GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA številka 47 — leto XIV. — 20. december 1975 Ml VSI SMO ARMADA I i Dan JLA, dan nas vseh. Dan, ko se s še večjo radostjo in ponosom spomnimo na pomen naše armade, na pomen naših oboroženih sil ter s tem na pomen krepitve obrambne sposobnosti vseh narodov in narodnosti v socialistični Jugoslaviji. Dan, ko ponovno s še večjim ponosom ugotovimo, daje naša armada vedno ostala povezana z ljudstvom. S krepitvijo vseljudskega odpora se ta vez še krepi tako, da lahko z veseljem ugotovimo, da sta armada in z njo splošni ljudski odpor prodrla v vse pore našega življenja. Naša socialistična samoupravna Jugoslavija je prav zato edina na svetu, v kateri ne občutimo nekega jezu med armado ter delovnimi ljudmi in drugimi občani: armada je pri nas ljudstvo, ljudstvo je armada: če bo treba, bomo mi vsi armada. Osnovna značilnost letošnjega dneva JLA, 22. decembra, s katerim slavimo tudi 30-let-nico zmage nad fašizmom je prav gotovo množičnost. Poleg JLA ga bodo najslavneje proslavile tudi teritorialne enote, mladina, delovni kolektivi, krajevne skupnosti, šole, druge ustanove vsi: Dan JLA je torej praznik vseh naših delovnih ljudi in občanov, v ospredju pa morata biti moralno-poli-tična enotnost naših oboroženih sil ter zgodovinska vloga tovariša Tita in zveze komunistov. Dan JLA je tudi najboljša priložnost, da skupno pokažemo rezultate, ki smo jih dosegli pri uresničevanju vseljudskega odpora, oz. pri krepitvi naše obrambne sposobnosti, pri tem pa je pomembno tudi to, da pride do polnega izraza razredni in vseljudski značaj oboroženih sil ter spoznanje, da korenine zamisli o splošnem ljudskem odporu segajo v resnici v leto 1941. Jugoslavija je še vedno trn v peti zunanjim in notranjim sovražnikom, zato ne smemo niti za hip pozabiti dejstva, da je bila vedno doslej moč naše obrambe tisti bistveni garant naše svobode in neodvisnosti, s katerim še kako morajo računati naši sov' ražniki. Povsem razumljivo je, da bomo morali tudi v prihodnje krepiti obrambno moč Jugoslavije, saj je to porok za naš razvoj in prihodnost. V zvezi s tem naj se spomnimo na besede maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita, ki jih je izrekel lani na sprejemu ob Dnevu JLA: ..Jugoslavija je postala eden izmed pomembnih mednarodnih dejavnikov prav zato, ker tudi danes diha s tistim duhom, ki je prevzemal njene narode v času vojne, in ki je zgodovinsko visoko cenjen, kajti, znali so najti svojo pot v najtežjih trenutkih." »...le sosed bo mejak...« OMSK DELEGACIJE DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE NA OBISKU V TELEKOMUNIKACIJAH V KRANJU „Že večkrat sem slišal o tem absolutno industrijskem kompleksu Iskre, toda to, kar sem videl, je preseglo vsa moja pričakovanja," je izjavil v posebnem razgovoru za glasilo Iskre med ogledom v Telekomunikacijah na Laborah predsednik deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije— Julijske krajine Antonio Comelli, ki je na čelu delegacije te sosednje italijanske pokrajine na povabilo predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andreja Marinca te dni obiskal Slovenijo. Delegacija iz Furlanije— Julijske krajine je prispela v Slovenijo v zelo ugodnem trenutku, po nedavnem podpisu sporazuma med SFRJ in Italijo; z namenom, da podrobneje obdela in razreši vrsto konkretnih vprašanj glede sodelovanja na mnogih podfočjih: od urbanističnih in komunalnih preko gospodarskih in kulturnih do vprašanj vodnega gospodarstva in varstva okolja, ne da bi seveda pozabili tudi na izjemno aktualno področje zaščite narodne manjšine. Že kot so uvodni kontakti napovedali je bilo vzajemno delo obeh delegacij v prijateljskem ozračju in nedvomno plodno. V okviru svojih pristojnosti bosta tako republika Slovenija in sosednje pokrajine Julijske krajine in Furlanije v Italiji s svojo pobudo naredili nov korak naprej pri uresničevanju še boljšega neposrednega sosedstva in s tem prispevka k nadaljnji utrditvi zvez med Italijo in Jugoslavijo. ni promet je v raznih predelih različna itd. Še posebej pa so za našo industrijo pomembna vprašanja nove proste industrijske cone z vsemi infrastrukturami ter obravnavami blaga. Nedvomno se tudi za Iskro v okviru te cone odpirajo nove možnosti, čeravno je, kot je bilo tudi ob obisku v Telekomunikacijah ugotovljeno, Iskra že zdaj zelo dejavno vključuje v gospodarsko menjavo in kooperacijo z Italijo. Italija je za Iskro drugi največji poslovni partner; že lani je obseg trgovinske menjave znašal 20 mio. Posebej so utečene zveze z italijanskimi podjetji Girmi, Fiat — glede avtoelektrike in Ulmet na področju telefonije. Seveda pa se bodo z odpiranjem nove proste industrijske cone vzporedno z novimi možnostmi pojavile tudi še ostrejše zahteve po konkurenčni kvaliteti in ceni, saj še s prosto industrijsko cono ne bo odprla samo pot v Italijo, ampak tudi na širša tržišča EGS. ...... liEEE*" — Pripadniki planinske enote JLA so se zagrizli v strmo steno. VSEM PRIPADNIKOM NAŠE LJUDSKE ARMADE OB PRAZNIKU 22. DECEMBRU NAŠE ISKRENE ČESTITKE! O dokončnih zaključkih obiska delegacije bi seveda lahko spregovorili šele ob koncu obiska v Sloveniji in nadaljnjem razvoju jugoslo-vansko-italijanskih odnosov po ratifikaciji sporazumov, o naših bodočih uveljavitvah na italijanskih in evropskih tržiščih pa bomo morali predvsem z delom odločiti sami. Uveljavljanje delegatskega sistema Mara Ovsenik V petek, 12. decembra, je obiskala Iskrino poslovno stavbo v Ljubljani medrepubliška delegacija, v kateri so bili predsedniki zborov združenega dela republiških in pokrajinskih skupščin s sodelavci. Po ogledu delovnih prostorov, ki je odprla terase in razstave o Iskrinem designu, v 14. nadstropju, so imeli ugledni gostje krajši informativni razgovor s podpredsedni- Poleg okvirnih političnih vprašanj so bila ' na dnevnem redu razprave sedanjega srečanja tudi številna vprašanja, ki neposredno zadevajo gospodarstvo, kot vprašanja ustanovitve proste gospodarske cone na področju Sežana—Fernetiči, razna vprašanja izboljšanega prometa in vodnega gospodarstva npr. rek Timave in Koritnice, Solkanske hidro-centrale in boljših železniških ter novih mejnih prehodov. Nedvomno je tudi v gospodarski zakonodaji treba še marsikaj izboljšati. Na Tržaškem so seveda še vedno omejitve glede vlaganja v Jugoslovanska podjetja; širina obmejnih pasov za maloobmej- kom skupščine ZP Iskra Slavkom Dularjem sekretarjem ZK Stanetom Preskarjem, predsednikom sindikata Jožetom Čebelo in direktorjem področja za stike z javnostjo Boštjanom Barboričem. Goste je zanimalo predvsem to, kako je organizirana Iskra, kako delujejo in kakšna je vloga družbeno-političnih organizacij in podobno. Delegacija se je v okviru rtiedrepub-liškega sodelovanja udeležila v Ljubljani sestanka, na katerem so ocenili delovanje zborov združenega dela. Med drugim so ugotovili, da v uveljavljanju delegatskega sistema beležimo vse več uspehov, ko delegati tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev v skupščinskih zborih združene^ dela. D. R. Delegacija avtonomne dežele Furlanije—Julijske Krajine na obisku v tovarni telekomunikacij v Kranju. Večina TOZD sprejela samoupravne sporazume V petek, 12. decembra/So v Iskrini poslovni stavbi predstavniki večine Iskrinih TOZD podpisali štiri samoupravne sporazume, s katerimi urejamo zelo pomembne medsebojne odnose in dejavnosti. Gre za Samoupravni sporazum o razdelitvi in prenosu sredstev in njihovih virov iz dosedanje delovne organizacije Iskra Commerce na branžne delovne organizacije, oz. posamezne TOZD v okviru ZP Iskra, Samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij in financiranju tipskih preskusov, raziskav kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter metrološke dejavnosti, Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti v ZP Iskra. Kot že rečeno so samoupravne sporazume podpisali predstavniki večine temeljnih organizacij, ponekod pa, predvsem zaradi tehničnih razlogov, postopka za sprejem niso mogli •••»■ee»e»ee zzrnsms mamank : siri:::--- >:•?»» ’ r—-r-- - r j V počastitev dneva naše armade je bil v nedeljo, 14. decembre^ v prostorih naše menze v stolpnici na Trgu revolucije že izvesti. O Ju a ° ° drugi šahovski dvoboj na 52 deskah med šahisti ljubljanske garnizije in šahisti Iskre. Gostje so se topot bolje odrezali in njene j" , P P , H dvoboj zaključili v svojo korist. Podrobnosti o šahovskem dvoboju preberite na 8. strani. sprejel v a . La . S PROSLAVE DNEVA REPUBUKE Državna odlikovanja za sodelavce nekdanjega IRI V počastitev dneva republike in 3O# narod s srebrno zvezdo Evgen obletnice osvoboditve je bila 28. no- Marek, medaljo zaslug za narod Stolpnica bo kmalu dobila glavni vhod vembra v dvorani kina Vič proslava za delavce nekdanjega Raziskovalnega instituta Iskre. Ob tej priložnosti je 16 članov prejelo državna odlikovanja, hkrati pa so na proslavi podelili tudi nagrade delovnim jubilantom ter priznanja zelo požrtvovalnim krvodajalcem. Slavnostni govor je imel direktor Instituta za prenosno tehniko Marko Gliha, ki je najprej spregovoril -Jože Šuštaršič, o pomenu dneva republike, nato pa orisal zgodovino institutov in TOZD na Tržaški c. 2 v Ljubljani. Državna odlikovanja je odlikovanim sodelavcem bivšega IRI izročil predsednik skupščine Ljubljana -Vič-Rudnik Vili Belič, ki jim je za prejeta visoka priznanja tudi iskreno čestital. Anton Stubičar, red dela s srebrnim vencem: Vinko Demšar, Pavle Jereb, Vera Levovnik, Alojz Mencin, Franc Mlakar, Ciril Petrovčič, Ignac Rozina, Slavko Šorn, Anton Vidmar in Jože Wedam, odlikovanje za pokojnega Vinka Demšarja je prejela njegova soproga, medaljo dela pa so prejeli Leopold Drvarič, Ladislav Lisjak in V 45. številki časopisa ISKRA smo vas že informirali, da so delavci ISKRA COMMERCE konec oktobra sklenili prevzeti dodatna kreditna bremena za dograditev vhodnega objekta pri stolpnici PPC v Ljubljani. To svojo odločitev so sprejeli zavedajoč se, da tak objekt kot je stolpnica ne more brez glavnega vhoda in da nadaljne odlašanje z dograditvijo pomeni še večjo podražitev gradnje. Zato so ob svoji odločitvi tudi zadolžili grupo tehničnega nadzora Zlato značko in nagrado za 25- [ps, ki jo vodi Štraus Marijan, dipl. letno delo je prejela Marija Zajc, za 20- mg., da bodo vsa dela izvedena nepre-letno delo so bili nadalje nagrajeni: klicno do 30. marca 1976. Torej časa Kratek pogovor med delegacijo in predstavniki Iskre je znova pokazal, da je delegatski sistem v Iskri že kar dobro zaživel Odlikovanja so prejeli naslednji sodelavci: red republike z bronastim vencem - Janez Čebulj, red zaslug za Edo Bolta, Andrej Grofe In ik, Jurij Hribovšek, Jože Kerec, Marjana Kresnik, Jože Martinuč, Franc Peternelj, Franc Pintarič, Anton Stubičar, Anton Tegelj in Jože Završan, medtem ko so nagrade za 10-letno delo prejeli:' Mara Biščak, Marija Jereb, Franc Kmetič, Štefanija Košak, Ivan Koretič, Justi Kranjc, Ančka Medič, za dograditev je na razpolago 5 mesecev. Zato so se naši operativni nadzorni inženirji lotili posla z vso vnemo. Izdelali so si terminski plan poteka vseh del, ki so potrebna. Iz njega se da ugotoviti, da strokovnjaki načrtujejo (Nadaljevanje na 6. strani) Nadaljevalni seminar za člane ZK 21. in 22. novembra je bil na Jezerskem nadaljevalni seminar za člane ZK Iskra. Namen seminarja je bil Zasedanje DS SOZD Elektrokovinske industrije V prihodnjem letu še več pozornosti produktivnosti in organizaciji dela, stroškom izvoza, zalogam in uvozu. Seje DS EKI seje udeležil tudi Udeleženci proslave v čast dneva republike in 30-letnici osvoboditve v Kinu Vič. IZJAVI PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA DEŽELNE VLADE FURLANIJE -JULIJSKE KRAJINE Milan Markošek, Ferdo Mozetič, Ante Novakovič, Vinko Novinec in Janez Obreza. POSREDUJEMO IZJAVO PODPREDSEDNIKA DEŽELNEGA ODBORA IN ODBORNIKA ZA PLANIRANJE IN OBRAČUNAVANJE FUR-LANIJSKE KRAJINE Fran-cesca De Carlija, ki jo je dal v posebnem razgovoru za naš časopis Iskra: Na vprašanje o nadaljnih možnostih za industrijsko kooperacijo je De Carli izjavil: „Mi smo najbolj odprti, kar se da, vendar pa moramo kot dežela upoštevati tudi pristojnosti ministrstva za zunanje in ministrstva za zunanjo trgovino. Vendar pa običajno naše pobude upoštevajo, tak zelo važen precident je primer Za-nussi-Rex. Kar pa zadeva Iskro, menim, da je vsegp upoštevanja vredna tovarna z moderno tehniko, saj sem videl, kako proizvajate nekatere zelo zahtevne izdelke, naprimer releje!11 PREDSEDNIK DEŽELNE VLADE Antonio Comelli pa je v razgovoru še posebej poudaril. „Nad ogledom sem navdušen! . Dejansko smo videli visoko razvito tovarno, reči pa moram, da mi je poleg te tehnične ravni bilo všeč tudi vaše delovno vzdušje, ki je urejeno in mirno. Ugajalo mi je tudi, ko sem izvedel, da imajo mladi, še preden začno delo, možnost temeljitega strokovnega izobraževanja, kar pa zadeva možnosti nadaljnje kooperacije naj dodam, da sem govoril o takih možnostih tudi včeraj s predsednikom IS SRS Andrejem Marincem. Poskrbeli bomo, da bomo odstranili razne zapreke in ustvarili nove oblike sodelovanja v katerega vi in mi verjamemo!11 Mak Priznanja Rdečega križa Slovenije za požrtvovalno krvodajalstvo pa so na proslavi prejeli: priznanje za 30-krat darovano kri: Leopold Drvarič, Leopold Lipovšek in Ivan Puncer, plaketo in zlato značko za 25-krat darovano kri: Stanko Gajšek in Anton Jerina, značko za 20-krat darovano kri: Olga Gričar in Franc Peternelj, značko za 15-krat darovano kri: Janez Ivanc, Peter Mravinec, Marjan Ravnikar, Jožefa Samarin, Matej Trampuš in Anton Žigon, značko za 10-krat darovano kri: Matija Kelbič, Ivo Koretič, Ludvika Strgar, Stanko Zajc, Franc Žerovnik in Adolf Vrbanec, značko za 5-krat darovano kri pa: Anton Božič, Drago Flerin, Anton Kastelic, Marija Hribar, Bojan Mandeljc, Branko Medarovič, Marjan Novak, Iztok Oblak, Dominik Perko, Marjan Simčič, Helena Smole, Mladen Trifunovič, Drago Turšič, Florijana Vizler in Janez Vrhovnik. Proslavo s pestrim kulturnim sporedom je povezoval Študentski oktet. Odlikovancem z državnimi odlikovanji, nagrajenim jubilantom dela in krvodajalcem, ki so ob tej priložnosti prejeli priznanja za svoje humano sodelovanje v krvodajalstvu^ tudi naša iskrena čestitka! -L.-D. Drago Seliger. V Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani je bilo 26. novembra 4. zasedanje delavskega sveta Združenih podjetij elektrokovinske industrije Ljubljana. Predsednik delavskega sveta Vladimir Logar je najprej seznanil udeležence z osnovnimi usmeritvami osnutka resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju Slovenije in Jugoslavije ter z neposrednimi nalogami v naslednjem letu. Kot je znano bodo to resolucijo sprejeli še pred novim letom. Predsednik Logar se je najprej dotaknil vprašanj inventivne dejavnosti ter opozoril, da zanemarjanje tega področja hromi našo gospodarsko sposobnost, ker lahko povečujemo proizvodnjo skoraj izključno le z ekstenzivnim povečevanjem zaposlovanja in iskanjem notranjih rezerv, med katere pa konec koncev sodi tudi inventivna dejavnost. Obširno je spregovoril tudi o izvozu ter se dotaknil problemov, ki tarejo Iskro in Gorenje ter tudi druge jugoslovanske izvoznike. V zvezi s tem je opozoril na nujnost stimuliranja izvoznikov. Vladimir Logar je v nadaljevanju govoril tudi o investicijah v slovensko oz. jugoslovansko gospodarstvo kot tudi o produktivnosti dela in o nezaposlenosti, ki v Sloveniji še ni tako pereča, d m god pa jo precej občutijo. V obširni razpravi, v kateri je sodeloval tudi član Zveznega zbora jugoslovanske zvezne skupščine Drago Seliger, so udeleženci opozorili, da je treba hkrati s sprejetjem resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju sprejeti tudi ekonomske instrumente, da bomo zastavljene cilje tudi uresničili. Delegat v zvezni skupščini tov. Seliger je v svojem nastopu opozoril predvsem na to, da prepočasi uresničujemo ustavo, največ pozornosti pa je v zvezi s tem namenil združenemu delu in drugim pomembnim faktorjem gospodarjenja, ki bi morali že v prihodnjem letu priti do vse veljave. Glavni krivec, da prepočasi uresničujemo ustavna načela so zastareli odnosi, ki še vse preveč temeljijo na starem sistemu administracije, torej na sistemu držav- Med podpisovanjem samoupravnih sporazumov ( k članku na I. strani). nega planiranja jo ne upoštevajo združenega dela kot bistvenega elementa. Razprava je pokazala tudi na težavnost usklajevanja in poenotenja interesov republik in federacije, prepočasno sprejemanje osnovnih zakonskih aktov, neizrečeno sistemsko vprašanje, pokrivanje izgub v elektrogospodarstvu in n. pr. železnici, problem nedefinirane politike cen, predvsem problem visokih cen domačih reprodukcijskih materialov in podobno. Nekateri udeleženci v razpravi so opozorili tudi na možnost, da bodo letošnji slabši rezultati gospodarjenja v Sloveniji neugodno vplivali na izvajanje ekonomske poUtike v letu 1976, po drug strani pa je bilo slišati tudi oceno, da je slovenska resolucija premalo optimistična, kajti z večjim izkoristkom osnovnih sredstev in z večjim vlaganjem v obratna sredstva bi lahko znatno povečali rentabilnost in ekonomičnost poslovanja. V razpravi je sodeloval tudi predsednik borčevske organizacije v ZP Iskra Franc Križnar, in sicer z vprašanjem, kdo je odgovoren, da v Jugoslaviji gradimo nekatere nove tovarne, čeprav je že sedaj znano, da bodo verjetno delale z izgubo ali pa nelojalno konkurirale že obstoječim sorodnim tovarnam. V okviru druge in tretje točke dnevnega reda so udeleženci potrdili zapisnik sklepov 3. zasedanja delavskega sveta EKI ter se seznanili z delom poslovodnega odbora SOZD med dvema zasedanj ima delavskega sveta. V nadaljevanju seje je predsednik poslovodnega odbora Ivan Atelšek podal poročilo o poslovanju SOZD elektrokovinske industrije v letošnjih prvih devetih mesecih. Na osnovi te informacije ter stališč odbora za gospodarsko načrtovanje SOZD EKI in razprave so člani delavskega sveta sprejeli poročilo o rezultatih poslovanja ter med drugim sprejeli tudi predlog, daje treba ustanoviti delovno skupino strokovnjakov iz obeh združenih podjetij. Ta skupina naj bi pripravila predlog tistih kazalcev, kijih v tem obdobju organiziranosti SOZD že lahko, zbiramo in obdelujemo in na osnovi katerih lahko samoupravni organi oblikujejo nadaljnjo razvojno politiko. Delavski svet se je strinjal z oceno, da bomo letošnje gospodarske cilje uresničili v povprečju med 80 in 85 %, le v zaposlovanju in višini sredstev za izplačilo osebnih dohodkov bomo planska predvidevanja izpolnili v celoti. Seja se je nadaljevala s poročilom o osnovnih kazalcih predloga gospodarskega plana za leto 1976, ki ga je pripravil direktor področja za ekonomiko Edi Deiopst. (Prispevek o tem bomo objavili v eni prihodnjih številk našega tednika). V okviru zadnje točke dnevnega reda je sekretar sveta ZK SOZD EKI Stane Preskar poročal o sestanku republiškega aktiva v zvezi z organi- nadalnje - strokovno izpopolnjevanje članov ZK Iskra. Prvo predavanje z razpravo je vodil Štefan Marcijan, strokovni sodelavec Delavske univerze na temo Uresničevanje, ustave in naloge ZK (3. seja CK ZKS). Poudaril je, da je za nas komuniste najbolj pomemben zakon o združenem delu. Da imamo jasen cilj vsem delavcem zagotoviti odločilen, enakopraven in neposreden način odločanja in vplivanja na temeljne procese v gospodarstvu in na vseh drugih področjih. Dejal je, da morajo j vodstveni organi nositi polno poslovodno odgovornost. Za naše razmere je še posebej pomembno, da člani kolegijskih organov nosijo odgo-•vornost za oblikovanje predlogov in polno odgovornost o obveščanju delavcev o poslovanju in dohodku. Dejal je, da uvedba mandatnih kazni zmanjšuje škodo. Drugo predavanje: Uveljavljanje zakonitosti in samoupravna. delavska kontrola, je imel Ferdo Rauter, strokovni sodelavec Delavske univerze. Poudaril je, da se še vedno premalo zavedamo pomembne naloge samoupravne delavske kontrole. Le-ta vse premalo sodeluje z ostalimi organi v delovni organizaciji. Spoštovanje zakonitosti pri posamezniku bo omogočilo delo samoupravne delavske kontrole, katera mora imeti tudi vso podporo v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju. Zelo zanimivo in pomembno temo za naše gospodarstvo je obdelal Slavko Stante, pomočnik guvernerja Narodne banke SRS za devizna področja - z naslovom teme: „Mednarodna monetarna gibanja in Jugoslavija.11 Dejal je, da se na naše gospodarstvo čuti močan pritisk monopolnih mednacionalnih družb, prav tako pa tudi na vse ostale dežele v razvoju. Te družbe osvajajo tehnologijo, znanje in tržišče tako, da jemljejo strokovnjake, v zadnjem času pa tudi samo dosežke in odkritja ter izkoriščajo svoj monopolni položaj. Te družbe lahko tako določajo ceno in še vse ostale pogoje. Za krepitev svoje moči pa namerno ustvarjajo špekulacije mednarodnih razsežnosti kot so: nihanje svetovnih valut, inflacije, naraščanje cen surovinam, špekulacije z nafto ... To vse je taktika kapitalističnih dmžb, da bi po njihovo disciplinirale Evropo in vse ostale. Kot primer je navedel krizo v Evropi, probleme v Italiji in Franciji, kjer je zelo močna KP. Vsi ti pritiski pa se čutijo tudi na jugoslovanskem gospodarstvu, to pa prav zato, kjer je SFRJ nosilec dveh pristopov v svetovnem merilu: politike neuvrščenosti in samoupravljanja. Način za reševanje teh problemov je v povezovanju z drugimi neuvrščenimi deželami in deželami v razvoju, da dvignejo cene izven države, da uvajajo in razvijajo svojo tehnologijo. Poudaril je, da je razdrobljenost gospodarstva, posebno elektrogospodarstva samo v prid nacionalnim družbam Dejal je, daje skrajni čas, da uresničimo načrt združene elektroindustrije Jugoslavije. Po končanem (Nadaljevanje na 3. strani) ziranostjo velikih sistemov. Na tej seji, ki se jo je udeležil tudi Edvard Kardelj, so v celoti podprli dejavnost in usmeritev sekretariata sveta ZK SOZD elektrokovinske industrije ter s tem tudi akcijski program, ki je sedaj v javni razpravi. Tov. Preskar je povedal, da je bilo slišati na seji tudi nekaj pripomb, predvsem na račun horizontalnega povezovanja dela in sredstev, izrečena pa je bila tudi realna ocena o možnih poteh in tempu nastajanja združenega dela. p Devetmesečno poslovanje Iskra Commerce Delovna organizacija Iskra Commerce je zaključila devetmesečno poslovanje z izgubo v višini skoraj 13 milijonov dinarjev. Čeprav jim je v tretjem četrtletju uspelo znižati izgubo za več kot 2 milijona dinarjev pa niso preveliki optimisti, 'da bodo poslovno leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Med glavne vzroke za takšno poslovanje uvrščajo slabo konjunkturo na zunanjih tržiščih, ki je vplivala na manjšo realizacijo izvoza, restrikcije pri uvozu blaga in pomanjkanje finančnih sredstev za nakup repro materiala, slabša konjunktura pri nekaterih izdelkih je zavrla prodajo na domačem trgu, splošni pojav inflacije v jugoslovanskem gospodarstvu se je izražal tudi v stroških poslovanja IC, bistveni faktor, ki je z vso ostrino vplival na slabši poslovni rezultat pa je zakonski predpis o odpisu terjatev starejših od 30 dni. Prejšnji rok je bil 90 dni. Predvsem zaradi tega odpisa terjatev je nastala izguba v TOZD Domači trg, do čim je v temeljni orga-izaciji zunanji trg nastala zaradi nedoseženega dohodka, oz. nižje prodaje od predvidene. V primeru, da odpisa terjatev ne bi bilo, bi znašal ostanek dohodka dobrih 12 milijonov dinarjev, kar je 98 % od vsote, ki so jo načrtovali za letos. To so seveda predvsem zunanji faktorji, veliko pa je tudi notranjih, ki so vplivali na negativno poslovanje. Med te uvrščajo predvsem ekstenzivno zaposlovanje in prenizko produktivnost, previsoke stroške poslovanja v odnosu na doseženi promet, previsoko vezavo sredstev v zalogah ter med drugim previsoko vezavo v terjatvah. V devetih mesecih so na domačem tržišču prodali za okoli 991 milijonov dinarjev blaga, kar je 79 % letnega načrta, na zunanjem tržišču pa za milijardo 200 milijonov dinarjev blagp, kar je le nekaj več kot polovica, kolikor so načrtovali za vse leto. Kljub ugodnejši realizaciji na domačem trgu, poudarjajo, da je dinamična rast prodaje v tretjem četrtletju zao-stajala za dinamiko prvega polletja in direkcije repromateriala, kateri je primanjkovalo finančnih sredstev. Medtem pa se je na področju zunanje trgovine v tretjem četrtletju položaj nekoliko izboljšal in je bila dinamika prodaje nekoliko višja kot v prvih šestih mesecih. V TOZD DOMAČI TRG SO POSLOVALI TAKOLE: Direkcija repromateriala in opreme je prodala v obdobju januar-september za nekaj manj kot 579 milijonov di-naijev blaga ter s tem dosegla 77 % letnega plana. Direkcija maloprodaje je izpolnila letni plan v višini 79 % ali za 34 % več kot v enakem obdobju lani. Servisna dejavnost je realizirala 92 % letnega plana, kar je za 61 % več kot lani, to pa predvsem na račun dodatnih nalog in naporov, ki so bili vloženi v to dejavnost. TOZD Zunanji trg: Pri izvozu so na slabše rezultate vplivali predvsem nizka tržna konjunktura v tujini, nevzpodbuden zunanje trgovinski režim v Jugoslaviji ter notranje slabosti v Iskri, med katerimi so problematični predvsem dobavni roki in kakovost izdelkov. V prvih devetih mesecih je bil izvoz sorazmerno zelo dober na področje Struktura izvoza po valutnih področjih je bila naslednja: Valutno območje SEV, na področje dežel v razvoju so opazni rezultati velikih vlaganj v kadre in obdelave trga, naj slabši pa je položaj pri izvozu v razvite zahodne države, ki so bile doslej in so še vedno glavne odjemalke Iskrinih izdelkov. V obdobju januar-september smo uvozili za nekaj manj kot 40 milijonov dolarjev blaga, in to predvsem s konvertibilnega področja, mnogo manj pa iz vzhodnoevropskih držav, skoraj ničesar pa iz držav v razvoju. Za kratek komentar o poslovanju Iskra Commerce v letošnjih prvih devetih mesecih smo zaprosili tudi vodjo gospodarskega sektorja v tej organizaciji Andrejo Medič. Opozorila je predvsem na dva osnovna faktorja, ki sta vplivala, da je IC delal z izgubo, in to sta problem odpisa terjatev in nedoseganje izvoznih obveznosti. Med drugim pa je poudarila še naslednje: „Dejstvo, da je IC zaključila devetmesečno obdobje z negativnim poslovnim rezultatom ne glede na to, ali so na ta rezultat vplivali zunanji ali notranji, objektivni ali subjektivni faktorji, ogroža naše nadaljne poslovanje, naše osebne dohodke in naš družbeni standard. Akcijski program, ki smo ga sprejeli po polletnem obračunu, vsebuje vse tiste elemente, ki bi nam od doslednem izvajanju omogočili, da bi poslovali uspešno. “ Konvert. področje Vzhodno področje Ostali kliring SKUPAJ: Letni plan Realizacija I-IX R 75 R75 1975 1974 1975 LP R74 46.500.000 24.893.586 »22.140.925 48 89 12.000.000 5.406.391 7.436.086 62 138 1.500.000 228.690 210.017 14 92 60.000.000 30.528.667 29.787.028 50 98 Srečanje upokojencev Elektromehanike Kot vsako leto so se tudi letos zbrali nekdanji člani kolektiva Elektromehanike na tovariškem srečanju. Na Laborah so skupno 785 povabljencev prisrčno sprejeli predstavniki to predvsem zaradi slabše realizacije DO in pri vhodu v slavnostno okra- S seje predsedstva sindikahe konference ZP Iskra Poleg članov predsedstva so se seje udeležili tudi predsedniki sindikalne konference delovnih organizacij ZP Iskra, predsedniki osnovnih organizacij sindikata nekaterih TOZD in predstavniki ostalih političnih organizacij ZP Iskra. V 1. točki dnevnega reda je tekla beseda o obravnavi in sprejemanju samoupravnega sporazuma ZP Iskra. V razpravo so bili le-ti dani že takoj po. letnih dopustih, toda kljub temu se je razprava zavlekla vse do srede decembra. Menimo, da je vsaj za nekatere samoupravne sporazume tako dolgotrajno sprejemanje neupravičeno. Po poročilih predsednikov sindikalnih konferenc delovnih organizacij je razvidno, da so vse predlagane sporazume, razen nekaterih izjem obravnavali in že sprejeli. Na koncu je predsednik predlagal, da se ponovno vpelje praksa, da družbeno-politične organizacije predhodno obravnavajo vse samoupravne sporazume preden le-ti pridejo v javno razpravo. S tem želimo doseči, da bi bila vsebina samoupravnih sporazumov čijnbolj stvarna. Sprejeto je bilo tudi stališče, da moramo samoupravni sporazum o rekreaciji v ZP Iskra enotno obravnavati, vse politične organizacije, za kar so bile obvezane s sklepom razširjenega političnega aktiva ZP Iskra. V 2. točki dnevnega reda je predsedstvo obravnavalo samoupravno organiziranost v ZP Iskra. Tudi tu je razprava ugotovila, da je več odprtih problemov v okviru posameznih delovnih organizacij. Daje stanje tako je do neke mere razumljivo, saj so bde ob reorganizaciji formirahe povsem različne delovne organizacije -branže. Nekatere sedanje TOZD so bile prej samostojne organizacije in je razumljfro, da se v tako kratkem času niso mogle rešiti vseh odprtih vprašanj. Zaključki seje predsedstva k tej točki so naslednji: - poslovodni organi ZP Iskra naj izdelajo oceno uspešnosti reorganizacije — skupščina ZP Iskra naj izdela oceno vseh samoupravnih sporazumov delovnih organizacij — skliče naj se razširjen politični aktiv ZP Iskra; ki naj da oceno na prej sprejete sklepe. V 3. točki so razpravljali o kadrovski problematiki v ZP Iskra. Po širši razpravi so bili sprejeti naslednji zaključki: — službe ZP Iskra naj izdelajo program dela — evidenco kadrov na ravni ZP Iskra in delovnih organizacij tako, da bo možno iz takega pregleda kadrovati najbolj sposobne kadre v samoupravne organe, v samoupravne delegacije in za poslovodne strukture. Predsednik Jože Čebela je poročal o razgovorih s predstavniki ostalih proizvajalcev elektronike v Jugoslaviji o bodočem sodelovanju, predvsem na področju delitve proizvodnega programa, planiranju in na komercialnem področju itd. Na seji - prisotni so menili, naj se ti razgovori vodijo naprej. -J- šeno dvorano vsakemu izmed njih izročili koledar za prihodnje leto ter znesek 100 N din. Zbranim je nato govoril predsednik ZZB Elektromehanike Avrelij Tronkar. V kratkem jim je orisal razvoj delovne organizacije v letošnjem letu ter naštel, katere TOZD so se v okviru branžne reorganizacije ZP Iskra v tem obdobju pridružile Elektromehaniki . Naštel je težave, s katerimi se letos srečuje vse naše gospodarstvo in hkrati z njim tudi Iskra. Pri tem so usodnega pomena predvsem recesija na zahodnih tržiščih, pospešena rast inflacije, zmanjšan izvoz ter uvozne omejitve. „Kljub temu upamo na izpolnitev letnega plana v vrednosti 200 milijard S din“, je še dodal tov. Tronkar. Ko je nato nakazal smernice nadaljnjega razvoja Iskre v smeri elektronike kot njegove nosilke v vseh TOZD, je poudaril velike zasluge vseh nekdanjih in sedanjih članov kolektiva pri rasti podjetja. Dodal je, da mora ostati vez med generacijami članov kolektiva živa in vseskozi prisotna. V imenu družbenopolitičnih organizacij in vodstva Elektromehanike se je prisotnim zahvalil za njihove minule napore ter jim zaželel vse najboljše v prihajajočem novem letu. Prireditev je prijetno osvežil in popestril nastop pevskega zbora „Iskra“ pod vodstvom dirigenta prof. Janeza Močnika. Zapel je 5 pesmi. Srečanje nekdanjih delovnih tovarišev se je nato nadaljevalo ob okusnem prigrizku, kozarčku žlahtnega ter izmenjavi najrazličnejših novic iz življenja upokojencev v prijetnem in veselem vzdušju. V.B.R. Hi*''' Naprava za zaščito generatorja 40 MVA. Uspel strokovni seminar iz zaščitne tehnike Ob letošnjem srečanju upokojencev Elektromehanike je zapel tudi moški pevski zbor Iskre. Kot je znano, gradimo v Jugoslaviji nov 400 kV elektronsko-energetski sistem. Skupna dolžina daljnovodov je okrog 3600 km in 20 transforma- ELEKTROMEHANIKA - KRANJ Nadomeščanje še neustrezno TEŽAVE OB PREUSMERITVI Z UVOZA NA DOMAČE POLIZDELKE Svetovna recesija je letos precej prizadela tudi jugoslovansko gospodarstvo. Izvoz je nazadoval, zato tudi uvoza ni bilo mogoče dovoljevati v dosedanjem obsegu. V letošnjem juniju je ZIS iždal poseben odlok, ki med drugim drastično omejuje uvoz vrste materialov, za katere je potrebno posebno soglasje Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino. Na tem seznamu so tudi proizvodi črne metalurgije, nujno potrebni za proizvodnjo v Iskrinih tovarnah. Žal pa domače železarne ravno teh proizvodov ne izdelujejo v zadostnih količinah in ustrezni kvaliteti. Ravno zahteve po kvaliteti izdelkov pa so v ostri mednarodni konkurenci izredne. Da bi preprečili zastoje, so v Elektromehaniki kljub temu v smislu programa stabilizacije zahtevali od TOZD nadomestitev uvoženih pločevin z domačimi povsod tam, kjer funkcija izdelka to dovoljuje. Posledica te zahteve pa so sedaj trije pojavi: predvsem so pločevine dražje od uvoženih, pojavljajo se dodatni stroški pri predelavi, saj je treba zagotoviti dovolj - kvalitetno površinsko zaščito in končno — kvaliteta izdelka ni enakovredna tisti, ki jo je možno doseči z uvoženim materialom. ,V omenjeni Iskrini delovni organizaciji se skušajo temu izogniti tako, da vlagajo dokajšnje dodatne napore za zagotovitev čimboljše kvalitete izdelkov. In kakšne so perspektive za izhod iz nastalega položaja? V SFRJ v zadnjem času preusmerjamo investicije v tista področja, ki bi domači predelovalni industriji zagotovila v zadostnih količinah tiste surovine oziroma polizdelke, ki jih je do sedaj dobivala v premajhnih količinah. Bazično industrijo moramo skratka okrepiti do take mere, da predelovalni industriji ne bo treba uvažati toliko polizdelkov kot doslej. Zato bo nova hladna valjarna jeseniške železarne v tem smislu velik korak naprej. Tudi v kranjski Elektromehaniki njene proizvode že nestrpno pričakujejo. V B R torskih postaj skupne moči 13100 MVA. Omrežje 400 kV bo zajelo vso državo v obliki zanke, trasa pa bo potekala iz Slovenije ob jadranski obali v Črno goro, Makedonijo, Srbijo, HE Derdap, Slavonijo in Hrvaško. Skupna investicija je okrog 7 milijard dinarjev, delno pa jo financira tudi mednarodna banka za obnovo in razvoj, dela pa bodo končana do 1. 1978. Tudi Iskra se je vključila v ta program. Na mednarodni licitaciji je v hudi konkurenci tujih firm uspela dobiti naročilo za vso elektronsko zaščito daljnovodov in transformatorskih postaj v skupni vrednosti prek 30 milijonov dinarjev. Skupno s švedsko firmo ASEA, s katero že precej let sodelujemo na področju zaščitne tehnike, bo TOZD TELA v Industriji za avtomatiko, do konca leta 1976 dobavila vso opremo za 10 jugoslovanskih elektrogospodarskih podjetij. Nadaljevanje na S.strani) NADALJEVALNI SEMINAR ZA ČLANE ZK (Nadaljevanje z 2. strani) predavanju se je razvila zanimiva razprava o naši novi tovarni na Laborah. V razpravi je bilo tudi rečeno, kako mednacionalne firme kot je ITT in podobne vlagajo kapital v naše tovarne. Zavedati se moramo dobro, da močna gospodarska odvisnost omogoča tudi politično odvisnost, kar pa nam nikakor ne more biti vseeno, glede na naše cilje. Peter Soban je govoril o metodah političnega delovanja v organizaciji ZK in SZDL ter skupščinskem sistemu. Poudaril je, da moramo organizirano delovati z idejami, vzgledom, z enotno organizacijo akcij, ki imajo manifestativen značaj. Ugotovili smo, da delo v ZK mora biti organizirano prilagojeno cilju, da mora biti demokratično, da sklep oblikuje večina, da je sklepov več, da za vse kar predpisuje zakon ni potrebno glasovanje, da je politično delovanje tudi pedagoško delo in da imamo tu opraviti z ljudmi in da se moramo zato posebno paziti in se zanje posebej pripraviti. Tako kot na prejšnjem seminarju je tudi sedaj organizator poskrbel za literaturo in pa udobno namestitev udeležencev. j ISKRA številka 47 — 20. december 1975' Organizacija MIO in značilnosti njenega razvoja v Avtoelektriki — N. Gorica Prvi resnejši poizkus organiziranja Zaradi izrednih dosežkov MID v vseh dejavnikov množične inventivne obdobju 1969 1970, ki so bili dejavnosti (MID) sega tja v 1. 1963, ko realizirani v letih 1970 in 1971 (v je bila v delovni organizaciji imeno- nadalnje jih nekaj navajamo), so bile vana prva komisija za izume in skupne letne gospodarske koristi v 1. tehnične izboljšave. Avtoelektrika je 1971 do 1973 zelo visoke, kar tabela ta čas štela 586 zaposlenih, med jasno izpričuje, zato bi veljalo ugoto-katerimi je bilo že takrat veliko tistih, viti, kakšna je bila dejanska množič-ki so znali v svojem delovnem okolju nost v MID in kakšen trend je imela odpreti oči in ob tem zaznati dinamika njenega razvoja. Poglejmo marsikatero nepravilnost ter še več, najprej korelacijski grafikon: imeli so tudi ideje — rešitve, kako Povsem razumljivo je, da so zlasti tabeli. Poglejmo torej, kakšen izgleda prve komisije imele, kljub majhnemu grafikon gibanja realne množičnosti v obsegu dela, značilne probleme glede MID: LETO Povprečno št. št. prijavlje- št. dosež. Gospo izplačand zaposlenih nih dosežkov na zaposle nega darska korist odškodnina 1965 739 12 0,0162 1966 763 21 0,0275 - 1967 823 20 0,0243 - 4,791.14 1968 945 34 0,0359 — 25,975,00 1969 1061 46 0,0433 3,965,30 1970 1171 36 0,0307 350.518,40 10,358,00 1971 1212 38 0,0313 1.066.810,00 15,381,65 1972 1239 21 0,0162 1.254.472,30 16.659,75 1973 1296 26 0,0200 948.940,50 88.986,10 1974 1553 29 0,0186 223.221,80 48.712,20 Naj naštejem sedaj nekaj večjih dosežkov na področju inventivne dejavnosti: 1. Tehnična izboljšava 1/69 Aleš Nemec, dipl. ing. (v času prijave pripravnik) Avtor je predlagal zamenjavo gradiva za lamele sklopke tako, da namesto bronastih izdelujejo lamele iz jeklene pločevine ter slednje zatem nitrira. Poleg tega, da je s tem odpravil problem drsenja sklopk, je zaradi velike razlike v ceni prihranil delovni organizaciji od 1. 1970 - 30. 9. 73 kar 1,883. 120,26 dinarjev in od tega prejel odškodnino v skupnem znesku 95.250,30 dinarjev. 2. Tehnična izboljšava 16/69 — Ivo Pahor Avtor je predlagal nadomestilo nestandardnega vijaka kode 17.300.375 pri trostebernem regulatorju NR/E z veliko cenejšim standardnim vijakom M6xl0 šifra 3546 91 in s tem-v letih 1971, 1972, ter 1973 prihranil delovni organizaciji skupaj 711,291,55 dinarjev, vendar vse .do danes odškodnine ni prejel. 3. Tehnična izboljšava 3/70 — Metod Gorenjšček Avtor je predlagal, da sc na jarmu regulatorja NR/E izolirno ploščico kode 17.401.022 ter izolirni cevki kode 17.404.016 nadomesti s plastično izolacijo. S tem je bistveno skrajšal postopek sestavljanja elementov jarma in delovni organizaciji v letih 1970, 1971 ter 1972 prihranil skupaj 372.262,23 dinarjev. Odškodnina je znašala 17.01 1,30 dinarjev. 4. Tehnična izboljšava 20/69 Miloš Vodopivec Avtor je predlagal izdelavo kontaktnega nosilca kode 17.900.546/459 iz avtomatskega jekla Je 503 V, ki je cenejše gradivo kot do tedaj uporabljena medenina MS 58 F 51. Funkcionalnost stika je tako ostala neokrnjena, vendar sc je izdelava znatno pocenila tako, da je delovna organizacija od avgusta 1970 do septembra 1973 prihranila 239.969,28 ND in je od tega avtor prejel odškodnino v znesku 23.048,25 ND. 5. Tehnična izboljšava 2/70 — Metod Gorenjšček Avtor je predlagal, da se pri regulatorju NR/E zamenja jekleno konico kode 17.305.013 z aluminijasto šife 6156-91 istih dimenzij 3 x 12 mm in s tem v letih 1971, 1972 ter 1973 prihranil delovni organizaciji 121.549,92 ND. Odškodnina je znašala 8.017.00 ND. Z nekaterimi izjemami, ki pa so prinesle manjše gospodarske koristi, so bili torej vsi večji uspehi doseženi v 1. 1969 ter v začetku leta 1970, to je neposredno po sprejetju stimulativ-nejšega pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah, kar pa zanesljivo ni bil slučaj, saj smo imeli prav takrat največjo stopnjo realne množičnosti v MID, v vsej zgodovini te dejavnosti v Avtoelektriki. Kot zanimivost naj navedem, da je samo pet omenjenih tehničnih izboljšav prihranilo delovni organizaciji v letih 1970, 1971, 1972 in 1973 kar 3.328.193.24 ND, to pa predstavlja 92 % vseh prihrankov, doseženih na področju MID v istem obdobju. Pri tgm se človeku nehote utrne misel, ali ni morda spodbuda v najširšem smislu, prežeta s poudarjeno moralno in materialno stimulacijo ter v smislu inventorizacije proizvodnih problemov, z načrtnim usmerjanjem inovatorjev, sploh osnovni pogoj za hiter razvoj aktivne ter v pravem pomenu besede množične inventivne dejavnosti. V vsakem primeru, pa je za njen pozitiven razvoj neobhodno, da je stopnja rasti števila prijavljenih dosežkov večja od stopnje rasti števila zaposlenih v delovni organizaciji. Za boljše razmerje pojma realne množičnosti poglejmo poenostavljen grafikon gibanja realne množičnosti v MID: Poenostavljen grafikon gibanja realne množičnosti inovacijskih dejavnosti prikazuje razvojno pot ter nekatere karakteristične točke tega razvoja in iz slednjega lahko sklepamo: T 1 % T 2 pozitiven trend razvoja T 2 % T 3 negativen trend razvoja T 3 % T 4 stagnacija razvoja MID. Poudariti moram, da sem v dosedanjih izvajanjih obravnaval razvoj inovacijske dejavnosti samo s stališča množičnosti, medtem ko je ekonomski vidik razvoja le nekoliko drugačen, zlasti zaradi vpliva zunaj sistemskih družbenoekonomskih dejavnikov. Seveda pa obstaja med obema vidikoma določena vzročna povezava in sicer v tem, da daje praviloma večja množičnost tudi večje gospodarske koristi, o čemer pričajo v času največje množičnosti doseženi uspehi MID, ki so s svojim deležem v štirih letih pokrili že omenjenih, a sedaj obrazloženih 92 % gospodarskih koristi, čeprav so predstavljali le skromnih 6 % od vseh, iz istega obdobja (1963/70) prijavljenih dosežkov. Naj se sedaj vrnem k poenostavljenem grafikonu in pojmu gibanja realne množičnosti, ki že sam po sebi nakazuje variabilen odnos, oz. povezana razmerja dveh variabel in sicer zaposlovanja ter registrirane aktivnosti zaposlenih na področju MID. Prav neverjetno je, da je prišlo v 1. 1970 in zatem v 1. 1972 do takšnega padca realne množičnosti v MID, ko bi pravzaprav lahko pričakovali ravno nasprotno, to je povečano aktivnost obstoječih ter povečan priliv novih racionalizatorjev. Razlogov za padajočo realno množičnost je bilo več, zato bom naštel le nekaj najpomembnejših: 1. v 1. 1969 je bila MID v tisti fazi razvoja, ki zahteva že načrtovanje posameznih aktivnosti ob predhodni inventarizaciji proizvodnih problemov, vendar ti pogoji niso bili izpolnjeni; 2. Nedefiniran je ostal pojem delovne dolžnosti, zlasti seje to odrazilo v bolj usposobljeni kadrovski strukturi; 3. Najdonosnejši dosežki MID so bili sicer v relativno kratkem času realizirani, toda pogosto je veliko pozneje bil zanje izdelan obračun gospodarskih koristi ter izplačana odškodnina; 4. Stimulativnost pravilnika o ITI se je zaradi visoke stopnje inflacije denarja hitro zmanjševala in korekture teh odmikov niso bile dovolj pogosto izvršene; 5. Strokovne službe so dosežkom MID posvečale premajhno pozornost, zato so marsikateri dosežki obležali zelo dolgo neproučeni in tako izgubljali svoj ekonomski pomen. Po 1. 1972 pa je stopnja rasti registrirane inventivne dejavnosti vendarle dosegla stopnjo zaposlovanja in od tedaj beležimo le nekakšen navidezen napredek, v bistvu pa je postalo gibanje realne množičnosti v MID konstantno. Iz tabele je še možno sklepati, da je bila materialna stimulacija v zadnjih dveh - letih proučevanega obdobja posebej uspešna, kar pa le deloma drži, saj tudi v tem primeru odpade za izplačila odškodnin za največje dosežke precejšen delež od skupne vsote letnih izplačil. V neke vrste zatišju, ki vlada v zadnjem času, ko se na vseh mogočih ravneh pričakuje uveljavitev samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti v ZP Iskra in s tem zanesljivo boljšo stimulacijo, ugotavljamo, da bi se bili morali na 1. 1975 leto tehnoloških inovacij in zaščite industrijske lastnine-bolje pripraviti. Ne smemo namreč pozabiti, da je Zvezni izvršni svet že leto prej proglasil leto 1974 za leto tehnoloških inovacij in zaščite industrijske lastnine, vendar ta široka akcija ni dala zadovoljivih rezultatov, zato je seveda bila ista akcija podaljšana v leto 1975. Vse kaže, da se ponovno nismo zadostno pripravili, saj bi, sodeč po lastnih izkušnjah v Iskri, morali hitreje uresničevati postavljene cilje. Eden od teh ciljev je bila priprava in uveljavitev samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti v ZP Iskra, ki je ta čas sicer v javni razpravi, toda malo je verjetno, da bo še v letu 1975 dokončno uveljavljen. Kljub vsem črnogledim ugotovitvam in napovedim pa le pričakujemo kvaliteten skok v pogledu poslovne politike do inventivne dejavnosti v najširšem smislu, čeprav se dolgoročnosti tega procesa dobro zavedamo, hkrati pa od vseh odgovornih dejavnikov zahtevamo dosledno izvajanje nalog ter v samoupravnem sporazumu dogovorjene poslovne politike. Vojko Slokar Pod moskovskimi strehami Pri vseh njenih kar razkošnih me-trojskih postajah in prostranem Rdečem trgu se nad Moskvo kar nisem mogla navdušiti. Resje sicer, da smo se ustavili na našem popotovanju po Sovjetski zvezi v Moskvi samo poldrugi dan, vendar pa smo kar precej vsi dobili podoben vtis, da je sovjetska prestolnica bolj upravno in birokratsko središče, kot pa mesto, ki bi na vsakem koraku izpričevalo tudi lastno kulturno življenje. Morda je to celo preostra in preveč površna oznaka, še posebej, če upoštevamo, da je v Moskvi tudi sedež mnogih likovnih galerij, Univerze Lomonosova in gledališča Boljšoj. Toda, če pri pavšalnem turističnem programu ne prideš niti do ene gledališke predstave težko doživiš vso siceršnjo prepričljivost sovjetskih gledališč in še posebej baletne umetnosti. I’rav v občutku premalo izpolnjenega kulturnega programa sem zato dan, ko se je večina ostalih udežencev ekskurzije podala na strokovne razgovore na univerzo Lomonosov, porabila za vsaj bežen potep po glavnih likovnih galerijah Moskve. Poleg Tretjakovske galerije in Moskovskega muzeja z znanimi deli ruskih slikarjev, naprimer Rjepina, sem obiskala tudi nekaj galerij sodobne umetnosti, v katere sem padla tako rekoč skozi steklena vrata s ceste. In kot je bilo to srečanje z dokaj modernimi oblikami likovnega izražanja zame glede na opise Moskve dokaj nenavadno, tako sem vsaj sama s svojimi izkušnjami lahko popravila dosedanje trditve, češ da v Moskvi ne moreš dobiti taksija. Res so sicer na postajališčih ljudje čakali v vrstah, toda če se človek naredi še bolj nevednega, kot v resnici je in se postavi na pločnik sredi med dvema postajališčema, so se taksiji ustavljali, pač: mogoče so to nevednost tolmačili tudi v tem smislu, da gre pri čakajočem za tujca; tujci pa so pri vseh geslih o budnosti še posebej zanimivi glede na devize, pa tudi morebitne' žvečilne gumije, kavbojke ali drugo dekadentno blago. Kolegi,ki so se vrnili z razgovora na Univerzi Lomonosov, so pripovedovali o načinu študija. Hvalili so ugodne pogoje za študente na splošno, saj imajo v internatih urejena stanovanja in Tudi učbenike dobivajo v glavnem brezplačno, mnogi so deležni sorazmerno kar solidnih štipendij; — vendar pa so v pogovorih lahko izvedeli le o študiju zgolj do Il-stopnje. Že šestič nagrade »Dr. Vratislava Bedjaniča« Ljubljana, 15. december 1975. V mali sejni sobi Kluba delegatov SRS je bila danes že šestič podelitev nagrad „Dr. Vratislava Bedjaniča" in sicer so podelili dve nagradi za doktorsko dizertacijo, dve nagradi za magistrsko in eno prvo ter dve drugi nagradi za diplomsko delo. Slavnostne podelitve letošnjih nagrad so se udeležili številni gosti, med katerimi tudi glavni direktor Industrije za avtomatiko Ivo Klešnik in direktor TOZD TELA Franc Vršnjak. Zbrane je najprej pozdravil prof. dr. Anton Ogorelec v imenu komisije, ki je v ocenjevanje letos prejela skupno 10 doktorskih dizertacij ter magistrskih in diplomskih del vrednih nagrad, vendar se je spričo omejenih sredstev odločila podeliti po dve za doktorsko dizertacijo ter dve za Prof. dr. Anton Ogorelec pozdravlja odlikovance in goste. USPEL SEMINAR IZ ZAŠČITNE TEHNIKE V____________________________________ (Nadaljevanje s 3.strani) Zaščitne naprave, ki jih bomo dobavili, so najnovejši dosežek elektronike na tem ozkem specialnem področju. Vsi takšni zaščitni releji so bili doslej v elektromehanski izvedbi, mi pa smo' prešli na elektroniko. Zaradi popolne preusmeritve na statične izvedbe so investitorji zahtevali, da organiziramo strokovni seminar za njihove strokovnjake, ki bodo uporabljali to opremo ter jih postopno spoznamo z novimi prijemi in novo tehnologijo. Tako smo v času od 10. do 21.-novembra 1975 organizirali 14-dnevni strokovni seminar na Bledu. Udeležilo se ga je prek 50 strokovnjakov iz vseh jugoslovanskih elektrogospodarskih podjetij. Predavatelji so bili naši inže-niiji iz Razvojnega inštituta Iskre -Industrije za avtomatiko, ki se že dlje ukvaijajo s problematiko zaščitne tehnike. Snov je bila razdeljena tako, da so udeleženci seminarja dobili osnovne pojme iz digitalne in analogne tehnike, zanesljivosti elektronskih elementov, uporabe elektronike v zaščitni tehniki, problemov motenj in načinov napajanja, teorije meritev pri distančnih relejih, analize karakteristik releja in obnašanje elektroenergetskega sistema pri okvarah, lokacija okvar v samem releju, proračuni nastavitev relejev glede na omrežje, servisiranje, itd. Predavateljev je bilo 10 iz našega Inštituta, teoretske osnove meritev je podal dr. Ogorelec, profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Zadnja 2 dni pa so prišli še strokovnjaki iz Švedske firme ASEA ter v vrsti zanimivih predavanj in v razpravi zajeli komplicirane pojave v omrežju in raztolmačili konstrukcijo relejev. Za strokovnjake iz elektrogospodarstva je bilo zelo zanimivo predavanje g. Lennarta Lohaga iz švedskega elektrogospodarstva iz Stockholma, ki je opisal načela procesa in izkušnje v švedskem 220 in 400 kV omrežju. Znano je namreč, da je bil sistem 400 KV'v elektroenergetiki prvič na svetu pred 25 leti uporabljen prav na Švedskem.' Po mmenju vseh udeležencev je seminar odlično uspel in je bil na visoki strokovni ravni. Vsa predavanja so bila že prej napisana tako, da bodo tečajniki vso snov lahko še pozneje preštudirali. Tudi z organizacijo seminarja so bili vsi zadovoljni. Mnogo je prispeval prijeten ambient ter lepa predavalnica v vojnem hotelu „Svoboda“ na Bledu. Tudi osebje hotela je doprineslo k dobremu počutju vseh udeležencev. Na zaključku seminarja je vse navzoče pozdravil tudi direktor Industrije za avtomatiko Ivo Klešnik z željo, da bi pridobljeno znanje čimbolje izkoristili v svojih podjetjih. magistrsko ^lelo, tri pa za diplomsko delo. Drugi član komisije prof. dr. Anton Dolenc je nato orisal lik pokojnega profesorja dr. Vratislava Bedjaniča, nato pa sproti prečita! osnovne karakteristike poslanih del, ki jih je komisija izbrala za letošnje nagrade „Dr. Vratislava Bedjaniča." Nagradi za doktorsko dizertacijo sta prejela Dušan Hudnik z ljubljanske in Stanko Tonkovič z zagrebške fakultete za elektrotehniko ter Muharem Mehmedovič z zagrebške ter Tomislav Rančič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, za magistrsko delo. Prvo nagrado za diplomsko delo je prejel Boško Milisavljevič z beograjske, dve drugi nagradi pa Zlatko Maljkovič in Nevio Bugarin, oba z zagrebške fakultete za elektrotehniko. Dušan Hudnik in Stanko Tonkovič sta nagradi prejela za doktorski dizertaciji pod naslovom: »Prispevek k problematiki kaskadnih regulacij" in »Optimizacija upravljanja s protezami in ortezami s pomočjo mioelektričnih signalov." Nagrajenca za magistrsko delo Muharem Mehmedovič in Tomislav Rančič sta prejela nagradi za naslednji nalogi: »Analiza parametrov vzbu-jevalnih sistemov sinhronih generatorjev na dinamično stabilnost" in »Izboljšanje regulacijskih lastnosti usmerniškega elektromotorskega pogona, s posegom v notranji regulacijski krog za regulacijo rotorskega toka." Nagrajenci z letošnjimi nagradami »Dr. Vratislava Bedjaniča" za diplomska dela Boško Milisavljevič, Zlatko Maljkovič in Nevio Bugarin pa so nagrade prejeli za naslednja dela: »Regulacija konstantne zategovalne sile celofanskega traku na stroju za lakiranje Neumag - v tovarni lozofana v kombinatu Viskoza v Ložnici." »Regulirani elektromotorni pogoni navijal proge - 250 v Valjarni III. železarne v Zenici" ter »Regulirani elektromotorni pogoni Škarij na progi 250 valjarne III železarne v Zenici." V imenu letošnjih nagrajencev z nagradami „Dr. Vratislava Bedjaniča" se je zahvalil Dušan Hudnik za visoko priznanje, obljubljajoč, da bodo tudi vse svoje nadaljnje delo in ustvarjanje usmerjali v korist industrije. Letošnji nagrajenci z nagradami „Dr. V. Bedjaniča" s prof. dr. Antonom Ogorelcem in Antonom Dolencem v sredi. Odlicovanja delavcev Elektromehanike Ob dnevu republike so iz Iskre— Elektromehanike prejeli visoka odličja predsednika republike trije člani kolektiva in sicer: Konrad Pavli — red dela s srebrnim vencem — za 15-letno požrtvovalno družbeno-politično udejstvovanje ter Franc Križnar — red dela z rdečo zastavo — za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki ima poseben pomen za socialistično izgradnjo države Podobno kot drugod so tudi v delovni skupnosti skupnih služb ZP Iskra v dneh pred 29. novembrom podelili nagrade delovnim jubilantom. Zlato značko za 25-letno delo sta prejela Marija Ravnikar in Vladimir Peneš; srebrno značko za 20-letno delo Regina Čopič, Zdenka Vidmar in Zdravko Tekavec; bronasto značko za 10-letno delo za Zorislava Pogačnik, Erik Vrenko in Drago Cčnčič Nagrade jim je na prijetni slovesnosti podelil predsednik delavskega sveta DS SS ZP Iskra Stanislav Jenko. Stane Draksler — medaljo zasluge za narod — za delo v družb enopo Etičnih organizacijah - od ZSMS \ šoli, na terenu in. v DO, v SZDL nz terenu pa do dela v ZK in sodelovanja v delovnih akcijah. Vsem nagrajencem ob tej priložnosti člani kolektiva Iskre prisrčne čestitamo in se hkrati z njimi veselimo tako pomembnih priznanj! V. B. R. Samo eden od številnih mostov, ki se pno čez reko Nevo. Tudi sicer so omenjali za študij nekam selekcijska načela: »Tisti, ki študija v rednem roku ne zmorejo, za študij pač niso in morajo biti še zadovoljni, ko jih zaposlijo pri drugih ročnih ali celo težaških delih." Kot smo že pri ogledovanju raznih arhitektonskih in drugih spomenikov lahko ugotovili, da pri vsej sedanji revolucionarnosti in poudarku na sovjetski oblasti ne zanikajo velikih strani pretekle zgodovine ali imen avtorjev posameznih dosežkov, tako smo po zaslugi ruskega prizadevanja, da bi čim bolj oživili zgodovino, lahko skoraj še enkrat doživeli veličastje mske zmage zoper Napoleona na Borodinskem polju. V muzeju so ponazorili bitko ne samo z natančnim opisom razporeditve vojaških sil na zemljevidu, ampak so na površini 1500 metrov platna, napetega v krogu, ponazorili čimbolj zvesto takratno vzdušje na bojnem polju. Je bila prst, ki so jo nametali ob okopih, res prst z Borodinskega polja; so bila razbita ojesa koles in konice sulic res ostanki iz one strašne bitke? V tem svojskem muzeju zmage v vojni, smo vendarle morda še bolj kot drugod spoznali tudi nesmisel vojne. Vselej prihranimo najboljše za konec. Tako. smo tudi programerji izleta prav za zadnji dan pripravili ogled Rdečega trga in Leninovega mavzoleja. Že zaradi tega, ker smo prej šest dni kar se da veliko prepe- šačili, smo bili utrujeni, poleg tega pa so me začeli tiščati še škornji, tako da se mi je zdela širina Rdečega trga res še toliko bol, prostrana. Prvič smo prišli na Rdeči trg že zvečer in prisostvovali menjavi gardne straže kar nam je sicer vzbudilo stru-mnost. Vendar-je bila naslednji dan, ko smo se odločili za čakanje pred Leninovim mavzolejem vrsta tolikšna, da smo obupali. Prednost so imeli samo novoporočenci, vsi ostali pa bi morali čakati približno štiri ure, zato smo od namere odstopili. Ogledali smo si sicer barvito okrašeno starinsko pravoslavno cerkev s čebulastimi kupolami v spodnjem delu trga, medtem ko nismo mogli zadostiti svoji radovednosti, da bi si ogledali, kdo vse so pokopani ob vznožju Kremeljskega zidu. Monolitno rdečkasto so se vzpenjali rdečkasti kremeljski zidovi z nekam beneško zavitimi strehami svojih stolpičev. In medtem ko so na eni strani tega obzidja na Rdečem trgu nekatere grobove zelo, nekatere manj in nekatere nič slavili, so na drugi strani v starinsko okolje postavili gradbeno kar moderno stavbo parlamenta vrhovnega sovjeta, z mnogimi širokimi zasteklitvami. A kaj, ko se tudi skozi steklo, če stoji za obzidjem, ne vidi pregloboko? Ko smo še zadnjič sedli v avtobus, da nas je po širokih moskovskih bulvarjih odpeljal proti letališču, so imeli nekateri precej opravka z zapiranjem prtljage, posebej tisti, ki so utegnili kupiti naročene kože srebrnih Usic. Meni pa je, ko smo prehajah preko dva kilometra dolgega mostu z razgledno ploščadjo na Volgo, oko še bolj zastalo na široko reko, ki nam je že z legendo o Stjenki Razinu in težaških ladjarjih postala vselej prisoten mski simbol. Z vse bolj odmikajočimi se širokimi gozdovi brez ob cesti se je samo nekajdnevno doživetje Sovjetske zveze, oplojeno in osveženo z novimi spoznanji, vendarle spet zgrinjalo v splošno in vedno pričujočo zavest o ruski deželi, Dostojevskem, belih nočeh in zvezdah. Sicer pa bele breze rastejo tudi pri nas. Iz svojih brez pa lahko vsak naredi deželo po svojem srcu. Mara Ovsenik MPISUJTf I V IŠKIM V______________________/ Vso pozornost stabilizaciji S 5. zasedanja delavskega sveta Iskre — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Delavski svet Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko se je sestal 19. novembra letos in najprej pregledal izpolnjevanje sklepov prejšnjega zasedanja. Pri tem je ugotovil, da je Tovarna merilnih instrumentov Otoče pristala na spremembe gospodarskega plana za 1. 1975 ter sprejela ključ razdelitve stroškov, ki velja za celotno delovno organizacijo. V zvezi s tem je delavski svet sprejel pripombo delegacije Tovarne merilnih instrumentov Otoče, da niso bili izpolnjeni sklepi, sprejeti v zvezi z obravnavo polletnega obračuna poslovanja, in to: — TOZD z ugotovljeno izgubo morajo izdelati sanacijske programe, katerih izvajanje mora privesti do izboljšanja rentabilnosti delovne organizacije posameznih TOZD. — Rok za izdelavo analiz in sanacijskih programov je bil 20. 9. 1975. — Vse temeljne organizacije z negativnim poslovnim rezultatom morajo posredovati svoje sanacijske programe v obravnavo .tudi ostalim TOZD v delovni organizaciji. Ker ti sklepi niso bili izpolnjeni, naj glavni direktor delovne organizacije poskrbi za njihovo realizacijo in o tem poroča na naslednjem zasedanju DS. Delavski svet je obravnaval poročilo o poslovanju delovne organizacije v 9 mesecih letošnjega leta. V tem obdobju je delovna organizacija dosegla 12,077.000 din do- bička 14 TOZD je doseglo 98,361.000 din dobička. 5 TOZD: ATC, ERO, Orodjarna, Vega, TEN pa imajo 86,284.000 din izgube. ATC ima še vedno izgubo na substanci,'v višini 16,810.000 din. Zaradi relativno slabega poslovnega uspeha DO je nujno, da vse temeljne organizacije skupaj s strokovnimi službami analizirajo svoje poslovanje in nadaljujejo z aktivnostjo po že sprejetih sklepih za izboljšanje poslovanja in poslovne uspešnosti zlasti pa na področju prodajnih in proizvodnih pogojev, kvalitete cen v zunanjem in notranjem prometu, stroškov in zalog ter izvajanje sprejetega programa varčevanja. Temeljne organizacije z ugotovljeno izgubo morajo ugotoviti vzroke za izgubo ter oceniti pogoje za njeno zmanjšanje in odpravo. Delavski svet je nato poslušal poročilo o izvajanju varčevalnih ukrepov ter sprejel naslednje pripombe delegacij: — Delegacija Orodjarne je posredovala ugotovitve DS svoje temeljne organizacije, da je zadevno poročilo enostransko in konkretno ne obravnava neizvršenih nalog, ki so bile določene s programom varčevanja. Program je tudi predvideval, da se varčnost stimulira. Manjka obrazložitev, zakaj nastajajo dodatni stroški v proizvodnji. — Delegat tovarne TEA je opozoril na nepravilnost, ko smo iz varčevalnih razlogov prešli na nabavo domačega materiala in navedel primer, da za e«™ površinsko obdelavo domač material zaradi slabe kvalitete ni primeren. Delavski svet opozarja odgovorne delavce in službe, da je treba vsako varčevalno akcijo ekonomsko in tehnološko analizirati. V navedenem primeru niso važni le prihranki pri nabavi materiala, ampak je treba zasledovati stroške skozi celotni proizvodni proces. — Ker je poročilo napisano le za koordinacijska področja, meni predstavnik sindikalne organizacije, da bi morala biti zajeta tudi poročila posameznih TOZD. Opozoril je tudi, da manjkajo sanacijski programi tistih TOZD, ki so imele v polletju izgubo. — Delegat skupnih služb je opozoril in predlagal, naj se prihranek doseže tudi pri osvajanju novih izdelkov. Na tem področju bi bilo potrebno doseči boljše sodelovanje med posameznimi TOZD in razvojnim ter komercialnim področjem. Izdelati je treba nek prednostni vrstni red osvajanja ter doseči, da se osvajajo le izdelki, ki so tržno in ekonomsko utemeljeni. Osvajanje je treba tudi časovno pospešiti in preprečiti konstrukcijske spremembe v času izdelave orodij ali ko je material za nek izdelek že naročen. Varčevalne ukrepe je treba še naprej intenzivno izvajati in jih razširiti na vsa področja in nivoje dela. Delavski svet je nato sprejel informacijo o temeljnih izhodiščih za izpopolnjevanje organiziranosti združenega dela, ter na predlog finančno računovodskega področja odobril izdajo poroštva v zvezi s krediti firme IREŠT Trst. Obravnaval je nadalje predlog investicijskega področja in poslovnega odbora o dodatnih investicijah za leto 1975 ter predlagal DS v TOZD, da sklepajo o nabavi opreme za svoje TOZD. Investicijsko področje pa naj analizira pripombe delegacije orodjarne, ki je pri predlogu investicij izpadla. Zatem je odobril začasno namembnost investicije Tabore II. v izgradnjo skladišč. Ta sprememba je potrebna zaradi podražitev in novih zakonskih predpisov o investicijah, zaradi katerih se faza II. na Laborah ne more izvesti v prvotnem obsegu. Sklepal je tudi o najetju kredita pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in Ljubljanski banki za razvojno nalogo „Evolucija sistema M 10 C“, lokalnih in kombiniranih central. Delavski svet je nadalje odobril dodatna sredstva 1,032.412 din za povečan prispevek, ki ga predpisuje Uradni list SRS 21/75 za elektroenergetske objekte, nanaša pa se na gradnjo obrata ATC Tabore — faza II. Obravnaval je tudi predlog o višini osebnih dohodkov za vodilne delavce delovne organizacije ter ga za glavnega direktoija dokončno potrdil, za ostale vodilne delavce pa ga predlagal delavskim svetom TOZD v dokončno potrditev. Na razpisana delovna mesta v skupnih službah je delavski svet imenoval naslednje kandidate: LUDVIKA KUHARJA, diplomiranega ekonomista, na delovno mesto „pomočnik glavnega direktorja na področju merilno regulacijske in stikalne tehnike" ALFONZA MEDVEDA, diplomiranega inženirja elektrotehnike, na delovno mesto „pomočnik glavnega direktoija za področje telekomunikacij" MARCELA BOŽIČA, diplomiranega inženiija telekomunikacijske smeri, na delovno mesto „direktor komercialnega področja" Iskra Elektromehanika, Iskra Commerce in Iskra Raziskovalni inštitut so v letu 1971 ustanovili nagradni sklad „MARIO OSANA" za podelitev nagrad za najboljšo doktorsko disertacijo, za magistrsko delo in za diplomska dela. V zvezi s tem je delavski svet sklenil naslednje: Zaradi reorganizacij so prene-šene ustanoviteljske pravice sklada „Mario Osana" na delovno organizacijo Iskra Elektromehanika Kranj. Inštitut za prenosno tehniko je pooblaščen, da vsako leto organizira podelitev teh nagrad v skladu s pravilnikom. Potrjen je pravilnik za podelitev nagrad sklada ,,Mario Osana". Vsako leto bodo v skladu z njim podeljene naslednje nagrade: za izbrano doktorsko disertacijo ena nagrada v višini 10.000 din za izbrano magistrsko delo ena nagrada v višini 8.000 din za izbrana diplomska dela tri nagrade po 5.000 din Za podelitev nagrad v letu 1974/75 je nato delavski svet imenoval komisijo v sestavi: Gliha Marko, dipl. ing. direktor TOZD IPT, predsednik-, Fink Ivan, dipl. ing. , Elektromehanika, član; Medved Alfonz, dipl. ing.,Elektromehanika,član; dr. Furlan Jože, dipl. ing., Fakulteta za elektrotehniko, član? dr. Keršič Nikolaj, dipl. ing.,Fakulteta za elektrotehniko, član; Jenko Stane, dipl. ing., ZP Iskra, član. Stroški za nagrade sklada in ostali spremljajoči stroški bremenijo delovno organizacijo Iskro-Elektrome-haniko Kranj. Delavski svet je sprejel tudi pripombo delegatov DS, da je treba posredovati odgovornim organom občine Kranj predlog za ureditev pločnikov in cestišča na savskem mostu ter dveh bližnjih stopnišč. Wm. I Vsako sredo se člani gradbenega odbora spoprimejo s težavami, ki jih imajo pri izvajanju terminskega plana. STOLPNICA BO KMALU DOBILA GLAVNI VHOD (Nadaljevanje z 2. strani) dokončanje vseh del 15. marca, prer ostalih 15 dni do konca meseca pa so si zagotovili za tehnični pregled in pridobitev vseh ustreznih dovoljenj. Če pogledamo dela, ki so bila predvidena do konca meseca novembra vidimo, da so v glavnem vsa izvršena. Dela je delno motil precejšen mraz konec meseca novembra, ki je zavrl predvideno polaganje ometa na fasadno steno s strani Veselove ulice. Vendar takoj prve dni decembra, ko je mraz popustil, je bilo zamujeno na-doknadeno. O poteku del, težavah in vsem ostalem se vsak teden pogovarjajo člani gradbenega odbora, ki ga vodi v. d. direktor Iskra Poslovne stavbe Dvoraček Marjan, ing. Njegovo vodilo pri delu je poznano, ničesar ni kar ne bi bilo mogoče, besede „ne bo šlo, ne gre" ne poznamo, ker vemo, da je končni „ datum dograditve neodložljiv. Polaganje plošč na strehi stolpnice. 20 LET PRODAJNO SERVISNE MRE2E Delavci Iskra Commerce so v okviru počastitve dneva republike praznovali 20 letni jubilej obstoja prodajno servisne mreže na domačem trgu. Ob tej priložnosti so podelili priznanja pionirjem graditve prodajno servisne mreže, kot tudi sodelavcem, ki so dali svoj odločilni prispevek k njenemu razvoju. Hkrati so podelili tudi priznanja za zvestobo podjetju, jubilantom 30-, 20- in 10-letnega dela. Praznovanje Dneva republike in 20-letnega jubileja je bilo vezano s kulturnim programom, ki ga je izvajal oktet Galus in dramski igralec Polde Bibič, direktor TOZD Domači trg Simon Primožič pa je v svojem izlaganju očrtal razvoj in uspehe prodajno servisne mreže v Jugoslaviji. Direktor TOZD Domači trg Simon Primožič je podal kronološki razvoj prodajno servisne mreže in njene uspehe na domačem trgu. Vsi sodelavci, ki so tvorno sodelovali pri razvoju in uveljavljanju Iskre na domačem trgu so prejeli zato lepa priznanja plakete z reliefom Jugoslavije in oznakami vseh dejavnosti na njem ter tudi pismeno priznanje. Pri skoraj 800 zaposlenih v prodajno servisni mreži Iskre je taka priznanja dobilo prek 150 sodelavcev iz vseh filial Istočasno z gradnjo pa potekajo dela tudi na projektiranju sistema organizacije in komunikacijskih povezav služb na glavnem vhodu. Potrebno je definirati čas, kdaj bo glavni vhod odprt, kdo in ob kolikšnih prijavah bo lahko vstopal v stolpnico skozi glavni vhod, katere obiskovalce bo glavni receptor lahko puščal v etaže k odgovornim vodjem oz. referentom in katere bo zadržal v govorilnicah v pritličju in bodo morali referenti iz etaž na razgovor v pritličje. Odgovoriti je potrebno na vprašanje, kaj z garderobo obiskovalcev, kako z zasedbo sejne dvorane v pritličju in še marsikaj. Izbrati je potrebno turistično agencijo, ki bo delovala v pritličju z namenom, da oskrbi vse potrebne turistično potovalne storitve za zaposlene v PPG. Prav tako pa je potrebno tudi določiti katere službe bodo zasedle predvidenih 80 delovnih mest v mezaninu, pripraviti vso ustrezno opremo, ki je standardna v stolpnici in jo razporediti v skladu z organizacijsko ureditvijo služb in modelom razporeditve opreme, ki smo ga osvojili za službe v stolpnici. Torej, kot lahko sami vidite če prihajate v stolpnico, ali pa iz tega kratkega zapisa, da dela potekajo po predvidenih programih. Zato držimo pesti, da vreme ne bo preveč nagajalo, da mraz ne bo večji od normalnega, kar vse bo omogočilo našim izvajalcem, da bodo dela realizirali v predvidenem roku. Mi pa vas bomo redno enkrat mesečno obveščali o poteku del. TOZD - POLPREVODNIKI, TRBOVLJE Solidarnostni prispevek za lastno menzo V TOZD tovarne polprevodnikov v Trbovljah imajo že vsa leta nemajhne težave s prehrano za delavce. Ker lastna tovarniška menza ni prirejana tako, da bi lahko nudila zaposlenim ustrezno lastno prehrano, so le-to prisiljeni dobivati od zunaj. Že precej dolgo pa delavci z malicami „iz uvoza" niso kaj prida zadovoljni, saj jim hrana niti po kakovosti, niti po ceni ne ustreza. Razumljivo torej, da si želijo tega, da bi tople obroke lahko pripravljala tovarniška menza. Toda za to bi jo bilo treba dodatno urediti, marsikaj v njeni opremi izpolniti — predvsem pa za te namene najti ustrezna sredstva. In tu se ob konstantnih finančnih težavah tovarne seveda zatakne. Odkod vzeti potrebna sredstva za nabavo najnujnejše opreme, da bi lahko domača menza bolje poskrbela za prehrano delavcev. Spet se je izkazala delavska solidarnost, katere v tem našem delovnem kolektivu resda ne manjka. Sindikalna pobuda — naj bi se vsi odrekli enomesečnim bonom za prehrano, je pri delovnem kolektivu našla popoln odziv. Soglasno so sklenili odreči se bonom za en mesec, iz tako pridobljenih sredstev pa izpopolniti tovarniško menzo. Akcija za preureditev in usposobitev lastne menze, da bo delavcem postregla z ustreznimi toplimi obroki je torej stekla in, če bo vse šlo po načrtu, računajo, da se bodo delavci TOZD Polprevodniki že z novim letom lahko solidneje in ceneje hranili z obroki iz lastne tovarniške menze. Do te pomembne pridobitve pa jih bo privedla lastna solidarnost, izpričana že tudi v drugih akcijah v tovarni. -J. C,- SESTANEK POLITIČNIH DELAVCEV ELEKTROINDUSTRIJE SFRJ ^*****¥****** ¥ Najprej doseči skupno načrtovanje Po nekajletnem premoru (za katerega je značilno zelo šibko sodelovanje med temi OZD) so se torej zbrali za isto mizo politični delavci štirih največjih jugoslovanskih podjetij s področja elektronike in najprej kritično ugotovili, da je bilo nekajletno zatišje v sodelovanju za vse dokaj škodljivo. O tem, kako je bilo na prvem sestanku v Nišu, kaj so se pogovarjali na drugem v Beogradu in do kam so pogovori o sodelovanju že prišli, nam je nekaj več povedal sekretar sveta ZK Iskra - Gorenje Stane Pteskar. „Vsi smo pozdravili pobudo El Niš, ker čutimo pomanjkanje sodelovanja. V Nišu smo se pogovarjali o tem, kako bi se lahko skupaj vključili v izvajanje ekonomskosocialnega razvoja naše družbe, kako bi bilo moč izboljšati naš položaj na domačem, zlasti pa na tujih trgih," je poudaril. Kaj ste ugotovili v Nišu? „Že samo dejstvo, da smo si bili takoj enotni v tem, da bi bilo najbolje takoj začeti tesneje sodelovati pri srednjeročnem planiranju, pravzaprav pove, da je trenutno gospodarsko šibki položaj elektronske industrije posledica podvajanja kapacitet, neupoštevanja tržnih razmer itd. Vsak hoče delati tako rekoč vse sam - s tem pa škoduje sebi, drugim v panogi in družbi. Vedno pa smo tudi računali na istega kupca! V Nišu so pogovori potekali v dve smeri. Na eni strani' smo želeli razčistiti, kako naj bi se povezali: sprejeli bi poseben samoupravni sporazum ali ustanovili združenje ali morda skupnost proizvajalcev elektronike. Na drugi strani pa smo sklenili, da je v najkrajšem času treba izluščiti probleme, ki trenutno najbolj tarejo našo branžo, in poiskati skupne rešitve za boljše gospodarjenje v prihodnjem letu." O čem pa je tekla beseda v Beogradu? „Spet smo proučevali možnosti in oblike povezovanja. Sklenili smo ustanoviti iniciativni odbor, ki naj prouči, kakšna oblika povezave je najprimernejša. Odbor je sestavljen iz političnih funkcionarjev in strokovnjakov, vsaka OZD lahko delegira dva predstavnika, prvič pa naj bi se sestal 10. decembra v prostorih gospodarske zbornice Jugoslavije, ki naj bi tudi dala enega predstavnika. Na drugi strani pa smo se strinjali s tem, da je treba sklicati skupen sestanek vodij planskih služb. Ugotovili smo namreč, da je prav področje planiranja in programske usmeritve tisto, ki zahteva največ najbolj temeljitih priprav." Ta potreba najbrž izstopa zategadelj, ker je bilo dosedanje sodelovanje na tem področju skoraj enako ničli? „Tako je. Zato imamo danes nekatere kapacitete neizkoriščene, majhne in nerentabilne serije, delitve dela praktično ni itd. Pogosta napaka pa je, da ne najdemo časa za dogovarjanje, vsak zase se odločamo za akcije, ki se kasneje izkažejo za presneto slabe." Ste se pogovarjali tudi že o povsem konkretnih nalogah? „Niti ne. Povezovanje je še v fazi dogovarjanja, uspeh pa je že v tem, da smo se začeli pogovarjati in da smo si enotni, da je to nujnost," je zaključil razgovor Stane Preskar. Stane Preskar sekretar Sveta ZK Elektrokovinske industrije. Na zadnjem sestanku so sekretarji ZK zahtevali od predstavnikov svojih podjetij v gospodarski zbornici Jugoslavije večjo aktivnost pri organiziranju koordiniranega nastopa na tujih trgih in izdelavi srednjeročnega programa. Po Delu Jelka Novakovič Posvetilo vojakom Ko napadla nas je tujcev kruta sila, domoljubov kri je kakor dež škropila, a ko z domačo grudo se spojila, je iz vsake kaplje roža čudežna vzklila. Ta zelišča je užila domovina polna smrtnih ran, nadčloveških je moči dobila in močnejša je postajah iz dneva v dan. Cvet pognal je cvet in moč je dala moč, to je naša vojska mhda, čvrst branik v bodočnost zroč, naša močna, shvljena armada! ★★★★★★★★★★★★★★★ Planinsko- kulinarični izlet v neznano »Prav vseeno mi je, kam gremo. Glavno je, da nas bo na cilju res pogostil mojster Ivačič," je v soboto, 6. decembra zjutraj prijatelj »miril" najbolj zvedave. „Kje pa imate Ivačiča? Bo šel res z nami? Kaj pa bomo jedli? “ Sama takšna »planinska vprašanja" so odmevala pod obokom ljubljanske železniške postaje. Šele potem, ko nas je vodja izleta Boštjan Škoijak napotil na 4. peron, kjer je stal vlak za Zagreb, smo se bolj preusmerili tudi na cilj izleta in ne samo na kulinariko. Torej gremo nekam proti Zagrebu. In to kam? Spet kopica vprašanj, Boštjan pa takšen, kot bi spraševal mumijo. Med vožnjo in pozneje, ko smo se peš »prebijali" proti cilju, sem Nejftkrat smo jo „udarili‘ priti kar po bližnjici, iz megle pa nismo in nismo mogli Iskra - industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj o. sol. o. Montažno servisna organizacija Ljubljana o. sol. o. Ljubljana, Medvedova ul. 28 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. vodja tehnične službe 2. sekretar 3. vodja gospodarske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1 - da imajo visoko ali višjo izobrazbo elektro smeri, - da imajo 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na področju telekomunikacij, - da obvlada en svetovni jezik. Pod točko 2 - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, - da imajo 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na področju kadrovsko - splošne dejavnosti. Pod točko 3 da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, - da imajo 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na področju gospodarske dejavnosti, - da obvlada en svetovni jezik. Vsi kandidati morajo imeti moralno politične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnosti vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa. Izpolnjevanje teh pogojev mora biti v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Montažno servisna organizacija, Ljubljana, Medvedova ul. 28. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. Vse informacije o delu daje direktor TOZD. imel nekajkrat občutek, da se je tako vživel v vlogo vodnika v neznano, da je še sam pozabil, kam gremo. Izstopili smo postajo ali dve pred Sevnico, kjer se je začel planinski del našega izleta. Vreme je bilo nekoliko megleno, toda še kar prijetno za hojo, hribovska druščina dobre volje in »nabita" s kondicijo, le ta presneti cilj nam ni in ni šel iz glave. Kljub temu, da kar pogosto hodim v gore in vsaj delno poznam, kakšen tempo je treba ubrati, pa se mi je zdelo, da smo tisto soboto skoraj tekli; ubogi Ivačič, ko bi on vedel, kako se nam je mudilo, bi nam verjetno prinesel obloženo mizo že kar naproti! No in ta tempo je bil skoraj poguben za dve udeleženki, ki sta se kar v kožuhu in salonskih škorenjčkih odpravili na pot. Upam, da jima je bilo kljub vsemu všeč, in da se bomo videli tudi drugič, na bolj planinskem izletu; seveda pa bo treba garderobo le nekoliko spremeniti! Na vrhu izredno lepa vasica Razbor, s čudovito cerkvijo, ki dobesedno kraljuje nad tistim delom Posavske doline, nas je pozdravilo sonce, pa smo se morali ponovno soustiti v dolino in v meglo. Pot nas je vodila po čudovitih krajih na pobočju Usce, med prijetnimi ljudmi, ki so zvedavo opazovali našo pisano kolono, nam od časa do časa tudi pomagali, da naš izlet v neznano ni bil še bolj neznan in skrivnosten. Nekateri so ugibali, če morda ne gremo na Lisco, manj utrujeni pa so menili, da smo prestopili verjetno že kar hrvaško mejo. Vzdušje na 4. zunanjetrgovinski konferenci je bilo vseskozi izredno delovno. No, ni bilo sile. Po treh urah smo zmagoslavno vkorakali v Sevnico, toda Ivačiča ni bilo nikjer. Boštjan nas je za „hec“ najprej peljal še na bencinsko črpalko, ampak zaman, ker nihče ni bil žejen • oktanov. Sevnica verjetno ni velika, toda tisti dan se nam je ob Boštjanovi »pomoči" kar precej vlekla. Na koncu, tik pred ciljem pa je razumljivo moral le povedati, da smo namenjeni na Sevniški grad in da ni on kriv, če so ga postavili na drugem koncu mesta. Pred vhodom v grajske prostore nas je že čakal, lepo v belo oblečen, mojster Ivačič ... in tako se je začel glavni del, tokrat že izleta v znano. Se preden bom začel naštevati, kaj smo pili in jedli in sploh, kako smo se imeli, naj vas potolažim seveda tiste, ki tokrat niste bili z nami), da bomo prihodnje leto spet organizirali takšen »planinsko-kulinarični" izlet ter, da bomo nanj spet povabili mojstra Ivačiča. Kuharski mojster je že skoraj obljubil, da bo tudi takrat poskrbel, da nam ne bi bilo v ustih preveč dolgčas. Prijave sprejemamo ... Ste že pili bezgovo žganje? Mi smo ga in je zelo dobro. To je bil seveda aperitiv, nekateri pa smo posegli še po pelinovem žganju. Najbolj lačni so se lahko takoj potešili tudi s pečenimi mlinci ter orehi in dobrim domačim (Ivačičevim) kruhom. Seveda pa je bil to šele začetek. Vas zanima, kaj smo še jedli in pili? Najprej zelo dobro zelenjavno juho z mnogo mesa in žličniki, nato pa pečenega purana in svinjske kareje ter krompir, mlince, dušeno zelje itd. Bil je vsekakor izlet - vsaj kar se kulinarike in gastronomije tiče — na višku! ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o. razpisuje prosto delovno mesto VODJA PROIZVODNJE V TOZD SKUPNA PRODUKCIJA POGOJI: Visoka izobrazba tehnične ali organizacijske smeri s 6-letno prakso. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: ISKRA—ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4, z oznako »prijava na razpis". Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ISKRA AVTOMATIKA - TOZD Orodja OMR razglaša prosta delovna mesta: 1. Korespondent Ekonomski tehnik, administrativni tehnik z znanjem strojepisja 2. Likvidator-kontist Ekonomski tehnik, administrativni tehnik 3. Materialni knjigovodja Ekonomski tehnik, administrativni tehnik Nastop dela je mogoč takoj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z poizkusnim delom dva meseca. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene prijave in informacije: ISKRA AVTOMATIKA - TOZD Orodja, Stegne 15, Ljubljana tel. št. 57-373. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta BRUNA PAJKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TEA — ploščati rele v Kranju za izraze sožalja, darovano cvetje in pomoč. Hčerka Marjana Starčevič z družino ZAHVALA Vsem, ki ste izkazali poslednjo čast mojemu očetu IVANU JERMANClCU se iskreno zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Stikala za izraze sožalja ih denarno pomoč sin Darko z družino ZAHVALA Ob izgubi moje mame MARIJE NOVAK se lepo zahvaljujem, sodelavcem iz TOZD TEA za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Vera Josevski z družino ZAHVALA Ob smrti moje drage mame ANE RADOJClC se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem iz elektrodelavnice Elektrome-hanike za izraženo sožalje in venec sin Mladen Radojčič z družino ZAHVALA ob izgubi mojega očeta IVANA ŠOŠTERIČA se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz montaže ERO za denarno pomoč in za izraze sožalja hčerka Milka Kristanc ZAHVALA Ob smrti moje mame Marije Šturm se zahvaljujem sodelavcem v Iskri Železniki in sindikalni organizaciji za podaijeno cvetje, tolažilne besede in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala! Hči Minka Šturm Šahovski dvoboj JLA : Iskra V počastitev tridesete obletnice osvoboditve in dneva JLA je bil v stolpnici Iskre že drugi tradicionalni šahovski dvoboj med šahisti JLA in ŠD Iskra. V moštvu Iskre so igrali šahisti iz štirinajstih delovnih organizacij in ostali člani šahovskega društva. Tekmovalce je najprej pozdravil predsednik šahovskega društva Iskra Pavle Sešek. Veliko športne sreče sta igralcem zaželela še podpredsednik skupščine ZP Alojz Dular in v imenu vseh političnih organizacij Janez Šilc. Predstavnik JLA kapetan Mihajlo Teržič je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da se morajo športne vezi med športniki armade in naših delovnih kolektivov še poglobiti. Šahovskemu društvu je izročil tri knjige o razvoju armade. Janez Sile pa je po žrebu predal vojakom pet brivnikov. Po dveh urah napetih borb so zmagali šahisti Iskre s tesnim rezultatom 26:25. Svoje partije so dobili naslednji šahisti Iskre: Stane Zemljarič, Milovan Rulič (TOZD TV sprejemniki), Ivan Bratko, Gojko Mušič, Tomo Drnovšek, Marko Stanič, Majda Kirn (vsi ŠD Iskra), Pavle Sešek, Juriča Zadravec (oba Industrija za avtomatiko), Franc Šiško (TOZD Upori), Milan Slokan (ZP Iskra), Drago Čopič (IPS), Velimir Bilbija (Iskra Commerce), Spasoje Kosorič, Stane Cimerman (oba TOZD Tela), Milan Slemnik, Franc Cerar (oba TOZD Baterije Zmaj), Vinko Zorman, Rihard Piskar, Branko Žiberna, Alojz Med udeleženci letošnjega šahovskega dvoboja Iskra : JLA sta m obeh straneh sodelovali po dve šahistki. IZPOSOJENO IZ PAVLIHE aiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii - Kaj Toneta še ni od malice?! 1 - Prišel je že, ampak je šel še malo na trim, ker je | I bral, da športna rekreacija bistveno vpliva na večjo i 1 storilnost! liiimimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiii.i.. llllllimillllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIg | SAMOZAŠČITA, KAKOR Sl JO NEKATERI PREDSTAVUAJO. j iiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii Vodja turnirja Bogdan Breziger je po pozdravnih govorih in žrebanju za darila pripadnikom JLA otvoril tekmovanje. Predstavnik JLA kap. Mihajlo Terzič poklanja predsedniku ŠD Iskra Pavlu Sešku darilo - knjige „Oborožene sile SFRJ." Vehovec, Bogo Novak (vsi tlektro-mehanika), Božo Ajdinovič (TOZD TEN). Remizirali so naslednji igralci: Vojan Konvalinka, Marjan Šemrl, Igor Banič (vsi ŠD Iskra), Janez Kumše (TOZD Inženiringi), Albin Obleščak (Elektromchanika), Mladen Baščova-novič (TOZD TV sprejemniki). Izgubili pa so: Stane Mahnič (ŠD Iskra), Živorad Andrcjič (TOZD Inženiringi), Bogdan Breziger, Janez Grčar, Darko Božič, Lado Anžur, Janez Čehič, Janez Šercelj (vsi TOZD Tela), Dane Černe (TOZD Naprave), Milan Bulič, Milenko Gavrič, Brane Berce (vsi Elektromchanika), Pavle Jereb, Janez Taborne, Ivan Ranfl, Anica Jeraj (vsi IPT), Metod Bolte (TOZD baterije Zmaj), Jerko Bošnjak, Igor Dobrovski (Elektromchanika), Zoran Barešič, Vili Teka ve c (TOZD TV sprejemniki), Milan Pirš (TOZD Kondenzatorji). V ekipi Iskre ni igralo nekaj boljših šahistov_ kluba Iskre, ker so bili na slavju Šahovske zveze Slovenije v ISKRA Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska c. 3, z n. sol. o. TOZD Industrijska oprema Lesce, Alpska 98, n. sol. o. na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja: objavlja prosto delovno mesto skladiščnika surovin za katero se zahteva visoka kvalifikacija s 3-letno prakso. Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki se izplačujejo po sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke. Interesentom so na voljo vse naj-podrobnejše informacije v splošno kadrovski službi TOZD. Z 'Z Smučarski tečaji v Gozd Martuljku Počitniška skupnost organizira v sezoni 1976 že sedmič smučarske tečaje za člane naših kolektivov in njihovih svojcev. Dobro organizirani tečaji omogočajo, da se tudi začetniki naučijo smučarskih veščin. Tečaje vodijo priznani smučarski učitelji iz Iskre. Tečaje bomo organizirali v času: I. tečaj od 24. 1. 1976 do 31. 1. 1976 Ta tečaj je predvsem namenjen otrokom naših članov, t. j. v času zimskih počitnic. II. tečaj od 31. 1. 1976 do 7. 2. 1976 pa je namenjen vsem zainteresiranim članom Iskre. III. tečaj pa bomo organizirali od 7. 2. 1976 naprej, v kolikor bo dovolj interesentov. Tečaj bo organiziran v depandansi hotela „Špik" v Gozd Martuljku. V kolikor bo več tečajnikov, pa bomo preskrbeli dodatna ležišča v zasebnih sobah. Tečaji bodo 7-idnevni in pričenjali se bodo v soboto s kosilom, končali pa naslednjo soboto z zajtrkom. Cena za odrasle - za 7 dni — 1.100,00 din Cena za otroke do 15. leta starosti — za 7 dni 950,00 din V ceni so zajeti: — kompletni hotelski penzion z ojačanim zajtrkom, turistična taksa, shramba smuči, stroški učiteljev, zavarovanje in organizacija- Prijave za tečaj sprejemamo do vključno 22. 12. 1975, na Počitniško skupnost ZP Iskra, Prešernova 27, te L: 24-926 in 24-905. Ob prijavi je potrebno plačati akontacijo 500,00 din za vsakega tečajnika. Vsi stroški tečaja pa morajo biti poravnani do pričetka tečaja na naši blagajni, ali na žiro račun. 50104-601-26955 — Počitniška skupnost ZP Iskra Ljubljana, Prešernova 27. Organizator si pridržuje pravico preklicati organizacijo tečaja, v kolikor bi bilo premalo prijavljencev, ali pa neugodne snežne razmere. Pohitite s prijavami, ker je število tečajnikov omejeno na 40 mest. X______________________________________________________________________/ Rogaški Slatini. Veseli nas pa, da so se tega dvoboja udeležili nekateri povsem novi šahisti iz Semiča, Elek-trooptike, Zmaja, TEN, IRI itd. Nekateri med njimi so z neuspehom doživeli šahovski krst, vendar naj jim ta športni spodrsljaj ne vzame volje do nadaljnjega udejstvovanja. Bogdan Breziger ---------------------------------------------------------------- OBVESTILO Planinska sekcija Iskra-Elektromehanika Kranj organizira v nedeljo, 28. decembra 1975 planinski izlet na KRIŽKO GORO in TOLSTI VRH. Odhod izpred kina „Center“ bo ob 7. uri zjutraj, cena prevoza je 10 din. Prijave sprejema tov. Mrak ^Hfka, GPP ERO, tel. 29-53^do vključno srede, 24. decembra. z -• Vabljeni! Opomba: V primeru večjih snežnih padavin bo izlet odpadel. X:_________________________ ' ______________ J SREČNI IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE V praznični 45. številki ,,Iskre" smo objavili nagradno križanko, v katero pa se nam je žal prikradlo nekaj pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila križanka teže rešljiva. Do razpisanega roka smo kljub temu prejeli 199 rešitev križanke. Pri vseh izžrebanih smo omenjene pomanjkljivosti v sicer pravilno rešeni križanki upoštevali. Žreb je razpisane nagrade naklonil naslednjim: 1. nagrado 150 din: Jaro Šušteršič, (upokojenec) — Kranj, Prešernova 4 2. nagrado 100 din Vinko Košir, Elektromehanika — Kranj 3. — 7. nagrado po 50 din: Zdenko Mačefat, Šolski center Iskra, Kranj; Igor Gabrič, Iskra Commerce, Bazensko skladišče — Kranj, Gregoričičeva 8; Ivan Bradeško, Zagorje — Pečarjeva 9; Biba Uršič, Elektromehanika — Kranj in Matevž Kleč, Elektromehanika — Kranj. V____________________________________________________________________J ----------------; \ ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Casopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. X_________________________________________J VIL šahovski hitropotezni turnir Iskre Sedmi šahovski hitropotezni turnir članov in članic naših temeljnih organizacij za posamično prvenstvo Iskre bo 17. 1. 1976; v Poslovni stavbi Iskre v Ljubljani, Trg revolucije 3. Turnir se bo začel ob 8.30 uri. Prijavite se do 13. 1. 1976 Vitu Šoukalu na Iskra Commerce, Trg revolucije 3, telefon (061) 324-376. Sahistke bodo igrale v posebni skupini. Igrale bodo dvokrožno in vsaka bo imela 10 minut za partijo.