OrejniltT« • apraTai Ljubljana, Kopitarjeva 1 lelotoa U «1-11 U n» oaročnlna tt Ut, u tn» lematvo « Ui. - Cek. ra&. LJubljana 10.IM M aaroiala« ia 10.MM u tnaerate. UklJuAn« aa»top»tT» u oglasa U Italija lo Inocematvai
DPI & A. H liano, Bskapl*«« •• vraSan«
Belgrad von Banden und Bolschewisten
gesaubert
Materialschlacht um Aachen geht weiter — Ausdehnung der Front an der ostpreussischen Grenze — In Finnland bolschewistischer Umlassungs-
versueh zerschlagen
DNB. Aus dem Filhrcrhauptquartier, 18. Oktober. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
An der S c h el d e • Miindung wird orbittert um jeden Fussbreit Boden ge-rungen. Ostlich H c 1 m o n d traten dio En^landor mit starken Kriilten und Donibcrunterstiitzung rum Angrill an. Unsere Truppen fingen die Icindlichen Angrifle aul und gewannen voriiber-gchend verlorengegangenes Gelande zuriick. Der Feind hatto schvvere blutige Verluste und verlor 47 Panzer.
In der Materialsehlacht um Aachen gelang es den iibcrlegenen amerikani-srhen und englisehen Inlanterie- und Panzertruppen, nach liinlzehntagigem blutigen Ringen ihre Umlassungslliigel cildncstlich Wiirselen zu vereinigen umi von Siidosten her an den Stndtrand vorzuiiringen. Der erbitterte KampI geht wciter.
Vcrstarkte Angrilfe der Nordamerikaner ostlich E p I n a I und siidostlich K e ni i r e m o n t blieben ohne grosse-ren lirfolg.
London lag auch gestern unter dem Storungsleuer der >V 1«.
Siidlich B o 1 o g n a vviesen unsere Truppen auch gestern sctiwerst® An-jjrilie ab, die der Feind in einigen Ab-scbuitten trotz seiner hohen Verluste bis zu neunmal vviederholte. Auch im Ratmi von Česen a rannte der Feind Tcrgcblich gegen unsere Stellungen an.
Aul dem Balkan sind vvestlich Kruševae eigene Gegenangriffe in gutem Fortschreiten. Im Innern der Stadt Belgrad, das von Banden und Bn!schewisten gesaubert wurde, herrscht Kuhe.
Im Kamplraum slidwestlich nnd siidostlich Dehreczen vvurden starke Mschevvistische Angrilfe mit Unter-sliitzung unserer Schlnehtllicger nach harten Kiimpfon abgeschlagen. Unsere Truppen setzten sich zur Frontverkiir-
zung zvvischen Trestenburg und dem Siidteil der Waldkarpathen belehlsgeniiiss nach Nordvvesten v^pm Feind ab. Im Czirokatal - und Du-k I a-Pas s scheiterten alle Angrilte der Bolschevvisten, die sie mit verstarkten Kriilten liihrten.
Nach ihren vergeblichen Durrhbruchs-versuehen im Mittelabschnitt der 06t-Iront liihrten die Sovvjetcn gestorn nur schvviirherc Angrilte bei R o z a n.
An der ostpreussischen Grenze dehnte der Feind seino Angrillsiront von Kalvarja und Schirvvindt nach Siiden aus und setzte seinen Gross-angrill unter starkem Panzer- und SrhlarhtFliegereinsatz lort. In erbitterten Kampfen vvurde cr unter Ahschuss von 41 Panzern aufgefangen. Wirballen fiel narli ziiher Verteidigung in die Hand des Feindes.
Gegenangriffe unserer Panzer warfen die angreifenden Bolsehcvviston lu kur-1 a n d an den Einbruchsstellen de9 Vor-tages zurtirk. 29 leindliehe Panzer vvurden vernichtet. Damit verlor der Feind . im baltlschen Raum vom 1. bis 16. I Oktober 558 Panzer.
In Mittelfinnland erreichen unsere Truppen trotz schlechter Strassenver-hiiltnisse und trotz stiindigen Nachdriin-gens der Finnen ihre tiigliehe Mars«h-ziele. Unsere an der Eismeerfront kiimpfenden Gebirgsjiiger haben die grossangelegten bolsrhevvistisehen Umfas-sungsvcrsuehe in harten Kampfen zerschlagen. An den beiden letzten Tagen verloren die Sovvjets 180 Flugzeuge davon 156 in Lultkiimpfen, die iibrigen durch Flakartillerie der Lultvvalte soivio durch Sichrningsfnhrzeuge der Kriegsmarine und Marineflakartillerie.
Nordamerikanische Terrorflieger eril-len Kola, W i e n und oberschle-sisehes Gebiet an. Flakartillerie der Lultvvatle schoss hierbei 34 Flugzeuge, fast ausschliesslich viermotorige Bomber, ab.
Siloviti boji pri Aachenu naraščajo
Berlin, 18 okt. Izmed 765 sovražnih oklepnikov in oklepniških izvidniških voz, ki so jih uničile nemške čete v prvi polovici oktobra na zapadnem bojišču, odpade večina na bojišče pri Aaehonu. Na drugem mestu stojita področji okrog Nancyja in Epi na I a. Ostanek odpade na predmostje ob Scheldi, na nizozemsko področje, na predmostje pri Metzu in na bojišče v Eiflu.
Najtežji boji na vsem zapadnem bojišču so se razvijali torej ob zapornicah ob obeh straneh klešč okrog Aachena. Tudi v pretekli noči je pri-vedel sovražnik sveže sile ter pripravil tri nove divizije. Te so napravile na širini kukih 10 km na črti Kolii-echeidt-\Viirselen-Euchem nov napad. Ob obeh krilih so so sunki zrušili v obrambnem ognju in v ogorčenih bojih iz bližine. I.e v sredi so se posrečili sovražniku krajevni uspehi, tako da je jugozapadno od VVtirselena malenkostno prekoračil cesto proti Aachenu. Tamkaj so ga Neinci zaustavili. Enako silovito kot tu je razbijalo severnoameriško topništvo istočasno na južnem krilu. Nato eo tudi tam neprestano napadali pehotni in oklepniški oddelki višino vzhodno od Eilendorfa, v smeri proti Verlnutcnlieide ter griče nri Ilaarenu. V težkih bojih, ki so valovali sem in tja, so odbili nemški gre-nadirji ameriške napade ter obdržali svoje prejšnjega dne nekoliko naprej pomaknjene črte. Kljub sovražnemu napredovanju pri \Viirselenu je dostop v Aachenu še vedno odprt. Nemci so pričeli s protinapadi, da bi ga razširili. Materialna bitka pri Aachenu je postala tako silovita, da se izenačuje z
Beograd očiščen tolp in boljševikov
Materialna bitka za Aachen se nadaljuje — Razširitev bojišča ob vzhodno-pruski meji — Boljševiški obkoljevalni poskusi na Finskem razbiti
Fiihrerjev glavni stan, 10. okt. DNB. iMiovno poveljstvo oboroženih sil
javlja:
Ob izlivn Schelde se vrše za vsako ped zemlje ogorčeni boji. Vzhodno od II el m on d a so napadli Angleži z močnimi silami in s podporo bombnikov. Naše čete so sovražne napade pre-stregle ter ponovno osvojile začasno izgubljeno ozemlje. Sovražnik je imel težke krvave izgube ter je izgubil 4? oklepnikov.
V materialni bitki za Aachen je uspelo nadmočnim ameriškim in angleškim pehotnim in oklepniškim četam, dn so po petnajstdnevnih krvavih borbah združile svoja obkoljevalna krila jugozahodno od AVurselenn ter prodrle z jugovzhoda do mestnega roba. Ogorčeni boji se nadaljujejo.
Ojačeni napadi Severoamerikancev vzhodno od Epinala in jugovzhodno od Remiremonta niso imeli večjih uspehov.
London je bil tudi včeraj pod močnim' ognjem »V t«.
Južno od Bologne so zavrnile naše čete tudi včeraj najtežje napade, ki jih je sovražnik na nekaterih odsekih tljub svojim visokim izgubam do devetkrat ponovil. Tudi na področju Česen e je sovražnik zaman navaljeval proti našim postojankam.
Na Balkanu dobro napredujejo lastni protinapadi zahodno od K ruše v ca. V notranjosti mesta Beograda, ki smo jo očistili tolovajev in boljševikov, vlada mir.
Na bojišču jugozahodno in jugovzhodno od Debreczena smo s podporo naših borbenih letal po hudih bojih odbili močne boljševiške napade. Vaše čete se odmikajo v svrho skrajšanja bojite'črte med Trestenbur-gom in južnim delom Gozdnatih
Karpatov na povelje proti severozahodu. Ob prelazih Czirokatal in D u k 1 a so se izjalovili vsi boljševiški napadi, ki so jih izvršili z ojačenimi silami.
Po svojem brezuspešnem prodornem poskusu na srednjem odseku vzhodnega bojišča so Sovjeti včeraj pri R o z a n u ie slabše napadali.
Na vzhodnopruski meji je razširil sovražnik svoje napade od Kalvarije in Schirvvindta proti jugu ter je nadaljeval svoj velenapad z močno uporabo oklepnikov in bojnih letal. V ogorčenih bojih, v katerih smo sestrelili 41 oklepnikov smo ga zaustavili. W i r h a 11 e n je padel po žilavi obrambi v sovražne roke.
S protinapadi naših oklepnikov smo vrgli v Kurlandiji napadajoče boljševike iz vdorov prejšnjega dne zopet nazaj. Uničili smo 29 sovražnih oklepnikov. S tem je izgubil sovražnik na baltskem področju od 1. do 16. oktobra 558 oklepnikov.
V srednji Finski so dosegle naše čete kljub slabim prometnim razmeram in kljub neprestanemu pritiskanju Fincev svoje dnevne cilje. Na-* ši planinski lovci, ki se bore ob L e -[ denemmorjusov hudih bojih razbili širokopotezn® zasnovane boljševiške obkoljevalne poskuse. V obeh zadnjih dneh so izgubili Sovjeti 180 letal, od tega 156 v letalskih bojih, ostale pa je zbilo protiletalsko topništvo v sestavu letalstva ter varovalna vozila vojne mornarice in mornariško protiletalsko topništvo.
Severnoameriški strahovalni letalci so napa*dli Kiiln, Dunaj in gor-nješlezijsko ozemlje. Protilc-
Italsko topništvo letalstva je sestrelilo pri tem 54 letal, skoraj izključno štiri-motorne bombnike.
Japonska pomorska zmaga pri Taiwanu
Tokio, 18. okt. Razumljivo je, da je japonska pomorska zmaga pri Taivva-nu vzbudila skupaj z uspehi pri Manili v japonskem narodu veliko veselje. Japonski krogi v Tokiu cenijo skupne izgube sovražnega brodovja na okroglo 500.000 ton, od katerih jih bo kakih 270.000 ton potopljenih. Kot posebno važno označujejo dejstvo, da znašajo izgube letalonosilk 178.000 ton. Častnikov in mornarjev so izgubili Amerikanci preko 23.000.
Vedno bolj postaja jasno, da ni šlo tu le za pomembno pomorsko bitko, temveč da ima japonska zmaga pri Taivvanu odločilen pomen. Saj dokazuje ogromno udarno moč japonskega naroda in potrjuje zagotovitev japonske vlade, da je Japonska v svojih domačih vodah nepremagljiva. Zmaga pri Taivvanu je v veliki meri tudi uspeh ogromnega osredotočenja vseh japonskih narodnih sil.
Dejstvo je, da so se bili Amerikanci prevzeli. Kot pri Pearl Harbour-ju bomo verjetno znova doživeli, da bodo pripisovali odgovornost za katastrofalni poraz nepremišljenim načr-
tom ameriškega generalnega štaba. Go tovo je, da bo imel ta poraz še zelo velike posledice, zlasti še, ker pravijo poročila japonskega glavnega stana, da bodo ameriške izgube verjetno še višje.
Ameriška agitacija se zaenkrat trudi, da bi tajinstveno bitko pri Taivvanu zavila v meglo. Toda že umaknjena radijska poslanica admirala Nimitza dokazuje, da je zadrega ameriškega poveljstva velika.
Ženeva. Kaikor javlja list »Stiisse« iz Lyona, je izdal lyonsiki nadškof kardinal Gerlier pastirsko pismo, v katerem se obrača proti Gaullovemu te rorju ter proti stalnim zlorabam prava in govori o razširjenju maščevalnega duha in jeze v najbolj krvavih oblikah.
Ženeva. Agencija »United Press« poroča iz Megare o bojih med grškimi tolovajskimi skupinami. Kakor javlja poročilo, grozijo ti spori razrušiti notranje bojišče v Grčiji. Anglija ima namen poslati v Grčijo čete, da bodo vzdrževale mir,
najtežjimi boji prejšnje svetovne vojne.
Za njeno silovitostjo zaostajajo celo hude borbo Kanadčanov oh izlivu Schelde. Ker nemške čete žilavo odbijajo vse sunke, pa napadalci niti ob Leopoldoveni prekopu, ju/no od utrdb pri Breskensu, niti na ožini, ki vodi na Zuid Beveland, niso imeli uspehov. Slično jo bilo s krajevnimi sunki severnovzhodno od Anversa in jugo-V7.hodno od Nijmegna.
Ako spominja bitka pri Aachenu s svojo silovitostjo na borbe pri Venln-nu v prvi svetovni vojni, potem sličijo na jugu zapadnega bojišča, zlasti med Chateau Salinsom in Lunevillom. borbe spopadom nemških iu francoskih ko-
njenikov v letih 1870-71, spominjajo nas pa tudi na ogorčene boje v letih 1914-18. Fort Driant, iz katerega so Nemci pravkar pregnali vanj vdrle sovražnikove pionirje, podpira kot del stare utrdbe Met/, obrambni boj, v Parroyskem gozdu pa ščitijo francoski bunkerji iz prve svetovne vojne pred granatami in bombami. Sistem glavnih postojank iz prcjšnje*vojne pn leži na jugu še daleč za današnjimi črtami.
Trenutno popuščanje bojev v za-padnih Vogezili ni nastopilo toliko zaradi dežja, kot zaradi težkih sovražnih izgub v zadnjih tednih. Že več dni se bijejo boji za majhne vasi. Sovražnik ni razen malenkostnih začetnih uspehov nikjer pomembno napredoval.
Szalasijeva armadna povelja
Budimpešta, 17. oktobra. Ministrski predsednik Franz Szalasi je izjavil v nekem armadnem povelju k dogodkom na Madžarskem med ostalim naslednje: Neka koristolovska klika je doelej iepodje-dala življenje našega naroda. K tej kori-stolovski kliki so pripadali vsi oni, ki so bili desetletja na vodilnih mestih in ki niso smatrali za svojo dolžnost, da bi izvlekli narod iz njegove duhovne in materialne bede. Ta klika je potrdila kot ustavnopravno in zakonito vse, kar je služilo njenim samoljubnim koristim. Ta klika je bila ona, ki je pripravila državnega upravitelja do tega, da je prelomil narodu dano prisego. Z ogrožanjem narodovega boja na življenje in smrt in s prekrvitvijo narodne časti ga je pripravila do tega, da je prelomil zvestobo do za-
Nemško uradno stališče k dogodkom na Madžarskem
Berlin, 17. oktobra. Namestnik von Ribbentropa je zavzel danes na tiskovni konferenci v VVilhelmstrasse stališče k dogodkom na Madžarskem. Najprej je navedel potek dogodkov:
Najprej so izdali v nedeljo Izjavo, v kateri so bile napačne trditve o nemško-madžarskih odnošajih ter defetistične izjave o madžarski vojski. Ozadje teh dogodkov še ni dokončno razčiščeno. Državni upravitelj von Horthy je proglasil to izjavo kot nično, odstavil ministrskega predsednika Lakatosa in njegovo vlado ter poveril sestavo nove vlade voditelju puščičastih križev Szalasiju. S tem je stopila na plan kriza, ki je že dalj časa trajala na Madžarskem. Pri tem se je pokazalo, da nekaj ni v redu ter da je omajana avtoriteta državnega upravitelja. Gospod von Horthy je zato sklenil predati zaradi združenja vseh narodnih sil državno vodstvo v mlajše in odločnejše roke. S tem so v zvezi globoko^se-gajoče spremembe v madžarskem državnem vodstvu in s tem je bilo tudi omogočeno, da bodo sedaj dokončno vse silo dežele postavljene v obrambni boj madžarskega naroda proti boljševizmu.
Sedaj ni čas, tako je nadaljeval govornik, da bi razpravljali o pravilnem in nepravilnem ravnanju ter o vprašanju krivde. Sedaj je na vsak način na čelu države vodstvo, ki je prelomilo z vsem kar je prej motilo bojno moč madžarske in nemško-madžarske odnošaje. Zato je sedaj položaj na Madžarskem popolnoma stabilen in jasen. ObTambna pripravljenost dežele ni oslabljena, mar-
več nasprotno, ojačena. Churchill in Stalin, ki sta, kakor je razvidno iz nekega poročila agencije »Exchange«, čakala v Moskvi, da bi uvrstila madžarske dogodke v svoje načrte, sta čakala zaman. Mislila sta, rla lahko računata s tem, da bosta s političnim pučem zlomila nemške in madžarske sile, ki so pri Oebre-cenu v eni največjih oklepniških bitk te vojne ter da bo postala Madžarska prav tako lahek Stalinov plen kot prej Romunija. Sedaj pa je nastopilo nasprotno. Nemško zunanjepolitično vodstvo je pravočasno spoznalo, kaj se je pripravljalo v Budimpešti. Bilo jo dobro poučeno o delovanju londonskih in moskovskih a-g en tov, ki so prišli na Madžarsko, da bi tam pripravili vsesplošen kaos. Tako je lahko mirno čakalo na trenutek, ko je imelo v rokah vse dokaze ter lahko izvedlo protiudarec. Z nemške strani pa ni bila jx>trebna nobena akcija, ker so posegle vmes madžarske sile same ter pripeljale razvoj zopet na pravo pot, na kateri so dana vsa zagotovila za močno in trdno obrambo in razvoj sil v deželi.
Govornik je nato opozoril na pozive novih madžarskih mož ter poudaril ugotovitev ministra Rajnissa, ki je izjavil, da bo lahko sedaj po tem razčiščenju Nemčija še odločneje podprla Madžarsko.
Po včerajšnjem dnevu je nastopila na Madžarskem zopet stabilnost, jasnost in samozaupanje.
Na neko vprašanje je izjavil govornik, da 6e nahaja Horthy v Budimpešti. Za enkrat še ni znano, kje misli preživeti svoj pokoj.
Boljševiške izgube v madžarskih pustah
Berlin, 18. okt. Po brezuspešnem navalu boljševikov, ki hočejo obkoliti vzhodno Prusijo, na izliv Memla in na Bug, se je ojačila silovitc«t njihovih napadov zlasti okrog Vilkoviškov. Tu so pričeli Sovjeti na širini 40 km z že dalj časa pričakovanim napadom. Po zasnovi in uporabi sil je nameraval sovražnik nedvomno razkrojiti nemško obrambo. V ogorčenih bojih pa se mu načrt ni posrečil.
Istočasno so napadli boljševiki tudi v smeri proti severu. Pred mostiščem ob Memelu je prišlo do krajevnih bojev, v katerih je izgubil sovražnik več oklepnikov. Južno od Liepaje je napadel z močnimi oklepniškimi in pehotnimi silami. Nemci so njegove vdore zajezili ali jih zožili, tako tla ni dosegel nikakih pomembnejših uspehov.
Ob Narevu so se bile nemške čete v težkih obrambnih bojih. Predmostje pri Rozanu je sovražnik močno napadal, vendar so Nemci z zanosnimi protisunki odstranili vse vdore ter se je tako dan končal s popolnim obrambnim uspehom. Pri Seroku in med Bu-gom ter Vislo je nastopil odmor.
V nadi, da bo spričo začasne politične nejasnosti ter podlega obnašanja bivšega vrhovnega poveljnika prve madžarske armade nastala na južnih bojiščih zmeda, so boljševiki z neprestanimi napadi vzdrževali svoj pritisk. Toda madžarske čete so jih hitro poučile o njihovi zmoti ter jim zadale skupno z nemškimi četami pri napadih in pri obrambi težke izgube. Sovražnik je južno in jugozapadno od Debreczena ponovno zaman nnpadel kraje Kabo, Berettyo Ujfalu in De-breeske. Poleg te oklepniške bitke se je razvila jugovzhodno od Debreczena pehotna ljitka, v kateri so odbili ali prestregli nemški grenadirji številne 60vražne napade ter uničili mnogo
oklepnikov. Ob spodnji Tisi je prišlo le do krajevnih bojev. Neka madžarska divizija, ki se je obnesla že na drugih bojiščih, je vrgla 7, zanosnim sunkom boljševike nazaj na drugi breg Tise.
Poskus, da bi podprli bitko v madžarski ravnini s prodorom preko Gozdnatih Karpatov in vzhodnih Bcski-dov, so boljševiki začasno opustili. Zapadno od prelazov Czirokatal in Dukle so le krajevno napadli.
Razpad romunske navidezne vlade
Budimpešta, 18. okt. Dočim Sovjeti v Romuniji vsepovsod poglabljajo svoj vpliv ter v deželi neomejeno vladajo, se pojavlja v izdajalski vladi, ki je izročila deželo boljševizmu, vedno večje razpadanje. Po odstopu notranjega ministra Aldeje je odšlo v pozabo že sedem ministrov te vlade. Preostanek se verjetno ne more zediniti o osnovanju nove vlade. Maniu in Bra-tianu, dva glavna moža, ki sta pripravljala romunsko izdajstvd, zahtevata striktno izpolnitev pogojev, ki so jih sprejeli še pred državnim udarom,
Karol hoče nazaj v Romunijo
Ženeva, 17. okt. Kakor javljajo iz Rio de Yaneira, je prispel v New York v spremstvu gospe Ln pesen bivši romunski kralj Karol. Odpotovati namerava v Brazilijo, od tam pa na Portugalsko in končno v Romunijo.
Bern. >Exchange Telegraph« javlja iz Moskve kot namig glede mirovnih pogojev Bolgariji: »Sigurno je, da ne bo noben zaveznik pri sestavljanju pogojev pozabil, kaj so delali Bolgari z urki In Jugoslovani ter z ameriškimi in britanskimi ujetniki.« ,
veznika ter tovarištvo r. nemškimi vojaki, ki skupno z nami branijo naše meje.
Državni upravitelj jc tudi trpel, da so nastajali za hrbtom borečih se madžarskih in nemških čet zavratni in morilski krožki, ki so hoteli doseči vojaški z! im. Ze oktobra leta 1936. sem večkrat opozarjal državnega upravitelja, da mora v skupni odločitvi z narodom rešiti vsa življenjska vprašanja na način, ki eo ga vsi narodi Evrope morali rešiti iz lastne iniciative in v izpolnjevanju svojih naravnih življenjskih zakonov. Toda moje prizadevanje je bilo zaman. Moral sem voliti med narodom in ustavo, med pravičnostjo in pravno normo, med življenjem in zakonom. Izvolil sem narod, pravičnost in življenje.
Bijemo boj za svobodo. Ta zahteva, da se vsak neomejeno takoj in brez obotavljanja odločno postavi v bojne vrste. Izdajalec in morilec svojega naroda je oni, ki preprečuje največji razvoj sil našega naroda in ki ruši njegovo edinstveno voljo. Načelo tega boja je: Uničimo mi, ali pa bomo mi uničeni. Naša vojska jc jeklena pest našega naroda. Vojska zahteva od domovine, da stojj strnjeno za njo, da lahko hitro in zmagovito zaključi svoj boj.
Domovina zahteva od vojske, da zvesto in do 6mrti izpolni svojo dolžnost. Med domovino in vojsko mora obstojati življenjska in usodna skupnost.
Pred seboj imamo jasen cilj: Narodno in socialno svobodo, samostojnost in neodvisnost našega naroda v skupnosti evropskih narodov.
Verujem in prepričan sem, Ida bo noš narod izpolnil svojo zgodovinsko dolžnost ter da bomo ob strani Nemčije, Italije in Japonske in njihovih zaveznikov gotovo zmagali.
BudimpeSta. Na podlagi podeljenega mu polnomočja je odstavil ministrski predsednik Szalasi poveljnika prve hon-vedske armade generalnega polkovnika Belo Miloša von Dalnoka ter imenoval na njegovo mesto generalnega poročnika Desidera Lasjdo, ki je bil istočasno odstavljen s svojega dosedanjega mesta kot namestnik šefa honvedskega generalnega štaba. Prav tako je odstavil generalnega polkovnika Ludvviga Veressa, poveljnika druge honvedske armade ter postavil na njegovo mesto generalnega poročnika Eu-gena Majora.
Budimpešta. Kakor so sedaj sporočili, je prebežal dosedanji vrhovni poveljnik 1. madžarske armade generalni polkovnik MiloS k Sovjetom ter vzel s seboj tudi nekatere ženske iz svojega glavnega stana ter vso ormadno blagajno Kakor «0 nato pri neki preiskavi ugotovili, si je prilaščal že več mesecev denar vojske. Z njim je prešel k boljševikom tudi šef njegovega štaba, polkovnik Keri, ki je tudi sodeloval pri denarnih manipulacijah z armadno blagajno.
Kratka poročila
Stockholm, Londonski Timos je v torek priznal, da je junaški odpor nemških posadk v rokavskih lukah prekrižal številne načrte angloameriških napadalcev. List se pritožuje, da je postala oskrba spričo tega izredno težaven problem.
Stockholm. Radio Lahti javlja, da sla bila za člana zavezniške nadzorovalne komisije za Finsko imenovana letalski polkovnik Kelley ter polkovnik Megiil, ki je bil določen za vojaškega zastopnika. Včeraj zvečer so podali izjavo, da je bil za vodjo angleške delegacije pri mirovni nadzorovalni komisiji imenovan stotnik Howey.
Ženeva. »Nevvs Chronicle« poroča, da je med francoskimi silami mnogo »rdečih Špancev«. Prvi oklepniki francoskih sil pod poveljstvom generala Leclerca, ki so vdrli v Pariz, so imeli označbe »Guarda Lajara«, »Belchite« in slična imena iz španske državljanske vojne. Njihovo posadko so tvorili rudarji in kmetje iz Asturije, Katalonije, Valencije, Andaluzije in Madrida, ki so jih prevzeli iz koncentracijskih taborišč in delavskih bataljonov v armado generala Leclerca. Francoski gverilci so naskočili v Toulousu jetnišnico ter osvobodili aretirance. »Dobro izvežbane in oborožene edinice španskih gverilcev stoje vzdolž Pirenejev. V mnogih depar-tementih so številčno močnejše, kot tamkajšnje francoske sile. V Ariogu tvorijo 80 % kra jevnih FFI. Vsak dan se bo lahko dvignil zaslor pred drugim dejanjem francoske drame,« zaključuje »Nevvs Chronicle« svoje poročilo.
Berlin. Vojni minister bolgarske narodne vlade Kantarrlžov ie noz> il Holca-re v Nemčiji, naj vstopijo v bolgarski prostovoljski zbor, ki se snuje pod njegovim vodstvom.
Brezcastno se je prodal sovražnikom Preskrba prebivalstva z oblačilnimi predmeti
Nemški general-feldmaršali
Berlin, 17. oktobra. Pri svojih brezuspešnih poskusih, da bi omajala udarno moč bojišča in odporno 6ilo domovine 6e poslužuje sovjetska agitacija že dalj časa novega sredstva. Takozvani »narodni komite svobodne Nemčije« meče nad bojiščem letake, ki pa jih čete samo zani-čevalno zavržejo. Letaki pogrevajo zopet stare laži iz leta 1918., s katerimi obetajo nemškemu narodu »lepo in častitljivo življenje«, če se bo ločil od svojega vodstva, Da pa se za tem skriva namen, Nemčijo izropati in zasužnjiti potem ko bi položila orožje, ni treba še posebej poudariti.
Vodstvo tega lažnivega komiteja tvorijo židje in komunisti, ki so zbežali iz Nemčije ter tudi bivši general von Seyd-litz, ki je pred letom in pol pusti na cedilu svoje hrabro se boreče čete ter prebežal k boljševikom. Nemško voj'iško sodišče ga je medtem v njegovi odsotnosti obsodilo na smrt, ga proglasilo nevrednega nositi vojaško suknjo ter odredilo zaplembo njegovega imetja. Ostali člani tega komiteja so posamezni vojni ujetniki, ki so se pod pritiskom židov-sko-boljševiškega terorja nečastno prodali sovražniku. S to od Stalina plačano kliko so bili tudi v zvezi zarotniki in atentatorji 20. julija. Moskovski komite je takoj po atentatu na Fiihrerja razširil preko radija naslednji poziv:
»Ljudje, kakor von Stauffenberg, so izšli iz naših vrst...«
S tem je podan jasen dokaz, da so ti veleizdajalci, ki so hoteli z zahrbtnim umorom odstraniti Fiihrerja, delovali skupno z moskovskim komitejem, ki sestoji iz židovsko-komunističnih zločincev ter strahopetnih bojazljivcev.
Kar se tiče osebe izdajalskega bivšega generala von Seydlitza, so že 19. marca 1944. na bojišču se nahajajoči general-feldmaršali vojske naslovili na Fiihrerja poslanico, v kateri so dali izraza svojega zaničevanja nad to izdajo ter istočasno izjavili svojo neomajno zvestobo Fiihrer-ju. Poslanica je imela tole besedilo:
izjavili zvestobo Fiihrerju
»Fiihrer I Mi general-feldmaršali vojske smo si sedaj na jasnem z veliko skrbjo, da Je pripravljal general topništva VValter von Seydlitz-Kurzbach sramotno izdajo naše svete stvari.
S te mje padel v službi sovražnika v hrbet borečemu se bojišču, ki ga imamo mi po vašem nalogu čast voditi. Ta general je izgubil a svojim sramotnim ravnanjem pravico nositi častniško suknjo, v kateri je približno 50.000 častnikov vojske v tej vojni žrtvovalo svoje življenje za Vas, Vašo idejo in za jiod Vami združen nemški narod.
Nas vse najgloblje pretresa misel, da je eden naših prelomil zvestobo Vam, naš Fiihrer, ki nosite ogromno težo odgovornosti v tem usodnem boju našega naroda.
Mi vemo, Ftihrer, da ste eno s 9voiimi častniki in vojaki in da site tudi sami prepričani, da je to le edin pojav, ki zasluži vse zaničevanje.
Kljub temu stopamo v tej uri kot od Vas poklicani voditelji nemške vojske pred Vas, da Vam zagotovimo, da smo v lastnem in v imenu vseh častnikov pretrgali zvezo med nami in tem strahopetnim izdajalcem.
On je z nogami pohodil sveto tradicijo nemškega junaštva. S svojim ravnanjem je oblatil spomin padlih v tej vojni.
Njegova oseba je za V6e čase obdana s sramoto. V tej uri Vam zagotavljamo, Fiihrer, da bomo šele sedaj prav v notranji povezanosti in neomajni zvestobi do Vas, naš Fiihrer, izpolnili svojo nalogo.
Bolj kot kdaj koli bo naša naloga, zasidrati v vojski Vaše visoko idealne misli, tako da bo vsak vojak vojske fanatičen borec za narodno-9ocialislično bodočnost našega naroda.
Mi vemo, da bo le v narodnem socializmu vzgojena vojska prestala preizkušnje, ki nas danes še ločijo od zmage.
Sprejmite, Fiihrer, to priznanje Vaših general-feldmaršalov vojske kot izkaz naše neomajne zvestobe.«
Prvi proglas nove madžarske vlade
Budimpešta, 17. oktobra. Prosvetni minister in minister za vero dr. Ferenz Raj-nis je prečital prvi proglas madžarske vlade na madžarski narod, v katerem je med ostalim rečeno:
»V izpolnjevanju svojih zakonitih pravic in dolžnosti poziva nova kraljevska madžarska vlada vsakega zvestega sina madžarskega naroda, da nemudoma sledi povelju boja in dela. V tej slovesni in težki uri naše zgodovine se obračamo na madžarski narod ter ga pozivamo v boj za naš obstoj.
Sovražnik, ki je stopil na tla naše domovine, je pokazal svoje namene. Danes že vemo, da bi pomenilo prenehanje z bojem ia premirje suženjstvo našega naroda.
Ali vztrajamo v boju s sveto vero in z na smrt odločeno voljo, ah pa poginemo za vse večne čase v boljševiški poplavi. Vsi narodi Evrope naj vedo, da brani Madžar skupno kulturo in duhovne vrednote svoje zgodovine proti barbarski nadmoči.
Prva naloga kraljevske madžarske vlade je, voditi narod z vsemi silami v boj ob strani svojih zaveznikov. V bodočnosti bo delala vsa dežela za honvedsko armado.
Honved odslej naprej ne bo več zapuščen na bojiščih. Za njega delamo, za njega skrbimo. Zahtevamo od madžarskih Honvedov, da žilavo v ogorčenem boju branijo vsako ped zemlje, ker skrbimo, da bodo prejeli novo pomoč in novo vojno gradivo.
Od nemške vlade smo prejeli zagoto-
vilo, da bo ojačen skupni boj. V bodočnosti ne bo nikdar več moglo sramotno in zavratno obnašanje motiti duha tovarištva, ki je bil potrjen s skupnim prelivanjem krvi. V bodočnosti bomo delovali edino le v misli madžarsko-nemške usodne skupnosti.
Rane Nemčije bo naše rane, njeni mrtvi so naši mrtvi, njen boj je naš boj in njena zmaga je naša zmaga. Z neomajno gotovostjo bomo ob strani nemškega naroda s trdim prepričanjem izvojevali ta boj, ki ga bije nemški vojak 6kupno z nami za neodvisno Madžarsko.
Za bojnimi polianami, ki 6o prepojene z našo krvjo, bomo z vsemi na razpolago stoječimi sredstvi zagotovili trdno varnost notranjega bojišča in mi prisegamo na naš« življenje, da v bodoče nikdar ne bo mogel upor, ki zasleduje tuje cilje, suniti bodalo v hrbet honvedske armade, ki izpolnjuje svojo dolžnost.
Kraljevska madžarska vlada skrbi za mirno, dosledno toda nepreprečljivo odstranitev bivšega režima ter za izvajanje narodne in socialistične pravičnosti,
Delaven madžarski narod bo pričel križarsko vojno za obrambo svojega svobodnega in neodvisnega življenja. Kraljevska madžarska vlada ni samo zvest služabnik, ona dela z vsemi silami za organizacijo vseh rezerv v deželi ter za njihovo uporabo, da žrtve in trpljenja Madžarov ne bodo zaman, da bodo lahko v bodočnosti mirneje in srečneje živeli kakor v preteklosti. Naše častne namere ter naš določen cilj nam bodo pripomogli k tej uresničitvi.
Trenje v Iubllnskem odboru
Stockholm. Da obstoje tudi v od Moskve postavljenem lublinskem poljskem komiteju notranje napetosti, ki so jib doslej navzven vedno prikrili, dokazuje odstranitev podpredsednika poljskega sovjetskega komiteja, ravnatelja poljedelskega oddelka Andcrzeja Witosa. Kakor javlja k temu sovjetsko-ruska poročevalska agencija 60 odstavili Witosa zato, ker ni bil v stanju, da bi do postavljenega termina, to je do 10. oktobra, izvedel potrebne agrarne reforme Vodstvo poljedelskega oddelka je prevzel sedaj Ob-sobka Moravvski, predsednik komiteja. Pomagala mu bosta dva namestnika. Podpredsednik komiteja je postal bivši poslanec Janusz.
Boljševiške spletke tudi v Grčiji
Stockholm. 14. okt. Red, ki je vlači, il jjod nemšTiim vodstvom v zasedenih deželah Evrope, se je takoj po odhodu nemških čet spremen:! v nered in kaos. Boljševiško usmerjene sile so se sedaj polastile tudi južnogrškega področja, ki so ga izpraznile nemške čete. Kakor javlja »Svenska Dagibla-d-et«, vladajo 6edaj na tem področju pristaši grškega odporniškega gibanja, v katerem imajo glavno besedo komunistu Gibanje je protidinastično in ne skriva svojega sovraštva do kralja.
Beograd. Primer za kaotične razmere, Id so nastale v Grčiji z odhodom nemških čet je sporočilo, da je pričela drhal v Atenah pleniti čim so odšli Nemci. Žrtev boljševiških tolp je bilo tudi belgijsko poslaništvo v Atenah, ki so ga popolnoma izropali.
Budimpešta. Stranka PušSičastih križev ter Madžarski pokret sta pričeli kot nosilca narodne volje na povelje svojega vodje Franca Szalasija zopet v istem obsegu s svojim delom, kot sta to delali pred prepovedjo strank. Organično sta razširili svoje območje, ker so jima med drugim pri delu za varstvo notranjega miru in reda~pridelili tudi državno eksekutivo. Novih članov stranki ne spre]ma'.a, pač pa smeta osnovati nove krajevne skupine,
Živimo v vojnih časih že dolgo časa ia zato je razumljivo, da je preskrba prebivalstva z marsikaterimi proizvodi drugačna kot j« bila v normalnih časih. Pomisliti je- treba, da se danes vodi totalna vojna, ki zahteva od vseh narodov, da 6trnejo vse svoje sile in dajo vsa svoja sredstva na razpolago za vojno. Da ob takih razmerah skrb za oskrbo civilnega prebivalstva ni prva, je tudi jasno. Vendar je treba priznati, da merodajni faktorji skrbe, da bi se tudi za civilni sektor gospodarstva preskrbele zadostne količine nujno potrebnih proizvodov. Da ta količina ni ista kot je bila v normalnih časih, je tudi razumljivo, da pa zopet mora zadovoljiti najnujnejše potrebe, za to smo že rekli, da velja skrb merodajnih faktorjev.
Tako smo ie pod italijansko zasedbo dobili oblačilne nakaznice, ki so bile v Nemčiji vpeljane že koj v začetku vojne, tako da v Nemčiji doživlja oblačilna karta že svoje šesto leto, pri nas pa četrto leto. Seveda pa sistem preskrbe civilnega prebivalstva s tekstilnimi proizvodi ni ostal povsem neizpremenjen, ker se je moral prilagoditi potrebam in raepolož-ijivim količinam tekstilnih izdelkov za civilno prebivalstvo. Najnovejša ureditev preskrbe civilnega prebivalstva temelji v naredbi Vrh.ovnega komisarja z dne 24. junija 1944. Že uvod k tej naredbi nam kaže cilj te naredbe: Ker so se zaradi vojne za civilni sektor razpoložljive zaloge tekstilnih izdelkov skrčile, je treba v zagotovitev kritja prvenstveno nujnih potreb delovnega ljudstva izdati posebne ukrepe. Namen naredbe je torej predvsem zagotoviti kritje potrebe onega dela prebivalstva, ki dela. Seveda pri tem pojma delovnega ljudstva ni razumeti v ožjem smislu, temveč v širšem. Pod pojem delovnega ljudstva spadajo ne samo ročni delavci v posebno važnih obratih, temveč vsi delavci, ki so zaposleni, poleg tega tudi nameščenci v teh obratih, v kolikor so seveda v najnižjih plačilnih razredih. Med delovno ljudstvo spadajo tudi javni uradniki, nadalje pa tudi samostojni obrtniki, v kolikor seveda niso na višjih stopnjah zaslužka. Končno pa je treba omeniti, da namerava naredba zagotoviti oskrbo tudi družinam delavstva, oziroma delovnega ljudstva, da se tako delavci razbremene skrbi za oblačilo njih družinam, da jim ne bo treba kupovati na črnem trgu po cenah, ki bi jim požrle ne samo zaslužek, temveč jim izčrpale tudi prihranke.
To je osnovna smernica novih naredb, ki so doslej izžle kot izvršilne naredbe
k že prej omenjeni naredbi. To so bile izvršilne določbe, ki io izšle dne 15. julija, dočim so nadaljnja podrobna navodila izila v naslednji naredbi z dne 9. septembra 1944, ki smo jo že tudi objavili.
Nadaljnja važna novost v novem sistemu je uvedba posebnih nakaznic. Dočim smo na prejšnje oblačilne izkaznice kupovali lahko vse tekstilne izdelke in obutev, je mogoče po novem dobiti čevlje, ozir. nekatere vrste tekstilnih izdelkov samo s posebno nabavno nakaznico. Te nakaznice pa bodo dobili samo oni, ki bodo v resnici potrebni dotičnega predmeta, ki bodo potrebo tudi lahko dokazali, v kolikor bo seveda na razpolago dotičnega blaga. Pomisliti je, da so v današnjih časih količine blaga omejene in smo ravno zaradi tega tudi dobili oblačilne nakaznice. Vendar pa je poskrbljeno, da bo potreba onih, ki so potrebni, tudi v resnioi krita po stopnji njih potrebnosti.
Za ostale predmete, katerih prodaja ni vezana na posebno nakaznico, bo pa veljala oblačilna karta, ki se letos izda in jo ima večji del potrošnikov tudi že v rokah, v 4 vrstah. Prva je oblačilna izkaznica za moške in ženske s 40 odrezki, druga je oblačilna izkaznica za mladolet-
ne od dopolnjenega 1. do dopolnjenega 15. leta, ki ima pa 80 odrezkov. To je tudi opravičljivo, saj otroci rastejo in zato potrebujejo tudi več oblačilnih pred-matov kot starejši. Poleg tega pa tudi otroci hitreje obrabijo svoje oblačilne predmete. Tretja vrsta oblačilne nakaz-niče je za dojenčke, ki ima 120 odrezkov, $ katerimi bo mogoče dobiti toliko dečje opreme, kolikor je v resnici potrebno. Končno imamo še četrto vrsto izkaznic za noseče žene, ki ima 30 odrezkov. Prj tej izkaznici je predvideno predvsem kritje izredne potrebe za prehodno dobo.
Te izkaznice dobe vsi potrošniki, veljajo pa samo za nakup določenih izdelkov in sicer postopno. Nakaznice pa bodo potrebne za nakup v omenienih odredbah naštetih tekstilnih proizvodov in čevljev. Pri izdaji nakaznic je treba upoštevati, da jih izdajajo različna oblastva, ki so tudi našteta v izvršilnih določbah.
Vsekakor ima nova naredba z vsemi svojimi izvršilnimi določbami cilj zagotoviti enakomerno razdelitev razpoložljivih tekstilnih izdelkov, obenem pa tudi socialno upravičeno razdelitev. Njen cilj ni samo gospodarski, t. j. čim bolj ekonomi, čno in čim dalj časa shajati z obstoječimi zalogami tekstilnega blaga, temveč je tudi socialni, t. j. predvsem omogočiti oskrbo onih, ki so novih oblačilnih pred-metov najbolj potrebni.
Kako fe m Goriškem
V začetku oktobra sem po nujnih ci, ki hočejo imeti čim boljšo kaplji«, opravkih bival nekaj dni v Oorici. Ko I odlašajo s trgatvijo. Jesensko sonce groz-
C ti m aH 11 Q io 1 i i T lil KI iona Linn (a /Ia« ,1 : ____X________1 • • ____11. • • .
sem odhajal iz Ljubljane, kjer je dan za dnem deževalo, eem se v duhu tolažil s prijetnimi sončnimi leevi, ki jih bom imel na Goriškem Vse neprilike nerodne vožnje in prekladanja sem v tej nadi vdano prenašal. Pa sem se zmoti! Tudi v Gorici, v tei naši opevani sončni orelcsti je nekaj dni zaporedoma vladal bog dežja in tudi slabega vremena. Šele v drugem tednu sem dočakal nekaj lepih jesenskih dni.
Ker sem gospodarstvenik In nimam za politiko pravega veselja — ne sodite me krivo in ne mislite, da sem prikrit olar, ki se v politiko »liai^oma« ne vtikam, sem se, obsojen od pustega vremena na brezdelje, zanimal, kako je z letošnjo letino. Na sadnem trgu ni bilo posebne izbire, pa pri takem vremenu tudi drugače biti ni moglo. Poved-Ji so mi pa, da je sadna letina v deželi še razmeroma dobra. Tudi vinska letina je srednja. — Trgatev je bila že večinoma končana. Po Vipavskem in v goriški okolici docela, v Brdih pa deloma. Oni Bri-
Šport
Notranje težave v Romuniji
Bern. Kakor javlja agencija Reuter so v Romuniji ustanovili od boljševikov tako propagirano »Narodno demokratsko fronto«. S tem so dobili boljševiki še večjo oblast. Istočasno javljajo o novih aretacijah narodnih romunskih sil.
Bern. Agencija »United Press« javlja iz Bukarešte: Sedaj je odstopil tudi notranji minister general Alder, tako da je sedaj sedem ministrstev brez šefov. Voditelji tako zvanega »bloka štirih« so imeli že več zasedanj ter tudi obiskali kralja. Očividno se ne morejo zediniti glede sestave nove vlade.
Boj za iranski petrolej
Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter po nekem poročilu agencije Tass je iranska vlada odklonila, da bi se pred koncem vojne dogovarjala s Sovjetsko zvezo o koncesijah.
Sovjetsko-španski nemiri v južni Franciji
Madrid, 1 ti. oktobra. Španski tednik »Espanol« piše v nekem uvodniku, da vpliva obnašanje sovjetsko-španskih vojnih zločincev v južni Franciji zelo slabo na francosko-žpanske odnošaje. Španija je pričakovala, da se bodo francoska oblastva v tem vprašanju drugače obnašala. Pričakovanja pa se žal niso izpolnila. Sovjetsko-španski vojni zločinci so zasedli večje število španskih konzulatov v Franciji. Ponovno so vdrli sovjetski Španci na špansko ozemlje ter s tem prekršili osnovna pravila mednarodnega prava. Članek izjavlja nadalje, da lahko vsled takšnih dejanj močno trpi ugled de Gaul-love vlade.
Baltik pod sovjetskim nadzorstvom
Stockholm, 1 >. okt. Da bi lahko nemoteno izvajali svojo boljševiško politiko, so Sovjeti sedaj tudi zasedene baltske dežele obdali z zaporo. Kakor javlia »Stockholms Tidningen« so zaprli" vse meje, tako da je nemogoče brez posebnega dovoljenja zapustiti balteke države. Vse ladje in letala strogo pregledujejo.
SREČANJE V NEDELJO V TURNIRJU ZA 25 DAROVANIH ŽOG Seniorjis
Pri senlorjlh bo tekma med Hermesom in Ljubljano odločila, kdo bo dobil prvo mesto ln s tem največ žog. Pričakujemo sicer zmago Ljubljane, saj ji do sedaj nI bil nihče od daleč kos. Vendar ne smemo Izključevati možnosti Hermesovo zmage po tekmah, ki jih je imel v Celovcu, Beljaku in Ljubljani, Tekma v nedeljo bo zato zanimiva, ker je sedaj res lepa prilika, da Herme-žanl pokažejo, da lahko tudi zmagajo. Vendar pa ima LJubljana veliko lažjo etaliSč«, kor jI zadostuje za zmago že remls.
Za tretjo mosto se bosta borili možtvl Iztoka ln Mladike. Obe moStvi imata enako možnosti. Sioer bi dali Iztokn več izgledov, toda Mladika Ima za seboj svojo pajtežje igre, t j. z Ljubljano in Hermesom, dočim Iztoka Se oboje čaka.
Nedeljski program bo zato nudil res ne. kaj Športnega užitka, verjetno več kot prejšnjo nedeljo,
V lažjo razumevanje priobftujemo tudi tabelo turnirja (1. Številka pomeni Število odigranih iger, 2. dobljenih, 8. neodločenih in 4. izgubljenih, nato pride diferenca v golih in točke):
Ljubljana Iztok Hermes Mladika
Zabjak V15
22:1 19:1 4:1 10:18 2:19 1:24
Juniorji:
Pri Junlorjlh se jo turnir v rodu nadaljeval, dočim so seniorjl morali enkrat počivati zaradi slnbeg-a vremona, drugič zaradi gostovanja KAC Rapida v Ljubljani.
V nedeljo, 8. t m., so namreč nastopili dopoldne, ko ni bilo dežja, sledeči pnrl:
Vič : Iztok 10:1, Hermes : Zabjak 5:0, Mladika : Korotan 3:2. Rezultate preteklo nedelje pa smo objavili v torkovi Številki.
Kakor jo razvidno lz preglednice Ima največ možnosti za prvo mesto mošto Mladike, ki doslej Se nI Izgubilo igro. Seveda se bo prvo mesto odločilo v borbi med Mladiko ln drugim pretendantoin, t- J. Vlčem, ki je pa z remisom zgubil eno točko. Ce hočejo Vičant dobiti prvo mesto, morajo zmagati. Mladika pa si bo priborila zmago že z neodločonim izidom.
Za tretje mesto pa se bore kar tri moštva: Ljubljana, Hermes in Korotan. Največ izgledov imata Ljubljana in Korotan, vendar bo tudi Hermes lahko prekrižal račune, Vsako moStvo mora odigrati t tokem. Iz tega sledi, da bo juniorski turnir tretjo nedeljo že zaključen. Seniorjl pa bodo morali čakati ne. izid 4 tedne.
Proglodnipa za Juniorski del turnirja	kaže naslednjo	sliko:
Mladika	4	4 0 9	18:2	8
Vič	4	8 10	18:1	7
Hermes	4	2 0 2	10:7	4
Ljubljana	4	18 1	2:8	4
Korotan	4	1 1 S 12:4	8
Zabjak	5	1 0 4	2:25	2
Iztok	8	0 0 » 2:17	0
IZ ZBORA NOGOMETNIH SODNIKOV
Za nedeljske tekmo, dne 22. t. m., delogl. ram naslednjo gospodo sodnik©: mladine — igrišče Ljubljane: ob 9.00: Vič : Zabjak g. Dorčeo, oh 10.00: Ljubljana : Hermes g. SafoSnik, ob 11,00: Mladika : Iztok g. Dolinar,
prva moStva — igrlSče Ljubljano:
ob 13.45: Mladika : Iztok g. Snfošnik, Ljubljana : Hermes g. Dolinar.
SD Iztok. Strogo obvezen člaiskl sestanek I. moStva v petek, dne 20. i. m. oh 17 v
gostilni Lovžin v Gradiiču. Vsi jn točnol — Načelnik,
Nekaj drobnih z nedeljske nogometne tekme
Kot smo že poročali. Jo bil nedeljski obisk tekme res ogromen. Ko sto stopili okrog 14.30 v stadion je bil vos za gledaloo namenjen prostor zaseden. Prod tribuno pa so poleg tega bili v treh vrstah razvrščeni stoli, ki so tudi bili do zadnjega zasedeni. Povsod so bilo majhne skupine, ki so debatirale o Izidu tekme. Seveda nI manjkalo vojakov. Videli ste sflovenske domobrance, Se več pa je bilo pripadnikov nemSke vojsko. V prvih vrstah so na zasilnih sedežih sedeli ranjenci, ki so si kasneje dajali največ dn-Ska pri navijanju. Opazil si tudi skupino domobranskih častnikov, ki so obnjali spomine na čase, ko so kot dijaki »natepavall« usnjeni mehur no igriSču. Največ pa je bilo seveda takih, ki so priill gotovo prvič po Štirih letih na stadion, da se vsaj po tolikem času oddolžo »Športni« (da ne rečemo narodni) dolžnosti.
Prostor sam je bil primerno pripravljen. Za tribuno ee je dvignilo med igranjem obeh himen po pet zastav, prav tako po ena na severnem delu igriSča. Postavljena sta bila tudi dva ojačevalca, ki pa nista ravno uspeSno stopila v akcijo. Sroča, da sta druga dva govornika imela krepki grli, eioer bi igralci njim namenjene besede lahko napak razumeli. Foti^rafov sevoda tudi ni manjkalo.
•
So pa Nemci tudi objektivni glodalci. Kakor si želo zmage svojega moStva, tako tudi glasno pohvalijo lep strel alt odločno in zvito potezo nasprotnikovega igraloa. Ko jo bil prav kritičen trenutek prod vrati gostov, si sliSal, kako so Igralca pohvalili da je dobro opravil oz. grajali, ker ni tako naredil kot bi moral. Tudi aplavz, ki ga je v6asih žel vratar Oblak, gro na račun Ka-pidovih navijačev.
Razmerje kotov je znaSalo 10:3 v korist Hermesa. Nekaj, dva ali trije, so ostali popolnoma neizrabljeni v autu. Večkrat pa je žoga v krasnem loku priletela pred gol, pa nI bilo nobenega tako primerno velikega, da bi jo z glavo »dregnil pod rebra«, da bi skočila v gol. Sele na koncu se je na to spomnil dolgi »Pile« (Pllej) ln jo prlmahal lz obrambo prod nasprotnikov gol. Kot nI prinesel zaželenega uspeha, pač pa so gostjo naglo znova drli proti vratom Hermežanov ln tako sta so znaSla branilca v objemu Štirih napadalcev. Poakns izrabiti kot tako, da bi žogo poslali i glavo v gol, bi se lahko tragično končal, če se Bellak ne bi zaplotel in za trenutek ustavil,
•
Co 80 vpraSamo kdo je kriv poraza, bi lahko kdo trdil, da tisti igraleo, ki jo žogo i* prostega strela z glavo odbil. V 38. minuti t. j. v času ko so gostje pritisnili, je bil določen prosti strel lz ca 2« m bližine gola. Igralol Hermesa ao narodill zid z luknjo, da bi vratar lahko ujel direktno na gol posiano žogo. Slr»l»o si je vzel večkrat običajou zalet lil udaril, Zoga jo v svoji hitri poti zadela glavo Hermesovega Igralca ln bi verjetno nadaljevala pot v aut, Kor
dje močno umedi in posladi in da vinu moč, letos so imeli ti skušeni vinorejci smolo. Ravno v dnevih, ko so hoteli trgati, je neusmiljeno padalo. Ko se je pa po nekaj dnevih napravilo vreme, so imeli prijetno bendimo in so prišli na svoj račun. Slično se je dogajalo najbržo na Zg. Vipavskem, kjer vinogradniki tudi radi zore svoje grozdje v |e6enskem soncu. V goriški okolici sem slišal, da so mnogo grozdja potrgali »alarmi«; med alarmi se namreč mnogi meščani in okoličani razbeže po poljih in se skrivajo med plantami. Da pri tem tudi zobljejo, Bog jim greh odpusti... jezni kmetje jim ga gotovo ne.
Zdaj ste najbrže vsi radovedni: kakšno je novo vino, letošnja rebula, in po čem?
Cena se Je tiste dni gibala med 40 do 45 lirami liter. V mesto je pa do tedaj bilo uvoženega zelo malo novega vina. Prav stikati sem moral, da sem v neki gostilni pri zadnjih vratih prišel do pokušnje. Kapljica je bila še motna, nekoliko gosta, pa ne več sladka, je že ure-zala. Poznavalci so mi rekli, da bo dobro vince. Splošno menijo, da letošnji pridelek po kakovosti ne bo dosegel lanskega, ne bo pa veliko slabši. Glede množine tudi ne bo posebne razlike v Brdih, bo pa občutna razlika na Vipavskem, kjer se je marsikje zaradi pomanjkljive obdelave in škropljenja pridelek zmaličll.
Poglavje zase Je pomanjkanje vina v Gorici, v srcu vinskih goric. V nekdaj tako živahnem fn gostoljubnem mestu so skoraj vse gostilne in restavracije zaprts. Tujec se zelo težko prehrani, še težje pa pride do kozarca vina. Zaradi komunističnega terorja na »osvobojenem« ozemlju je dovoz vsakovrstnih živilskih dobrin fn tudi vina v mesto skoraj nemogoč. Po kupčijskih poslih Je nevarno hoditi na deželo, kjer brezvestno gospodarijo »tovariši«, ki izžemajo kmeta in bajtarja pa tudi kupca. Vendar se mi zdi, da bi se dalo s pravilnim in odločnim postopkom marsikaj dobaviti in vsaj skromno poskrbeti za one nesrečnike, ki so primorani potovati. Dobil sem vtis, da so nekateri lokali zaprti samo zaradi ko-modnosti gostilničarjev, ki ne marajo skrbi in brige. Za bodočnost si Gorica dela slabo reklamo.
_ Ljubljančan.
Iz Trsta
Koncerti kozaškega zbora. V torek, 10. oktobra, je priredil kozaški pevski zbor v Gorici v dvorani, v kateri se je v avgustu vršila sijajna slovenska akademija, velik koncert s pestrim spo-redom. Koncert ni bil na oni izredni umetniški višini, kakor so jo nudili koncerti donskih kozakov v mirnih»lc-tih, ni bil tako globoko zasidran v ru-ski miselnosti in njeni glasbi kol prejšnji, vendar je tudi s svojim laž, jim, modernejšim programom poda! obilico umetniških užitkov. Dvorant je bila polno zasedena in je živahne ploskala. Enak uspeh so doživeli ko-zaki tudi v Trstu, kjer so koncertiral v četrtek, 12. oktobra, v nabito poln: dvorani Rosseti.
Nemški tečaji. Nemško-italiinnskc združenje v Trstu priredi s sodelovanjem nemškega lektorata zimske tečaje za nemščino. Prvi se prične dn« 6. novembra.
Izpiti na univerzi. 'Rektorat tržaške univerze razglaša, da se bodo jesenski izpiti polagali v času od 13. novembra do 12. decembra t. 1.
V brk poštenosti uganjajo še vedne razni tatovi svoje nečedne posle, ki seveda storilcem niso v čast, kvečjemu i začasno korist, ki pa kaj hitro mine, kc zagrabi storilca roka pravice. Da dosežejo uspeh pri svojem poslu, si tatov domislijo vseh mogočih zvijač, bolj al manj spretnih. Tako sta se n. pr. pre< dnevi zglasila pri Gvidu Valmoriju 1 Markezetijevi ulici dva neznanca in lz javila, da imata nalog, da napraviti bišno preiskavo. Mož jima je to dovolil a uspeh preiskave je bil ta, da mu i1 izginil 5 cevni radio znamke »Philips« vreden 1.500 lir stare veljavel — ^ kratkem času enega leta so tatov okradli Henrika Moherja v Vasarijev ulici. Zadnja tatvina ga je oškodoval za 3 velike zaboje perila v skupni vred nosti 250.000 lir. K sreči se je gospo Moher zavaroval in tako razen izgub
pa je Imel igraleo ros trdno glavo, so i žoga odbila visoko v zraku v lahnem proti golu. Naenkrat se je znsflla tu tropie gostov In žoga je bila v vratih, zmaga P X — žopu.
Naš slovenski fant bo rešil tudi Gorenjsko pred komunističnim nasiljem
Gorenjska, kraj oddiha in počitnic, lončua in gorata se zdi kakor raj za [irujenega popotnika. Toda kljub svečani esnobi ji komunizem ni'prizaneeel, kljub Vrnjenemu ljudstvu je v ta raj zanesel eni'0 pekla, da, ravno zaradi nemoči ljud-tva jo to storil. Vsem, ki so v svoji ne-noči gledali ta zločin komunizma, je bilo ežko. Ali se bo kdo iz naroda dvignil, ,aklical v boj in udaril proti zločincu? jjolgo nič, molk.
Tudi Gorenjska je spregovorila
Toda sedaj, letos je Gorenjska spregovorila. Dolgo 60 ljudje gledali komu-liistifno rovarjenje v nemem obupu, nihče 6e ni čutil sposobnega, da bi spregovoril. jUrtslo in okolica se nista upirala komunističnemu pritisku, nasprotno, pomagala sla. Ali naj ubogi kmečki fant uči me-ffano? V6ak teden enkrat je s košem na hrhlu prišel v mesto nakupovat; še v nedeljo po maši se je takoj umaknil, da ni bil meščanom v zasmeh v svojih okovanih čevljih.
Vendar 6ta bila prav ta fant in prav la mož tista, ki sta spregovorila. Nekaj jih je sililo. Prelita kri najboljših je klicala in opominjala: sedaj ste vi na vrsti, — da padete ali da se dvignete! Ze sam jakon nujnosti in samoobrambe je dal leni možem orožje v roke. Vendar 60 bili plahi, iskali 60 vzorov. Dobili so jih: v Slovenskemu domobranstvu. In danes so gorenjski domobranci naši 6oborci in v
Idejna vzgoja mladine
V boju proti komunizmu moramo z intenzivnim naporom osredotočiti vse svoje sile, da premagamo komunizem na vseli |>odročjih, kjer se pojavlja. Ni namreč samo fraza, marveč trda resničnost, (Hi se tukaj postavlja pred ves narod vprašanje o biti ali ne biti. Komunistična revolucija ni le krvav napad na posamezne, za vsakogar dragocene dobrine - na narodnost, na osebno svobodo, na družinsko življenje, na zasebno lastnino; rdeča revolucija podira vse to in še mnogo več.
Kajti komunizem ni le načrt za novo gospodarstvo v znamenju materiali-ima, ne samo namera preurediti družabni red po zmotnih materialističnih tezah, ampak je enoten, v osnovah in vseh posledicah zgrešen svetovni nazor. Komu-tična revolucija je le izvajanje, reali-larija absolutno zmotnega svetovnega na-tora. Od tod izvirajo strašne posledice, ki jih prinaša s seboj. Njena velika nevarnost je v njenih zmotnih idejnih osnovah. Zaio so komunistične tolpe po gozdovih večja nevarnost kakor bi bilo ielo število organiziranih navadnih roparjev. Navaden ropar namreč nima svoje leorije, ki bi njegove zločine opravičevala; komunisti pa imajo nauk, ki jim zločine ne le opravičuje, če služijo njim, temveč jih celo zahteva in slavi, in ni samo slučaj, da pravi njihova pesem: >Naš bog so rop, požig umor...«
Zle posledice komunizma izvirajo torej iz njegovih zmotnih svetovno nazorskih idejnih osnov. Ce hočemo komunizem uničiti do kraja, moramo vedeti, da zmage proti tako totalitarnemu sovražniku ni mogoče dobiti na enem samem
volji eno z nami: uničiti komunizem, da bo narod mogel živeti in rasti I
Gorenjsko domobranstvo je izšlo iz ljudstva
Gorenjska ne molči več. Skozi dvo leti je nemo gledala borbo v Ljubljanski pokrajini. Se celo očitala je, ker je ni mogla razumeti. Saj tudi ni čudno: kdor komunizma sam ne preizkusi, res težko razume. Danes Gorenjska to čuti in ravno to krepi njihovo voljo do borbe, ne glede na malenkostne ozire.
Gorenjska je v6a v gibanju proti komunizmu. Da6i so komunisti imeli mnogo taktičnih prednosti, dasi so z vso agitacijo skušali prikriti komunistični značaj OF in ji dati »narodn e obraz, je zdravi del naroda prevladal, spregledal in se uprl komunističnemu nasilju in lažem. Nekoliko okorni so bili v začetku. Preprosto ljudstvo je bilo doslej vajeno, da ga je kdo vodil, da hodi spredaj izobraženec. Toda dokaz, da gorenjsko ljudstvo ne mara biti komunistično, je prav to: domobranstvo je izšlo iz ljudstva in prav to ga sestavlja.
Gorenjska ima svoje domobranstvo. Moralo je premagati več težav, boriti 6e z mnogimi pomisleki, toda danes je močno in s svojimi številnimi posadkami predstavlja tudi Gorenjska z ostalimi slovenskimi pokrajinami močan protikomunistični blok.
Št. JoSt nad Vrhniko — Lufne
Organizatorji komunistične OF na Gorenjskem so bili po večini poslani iz Ljubljanske pokrajine. In zanimivo, na drugi 6trani pa je zgled Slovenskega domobranstva v Ljubljanski pokrajini v veliki meri pospešil razvoj gorenjskega domobranstva. Razvilo se je iz majhnih poizkusov v Lučnah. Kakor Št. Jošt nad Vrhniko pomeni Ljubljanski pokrajini prvobori-telja v protikomunistični borbi, tako imajo Lučne isti pomen za Gorenjsko. Nekdaj sta bila ta dva kraja sosednji župniji. Letos januarja so dobili možje in fantje, ki tvorijo postojanki v Lučnah in Suhem dolu, priznanje od oblasti. Nikdar se tolovaji nc morejo oddahniti v teh krajih in okolici, ki je bila zanje nekdaj tako idilična.
Pretrgane 60 vse kurirske poti, »oblastniku v žirovski republiki so morali bežati im Zirovci, v večini navdušeni za »osvoboditelje«, si belijo lase z vprašanjem, v kakšnem razmerju je moč domobrancev v primeri z NOV in POJ, ki s svojimi »zavezniki« štejejo nad polovico vesoljnega prebivalstva na zemlji, pa je kljub temu »svobodna republika v Zireh« le — enodnevnica. Še prav posebno so 2iri za NOV izgubili ves čar, odkar so združeni protikomunistični oddelki zaplenili .lepe količine usnja, s katerim naj bi se obula »bosac NOV.
Zveze so pretrgane
Kmalu za Lučnami se je ustanovila domobranska postojanka v Črnem vrhu nad Škof jo Loko. S tem so bile še bolj onemogočene zveze med gorenjskimi in dolemj6kimi tolovajskimi odredi. Sedaj poskušajo iskati zvezo preko Primorske mimo Postojne na Notranjsko. Seveda so to veliki ovinki in kurirjem se pač lahko milo 6tori ob spominu na idilične čase in poti preko Polbograjskih Dolomitov — kar naravnost v Ljubljano ali še dalje; razumljivo — ob podpori »bratske« 68-
Božje oči pa so uprte v pravičnega
----n	.	.	■ lauuuujMv	v«	---- • -------- ---
sektorju s poudarjanjem ene same oo- vo;6ke v0,ieke. Danes: na eni strani go-
i . . . i? i ___i__: Jnu.,'M l,{ iih hrani mA I J .... ' .	.	• • i . ___ _i___
brine ali le nekaj dobrin, ki jih branimo pred njim: narodnosti, osebne svobode ali kakšne druge dobrine. Svoj boj moramo prav tako osnovati na svetovno nazorno idejno podlago, kakor ga postavlja komunizem. Boj proti komunizmu je v osnovi ideološki boj. Prav je imel protikomunistični borec, ki je pred smrtjo dejal: »Vojska brez ideje je kakor slep konj. Voz sicer vleče, a ne ve, kam ga bo pripeljal.<
renjski domobranci, na drugi udarne skupine, da, da, tu se konča vsa idilika!
Dolomiti in Poljanska dolina — brez tolovajev.
Prav pred kratkim eo komunisti poskušali obnoviti svoj raj na ozemlju Dolomitov, tu- in onstran meje. V noči od 23. na 24. september ee je že zdavnaj razbiti Dolomitski odred, ojačen e Pri-. , , _ , morci, hotel vrniti nazaj, Vojkova tolo-Komunisti se dobro zavedajo, kakš- va.j6ka brigada bi pa pomagala pri usto-nega pomena je zanje njihova ideologija, učenju. Toda doživeli eo nadvse prijazen Stalin je med dvanajstimi »pogoji za bolj- I 6prcjem ^ strani nemške voj6ke in do-ševizaeijo partije« navedel kot drugi po- mobrancev. Razbežati eo ee in se oddah-goj: »Partija, zlasti njeni voditelji, mo- niu §ele onstran Zirov. rajo znati v polni meri uporabljati revo- -j-uc); p0jjanska dolina ee je znebila lucionarno teorijo marksizma, ki je ne- ^ nekdaj stalnih »gostov«. Domobranci ločljivo vezana na revolucionarno prakso.« | jz Qorenje vasi jim ne dajo miru. Ce ee
Ves sistem komunistične organizacije je res zgrajen tako, da se morejo njeni člani idejno popolnoma prepojiti s komunizmom. Zato ima vsaka najmanjša oborožena komunistična enota svojega politkomisarja, da se vsak njen član boljše-vizira. Zato izdajajo agitacijske brošure in učbenike, komunistične teorije. Zato organizirajo po gozdovih tečaje s komunističnimi predavanji in zahtevajo od članov SKOJa ne le vaje z orožjem, ampak tudi poznanje komunistične zmotne ideologije. Teoretičnega znanja ne zahtevajo le od študentov in inteligentov, marveč tudi od najpreprostejših kmečkih deklet. In zanimivo: njihov pouk ne obsega morda le marksistične ekonomske teorije ali komunistične politične vzgoje. Začenja se s svetovnonazornim poukom o dialektičnem materializmu. Komunistična dekleta s kmetov, ki se potepajo s puško po gozdovih, morajo hoditi na tečaje in si z okorno kmečko pisavo zapisovali komunistični nauk rdečih agitatorjev. Njihovi zapisi pa se začenjajo z osnovnim svetovnonazorskim vprašanjem kaj je materializem? Očividno je, da moremo taki Ideološki vzgoji, ki ustvarja podlago za komunistično revolucionarno besnenje, kljubovati samo, če ji postavimo nasproti še temeljitejšo idejno vzgojo vseh, ki komunizem odklanjajo. Vzgoja se mora začeti Pri mladini, ker je mladina najudarnejša v boju proti komunizmu in ker bo le idejno pravilno usmerjena mladina mogla graditi boljši svet po zmagi nad komunizmom. Temelj vzgoje mora biti svetovnonazorski, kakor je pri komunistih. Ce je pri njih temelj dialektični materializem. morn hiti pri nas krščanski idealizem, kakor ga "oznanja cerkveno učileljstvo.
pelješ po tej dolini navzdol, zazivi v vsej romantiki, e katero jo slika Tavčar; njeni
domovi in gank!, okrašeni z nageljni, lepimi, rdečimi, polnimi, gorenjskimi. Da, šele tedaj jasno razumeš te fante iz Gorenje vasi, zakaj tako odločno čuvajo nad to lepoto.
Težko bo onemu, ki bo stal ob strani
Iz Poljanske doline ee je domobranska ideja raziila po vsej Gorenjski. Le nekatere najznačilnejše izberimo: Skofja Loka, Zabnica, Kranj, Cerklje, Predoslje, Lesce, Smlednik, Domžale. Tok domobranstva ustvarja vedno močnejšo strugo, vedno več ljudi potegne za seboj in težko bo onemu, ki bo ostal ob 6trani.
Vso težo borbo nosijo kmečki sinovi
Toda mesta, ki 6te obilno zalagala bratomorileke tolpe, koliko sinov ste dala domobrancem? Zastonj bi iskal meščanov. Vso težo borbe nosijo kmečki sinovi in veseli in ponosni so na to. Veselje je biti med temi fanti in možmi, da med možaki, ki eo mislili, da so že za vedno odložili puške L 1918.. sodaj jih je pa 6tiska, v katero so komunisti pahnili narod, postavila v ieto vreto s sinovi. Vsem sije odločnost z obraza in jasna zavest govori iz njihovih beeed. Niso učeni, toda vedo za kaj gre: gre za ohranitev 6tarih izročil in za osvojitev bodočno6ti. Trdi so, robati kot robovi in meline, e katerimi ee bore za veakdanji kruh; zdi ee, da za mehko čuetvo ni prostora v ercu, a oči se jim zasvetijo, ko govoriš o njihovih domovih, ki 60 ogroženi ali eo jih že morali zapustiti. Z nekaterimi 60 morale oditi tudi družine.
S puško in koso za dragi dom
Življenje v domobranskih posadkah po Gorenjskem je pe6tro in zanimivo. Vedno v znamenju dela: vežbanje, patrulje ali poljsko delo. Dasi eo mnoge domačije zapuščene, so polje do kraja obdelali. Skozi vse poletje 60 iz vseh po-6tojank odhajali domobranci v več 6ku-pinah na delo: vse so poželi, pokosili, mlatili eo in 6pravili vse pridelke. S puško in koso delajo za dom. Niso 6ami hoteli, da ee je kosi pridružila puška. Komunisti eo jih v to prisilili in sedaj 60 pokazali, da tudi tako znajo.
Ob nedeljah se moreš e fanti pogovoriti, ker eo večinoma doma, če elužba drugače ne odloči. Z velikim zanimanjem elede borbi Slovenskega domobranstva in upadanju komunistične revolucije v Ljub-Ijaneki pokrajini. Začudi jih podobnost razvoja, dasi je revolucija na Gorenjskem še nekaj razvojnih faz zadaj. Toda za-etonj je trud komunistov, da bi v harmoničnem razvoju, izrabljajoč psihološke in taktične posebnosti, med Gorenjci izpeljali revolucijo po obrazcu, ki ga predpisujejo učbeniki za komunistično revolucijo. Zgledi in primeTi v Ljubljanski pokrajini eo tudi za Gorenjce preveč poučni!
Slovenske narodne pesmi so se oglasile
Družabno življenje med domobranci je zelo živahno. Radi pojo domobranske in narodne pesmi. Prvič ne gre: že dalj časa niso peli; skrb je bila njih spremljevalka doslej in mladostna neugnanost se ji je morala umakniti. Sedaj pa le veselo, ker vedo, kaj je njihova naloga in kako velika je — zanje in za narod.
Ti so izmed vseh najbolj veseli
Mnogi so po eili raz.mer bili že med »gošarji«, kot pravijo. Neradi govore o vzrokih, težka je bila izbira, eoglaeni eo pa v veselju, da 60 ee še pravočasno mogli vrniti. Ti 60 ree odločni in prekaljeni. Nekdo je bil celo četni komandir v hribih: eedaj eedi in dela načrte, kje bi najlepše in najbolj uspešno zagrabili komunistično zver.
Taki pribežniki ne pridejo prazni, najmanj brzostrelka mora iti z njimi za 6po-min. Radi povedo, da 60 dobili nekaj orožja nekje na Primorskem, toda streliva le za prvo silo, potem nič več. Zato imajo v vseh tolovajskih odredih nalog, da municijo hranijo.
Časopis in knjiga gresta za puško
Domobranstvo na Gorenjskem ne vrši samo svojega vojaškega poslanstva, ne, povsod prinaša idejno jasnost. Idejna zmeda, ki jo je meo ljudmi povzročil komunizem, je bila precejšna. Z vsemi mogočimi lažmi, naivnostmi in potvor-
Pomembno je vprašanje, ki si ga danes zastavljajo mnogi dobri in plemeniti. »Zakaj prihaja toliko trpljenja tudi name? Kaj sem jaz zakrivil?« Tudi v prenekaterem dobrem človeku je neka skrita žalost, kot da je Bog zavrnil dar njegovega zvestega krščanskega življenja. Mar se je zastonj trudil in se Bog noče ozreti na njegovo molitev, ki jo je izpričal z zvestobo v izpolnjevanju zapovedi. Ne skrbi ga samo zase, žal mu je za družino; boli ga bridkost, ki jo vidi preplašenih očeh svojih otrok. Ustvaril si je družino in uredil dom, pa je hotel dati narodu in Cerkvi lep in pošten rod, zdaj pa se mu temni prihodnost in mu misel za mislijo tipa v bodočnost, a se vsaka vrne zbegana in preplašena. Kot da Bog molči...
Dvoje moramo ločiti: človeštvo in posameznika. Premnogi so dobri in njihova vera in molitev sta leta in leta zadrževali božjo jezo. Oni so re-
Iz Gorice
Dekan Viktor Kos. Komenski dekan g. Viktor Kos se je zadnje dni septembra oglasil z daljšim pismom iz Neu-murkta pri Noriinberku (Nurnbcrg) na Buvarskem. Vsi rojaki, ki so tam, so zdravi in dobro preskrbljeni. Tuni je tudi g. kaplan Mirko Rener, katerega domačini zelo čislajo kot prvovrstnega organista in so mu naklonjeni. G. Rener pridno komponira. Vse je v redu, samo domotožje se včasih prikrade.
Ne delajte škode na poljih! Goriški mestni magistrat je izdal razglas, v katerem svari predmestne prebivalce, naj nc delajo škode, ko se ob alarmih zatekajo nn njive in polja. Ne teptajo samo orane zemlje, temveč tudi brezvestno odnašaj" razne pridelke in vrtnine. To je strogo prepovedano. Tuko ravnanje priča o pomanjkanju dostojnosti iu poštenosti.
Od neznancev ustreljen. Pred dnevi se je 31 letni železničar Ivan Culot iz Solkana v prvih popoldanskih urah mudil v bližini soškega mostu, ki pelje v Pevno. Nenadoma ga ie zadel v glavo strel, ki ga je sprožila neznana roka. Težiko ranjenega je zeleni križ prepeljal v mestno bolnišnico, kjer jc podlegel dobljeni rani. ..^u...*.^
šcvali svet, da je Bog odlašal s kaznijo za tolikšne javne zločine, ki so jih narodi in vse človeštvo delali kakor v zasmeh Bogu.
»Zdaj pa bo vojvoda tega sveta obsojen.« Satan je namreč uredil pravo kraljestvo v sodobnem svetu in ga utrjeval iz dneva v dan. Slepil je ljudi, da so šli za njim, ker je upal, da je zdaj prišla njegova ura. Zdaj ga sodi Bcjg sam.
Nekateri mislijo: »Kaj dela Bog? Molči?« Ne, Gospod sodi. ln kakšna je ta obsodba? Bog sodi kneza teme in ga postavlja na laž. Satan je obljubljal svetu raj, pa je ustvaril pekel. Bog sedaj obsoja prazno znanost in umetnost, ki sta hoteli sami brez Boga vzgajati človeka, pa sta ga vzgojili v propalo zver. Sodba božja se vrši nad satanovim delom in ta sodba je v tem, da se podira babilonski stolp hudobije in brezverstva. Sodobni svet lažne znanosti in tehnike je hotel biti zmagoslavni upor proti Bogu, pa se je sesul v ruševine, ki pokopavajo pod seboj narode in človeštvo. Ne čudimo se nad grozotami naših dni, ker so božja sodba nad brezboštvom. Strašna je hudobija brezboštva, zato je strašna sodba nad njim, zato da slepci lahko vidijo sadove komunizma in glušci čujejo tuljenje viharja, ki so ga sejali.
Božje oči pa so uprte v pravičnega. Če se srdi nad narodi, pa toliko bolj ljubi zveste. Zanje je pripravljen storiti vse. Hudobija vsega sveta ne more ovirati božjih rok, da ne bi delile svojih milosti. Prvo in najvažnejše, kar daje Bog svojim zvestim, je moč, da morejo vse prenesti. Bog, ki neizmerno želi prebivati v vseh ljudeh, se zavrnjen in zasramovan s toliko večjo radostjo daruje pravičnemu. Pripravljen je napraviti še več. Zahteva, da vse storimo, kar je v naši moči, a da se z živo vero zatečemo k Njemu. Čudeže je pripravljen delati za svoje zveste, samo vere zahteva od njih. Storil nam bo čudovite stvari, samo ne nehajmo klicati k njemu: »Reši nas zaradi svojega imena!«
bami (n. pr. da ee je papež v zadnjem božičnem govoru izrekel za OF in obsodil belo gardo) so komunisti iz dneva v dan zalagali Gorenjce tako, da niso slednjič ničesar več verjeli, niti z rokami otipljive resnice ne.
V	zadnjem letu, od ustanovitve domobranstva je položaj mnogo boljši. Ljudje dobe v roke časopis in drugo protikomunistično literaturo. Še lani na zimo je v nekaterih krajih vladal tako hud komunističen teror, da si ljudje niso upali čitali časopieov, ki eo jih raztrosili ljubljanski domobranci. In vendar je šel 6kri-vaj iz rok v roke, iz hiše v hišo. Danes dobe nekatere časopise, tudi revijo Slovensko domobranstvo in ostalo. Dokumen-tarične Bele in Črne bukve eo šle povsod. Ponekod so se kar etepli zanje. Tudi oni, ki stoje ob strani iz radovednosti, vee to berejo, epoznanje bo že prišlo, toda čim bolj bo kaeno, tem bolj bo bridko.
V	nekaterih vaeeh, kjer eo domobranske postojanke, se v osnovni šoli vrši pouk v materinskem jeziku. Mlade slovenske učiteljice eo že nastopile elužbo.
Tudi na Gorenjskem so se komunisti 8 15. septembrom osmešili
Še nekaj za 15. eeplember. Komunisti eo sprevideli, da so ee s svojo otroško agitacijo okrog 15. septembra močno osmešili in onemogočili. Vendar zapoved razkroja med domobranci je treba izvršiti. Zato so prešli v osebno delo z domobranci. Pa kako?
Terencev v krajih, kjer so domobranci, ni več, pa tudi varno ee ni na tako bližino približati domobrancem. Tedaj ei
izmisli brihtna bulica: »individualna akcija« preko pošte pa ni nevarna, ln tako eo nekateri domobranci z začudenjem brali ganljivo vabilo, ki je prišlo po pošti, naj vsaj sedaj za lo. september spregledajo, ko jim sam maršal ponuja svojo roko za bratsko borbo proli reakcionar-jein. Ce bodo vsaj zadnja dva meseca sodelovali v borbi, jim bo vee odpuščeno in dobili bodo po zmagi — državljanstvo. Vse je bilo povedano v tako milem tonu, da so iz mnogih postojank poslali izvidnice poizvedovat po komisiji, ki sprejema »spokorjene« domobrance Toda v neki Čudni slutnji je ta komisija vedno izginila.
Naše domobranstvo jo rešilo slovenski narod
Gorenjski domobranci vršijo važno poslanstvo. Dasi še nekateri ljudje stoja ob 6trani ali jih blatijo, vendar drži: narod eo obvarovali pred propadom, ki je zaradi komunističnega zločinetva grozil. To bo dokazala zgodovina, kakor še mnogo drugih reenic, ki danee še niso tako razvidne.
Gorenjska je za komunizem izgubljena: kjer gorenjski domobranec prime, tam drži. To moč je dobil iz krvi svojih prednikov, ki v obrambi najsvetejših pravic in izročil niso nikdar popustili. Bog je bil njihova moč, zato 60 vselej do6egli evoj cilj, četudi za ceno lastne krvi.
Borba naših dni ni borba za danes, je borba za vee in za vselej. Na to je mislil domobranec, ko je etisnil zobo in rekel: »Nak, odjenjamo pa ne!< Govoril jo v imenu vseh Gorenjcev!
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama:
Linhartov »Matiček se ženi«
v letošnjem sporedu
ki oblikuje s krepkimi potezami postavo Matička in ustvarja primerno razpoloženje in druži ter veže posamezne dogodke v neprisiljeno celoto. — Ob njem živi njegovo dekle Nežka, ki jo v živih barvah in neprisiljeno oblikuje gdč. Svetelova. Tudi kar smo o ostalih vlogah rekli že lansko sezono, velja tudi zdaj. Nesporno
Ob koncu lanske sezone je Dramski studio pripravil dve predstavi Linhartovega Matička in je tako zaključil gledališko delo. Letos j« uprava sprejela tudi to igro v redni repertoar.
O uprizoritvi smo obširneje pisali že ob prvi izvedbi v juliju. Letos hočemo ta dogodek samo registrirati.
Mladi igralci, ki so 6e nam prvič predstavili v juliju, so nas presenetili predvsem s svojim mladostnim ognjem in mladim hotenjem. V vsakem oblikovalcu značaja in besede je bilo videti in čutiti veliko prizadevnost. Zato je tudi občinstvo, ki je prišlo k predstavi z zanimanjem m z veliko dobrohotnosto, sprejelo obe predstavi s toplim priznanjem.
Letos imajo ti mladi igralci mnogo težjo nalogo. Igrajo pred resnim in razvajenim občinstvom, ki ga igralec ne pridobi tako hitro. To je tudi bilo čutiti pri premieri v soboto. Ni bilo lahko ustvariti zveze med odrom in dvorano, le počasi se je ta razdalja manjšala in je šel® v drugem delu skoraj izginila. To so se- t dija: mladim da priliko, da se uveljavijo, veda čutili tudi igralci in so zato šele j če je niso dugje našli. V tej zvezi pa ie proti koncu povsem zaživeli. Teža vse I treba seveda poudariti, da bi bilo morda predstave leži tudi sedaj na g. Severju, • delo v studiu še mnogo uspešnejše, če bi
je uspeh, ki'ga je dosegel režiser g. dr. Pavlovčič z mladimi igralci lep. Ni to predstava kot nam jo morejo nuditi najboljši igralci, kar je povsem razumljivo, saj ti mladi igralci šele rastejo in niso imeli do zdaj prilike v nobeni večjih vlog zaživeti. So pa zanimiva taka odkritja, ko je morda marsikak igralec dolgo skrit in pozabljen, režiser ga uporabi kvečjemu za slugo ali pa služkinjo, pozabljen lahko že kar iz navade, lahko pa tudi iz drugih in drugačnih momentov; ob takem nastopu pa se pokaže, da je kar zmožen igralec in igralka, samo nikogar ni bilo, ki bi ga dvignil in vodil. V tem vidim eno izmed zelo dobrih strani Dramskega stu-
režiral in vadil mlade igralce že izkušeni režiser. Seveda bi moral to delo opravljati z enako ljubeznijo in prizadevnostjo, kakor mlad režiser, ki se ima samo tu priliko uveljaviti. Režija dr. Pavlovčiča pa je pokazala, da bi bila zmožna voditi tudi večje igralce.	-L
II. sinfonični koncert
Če bi hoteli v kratkih besedah izraziti značilne poteze drugega sinf. koncerta, bi rekli tako-le: izbran spored, zelo dobra izvedba, smiselna interpretacija od strani dirigenta, odličen solist-pianist, pobožna zbranost pri občinstvu. Na sporedu so bila štiri dela, od katerih predstavlja vsako svet zase. Tako je Mozartov »Mali nočni koncert« pravi biser v lepi vrsti priložnostnih in oddihu namenjenih skladb, ki se jim je skladatelj posvetil z nič manjšo ljubeznijo kot svojim velikim delom. Chopinov koncert v e-molu op. 11 nudi pianistu priliko, da pokaže svojo tehnično zmogljivost in obenem občuteno igro; v obeh smereh je namreč skladba zahtevna kot malokatera te vrste. Šker-jančeva koreografska glasbena pesnitev »MaFenka«, ki je na tem koncertu predstavljala domačo glasbeno tvornost, je vzrasla iz težkega cankarjanskega vzdušja; skladba sicer ne namerava slikati dogodkov kot jih podaja Cankar v svoji noveli, pač pa se zdi, da je Škerjanc verno podal v glasbi nastrojenje, ki ga podaja Cankar v pisani besedi. Richard Strauss je mojster v ilustriranju zunanjih dogodkov kot je tudi izborer. instrumentator, ki nikdar ne zgreši nameravanega učinka.
Pisano in prigod polno življenje ljubezenskega junaka Don Juana od njegovih prvih podvigov pa do neizbežnega zloma je dalo Straussu dobrodošlo priliko za izčrpanje najrazličnejših orkestralnih kombinacij.
Izvedba imenovanih del je bila zelo dobra. Orkester je dobro vigran in v celoti izenačen; le pn Straussu je bilo čutiti na gotovih mestih nesorazmerje med trobili in godali na škodo godal. Skladbe kot je na primer Straussov Don Juan, ki stavi na izvajalce precejšnje tehnične in tudi interpretacijske zahteve, orkester z lahkoto zmaguje. Da so bile skladbe z obeh vidikov ustrezno podane, je tudi zasluga dirigenta Šijanca, ki je po večletnem skupnem delu z orkestrom zrasel ter z lahkoto vzdržuje stik z orkestrom na eni strani in z občinstvom na drugi strani. Le Mozartov koncert bi še pridobil, če bi dirigent vnesel vanj več mozartov-ske lahkotnosti. Hvalevredna je bila podrejenost orkestra nasproti klavirju v Cho-pinovem koncertu, čigar solistični del je odigral prof. Anton Trost, Kot vsakokrat tako je tudi to pot njegov nastop pomenil praznik za koncertno občinstvo. Tehnično obvladanje težkega parta, ki je s težkoča-mi natrpan, pa tudi izključno glasbena stran dela, ki zahteva od solista veliko 6misla za občuteno podajanje: vse to je Trost podel tako, da se je znova afirmiral kot koncertant velikega formata. Tudi občinstvo, ki je polnoštevilno zasedlo dvorano, je z redko zbranostjo sprejemalo vsa izvajanja ter je navdušeno pozdravljalo dirigenta, solista ir. godbenike.
M. L'
Siren 4|
»SLOVENEC«, Četrtek, 19. oktobra 1944.
Sf. 240.
»Ustvarimo vsem revežem mmo živ I jen je!'
Za >Zinisko pomni1« je v radiu govoril Anton Kosi, načelnik oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Ne smemo si prikrivati, da bo letošnja zima z njenimi posledicami težja in občutnejša, nego je bila prošla. Živimo v dobi, ki nalaga vsakemu posamezniku, da se odreče marsičemu, kar je smatral v vsakdanjem življenju za neobhodno potrebno. Četudi smo se odrekli mnogim dobrinam, ki smo jih smatrali za potrebne, se to ne da primerjati z onim, čemur so se zaradi vojnih dogodkov morali odreči tisoči in tisoči, ki se nahajajo danes v veliki bedi in pomanjkanju.
Za te naše rojake se obračamo vnovič na javnost, opozarjajoč vsakega posameznika, naj daruje tudi letos za zimsko pomoč, saj ni bil ta naš apel nikdar tako tehten in nikoli tako utemeljen, kot sedaj. Vedno so živeli v naši sredini siromašni, ki so bili vezani na pomoč in jo dobivali redno iz javnih in privatnih sredstev. Število teh pa se je vsled vojnih razmer pomnožilo z novimi tisoči, ki so živeli pred vojno v urejenih, mnogi med njimi v udobnih razmerah, ki pa so morali zapustiti svoje lepe domačije in se ločiti od najdražjega, kar ima naš kmet, od svoje lastne grude. Ti naši rojaki, ki nimajo danes sredstev, niti možnosti za dostojno življenje in ki jim nikdar ni bilo potrebno prositi tuje pomoči — saj so živeli od svojih žuljev in hranila jih je domača zemlja — ti naši rojaki sloje danes zaradi nečloveškega ravnanja komunistov nemočni, neoblečeni in bosi s svojimi ženami in otroki na cestah, opominjajoč nas, da" storimo svojo dolžnost in jim olajšajmo njihovo gorje.
Priznati je treba, da je v tem pogledu že mnogo storila javna in privatna iniciativa in da so se za socialne namene žrtvovali visoki zneski. Vse to pa ne bo zadostovalo, treba bo žrtvovati več in vsak, ki more, je dolžan, tu priskočiti in storiti svojo človeško dolžnost, Naj ne bo Slovenca, ki se ne bi odzval pozivu Socialno pomoči in daroval v plemenite namene, ki jih ima v programu ta naša hvalevredna institucija, svoj prispevek. Naša deviza naj bo, da ne sme biti v Ljubljani in na našem podeželju slovenskega človeka, ki bo trpel v nastopajoči zimi mraz, pomanjkanje ali celo lakoto.
Ta naša pomoč je toliko nujnejša, ker prihajajo v zadnjem času v Ljubljano in druga središča v pokrajini otroci, žene in starčki, ki jih komunisti zaradi njih prepričanja izganjajo iz domov in to popolnoma gole in bose ali pa oblečene v najnujnejšo obleko, ker morajo po ukazu takoj zapustiti svoj dom. Ti nesrečniki ne morejo vzeti s seboj nitt hrane, niti za zimo potrebno obleke ali posteljnine in so zato povsem navezani na tujo pomoč.
Naša narodna in socialna dolžnost je, da pomagamo tem revežem in da jim, dokler ne bodo mogli na svoje domove, ustvarimo v svoji sredini, če ne prijetno, pa vsaj znosno življenje.
Vse kar storimo dobrega svojemu so-bralu, bližnjemu in rojaku, bo skoro gotovo v veliko korist ne le njim, temveč tudi nam samim, ker nas bo pri tem tolažila zavest, da smo tudi mi po svojih skromnih močeh pripomogli svojemu so-bratu do znosnejšega življenja iu mu olrli bridke solze.
Dogodki in novice današnfega dne
NOVI GROBOVI
+ Fr. Liberat čotar. V frančiškanskem samostanu v Ljubljeni je zaspal v Gospodu redovni brat laik fr. LTberat Čotar v 72. letu življenja. S pred tremi meseci umrlim fr. Amatom Gaberc sta bila skupaj preoblečena v redovno obleko in skupai sta delala redovne obljube. Isti dan, ko je fr. Amat umrl, je fr. Liberat legel v bolniško posteljo, iz katere se ni več dvignil. Pokojni je bil rodom iz Šker-bine na Krasu. V svetu je opravljal službo carinika, v samostanu pa se je izučil za krojača. Skromen, tih, ponižen, pobožen, točen in marljiv kot čebelica je služil Gospodu v serafinskem redu 35 let. Večino svojega redovnega življenja je preživel v Kamniku. — Njegovemu rodnemu bratu, ki ga je tako nežno ljubil, in ostalim sorodnikom izrekamo odkrito so-žalje. — Fr. Liberatu pa naj bo Gospod Jezus bogat plačnik za vse njegove velike žrtvel
■fr Jože Derglin. Po kratki bolezni je za vedno zatisnil oči strojevodja drž. železnic v Ljubljani, g. Jože Derglin. Blagega očeta bodo pokopali v četrtek ob 4 po-
foldne iz kapele sv. Andreja na Žalah, v. maše zadušniea bo v torek, 24. okt. ob H7 v cerkvi Sv. Terezije na Kodelje-vem. Naj počiva v miru, njegovim dragim naše iskreno sožaljel
OSEBNE NOVICE
Za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in tehnologijo je napravil izpit inž. A. Nefima. Čestitamo!
ZGODOVINSKI PABERKI
19. vinotoka
Leta 1810. se je v Braslovčah rodil Fe-licijan Globočnik, pisatelj. Šojal se je doma, gimnazijo je študiral v Celju, bogoslovje v Celovcu. Kaplanoval na več mestih na Štajerskem, leta 1844. je postal župnik v Kotlah na Koroškem in nato v Gužah, kjer je 12. novembra 1873 umrl. — Bil je v celovškem bogoslovju v času, ko je bil tam Slomšek za spirituala in pripada duhovniški generaciji lavantinske škofije, ki jo je Slomšek vnel za sloven-
stvo in slovensko pisateljevanje. V Slomškovem duhu je pisal od začetka do konca. Važno pa je tudi njegovo prevajalno delo. Prevedel je Krištofa Schmida in so ti prevodi predstavljali do Ciglarjeve »Sreče v nesreči« edino zabavno slovensko prozo —
Leta 1851. je umrl * Cetinju črnogorski vladika, knez in pesnik P. Petrovič Njegoš. Rodil se je 1. novembra 1812. v Njeguših. Po smrti metropolita Petra ie postal leta 1830. som vladika in knez v Črni gori, ki je ravno v njegovi dobi dobila prve upravne oblike in nekako vlado v obliki 12 senatorjev iz najuglednejših družin. Bil je v neprestanih bojih proti Turkom. V letu 1884. je Jclačiču ponudil vojaško pomoč, kar je ta odklonil. Važno je njegovo pesniško delo. Pisal je že zelo zgodaj pod vplivom narodne pesmi in je mešal epski in lirski moment. Višek njegovega ustvarjanja je Gorski vijenac, visoka pesem borbe za svobodo, slavospev junakom, ki so neopazni umirali za »krst častni i slobodu zlatnu« —
Leta 1855. je umrl v Ljubljani Matej Langus, slikar. Rodil se je 9. sept. 1792. v Kamni gorici. Slikarstvu se je posvetil šele v fantovski dobi, 6 let se je učil pri Schreibersu v Celovcu. Izpopolnil je svoje znanje na Dunaju v akademiji, v Rimu, kjer je bil poldrugo leto in na potovanju
Eo Italiji. Ugajal mu je zlasti Rubens. — angus je slikal na presno in v olju, mojster je bil v portretiranju. Največje njegove freske so v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in na Šmarni gori. Številnejše 60 njegove oljnate slike: Sv. Nikolaj v stolnici na velikem oltarju, Marijino oznanjenje pri frančiškanih, Žalostna Mati Božja pri uršulinkah so njegova največja dela. V Narodnem muzeju pa so njegovi najboljši portreti. Langus je ljubil nežne barve. Njegova kompozicija je dobra, vendar človeka ne pritegne. Bil je preveč pod vplivom stere šole in antike, zato je tudi najboljši v portretih, kjer se je sprostil in so tu njegova ozadja, na katerih je rad pokazal domačo pokrajino mojstrsko podano —
Leta 1874. je bila ustanovljena v Zagrebu univerza, ki je prva na bivšem jugoslovanskem ozemlju.
Kdor misli, da bo mogel nasprotnika zadovoljiti s popuščanjem, ne bo za to nikdar dovolj bogat.	(Bismarck.)
Koledar
Četrtek, 1». vinotoka: Peter Alkantarski, »poznavaleo ln ustanovitelj reda; Etbln,
opat; Luoij, mučonoo. PeU)k, it. vinotoka: Janez Kanelj, spo-znavaloe; Savlu, devica in mučenlcn: Irena, devica in mučenicaj Sindulf, spozn.
Dramsko gledališče »Jakob Ruda«, Bed Cotrtok. Ob 18.
Operno gledališče
Zaprto.
Kino Matica »Premiera« ob 16 ln 19.
Kino (Jnion »Pred sodnim dnem« ob 16 in 19.15.
Kino Sloga »Ce mol gospodari« ob 16 ln 19.
Lekarniška služba Notno službo Imajo lekarne:
dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43: mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Mur. mayer, Sv. Petra cesta 78,
Zamudnikom delovne službe
Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči mladeniči rojstnih letnikov 1914 do 1926, ki so redni pregled za obvezno delovno službo iz kakršnega koli vzroka zamudili, se morajo brezpogojno javiti komisiji v petek dne 20. oktobra 1944 ob 13. uri popoldne v zgradbi Delavskega doma, Blei-weisove cesta št. 42.
Oni mladeniči, ki prebivajo izven ljubljanskega bloka, naj se takoj zglase pri svojih županstvih, da jih pravočasno odpravijo k pregledu v Ljubljano.
Kdor bo od pregleda izostal, bo v smislu obstoječih določil najstrožje, kaznovan.
Pokrajinske uprava v Ljubljani
Prehod čez bloke za kmečko delo omejen
Prulstelle IX. v Ljubljani opozarja na naslednje:
1.	Posestniki ali zakupniki manjših poljskih ali vrtnih parcel dobe podaljšanje potnih dovolilnic za prehod preko blokov najdalje do 31. oktobra 1944. Do navedenega časa morajo biti vsi pridelki pobrani in zimska setev izvršena. Podaljšanje potnih dovolilnic preko navedenega termina se ne bj devolii/aio
2.	Kmetje in posestniki večjega obsega dobijo propustnice zase in za svoje pomočnike samo do 15. novembra 1944 in morajo do navedenega termina poskrbeti tudi za pripravo stelje. Po 15. novembru 1944 bo dobil kmet, ozir. pri večjih posestvih še druga moška delovna moč pro-pustnico za vožnjo gnoja, za oranje in za nabavo drv za kurjavo.
Gornja navodila se objavljajo zaradi tega, da bi prosilci po nepotrebnem ne vlagali prošenj pri merodajnih službenih mestih in s tem povzročali odvišno delo.
Napravite kletne proboje
Uprava policije v Ljubljani opozarja vse hišne posestnike na člen 7 naredbe šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 19. 9. 1944, SI. 1. št. 137-70 ex 1944, po kateri morajo v roku treh tednov v strnjeno zazidanih predelih mesta napraviti v kleteh proboje iz ene stavbe v drugo. Načrte teh probojev je predhodno predložiti tehnični protiletalski zaščiti, ki posluje v prostorih mestnega cestnega nadzorstva na Ambroževem trgu št. 7 v Ljubljani. Istotam se izdajajo tudi vse informacije glede teh probojev in se uradno odloča v primeru spora sosednih lastnikov hiš glede mesta, kjer naj se ii proboji izvrše.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Nad 10 kg jurčkov zaplenjenih.
Organi tržnega nadzorstva so v sredo na tržni dan zgodaj zjutraj napravili hitro in letečo kontrolo po raznih dvoriščih v bližini Vodnikovega živilskega trga. Na nekem velikem dvorišču so zalotili premeteno prekupče-volko, kako je barantala z neko na-biralko za jurčke. Prekupčevalka je ponujala za jurčke 40 lir kg in bi jih potem gotovo s 100% dobičkom naprej prodajala. Organi so lepe jurčke zaplenili in jih odnesli na trg, kjer so jih gospodinjam prodajali po 20 lir kg. Gospodinje, ki prihajajo prav zgodaj na trg, so z velikim zadovoljstvom in veseljem pokupile lepe in zdrave jurčke.
Živilski trg ob megleno-deževnem vremenu ni kazal v sredo drugače posebnega tržnega vrvenja. Mnogo je bilo naprodaj zeljnatih glav, kakor tudi razne, zelenjave.
Redko in drago cvetje.
Na prostoru okoli Vodnikovega spomenika, kjer prodajajo vrtnarji rože in cvetje, vlada letos tako rekoč mrtvilo. Druga leta je bilo ob tem času na tem prostoru prav živahno, ker se je približeval praznik vseh svetnikov in mrtvih duš dan. Letos je cvetje za grobove prav redko in drago. Uvoz raznega cvetja, zlasti dišečih nageljnov je skoraj izostal in je zelo riskan-ten. Nageljni so zato dragi. Posamezen
liri in tudi več komad. Lepe krizan-teme, ki jih prinašajo vrtnarji na trg, so od 50 lir naprej z lončkom vred.
Dve zastrupitvi.
V C. M. ulici št. 87a stanujoča za-Bebnica Marija Bitenčeva je v. sredo
zjutraj stopila v kuhinjo in se takoj onesvestila. Plin jo je omamil. Težko nezavestno so z reševalnim avtom prepeljali v bolnišnico. Zastrupitev se je primerila po nesreči. — V Spod. Hru-šici se ie v torek opoldne pri kosilu zastrupila Breskvarjeva družina. Jedla je pokvarjeno prašičevo meso. Zastrupitev je bjla zelo nevarna. — Anton Trampelj, 24 letni mizar, je bil zaposlen pri krožni žagi, ki mu je po nesreči porezala prste leve roke. — Neznan motociklist je na cesti povozil 78 letno zasebnico Marijo Grossovo, ki je dobila poškodbe po vsem životu.
Naskok na dolenjski tramvaj.
Ze več dni človek lahko opazuje primerno velik naval občinstva na dolenjski tramvaj ob poznih popoldanskih urah, ko je bil drugače nekak prometni zastoj. Človek lahko opazuje čudovito premikanje boljših moških osebnosti, starih odličnikov in možakarjev srednjih let, ki se od vseh strani mesta, zlasti od severa in vzhoda zbirajo pred slavnim rotovžem in krenejo nato s tramvajem na dolenjsko stran v Kurjo vas, kjer se toči v dveh gostilniških lokalih bela vinska kapljica. Tramvaj je do večernih ur močno zaseden. Dobro služi. Točijo novo kap-
ljico. Tem ljubiteljem kapljice so hu-domušneži vzdeli čedno ime »kapljičkar j i«, ki imajo to navado, da planejo takoj v ono smer, kjer začno točiti poljubno količino vina. Mnogo zgodb kroži po Ljubljani o »kapljičkarjih« in njihovih premetenostih. Nek kapljičkar je prišel v krčmo, kjer je gostilničar diijol gostom samo po 2 deci vina. Naročil je liter vina s pripombo, da pridejo za njim še 4 znanci. Gostilničar je položil pred njega liter in pet kozarcev. Kapljičkar je vino takoj plačal in ga nato počasi spil. Po vrsti kozarec za kozarcem. Gostilničar se je jezil, kapljičkar je pa bil vesel, da je ukanil gostilničarja.
Ako nam pri letalskem napadu eksplozije bomb razbijeio stekla v okenskih okvirih, tedaj bomo morali te okvire zapreti z lepenko, deskami ali stičnim, ker bo možnost nabave novega stekla zelo majhna. Pri tem se opozarja, naj se lepenke ali desk ne zabija na okvire na notranji strani, temveč na zunanji strani, kjer ni kljuk, kl bi ovirale tako zadelanie okenskih odprtin. S tako pravilno namestitvijo kartona ali desk bo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal sob, ker se bo deževnica odtekala na zunanji strani okna.
Slovenčeva knjižnica
stopa v četrti letnik!
Lepa žetev, ki jo ima že za seboj ln bogat spored, ki ga ima za naprej, Slovenčevo knjižnico sama priporočata. Knjige četrtega letnika smo izbrali iz literature svetovnih narodov in sicer dela, ki so res znana in že prevedena v druge jezike. Spored smo skušali napraviti kar se da pester in smo dali prestaviti tudi najlepšo novele iz novogrške literature, ki so zanimive po okolju in značaju. Držali smo se gesla: Vsakemu nekaj in tako, da bo vsem všeč. Prepričajte se sami in postanite naš naročniki
Obvestila Prevoda
Nakazila za moko.
Trgovci in zadrugo v Ljubljani nnj dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4 II, nakazilu zn moko, potrebno zn delitov v drugi polovici oktobra po naslednjem redu:
V četrtek, dno 19, 10. z začetnicami od R-2,
v potok, dne 20. 10. od Kr—P,
v soboto, dne 21. 10. od A—Ko.
Delitev se začne ob pol 8.
Razdeljevanje jabolk.
Od 19. do 21. t. m. ho dobilu mladina do 18. le^a starosti po 8 kg jabolk proti odvzemu odrezka Mlad 402 u b o dodutue mla. diiKHke nakaznico brez protieka za mesec oktober izdano od mostnega preskrbovalne-ga urada.
Jabolka bodo prodajale stojnice na živilskih trgih, Sadjarua (Dunajska 21) ln trgovine s sadjem. Prodajna cena lir 15 oa kg.
Knjižna tombola Zimske pomoči
\k, 82, 50, 48, 52,
3, 59, 2<S
so številke potrebne za petorice.
Petorico je zadel, kdor ima 5 številk v isti vodoravni vrsti. Med njimi sme imeti eno številko od dvojk, eno ali dve od trojk, eno, dve ali tri od četverk, ali pa vseh pet od petoric.
Spodaj priobčujemo pregledno tabelo vseh doslej izžrebanih številk:
		<	1				9	10
11			14	15 1		18		
	22		1 26|					
			1 1					40
		43	| |			48	49	50
	152		"I 1				59	60
61			1 65 |					70
			1 1					
	i 82			85 |				
Slovenci — berite!
OROD3EMEDNARODNEGAŽ1DOVSTVA Dokument preteklosti!
General Rupnik svojim častnikom.
Kragujevac 1938.
Dobi se v vseh založbah in knjigarnah I
bte JHOvic&
Kdor je zadel petorico dobi pet knjig in 500 lir.
Vse, ki so zadeli kakršen koli dobitek, prosimo, da ga dvignejo v Gradišču 4.
Tomboiskih tablic ne prodajamo več. nBBSBBBBBBlOBBBBSBnnBBBBBBB'
»UKRAJINA JOKA«
branje za današnje dni. Knjigo mora prebrati vsak Slovenec. Za 8 lire mu je na razpolago v upravi »Slovenca« in pri vseh kolporterjih.
S&BE9BBBBBBQ9BBBBBBBBBBBBBB
Dramsko gledališče
Četrtek, 19. oktobra ob 18: »Jakob Ruda«.
Rod Četrtek. Petek, 20. oktobra: Zrnprto, Sobota, 21. oktobra, ob 18: »Jakob Ruda«,
Red Sobota.
Ivan Cankar »Jakob Ruda«, Osebe: Jakob Ruda, posestnik na Drenovem — M. Skrbinšek, Ana, njegova hči — V. Juvnno-va, Marta, njegova sestra — Kraljeva, Ivan Dolinar, slikar — Jan, Peter Broš, podjetnik in trgovoo — Kovič, Dobnik, posestnik in gostilničar — Cesar, Alma, njegova hči
-	M. Skrbinškova, Koželj, inženir - Na-korst, Justin, učitelj — Blaž, Košuta, prejšnji Rudov pisar — Brezigar, trije delavci
—	Dolinar, Miklavo ln Tomažič. Režiser M. Skrbinšek.
M. Kunčlč »Triglavska roia«, mladinska hajka v 3 dejanjih. Za igro Je uporabljen motiv )z domačih pripovedk o ljubezni matere, kl žrtvuje svoje oči v rešitev svojega otroka. V bajki nastopajo pravljična bitja Iz našega folklornega sveta: Pehtra halia, Vešča, Kraguljež, Robnvs, 2arkžane, Mora, Čatež, Gorski škrat Itd.
Operno gledališče
Četrtek, 19. oktobra: Zaprto (generalka). Petek, 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21. oktobra, ob 18: »Mlgnon«, Premiera. Red Premierski. Za četrtek napovedana uprizoritev opere »Travlata« odpade In bo Opera ta večer zaprta odnosno se bo vršila generalna vaja za »Mlgnon«,
Najlepše darilo materi za novorojenčka
je edinstveno delo na našem knjižnem trgu
»Mola mlada Eeta«
Tekste zbrala K. Hafner, opremil arh. V. Gajšek. — Kart. L 55, vez. L 60. Vezava
v platno po izbiri. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
•OdilalnlSliB tHuplna Jatlpanuko pplmorje*
R A D š O LUUBUANA
Dnevni spored za 19. oktober: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	7.50 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in stovenšč ni, napoved spored« — 12.45 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Od dveh do treh, glasben meh — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Tom-po, tempo! — 18 Gradovi v oblakih — 18.45 Narodopisno predavanje, dr. Rajko Ložar: O kruhu — 19 Iz živalskega svota, glasba za flavto ln klavir, izvajata Slavko Koro-šeo in Marjan Llpovšok — 19.30 Za »Zimsko pomoč« govori tajnik Zvezo delodajalcev g. Drago Potočnik, nato Poročila v slovonščini
—	19.45 Pronos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Ali ml hoče« podariti svoje srce, sodelujojo Janja Bau-kart-Strlo, sopran, Janez Lipufiček, tenor, M. Llpovšok, klavir — 21-15 Večerni koneort: Dola Wolfganga Amadouan Mozarta Izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca, sodeluje violinist gosp. Miran Viher — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Malo kramljanja, malo plosnnjn, plesni orkester vodi D. Prevorfiek
—	23 Pronos nemškega osrednjega sporeda.
Dva slovenska pesnika se bosta z izvir nima pesmima poklonila pesniku Simonu Gregorčiču ob njegovi stoletnici: Alojzij Gradnik In Severln Šali. In sicor na Gregorčičevi proslavi v Drami v ponedeljek 23. t. m. ob 18. Udoložite se tega vočera počastitev »goriškega slavčka«!
Za stare In onemogle Ljubljančane t mostnem zavotišču za onemogle v Japljev! ulici je podarila ga, Josipi na TVanek lil 250 namesto venca na grob pok. g. dr. Mor slaviča. Mestno županstvo izreka dobrotnici najtoplojšo zahvalo tudi v imenu podpira, nih.
Ustavitev električnih motorjev. Ker si opaža, da stranke no vedo za odločbo šefi pokrajinske uprave, priobčeno 19. januarji 1941. v »Službenem listu« št. 6, ki prepove dujo obratovanjo motorjev na električni po gon v industrijskih in obrtnih napravah vsal dan v času od 16 do 20. opozarjamo konsu monto na to uredbo, ker v večernih ura! toka zelo primanjkuje.
Gramofonske plošče rabljene (slovensk narodne pesmi in druge). Kupuje staln po najvišji ceni tvrdka EVEREST, Prešoi nova ulica <4.
Kmečka kultura Je aktualna knjižic^ To so sodobna razmišljanja slovenskeg: človeka o njenih vrednotah. Knjigo je spi sal univ. prof. dr, Fr. Štele. Založila jo j Mohorjeva družba.
Formlcot postile za deslnfekcljo ust t grla dobite v lekarnah.
VKJI trgovski tečaj t LJubljani sprej< ma dijake-inje z višjo šolsko predizobrazbi Naknadno vpisovanje šo tekoči teden. Infm macije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov uči zavod«, Domobranska 15.
IDDBni
Imenitna je zadnja Svetova knjiga: Tajne narave!
BEI
Knjigovodski tečaj In posebni za st nografijo pričenja ta toden. Specialni tečn tudi za korespondenco, strojepisje, jezil itd. Praktično znanje, koristno vsakotni sedaj in v bodoče v zasebnem nli javnei poklicu. — Priporočljivo tudi akademikoti čarknin ln dijakom-injam. Izbira prednici po želji. — Informacije: Trgovsko učlllši »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Naknadno vpisovanje v Enoletni trgo ski tečaj s pravico javnosti in Višji trgo ski tečaj šo tekoči teden. Informacije, pr spektl: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov uči zavod«, Domobranska 15.
Čistilno kopališče Zavoda za socialno z varovanje v Ljubljani je zaradi popravil t nadaljnjega zaprto.
f Zapeka v lelodcu tare tndl duha. D " volite, da vam pomagamo?
Večerni trgovski tečaj pri Trgovske učnem zavodu. Kongresni trg 2. II, priči s poukom ta teden (knjigovodstvo, kor epondenca, računstvo, stenografija, jezi' itd.). Izbira predmetov po želji. Vpisovan še ta teden, tudi zvečer. — Ravnateljstv
Reklamacije oblačilnih Izkaznic bo ol>l« čilni odsek mestnega prehranjevalnega ur; da sprejemal od 20. oktobra dalje v uradni prostorih v pritličju Bonačeve hiše v Pucc nijevi (prej Knafljevl) ulici št. 2. Prav ta bodo od toga dne dalje upravičenci dobi tudi oblačilno izkaznice za novorojence ' dodatne karte za bodoče motere.
Mestna zastavljalnica na Poljanski cc« št. 15 zaradi snaženja uradnih prostorov I skladišč v petek in soboto 20. in 21. oktobi t. 1. ne bo poslovala.
Rdeči križ poroča
Obvezni sestanek za bolničarje In lioln čarke RK vseh lotn-lkov, V nedeljo, 22. t. n bo ob 9.30 v dvorani Zavodn za socialno ® varovanje delavcev (OUZD) na Miklošiče cesti obvozen sestanek vseh bolničarjov i bolničark. Udeležite so zanesljivo!
Poziv. V poizvedovalnem oddelku K' Marijin trg 5, naj se zglase sledoče osel ali njihovi svojci: Bačar Rafael, Ovetkovi Subio JoZa, Trbouc Josip, Brajčič Jeln, S' menjak Slobodnn, Malnar Anton, Gregor Ivan, Jovanovič Ljuba, Jcsenovec Ivnnt (svojci), Thalor, Dolar Fani, Mašanovič M hajlo, Vršič Justina, inž. Zunnc-Lognr Z< fija, Pogačnik Marija. Jelena P. Bijol (svojci), Mihevo Frane, Žužek Ciril.
\
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
S kosci Sip si prihranimo steklo. To-
idevno poroča »Karntner Zeitung« z dne f. oktobra t. L: Ker so okna tako raz-tnc velikosti v hišah, ki so jih poško-3vale letalske bombe, se nabere pri re-itiju šip več raznih ostankov. Pa je moči nli take kosce uporabiti za okna. Okno
>	razdeli z deščicami na več oddelkov in te oddelke vdelamo kosce šip. Take
pe so potem bolj odporne kot celotne.
Kinematografi na Gorenjskem. Na Je-jnicah predvajajo te dni film »Temno-Ječe vrtnice«, v Kranju pa je na vrsti Pevcc njene visokosti«, a v Radovljici 30 minut oddiha«.
Scirtna kosa. — Pri Sv. Urbanu pri ;elovcu je umrl 57-letni Boštjan Glanč-nadučitelj, in je bil 17. oktobra t. L ,0ko[an v Celovcu. — V Pliberku pa je pirla 23-letna žena železničarja Marija tablonik. — Na zahodnem bojišču je pe-el 21-letni SS četovodja Valter Mačnik ! celovške okolice.
Smrt na bojišču. Na južnem bojišču j padel 18 letni vojak Ivan Lah iz Smo-orja. — Zaradi hudih ran z bojišča je mrl višji desetnik Josip Karničar iz borita, okraj Železna Kaplja. — Višji esetnik Josip Blaznik iz Hmeljnika pa
>	padel na vzhodnem bojišču v starosti 2 let.
j Spodnje &taj«>r*Fiega
Ptujska gora je dobila zastavo. — V
i namen je bila na Ptujski gori poseb-a proslava, ki ee je je udeležilo Stevil-
0	prebivalstvo in je bil navzoč zastop-ik okrožnega vodstva, dalje policija in lladinske zveze. Politični referent zvez-ega vodstva, dr. Carstanjen, je v svo-em nagovoru pojasnjeval zgodovino kra-a, obravnaval je sedanja politična vpra-anja, ožigosal zločinsko ravnanje tolova-ev in poročal o uspešnih bojih proti njim. Ikrati je govornik odprl novi, vzomi lom »Mati in otrok« na Ptujski gori.
Kostanjevega lesa primanjkuje. V ilajšpergu pod Ptujsko goro stoji ob Dra-finji velika tovarna tarifna, ki je last in-lustrijalke Marije Kubricht. To je bila lajvečja tvornica te vrste. Tovarna je
1	kostanjevega lesa izdelovala suhi in ekoči tanin, ki se uporablja pri izdelovanju usnja in podplatov. Izdelki tovar-le so imeli svoje odjemalce prejšnje čase »lo v daljnem inozemstvu. Sedaj je zajelo primanjkovati lesa, ker so kostanjevi ;ozdovi v Halozah in na Boču zelo iz-redfeni. Zaposlenih je bilo v tovarni okoli 200 domačih delavcev.
Študijska knjižnica v Mariboru, ki je imela doslej svoje prostore v gledališču, je vsa prenovljena in prečiščena. Odstranili so vse, kar ne ustreza sodobnosti.
Hmeljska letina v Savinjski dolini. Le-los je hmelj v Savinjski dolini sicer dobro obrodil, a zaradi prevelike vlage e nastopilo toliko mrčesa in se pojavilo zredno mnogo bolezni, tako da kakovost letošnjega hmelja ni najboljša. Cene so [udi nižje od lanskih. Eksport hmelja v luje države je popolnoma ustavljen. Dona pa je produkcija piva mnogo zmanjšana. Ječmen in koruza se predvsem rabila za kruh in prehrano sploh, tako da je količina za pivo minimalna. Hmelj (cvetje) uporabljajo v zadnjih letih tudi i> razne druge svrhe. Mešajo ga precej k tobaku, osobito k ruski »mahovki«, ki jo pušijo piparji. S posebno odredbo so v Savinjski dolini znižali hmeljske nasade. Sedaj prednjači na rodovitnih savinjskih dolinah krompir, zelje, fižol in iruga zelenjava, ki služi za splošno ljudsko prehrano.
Kanal Jadran—Donava? Nemški in italijanski tehnični listi so nedavno prinesli notice, da ie v •rednjeevropskih velikih gospodarskih krogih stopilo na dan vprašanje starega načrta o izgraditvi kanala, bi vezal Jadransko morje z Donavo, pred prvo svetovno vojno sta bila dva tozadevna projekta. Prvi je predvideval prekop od Reke, Karlovca, Zagreba po ajkrajši črti do Donave. Drugi, daljši in težavnejši pa bi potekal preko severo-apadne Hrvatske in Slovenije do Bratl-lave oziroma Dunaja. Ta kanal bi presedal Muro, Dravo, uporabil Savinjo in Sa-
Izdelovanje šampanjca v Gornji Rad-|oni ustavljeno. Tvrdka Clotar Bouvier je edina na Spodnjem Štajerskem izdelovala iz domičih finih vinskih vrst šampanjec. Posebnost Bouvierjevih izdelkov ie bil črni muškatni šampanjec. Izdelovali
GUNNAR GUNNARSSONt
so ga iz črnega muškateljca. Ta vrsta je bila velika rariteta »Slovenec« je o tem nedavno že poročal. Ker je vina tudi na Sp. Štajerskem zmanjkalo in je letošnja vinska letina zelo pičla, je bila proizvodnja šampanjca v Gornji Radgoni ustavljen^
Osebna vest Za glavnega sodnega cenilca v mariborskem okrožju (kmečke občine) je bil imenovan Ivan Janžekovič, veleposestnik in ekonom na Košakih pri Mariboru. Janžekovič je bil v 1. 1933/35 narodni poslanec za okraj Maribor levi breg.
Viuotržec H. Voller v Mariboru je zopet otvoril svojo vinsko trgovino. Letos je edino dobro obrodila trta »šmarnica«, ki je skoro edino vino, ki je še v prometu. Voller je bil več let upravitelj velike vinske kleti švabske vinarske zadruge v Banatu, a se je leta 1941 zopet vrnil v Maribor Prevzel je tudi poveljstvo mariborske prostovoljne gasilske organizacije.
Po letalskih bombah uničene njive je
treba koj spraviti v red, poroča »Tages-post« z dne 12. oktobra t. 1. in ie pripominja: Važno je, da se poškodovano polje čim prej uredi. Zato je državni vodja kmetovalcev odredil, da je treba za odstranitev dosedanjih poškodb izkoristiti čas, ko je pospravljena repa, pesa in korenje. Pri poškodbah njiv, ki so last posameznikov, se je treba ravnati po navodilih državnega prehranjevalnega urada in mora odstraniti škodo vsak lastnik na svojem svetu. Če pa so poškodovane večje ploskve, tedaj morajo prihiteti na pomoč tuje delavske moči z delom in poljskim orodjem. Pri tem je treba posebno paziti, da se ne uniči dobra prst in pride ta na površje.
Desetletnica smrti kmečkega vodje Roškarja. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah je pred 10 leti umrl vodja spodnješta-jerskih kmetov Ivan Roškar. On je bil dolgo vrsto let zastopnik kmečkega stanu v dunajskem parlamentu in štajerskem deželnem zboru. Roškar je bil ustanovitelj spodnještajerske Kmečke zveze in njen prvi predsednik. Pod Jugoslavijo je zopet zastopal kmečki rod v skupščini in je bil celo nekaj časa poljedelski minister. V domači občini je bil župan, n jelnik okrajnega zastopa, član Kmetijske družbe in mnogih drugih kor-poracij. Bil je žilav in navdušen zagovornik pravic našega kmečkega rodu. Kot govornik je slovel daleč naokrog. Dasiravno ni bil šolan človek, vendar se je z lastno pridnostjo in vnemo povzpel zelo visoko. Mnogo je čital in pisal. Imel je ostro besedo in še bolj priostre-no pero. V deželnem zboru v Gradcu se je boril za gospodarske pravice svojega kmečkega naroda s tako vnemo, da je bil tudi od nasprotnikov priznan kot voditelj. Mnogo se je potegoval skupno z deželnim odbornikom Robičem, kmetom Pišekom in drugimi, za moderno obnovo vinogradov in sadonosnikov na Spodnjem Štajerskem. Brezobrestna posojila, trnice, brezplačno razdeljevanje cepljenk in mladega sadnega drevja, kmetijska šola v Št. Jurju ob južni železnici, nove ceste po Slov. goricah, napredna govedoreja, konjereja, regulacija, vse to so zasluge našega veljaka Roškarja. Doma je imel vzorno kmetijo. Svoje sinove jc vzgojil v dobre gospodarje. Roman je žu-panoval v domači občini. Ni pa bila iioškarju življenja pot postlana vedno z rožicami. Ista usoda, kakor je zadela to-variša-kmeta Demšarja, je zadela tudi Roškarja. Za svoje velike zasluge pri oranju kmečke ledine in za tisočero potov in truda v prid kmečkega rodu je bil mnogokrat zapostavljen. To je dobrega moža bolelo. Pokopan leži ob domači cerkvi Sv. Jurija v sredini vinorodnih in z najlepšim sadnim drevjem poraščenih slovenjgoriških gričkov. Pozabljen ni, ker so mu za desetletnico okinčali grob in kmečki ljudje iz domače in širše okolice so se zbrali pri tihi molitvi v domači cerkvi in ob grobu. Naj bo Roškarju domača žemljica, ki jo je tako iskreno ljubil, lahkal
Nil BREGU ŽIVLJENJA
Roman
38
Toda tisti nesrečni Kritijev t>bisk ga je bil tako razkačil. — Koliko )i dal za to, če bi bil takrat lepo hia-len in mirenl Njegove nepremišljene »sovke, njegova huda jeza ga res nista lili vredni. Mogoče je Finnur takrat 'prav zaradi takega ravnanja sklenil, ia se bo začel bojevati proti njemu, [daj pa si ni bil prav nič svest, kdo da ko zmagal pri volitvah — ali on ali župnik.
A kdo bo zmagovalec v kupčijski 5orbi, o tem pa, hvala Bogu, ni nobenega dvoma 1 Bolje bi pa le bilo, če bi e ji bil izognil. In če bi se bil razme-oma prijateljsko poslovil od Finnurja, n se ne bi bil dal zavesti po tem, da je zahteval vse izplačilo in mu nastavil »ož na grlo — potem bi se mu zdaj še lo obetalo, da bi navzlic vsemu celo Upnika premagal. Potihem bi bil lah-io obdelaval najbolj zadolžene kmete, I*0 njih pa njihovo svaštvo in sorod-itvo — saj ribiče je itak imel v žepu. p Pa čeprav bi bil zmagal le s pičlim »tevilom glasov, kaj zato? Da bi bil le 'eč glasov imel, da bi le zmagali Zdaj
£
m tp«^?1
Das Behelfshelm lst fertiggestellt. Freundllch blicken die Fenstor aut den kleinen Garten hinaus, der mit Beerenstrauchem und jungen Obstb&umen be-sfanden ist. In der froien Natur ist den BombongeschSdigtcn so wieder ein Hcim erstanden, das gerade liir die Kinder vicle gcsumlheitlicho Vorteilo bringt. — Zasilni dom je dograjen. Prijazno glodajo okna na vrtič, ki je posajen i grml-čjein in mladim sadnim drevjem. V prosti naravi jo zopet zrasel za bomtiardi" ranco dom, ki bo prav otrokom nudil veliko zdravstvenih prednosti.
'	P K. Aufnahme: Atlantlo.
MEHANIKARJA
kleparja, ključavničar-ja in avtokolarja sprejmemo takoj	Nasl. v upravi »Slov.« pod it. 9315. (b
HLAPCA II KONJEM in za domača dela — sprejmem takoj. Joško Jclačin, Dolenjska cesta.	(b
GOZDNI DELAVCU
Ravnateljstvo državnih gozdov v LJubljani išče gozdne ilclnvce. Javiti se lakoj v pisarni ravnateljstva v Kualljevi ulici 9/1.	(b
POSTRE7NICO zanesljivo sprejmem za sredo in soboto po 3 nre. Naslov v npravi »Slov.« pod St. 9318. (b
KUHARICO
in kuhinjsko pomočnico za par ur na dan »prejmemo takoj. Nosi.
▼	upravi »Slov.« pod št. 9316.	(b
fl Služba g
| Ižteio g
" GOSPODIČNA Jeli priti k boljii družini za nekaj ur pop. k dobro vzgojenim otrokom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Potrebna« 9298. («
| Poizvedbe !
Nalivno pero sem našol na Tržaški cesti. Dobi se v lednlBtvu Slovenca.
raso
SIVILJSKO VAJENKO pridno, resno za delo, stanujočo pri starših sprejmem. — Naslov v upravi »Slov.« pod it.
9319.	(v,
AVTOMEHANICNEGA vajenca, avtomehani-karja, kleparja, ključavničarja in struparja sprejmemo takoj. Nasl. v upravi »Slov.« pod it. 9314._(v
i Šobe I
fl liieto g
PRAZNO SOBO
▼	centrumu, s posebnim vhodom iiče gospod. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Soba« —
9320.	,	(a
NEKAJ ZELJA prodamo. — Dravlje. Vodnikova 265. (I
j vooi
MOTOR 2'/» KS
prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 9295.
Pohištvo
KUHINJSKO OPRAVO zaradi selitve ugodno prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 92H3. (1
8~Kn~ilg9_J
CANKAR
kompleten, knjigorni-ško nov, dobro v usnje vezan, naprodaj. Poizve se pri Zadrniui zvezi, Dunajska JB/1.
1 _ |
RAOIO APARAT
prvovrsten, prodnm. — Ogled ▼ knjiparni Janez Dolžan, Stritarjeva ulica.	. ('
|7 Kolesa I
~ KUPIMO biciklje in pisalne «iro-je proti dobremu pla. čilu. Merkur. Puliar-(k
jeva 6.
MI«, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, kj ga dobite v droge-riji KANC, Židovska 1.
| Kupimo j
PERZIJSKO aH pirotsko preprogo kupim od privatnika. — Ponudbe nn upravo »Slov.« pod iifro »Soliden« (174.	(k
KARBID, VREČE, PLOČEVINO in železne »bde, vsako količino, kupimo proti izredno, dobremu plačilu. Merkur, Puharjeva ulica 6.	(k
Zelo dobro PLAČAMO
7 h lairo retino ali stični foto aparat, radio, preprogo damski iko/.uli in klavir. — Merkur, Puharjeva 6.
I Šiv, stroji E
6IVALNI STROJ .
pogrezljiv, » okroglim čolničkom, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Nova trgovina. Dunajska cesta 36. naspr. Gospodar, zveze.
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, malo rabljen prodam. Srekov trg 11, dvoriiče.
ŠIVALNI STROJ »Siusrer«, nemški, pogrezljiv, v zelo dobrem stanju, prodam. Reslje-va 30 (podpritličje).
Giasba g
Gramofonske PLOSCE rabljene (slovenske narodne pesmi in druge) kupuje stalno po naj-viiji ceni tvrdka Eve-rest, Prešernova ul. «4.
CRKGVNSCA
a— a — a — a — b — e — g g — gi — i — i — i — j — j — k k— m— n— n — u — o — o — r — r — r-—-r — š — t — u.
Be
be
be
be
. . . bo . .....be
Iz teh 30 črk poleg danili dveh se stovi 6 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: mesto na sev. Bavarskem; vas na Notranjskem, tudi na Gorenjskem; staro ime za Pirenejski polotok; novogrški pesnik in diplomat; mesto v Dalmaciji; mesec.
Rešitev irkovnlce iz zadnje številke:
Asirija; Gaspari; Glasnik; Elbasan klobasa; Caracas.
,EL KI\() »fJNIOK* ""
Danca zadnjikrat!
Sijaj, satira iz časa pojava llallejeveRa kometa
»PltEU SODNIM DNEM« Kari Skraup, Suni Nlcolettl. H. Holt Itd. P r e d a t a , e ob II ln 1I.1S._
,JL KI IVO »SLOGA« nn
Nadvse zabavna kmečke bnrka
»ČE M02 GOSPODARI...«
Volker von Collnnde. .loeof Sleber Predstave ob 1» in t«!
,BL KINo7j/iTlf4ff ™
Krasna Žarah Leander v rovljskem filmu
»PREMIERA« K. M ar teli, Tb Lingen. Atilla nBrblger. Predstave ob II lo II._
pomn
»SVITU
<{ |e bogato pisana beseda
ZAHVALA. Vsem, ki ste našo blago teto, gospo
MARIJO JAGER
pokropili, molili zanjo in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zalivalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 20. t. m. ob 7 zj.
v župni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, dne 18. oktobra 1944. ŽALUJOČE SORODSTVO.
V naiož esn krogu
a ne more nihče vedeti, kako 6e bo to ončalo. Vdati se pa noče, ker je že začel — še večja sramota bi bila. če bi vrgel puško v koruzo, kakor pa, če bi bitko ltzguibil.
Spet je pogledal na uro — štiri ure!
Slednjič je zdravnik prišel.
Videti je bil utrujen in zdelan, poredno mežikanje oči je bilo bolj zasenčeno ko sicer, in večni nasmešek je nekoliko zbledel.
»Križ božji, kakšna mukal Presedeti vse te ure drugo za drugo na klopi brez naslonilal Pa sem vendarle vztrajal do konca.«
Faktor je koj vstal.
»Pojdiva v sobo, doktor! Kaj ti smem ponuditi?«
»Šilce whiskyja. A za božjo voljo — malo bolj brzo!«
Faktor je odprl vrata na hodnuk iti je zaklical služkinji, naj prinese whi-sky 6 soefo.
»No, kako je bilo?« je vprašal, ko
sta sedla.
»Kako je bilo, Odličnol Se pravi — za Finnurja. Kar precej je ustanovil konzumno društvo. Vsi so se podpisali. Pa preklemano dober govor je imeli Skoraj bi bil — seveda v svoji raztre-senosti — soglašal z njim. Nato pa je vstal župnik in je tudi on govoril. Ta govor je bil bržkone tudi dober — a njega ne morem videti, zlasti poslertgji čas ne. Veš kaj, faktor — velikanskega kozla si ustrelili«
»Zakaj?«
»Zato, ker si Finnurju skočil za vrat-«
»Kdo je to rekel?« se je razkačil faktor.
»Nihče ni rekel,« je mirno odvrnil zdravnik, »vedo pa le vsi. Pa — saj sem te bil posvaril.«
Faktor je stopil nekoliko po sobi gor in dol — ne cla bi odgovoril. Potem je bil tu whisky. Faktor si ga je kanil le kapljioo v sodavioo, zdravnik pa si ga je natočil pol kozarca, pol pa vode sodavice.
»Kdo je bil pa 6icer šo tam?« je vprašal faktor, ko sta trčila.
»Kmetje so bili vsi — razen prav majhnih izjem. In vsi so se podpisali. Tebe ni nihče omenil — vsaj na glas ne. Bili so pa divji nate, to je bilo lahko opaziti. Zdaj ti pa svetujem, da se — ali boju povsem odpoveš, ali pa se
lotiš stvari s trdo roko in splošno zahtevaš vsa izplačila, če se ne bi vdali. To je prekleto nevaren način bojeva-nja? je pa edini, ki bi še zalegel — po moje-«
r aktor je zmajal z glavo.
»Boju se ne bom odpovedal, to bi bilo sramotno. Da bi pa tako storil, kot praviš ti, pa ne gre. S tem ne bi moji predstojniki nikdar soglašali. Potem bi bilo takoj konec trgovske družbe. Edini način boja je zmernost. Kmete bo treba na pol z grožnjami sega-njati v kozji rog, sicer pa počakati. Čudovito je, kakor more čas človeku pomagati, zlasti v trgovsikiih zadevah-Priznam, da sem nespametno ravnal z občinskim predstojnikom.
Nikdar ne bi bil smel vpri>čo njega tako naglo izigrati karte in mu vrhu tega dati še denarja! Toda — na uho povedano — mislil sem, da jo bo popihal v Ameriko. In jaz bi ga bil tako rad imel onkraj luže!«
»A tako,« se ie zasmejal zdravnik. »-Potem bi mu bil moral pa prej reči, da le s tem pogojem.«
»Saj ne bi bil pristal na to, če bi se že prej ne bil za to odločil,« je faktor siknil. »Zdaj bo treba gledati, kako se bo stvar razvijala. Odkod bo.do dobivali blago in kako ga skladali? Veiš, v mojem sidrišču se to ne bo vršilo!«
»Tega jim še praviti ni treba, ker so to že vnaprej vedeli. Kupili bodo hišo
IADRIA1
lllUSmiERTE/
DANES NOVI

V pobožno molitev naj vam bo pri-potočeu nui ljubijo ni sobrut
Fr. LIBERAT ČOTAR o. f. m.
ki je odjel v večnost v 72. letu «vo. jega življenja, polom, ko je 35 tel zvesto slu>il svojemu Ciospodu v «e-
rafinskem redu. Slovesna maSa zadulnica bo danes ob 7 zjutraj. :: Popreb bo prav tako danes, 19. oktobra 1944, ob '/iS pop. Ljubljana, dne 18. oktohra 1944.
PREDSTOJNISTVO FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA
Zahvala
Vsem, ki ste sočustvovali > nami nb »mrti na*e ljubljene soproge, mnUre, stare matere in tete, gospe
Helene Zalar
soproge pekovskega mojstra
in jo ▼ tako častnem številu »prrmili na njeni zadnji poti — naS« najpri-srčncjSa zahvalu. — Osobito zahvalo smo dolini čč. (jrp. dr. A. Snoju in župniku 1. Vindisariu za versko tolažbo v poslednjih dneh njenega življenja, kakor tudi sosedom zn pomoč v najtežjih tynutkih.
Ljubljana, dne 18. oktobra 1944. Z a 1 a r j e v I

Po krafki, toda mučni bolezni nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in svak, gospod
Jože DergSin
•trojevodja drl. žel.
K poslednjemu počitku ga bomo spi*, mili v četrtek, dne 19. oktobra 1944, oh 4 popoldne z Zal, kapele dv. Andreja, na pokopal iiče k Sv. Križu. Sveta maia radu.lnica se bo darovala v torek, 24. t. m. ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Terezije na Kodetjevem. Ljubljana, dne 17. oklobra 1944.
Žalujoči: •In
FRANČIŠKA, lena; JOŽE, - ter ostalo sorodstvo.
in svet vdove. Ondi bodo noto sezidali novo hišo. V morje bodo pa za sedaj postavili začasen most na koleh.«
»Meni se zdi, da se kar z njimi veseliš.« Faktor se je naglo obrnil od nje^a, prijel je za kozarec im napravil požirek, ne da bi prej z njim trčil.
»Le kaj si izmisliš,« se je zasmejal zdravnik, ves poživljen po močni pijači. »Zdaj boš pa še svojega edinega zaveznika ošteval! To je slabo znamenje. Toda veš, reči ti moram, da je vsa stvar presneto dobro zamišljena... Seveda no prišlo to konzumno društvo na psa — tu itak pride vse na psa — pa bodi kar koli,« je dodal, ko je videl, da se zbira huda ura na faktorjevem obličju.
»Pa bodi kar koli,« je vzrojil faktor. Čeprav so ga poslednje besede pomirile, si je moral dati duška. »To pa zaradi tega, ker niso nikdar pravi ljudje na čelu. Na primer tale rec: bankrotni veleposestnik pa pravi pravcati potepin! Nak, če bi jaz,« pa je nennaoma umolknil. »Pa saj je vseeno,« je bolj mirno dodal. »Red mora biti pa" le povsod.«
»Tudi v goljufijah, — podpišem! Na zdravje, faktor!« se je zasmejal zdravnik.
»Le kaj govori* o stvareh, ki nimaš pojnia o njih!« Faktor je malce nejevoljno trči i z njim-
"tilx »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno; Jože Kromarifi - tlerausgeber, izdajatelj; Joško Krošelj - Schriftleiter, urednik: Janko Hafner
42. Četrtkova stran
Katoliški misijonar na poti skozi Saharo.
Vojna, ki jo preživljamo, nam je bolj
kot prva svetovna vojna obrnila pozornost na ves svet. Diplomatski boji, interesi velesil in celo dejanski spopadi so vklenili ves svet v eno samo vprašanje. Saj ne gre le za razmejitev posameznih držav in narodov, ampak za gospodstvo enega nad vsemi. Strni svet, o katerem smo sanjali v otroških letih, se je čudovito zmanjšal. Kar čez noč — bi rekel — smo si postali sosedje Azijci, Afrikanci in Evropci. Vežejo nas kopne, vodne in še celo zračne prometne zveze; veže ista usoda vojnih 6trahot; vežejo skrbi za vzpostavitev novega povojnega sveta; vežejo skrbi za bodočnost. V tem vrvežu se je najbolj živo izpričala resnira, ki jo je izpovedal veliki misijonar p. Charles, da mora biti vsaka sodobna akcija svetovna. Saj niti vprašanja posameznega naroda ni mogoče rešiti brez svetovne razgledanosti. V resnici, sedanja vojna nam je odprla ves svet in nas prisilila, da se že zaradi sebe zanimamo za 6vetovna vprašanja, ali bolje za svetovno vprašanje. In če velja to za vsak narod in vsakega človeka, koliko bolj velja to za nas katoličane.
Nauk časa
Zdi se, kot da nam je Bog pripustil te strašne dni, da bomo prisiljeni sprejeli, kar bi morali že imeti v sebi. V teh razmerah naj bi se mi katoličani zavedeli svoje univerzalnosti, svojega kato-lištva, in to ne samo teoretično, ampak iz polnega prepričanja, ki je že začetek dejanskega posega v tok dogodkov.
Cerkev je prav od svojega početka že po svojem bistvu katoliška. Poklicana je, da zajame ve« svet: geografsko in etnografsko. To se pravi: Cerkev mora postati nekak lik. duša vsemu svetu, vsem narodom in celo vsem pokrajinam. Saj je po božji zamisli prav Cerkev končna oblika sveta, cilj, h kateremu mora težiti toliko časa, da ga doseže. Zajeti mora v svoje naročje vse narode, vse kulture; da, v svoje posvečevalno poslanstvo mora zajeti vso zemljo, saj vse stvarstvo po besedah sv. Pavla »zdihuje in trpi v porodnih bolečinah, da bi se iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveliča-nih božjih otrok> (Rimlj 8, 21).
Zato vseskozi živi v Cerkvi upanje, da bo skoraj prišel čas, ko bo dovršila svoje misijonsko poslanstvo in res v celoti sprejela v svoje notranje skrivnostno življenje in v svojo vidno organizacijo vse človeštvo. A katoličani, ki smo poklicani, da ta program uresničimo, smo pogosto pozabili, da imamo mi edini katoliško vesoljno poslanstvo. Izgubili smo vero v edino pravo katoliško Cerkev. Zakopali smo se v majhna vprašanja, ki so se sukala več ali manj okrog naših osebnih ali skupinskih interesov, pri tem pa
borimo proti njemu na svoji zemlji. In to je prav in nujno potrebno, saj če si ne bomo pomagali sami, nas ne bo rešil nihče. A pri tem ne pozabimo, da je komunizem svetoven problem. Zato ga ne bomo rešili doma, če ne bo rešen po vsem svetu. Kaj nam pomaga, če ga na videz premagamo v Sloveniji ali v Evropi, če pa bo živ na Kitajskem ali v Indiji. S svojo svetovno tendenco bo spet lahko prišel k nam nazaj. In ta nevarnost bo tako dolgo obstojala, dokler ne bo komunizem premagan po vsem svetu. Da pa bo premagan v svoji sedanji obliki, ali v obliki, v kakršno se bo še razvil v bodočnosti, je pa prav delo nas katoličanov. Kjer bo Cerkev živa in močna, tam bo komunizem oslabljen in sčasoma zatrt. Kjer pa Cerkve 6ploh ne bo, tam o resni zmagi nad komunizmom in z njim v zvezi nad modernim brezbo-štvom ni govora.
Še bolj živo se nam razodene naše katoliško poslanstvo, ki ga imenujemo misijonsko poslanstvo, če v grobih obrisih pregledamo sodobni misijonski svet.
Svetovni razgledi
0 Sibiriji, Tibetu in. drugih deželah, ki so nam popolnoma zaprte, danes še ni čas govoriti. Vprašanje naše pripravljenosti pa bo, ali bomo prišli v te kraje prvi ali zadnji in od tega bo odvisna tudi bodočnost teh dežel silnih razsežij, ki imajo zaradi svojega še neizčrpanega bogastva res veliko bodočnost. Mišljena je tu zlasti Sibirija.
So pa vprašanja, ki so nam le zdaj odprta in moramo gledati nanja z veliko resnobo.
Japonska je v nekaj desetletjih iz sa-njave odmaknjenosti stopila v krog svetovnih velesil. Kosati se more z velesilami v industriji, prometu, gospodarskih mrežah, civilizaciji, hitrem tempu modernega življenja, da, celo v politiki, vojaštvu in predvsem v svojih velikopoteznih politično-kulturnih načrtih. Saj hoče biti preoblikovalka vsega Daljnega vzhoda.
• Človeka ni toliko strah njene vojaške moči, kot tega, da hoči biti preoblikovalka tako silnim narodom kot je kitajski, tista Japonska, ki je prav v tako kratki dobi prešla iz starega v novo poganstvo; tista Japonska, ki se prav zaradi tako hitrega razvoja še ni znašla, še ni ustvarila svoje japonske kulture, ki bi izvirala iz tradicij; tista Japonska, ki je zašla v duhovnem življenju v pravi kaos. Vdor komunizma, idejna desorientiranost, hlastanje za najbolj fantastičnim sektar-stvom, brezbožno izobraženstvo, slaboten napredek katolicizma in krščanstva sploh
se tega vedno bolj zavedajo. Kljub temu, da se uče v Evropi in Ameriki civilizacije in 6kušajo čim prej dvigniti svojo državo na nivo velesil, kljub temu vabijo Evropo in Ameriko, naj se gresta k njim učit kulturnega življenja.
Druga moč Kitajske je zdrav etični nauk Konfuceja in tudi moderni politično-kulturni - socialni program Sunvena in »mlade Kitajske«. Te etične vrednote so v masi še žive in trdne ter ga ohranjajo na višini, čeprav se seveda tudi v Kitajsko vleza s civilizacijo novo poganstvo in čeprav se je vanjo zagrizel komunizem z vso 6ilo in jo pustoši že dve desetletji.
Tretja moč pa je življenjska sila kitajskega naroda, ki je nič na svetu ne more nadomestiti. Zato se Kitajci ne boje svoje počasnosti v kulturnem razvoju, niti ne počasnosti v napredku civilizacije. Saj jih je zgodovina izučila prenašati udarce: invazije od vseh strani, umiranja v milijonih. Iz vsega so izšli zmagoviti, ker je bila zm&gejvita življenjska moč naroda. In dokler bodo kitajske ceste, četudi so polne prahu, polne otrok, se Kitajcem ne bo nikamor mudilo, jih ne bo pred nikomer strah.
Na žalost moramo priznati, da trenutno temu še zdaleč nismo kos. Ce nam Bog da, da se nam po vojni odpre Kitajska, da z njo vred odpre svoje srce tudi Japonska, potem se moramo ovedeti svoje dolžnosti: katoliške in časovne. Trenutek bo verjetno odločilen za stoletja.
Poglejmo še nadaljnji veliki problem — Indijo. Tu so vprašanja v marsičem drugačna. Težko se je razpoznati v tej množici gibanj in trenj, ki pa vsa razodevajo, da si hoče tudi Indija ustvariti novo obliko, tako politično kakor socialno in kulturno. Gnndi, Nehru, Ambedkar, imena, ki jih čitamo v časopisih in revijah, 60 samo simboli tega, kar se v zadnjih desetletjih dogaja v Indjji.
Parijsko gibanje na videz že dozoreva. Šestdeset milijonov ljudi išče novo življenjsko obliko, nov socialni položaj. Siti so življenja, ki je ponižano do živalskega, hočejo si poiskati vero, ki jim bo zagotovila boljšo bodočnost. Vprašanje bi bilo precej enostavno, če ne bi bilo povezano s toliko drugih vprašanj. Saj kaste, zlasti bramani še hočejo ohraniti svoj položaj, čeprav se na drugi strani pre-graje med njimi in parijci že rušijo. Tako bo boj parijcev postajal ali nepotreben
Tu muslimanski svet tvori nekak zid med nami in misijonskim svetom. In že dolga stoletja ga preskakujemo, ne da bi se ga dotaknili in skušali porušiti. Razumljivo, rajši smo šli zasajat Cerkev tja, kjer je bila zemlja kolikor toliko godna. V muslimanskem svetu pa so se vsi dosedanji poizkusi izjalovili. Morda je krivda tudi na naši strani, da se nismo že pred stoletji oklenili metode, ki nam jo je dal veliki kardinal Lavigerie. Vsa stoletja do zadnjega smo živeli v odnosu do muslimanov v duhu križarskih vojn. La-
Še zadnji veliki misijonski problpr — Afrika. Gre za zamorsko Afriko. T ni kulture s tradicijo, tu ni civilizaciji ni enotnega naroda, vse je še bolj v ti stem romantično pobarvanem niisijon skem ozračju, kjer se s preprostosti oznanja Kristusov nauk nevednim, zavi ženim in zapuščenim.
A vendar. Moderni potovalec po Afrilt je zapisal na naslov'svoje knjige: >Ka bo iz te Afrike?« — Kaj bo iz Afrike Vstaja namreč k novemu življenju. Ro dovi se hočejo združiti v en 6am zamor
Indijski verski prazniki; tisoči vlečejo ogromen voz s templjem, v katerem je kip boga Krišne (Mahis dabela, Bengalija).
vigerie pa nam je odprl pot ljubezni. S 1 karitativnim delom in šolstvom naj prodiramo v muslimanski svet, ne kot vsiljivci, ampak kot bratje in 6estre, ki z njimi čutijo, žive in z njimi delajo za njihov blagor. S tem je treba najprej pre-orati to zemljo, da bodo misijonarji čez slo let začeli na tej preorani zemlji sejati seme resnice, ali bolje, da bodo v ta svet presadili Cerkev. Gotovo bi bilo za nas ugodneje, da bi Daljni vzhod prejemal Cerkev od Bližnjega — muslimanskega — vzhoda. A zdi se, da bo zmagovita druga taktika. Prodirati bomo morali od obeh 6trani: naše in misijonske, da bomo šele na koncu svojega mi-
Katoliška procesija v japonskem mestu Miyazaki.
ali nemogoč. Posebno še, če se bo začel uresničevati Gandijev sen po združitvi številnih narodov in jezikov v eno celoto. Da je tu najlažje komunizmu ribariti v kalnem, je jasno.
Pa to so le zunanji pojavi. Duhovna versko-kulturna stran je še bolj temna. Izredna genialnost, naravnost platonska usmerjenost, pa tudi neurejena strastnost in za nas naravnost nerazumljiva domišljijska moč indijskih narodov se najbolj odraža v njihovem kulturnem in verskem življenju. Tu se druži najvzvišenejše z najpodlejšim, vse pa složno drugo ob drugem, med seboj prepletno. Kulturno-verska zgodovina in sedanjost sta v tem pogledu za Indijo tako značilni, da stoji pred nami res čisto svojski evet.
Za nas katoličane je pač vprašanje, kako v ta svet postaviti Cerkev, ki se je Indije po besedah p. Banghe komaj dotaknila. Vrsta vprašanj, ki jih rešujejo maloštevilni, a izredno nadarjeni misijonarji, v glavnem niha med dvojno skrajnostjo: ali bo nastala v Indiji Cerkev, ki ne bo indijska, ali pa bo Cerkev oziroma katolicizem utonil v tem skrivnostnem svetu indijskega verskega življenja. Da bomo vprašanje rešili, se moramo izogniti obema nevarnostima in utrditi indijsko katoliško Cerkev, tako da ne bo Indijcem nekaj tujega, pa vendar brez primesi njihove idejne neurejenosti, brez primesi njihovih zmot, ki jih po svoji široki usmerjenosti tako lahko združujejo z resnico.
Vsekakor je Indija za nas katoličane problem zase in ga bo treba reševati samostojno, seveda pa spet v svetovni razgledanosti.
Zelo drugačen, a prav tako svojski je islamski svet, ki je zanimiv po tem, da kljub različnosti narodo,v in držav tvori celoto zase. Prav najnovejši dogodki nam tudi iz političnega vidika to potrjujejo,
sijonskega poslanstva porušili muslimanske okope.
Pri tem se pa moramo zavedati dejstva, da nas hočejo muslimani prehiteti. Zavedajo se zdravja arabskega ljudstva, ki je srce islama. Zavedajo se, da- njihova vera še vedno druži, čeprav različne narode. In njihov načrt je, da osvoje ves svet. Zlasti pa si prizadevajo, da prodro v misijonski svet, kjer se prav v 20. stoletju rušijo stari temelji in postavljajo novi. Njihova misijonska propaganda je prodrla v Afriko, je šla preko Indije, Indonezije, Kitajske in celo na Japonsko. Kot komunizmu stavi islamu edino resno oviro le katoliška Cerkev. To je najbolj nazorno pokazala Srednja Afrika, ki jo imenujejo »limes catholicus« — »katoliška pregraja« prav zato, ker je zaradi močnega življenja mlade srednjeafriške Cerkve zaprl katolicizem pot islamu v srednjeafriške predele.
ski narod, postavljajo si univerze, udel« žujejo 6e socialnih bojev, ustvariti hočej svojo afriško zamorsko kulturo. Ali čemo ali nočemo, razvoj bo šel naprej pred nami bo v nekaj desetletjih stal nova Afrika, samostojna Afrika, toda n vemo, ali katoliška ali muslimanska a komunistična. Spet je prav naša nalogi da zaradi katolištva pri nas in v svetu zaradi Cerkve v Afriki prehitimo drug in ustvarimo zamorsko-krščansko kultur in vanjo utrdimo katoliško Cerkev. S tei se bodo sami po sebi rešili drugi pro blemi.
Če gledamo misijonsko, v te obrise moremo zajeti Afrike, ki je že protestanl ska, večinoma pa katoliška in je torej nami vred poklicana k reševanju svetov nega katoliškega problema.
Katoliška obnova sveta
Tako stoji pred nami ves svet. In p« ložaj je tak, da je v resnici nastopil odločilna ura za nas katoličane. Za vsem političnimi, vojaškimi in diplomatskim boji moramo iskati daljnih vzrokov ne reda in ciljev novega reda. Še več. K< so nam dogodki zadnjih let povezali ve svet v eno celoto, ga moramo povezal še mi v svojem katolištvu. Da je formul; čim bolj preprosta, zaključimo razmišlja nje s tole ugotovitvijo.
Ves svet vklepajo trije veliki kulturn krogi, četrti se šele ustvarja. Prvi kul turni krog je evropsko-ameriški, ki im: na sebi pečat katoliške Cerkve in kljul odpadu od nje še nosi krščanske tradi cije, zato ga bo lažje obnoviti. Drugi kul turni krog je kitajski in zajema ves Dalj ni vzhod. Je močen, dosti urejen, a bre; Cerkve, zato nezmožen, da bi vzdržal ' navalu brezboštva, kaj šele, da bi si po stavil trdno jasno bodočnost.
Tretji krog pa je indijski kulturni krog ki je morda še najbolj neurejen. Tud tega še ni posvetila pričujočnost Cerkve — Če bo vstal k življenju še afriški, zamorski kulturni krog, bo že odločeno ali bo katoliški ali ne. Trenutno smo to rej katoličani tretinski glede na obvladanje kulturnih območij, ki delijo ve-svet v tri skupine. Da izpolnimo svoji katoliško dolžnost, moramo osvojiti š; indijski in kitajski kulturni krog in pri klicati v življenje afriškega. Ta nalogi izvira iz bistva našega katolicizma in i razmer časa. In če govorimo o katolik obnovi, ali o boju proti komunizmu. ' zmagi nad modernim brezboštvom, ali če mer koli, kar se tiče nas katoličanov, mo ramo gledati svetovno. .Kajti nobeno tel vprašanj ne bo temeljito in trajno reše no, če ga ne bomo reševali res katoliške
V tej sodobni luči pa dobiva misijon ska nedelja, ki naj prav katolištvo, a' drugače povedano misijonstvo v nas p« živi, svoj časovni, zgodovinski in večuc stni pomen.
Ribolov zamorcev sredi afriškega pragozda.
»Bronasta krava« — kitajska »sveta žival« — v bližini Pekinga.
pozabili, da grozi propad največjim narodom, največjim kulturam, ker nismo še posredovali Cerkve poganskim narodom. Morda so se prav zaradi tega začela majati tla celo pod našimi nogami. Tako v škrbi, da ohranimo svoje, nismo z resno voljo napeli vseh sil, da vzpostavimo božje kraljestvo po vsej zemlji. Pozabili smo, da smo svetovni — katoliški in da stoji naša stvar le, če je svetovna — katoliška.
Samo eno sodobnih vprašanj nam lahko potrdi to resnico. Komunizem je svetovna akcija. Pred seboj ima prav tako veso- . Ijen program kot katoliška Cerkev. Mi se I
izpričujejo, da je prav ta narod, ki bo gotovo soodločal pri gradnji novega sveta, pa naj se zgodi kar koli, v svoji notranjosti najbolj zmeden. Kaj mu manjka? katoliške Cerkve, po kateri prav v tej zmedenosti v svojih globinah hrepeni, a se je prav tako boji kot tuje vsiljivke.
Kitajska je zaradi močne kulturne tradicije 'na boljšem Troje daje moč kitajskemu narodu, ki je brez dvoma največji na svetu. Za seboj ima veliko kultumo-politično zgodovino, ki priča o njegovi nezmagljivi moči in kulturni sposobnosti. In kar je za nas še važnejše: Kitajci