Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto 1X1. itev. 267, o Lluhiioni. v sredo 21. novembra 1928. ceno Din i Izhaja vsak dao popoldne, izvzemši nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit & Din 2.—. do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.« Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knafiova ulica št 5, L nadstropje. ~ Telefon 2034- Upravništvo: Knafiova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Za napredek in modernizacijo Ljubljane Razširjenje mestne elektrarne in elektrifikacija Ljubljane - Vprašanje pocenitve električnega toka - Odobritev oddaje del za povečanje elektrarne - Pričetek nove akcije za regulacijo Ljubljanice - Preureditev socijalnega skrbstva v ljubljanski občini Na včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je vršila daljša razprava o poročilu upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne o povečanju mestne elektrarne. Razširjenje mestne elektrarne V imenu upravnega odbora mestne elektrarne je njegov načelnik cbč. svetenik Orebek podal poročilo, v katerem je izčrpno opisal vse priprave za razširjenje mest-re elektrarne. Na podlagi izvedeniškilh mnenj rektorja dr. Vidmarja, univ. prof. Donel j a, univ. prof. Serneca, inž. Sonca in ravnatelja Ciube se je upravni odbor odločil za nabavo ene parne turbine za 3000 konjskih sil, ker bi z generatorjem, stikalno napravo in vso opremo veljala najmanj za 1,000.000 Din mani, kakor pa dve turbini po 1500 konjskih sil brez carine in prevoznine, kar bi razliko še povečalo celo na 1,500.000 Din. Upravni odbor je sklenil oddati dobave naslednjim tvrdkam: 1. Parno turbino Škodovim zavodom, 2. kotla in vse zraven spadajoče naprave tvrdki »Prvi brnski«, 3. stikalne naprave in mo-torgenerator tvrdki Brovn-Bouvieri, 4. tur-bogonerator tvrdki Siemens-Schuckert. Dela so se oddala pod naslednjimi pogoji: 1. Naplačilo se ne da nobeno. 2. Prvi obrok ena tretjina se plača, ko bodo stroji v tovarni gotovi in pripravljeni za prevoz, 3. drugi obrok, zopet tretjina, zapade v plačilo po končani montaži in zadovoljivem začetnem obratovanju. 4. ostala vsota, zadnja tretjina, se plača po preteku garancijske dobe, t. j. eno leto po zadovoljivem obratovanju. Dobavni termin se je določil za 1. oktober 1. 1929. ko mora biti naprava sposobna za obratovanje. Dobavne tvrdke so pristale tudi na to. da se jim za celo leto tudi zadnji obrok ne obrestuje po 6% in da čakajo na plačilo tega obroka leto dni. nc da bi zahtevale kake obresti. V formalnem oziru glede oddaje del je pripomniti, da obstoji za upravo mestne elektrarne in vodovoda poseben statut, ki je bil sprejet v občinskem svetu že pred vojno in po katerem se smatra kot nekaka samostojna institucija z večjo avtonomno pravico kakor drugi odseki, ki so le v pomoč upravljanju poslov prenesenega delokroga. To je razumljivo, ker je mestna elektrarna trgovsko podjetje, ki mora imeti veliko več prožnosti. Če je končno mogoče komu izreči pravo presojo o raznih nabavah, je gotovo bolj mogoče upravnemu odboru mestne elektrarne, kakor pa morda magistratnemu gremiju, ki bi moral proučevati stvar zopet od začetka, da bi si lahko ustvaril jasno sliko za pravilno določitev. Zato je načelnik upravnega odbora prosil za odobritev svojega poročila. Na zahtevo obč. svetnika Gustinčiča je izjavil inž. Sonc, da so se vse dobave oddale za 8,122.000 Din. Obč. svetnik dr. Gregorič je izjavil, da z ozirom na tehnično stran razširjenja mestne elektrarne ne more imeti nobenih pomislekov, ker mora biti tu merodajno mnenje strokovnjakov, ki so izdelali načrt. V formalnem oziru pa izraža pomislek, da bi bili upravni odbori posameznih mestnih podjetij upravičeni oddajati dela brez vednosti občinskega sveta. Ker je občinski svet sklenil že 5. julija, da najame za razširjenje mestne elektrarne posojilo 20 milijonov dinarjev, bi bilo dovolj časa, da se zadeva spravi pred občinski svet. Obč. svetnik Likar je izjavil, da pogreša rentabilitetni račun razširjanja mestne elektrarne, češ, da mora imeti pri znižanju cene električnega toka besedo tudi občinski svet. Obč. svetnik dr. Letnež je grajal, da je upravni odbor oddal dela brez občinskega sveta. Obč. svetnik Tavčar: Tukaj je statut mestne elektrarne. Obč. svetnik Rebek je naglašal važnost razširjenja mestne elektrarne za trgovino in obrt, ki bosta lahko dobila več in cenejšega toka. V ostalem je zagovarjal postopanje upravnega odbora. Obč. svetnik Gustinčič je polemiziral z izvedniškim mnenjem rektorja dr. Vidmarja. Večina se sklicuje na tiste izvedence, ki jih je sama izbrali. Župan dr. Puc: To so pač najboljši izvedenci! Obč. svetnik Gustinčič: Rektor dr. Vidmar ie izjavil, da daje svoje mnenje na razpolago samo upravnemu odboru in da se ne sme uporabljati izven upravnega odbora. Župan dr. Puc: To željo so izrekli vsi trije izvedenci, ker so ikritizirali posamezne tvrdke. Obč. svetnik Rupnik: Vprašanje elektrifikacije Ljubljane je treba obravnavati s strokovnega in finančnega stališča. Inž. Gustinčič ni kritiziral načina finansiranja, ampak način oddaje del. Način te oddaje pa je popolnoma pravilen in se ie doslej tudi vedno tako prakticiralo. Obč. svetnik Gustinčič n: kritiziral, da je mestna občina oddajala milijonska stavbna dela brez posebnega odobrenja občinskega sveta. Občinski svet je sklenil najetje 20-milijon-skega posojila, upravni odbor pa je rešil detajle in prišel sedaj pred občinski svet, da jih odobri. Z rešitvijo vprašanja elektrifikacije se ni moglo delati tako. kakor leta 1922, ko se je na dolgo razpravljalo in se mi nikamor prišlo, ker se strokovnjaki niso mogli zediniti. Prav zato, ker se je takrat tako godilo, se je sklenilo, naj se reši to vprašanje na ta način, kakor se je zgodilo. Če bi tako ne postopali, bi moraH končno vsi odseki in upravni odbori likvidirati, ker bi postali brezpomembni. Vsako zavlačevanje bi bilo v škodo, ker smo videli, da nam je industrija ušla že drugam, ker nismo mogli dobavljati električnega toka. Tako se je tekstilna industrija naselila v Kranju. Ako hočemo, da bo Ljubljana napredovala, jo moramo elektrificirati. Obč. svetnik Gustinčič: Kdo je pa proti elektrifikaciji? Kšeftarite! Župan dr. Puc: G. Gustinčič, izrekam vam ukor. Povejte konkretna dejstva, toda taka pavšalna surmričenja prepovedujem. Obč. svetnik dr. Lemež: Brez dvoma je to kšeftarenje. Župan dr. Puc: Tudi vam izrekam ukor. Obč. svetnik Rupnik: Težko je debatirati z ljudmi, ki so iz svojega fundamenta zlobni. Nesramno je, ako inž. Gustinčič kot član upravnega odbora kritizira tukaj stvari, o katerih se ni izjavil na sejah upravnega odbora. Dr. Lemež: Če pa je bil zaprt. Obč. svetnik Rupnik: Ne moremo pomagati, če je bil zaprt. Ali naj bi toliko časa čakali, da bi prišel iz aresta? Dr. Lemež: Ali je on kriv? Obč. svetnik Rupnik: Pa naj bi bil pameten. Zato vas zapirajo, ker imate pre* dolge jezike. Nadalje je obč. svetnik Rupnik nagla* šal potrebo revizije tarifne politike pri do« bavi mestnega električnega toka. Doslej se ta revizija ni mogla izvesti, ker občina ni imela dovolj toka na razpolago, da bi lahko zadovoljila vse konzumente. Zato je bilo treba v prvi vrsti skrbeti, da dobi dovolj električnega toka in zadovolji vse, ki ga zahtevajo, S tem, da se je naročila parna turbina, je dana možnost, da se bodo razni obrati elektrificirali, ker bodo lahko dobi* vali cenejši tok. Na drugi strani je jasno, da moramo nuditi cenejši tok po konku* renčni ceni, ako hočemo potegniti hodu* strijo v ljubljansko območje. Ako so prišli izvedenci do prepričanja, da bomo lahko dobavljali cenejši tok, potem se ni moglo storiti ničesar drugega. Upravni odbor je stvar reševal najvestnejše v interesu mest« ne občine in ako je kdo izmed večine hotel napraviti «ksefte», naj navede g. Gustinčič imena. Pri delu upravnega odbora je morda samo to mogoče kritizirati, da se jc poslu« zeval določb statuta. Ako se pojavlja, ka« ka druga kritika, izvira samo iz konkurenč* nih nagibov tistih tvTdk, ki dela niso do« bile. Kdor je situacijo proučil, ni mogel priti do drugega zaključka, kakor mi. Ne* sramnost pa je, da se pri vsakem delu ob« činskem svetu, čigar člani delajo brezplač« no v korist občine, podtikajo stremljenja po privatnih koristih. Čas je, da bi g. Gu« stinčič postal pameten. Poročevalec Orehek je v odgovoru obo. svetniku dr. Gregoriču povdarjal, da zapade prvo plačilo obroka za dobave šele meseca avgusta, zadnja tretjina pa šele le* ta 1930. Prvi obrok se bo mogel kriti že s tekočimi dohodki, če se do tedaj še ne bo moglo dobiti posojila. Cene električnega toka pa bo mogoče znižati takrat, ko ga bo dovolj na razpolago. Konzum električnega toka je znašal I. 1926 2,450.000 kw, 1. 1927 2,600.000 kw, 1. 1928 doslej pa že 3,000.000 kw. To je dokaz, da konzum narašča. Po preuredbi elektrarne bo stal 80 do 90 par ter bo dana možnost, da se cena za raz* svetljavo zniža na 3 Din, za industrijo pa na 1.50 Dm ali celo na 1 Din. O formalno« stih se da mnogo govoriti, glavno pa je, ali je kako stvar izvršena pošteno. Da pa je bila izvršena pošteno, jamčimo mi sami. Nato je bilo poročilo upravnega odbora mestne elektrarne odbrcno proti 4 glaso* vom socijalistov in komunistov. Razširjenje Pražakove ulice v imenu finančnega odseka je predlagal obč. svetnik Tavčar, naj se za razširje* nje Pražakove ulice sprejme ponudba drja. Erika Miihleisna za odkup sveta z vsemi objekti za 250.000 Din, ki se plačajo v treh obrokih brez obresti, in sicer ob koncu Ie* ta 1929, 1930 in 1931. Mestna občina izvrši na lastne stroške adaptacijo cestne fronte, ves materijal od podrtih objektov ostane občini. Obč. svetnik Gustinčič je bil mne* nja, naj bi se uvedlo razlastitveno posto* panje. Poročevalec Tavčar je odgovoril, da bi bilo razlastitveno postopanje zelo dol* gotrajno, zadeva pa je nujna. Razen tega se kupnina ni določila na podlagi prostega dogovora med mestno občino in ponudni* kom, ampak na podlagi cenitve strokov* njakov, ki so ugotovili dejansko višjo vrednost, kakor pa znaša ponuđena odkup* nma. Predlog odseka je bil sprejet. Regulacija Ljubljanice Obč. svetnik Tavčar je poročal o anketi, ki se je vršila 27. oktobra na poziv oblastnega odbora in na kateri se je raz* pravijalo o regulaciji Ljubljanice. Obširno je poročal o zgodovini regulacije Ljub* ljanice, ki bi veljala sedaj 40 milijonov ali vsaj 34 milijonov Din. Mestna občina je svoj 10% delež, ki ji je bil pred vojno do* ločen v to svrho, že plačala, preko vsega tega pa je treba zaradi valntarnih izpre* memb napraviti križ m razmerje novih pri* spevkov posameznih korporacij nanovo določiti. Na omenjeni anketi se je določil ključ, po katerem naj bi država prispevala h kritju potrebnih 40 milijonov Din 40%, oblastni odbor 30, mestna občina 20 in od* bor za obdelovanje Barja 20 odstotkov. Ako bi država ne prispevala določenega odstotka, bi se morali zvišati drugi prrspev* ki. Mestna občina bi morala v vsakem slu* Čaju plačati 7—8 milijonov Din. Mestna ob* čina se mora izjaviti, kakor tudi ostale kor* poracije, da je pripravljena prispevati go* t ovo vsoto, da bi se dosegel od države ome* njeni prispevek. Na omenjeni anketi je ob* lastni odbornik prof. Jare izrazil misel, da bi se kreiralo stavbno vodstvo, za katerega je potrebno 200.000 Din in da bi vso na* daljno akcijo prevzel oblastni odbor. Za regulacijo Ljubljanice je treba poglobiti njeno strugo za 2 m m jo betonirati, do* graditi obrežne zidove in ceste, napraviti ograje, zatvomico pri šentpeterskem mostu, nov frančiškanski in čevljarski most ter popraviti Grubarjcv kanal. Vsa tehnična dela bi bilo mogoče izvršiti v dveh ali treh letih. V imenu finančnega odseka je pred* lagal poročevalec Tavčar, naj se mestna občina izjavi pripravljeno participirati pri stroških za stavbno vodstvo, ki so pre* računani na 200.000 Din. Pisarna stavbnega vodstva bi se takoj uredila. Nadalje je mestna občina pripravljena prispevati za regulacijo Ljubljanice enak znesek kakor oblastni odbor, najmanj pa 20 odst. od po« trebne vsote 34 milijonov Din. ObČ. svetnik J are se bavi z izjavo glav* nega odbora za obdelovanje Barja, ki je bila objavljena v »Slov. Narodu» ter je povdarjal, da se je glavni odbor izjavil pri* pravijenega prispevati samo 10 odst., če* prav Barjani doslej še niso ničesar plačali. Glavni odbor pravi, da bi izvedla potrebna dela država na račun reparacij, kar pa je lahko reči, ako se hoče stvar zavleči. In* teresenti, ki doslej še niso ničesar žrtvo« vali, bodo morali uvideti, da je regulacija Ljubljanice v korist izsuševalnim delom na Barju. Končno je opozoril govornik tudi na projekt električne centrale na Ljubljani* ci, ki bo lahko služila ljubljanski občini v dobro. Predlog finančnega odseka je btf spre* jet soglasno. Socijalno skrbstvo V imenu socijalno političnega odseka je poročevalec Krek predlagal, naj se ubož-ni očetje odpravijo, pomnoži pa število okrajnih načelnikov na 22 ter določi nanovo nljihovo področje. Predlagal je, naj se odobri nova razdelitev okrajev, župan pa imenuje nove načelnike. Obenem naj se izdela nov pravilnik za okrajne načelnike, katerih delo naj bo socijamo-poliričnega značaja, ter novi statut predloži na prihodnji seji v odobritev. Na vprašanje dr. Lemeža je poročevalec izjavil, da bodo novi okrajni načel- niki socijalno politični posvetovalni organi socijalno - političnega odseka. Dr. Lemež je predlagal, naj se predlog vrne odseku in obenem nanovo predloži obč. svetu z novim pravilnikom. Obč. svetnik dr. Bohinjec je naglašal, da se je že v socijalno političnem odseku govorilo o tem, da je treba starostno preskrbo reformirati in napraviti nov pravilnik za preskrbo starih ljudi. Na seji odseka se je že sklenilo, naj novi okrajni načelniki predlože seznam ljudi, ki bi hoteli tvoritvi odsekov sosvet pri reševanju socijalno - političnih vprašanj. Pritegniti bi bilo treba k temu tudi delavstvo, kakor tudi ženstvo. Z ozirom na to ni nobenega povoda, da bi se vračal predlog odseku, ker se je sklepalo v smislu dr. Lemeževih izvajanj ob sodelovanju prizadetih. Obč. svetnik Likar je opozarjal na to, da se je v času komisarijata napravil po-litikum iz ustanove okrajnih načelnikov. Izrazil je dvom, da bo težko dobiti 22 okraj, načelnikov, ki bi vršili dano nalogo tako, kakor bi bilo želeti. Por. Krek je ugotovil, da je s tem, ker je odsek sklenil predložiti nov statut, že sprejel načelo, da ne smejo imeti socijalno politične dajatve značaja miloščine. Ukrenil je tudi potrebno, da ubožni očetje ne bodo več tisti, ki bodo izplačevali podpore, ako bo vsak podpiranec dobil svoj denar po poštni nakaznici. Socijalno politična naloga okrajnih načelnikov bo v statutu točno določena. Iz tega statuta morajo biti izključene vse policijske naloge. Predlog odseka je bil sprejet proti glasovoma komunistov. Klici iz večine: To je socijalno! Nadalje je por. Krek obširno poročal o delu socijalno političnega odseka in urada. Obč. sv. Likar je v debati o poročilu zlasti grajal, da podeželske občine ne vračajo mestu Ljubljani podpor, ki jih naka-izuje raznim potrebnim njihovim občanom. Tako je neka velika podeželska občina odklonila povračilo podpore 100 Din nekemu brezposelnamu čevljarju in ga proglasila za delomrzneža samo, da bi se izognila plačilu. Obč. svetnik dr. Bohinjec je povdarjal potrebo, da se v prihodnjem proračunu določijo večje vsote za socijalno politične namene, ki se jih ne strne smatrati za neproduktivne. Potrebno bo tudi posvečati večjo skrb socijalni higijeni, kajti tuberkuloza se n. pr. pobija najbolj uspešno predvsem v hišah posameznikov, ne pa z zidanjem monumentalnih palač za bolnike. Opozarja na primer iz Prage, kjer so uvedli statistično štetje in postavili vse svoje socijalno higijensko delo na to podlago. Glede mestnega delavstva je povdarjal važnost njegovega zavarovanja. Treba bo za nje izvesti starostno in invalidsko zavarovanje ter reformirati bolniško in podporno zavarovani]* e. Stoji na stališču, da denar, ki ga plačujejo mestni delavci za zavarovanje, ni denar mestne občine, ampak njihov. Pri socijalno političnem udejstvovanju je potrebna široka decentralizacija, da bo mogoče sodelovanje najširše javnosti. V to svrho bo potrebna tudi izprememba samega statuta samouprave občie ljubljanske. Poročilo socijalno političnega odseka je bilo po zaključku besedi por. Kreka odobreno. Razni predlogi Župan dr. Puc je nato odkazal pristojnim odsekom samostojne predloge občinskega svetnika dr. Kl epe a glede poseka-nja drevoreda na MJšičevi cesti, obč. svetnika dr. Bohinjca glede preureditve mestne knjižnice, obč. svetnika Piska o popravi vodovoda pod Kette-Murnovo cesto, o izpopolnitvi razsvetljave na isti cesti ter o napravi in zboljšanju dohodov do posameznih hiš pod Kette-Murnovo cesto, nadalje o posredovanju mestne občine pri direkciji drž. železnic, da ne bo puščala na tiru ob Kette-Murnovi cesti stati po več dni vagone s kostmi, ki razširjajo neznosen smrad. Omeniti je. da je bil na predlog obč. svetnika Piska že napravljen prehod n;i Zaloški cesti pri Šarabonovi trgovini. Vloženih jc bilo še več drugih predlogov, med njimi predlog obč. svetnika Likarja glede preskrbe sromašnega prebivalstva s cenenim kurivom. Obč. svetnik Gustinčič je stavil nujen predlog, naj se ustanovi poseben odsek, v( katerega se naj pritegnejo tudi zastopniki strokovnih organizacij in čigar naloga bi bila paziti na točno izvrševanje naredbe velikega župana o odpiranju in zapiranju trgovin. Zupan dr. Puc je sporočil, da kaznuje mestni magistrat kot obrtna oblast v prenesenem delokrogu po naredbi velikega župana prestopke proti določbam o zapiranju in odpiranju trgovin, dočim ima policija nalogo vršiti nadzorstvo nad točnim izvajanjem omenjenih določb. Doslej je bilo vloženih že okoli tisoč ovadb, okoli sto trgovcev je bilo že kaznovanih, vse ovadbe pa še niso rešene. Priznava, da se uredba o odpiranju in zapiranju trgovin različno tolmači tako na migistratu, kakor na policiji. Zato pripravlja veliki župan novo uredbo, ki bo točnejša in jasnejša. Nad tozadevnim delom mestnega magistrata v prenesenem delokrogu pa more vršiti nadzorstvo samo veliki župan. Zato odklanja nujnost predloga. Po debati, ki so se je udeležili, obč. svetniki Gustinčič, Rebek, Likar. Tavčar, Krek in Olup, v kateri se je dokazovala pomanjkljivost sedanje uredbe o odpiranju in zapiranju obratov, je bila nujnost predloga odklonjena. Interpelacije Na vprašanje obč. svetnika dr. L e m e-ž a glede prodaje mestnih konj in odprav« mestnih voženj, je župan izjavil, da bo odgovoril na prihodnji seji. Obč. svetnik Likar je vprašal, kaj Je s službeno pragmatiko uslužbencev cestne železnice. Zupan dr. Puc je odgovoril, da je pragmatika že izdelana. Stvar je otežkoče-na, ker še ni rešena zadeva prenosa sedeža tramvajske družbe iz Zagreba v Ljubljano. Akt je romal od vel. župana v Zagrebu v trgovinsko ministrstvo, ki ga je odposlalo 11. junija oddelku za trgovino v Ljubljani, kjer ga pa ne dobijo. Rešitev pragmatike je tudi odvisna -od bilančne seje cestne železnice za L 1927, ker je z bilanco v ozki zvezi tudi pragmatika. Končno je izjavil, da bo o tej zadevi še poročal na prihodnji seji, ki bo prihodnji torek. Po zaključku javne seje se je vršila še tajna seja, na kateri so se obravnavale razne personalne zadeve. Slabe usluge »trdnega grada" Nj. Vel. kralju Dr. Maček o izjavi, ki jo v režimskih krogih pripisujejo Nj« Vel. kralju, — Izzivanje državljanov__Republik anizem bi bil sedaj nevarnejši kot je bil L 1924« — Zagreb, 21. nov. n. Dr. Vladimir Maček je včeraj sprejel novinarje, ki so ga vprašali, kaj sodi o dozdevni kraljevi izjavi francoskim državnikom, o kateri so obširno poročali beograjski listi in ki govori v prilog četvorne koalicije. Dr. Maček je izjavil: «Da vam naravnost povem, ko sem prečital izjavo, ki jo je baje kralj dal francoskim državnikom, nisem niti za trenotek pomišljah da bi to mogla biti avtentična kraljeva izjava. Ta izjava je plod mozga g. Spalajkoviča ali pa je izdelek četvorne koalicije. Prosim vas, ali ni cinizem, Če se tu trdi, da se bodo predstavniki Hrvatov zadovoljili z nekakšno koncentracijo, ki smo jo odklanjali celo pred 20. junijem. Še bolj karakteristično pa je mesto, kjer se zatrjuje, da prebivalstvo plačuje kot preje vse davke in izpolnjuje vse državljanske dolžnosti. Ali ni to izzivanje državljanov? Ako se take trditve prevedejo na pravo misel, ' tedaj pomenijo tole: Kaj nas brigajo vaši protesti! Mar nam je za vašo abstinenco! Glavno je, da plačate davke in da izpolnjujete državljanske dolžnosti. Ako želite, da bo imela vaša borba uspeha, potem prenehajte plačevati davke in odrecite državljansko pokorščino! Enak pomen ima tudi oni del, kjer se trdi, da povzroča sedanja kriza mno- go manj skrbi in brige kot kriza leta 1924, ker je tedaj poleg nezadovoljstva obstojal še močan republikanski pokret. Jeli ta gospoda res tako sigurna, da ta republikanski pokret ne bi mogel znova stopiti na plan z enako elementarno silo ali pa še močnejše kot leta 1924? Pri tem je treba upoštevati še to, da ni med živimi več Stjepana Radića, ki bi mogel ta pokret zaustaviti z mahom svoje roke. Vidite, kakšne usluge delajo gospodje «trdega grada» svojemu kralju!» LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.855, Berlin 13.5475—13.5775 (13.5625), Bruselj 0—7.9122, Budimpešta 0—9272. Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 7.9S5—«.015 (8.00), London 275.67—276.47 (276.07), Newyork 0-^56.92. Pariz 0—222.48. Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 297.20—299.20 (298.20). Efekta: Celjska posojilnica 158—0, Ljubljanska kreditna, zaključek 127, Praštediona 920 —0, Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Stavbena 56—0, Kranjska industrijska zaključek 310, ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dninaa 800, BerKn 13.5625, London 276.07, Milan 29S.20, Newyork 56.92, Pariz 22.25, Praga 168.79, Curih 1095.6. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Dunaj 73, Budimpešta 90.60, Berlin 123.25, Prasa 15.395. Milan 27.21. Pariz 2030, London 25.29(25, Newyoric 519.3S. Sffts X Štev. itsl Klerikalno norčevanje iz uradništva »Slovenec« je slovesno zatrjeval! da bodo iz švedskega posolila izplačane tudi uradniške razlike. — Kaj pa pravi finančni minister? Famozno švedsko posojilo je sklenjeno. Posojik) se bo uporaiilo, kakor je bilo opetovano čuti iz ust predstavnikov sedanjega režima, za odplačilo zaostankov iz prejšnjih let. Dr. Korošec in njegov «S!ovenec» sta natančno vedela poročati, da se bodo iz tega posojila izplačale tudi slovite «razlike*> ki prittčeio državnim nameščencem po novem uradniškem zakonu za čas od 1. oktobra 1923 do I. maja 1924. Kakor pri drugih prilikah se je tudi v tej zadevi izkazalo, da so režimske obljube neistinite in da se režimovci ne strašijo niti direktnih laži. Evo okrožnice DR Br. 156.200 od 10. nov., ki jo je poslal minister financ vsem ministrstvom in kjer pravi: «V Narodni skupščini je bil sprejet in odobren zakon o monopolskem posojilu v znesku 22 milijonov dolarjev. Po čl. 3. tega zakona se mora čisti prinos tega posojila uporabiti za izplačilo državnih obvez iz prejšnjih let. da se na ta način končno likvidira vprašanje državnega letečega dolga. Izplačilo državnih obvez iz prejšnjih let hočem izvršiti čim bo realizirana prva transa sklenjenega posojila. V svrho tehničnih priprav za to izplačilo od strani mojega ministrstva pa so mi potrebni pred vsem točni in urejeni podatki o višini teh obvez. Omenjam, da ministrstvo že razpolaga z nekimi podatki o teh obvezah, ki so biH zbrani in urejeni tekom leta 1926. Ker pa so bile mnoge dotedanje obveze med tem že izplačane, druge pa so se nanovo pojavile, so radi točne likvidacije potrebni novi podatki o neporavnanih državnih obvezah iz prejšnjih let v vaši stroki, ki so nastale do 31. marca 1928. Ti podatki nai vsebujejo sledeče elemente: L Vrste vseh neporavnanih državnih obvez pred osvobojenjem in ujedinjenjem (1. 12. 1918) torej od predvojne in medvojne. Itd. 2. Vsote neporavnanih osebnih prejemkov državnih uradnikov in uslužbencev, vpokojencev in upokojenk, invalidov, oseb. ki prejemajo vzdrževalnino ali narodno priznalmno itd. «no. ne uzimajući ovde u obzir dužne razlike pri nadležnosti prevedenim državnim usluž-benicima po zakonu od 31. 7, 1923., a za vreme od 1. okt. 1923 g. do 1. maja 1924. godine*. 3. Vsoto ostalih neporavnanih dolgov državnim uslužbencem, priznanih potnih računov, zakonskih dodatkov ali honorarjev in ostalih obvez materijaine-ga značaja, kolikor jih je še. Itd. Ministrstva so pozvana, da predložijo gornje podatke generalni direkciji državnega računovodstva (odsek za izvršitev proračuna) do 1. decembra 1928.» Tako je torej z izplačilom razlik državnim uradnikom iz švedskega posojila, o Čemer se je «Slovenec» tako široko-ustiJ. Dolgovi, ki so jih državni uradniki storili v nadi. da jhn bedo te razlike kdaj vendarle povrnjene, postajajo na ta način definitivni. Pa čujmo raje «Slo-venčevega» poročevalca («Slovenec« št. 253): »Kakor je izvedel vas dopisnik, se bodo s tem zneskom pokrili vsi dosedanji viseči dolgovi, ko bo posojilo realizirano, med njimi tudi zaostanki razlik in plač državnih uradnikov. S tem bo državno u radništvo prišlo prvikrat, odkar obstoja ta zahteva, do vseh svojih zakonitih sprejem kov, tudi zaostalih». Zasedanja oblastne skupščine odgođena Avtomatično sprejemanje sklepov. — Po novi odredbi finančnega ministra sta baje proračuna obeh slovenskih oblasti padla v vodo. Ljubljana, 21. novembra. •Današnja seja oblastne skupščine je trajala komaj tri četrt ure. Govorili j-o samo poročevalci posameznih odsekov. Njihove predloge pa je skupščina sprejemala po vrsti brez razprave Hi soglasno. Predvsem so bile sprejete tri lovske uredbe, ki tvorijo zaokroženo enoto in urejajo vprašanja lovskega zakupa, lovske škode m (zatiranje škodljive divjačine. Prodaja zemljišča na Grmu Sejo je otvoril predsednik dr. Natlačen točno ob 9 dop Oblastni odbor predlaga prodajo 2 parcel kmetijske šole na Grmu v izmeri 16.500 kv. itl Zearnjišče bo prodano v stavbene svrhe, dočim bo oblastni odbor iz izkupička nakupil drugje ugodnejše poljedelske parcele za kmetijsko šolo na Grmu. Predlog je bil odkazan fin. odseku. Poseben predog zahteva ustanovitev ekspoziture okrajnega glavarstva v Mokronogu. Skupščina je nato sprejela soglasno in brez razprave predlog uredbodajnega odseka, i katerim se občina Struga (politični okraj Kočevje) s L januarjem 1929 izloči iz območja cestnega okraja ribniškega in priključi cestnemu okraju Velike Lašče. Gradnja malih stanovanj Enako brez debate in soglasno sta bili sprejeti predlagani irpremembi uredbe o ustanovitvi zaklada za gradnjo malih stanovanj. Izpreminia se čl. 6, ki sedaj odreja da more zaklad dajati posojila tudi brez hi-potečnega kritja, ako je sicer posojilo dovolj varno. Poročevalec posl. Oblak je omenil pri tej točki, da bo s tem omogočeno zidati tistim, ki dosedaj niso mogli kriti eno četrtino prispevka za celokupno zgradbo. Cl. 10 pooblašča v izpremenjeni formulaciji, da prevzema oblastni odbor v bodoče subsidiarno poroštvo pri denarnih zavodih za poroštva zaklada. Lovske zadeve Isti poročevalec predlaga skupščini, naj sprejme predložene načrte uredbe o lovskem zakupu, lovski škodi in o zatiranju škodljive divjačine. Uredba o lovskem zakupu vsebuje naslednje določbe: Proti volji občinskega odbora se ne sme podaljšati lovska zakupna pogodba. V primeru razpusta občinskega sveta se lov podaljšuje s pritrditvijo oblastnega odbora. Zakupna doba traja 6 let. Pričenja se s 1. aprilom Podaljšano a in skrajšanja zakupne dobe do največ pol leta dovoljujejo občeupravna oblastva 1. stopnje. Stroške zakupa nosi zakupnik. Spajanje lovišč v širše lovske okoliše odobrava občeupravno oblastvo 2. stopnje. Uredba ne zadeva že obstoječe zakupne pogodbe. Oblastni odbor potrjuje podaljšanja zakupnih pogodb v loviščih širšega okoliša zaradi izravnave zakupnih dob največ za 2 ieti in sme prihodnjo zakupno pogodbo pod temi pogoji določiti največ na 8 let. Uredba o zatiranju škodljive divjačine obsega te-le določbe: Občeupravno oblastvo 1. stopnje more ukazati (na predlog oblastnega odbor4, lovskega zakupnika ali občinskega odbora), da se v določenem lovskem okolišu postreli divjačina celo v prepovedanem) času. Ako obvezanec oblastvenega ukaza tega ne stori, odredi občeupravno oblastvo L stopnje izvršitev na njegove stroške. V občinah, kjer se goji vinarstvo, sadjarstvo ali zeJenjadarstvo, sme občinski odbor skleniti, da se v vsej občini zajec zatre. Nadalje je dovoljeno zatiranje divjih prašičev medvedov, volkov, šakalov, divjih mačk, lisic, kun zlatic in kun belic, dihurjev, jaabecev, podlasic, polhov, veveric, hrčkov, vider in škodljivih ptic. Divjačino je oddajati lovskemu zakupniku, če se jo slučajno ab namenoma ujame ah ubije. Uredba o lovski škodi navaja v L čl., da se od začetka spomladi do končane žetve (trgatve) brez posebnega dovoljenja zemljiškega lastndka po poljih in vinogradnikih divjačina ne sme niti loviti, niti goniti, niti s psi zasledovati. Izvzet je krv na zalaz. Točne j ši čas določi oblastni odbor. Braka de so prepovedane od 16. januarja do 30. septembra Lovski upravičenec je dolžan povrniti škodo po lovu, kakor tudi škodo po divjačini. Škodo vrne lovski Upravičenec tistega okoliša, kjer Je škoda storjena, ne glede na to, ali je divjačina v tem okolišu stalna, pohajalna al! prehajama. Škodo na žitu ali drugih poljskih pridelkih je treba vrniti v obsegu ob žetvi. 0 zahtevi do povračila za škodo na lovu ali divjačini razsoja razsodišče, ki obstoji iz načelnika ali njegovega namestnika in iz dveh drugih razsodnikov. Načelnika določi oblastni odbor za dobo 6 let praviloma za vsak lovski okoliš ah po potrebi za širši lovskoenotni okoliš. Oblastni odbor lahko načelnika kasneje odstavi Upravičenec samosvojega lova ali zakupnik ima pravico do zastopnika in pooblaščenca v razsodišču. Uredba navaja nato podrobne določbe o razsodišču in poteku razprave. Ceste in mostovi Ze objavljene mitninske tarife na mostu v Trbovljah se izpremene v toliko: za osebo s kolesom 0.25 Din in za ročni voziček z osebo 0.50 Din. Odobri se zgraditev deželne ceste 2. vrste Ponikve - Dečja vas - Jordan Kal. Oblastni zaklad bo prispeval 50%, ostanek pa cestna okrajna zaklada v Trebnjem in Novem mestu. Na predJog istega gradbenega odseka se prelože klanci na cesti Brezno - Mamo in zgrade mostovi na proga Šoiarjeta-Marn-ska Kapela S tema predlogoma je bila ^.prejeta tudi resolucija, ki se glasi: »'Vsem okrajnim cestnim odborom naj se Pošlje načrt novih zgradb odnosno preložitev cest, ki se nameravajo graditi v do-učnem okraju. Okraji naj se izjavijo, katere zgradbe smatrajo za najnujnejše in najpotrebnejše, da se v prihodnjem letu zgrade in za katere so že letos postavili v proračun svoje zakonite prispevke. Ta program z vsemi odg*yvori in sklepi okrajnih cestnih odborov naj se v prvem prihodnjem zasedanju predloži odseku za javna dela, da ga pregleda in odobri.« Razni predlogi Poročevalec posl. Novak je prečital nad 20 predlogov, ki se nanašajo na preložitve klancev in cest, na podpore občinam, na napeljavo elektrike, zgraditve vodovo*-dov in preskrbe s pitno vodo. Predlogi so bili odkazani oblastnemu odboru v proučevanje. PredJog za podporo cestnemu okrajnemu odboru v Škofij Loki pa se odstopi oblastnemu odboru v »takojšnje uvaževa-nje in upoštevanje*. Posl. Tratnik želi, naj bi oblastni odbor končno interveniral glede pospešitve projektirane železnice Sevnica - Št. Jan ž. Prošnje in pritožbe Predsednik je pri razpravi poročila odseka za prošnje in pritožbe odredil tajno sejo. Po pononvi otvoritvi javne seje je poročal, da je skupščina zavrnila pritožbo Hinkd Logarja zoper prevedbeni odlok iz državne v samoupravno službo. Predlog posl. Maver j a zaradi ukinitve davčnega urada na Vrbnik* se odstopi oblastnemu odbora, da posreduje za ugodno rešitev. 13 novih uredb Predsednik dr. Natlačen je imel na da je skupščina na dfelo. ki ga je v teh 31 dneh svojega zasedanji izvršila, lahko upravičeno ponosna. Obravnavala je in sprejela v tem času proračun za L 1929, to se pravi skupščina je rešila eno najvažnejših svojih nalog, ki ji je stavljena po zakonu, da si namreč ustvari svoj delovni program za bodoče leto in da si zagotovi za izvršitev tega progr. sredstva. Poleg tega je skupščina izvršila ogromno legislativno delo v teh dneh. Dovolite, da Vam samo poklicem v spomin uredbe, ki jih je skupščina v tem času obravnavala in sprejela: Uredbt o službenem razmerju oblastnih cestarjev in mostninarjev, uredba o okrajnih babicah v samoupravni službi, uredba o preostroju okrajnih zastopov, uredba o okrajnih blagajnah, uredba o požarnopolicij-skem redu in gasilstvu, uredba o pobiranju občinskih taks, uredba, s katero se odrejajo predpisi o pobiranju samostojnih občinskih taks na pivo in opojne pijače, uredba o ribarstvu, uredba o proračunu za L 1929 z vsemi zadevnimi uredbami, ki tvorijo sestavni del proračunske uredbe, uredba o lovskem zakonu, o lovski Škodi in o zatiranju škodljivih živali, končno uredba o ustanovit- vi zaklada za zgradbo malih stanovanj. V celem torej 13 uredb. To jo uspeh, na katerega bi bil marsikateri evropski parlament lahko ponosen I Zahvaljuje se vsem poslancem za sodelovanje, zlasti pa predsedniku finančnega odseka in odseka za uredbe, ki sta izvršila ogronmo delo. Enako zahvalo je supščina dolžna tudi sodelovanju časopisja. Oba oblastna proračuna fiktivna Po govoru posl. Skubica je predsednik izjavil, da je zasedanje odgođeno. S tem je bila današnja seja zaključena. Foslanci so se razdeli v manjše skupine in govoril med drugim o najnovejši senzaciij iz Beograda, da je namreč finančni minister predložil člen finančnega zakona, s katerim se oblastnim samoupravam odmerjajo meje njihovih novih proračunov, po tem členu smejo proračuni oblastnih samouprav za 1. 1929 obsegati samo doklade na državne davke v 1. 1928. a povišanja smejo dosegati le 10% lanskoletnega proračuna. Ker je pravkar sprejet proračun ljubljanske in tudi mariborske oblasti v dijamentralnem nasprotju z gornjimi omejitvami, so vse kalkulacije padle v vodo in oblastna odbora v Ljubljani in Mariboru stojita pred eno svojih najtežjih vprašanj. >Plodonosno< in *tru-dapolno* delo je bilo prav zadnji dan kronano z uspehom! dbe iz naših krajev Ttfea dijaška organizacija- — Razbojniški napad na starca. — Krvava ljubavna tragedij. — Tločin brezsrčne matere. — Zopet senzacija v Osijeku. Iz Dubrovnika poročajo, da je tamošnja policija odkrila tajno dijaško organizacijo, čije člani so bili dijaki sredniih šol. Društvo se je imenovalo crPodzemni vampir*. Družilo je v svojem okrilju mlade srednješolce, ki so *ifh zastrupili razni avanturistični detektivski romani in filmi. Najbrž bi policija nikdar ne odkrila kuriozne družbe, če bi se pred dnevi ne pripetila nesreča, ki je odkrila «vampirje* in njih društvena pravila. Policija je odkrila seveda tudi njih skrivališče. Neki učenec drugega razreda gimnazije se ie spri s svojim tovarišem in ga napadel z nožem ter ga ranil na glavi. Oba učenca sta "bila člana «podzemnrh vampirjev*. Napadalec ie tovariša zadel ravno nad sencem in le po čudnem naključju rana ni bila smrtna. Policija }© doznala za pretep in je uvedla preiskavo ter dognala, da sta oba učenca člana tajnega društva, ki je imelo svoje prostore v podzemniih votlinah ln hodnikih stare duhrovniSke trdnjave. Najvišja oblast v društvu je bil esenat vampi rje v», ki je imel svojo rezidenco v posebno lepi in veliki podzemni jami, v katero ie pa vodila čisto ozka odprtina. Društvo je imelo svoja pravila, ki so bila posebno ceremonijalna pri sprejemanju novih članov. Pred senatom vampirjev je stala namreč miza tn v njo je bil zaboden nož. Na obeh straneh noža sta goreli sveči Po pravilih so bili nepokorni član! društva podzemnih vampirjev strogo kaznovani. Tudi za one, ki bi izstopili brez dovoljenja iz društva ali bi izdali pravila in skrivališča društva in Članov, so bile določene stroge kazni z mučenjem na drogih, ki so bili v podzemnih jamah. Po primeru napadenega dijaka je sklepati, da je bila za izdajalce določena v skrajnosti tudi smrtna kazen. Oblasti se niso mogle načuditi, kako spretno in skrbno ie bilo društvo organizirano. Nad skrivališči je bil postavljen iz podzemnih jam celo periskop, s katerim so podzemni vampirji mogli opazovati, kaj se godi nad njimi. Periskop je bil iz kake podmornice in so ga dijaki kupili od nekega Dubrovčana, ki ga ie najbrž «konfisciral» ob prevratu. Vampirji so videli v dijaškem društvu «AIba», ki je ravno tako ilegalno društvo dubrovniških srednješolcev, svo-iega največjega sovražnika. Profesorski zbor dtrbrovniške gimnazije je že izključil tri dijake, člane društva «Pod-zemni vampirji*. Preiskava je pa zelo otežkočena, ker člani trdovratno molče in nočejo izdati ^benih podrobnosti. ★ V ponedeljek je seljak Ivan Šantu* lic pripeljal iz sela Polugi v Zagreb pet hektolitrov novega vina. V Za* grebu je vino prodal neki gostilničarki in dobil na račun 400 Din. Ko se je vračal domov, je srečal potnika, ki ga je prosil, naj ga vzame na voz. 551etni Ivan Šantulič je dobra duša in je pot* nika brez nadaljnjega vzel na voz. V bližini Zaprešiča v gozdu Trajak je pa neznanec napadel seljaka. Udaril ga je s kolom po glavi ter ga sunil z voza. Nato je ustavil konje in oropal sel j a* ka. Vzel mu je listnico, misleč, da je v njej ves izkupiček za vino. V resni* ci je bilo v denarnici samo 400 Din. Zločinec se pa s tem ni zadovoljil, tem* več je sedel zopet na voz in se odpe* ljal. Šantulič se je zavedel in se napo* til po cesti v Zaprešič. Rana na glavi mu je krvavela in sredi poti je omagal in obležal v jarku. Našli so ga delavci, ki so šli na delo v bližnjo tovarno. De* lavci so težko ranjenega seljaka pobra* li in ga odnesli v občinsko hišo. Seljaki v Zaprešiču so kmalu nabrali nekaj denarja in hoteli svojega napadenega tovariša odpeljati v bolnico v Zagreb. Ker pa mož ne spada pod zaprešiško občino in bi imel s tem samo sitnosti, je tamošnji župan preprečil prevoz v bolnico in je samo obvestil sresko po* glavarstvo v Zagrebu, ki je poslalo v Zaprešič zdravnika. Ta je prišel v Za* prešič in obvezal seljaku glavo, toda bilo je že prepozno. Šantulič je izgubil preveč krvi in je med prevozom v bol* nico umrl. Orožniki niso mogli takoj uvesti preiskave, ker so imeli veliko posla v sosednem Pušču, kjer je bila svatba in so se gostje v pijanosti sprli in stepli. ★ Iz Karlovca poročajo, da so pripe* ljaji v mestno bolnico 201etno kmetsko dekle Marico Vrban iz Cerovca, ki jo je težko ranil z nožem kmetski fant Ivan Babic. Ta je bil namreč v Marico silno zaljubljen. Sprva sta se razumela, pozneje 8e je pa Marica Ivanu vedno Dolj odtujevala. Spoznala je, da ni za njo. Morda ji Ivan ni bil po godu tudi zato, ker ji je tedaj začel dvoriti naj* lepši in najbogatejši fant v vasi. 2en* ske so pač take, da jih premami lepa zunanjost. Babic je zaman prosil de* kleta, naj mu ostane zvesta. Slednjič je obupal. Sklenil je umoriti nezvesto ljubico in sebe. Predvčerajšnjim je po* čakal za vogalom Marico, ko se je rav* no vračala domov od svojega novega ljubeka, s katerim se je redno zvečer shajala. Napadel jo je z nožem ter ji zadal težko rano v prsa. Sosedje so prihiteli na pomoč in odpeljali dekleta v karlovgko Dolnlco. BablČa so pa našli naslednje jutro razmesarjenega ob progi Karlovec*Dugaresa. Skočil je pod vlak in se sam sodil. ★ Seljakinja Kata Pucarevič je živela v Progaru pri Mitrovici s svojima hčerkama in sinom. Kati je mož umrl in se je omožila drugič. Poročila sta se tudi starejša hči Natalija in sin. Za najmlajšo Radmilo se pa ni nihče bri* gal. Živela je pri bratu, ki je pa ni mo* gel trpeti. Radmila je pa bila lepotica, kakršne ni bilo daleč naokrog. Ko je bila pri teti na počitnicah, se je zal ju* bila v lepega cigana Pera Vujiča. Obe* ma je bilo šele 17 let. Ljubila sta se s tisto prvo ljubeznijo, ki ne pozna za* prek. Nekega dne je cigan odpeljal lju* bico na svoj dom v Krnješevce. Bila sta srečna, toda ne dolgo. Ko je Rad* milina mati zvedela, da se je njena hči ponižala s ciganom, se je takoj napo* tila v Krnješevce. Planila je v ciga* novo hišo, pograbila velik kuhinjski nož, napadla hčerko ter jo zabodla re* koč: Jaz sem te rodila in jaz te ubi* jem. Radmila je še isti dan umrla v bolnici. Sodišče je nečloveško mater obsodilo na deset let težke ječe. ★ Poročali smo že pred mesecem, da je osiješki tovarnar Teslič odkril na svojem posestvu podzemni rezervoar plina metana. Za preizk. tega gorljivega plina je tovarnar pozval v Osijek več strokovnjakov iz Nemčije in Rumuni* je, ki so ugotovili, da se pod Osijekom res nahaja prirodni rezervoar plina in nafte, ki bi se ga izplačalo izkoriščati v industrijske svrhe. Teslič je kopal še naprej in ugotovil, da se na tako* zvanem Galovcu nahaja plin že v glo* bini 26 m in to v še večji množini. Pri* kopanju je plin eksplodiral tako silno, da sta dva delavca dobila težje po* škodbe. Ta plin izvira po mnenju stro* kovnjakov od ogromnih podzemnih re* zervoarjev nafte. Tovarnar Teslič kop* lje Še naprej pod vodstvom nekega strokovnjaka iz Frankfurta. eleznica Koledar. Danes: Sreda. 21. oktobra 1928: katoličani: Prik. BDM; pravoslavni: 8. novem, bra: Sav. a Mih. Današnje prireditve. Drama: Zaprto. Opera: »Bocaccio«. C. Kino Matica: ->Rontan sirote«. Kino Ideal: -Gospića Žožeta, moj-: so. proga«. Predavanje na sodišču. Dežurne lekarne. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Litijske drobtine Litija. 21. novembra Zadnje čase se je edini naš popokinev-:uk »Slovenski Narod« v tukajšnji okolici zek> razširil, odkar se je uredil z upravo dogovor, da prihaja list že istega dne v Litijo in sicer z večernim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 17.40 uri. Da vidite, kako je na litijski po^uji pri večernem vlaku živahno življenje. Naročniki kar nervozno pričakujejo vlaka, ko pa privozi hlapon na postajo, se zbere okrog male Narodove raznašalke Vidke B. Širok krog aboneatov, ki takoj hite pod luči, da si s prečitanimi naslovi uteše glad po senzacijah. Pa je res zanimivo pogledati leto Število odličnih gospodov, ki bežno v basu čitajo »Narod«, pri tem pa naslovila jo na svoje sodmge razne komentarje ali pa zbadljive opazke. Res je! »Narodov< prihod pomeni posebno z4. podeželje važno dnevno razdobje posebno še v sicer pustem provincijal-nem životarenju. Zgledu Litije pa slede zdaj že tudi Zagorje in drugi zasavski kra-ji, ki dobe za borih 10 Din mesečno najlepše razvedrilo — dober časopis. • Zdaj pa še nekaj iz kTimnalnega predala: Litijski orožniki so odvedli predvčerajšnjim dva nevanna ptička v zapore ljubljanskega sodišča. Da bi ne pobegnila, so hi zvezali. Našim oblastim sta se zdela že de*j časa strmljiva, da ne spoštujeta 7 božje zapovedi. In res so dognali, da sta zadnje čase vlomila v več lokalov. Posebno bogato sta se založila v neki trafik! s tobakom, cigarami in cigaretami. Žohar, glavni krivec, je po uspeli tatvini kadi] naenkrat po 3 »Vardarc. Orožnikom Je prostodušno priznal: »Tako sem se vsaj malo oškodoval za slabe čase.« Precejšnjo zalogo cigaret, tobaka in braziljk pa sta spravila uzmovlča v denar. Seveda sta dajala vse za slepo ceno. Po aretaciji Zoharja in njegovega pomagača pa so pričele oblasti s preiskavo, kdo je vse kupil tobak nepoštenega izvora. Kupci fmajo zdaj že sitnosti. Po hribovskih vaseh, kjer sta se klatila oba rokomavbarja, sta pripovedovala, da sta tihotapca iz Bosne; ker se jima je po« sročilo opehariti finančne stražnfke, prodajata tobak tako poceni. Žohar in njegov pajdaš Medvesček sta prava pohajaška tipa. Pošteno delo Jima ne diši, zato pa nad vse ljubita potikaoje po gozd ovih. Z zaporom, ki Ju čaka ▼ LJubljani, sta zadovoljna. »Kje pa nai dobim sicer denar za zimsko suknjo« je dejal Zobat, ko so mu natikah* trdo zaponko na roko, da ga varno povedejo v LJubljano. Zdaj pa bo dobil topel kot v — luknji. V zimski sezoni se prav pridno udej-stvirjejo naši igralci. Smarčani so igrali v nedeljo Ibsenovo »Gospo z -morja«. Na igro je bil pravi naval in je bila dvorana raaorodana. Za Šmartno ie to vsekakor lep uspeh. Litijski sokolski oder pa pripravlja izviren slovenski komad in sicer Jalnovo »Srenjo«. Za ta komad dobi litijski oder novo procese Po načrtih in Izvedbi našega domačina g. Magoliča. Novi zastor bo nedvomno vsakomur ugajal. Litija dobi v najkrajšem času lasten stalni kino. Stavba je že pod streho in se že dokončava. Agilni podjetnik je zadel na pravo struno, ko je pričel z zgrabo kino-postopja. Zdaj gostuje v FTankotovi dvorani potujoči Kratilo v kino, ki Ima skoro stalno razprodane sedeže. Sava je od zadnjih deževnih dni že precej padla. Na bregovih je sicer prazno in pusto življenje. Le rac in gosi. ki so odnesle svoje glave opasnemu sv. Martinu, brodijo po valovih. Med vrbovjem pa pričajo čoMčki - »sandolini<, ki so jih naši plavaški športniki potegnili na suho, a ne shranili, o minljivosti in pozabljivosti tega sveta... Le kak samoten splav se zareže včasih v motne valove naše poletne ljubice — Save ... Presneta Simfonični koncert praške akademske Filharmonije v LJubljani. V soboto, dm* 24. t. m. nastopi v LfribMara na stofonričnem koncertu pražlka Studentska filhađrmoiifta. Iz zgodo-vine te iBnefroSke korporacije nai] navedemo sledeče. Ze pred svetovno vojno je obsiojal v Pra» akademska simfonični orkester, koseča fflavna naJoea ie bik gojiiM med akademska in konservaitoristi Orkestralno glasbo Svetovna vojna fe to idealno pe>rl. Novačanova tragedija »Herman Celskl« se uprizori v ljubljanski drami v Četrtek, dne 22. t. m. v Težiji prof. £esta in z g. Leva rje m v glavni vlogi za abonente reda B. Stravlnskega opera oratorij »Oedipns rex« se ponovno uprizori v ljubljanski <>peri v 5etrte>k dne 22. t. m. v običajni zased-bi za abonente reda D. Za Oedipusom pa se poje Oster-čeva enodejanka »Iz komične opere«. Obe del: sta Izredno zanimivi ter jih nasa opera Vrvaja s polnim umeitniSkim uspefiom. Stev 267 •sl'uv ti\3M wAKOD> dne 21. novembra 1928. Str An 3L dnevne vesti. - Z nase univerze. Včeraj je položil na. tehenični fakulteti inženjerski izpit it rudarstva g. Viktor 0 j s t e r iz Ljubljane. Mlademu inženjerju čestitamo! — Kdo bo splitski župan. Položaj v novem občinskem svetu v Splitu še ni jasen. Glede novega župana je več kombinacij. SDS se zavzema za dr. Grisogono, federalisti bi pa radi imeli za župana ing. Ivani-ševića. HSS kandidira zdravnika dr. Josipa Berkoviča, ki hna še največ izgledov, da bo izvoljen za župana. — Predavanje dr, Pitamica v Zagrebu. Danes predava na zagrebški univerzi profesor ljubljanske univerze dr. Leonid Pi-tamic »O pravni podlagi zaščite narodnih manjšin.« Zagrebški »Obzor« je porabil to priliko In priobčil obširen članek o dr. Pi-ramicu, v katerem navija njegovo znan* stveno delo na luričnem polju, zlasti na polju mednarodnega prava. — Po profesorskem kongresu na Sušaku. Dr. B. Krstić je priobčil v »Glasu* obširen Članek o letošnjem kongresu srednješolskih profesorjev na Sušaku. Pisec ugotavlja v prvi vrsti, da bi profesorji za predsednika svoje organizacije ne smeli izvoliti moža, ki ni srednješolski profesor. Tudi v upravo bi ne smeli izvoMti uradnikov prosvetnega ministrstva. V profesorskem društvu je 1227 članov iz Srbije, Crne gore in Vojvodine, 478 iz Hrvatske, 270 iz Slovenije, 142 iz Dalmacije in 116 iz Bosne in Hercegovine. Toda med 15 novoizvoljenimi Člani uprave je 13 Srbov. 1 Hrvat in 1 Slovenec. Srbi so dobili tudi predsednika in podpredsednika. Dr. Krstić meni, da bi bilo pametneje, da bi Srbi odstopili vsaj ■podpredsedniško mesto Hrvatom ali Slovencem. Nova ifprava profesorskega društva je tipičen primer naše enakopravnosti v praksi. — V naše državljanstvo so sprejeti ekonom iz Sneženika Jaroslav Kibic, rudarski inženjer iz Cerknice Julij Kirbias, učitelj iz Ptuja Franc Sancin in strojni ključavničar iz Slatine Ivan Bruner. — Iz državne službe, Premeščena sta polirično-upravna uradnika in upravitelja sreza Ivo Poljanec iz Maribora v Črnomelj in Lovro Hacin iz Črnomlja v Maribor. — Iz »Službenih Novln«. »SJužbene Novine« št. 266, z dne 14. t. m. objavljajo zakon o konvenciji, o železniškem omrežju bivše južne železnice na teritoriju Reke, o konvenciji za ureditev prometa in tranzita po železnicah, o sporazumu glede tarif direktnega blaga in jadranskih tarifah ter o konvenciji za uporabo obmejnih postaj, skupnih postaj in zveznih prog med kraljevino SHS in Italijo — Otvoritev telefona v Borovnici. 16. t. m. Je bila pri poŠti Borovnica otvorie:ia telefonska centrala. — Direktni železniški promet s Španijo. V posebni pogodbi med Francijo in Španijo so predvidene izjeme v medsebojnem blagovnem prometu. Zato je omogočen iz naše države direkten blagovni promet s Španijo na podlagi direktnega mednarodnega tovornega lista, toda pod pogojem, da pošiljke ne smejo biti obremenjene s povzetjem. Frankiranje ie dovoljeno samo do francosko - španske meje. — Za zaščito naših delavcev v Nemčiji. V Berlin je odpotovala naša delegacija, ki se bo pogajala z Nemčijo glede ureditve delavskega vprašanja. Pogajanja se prično v petek 23. t. m. Sklenjene bodo potrebne konvencije, nanašajoče s v prvi vrsti na zaščito in zavarovanje naših delavcev po načelu reciprocitete. Verjetno je, da bo sklenila naša država stične konvencije tudi s Francijo, Belgijo. Grčijo, Rumiroijo in se nekaterimi drugimi državami, k5er so zaposleni naše delavci. Pogajanja z Nen*-čiio bodo trajala 15 do 20 dni. — Nov udarec po prečanskih krajih. Notranje ministrstvo je izdalo vsem velikim županom nalog, da se po izpremembah in dopolnilih pravilnika o gostilnah, kavarnah in drugih lokalih, kjer se prodajajo alkoholne pijače, po 1. januarju 1929 ne bodo smrele prodajati alkoholne pijače na drobno v špecerijskih in rdim sorodnih trgovinah. Z novim letom se bo ta odredba strogo izvajala. S tem bodo ogrožene neštete eksistence malih točilcev v prečanskih krajih, ki so 10 let nemoteno prodajali alkoholne pijače na drdbno. Savez hrvatskih naloiočilcev je takoj interveniral pri mero-Jajnih oiniteljih, za nedeljo 25. t. m. je pa klicaj velik protestni shod, katerega se deleže tudi zastopniki slovenskih točilnic, ročilci akohonih pitfač na drobno so si pridobiti svoje pravice zakonitim potom m nji-lov odpor proti novi odredbi je povsem »mesten. — smrtna kota. Včeraj jc preminul v Domžalah veletrgovec z vinom, posestnik itd. g. Anton Miiller st. Pokojni je bil vzor podjetnega, marijivega značajnega In simpatičnega moža. Imel je mnogo iskrenih prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreb se bo vršil jutri ob treh popoldne v Domžalah. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaile! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno megleno, deloma tudi oblačno vedro vreme. Poslabšanja vremena se ni bati, kajti barometer je zelo poskočil. Včeraj je balo lepo samo v Splitu, drugod pa megleno in oblačno. V Splitu je bilo včeraj 15, v Ljubljani 11.5, v Beogradu 11.3, v Sfeoptju 11, v Zagrebu 10, v Mariboru 9 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 775, temperatura je znašala 0 stopinj. — Pri želodčnih in črevesnih boleznih pripomore uporaba prirodne grenčice »Franz Josef« k dobri prebavi, prebavni organi postanejo zopet sveži ter na ta način lahko dovajajo hranilne snovi v kri. Zdravniki priporočajo grenčico »Franz Jo-sef« posebno onim ljudem, ki nimajo prilike se gibati. Dobi se v vseh lekarn a a, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T Iz Ljubljane —lj Hišne posestafri v Lfebuaol opozarjamo, da bo davčna administracija v čas« od 22. t. m. do 15. decembra t. 1. sestavlja la nov kataster zgradb, ki ga predvideva člen 38. novega zakona o neposrednih davkih. Dne 22, 23. in 24. t. m. pridejo na vrsto naslednje ulice, oz. ceste: Aleksandrova cesta, Ambrožev trg, Apihova ulica, Ašker čeva c, Ažbetova ulica, Bavarska steza, Beethovnova ul., Bežigrad, Bičevje, Biei-weisova c, Bogistčeva ul., Bohoričeva ul., za Bolnišnico, Borštnikov trg. Breg, na Brvi, Cankarjevo nabrežje, Cegmarjeva uHca, Cerkvena ul.. Cesta dveh cesarjev, esta 75, 104, 106, 107 ki 10« za arHljeriJ. vojašnico, Cigaletova ulica, Oril-Metodova ulica, Gojaova cesta, Čevljarski ulica Mala in Velika Cotaarska ulica Co*>ova ulica, Cma vas, Dalmatinova ulica, Dobri-Iova uilica. Dolenjska cesta. Domobranska cesta, Dunajska cesta in hiše brez številke ob tej cesti, Dvofakova ulica. Dvorni trg, Emspielerjeva ulica. Bmonska cesta, Erjavčeva cesta. Frančiškanska ulica, Fri-škovc. Gajeva ulica, Galjevica in Gaiusovo nabrežje. Hišni posestniki, iz navedenih ulic in cest naj se Z2.y 23. aH 24. t. m. med 8. m 13. uro osebno zgiase pri davčni administraciji v Ljubljani CBreg št. 6). V primeru, da je hišni lastnik zadržan ali odsoten, naj pooblasti kakega namestnika, ki ga bo zastopal. Pooblaščencu mora biti zgradba dobro znana. Zelo pri poroči jivo je, da prineso hišni posestniki stavbne načrte dotičnega poslopja ali pa kake druge skice s seboj, v katerih so označeni vsi hišni deli. Kdaj se bo vršil popis hiš v ostalih ulicah in cestah, bomo objavili prihodnje dni. Atahov vrt velefilm pretresljive vsebine Svetis'av Petrovič in Alice Ferry Pride! Pride! —I j V prvi polovici novembra najdene stvari. Iz policijskega seznama posnemamo, da so bili v prvi polovici novembra najdeni in na policiji oddani sledeči predmeti: 1 črna usnjata denarnica z manjšo in ena s srednjo vsoto denarja. 1 siv klobuk, 1 ščipalnik, 1 vreča žaganih drv, 1 trosedcžni čoln, 1 otroške sanke, 1 živa gos, 1 črna pletena listnica z manjšo vsoto denarja, 1 ženski dežni plašč, 1 črn moški dežnik, 1 zapestna ura z jermenčlkom, 2 desetdinarska bankovca in 1 pletena košara z raznimi predmeti. — V železniških vozovih so bili najdeni sledeči predmeti: 16 moških in 6 ženskih dežnikov. 1 paHca, 1 ročna torbicu. 1 par rokavic, 2 suknjiča, 1 moški klobuk, 1 dežni plašč, 2 ženska klobuka. 1 zavitek ročnih del, 1 zavitek otroških igrač, 1 etud svinčnikov. 1 kolesna ročna sesalka, 1 moške hlače. 1 ženska jopica. 1 par čevljev, 2 stari čepici, 1 stara delavska obleka, 1 ženski slamnik in 1 brisača. —lj Ljubljanski Sokol« naznanja, da bo predprodaja vstopnic za jubilejno telovadno akademijo v društveni pisarni v Narodne domu (vhod z BIeiweisove ceste) v petek 23. t. m. od 6. djp 8- zvečer ter v soboto na dan prirerfitve od 3. do 5. popoldne. Cene sedežem: na galeriji 20 Din, I. vrsta v parterju po 15 Din, vsi ostali sedeži po 10 Din, stojišča 5 Din, dijaške vstopnice 3 Din. 884-n —lj Opozarjamo na izložbo in v njej po Vili Franchettiju sestavljeno fantazijsko frizuro »Vražlca«, kateri služijo za dekoracijo mali hudičkf, ki jih razsvetljuje električna žarnica in napravi čarobni vtis. 883-n —lj Tretje lovsko jahanje. Kolo Jahačev v Ljubljani priredi za svoje člane te prijatelje konjskega sporta v soboto 34. t m. tretje lovsko jahanje. Kdor se Želi udeležiti jahanja in nima lastnega konja, naj se prijavi v jahalnici na BleIwe4sovj cesti do petka ob 10. dopoldne. Zbirališče udeležencev bo ob 15.15 na dvorišču topmičarske vojašnice. —Ij Merkurjev Jour Hx bo danes v sredo 21 t. m v novem salonu restavracije pri Mikliču v Kolodvorski ulici po 20. uri. Vabimo vse člane In prijatelje društva, da se udeleže tega društvenega večera. Med drugim bodo na sporedu kratko predavanje, petje, godba in šaljive točke. Odbor. 8ol-n Ij Predavanja v društvu »Soča«. V dru« štvu »Soča* predava v soboto 34. t. m v salonu pri Levu g. prof. Josip Bačič o uti-sih s Potovanja po Južni Srbfjl In Crni gori. (Nadaljevanje in konec). Kakor smo se preteklo soboto prepričali, je bi»l prvi del tega predavanja zelo zanimiv in interesan-ten. Zato želimo, da se udeležite tudi tega predavanja vsi. ki ste bili pri prvem, ter da pripeljete s seboj še druge člane in prijatelje. Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Vstop prost. £82-n —lj Ciril Metodova družba je prejela od odbora Primorcev v Sp. Šiški kot čisti dobiček od dne 4. novembra prirejene veselice Din 2.077.—. Iskrena hvala! 885-n — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trg 9. 53-T Iz Celja —c Slovensko pevsko društvo v Mariboru proizvaja v nedeljo 25. t. m. ob pol 5. uri popoldne v Marijini cerkvi v Celju Mozartov »Requiem«. —c Ponočnl razgrajači so v noči na 18. t. m. pri cerkvi sv. Maksimilijana ob Mariborski cesti izTuvali več dreves, ki jHi je leta 1927 zasadilo Olepševalno društvo. Zftkovcev še niso izsledili. —c Tatvina. CizeJ Ivan, zaposlen v trgovini svoje sestre v Grajski vasi, je 19. t. m. peljal razno blago i* Celja. V St. Petru je opazil, da mu je z voza izginila vreča soli, vredna 130 dinarjev in dve plošči za štedilnik vredni 150 Din. Peljal se je takoj s kolesom do Celia, našel pa ni ničesar več. Stvari mu je najbrže kdo ukradel. —c Tatvina v delikatesni trgovini Stegu Stanku je nekdo v domači trgovini na Dečkovem trgu ukradel iz v sobi za goste viseče suknje zlato uro i:i zlato verižico v vrednosti Din 3000.—. Tatu še niso izsledili. Damske plašče najnovejše s koiahoviuo ali brez od 300 do 800 Din dekliške v velikosti od 2 let dalje od 110 naprej damske Kasha obleke od 240 naprej umska krila in bluze od 70 naprej kakor tući damske in otroške barhent obleke nudi najceneje: 13391 T. ta L OORICAR, LJubliaaa, St. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi I Odtegljaji za uradnike in kreditne zadruge Z ozirom na Vaš članek »Nezakoniti odtegljaji od prejemkov državnih uslužbencev« v Vašem listu od 18. oktobra 1928. 1. Vas prosimo, da blagovolite objaviti na temelju tiskovnega zakona sledeči popravek: Pred vsem ni res. da so odtegljaji po 10 oziroma 5 Disn nezakoniti, ker so vendar izvršeni na temelju čl. 374 finančnega za-koena za I. 1928/29. Akt glavne kontrole štev. 65447, z dne II. fulija 1928, v katerem se smatra, da si ti odtegljaji davek, ni ni-kakšen dokaz za nezakonitost odtegljajev, ka»r je dokazalo finančno ministrstvo s svojim aktom D. R. Br. 96.618/1928. s katerim je zavrnilo mišljenje glavne kontrole kot neosnovano. Zato ni res, da se ti odtegljaji ne bodo izvrševali. Posebno pa ni res, da se omenjeni zneski odtegujejo »za sanacijo beograjske Zveze nabavljalnih zadrug*. »Zvezi nabav-lialnih zadrug državnih uslužbencev« :ii potrebna nikakšna sanacija, ker ie njeno materijafaio stanje zelo dobro, kot se to točno vidi iz njene bilance, a tudi iz dejstva, da stalno razpolaga z gotovino od okroglo 10 milijonov dinarjev, kateri znesek je vložen v Državni hipotekami banki in pri nekaterih najmočnejših denarnih zavodih. Navedeni odtegljaji niso za sanacijo Zveze, nego ostanejo last onih državnih uslužbencev, katerim se odvzemalo, a vsak državni uslužbenec ima v smislu to-zadevne uredbe finančnega ministrstva pravico, da odbite svote, ki bodo v 36 me-secih znašale 360 oziroma 180 Din, dobi nazaj, ako se ne bi posluževal poslovanja kake kreditne ali stavbne zadruge državnih uslužbencev. Kapital, ki se z odtegljaji zbira., se mora namreč glasom uredbe finančnega ministrstva porabiti za posojila kreditnih in stavbnih zadrug državnih uslužbencev. Najmanj pa je res, da so Zvezo spravile v stisko ne samo pretirani birokratizem, ampak pred vsem visoke dnevnice in razni komisijski stroški njenih upravnikov. — Zveza ni v stiski, nego materijalno odlično stoji, ker ji je uspelo, da v najhujših letin od 1921 do 1927 ohrani svoj kapital nezmanjšan, kar ni uspelo niti mnogim strokovnim trgovskim podjetjem. To ie pač najboljši dokaz, da v Zvezi ni bilo pretiranega birokratizma, a še manj visokih dnevnic ali komisijskih stroškov njenih upravnikov. Dnevnice za člane uprave so določene v pravilih, toda jih niti ne sprejemajo v oni v pravilih določeni višini — komisijskih stroškov sploh, ker Zveza nima komisij. Revizije zadrug pa izvršujejo nameščeni revizorji, a ne člani uprave. Člani zvezine uprave redko pridejo v priložnost, da kot njeni delegati potujejo, kakor n. pr. za nakup zadružnih domov itd., ali tudi to se zgodi skoraj redno le na zahtevo zadrug samih. Iz vsega se vidi, da ono, kar je Vaš list ponatisnil iz beograjskega »Vremena< in kar Je sam dodal, nasprotuje resnici. Beograd, 16. novembra 1928. Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Alahov vrt velefilm o menihu in njegovi veliki ljubezni! Pride! Pride! Smrt pod ekspresnim vlakom V ponedeljek so imele Elizabete god. Predvečer godu mine navadno v svečanem razpoloženju ob dobri večerji, čestitkah in spominih na otroška leta. Služkinja Elizabeta Baronova v Bratislavi je pa imela zelo tragičen predvečer svojega godu. Gotovo ni mislila, da bo dočakala svoj god pod kolesi ekspresnega vlaika, ki odhaja zvečer iz Bratislave proti Budimpešti. Kako je prišla pod vlak, ni znano. Policija je ugotovila samo nekatere podrobnosti njene tragedije. Železniški čuvaj Varga je našel v nedeljo zjutraj na Progi za Bratislavo truplo povožene ženske. Obvestil je policijo, ki je poslala na kraj tragedije komisijo, da ugotovi, kako se je nesreča pripetila. Ženska je ležala na trebuhu, možgani so bili raztreseni med tračnicami, desno nogo je imela odrezano pod kolenom. Pri nji so našli dokumente, iz katerih je razvidno, da gre za služkinjo Elizabeto Baronovo. Povozil jo je ekspresni vlak Bratislava -BmlimpeŠta. Vse kaže, da gre za nesrečno naključje. Truplo so prepeljali v zavod za sodno medicino, da ga ob-ducirajo. Tako je praznovala nesrečna služkinja svoj 24. god namesto v krogu prijateljev in znancev, na obdukcij-ski mizi sodnega zdravnika. Nečuvena perfidnost in zlobno zavijanje resnice Središnja uprava Udruženja rezervnih oficirjev javno blati slovenske rezervne častnike in jim očita kažnjiva dejanja. — Gorostasne laži o poslovanju uprave ljubljanskega pododbora. — Skoro vsi srbski in hrvatski listi so objavili poročilo o osamosvojitvi ljubljanskega pododbora udruženja rezervnih oficirjev. Vest o ustanovitvi samostojne organizacije slovenskih rezervnih častnikov je priobčilo tudi beograjsko »Vreme«. Uredništvo »Vremena« ie pa prejelo od središnje uprave dopis, ki ga v včerajšnji številki objavlja. V tem dopisu si drzne klika v sredtenji upravi trditi, da je uprava ljubljanskega pododbora delala na škodo organizacije in proti ciljem udruženja. Dalje trdi, da »o vojaške in civilne oblasti prekinile vsake stike z odstavljeno upravo ljubljanskega pododbora, da so rezervni častniki i* Slovenije na kongresu udruženja v Sarajevu javno obsodili delovanje uprave ljubljanskega pododbora ter zahtevali, naj se proti odgovornim činiteljem v interesu članov najstrožje postopa. Razrešena uprava ljubljanskega pododbora je baje samovoljno in na škodo udru* ženja in članov pododbora odtujila verfik del društvene imovine in skušala odtujitev proti pravilom uzakoniti. Zlorabila ie ime in šrantpiljko organizacije ter zapravljala protizakonito društveno imovino, s čimer se je popoinorrra onemogočila in si nakopala kazensko odgovornost. Radi takega delovanja in radi splošnega vedenia Članov uprave ljubljanskega pododbora je središnja uprava vse Člane izključila iz organizacije, da zaščiti red in ugled organizacije. Izključitev se je izvršila na temelju člena 12. društvenih pravil. Po rok«, predvidenem v pravilih, bo središnja uprava sodnim potom tirjala od ljubljanskega pododbora društveno imovino. Ko bo vprašanje predaje rešeno, bodo Člani izvolili novo upravo, ki se bo držala pravil in spoštova. la v organizaciji, vladajoči red. Ljubljanski pododbor dolguje središnji upravi 60.000 dinarjev. Dosmrtno članstvo, ki se je v dopisu iz Ljubljane omenjalo, v pravilih sploh ni predvideno.« Tako je nakopičila klika v središnji upravi celo vrsto gorostasnih laži, ki bije jo vsakemu poštenemu človeku v obraz in zahtevajo, da se ji odgovori na način, ki bo enkrat za vselej zalegel. Prva gorostasna laž je, da je uprava ljubljanskega pododbora delala na škodo organizacije in proti ciljem udruženja. To laž lahko vsak čas ovrže jo najvišji vojaški krogi in civilne oblasti, ki so dobro poučene o delovanju uprave ljubljanskega pododbora in razpoloženju med članstvom. Naj bo kliki v središnji upravi v pomirjenje živcev in ublažitev besnega srda povedano, da so visoki vojaški dostojanstveniki opetovano izjavili, da je uprava ljubljanskega pododbora na pravi poti in da se ji ni treba ničesar bati. Druga gorostasna laž je. da so civilne itt vojaške oblasti prekinile vsake stike z razrešeno upravo ljubljanskega pododbora. Uprava je tudi po famozni razrešitvi in izključitvi članov redno občevala z vojaškimi in civilnimi oblastmi in nikomur ni prišlo na misel, da bi stike z njo prekinil. Naravnost nesramna je trditev, da so slovenski rezervni častniki na letošnjem kongresu v Sarajevu obsodili delovanje uprave ljubljanskega pododbora in zahtevali, naj središnja uprava proti njenim članom najstrožje postopa. Ljubljanski pododbor je bil sploh pod grožnjo nasilja izključen od letošnjega kongresa In če so se našle prodane duše, ki so v imenu slovenskih rezervnih častnikov vezale na kongresu otrobe in javno manifestirale svoje hlapčevstvo, je naravnost dolžnost vseh poštenih slovenskih častnikov, da svečano izjavijo, da take zastopnike hvaležno odklanjajo. Samo perfidnosti in brezmejnemu cinizmu klike v središnji upravi lahko pripišemo trditev, da Je uprava ljubljanskega pododbora na škodo udruženja in svojih članov odtujila vehk del društvene rmovine. Z »odtujitvijo« imovine je stvar ta. da Je ljubljanski pododbor na rednem občnem zboru soglasno sklenil odstopiti ves avtonomni fond odboru za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani. To se Je zakonitim potom izvršilo in če imenuje klika v središnji upravi prenos avtonomnega fonda, do katerega nima nobene pravice, na odbor za postavitev spomenika kralju Petru protizakonito odtujitev, Ji moramo povedati, da je to perfldnost prve vrste. Kako bedasto se pere zamorec, priča dejstvo, da je središnja uprava zapisnik občnega zbora, na katerem je bil avtonomni fond prenesen na odbor za postavitev spomenika kralju Petru, prejela, prečrtala in potrdila. Naš slovar ne pozna izrazov, s katerimi bi označili trditev krike v središnji upravi, da je uprava ljubljanskega pododbora zlorabila iime in štampiljko organizacije in da je prota zakonito zapravljala društveno imovino. Na to perfidiiost bodo morali slovenski Tezervni častniki v interesu svoje časti in ugleda odgovoriti sodnim potom. Trditev, da si je nakopala uprava ljubljanskega pododbora kazensko odgovornost, se drugače ne da dostojno zavrniti. Kako nečuvene so obdolžitve uprave ljubljanskega pododbora od strani središnje uprave priča tudi dejstvo, da središnja uprava sama eklatantno krši pravila. Člane uprave ljubljanskega pododbora je izključila iz udruženja in jim dostavila akt, v katerem je rečeno, da je izključitev izvršena, dasi pravila izrecno določajo, da je mogoča proti vsakemu sklepu središnje uprave v določenem roku pritožba na nadzorni odbor. Nesramna je tudi trditev* da društvena pravila ne predvidevajo dosmrtnega članstva. Središnja uprava si je Izposlovala od vojnega ministrstva dovoljenje, da Je delila rezervnim častnikom uniforme, ki jim gredo po zakonu o ustrojstvu vojske brezplačno. To priliko je porabila, da Je pobirala za uaiifonme prispevke po 500 odnosno 700 Din, s katerimi so si priborili člani dosmrtno članstvo. Zdaj pa pride naenkrat s trdtvtjo, da pravila dosmrtnega članstva ne predvidevajo. Zakaj pa ni tega povedala takrat, ko so morali naši rezervni častniki Iz svojih skromnih dohodkov plačevati prispevke za dosmrtno članstvo? Zdaj, ko je iztisnila samo iz žepov članov ljubljanskega pododbora okrog 230.000 Din, ji le seveda dosmrtno članstvo deveta briga. Kar se pa tiče trditve, da dolguje ljubljanski pododbor središnji upravi 60.000 dinarjev, morimo kliki povedati, da je med slovenskimi rezervnimi častniki dovolj pismenih ljudi, ki znajo seštevati in odštevati. Ce beograjska gospoda ne zna voditi blagajniških knjig, jo bodo morali naučiti oni. katerim hoče naprtiti posledice svoje dvomljive šolske izobrazbe. Uprava ljubljanskega pododbora vodi svode posle v najlepšem redu in bo lahko na podlagi blagajniških knjig točno dokazala, koliko znašajo njene obveznosti napram središnji upravi. Mnenja smo pa, da je dolžnost vseh članov ljubljanskega pododbora, da nastopijo kot en mož v zaščito svoje časti in da odgovore na nesramne insinuacije središnje uprave tako, kafcor zahtevaita čast in ugiled rezervnega častnika. Slednjič bi še omenili, da se po našem trdnem prepričanju gospoda v središnji upravi temeljto moti, če misli, da bodo Člani ljubljanskega pododbora nji na Kubo pljunili na svojo čast in Izvolili novo upravo, ki se bo držala pravil in spoštovala v organizaciji vladujoči red, ali bolje rečeno, ki bo priznavala eklatantno kršitev pravil in kaos, kakršen vlada v središnji upravi in posredno tudi v organizaciji. Dvomimo, da bi se našlo med slovenskimi rezervnimi častniki toliko hlapčevskih duš, da bi lahko iz svoje srede izvolile novo upravo. Znana družba »nas 30 radikala« se pa lahko proklamira za novo upravo brez vsakih volitev. Žalostna slika socijalne bede LJubljana, 21. oktobra. »Uboga žena, katere mož boleha na pljučni tuberkulozi, prosi za staro posteljo, ker je zelo nezdravo za dva majhna otroka, ki morata spati pri bolnem očetu.« Tako se glasi mali oglas v današnjem »Jutru«. 2e v sobotni številki »Slovenskega Naroda« smo obširno poročali o vseh strahotah socijalne bede, kateri so ispostavljeni predvsem državni upokojenci, vdove in sirote. Pritiskajo jih dolgovi in beda, stanujejo v mračnih zatohlih luknjah in brlogih, v katere nikoli ne posije solnce, ne žarek veselja. Samo žalost in obup vladata po domovih teh sirot, ki jih je država tako mačehovsko nagradila za trud a-polno deilo v korist človeške družbe. Pretresljiva je ta slika, pretresljiva tako, da se mora človeku, ki to Čita, krčiti srce ob misli, da ti ljudje počasi umirajo lakote in bede, da so takorekoč živi mrliči. Tako žrve vpokojenci, tako žive volne vdove in sirote, tako žive tudi drugi, ki jim usoda ni bila naklonjena. Med te spada tudi uboga žena s težko bolnim J etičnim možem in kopico otrok. V skrajni bedi se je reva obrnila na javnost. Nič drugega noče, nego samo posteljo, staro postelrjo, na kateri naj bi spala njena dva neđofletna otročiča, ki morata spati skupaj s tuberkuloznim očetom. Za svoje najdražje prosi nesrečna žena, za svoja otročiča. ki ju hoče oteti tuberkulozi. Informirali smo se o tem in zvedeli, da je ta nesrečna žena Roza PermozeTjeva iz vasi Brest na Igu pri Ljubljani. Podrobnosti o nji zaenkrat žal nismo mogli zvedeti, gotovo Pa ie, da mora živeti v veliki revščini in da Je njen mož že dolgo bolan. To priče že dejstvo, da reva nima niti toliko, da bi si kupila posteljo, na kateri naj bi spala njena nedolžna nebogljenčka. To Je zares Žalostna sHka strahovite socijalne bede, ki vlada tako med nffjfen, kakor tudi med srednjimi sloji v mestu In na deželi tn M priča, da res drvfmo v »tra-§em prepad... Tem potom apeliramo na usmiljena srca, da pomagajo nesrečni ženi gmotno in moralno, da reši počasne in neizogibne smrti svoja nedolžna otročiča. ki gotovo nista nikomur nič zalega storila in ki pač ne moreta nič zato, da sta na svetu. Sokol — Sokolski đom v Paračinu. O priliki proslave desetletnice proboja sotonske fronte je položilo sokolsko društvo v Pata-čfciu temeljni kamen za svoj sokolski dom. Tej svečanosti so prisostvovale vse tam-kajšne državne in humanitarne ustanove, dijaštvo gimnazije in osnovnih šol ter Pa-račkici v velikem številu. Kot gosti so Mil na svečanosti veliki župan Moravske oblasti, br. Zajec, direktor tovarne sladkorja iz Ćuprije, komandant artilj. podoficirske Šole i. dr. Svečanost je bila lepa in Je zapustila v vseh silen vtis. Zanimivo je tudi, kako se tam daruje za sokolski dom: Oblastni odbor Moravske Oblasti je prispeval 30.000 Din. tvrdka Teokarevič in drug 20.000 Din, Paračinska zanatlijska banka 20.000 Din; Paračinska občina 10.000 Dki: Paračinska hranilnica 10.000 Din; tvornica stekla in Paračinska banka Po 5000 Din 1.1, d. — Lep primer po*rtvovabio«ti! Strto 1 •SCO V F NS KT NAROD* dne 21. novembra 1928. Stev. 67 L*K»n Martin: Prva zamuda Paul Dupont, šef pravnega oddelka nekega velikega konzorcija, je imel v življenju principe, ki so bili strogo prilagođeni njegovemu poklicu. A poklic je zahteval brezpogojni red in točnost. Oblečen brez luksuza, z okroglim trebuščkom, uglajen v moralnem in fizičnem pogledu, ni nikoli zavil iz tira normalnega življenja ne z besedo, ne v vedenju. Paul Dupont je bil do skrajnosti metodičen v svojem delu in ničesar ni prepuščal naključju, ki zanj sploh ni obstojalo. Dnevi so mu minevali po vnap.rej določenem programu in njegova točnost je prišla že . v pregovor. 2e iz tega je razvidno, da Paul Dupont nV bilo podoben nobenemu junaku iz romanov odnosno da vsaj ni bil tak, kakršni so ti junaki na papirju. Paul Dupont je prinašal v svoje čustveno in zakonsko življenje enako točnost in vestnost, kakor jo je bil vajen pri delu. Poročil se je po treznem prevdarku z dekletom, ki so mit jo bili roditelji da^vno poiskali in čije dota je odgovarjala njegovemu gmotnemu položaju. V tem pogledu mu je nudilo življenje vse pogoje, da bi bil lahko srečen. Poles tega je dobil zelo dra-žestno ženko, inteligentno in skromno. Namenoma se je omejila na vlogo navadne gospodinje, obenem je bfla pa zadovoljna s svojo usodo, ker ni pričakovala od življenja nič nemogočega. Paul je bil drugače zelo dober mož, dobrodušen in podjeten, seveda -samo do gotove mere, ki jo je določila meja med njegovimi dolžnostmi in zakonskimi sladkostmi. Paul, ki ie bil strog v službi, ni bil nič manj strog tudi doma. Že tri leta je bil oženjen, pa se njegovi ženi še ni pripetilo, da bi prišel prepozno k obedu ali k večerji. Tudi ni nikoli zamudil, če je moral ob določeni uri kam po opravkih. Domov je prihajal opoldne in ob sedmih zvečer in ta red se ni nikoli izpremenil. Nikoli ni bil slabe volje, vedno se je dobrodušno smehljal. Nekega večera je pa odbila ura se-dciin in Margareta v svoji sobi ni slišala, da bi se bila vrata odprla. Mislila je: — Glej. to je čudno. Kljub temu je pa nadaljevala šivanje. Sicer je bila pa itak potrpežljiva in flegmatična. Razburjala ali jezila se je samo v izrednih primerih. Ob četrt na osem jo je pa le začelo skrbeti in pomislila je: — To je pa res čudno. In prvič se je primerilo . . O po! osmih je prišla služkinja vprašat, ali naj prinese večerjo. Margareta je odgovorila: — Počakajte še malo. Gospod se še ni vrnil. Služkinja jo je debelo pogledala. Še nikoli se ni zgodilo kaj takega in zdelo se ji je, da se je obrnil ves svet Lahko si je mislila vse mogoče, toda da bi gospod zamudil, to ji ni šlo v glavo. Margareta je opazila, da se ji glas malo trese in začelo jo je še bolj skrbeti. Prigovarjala je sama sebi: — Najbrž se je zadržal v pisarni. Gotovo je imel nujne opravke ali pa se e zadržal v pogovoru s prijateljem. A vendar ji ni šlo iz glave, da se vsa tri leta nikoli ni pripetilo, da bi delo ali pogovor odvrnil njenega moža od ohičajne točnosti, četudi samo za tre- nutek. Srednji o ji je šinila v glavo strašna misel: — Vse kaže. da se mu je pripetila kaka nesreča. Bila je zelo razburjena. Sama ni vedela kaj početi, kako dobiti obvestilo, na koga obrniti se. Čas je pa hitel in ona je z vedno večjo grozo gledala na uro. Slednjič, nekaj minut po osmhi, je Paul Prišel. Planila mu je naproti. — Kaj se je zgodilo? — je vzkliknila. Poljubila ga je, toda on jo je malone pahnil od sebe. Srdito je vrgel klobuk na divan, kar je bilo pri njem nekaj strašnega. Opazila je, da je bil skuštran in zelo jezen. Takoj je začel: — Besen sem. Peljal sem se z avtobusom, ki se je spotoma zaletel v voz. Moral sem na policijo za pričo. Pri tem sem se spri z nekom in malo je manjkalo, da se nisva stepla. Vsa stvar . . . Toda žena ga je prekinila. — O, dragec moj! Kako sem srečna! Presenečeno jo je pogledal. — Toda . . . — Ne, ne, molči, prosim te, ne opra- vičuj se več. Tako sem srečna . . . Paul je obstal kakor pribit. Margareta je počila v smeh. — Ce bi vedel, kako lepo ti Pristoja, da si se enkrat zakasnil, da si skuštran, da se jeziš . . . — Zdi se, da se mi rogaš. Pojasnila mu je: — Jaz, da bi se ti rogala? Ah, mili! Naravno. Zdaj si povsem drugačen človek. Nisi več oni, ki sem ga bila vajena, ki me ni nikoli presenetil. Danes sem te čakala, bala sem se, da se je kaj zgodilo. Razumeš? Nekaj se je zgodilo! Nekaj nepričakovanega, pa naj bo že karkoli, toda nedvomno nekaj novega. Ne glej me tako ogorčeno. Doslej nisem nikoli imela skrbi, zdaj sem pa spoznala, da je tudi to dobro.. Ne bodi tako mračen, nasmehni se malo. Če bi vedel, kako si mi všeč, ko nisi tak, kakor vedno. Pridi, mili, moram te poljubiti! Paul je bil bolj razburjen, nego bi človek mislil. Objel je svojo ženo. A vendar je mislil na to, da je naenkrat razumel svojo usodo: — Kako neki sem mogel biti doslej tako lesen? Prvi narodni kongres kadilcev v Parizu V nedeljo se je vršil v Parizu narodni kongres francoskih kadilcev- — Zanimivi podatki o porasta konzuma tobačnih izdelkov. V nedeljo se je sestal v Parizu prvi narodni kongres kadilcev, na katerem je bila ustanovljena »Liga za zaščito kadilcev«, ki bo odslei ščitila svoje člane in nastopala proti nasprotnikom nikotina. Ta dan bo zabeležen v ^zgodovini tobaka kot eden najvažnejših dogodkov. Čudno je, da je to prvi kongres in da se kadilci že davno niso organizirali v sindikat ali strokovno organizacijo, saj je po vojni vse organizirano in vsak človek ima polno listnico članskih izkaznic. Kadilci imajo v seznamu volilcev absolutno večino in državni proračun bi bil brez njih v večini držav pasiven. Zato ni Čuda, da je francoski tisk z respektom pozdravil kongres in ministri so se bolj bali kadilcev, nego socialističnih radikalov, da bi jim ne izrekli nezaupnice. Nezaupnica kadilcev bi pomenila za francosko vlado katastrofo. Znani ljubitelj cigaret Pierre Louis je izjavil, da je kaja edini užitek, ki ga ni poznala antična doba in ki ga je odkrila šele novejša doba. Krištof Kolumb je sicer prinesel iz Amerike v Evropo prvo cigaro, Jacques Cartier pa prvo pipo iz Kanade že leta 1533, toda tudi v Ameriki so začeli ljudje kaditi mnogo pozneje, kajti cigare v sedanji obliki so stare komaj 130 let, pipe pa kakih 200 let. Kljub temu pa najdemo v Evropi nekake pipe že začetkom srednjega veka, vsai na medaljonu cerkve v Huber-ville,, izvirajoče iz 11. stoletja, vidimo pipo v ustih kadilca. Pipe in cigare so prišle v Evropo iz Amerike, cigarete smo pa dobili iz orijenta. V Francijo so prinesli prve cigarete častniki 1. 1823 iz Španije in kmalu so se v Parizu zelo razširile. Alfred Musset in Byron sta opevala cigare in vsak eleganten gospod je moral imeti v ustih cigaro kot glavni znak elegance. Cigarete so prinesli v zapadno Evropo francoski in angleški vojaki z bojišča pri Sevastopolu. Kaditi so jih naučili Rusi in prvotno so se imenovale cigarete popelitos Samo pipa ne izvira iz vojne. Svetovna vojna je vrste prijateljev pipe znatno reducirala. Ko je v angleškem ministrskem svetu neki minister ugotovil, da se je znižalo število kadilcev pipe po vojni na tretjino, je Baldwin flegmatično odgovoril: Tem slabše in če ostane končno samo en prijatelj pipe, bom to jaz. Zdaj so v modi cigarete. L. 1861 so pokadili v Franciji 7 milijonov cigaret, leta 1872 40 milijonov, leta 1880 300 milijonov, leta 1900 2 miljardi, tik pred svetovno vojno 4 miljarde, leta 1924 pa že 10 miljard. Na Češkoslovaškem so pokadili lani 10 miljard 858 milijonov cigaret. Lani so pokadili v Franciji nad 11 milijonov kilogramov cigaret, cigar pa samo 1,200.000 kg. Cigar, cigaret in tobaka so izdelale francoske tovarne lani 52,118.100 kg. V primeri z drugimi državami so tobačni izdelki v Franciji cenejši, a vendar je imela francoska tobačna režiia lani okrog 4 miljarde frankov dohodkov. V primeri s predvojnim; leti se .^e konzum tobaka v Franciji povečal trikrat, v Ameriki štirikrat, na Češkoslovaškem pa osemkrat. Ta porast imajo na vesti ženske. Sploh si vlade vseh držav prizadevajo, da bi tudi ženske čim več kadile. Na tem polju se odlikuje zadnja leta zlasti francoska tobačna režija. Vsi dohodki francoske tobačne režije gredo za amortizacijo notranjega dolga, ki ga je napravila Francija med in po vojni. In zato je vlada z veseljem pozdravila ustanovitev »Lige za zaščito kadilcev«, dasi se hočejo kadilci in kadilke braniti slabih tobačnih izdelkov, podražitve tobaka in drugih nezdravih pojavov v območju tobačne režije. V tem pogledu bodo nastopali tudi proti vladi, ki se pa opozicije ne boji. Glavno je, da se dohodki tobačne režije povečajo. čitajte »Ponedeljek" Sigrida Undset pridna gospodinja Zadnjič -mo poročali, da je dobila letošn.o Noblovo literarno nagrado znamenita norveška pisateljica Sigrida Undset. Pomen Noblove nagrade ni samo v denarju, marveč še bolj v časti, kajti dotični, kdor jo dobi, zaslovi po vsem svetu. Zato ni čuda, da so novinarji takoj posetili Undsetovo, da bi zvedeli vse podrobnosti iz njenega življenja in literarnega delovanja. Toda prizadevanje podjetnih novinarjev je ostalo brezuspešno, kajti pisateljica je izjavila, da nima časa kramljati z njimi. Ves prosti čas porabi za gospodinjstvo. Nekaj informacij je dala novinarjem njena sestra. ^Sigrida Undset je bila zelo presenečena, ko so ji povedali, da je dobila Noblovo nagrado. Ves denar, ki ji bo izplačan iz Noblove nagrade, hoče po-rabitin v dobrodelne namene. Odlikovana pisateljica smatra za svojo prvo dolžnost skrbeti za gospodinjstvo in biti dobra mati Njego gospodinjstvo je res vzorno in njen dom je vedno odprt velikemu številu prijateljev in znancev. Undsetova ni samo znamenita pisateljica, marveč tudi prvovrstna kuharica, ki kuha vedno sama. Za kuhnijo se zanima prav tako, kakor za literaturo. Piše vedno kadar so otroci že v postelji in kadar je gospodinjstvo v redu. Undsetova je zelo izobražena. Zanima se zlasti za teologijo, ki jo temeljito Pozna. Zdaj piše po stari norveški narodni pesmi igro za marijonetno gledališče. , Domeia ponovno aretiran Še več prahu, nego ruski pustolovec Aleksander Zubkov, je dvignil lani v Nemčiji mladi pustolovec Harri Domeia, ki je znal tako spretno igrati vlogo bivšega nemškega prestolonaslednika, da mu je nasedlo nebroj nemških ari-stokratov in plemenitašev, ki so še vedno navdušeni za Hohenzollernce. Domeia je bil aretiran in obsojen na več mesecev ječe. Ko je prišel iz zapora, je izdal svoje spomine, za katere so se založniki kar trgali. Morda še ni V Nemčiji nobena knjiga v razmeroma tako krakem času dosegla ogromne naklade 125.000 izvodov. Domeia je ž njo zaslužil lepe denarce, kajti prevedena je bila tudi v več drugih svetovnih jezikov. Potem se je Domeia za nekaj časa javnosti umaknil. Nastanil se je v starem gradiču Ebernburg, kjer je baje pisal novo knjigo, v kateri je popisoval vse svoje pustolovske doživljaje. Morda bi ostal pustolovec začasno pozabljen, da ni bilo dogodka, ki je znova vzbudil zanimanje javnosti zanj. V petek popoldne sta se namreč na gradiču pojavila dva policijska uradnika, ki sta ga aretirala — baje na Podlagi tiralice, ki jo je izdalo berlinsko državno pravd-ništvo. Berlinski listi namreč poročajo, da je Domeia baje napravil letos v aprilu v Berlinu kopico dolgov, ki jih pa še do danes ni poravnal, obenem mu pa očitajo več sleparij. Zdi se pa, da je bila to pot njegova aretacija brez vsake stvarne podlage in brez tehtnih razlogov. Domeia je namreč živel zelo solidno in zdi se, da mu ni bilo treba delati dolgov, zakaj s honorarji in tanti-jemami, ki jih je prejel za knjigo, se je lahko preživljal. Nekaj časa je na- stopal tudi na gledaliških od rili in pri filmu ter zaslužil lepe denarce. Zato je menda vest o njegovih sleparijah izmišljena. Berlinski listi odkrito namiga vajo. da je postal Domeia žrtev že blamiranih aristokratskih krogov, ki so se bali, da bo v svojih novih spominih iznesel še več podrobnosti o njihovem življenju. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Porotniki, ki pljujejo v lastno skledo Nikjer na svetu menda poroturKl ne pardonirajo in tolerirajo zločincev tako, kakor na Dunaju. O tem bi lahko navedli celo vrsto primerov, ko so bili n. pr. najtežji zločinci obsojeni na neznatno zaporno kazen ali pa celo oproščeni. Znana je tudi oprostilna razsodba ge. Grosavescu, čije krivda je bila nesporno dokazana. Vse to je dalo dunajskemu časopisju že opetovano povod, da je ostro napadlo porotna sodišča in zahtevalo temeljito reformo. Toda do danes se oblasti še niso zganile. Morda bosta kaj zalegla dva dogodka, ki sta se te dni pripetila pred dunajsko poroto in ki sta presenetila vso javnost. Te dni je bil pred poroto oproščen Izkoriščevalec žensk Ludvik Huttasch. ki je ustrelil svojega tekmeca, a že en dan kasneje je bil obsojen samo na devet mesecev ieče mizarski pomočnik Leopold Vicinal, ki ie s pestjo ubil nekega upokojenega železniškega uradnika. Porotniki so zanikali vprašanje o uboju in potrdili samo dodatno vprašanje glede neprenršlienega dejanja. V obeh primerih pa je šlo zgolj za pomoto porotnikov. Tako so porotniki drugo dodatno vprašanje v procesu Huttasch, ki se je glasilo: Ali ie obtoženec kriv, da ie dejanie izvrši iz strahu, bojazni ali zablode? potrdili, misleč, da s tem olajšajo obtožencev položaj. Niso se pa zavedali, da pomeni potrditev dodatnega vprašanja izkliueenie vsake kazni. In porotniki so baš hoteli, da Huttascha obsodijo. Tako so bili neprijetno presenečeni, ko je sodišče izreklo oprostilno obsodbo. Zato se ie v torek zglasila pri državnem pravdniku porotniška deputacija, ki je poudarjala, da porota nikakor ni imela namena oprostiti obtoženca in ie to pripisati samo nerodnemu formuliranju obeh vprašanj, ki kljub predsednikovemu tolmačenju in pojasnilu zanič nista bili dovoli jasni. Prenričani so bili. da bo Huttasch obsojen. Sedaj bo razprava proti Huttaschu obnovljena. Državni pravdnik je itak takoi vloži1 ničnostno pritožbo in se lahko sedaj opira na izjavo porotnikov. Z v*1 M i k fi a v ž e v a darila " Cene ij»£aiigj 17olil/Q ivhirsi* žepnih robcev, rokavic, NOGAViC FLOH in VOL-VctllVd IfcUlId. NENIH triko perila za dame in gospode. Volneni puloverji, jopice za dame in gospode, svileni šal*. Srajce, ovratnike, kravate, DIŠEČA MILA — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevljarje in tapetnlke. — Vezenine in čipke pri Josip Peteline, Ljubljana 8 blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) ______Oglejte si za'ogo 'n se boste prepričan l ———--^= Prodajalka izurjena v mešani trgovini, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo tega lista pod »Izurjena 2248«. Trgovski pomočnik izurjen v delikatesni in špecerijski trgovini z večletno prakso, zmožen slov. in nemškega jezika, išče službo. Ponudbe na upravo •Slov. Naroda* pod »Dober pro-da]alec»/2230. l [Vsemogočni je poklical v boljše življenje našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, gospoda . ~ Antona Mtlllerfa st. veletrgovca z vinom, posestnika itd. danes ob 2. popoldne, ko je izpolnil 66. leto starosti. Pogreb nenadomestljivega pokojnika se vrši dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne na župno pokopališče v Domžalah. Sv. maše za* dušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Domžalah. Vse, ki so blagega pokojnika poznali, prosimo, da ga ohranijo v najlepšem spominu. Domžale, dne 20. novembra 1928. Uršula Miiller, soproga. Ana, Fani, hčeri, — Anton, Vinko, Janko, sinovi in vsi ostali sorodniki. Klavirji planini ffolzt, Heitzmann in Bosen-dorfer so najboljši! Dobite jih za najmanjše obroke pri ALFONZU BREZNIKU, Mestni trg 3. Največja zaloga glasbenega orodja in instrumentov. 2255 30.000 Din posojila in nekaj najemnine plačam za stanovanje dveh sob in kuhinfle. — Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo tega lista pod »Snažno 225-1«. Opremljeno sobo elegantno, z električno razsvetljavo Ln posebnim vhodom v centru mesta išče solidna gospodična. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod cMirno»/2240. Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin, v Rožni dolini ali na Tržaški cesti, išče mirna stranka. Plača event. za pol leta v naprej. Ponudbe na upravo tega lista pod »Suho stanovanje 2256«. 2256 Strojepisna dela prevzame Christofov učni zavod proti urzki odškodnini. Poučuje tudi strojepisje; učna ura 4 Din. 2225 Dcmski plašč za srednjo žensko postavo, dobro ohranjen, se ugodno proda Ponudbe na upravo lista pod «Plašč» 2239 Uradnica vestna kntfgovodinija, zlasti urna ptsarka na stroj, perfektna hrvatska in ne«m§ka koTespo*i>den