavnostim. Za te primere se obračun storitev opravi po enoti časa.
Popolne izkoriščenosti traktorjev seveda ne bo mogoče nikoli doseči, ker je v kmetijstvu potrebnih veliko strojev, da zmorejo delo v sezonskih konicah. Morda bi kazalo traktorja, ki jih je obrat oddal kooperantom v najem, kooperantom odprodati, saj najemnina, ki jo kooperanti plačujejo, ni ekonomska, posebno še, ker so to večinoma stari in precej izrabljeni stroji, za katere so stroški popravil vedno večji.
Veliko smo razpravljali o tem, ali je strojni park v organizacijski shemi obrata kot samostojna poslovna enota posrečena organizacijska oblika ali ne. Menimo, da je najprimernejša, predvsem zato, ker je le v okviru dejavnosti s samostojnim obračunom mogoče spremljati dejanske stroške mehanizacije, posebno pa je mogoče le tako zagotoviti primerno vzdrževanje strojev. Slabosti, ki jih taka organizacija kaže, zlasti ko gre za obračun opravljenega dela v lastni proizvodnji, smo rešili na prej opisani način.
Ostale dejavnosti obrata Petrovče, kot npr. skladiščna služba, knjigovodstvo in prosti odkup tržnih viškov, so le servisne službe, katerih delo je podrejeno zahtevam proizvodnje.
Janič Vinko
Dopisujte v naš list
3t\ffor)otyiA\
Strokovni pogovori in nasveti
VARSTVO RASTLIN
ŠKROPLJENJE HMELJA V CVET
Najvažnejše škropljenje proti peronospori na hmelju je dvakratno škropljenje v cvet. Ko je hmeljna rastlina v cvetju, bodoče storžke najlažje zavarujemo pred peronosporo.
Cvetne brazde izločajo ob cvetenju lepljivo tekočino, s katero so prevlečeni vsi cvetni deli. Zaradi te lepljive tekočine se kemično zaščitno sredstvo temeljito prilepi na posamezne dele cveta in se pod vplivom vlage, ki je v storžku vedno nekoliko višja kot v okolju, širi naprej in tako zaščiti ves storžek.
Prvo škropljenje v cvet izvajamo tedaj, ko pričnejo cveteti panoge na spodnji polovici rastline, drugo škropljenje pa, ko je hmeljna rastlina v polnem cvetu. Drugo škropljenje moramo izvršiti 6 do 8 dni za prvim.
Za škropljenje v cvet uporabljamo izključno sredstva na osnovi bakra, in sicer: bakreno apno 50 v 0,5 % koncentraciji ali cuprablau v 0,5 % koncentraciji.
Pri drugem škropljenju v cvet bomo dodali škropivu še insekticid proti rdečemu pajku, in sicer metasystox v 0,1 °/0 koncentraciji, ali ekatin v 0,1 % koncentraciji, ali dimecron v V
0,2 "iv koncentraciji. Insekticid bomo dodali le tam, kjer obstaja nevarnost napada rdečega pajka in kjer nismo hmelja zalili s terra-sytarnam.
Da bi bilo škropljenje uspešno, moramo poleg pravilne uporabe kemičnih sredstev temelji-
to pripraviti škropilnice, da bodo lahko kvalitetno poškropile hmeljišča .v najkrajšem času. Za temeljito škropljenje hmelja v cvet morajo biti škropilnice pripravljene na sledeč način: imajo naj odprta dva para spodnjih razpršilnih šob premera 1 do 1,15 mm in dva para zgornjih daljinskih šob. Zgornji dve daljinski šobi naj imata vložek 3,5 mm in šobo 1,8 mrh, spodnji dve daljinski šobi pa morata imeti vložke 2,5 mm in šobe 1,5 mm. Poleg tega je treba paziti, da niso membrane pri črpalki izrabljene in da je vedno v membrani zračnika zrak pod pritiskom 5 do 8 atm.
Samo, če bomo upoštevali vse naštete činitelje, lahko uspešno očuvamo hmeljne storžke pred boleznimi in škodljivci.	Satler Franc
Uporaba novih strojev in priključkov
Kako dolgo bomo še stroje samo uničevali?
V zadnjem času smo prejeli že lepo število raznih novih strojev in priključkov. To so predvsem črtalasti obračalniki za seno Fella z 2 m in 3 m delovne širine, križni obračalnik Fahr in pobiralne siloreznice Scampolo.
V prvoletnih hmeljnikih posadijo obrati peso za živino na farmah in v pitališčih in nizek ter visok fižol za potrebe trga.
Vsi navedeni stroji so sicer šele kratek čas v uporabi in so funkcionalno še kar- zadovoljili. Posebno so zadovoljili križni obračalniki FAHR, ki so s svojo delovno širino, kvaliteto obračanja in veliko storilnostjo velik pripomoček pri spravilu krme.
Vendar pa pri uporabi teh strojev ne moremo mimo nekaterih težjih okvar, ki so že nastale. Tako imamo nekaj strojev, na katerih so nastale takšne okvare, ki niso v nobenem primeru možne, če z njimi delamo pravilno.
Vzfoki za take okvare leže predvsem v:
—	neurejenih in neočiščenih travniških površinah, površine so neravne, poleg lega je na travnikih polno drevesnih panjev, vej in lesenih kolov od sušil;
—	prevelikih obremenitvah strojev, ki vodijo k težkim okvaram;
—	premajhni odgovornosti za čuvanje, vzdrževanje in pravilne nastavitve strojev tako pri traktoristih kot tudi odgovornih delovodjih.
Na kratkih hmeljevkah r 2 naredijo koši, hmelja je m raj ra še slabše kakovosti je
Če hočemo spravilo krme uspešno mehanizirati, so prepotrebne splanirane iti očiščene travniške površine. Prav tako morajo delovodje zaupati stroje samo tistim ljudem, ki z njimi vestno in pametno ravnajo. Posebno pa morajo prav delovodje dopuščati spravilo krme z novimi stroji samo tam, kjer se stroj ne bo uničil. Letošnji primeri kažejo drugačno sliko. Ne manjka izgovorov, da so stroji nekvalitetni. Ne vem, kje na svetu izdelujejo stroje, ki bi lahko zdržali takšne obrenienit-ve brez posledic.
Pomanjkljiva je tudi nega, vzdrževanje in reguliranje strojev. Vsa tovarniška navodila so bila dostavljena vsem obratom, vendar na žalost niso prišla
vedno v prave roke. Seveda so pa tudi takšni primeri, da de* lavci navodil niso niti prc diali.
V kolikor bomo tako nadaljevali, bomo morali vsako leto nabavljati nove stroje in stare izločati. Koliko je to rentabilno, pa se naj zamislijo tudi tisti, ki ' ■s stroji razpolagajo oz.’ : prav- ’ Ijajo. Vsekakor je treba imeti več osebne odgovornosti in občutka za stroje.
Mimogrede bi omenil le bližajočo se žetev žit s kom'iajni. Tudi pri žetvi so se dogajali primeri, da so kpmbajni želi mokro žito (predvsem ponoči), podnevi, ko je bilo žito su io pa so bili v popravilu. Doseči moramo, da bomo želi le suho žito. Na ta način bomo prepr'ečili številne okvare in dosegli seveda večjo storilnost kombajnov. Zelo važen je pravilen razpored kombajnov. Na vsakem obratu morajo izdelati plan Žetve in ga predložiti v odobritev svetu kooperantov. P, i tem morajo odpasti vsi nepotrebni prazni premiki. Le na ta načifi bo zagotovljena učinkovita žetev in nepotrebno prerekanje, kdo in kdaj bo prišel na vrsto. Pri tem-pa morajo odgovorni na obratih upoštevati sorto žita, lastnosti tal in ostale pogoje za smotrno delo s kombajni.
J. V.
Poskrbite pravočasno za nabiralce hmelja!

LICENCIRANJE
PLEMENSKIH M ERJASCEV
Varstvo pri delu
Hmeljišča v Savinjski dolini so prepredena z visoko in nizko napetostnimi elektrovodi, le-ti povezujejo štajersko z ostalimi predeli Slovenije, napajajo Celje, Velenje in druge potrošnike v Savinjski dolini, ki jih ni malo.
V MESECU MAJU JE POTEKALO POMLADANSKO LICENCIRANJE PLEMENSKIH MERJASCEV TUDI NA PODROČJU OBČIN ŽALEC IN CELJE. POTRJENI SO BILI LE TISTI PLEMENJAKI, KI SO CISTO PASEMSKI IN IMAJO ZNANO POREKLO. PREGLED PLEMENJAKOV STA KOMISIJI IZVRŠILI PO DOMOVIH REJCEV IN NE PO DOGONSKIH MESTIH KOT PRI PREJŠNJIH LICENCIRANJIH.
Odkar je uvedena nemška plemenita pasma prašičev na tem območju, se vrši redna zamenjava plemenskih merjascev, da se prepreči parjenje v sorodstvu. Plemenjak lahko plemeni le tri sezone, ker pride zelo hitro do parjenja v najožjem sorodstvu. Pri parjenju v najožjem sorodstvu dobimo potomstvo neodporno proti boleznim in slabo rastno, zaradi koncentriranja večjega števila skritih negativnih dednih napak. Nekatere pasme prašičev, ki so bili na tem področju, so propadle prav zaradi pomanjkanja večjega števila nesorodnih linij.
Z novimi plemenjaki, ki za-* menjàjo stare na posameznih plemenilnih punktih, pa vnesemo v populacijo tudi nove kvalitetne dedne lastnosti, ki so bile dobljene z načrtnim selek-
cijskim delom pri nemški plemeniti pasmi prašičev.
Redna menjava priznanih plemenskih merjascev bele plemenite pasme se vrši pri naslednjih rejcih:
I.	Področje občine Žalec
Podbregar Slavko, Ceplje Zagode Ivan, Žalec Jezernik, Ponikva Vošnjak Cilka, Pirešica pri Vinski gori
Križan Andrej, Galicija Ivanek Franc, Levec Pospeh Jože, Kasaze Golavšek Miha, Migojnice Cetina Franc, Podlog Jelen Franc, Andraž Kosec Jože, Ločica pri Polzeli Omladič Marija, Polče Herodeš Marija, Trnava Žilnik Pavel, Tabor Lesjak Ivan, Tabor Šalej Ivan, Dolenja vas Herman Justina, Latkova vas.
II.	Področje občine Celje
Crepinšek Vinko, Ljubečna Stožir Antonija, Trnovlje Kovač Alojz, Arclin Kolšek, Svetina Potočnik Marija, Zabukovje Felicijan Franc, Lokovina pri Dobrni
Sivka Franc, Strmec Iskrač Matija, Socka Turnšek Alojz, Šmartno vR.d.
Rebernik Rudi, Brezova
ing. Horvat Tone Kmetijski zavod Celje
Iz vsakega elektrovodnika, ki je speljan nad žičnico, nam vedno preti nevarnost udara električnega toka v žičnice in orodja, s katerimi v hmeljiščih delamo. Težki primeri poškodb z električnim tokom v žičnicah v drugih krajih nas opozarjajo, da moramo pri delu in opravilih v hmeljiščih, nad katerimi so speljani elektrovodi, biti zelo previdni. Odgovorno delo v žičnicah ne nalaga odgovornosti in skrbi samo kmetijskim delavcem, pač pa tudi odgovornim delavcèm pri elektroprenosnih podjetjih, ki nas nenehno opozarjajo na izvajanje varnostnih ukrepov pri teh opravilih. Njihova naloga je v glavnem skrb za varovalni sistem na elektro omrežju, naša pa mora biti dosledno upoštevanje varnostnih ukrepov, ki nam jih strokovnjaki predlagajo.
Po dosedanjih izkušnjah pri delih v žičnicah v Sloveniji in strokovno obdelanih študijah moramo pod daljnovodi visoko in nizko napetostnega električnega omrežja upoštevati naslednje:
Pod vsakim tokovodnikom je določen zaščitni pas, v katerem moramo vedno, predvsem pa pri delih v hmeljiščih, strogo upoštevati varnostne ukrepe. Zaščitni pasovi pod tokovodni-ki, kateri so v predpisani višini nad žičnicami (vodi nizke nape-
tosti najmanj 1 m in vodi visoke napetosti najmanj 3,5 m nad žičnico), znašajo za nizkonapetostno omrežje po 3,50 m na vsako stran (levo in desno) pod vodnikom, pod visokonapetostnim omrežjem pa 9 m na vsako stran od zunanjega vodnika (10 do 20 m).
Vsi ti zaščitni pasovi morajo biti vedno vidno označeni, po; sebna opozorila pa morajo biti v njih izobešena ob priliki, ko dela v žičnicah večje število delavcev (obiralci hmelja). Stalna opozorila se izvedejo na ta nà-čin, da se vsi betonski ali leseni drogovi na zunanjih straneh, nad katerimi vpadajo in napu-ščajo tokovodniki žičnice in -predstavljajo zaščitni pas, označijo s kontrastno barvo (najbolje rdeči minij):	m
vsa vodila v zaščitnem pasu morajo biti na mestih pritrditve na nosilne žice obvezno odrezana (da ne štrlijo konci žice v zrak);
žico za vodila in oporo hmelj-ske trte je v zaščitnem pasu prepovedano trgati, temveč jo je treba pri obiranju hmelja obvezno rezati;
palice (orodja) za pritrjevanje in odstranjevanje žice za vodila na nosilne žice ne smejo biti kovinske in ne smejo* pri uporabi v rokah delavca presegati 0,5 m nad nosilno žico;
Vet. Ocvirk Franc, Vransko
OSEMENJEVANJE
PLEMENI C P» DOMOVIH
Tiha želja marsikaterega živinorejca žalske občine se bo končno uresničila. Veterinarska postaja Žalec bo kot ena prvih v Sloveniji s l. avgustom tega leta uvedla osemenjevanje plemenic po hlevih v vseh nižinskih predelih občine. Verjetno se bo marsikomu porodilo vprašanje, zakaj se je veterinarska postaja lotila osemenjevanja po hlevih, ker se bo delo s tem podvojilo, da pri tem ne upoštevamo stroškov, ki se bodo gotovo povečali posebno zaradi povečane kilometrine in nastavitve še enega strokovnjaka-osemenjevalca.
Eden glavnih vzrokov, ki je vodil kolektiv veterinarske postaje Žalec, da je sprejel omenjeni sklep, je nedvomno razbremenitev našega že tako prezaposlenega kmeta z dogonom živine na osemenjevalne postaje in čakanja na prihod osemenjevalca. Vedno gostejši in hitrejši promet otežkoča gonjenje živine po cestah, nemirna in divja živina pa je lahko vzrok prometnih nesreč. Poleg tega je gotovo najvažnejši obisk strokovnjaka-osemenjevalca v samem hlevu, ker bo poleg osemenjevanja lahko z raznimi strokovnimi nasveti mnogo koristil. Osemenjevalec bo poleg osemenjevanja plemenic vršil tudi preglede na brejost, zdravil vnetje rodil in jajčnikov in zdravil razne oblike jalovosti.
Z osemenjevanjem po domovih se bo gotovo zmanjšalo število plemenic, katere pripuščajo pod črno nelicencirane bike, saj bodo s tem odpadli izgovori, da zaradi divjosti ni mogoče živali pripeljati do osemenjevalnice. S pristnejšim stikom osemenjevalca z živinorejcem mu bo le-ta lahko na samih potomcih osemenjeno in črno zaskočenih živali dokazal škodo, ki pri tem nastaja, da pri tem ne omenjamo raznih spolnih okužb rodil, ki so redni spremljevalec nekontroliranih pripustov. Živinorejci bodo lahko pod težo dokazov uvideli, da denar, katerega plačajo za osemenjevanje plemenic za seme prvovrstnih plemenjakov, ni odvržen, temveč se bogato obrestuje.
Že uvodoma sem omenil, da bo osemenjevanje zahtevalo še enega strokovnjaka-osemenjevalca, ker bo delo po hlevih' mnogo zamudnejše in težje. Na podlagi podrobnih analiz bo potrebno, da bo vsak živinorejec, kateremu bomo osemenili žival v hlevu, doplačal še 200 starih dinarjev enkrat letno; s tem bo imel brezplačno osemenjevanje, zdravljenje jalovosti in podobno.
V hribovitih predelih, kakor ANDRAŽ, PONIKVA, VINSKA GORA in PIREŠICA se bo osemenjevanje vršilo kakor doslej na osemenjevalnih mestih. Zato živinorejci teh področij ne bodo doplačevali omenjenega zneska.
Živinorejci naj puščajo na poprej določenih mestih svoje naslove, ob določeni uri pa ga počakali doma s pripravljeno vodo, brisačo in milom.
Gotovo bodo v začetku nastajale razne nepravilnosti in težave, vendar se bodo z dobro voljo in odpravljanjem pomanjkljivosti odpravile. Razni predlogi živinorejcev bodo vedno dobrodošli. Slehernemu živinorejcu mora biti jasno, da tudi kolektiv veterinarske postaje stremi za tem, da bi celotno veterinarsko službo čimbolj približali našemu živinorejcu, ker bo le tako izpolnila naloge, za katere je bila postavljena.
® vrìoVxxfi\
9
v hmeljskih žičnicah
uporaba namakalnih in .škropilnih naprav v zaščitnem pasu je dovoljena le pod pogojem, da pri namakanju ali škropljenju curek vode — prhe škropiva ne seže 1 m nad hmeljsko žičnico;
pri uporabi traktorskih stolpov in raznih drugih strojev in naprav za obdelavo hmeljišč ne sme v zaščitnem pasu noben del naprave (tudi v rokah delavca) preseči 0,5 m nad žičnico;
hmeljarska dela v zaščitnih pasovih mora stalno nadzoro-
vati neposredno odgovoren delavec. Slednje velja predvsem za čas škropljenja, namakanja, obešanja vodil in obiranja hmelja;
med obiranjem hmelja so odgovorni delavci dolžni vzpostaviti zvezo z dežurnim elektro-monterjem na pristojnem področju zaradi sodelovanja pri skupnem reševanju problemov varnosti pred električnim tokom;
vsi zaposleni delavci morajo biti pred začetkom del v hmeljskih žičnicah in v teku del opozorjeni na namen zaščitnih pasov in o nevarnosti pri delu v teh pasovih;
neposredno odgovorni delavci so dolžni skrbeti in podvzeti potrebne ukrepe, da se zaposleni delavci ob neurjih umaknejo iz hmeljskih žičnic;
med obiranjem hmelja je treba v zaščitnih pasovih namestiti na določenih mestih pisa-
na opozorila »Pozor električni tok«.
Poleg navedenih skromnih navodil za dglo v hmeljskih žičnicah pod tokovodniki morajo neposredno odgovorni delavci v hmeljski proizvodnji dajati delavcem tudi druga opozorila, ki izvirajo iz njihove vsakdanje prakse pri takih delih.
Le z doslednim izvajanjem vseh varnostnih ukrepov pri vseh delih v zaščitnih pasovih pod tokovodniki bomo preprečili nezgode Z električnim tokom v hmeljiščih. Sedaj je čas, da uredimo s tem v zvezi vse potrebno za sezono obiranja hmelja.	Franc Ivančič
K
m
m4
Traktorji na kmetijskem sejmu v Novem Sadu
Kg®
SgB
W4
m
M
Steyr 280 a z 68 KM in s 5-brazdnim plugom Regent. Z njim orje do 25 cm globoko. Zmogljivost '80—100 arov na uro. Skupna teža traktorja z vodo v kolesih in z utežmi je 4.200 kg
Mojster v Centralnih delavnicah KK Žalec tov. Cvetko Janko si s poželenjem ogleduje pobiralno prikolico Hamster, ki je preurejena v trosilec hlevskega gnoja in traktor Steyer 188 z 28 KM in s kosilnico posebne konstrukcije, ki lahko kosi s hitrostjo okrog 18 km na uro "
flsft
SlSR
Ì&4
M
m
É!S
mé
SiS
Ip
M
m
É!
»
IS
P
p
■s!
P
1
m
M
Originalni Ferguson 175 je tehnično izpopolnjen moderen traktor, ki po kvaliteti izdelave in zmogljivosti daleč prekaša traktorje domače proizvodnje
John Deere s 106 KM, ameriške proizvodnje, je vzbujal precejšnjo pozornost obiskovalcev zaradi solidne izdelave in zmogljivosti
'đn
YM
IQ ..............—--------------------------------:----	®ÌT!Tn»<4a^
Hribovsko kmetijstvo v Avstriji in reševanje njegovih
proizvodnih problemov
Povsod je problem delovna sila, ker se zaradi težkih delovnih pogojev mladina umika v dolino in si tam išče zaposlitev.
'Proces osiromaševanja teh predelov in odseljevanja mladine skušajo vse te dežele zavreti, nekatere bolj, nekatere manj uspešno.
Našim slovenskim prilikam je najbolj podobna verjetno Avstrija. ■
V zadnjem času se je mudilo v Avstriji na Koroškem, posebno pä še na Štajerskem več ekskurzij naših strokovnjakov in Uidi kmetov-kooperantov.
Razmere v Avstriji, posebej na Štajerskem, sem imel priliko precej dobro spoznati.
Na Štajerskem je od skupno 75.400 kmetij približno 33 % izraz c; o hribovskih, čeprav bi lahko vse kmetije, ki imajo strme površine, imenovali hri-
Problemi hribovskega kmetijstva so v vseh alpskih deželah približno enaki. Za vse je značilno to, da je na hribovskih kmetijah, ki so v veliki meri arondirane, glavna dejavnost živinoreja. Te kmetije ležijo v višinskih predelih, ki so oddaljeni od potrošniških centrov, oddaljeni od cest in železnic. Z mehanizacijo jih je zaradi strmih nagibov zelo težko obdelovati.
bovške. Takih je potem seveda več.
Glavni problem, ki tare te kmetije, je povezava s prometom. Zato je ena prvih nalog izgradnja cest, tako da je vsaka kmetija dosegljiva z avtom. Naslednji problem, ki ga je treba rešiti, je elektrifikacija in napeljava vodovoda. Izgradnja vsega tega daje možnosti za uvajanje sodobnega gospodarjenja. Cesta omogoča dovoz umetnih.gnojil in močne krme in od-
Razvojne motnje in bolezni živali
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Napenjanje nastaja zaradi tega, ker se tvorijo odvečne količino plina, .ki pritiskajo na srce, kate ro zaradi tega. hitreje bije, pritiskajo na pijača (sunkovito dihanje), zaradi česar prične organizmu primanjkovati kisika, cirkulacija krvii je zmanjšana.
Prva pomoč: zalivanje z .apneno vodo, dajanje »Sikadem« sredstva in 24-umd .post.
Driska
Driske je več vrst in so pri vzreji telet velik problem in se pogosto pojavljajo. Nastanejo zaradi tega, ker je ranjena črevesna sluznica, hrana zaradi nadraženega živčnega sistema (simpatikus — parasimpatikus) ne potuje počasi, kot bi morala. Poškodbe črevesja lahko nastanejo zaradi mehaničnih vzrokov (npr. ostra hrana), kemičnih vzrokov ( temperatura hrane), glist (vendar ne pogosto) in zaradi bakterialnih vzrokov. Žival ne sme dobiti vode, oziroma v majhnih količinah in mora imeti vsaj 17 do 18 stopinj Celzija. Tele je treba takoj izolirati in takoj poklicati veterinarja. V kolikor veterinarja ne moremo takoj doklicati, damo teletu oglje v prahu, starejšim lahko skuhamo čaj iz hrastovega lubja in ga damo okoli 2 litra. Čaj iz hrastovega lubja vsebuje tanin (čreslovine), ki premaže črevesno sluznico, jo krči (zmanjša se površina), zaradi česar se rane prej zacelijo. Često so krivi driske rejci sami, ker-uporabljajo, nepomit pribor. Povsod je namreč prisoten E coli bacil,
ki je patogen; če pa se naseli na kislem mleku; postane silno patogen (povzroča bolezen). Driske nastajajo po krivdi rejcev tudi Zaradi tega, ker ne dajejo teletom vedno mleka enake temperature. Vedeti moramo namreč, da je termoregulacijski sistem pri teletu šele v razvoju. Rejci jo — drisko— povzročijo tudi pri nespretnem prehodu z laktana na starter, ko teletom' dajo premalo vode. Tele mora imeti vode po želji.
Obvezna je dezinfekcija stojišč in hleva.
Pljučnica je bolezen .sezonskega značaja in izbruhne navadno med letnimi prehodi jeseni v zimo in zime v pomlad. Makrokli-matske razlike so v teh obdobjih velike. Zelo pogost vzrok so tudi stajske okužbe.
Živali naj (imajo vedno dovolj svežega, suhega zraka. Simptomi: žival ne žre, oči so upadle in se svetijo, dlaka 'je naježena, dihanje hitrejše. Obolelo- tele je treba takoj izolirati in poklicati veterinarja. Obvezno je razkuževanje prostora. Najbolje se je v ta namen obnesla 3 % raztopina sodec
Avitaminoze in rahitis
Znaki: Živali so mršave (suhe), dlaka je naježena, živali imajo slab apetit: Rahitis najhitreje opazimo po velikih sklepih in po rebrih (prehod iz mehkih reber v trda je odebeljen). Živali je treba, ^krbno opazovati in spremljati njen razvoj. Sicer se dajo avitaminoze
voz mleka in ostalih pridelkov. Elektrika imvoda pa omogočata uvajanje tehnike v delo na kmetiji.
Da so lahko začeli z organiziranim skupnim delom, skupnim vlaganjem sredstev, so v letu 1954 pričeli ustanavljati tako imenovane »Delovne skupnosti«	( Arbeitsgemainschaft).
To so prostovoljna društva, v katere sc včlanijo zainteresirani kmetje. Tako delovno skupnost ustanovijo za omejeno področje
in rahitis ozdraviti, kljub temu pa je bolje dati tako tele v zakol, ker ne prirašča zadovoljivo.
Izpad dlake, lišaji, uši
Uši so slaba legitimacija rejca. Sredstev za zatiranje je veliko in so vsa učinkovita. Tretiramo vse živali v hlevu, ne samo tistih, na katerih smo našli uši. Zatiranje izvedemo štirikrat v časovnih razmakih po 5 dni, kajti le-tako lahko pričakujemo popoln uspeh.
Pri napraševanju moramo paziti, da sredstvd ne pride v oči goveda (govedu obrnemo glavo na stran, pri tem pa vsaka žival zamiži). Najčešće se uši pojavljajo na vratu, pod repom, okoli mošnje. Po zadnjem prašenju živali močno okrtačimo zunaj hleva, neha stojišču.
Lišaji povzročajo izpad dlake na različno velikih površinah kože. Povzroča jih Favus glivica, ki prenaša bolezen tudi na človeka. Pri nas imamo to bolezen v vseh hlevih. Najčešće se prenaša s slamo (rženi rožički).
Zdravljenje je uspešno.
Preventiva: Delavci se morajo po opravljenem delu S primernim sredstvom razkužiti, med samim delom naj ne segajo z rokami po obrazu ali po glavi. Zdravljenje te bolezni je pri človeku težko in dolgotrajno. Čim bolezen na živali opazimo, je treba takoj ukrepati. Učinkovito dotnače zdravilo sta stara mast in sol. S to 'mešanico premažemo Obolele- dele kože. To delo pa mora vedno opravljati sam vodja, nikakor ga ne sme prepustili delavcem v hlevu.
Dr. vet. Vrabič Antqn
in vsi člani so s tem, da so se včlanili, obvezno pritegnjeni v vse pospeševalne akcije, ki jih izvaja pospeševalna služba. Delovne skupnosti imajo nalogo razvijati čut za skupnost in sosedsko pomoč in uvesti soodgovornost pri planiranju in izvajanju večjih pospeševalnih projektov, kot so izgradnja cest, elektrifikacija, mehanizacija in podobno.
Izredno velik pomen dajejo obvezni vključitvi vseh članov v kontrolo proizvodnje mleka pri kravah, kar ima več ciljev:
a)	Molzna kontrola je osnova vsega selekcijskega in rejskega dela v govedoreji. Hribovski kmet naj postane rejec plemenske živine, ker' ima za to vse naravne 'pogoje.
b)	Ugotavljanje letne količine mleka je siguren dokaz o uspehu pospeševalnih ukrepov in merilo za vsakega posameznega kmeta, kako resno se je vključil v vso akcijo pospeševanja in samopomoči.
S tem hočejo preprečiti včlanjevanje tako imenovanih »članov na papirju«, ki jim gre le za dotacijo in ugodnejše kredite, delo za napredek in razvoj kmetije pa jim ni mar.
Na kmetiji sami je glavno dobra krmna baza (predvsem zelene površine), kar dosegajo s pravilno uporabo umetnih in domačih gnojil in s pravilnim spravilom krme (sušenje ali siliranje). Veliko važnost posvečajo na tem področju uvajanju boljših pasem živine, tj. svetlo-lisaste in sivorjave.
Posebna pozornost velja poenostavitvi deta na kmetiji, Opustitvi nerentabilne proizvodnje, posebno pridelovanja žit in preusmeritvi prostih površin za izkoriščanje trajno zelenih pó-vršiti posebno v obliki sodobnega pašno-košnega sistema.
Delovne skupnosti imajo svoje organe: občni zbor, upravni odbor, nadzorni odbor. Posamezne delovne skupnosti delujejo popolnoma samostojno in niso med seboj organizacijsko povezane.
Stalni organi, ki vodijo delo med sejami, so: predsednik, tajnik■ in strokovnjaki-pospeševalci (kmetijski, gozdarski in gospodinjska učiteljica).
Kmetijski strokovnjak »-*- pospeševalec ima nalogo, da strokovno potnaga pri delu na posameznih kmetijah, nad katerimi ima odličen pregled in tudi pravico strokovno posegati v reševanje tehnologije. Poleg tega organizira razne tečaje, predavanja, ekskurzije in podobno. Predava na poklicnih kmetijskih šolah in nadaljevalnih tečajih. Sodeluje pri izgradnji in adaptaciji kmetijskih zgradb in pri uvajanju mehanizacije.
SÈ 'rhrkotyöL^-----------------
Zelo. zanimivo■ je delo gospodinjskih učiteljic. Te imajo nalogo>, da pospešujejo vse delo kmečke gospodinje. Na tečajih, sestankih, predavanjih in pri obiskih na kmetiji, so kmečke žene v glavnem poučevane v naslednjem:
a)	prehrana in zaloga v kmeč-kepi gospodinjstvu;
b)	tehnika in gospodinjstvo;
c)	gradnje in stanovanja;
d)	tekstil in oblačenje;
e)	zdravstvena nega in nega otrok;
j) vrt in reja malih živali.
Veliko tečajev prirejajo v zvezi z vedno bolj razširjenim turizmom pod naslovom »Pla-čujoči gostje na kmečkem dvorišču«.
Zanimivo je še to, da vse strokovnjake v delovni skupnosti plačuje deželna zbornica, ki dobiva za to dotacijo od države.
Kmetje dobijo za izgradnjo cest na svoje dvorišče 40-odstot-
ne dotacije, 60 odstotkov morajo prispevati sami. Za nabavo mehanizacije, izgradnjo hlevov in ostalih kmetijskih zgradb dobijo ugodne kredite z nizko obrestno mero. Za nabavo plemenske živine dobijo dotacijo, in sicer največ za tri glave, to pa le v primeru, če še nimajo v hlevu plemenske živine. S takim sistematskim delom-so pričeli v letu 1954. Na Štajerskem je sedaj 39 delovnih skupnosti. Skupno je vanje včlanjenih okoli 8000 kmetij.
Želja vseh zainteresiranih — tako oblastnih organov kot kmetov in kmetijskih strokovnjakov — je, da bi se skupnosti še naprej širile.
Težave nastajajo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, posebno' pa zaradi pomanjkanja zadostnega števila strokovnjakov.
Omrežje cest je v teh področjih v glavnem izgrajeno. Kmetje morajo te poti vzdrževati sami,
kar predstavlja veliko finančno breme za posamezno kmetijo — posebno v klimatsko neugodnem letu, kakršno je bilo npr. leto 1965 (nalivi — nevihte).
Kontrola proizvodnosti krav je pokazala povprečje 30001 in več na kravo in je precej visoko nad avstrijskim povprečjem. Obrat črede se je pospešil, prirastki živali in kvaliteta plemenskih in pitovnih živali se je močno dvignila.
Na splošno je opaziti, da je s temi ukrepi zraslo zaupanje v bodočnost hribovskih kmetij. Ugotavljajo pa, da se napredek, ki se pokaže z dvigom dohodkov, lahko doseže le počasi in da so investicije, ki so potrebne posebno za gradnje kmetijskih objektov (hlevi, gnojišča — gnojevka, silosi) in za gradnjo cest, pripeljale nekatere kmetije na mejo rentabilnosti, nekatere pa so to mejo že prekoračile.
Prosijo za odobritev dodatnih sredstev za dotacije in kredite,
------------------------ 11
da bo začeto delo lahko do kraja speljano in učvrščeno.
Ing. Bojan Nendl
Priznanja za visoko letno povprečje mlečnosti krav na vratih hleva kmeta Gappmaie Albina na Schöderbergu v Avstriji
7
»Zdaj ti pa včasi že bolj grčavo hodi, slišim. Pa vendar še tudi staremu prijatelju napiješ in kapljo privoščiš. Zato dobro zdravje, Blaž!«
Rekši popije konjar iz Blaža Mozola polne._čaše polovico.
Le stresni ga, da boš dno videl, to vse Nande plača,- ne jaz. -He, Jošt, vina na mizo ali kislice vinske, ki ni vredna, da bi jo.'podganam nastavil, a piti jo pa moramo vendar. — Sedi sem, Rajtguzen!«
»Pred pol ure je še vino hvalil, zdaj zmerja. Sit si, sit, domov pojdi,« reče krčmar Jošt.
. Blaž sc zdaj ogleda in vidi, da so bili že tudi zadnji štirje kmetje odšli. Njegovega tovariša Nandeta tudi ni bilo nazaj. Novo prišli konjar pa ni prisedel k njemu, temveč je sedel k mizii pri peči, k trojici, katero je Blaž rokovnjaštva dolžil.
»Kam je šel Nande? Kje je, Jošt. povej,« reče pijani Blaž.
»Šel jé ih plačal je vse, le še ti pojdi za njim,« deje krčmar, »dosti imaš."
»Zakaj me podiš? Misliš, da tunam denarja? Več kot ti, več kot ti, Jošt." Rekši išče Blaž po žepih, ali ničesar nima ali pa ga je že vino tako premagalo, da ne najde.
»Kdo je ta Nande, ki je tako neumen, da zate plačuje?" vpraša Blažev znanec Obloški Tonček od druge mize pri peči sem.
»Kdo je Nande? To sàm bog vé, jaz že ne. In nihče pri nas ne. Res, udari me po glavi ali koder misliš, če vemo, ' kdo je Nande ali kod je prav dòma. Naj bo, od
koder je," govori Blaž. »Pri nas ise ženi. Našo Polonico bi rad, moje sestre hčer. Čedna mala punca, tako lepa, da bi jo cigani ukradli, ko bi jo videli. Od našega soseda je kupil v last vse: poslopje, njive, travnike, hosto, še mačko. In polovico je z gotovino plačal, s starimi tolarji, tako ti rečem, veš? Ampak, td pojdi ik menil- Kaj «i tam sédel?«
»Nu, tak zet k hiši, ki ima denar in za vino rad plača, to ti je po volji? kajne? Kaj ti nii nikoli .povedal, od kod je prišel?«
»Od kod? Tam s Štajerskega od nekod. Ne vem več, kako se pravi. Ali ' to je čudnd, ali ni čudno, ljubi moj Rajtguzen, da, kadar govori, tako govori, kakor mi govorimo, le malo bolj zavija kakor naši Poljci doli. Ne zavija pa tako, kakor sem slišal, ko sem šel nekoč z rajnico svojo materjo na’ Štajersko na božjo pot v Gornji Grad. Kaj misliš ti, Rajtguzen? Vidiš; ti zmerom po ob loško zavijaš, tako nekako po ribniško,
rnd j sem-naj sem’. A ta naš Nande, ki bi bil rad pri moji sestri zet, nič ne zavija po štajersko. Denar pa že ima, to je res. In naša dekle, Polonica, ta ga rada vidi, kakor da bi nobenega drugega ne bilo. Tako ti povem, ljubi moj prijatelj Rajtguzen. Pa sem se usedi, Rajtguzen, kako boš ti tam sedel, pri tistih grdih rokovnjačih?«
Konjar ga, čudeč se, skoraj prestrašen pogleda. A videč, da je Blaž govoril le tjavdan, se ozare po treh tovariših, ki so jezno mrmrali, migne jim, naj bodo mirni in reče:
»Če z menoj govoriš, reci mi, kakor je prav. Jaz .sem Tone, a ne Rajtguzen.«
, »Ne Rajtguzen?« vpraša, neverni Tomaž, z zategnjeno vinskim glasom Blaž Mozol. »Beži no, beži! Zakaj bi ti jaz ne rekel Rajtguzen, ko .si? Misliš, da res nisem slišal, zakaj se ti tako reče? Po kranjsko se kličeš Obloški Tone, to je res, zato ker si z Oblek in si na sv. Antona krščen. Po nemško se pa takih hlačam, kakor jih imaš ti (učeni naš Blaž je menda kdaj slišal »Reithosen«) kliče raj tguzen! Zato ti pa ljudje pravijo Rajtguzen, da boš vedel. In Rajtguzen si in Rajtguzen boš! Zavoljo tega si še vendar tudi lahko zveličan, kadar peté stegneš in kadar ne boš več ' mogel po semnjéh za konje goljufati. Veš ti, jaz mislim, da bog že tudi nekoliko nemško zna, da vé, kaj to pomeni Rajtguzen. Kako, da bi bog ne vedel, če jaz vem, ki nisem učen, da bi dejal, kdo ve koliko. Rajtguzen ti pravijo, pa ni treba zameriti.«
»Se enkrat .mi tako reci, pa dobiš s temle po glavi!« Rekši vzdigne Obloški Tone jezno svoj bičevnik.
»Kako da bi ti ne smel reči? Zakaj da bi ti ne smel reči Rajtguzen?"
Komaj je bil Blaž besedo izgovoril, plane Tone od mize pokonci, skoči na Blaža in ga z močjo po glavi udari. Blaževa glava .pa je bila trda, udarcev vajena, zato se nje gospodar tiho izza mize vzdigne in s .svojo dolgo roko čez mizo zgrabi protivnika in ga krepko drži dotlej, da se izza mize izrije. Precej sta bila oba moža, ki sta si pred nekoliko minutami še prijateljsko .napijala, sprijeta v divjem boju. Oni trije so bili vstali in čakali, da li bo Tone sam zmagoval. A ni bilo dolgega dvoma. Blaž je bil močnejši. Dasi je že mnogo pil, ga je bil udarec po glavi tako zdramil, da je ravno vsa kri v njem vzkipela. Kot vajen te-pežnik povije svojega protivnika v trenutku, tako dai mu vso moč vzame, izpodnese mu nogo in ga vrže po tleh, da je pri padcu podplate nakvišku pokazal.
V tistem hipu pa Blaž vidi, da gredo vsi oni trije nadenj, k.i jih je prej z rokovnjači .pital in zmerjal. Proti trem in še onemu braniti se, ki se bo ,s tal pobral, to Blažu ni bila več šala. S kletvijo, tako glasno, da bi se bila skoro lahko po celem Kamniku slišala in ki je najbrž namen, imela, sovražnike strahovati, pograbi Blaž Mozol neroden in te-mize in se z visoko vzdignjenim žak stolec iz češnjevega lesa izza kot zaščitnim in napadalnim orožjem urno v kot k vratom pomakne, da bi imel hrbet od dveh strani obranjen.
»Kateri mi blizu pride, tega udarim, da se bo še na sodni dan domislil, kdo ga je,« bahato vpije Blaž Mozol in njegove žive oči tekajo grozeče od enega d.o drugega. Bali so 'se težkega stola v Blaževih rokah .in res .se mu nobeden ni hotel približati.
W r imatya^
Ing. Siane Marovi
GOVEDO KEJA A A DANSKEM
(Nadaljevanje in konec)
Za zaključek našega potovanja in vtisov iz Danske naredimo nekaj obiskov na dvorišča oziroma v hleve živinorejcev.
Na samem začetku smo omenili, kako so urejene danske kmetije s poudarkom, da so stanovanjske hiše in gospodarska poslopja mahom stare, vendar čvrste in solidne zgradbe. Notranjost hiš smo opisali, poglejmo še v hleve. Kakor po zunanjosti, tako so si hlevi tudi po notranji ureditvi zelo slični. Ne le večji kmet s 50 in več kravami, temveč tudi oni mali z 10 ali manj kravami je pri notranji ureditvi hleva izpolnil vse tehnične in zoohigienske zahteve za zdravo rejo živali. Predvsem nas je presenetila izredno velika okenska površina, ki daje v hleve'- veliko svetlobe, ustrezna ventilacija pa dovolj zraka. Klimatske razmere v hlevih danskih kmetov so res odlične (kakšna razlika od večine naših, temnih in zatohlih hlevov). Stojišča za krave so kratka, od 1,60 do 1,70 m dolga. Naveze so različnih sistemov, najčešće pa najdemo vezane živali na vertikalno verigo, slično našim Grahnarjevim navezam. Razumljivo, da imajo prav vsi hlevi urejene krmilne hodnike ali mize, avtomatske napajalnike in brezhibno izpeljano kanalizacijo. Novejši hlevi imajo že vgrajen sistem mehaniziranega čiščenja hlevskega gnoja, medtem ko se v starih hlevih za to drago investicijo odločajo le naprednejši. Vedno večjo pomanjkanje delovne sile pa bo kmalu prisililo še ostale, da si bodo mehanizirali tudi to fazo dela v hlevih. Mlada živina ima ločen del govejega hleva, s prilagojenimi stojišči, navezami in jasli. Za mlada teleta so urejeni posamezni boksi, z vgrajenimi ali postavljenimi posodami in jasli za krmila.
Najraje pa smo se vrteli okrog molznih naprav in mle-karnic. Ročno molžo so danski živinorejci že davno odpravili. Najbolj so nas »bodle« ustrezno Velike mlekarnice, čiste in higienske s toplo in mrzlo vodo. Z delno ohladitvijo očuvajo lahko živinorejci zdravo in sveže mleko do hitrega in dvakratnega odvoza dnevno. Molzne naprave delajo brezhibno. Kako prijetno je poslušati sigurno in pravilno piilzacijo, ki je od hleva do hleva variirala od določenih 80 največ za 2—4 udarcev na minuto. Cela Danska ima samo en samcat sistem molznih naprav. Je to Alfa-Lavalov polsta-bilni sistem z vakuum cevmi in molžo na stojiščih v mlečne vrče. Servisna popravila, predvsem pa dobava izrabljenih delov je takojšnja.
Tako so urejeni hlevi za krave, nič pa ne zaostajajo za njimi hlevi za svinje. Pri reji svinj bi omenil samo posebno zanimivost, da imajo nekateri rejci mlade plemenske z železnim čvrstim obročem okrog vratu ip z verigo privezane k betonskemu koritu.
O proizvodnji mleka smo govorili v enem od prejšnjih sestavkov. Zanimalo nas bo, kako danski živinorejci krmijo svoje krave, da dajo tako visoko proizvodnjo. Kakšen je način krm: ljenja poleti in pozimi že tudi vemo. Kaj in koliko pa dobi krava v dnevnem obroku pa je najboljše, da vprašamo kmeta. Erick Thane v Teklaborgu ima 72 ha intenzivno obdelanih površin, na katerih redi 47 krav, 63 glav mladih govedi in 25 plemenskih svinj. Proizvodnja po kravi se giblje okrog 5600 1 mleka na leto s 4,50 % tolšče. Pričakovali bi izdatne in vsebinsko bogate dnevne obroke. Toda ne!
Letni obrok: trava po volji (noč'in dan na paši), 0,75 kg oljnih tropin s 34 % preb. beljakovin in močna krmila na proizvodnjo.
Oljne tropine so rìekak izravnalni dodatek ali priboljšek, ki ga dobivajo vse krave poleti in pozimi. Močno krmilo s 14 % preb. beljakovin pa prejmejo v letnem obroku samo krave z dnevno proizvodnjo nad 151 mleka. Za vsakih nadaljnjih 2,51 mleka 1 kg tega koncentrata.
V	zimskem obdobju pa krmijo krave takole: 35—^40 kg travne silaže, 25 kg pese, 3 kg sena, 0,75 kg oljnih tropin in močno krmo na proizvodnjo.
V	zimskem obroku pa dobivajo koncentrat samo trave, ki imajo dnevno več kot 10 1 mleka. Enako za vsakih nadaljnjih
2,5	1 1 kg močne krme.
Kmetij ci si bodo lahko izračunali, da so obroki glede na proizvodnjo nekako skromni — posebno ni sorazmerja med količino sena in silaže. V primeru tega kmeta pa je to nujno, ker na vseh omenjenih površinah in pri tolikih živalih delata samo dva odrasla človeka (gospodar in hlevar). Zato večino trave silira, ker je mehanizirano in s tem hitrejše.
Preselimo se še k Th. Aarupu v Kallenstrup. S svojimi 50 kravami je eden najboljših rejcev črno bele pasme na otoku Jyl-landu. Iz hlevske knjige smo ugotovili, da niha proizvodnja po kravi zadnja leta od 6800 do 7200 1 mleka letno s 4,30 % tolšče. Kako neki ta krmi?
Od spomladi do jeseni, ko so krave na paši: trave po volji, 10 kg pese (pri molži) in močno krmilo na proizvodnjo.
Močno krmo dodaja Aarup spomladi ori boljši paši kravam z nad 15 1 mleka dnevne proizvodnje. Poleti od 12 1 in jeseni že od 101 dnevne proizvodnje mleka.
Preko zime je obrok naslednji: 50 do 55 kg pese, 10 kg travne silaže, 5 kg sena, 1 kg super-koncentrata s 30 % preb. beljakovin in močno krmo na proizvodnjo.
Vidimo, da se gornji zimski obrok bistveno razlikuje od obroka pri prvo omenjenem kmetu. Obrok je pestrejši in bogatejši. Močno krmilo dobivajo krave že z nad 81 mleka na dan. Seveda za vsakih 2,5 1 mleka več 1 kg koncentrata.
Samo iz krmnih obrokov ne bi mogli zaključiti in verjeti v tako visoko proizvodnjo. Zato moramo dodati še tri razloge, da pridemo do velikih količin mleka: visoka genetska vrednost živali, odlično izkoriščanje krme in maksimalno individualno obravnavanje krave. Prvo dvoje so Danci uspeli pri svojih kravah pridobiti z dolgoletno selekcijo, tretje pa uresničujejo z znanjem, skrbjo in ljubeznijo do živali. Mogoče je najboljši primer prav kmet Aarup, 64 let star, zelo razgledan živinorejec. Zunaj na pašniku je brez pomisleka spoznal vsako kravo, povedal vse njene podatke, celo natančno proizvodnjo za nekaj let nazaj. Z rednim nadzorom krmljenja in kontrolo proizvodnje spremlja vsako kravo od te-litve do telitve. Uspehi so dobro vidni v hlevski knjigi.
Glede krmljenja in vzreje mlade živine ni nobenih posebnosti. Teleta takoj po telitvi ločijo od matere v posamezen boks, kjer ga že s prvim dnem po rojstvu napajajo. Sesanje teleta ne poznajo! Razmeroma hitro, največ do 1 meseca starosti, prenehajo napajati s polnim mlekom, zelo dolgo tudi do 5—6 meseca, pa dobivajo teleta posneto mleko. Posneto mleko je ceneno krmilo, ker ga mlekarne poceni vračajo kmetom, manjkajočo energijo pa nadomestijo z ustreznimi koncentrati. Reja plemenskih telic od 6. meseca starosti do visoke brejosti pa je razmeroma skromna.
Zanimivo vzrej,o telet smo srečali v novem modernem hlevu na Frederickshoffu v Sven-strupu. Lastnik ima tovarno za proizvodnjo špirita, pa so' odpadki in stranski proizvodi osnovna krma za krave (predvsem razne pulpe). Krave so celo v hlevu krmljene in oskrbovane na »industrijski« način. Kljub temu pa je proizvodnja zelo visoka, okrog 240 kg masla po kravi letno (56001 mleka s 4,20 % tolšče). 60 krav oskrbuje
in molze 1 (en) hlevar! Namesto odpadnega kanala, so rešetke za samoodplakovanje. Stelja je žagovina. No, teleta v tem hlevu imajo poseben režim. Poleg avtomatičnega napajanja in krmljenja ni potrebno za teleta nobene stelje, niti čiščenja, ker so stojišča na rešetkah. Samo teleta do 3 -mesecev starosti imajo v zadnjem delu boksa posebej ločena ležišča s slamo. Do 1 meseca starosti je tele v posameznem boksu, od 1—3 mesecev starosti so v boksu po trije, nato do' 6 meseca po 6, nakar gredo teleta na stojišča. S posebno tehnologijo krmljenja je baje omenjena vzreja telet zelo zdrava in uspešna.
In končno še navedimo skok v južni del otoka Seeland, na dvorišče modernega hleva z 200 kravami. V te hleve je Inštitut zbral krave z visoko genetsko sposobnostjo, za proizvodnjo mleka z namenom, da s posebno tehnologijo krmljenja ob najboljših zootehničnih in zoo-higienskih pogojih ugotovi maksimalno proizvodnjo posamezne krave. Razumljivo, da je bila pri takem poskusu ekono* mika na strani. Izdelana je tehnologija krmljenja z visoko Uporabo super in ^standardnih koncentratov z opazovanjem reagiranja vsake posamezne krave na različne količine in kakovost danih koncentratov. V te poskuse se je vključila uspešno nova, mogoče najmodernejša tovarna močnih krmil v Evropi. Tovarna je na otoku Fyne-u (žal je nismo obiskali) z letno proizvodnjo 125.000 ton raznih koncentratov, izdelanih v obliki svaljkov. Recepture za koncentrate sestavljajo in posredujejo v stroje elektronski možgani. Najbolj čudno pa je to, da sta v celi tovarni samo 2 (dva!) delavca brez kakršnegakoli administrativnega balasta.
Rezultati proizvodnje krav na tem dvorišču so bili izredni. Povprečje se je gibalo blizu 8000 kg mleka po kravi letno, s serijo krav 'od 10 do 12.0001 mleka v letu 1965 in s tolščo med 4,50 do 5 %.
Govoril sem 'v preteklosti, ker, vseh teh krav danes ni več. V* začetku junija t. 1. je obiskal Sav. dolino zastopnik izvozne firme za plemensko živino in povedal, da so bile vse krave na tem dvorišču v aprilu poklane zaradi okužbe s slinavko.
S to »tragedijo« najboljših danskih krav obeh vodilnih pasem, rdeče in črno bele se poslovimo iz te lepe severne dežele, ter krepko zavihajmo rokave, da bi tudi z našo živinorejo šli čimprej v korak s pridnimi in naprednimi danskimi živinorejci.
\
Prikaz dela inštituta za visokogorsko kmetijstvo v Irdningu pri Stainachu v Avstriji v vitrinah in poskusne parcele za zatravlja--nje in odkos v ozadju
.s
slikovito sotesko Gesäuse po rodovitni dolini do Lietzna v v Irdning. Tu smo si ogledali inštitut za pospeševanje planinskega kmetijstva. Prenočili smo v Aignu.
Drugi dan nas je udoben Kompasov, avtobus popeljal čez zasneženi gorski prelaz Sölk-Pass v Wölzerskih Turah do Schöderberga, male planinske vasice. Tu smo si ogledali način kmetovanja in specializirano rejo krav molznic. Na Ri-neggu nam je pokazal svojo čredo kmet Bischof, demonstriral pa je tudi pobiranje sena s' traktorskim pobiralnikom. Tod imajo traktorje Lindner, ki imajo pogon na vsa kolesa.
V Scheöderju so nam okoliški kmetje pripravili kratek program: domači fantje so zaplesali šuplatler, kvintet pa je igral skoraj same naše domače viže. Ob naši slivovki, njihoveifi pivu in valčkih 'ter polkah, so potekali razgovori v prijetnem vzdušju pozno v noč, prav tako
-----------------------------13
kot bi se srečali stari prijatelji.
Pri Judenburgu nam je gospod Kohlfürst razkazal nižinsko kmetijo, ki ima krave molznice in v planini mlado živino. Ogledali smo si tudi dosuševal-no postajo »Aichfeld«, ki ko si jo s pomočjo države postavili kmetje sami. Ta naprava posuši in zmelje v moko vse od travnih mešanic do lucerne. Pri štiriindvajsetletnem gospodarju ob judenburškem letališču smo si ogledali pet dosuše-valnih deponij za seno. Suši tako, da prestavlja le ventilator.
Še kratek izlet v visokogorsko okrevališče in smučarsko središče St. Wolfgang (1273 m), potem pa skozi Koroško domov, polni raznih vtisov in hvaležni KK Žalec in vsem, ki so nam omogočili to prijetno, zanimivo in poučno potovanje.
Opisal sem na kratko le pot ^in to, kar smo videli. Naše vtise in strokovne ugotovitve pa bomo objavili v naslednji številki.
Vy

DOBRODOŠLI, DRAGI SOSEDJE
Triindvajset naših kooperantov in tovarišev, ki delajo v kooperacijski proizvodnji, je junija vrnilo obisk sosedom iz avstrijske Štajerske.
Poslovno združenje »Styria« iz Celja je organiziralo ogled hribovskih kmetij v Avstriji.
mestu. Pokazal nam je njegove znamenitosti, nato pa nas je povabil na kosilo v Frohnleiten.
Vožnja ob Muri skozi Bruck do Leobna je bila čudovita. Videli smo številne elektrarne in tovarne celuloze, redka polja v ozki dolini in temne stare go-
Gorski prelaz Sölk-Pass je v začetku junija še precej snežen
»
Pot nas je popeljala čez mejni prelaz Šentilj in po dolini Mure, katero je skoraj do Gra-za pošteno stolkla, toča. Pred postajo v Grazu nas je pričakal predstavnik deželne zbornice za kmetijstvo dr. Kohlfürst in nas popeljal na kratek sprehod po
zdovc po pobočjih Fišchbacher-skih Alp. Po crzki asfaltirani alpski cesti od Leobna da Hies flaua smo se peljali čez gorski prelaz: Prebichl pod visokim Polstrom, skozi Eisenerz, ki je end največjih središč avstrijskega železarstva, naprej skozi
Kooperant je KK Žalec pred moderno mlekarno v Stainachu
Žena za volanom traktorja je na avstrijskem štajerskem pogost in vsakdanji primer
®,-Wrno<|a^
li
PRIREDITVE
za občinski praznik v Libojah
V Libojah bodo v počastitev občinskega praznika in 150-Ietnice obstoja keramične industrije razne prireditve od 25. 6. do 10. 7. 1966.
25. 6.1966 ob 18. uri: Verižne gasilske vaje in tekmovanje z žogo na mlaz v Libojah.
30. 6. 1966 ob 15. uri: Tekmovanje v kegljanju na kegljišču Ingrad v Celju med sindikalnimi ekipami občine Žalec.
1.	7. 1966 ob 15. uri: Tekmovanje v namiznem tenisu v dvorani »Hmezad« v Žalcu med sindikalnimi ekipami občine Žalec za prvenstvo.
2.	7. 1966 od 14. do 18. ure: Repriza občinskega prvenstva v rokometu v Petrovčah.
Ob 18. uri: Otvoritev ceste Petrovče—Liboje, po otvoritvi »TEK MLADOSTI« s startom v Petrovčah in ciljem v Libojah pri osnovni šoli.
Ob 20.30: Napad partizanskih čet na Rudnik Liboje s »Partizanskim mitingom« v- Domu »Svobode« Liboje.
3.	7. 1966 ob uri: Proslava rudarjev »Montana« Žalec v Domu »Svobode« Liboje — sodeluje godba na pihala iz Graza.
Ob 9. uri: Otvoritev strelišča in igrišča, tekmovanje med ekipami KIL, Jugokeramiko Zagreb, Svaty Maribor, Kamnik in Izlake v malem nogometu, rokometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu in streljanju.
4.	7. 1966 ob 9. uri: Rokometni turnir ženskih ekip Petrovč, Šoštanja, Celja, Vranskega na igrišču v Libojah.
Ob 14. uri: Otvoritev razstave v osnovni šoli Liboje.
Ob 11. uri: Slavnostna seja DS in UO v domu »Svobode«.
Ob 15. uri: Proslava 150. obletnice obstoja KIL v Domu »Svobode« Liboje.
5.	7. 1966 ob 17. uri: Nogometna tekma na stadionu v Žalcu med »Olimpijo« in Aluminijem — Ptuj, predtekma med ND Žalec in Rudarjem Velenje.
5.	7. 1966i ob 16. uri: Strelsko tekmovanje ženskih ekip z zračno puško na strelišču v Libojah.
Ob 20. uri: Baklada in taborni ogenj v Libojah.
6.	7. 1966 ob 15. uri: Strelsko tekmovanje z MK puško za moške ekipe v Libojah.
Ob 20. uri:'Uprizoritev drame v dveh dejanjih »Ko bi padli oživeli« v izvedbi DPD »Svobode« Liboje.
7.	7. 1966 ob 15. uri: Rokometna predtekma Griže — Petrovče v Libojah.
Ob 16. url: Rokometna tekma med Rudarjem Trbovlje — RK Celje v Libojah.
Ob 20. uri: Kulturni program s prosto zabavo v izvedbi DPD »Svoboda« Liboje.
8.	7. 1966 ob uri: Proslava 150. obletnice tovarne s poslovnimi partnerji.
Ob 9. uri: Sprejem poslovnih partnerjev v tovarni.
Ob 10. uri: Ogled tovarne.
Ob 11. uri: Ogled razstave.
Ob 16. uri: Kotalkarska revija iz Velenja in telovadni nastop najboljših orodnih telovadcev na igrišču v Libojah, Žalec, Rudar Velenje, NK Celje in Kladivarjem.
Ob 17. uri: Simultanka z velemojstrom na 45 deskah v Libojah.
Ob 20.30: »Pokaži kaj znaš« v Domu »Svobode« Liboje s prosto zabavo.
10. 7. 1966 ob 5. uri: Budnica v Libojah in Žalcu.
Ob 8. uri: Ocenjevalna propagandna vožnja z mopedi, motorji in avtomobili po šaleško-Savinjski dolini s startom v Petrovčah in ciljem v Libojah do 11. ure.
Ob 10. uri: Slavnostna seja občinske skupščine Žalec v Libojah.
Ob 11. uri: Odkritje spominske plošče padlim borcem na osnovni šoli Liboje.
Ob 13. uri: Spretnostne vožnje v Libojah.
Ob 15. uri: Zaključno politično zborovanje z nastopom združenih pevskih zborov in godb na'pihala ter razglasitev rezultatov tekmovanja in podelitev diplom in nagrad v Libojah.
Vabimo vse člane kolektivov, občane in ostale, da se teh prireditev udeleže v čimvečjem številu.
GZ

Nabirajmo gozdne sadeže!
Kot vsako leto, tako vam tudi letos dajemo nekatera navodila za pravilno nabiranje in prevzem borovnic, lisičk in ribeza. Borovnice I. a vrste morajo biti suhe z naravno meglico, brez tujih primesi, kot je listje, iglice, predvsem pa ne sme biti vmes zelenih jagod. Vse borovnice slabše kvalitete, ki nimajo več prirodne meglice ali so nabrane z malenkostnimi primesmi, že spadajo v drugo vrsto.
Ribez I. vrste ne sme biti osmukan, temveč dbran s peclji. V letošnji sezoni se zahteva za ribez popolna zrelost, to pomeni, da ne sme biti vmes rdečih ali celo zelenih jagod.
Lisičke morajo biti zdrave, čiste, nenagnite, brez tujih primesi, s premerom klobuka od 1 do 6 cm. Opozarjamo na to, da ne bi prevzemali močenih ali celo pranih lisičk.
V platoje polnite po 4 kg borovnic neto, s platojem vred pa mora tehtati 4,60 kg, prav tako tudi ribez, lisičk napolnite v plato 2 kg, bruto s platojem vred mora tehtati 2,60 kg. V vsak plato je treba predhodno položiti papir; na to vas posebej opozarjamo, ker gredo borovnice v isti embalaži na zunanja tržišča. Prevzem in odprema jagodičevja se vrši vsak dan na zbiralnicah ob določenem času.
Odkupne cene za posamezne vrste jagodičevja so v letošnji sezgni naslednje:
borovnice I. a 2.50 N-din za kg, borovnice II. a 2 N-din za kg; črni ribez I. a 2.60 N-din za kg, črni ribez II. a 2.20 N-din za kg; lisičke 5 N-din za kg.
Upoštevajte gornje cene in navodila ter poskrbite, da bo na zbiralnicah potekal odkup nemoteno s ciljem — nabrati in odkupiti čim večje količine kvalitetnih borvnic, lisičk in ribeza.	Pravdič Stane
živali in imajo občutek za čas
ZANIMIVOSTI IZ NARAVE
Pazljivo in ostro oko vsakega ljubitelja narave, kmeta, poljskega delavca, vrtnarja, učitelja ali profesorja lahko opazi marsikaj, kar ni le naravoslovno zanimivo, ampak nam je tudi pri praktičnem delu lahko v korist.
V tem sestavku želimo opozoriti, da imajo rastline in živali »notranjo ali fiziološko uro«, ki jim narekuje njihova »dnevna opravila«. To je izredno zanimiv pojav v naravi, ki ga preučujejo tudi poklicni znanstveniki in mu med drugim pravijo »endogeni ritmi«.
Naštejmo nekaj primerov!
Krt nastopa od pete do šeste ure zjutraj, potem od enajste do dvanajste, popoldne pa od pol — petih do pol šestih. Krtica dela plitve rove, krt čisti rove in zemljo odlaga V krtine. Kadar se pa pripravlja k dežju, se krt tega ne drži. Tako lahko zanesljivo vemo, kdaj bo dež- V normalnih urah pa vemo, kdaj se drži blizu površine, da ga z motiko vržemo ven in pokončamo, če nam je nadležen.
Prvi veliki odmor v petju ptic je neposredno pred sončnim vzhodom, drugi je vedno točno opoldne. Tudi iz vzleta raznih metuljev se da dnevni čas točno določiti. Večerni pavlinček prične letati na primer vedno po deveti uri zvečer.
Vsem je znano, da je večji del cvétnic navezan na obiske raznih žuželk. Čudoviti nagon nepojmljive časovne točnosti pokliče razne čmrlje, hrošče in muhe iz njihovih skrivališč k cvetom, ne prej ne potem, pač
pa tisto uro, ko se ta ali one vrste cvet odpre — cvet gostiteljice in zrel za opraševanje.
Med tretjo in četrto uro zjutraj odpre slak svoje cvetne kelihe, potrošnik med četrto in peto, navadni regrad med peto in šesto, lokvanj med šesto in sedmo, dimek med sedmo in osmo, škržolica med osmo in deveto, travniški meseček ali volovec med deveto in deseto, slezenovec med deseto in enajsto, med enajsto in dvanajsto pa se potrošnik zapre. Od dvanajstih do štirih popoldne se ne odpirajo nobene cvetlice. šele po četrti uri se nekatere odprejo, med peto in šesto na primer svetlin.
Iz časa, v katerem se posamezni cvetovi odpro, nam postane tudi jasno, zakaj vzletavajo posamezni metulji vedno v določenih urah.
Kmalu po sončnem zatonu priležeta mali in veliki vrtni polž iz svojih dnevnih skrivališč. Ob devetih se pričnejo na gredicah pojedine na veliko. Ob deveti uri zvečer opazimo še druge ponočnjake; zlasti po kakšnem toplem dežju se pojavijo na površinah naših njiv in vrtov številni deževniki, bramorji in stonoge. Ob tej uri tudi naša zaveznika jež in krastača ne počivata več. O kresu (24. 6.) pričnejo škržat je s svojim ogluš-Ijivim petjem. Ko prične avgusta grozdje spreminjati barvo in dozorevati, se oglasi tudi jesenski čriček s svojo bajno uspavanko.
JU

Dopisi bralcev i
OGLED MEDNARODNE- I GA KMETIJSKEGA Š SEJMA V NOVEM SADU |
Misel tov. Jurhar Franca, § kooperanta z obrata Vran- = sko, naj bi si člani sveta = kooperantov ogledali med- f narodni kmetijski sejem v | Novem Sadu, se je uresni- = čila in rodila zadovoljive § uspehe. Obrat Vransko in = obrat Tabor sta se poveza- I la in odločila za skupen iz- | let. Organizacija avtobusa | je uspela in kooperantje so =
Kooperanti iz Tabora in Vranskega pred spomenikom padlih ruskih borcev na Frušlci gori
Udeleženci izleta na ogledu kmetijskega sejma v Novem Sadu
Kooperant Kuder Ivan iz Pongraca pred odprtim jaškom hi ventilatorjem za dosuševalno napravo na skednju
z veseljem in brez pomisleka sprejeli povabilo. Zbralo se nas je poln avtobus in krenili smo na pot v zgodnjih jutranjih urah. Kljub dolgi vožnji je bilo razpoloženje vedilo prijetno in v velikem pričakovanju, kaj bomo videli, smo prispeli na cilj. Marsikaj se je dalo videti, najbolj- pa je kooperante zanimala kmetijska mehanizacija, vendar tudi plemenske krave in telice ter pitanci najrazličnejših pasem so pri obiskovalcih pokazali veliko zanimanje. Tudi razstavljeni konji so našli svoje občudovalce kakor tudi
ovni najboljših pasem. Vsak je našel oziroma videl sebi nekaj priljubljenega. Poleg vsega so pa imele tudi cene svoje občudoval ce.
Čas, ki smo ga imeli na razpolago za ogled sejma, je hitro minil, morda celo prehitro, posebno za nekatere. Zadovoljni smo zapn-*tili razstavni prostor in se dogovor jeni uri zbrali v avtobusu še toliko močni, da smo si lahko bežno ogle--p.il oysuipv.mAo.ii3d ijvp njavo nad Novim Sadom m pa spomenik padlim nikim borcem na Fruški F. B.

R IZGOVOR S KOOPERANTI

Zadnji čas je, da spravimo seno, toda dež nam ga sproti zamaka, tako da je težko ujeti obdobje med plohami in spraviti kolikor toliko kvalitetno seno. Srečo so. imeli tisti, ki so kosili in sušili takrat, ko je trava cvetela.
Tak uvod sem napisal iato, ker sva s Kralj Vladom, vodjem kooperacije ..pa ob raju. Vrbje, obiskala prvega kooperanta v dolini, ki se je odločil za dostt-ševanje sena na seniku s prevetravanjem. To je Kucler Ivan v Pongraču.
Že drugič je kosil travno mešanico s traktorjem, katerega ima v najemu skupno s sosedom Gorišek Viktorjem. Ker ima prevetro-valni prostor poln sena, pravi, da bo moral ta od-kos vložiti v sušilu, katera ima že postavljena.
»Kako si zadovoljen s prevejruvanjem?.: ga pov-
prašam. Z Ivanom sva se spoznala na strokovni ekskurziji v Avstriji. le napreden in za novo tehnologijo zelo navdušen kmet.
»Res, velika prednost naprave je, da nisem odvisen od vremena. Poglej, zjutraj sem pokosil, čez dan dvakrat obrnil, pozno popoldne pa zmetal na preve-trovalnik. Lahko rečem, da se vseh prednosti naprave zavedam šele sedaj, ko jo imam.«
»In kakšni so stroški?« me zanima. »Seno se je sušilo 20 ur. Za ta čas je porabil elektromotor ventilatorja 10 kWh, kar predstavlja minimalni strošek. Izračunal sem, da me stane dosuševanje okrog 30 starih para na kilogram do-sušenega sena.«
Zagnal je ventilator. Roli: smo potisnili v .seno in čutili pretok zraka. Iz kupa sem potegnil pest lepo ze-
lenega in dišečega sena, polnega listja in cvetov. Prav listi, ki gredo pri sušenju na travniku po večini v izgubo, imajo dvakrat več beljakovin kot steblov-je.
»Imaš načrte za naprej?«
»Kdo jih pa nima? Pa še velike imam. To preve-trovalno napravo želim predelati tako, kot sem jo videl pri tistem kmetu pri Judenburgu. Enostavnejša 'je. Na njo bom lahko naložil več sena, pa še na drugi .konec skednja jo bom lahko prestavil, ko bo ta del poln. Kupiti nameravam še eno štirikolesno Sonce, če na trgu ne bo kaj boljšega za zgrabljanje sena.«
»Ti jejedo pomagal pri gradn ji?«
»Seveda. Razvojni oddelek pri KK Žalec je napravil načrt in vodil vsa strokovna dela. Tako je bilo delo solidno in hitro že v maju končano.«
»Ali si je prevetrovalnik kdo ogledal?«
»Od vsepovsod so prihajali kmetje in še drugi. Vse sem jim moral povedali in .pokazati. Ogledovali so si, prijemali in modrovali. Imel sem vtis, da je velika večina ocenila napravo kot koristno. Mnogi pa so rekli, da si žele dosuševalne naprave do prihodnje sezone.«
V	veži sta stali dve kanti, v bloku na mizi pa je pisalo, da je danes zbranega 55 litrov mleka.
V	veliki in hladni hiši, naju je sprejel prijazni oče in nama v prijetnem razgovoru povedal marsikaj zanimivega iz proizvodnje hmelja v preteklih desetletjih. Poprosil sem ga, naj kaj napiše za »Hmeljarja«. Obljubil mi je — za obljubo ga bom držal.
Še en prijateljski stisk ' roke v slovo in lep pozdrav.
Urednik..
Sr.p- ■
»>T3
TŽJA
7M
rlk
UÈS3
.
äfi
Ü.
ü
Ü
VÄ\c
IS
is
II
m
f§!
||
m
M
tl
«
S£ rìxriotyoA
16
Cas dopustov ji; tu
Upravnik počitniškega doma tovariš Aubreht Jože in »šef strežbe« tovariš Šepec Anton skrbita za okusno in izdatno hrano ter dobro voljo v Crikvenici
- Lep borov gozdiček, prijetne hišice, dobra hrana, prijazno osebje, predvsem pa čudovita plaža, privabljajo dopustnike v naselje počitniške skupnosti Žalec v Biogradu na moru
Študent iz mesta pride na obisk na kmete in stalno nekaj godrnja.
»Vaš način gojenja sadnega drevja je zastarel. Grem se stavit, da to drevo ne da niti pet kilogramov jabolk.«
»Dobil si stavo«, pravi kmet smeje. »To drevo je hruška.«
Pismo s počitnic
»Dragi očka, tu je prelepo. Vsak dan trgamo cvetje in se valjamo po travi, kot si nam svetoval. Do sedaj že moraš plačati 9.000 dinarjev kazni.«
—	Zaradi te ženske sem izgubil vse svoje imetje.
—	Jaz pa pamet.
—	Ti imaš v življenju vedno srečo.
S
—	Vi ste mi v enem mesecu popolnoma pokvarili nov pisalih stroj!
—	To ni nič čudnega, ko mi vedno narekujete tako težke dopise.
■— Česa se mornarji na odprtem morju najbolj bojite? vpraša letoviščarka postavnega mornarja.
—	Neumnih vprašanj.
Hudiča, pa tako vreme, že zopet dežuje
Oglas
Prodam posestvo v izmeri 23 ha, gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Mlinarič Ana, po domače Pepelka.
Marija Reka 34, Prebold.
LJUDSKE NAPOVEDI Kar julij narobe napravi, noben rpesec več ne popravi.
Je mali srpan moker in hladan, v gnilobi sad je rad končan.
PREGOVORI
Izkušnja je kos preroka.
Brez potu ni medu.
Nekateri človek je tako visok, kakor bi svet na njem stal.
ALI ŽE VESTE ...
—	da bo letos »Dan hmeljarjev« organiziralo Turi-stično društvo Braslovče prve dni avgusta in je po aktivnosti pripravljalnega odbora sodeč pričakovati pester in zanimiv spored.
—	da bo na željo kooperantov v Trnavi jesenski plemenski sejem živine v septembru.
—	da so bili naši kooperanti na strokovni ekskurziji po avstrijski Štajerski najbolj navdušeni nad preprosto dosuševalno deponijo za seno na skednju, nad selekcijsko in posvetovalno službo ter nad dosuševalno postajo Aichfeld pri Judenburgu, ki lucerno ali travne mešanice posuši in zmelje v moko.
—	da je nabavil obrat Vojnik za svoje kooperante že 21 ročnih kosilnic Alpina.
UGANKA •
PRIKOLICA ZA POLETNE DNI
Prijeten tenki glas je moj, sad truda mojega sladak, uživa rad ga človek vsak, a jeze moje se le boj.
(ejaqao)
ŠE TO:
MOTORNO VOZILO JE MOTORNO VOZILO
štiridesetletni kmet iz Penn-sylvanije bo preživel tri mesece v zaporu, razen tega pa bo moral še plačati 100 dolarjev globe. Policija ga je zalotila, kako je z motorno kosilnico vinjen kosil travnik.