■ --m m*..............
MixaBi«H«
N »II • n	
	In obrtnik I kodo narodu vodnik T
	II
—	
C- m	Ml« M* MU »T— pai l«ta » ir— m*. >.t« Dta mr— r*U p« Uutta. " P t.
mm	m *pratan)aa mj IteH nuuMko a M-r. — M*tr«aUma
Kmetski list
Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke".





K. M-tM.
Načelstvo SKS je na svoji seji dne 11. decembra 1928 izreklo svoje obžalovanje in obsodbo, da vlada, kateri načeluje Slovenec, gazi ustavo in pozitivne zakone in da uničuje še ono malo svobode, katero dajejo zakoni o samoupravi.
SKS je odločena, da na započeti borbi za enakopravnost vztraja in jo nadaljuje do končne zmage, ki mora prinesti svobodno Slovenijo poleg svobodne Hrvatske.
SKS ugotavlja z ogorčenjem, da Hrvati še danes niso dobili nikakega zadoščenje za padle žrtve 20. junija 1. 1928.
^politika".
Zanimive izjave klerikalnih voditeljev. — Slovenski klerikalci in srbijanski radikali so eno l — Kdo je pripeljal Slovence v Beograd? Izjava dr. žerjava. — To je »politika«!
Poslanec Kremžar ni govoril. Tudi v SLS se dobe še pošteni ljudje.
Izjave slovenskih klerikalnih poslancev "v Nišu so nad vse zanimive. Sedaj bo vsem razumljivo tudi to, zakaj je oblastni poslanec profesor Mazovec na eni zadnjih sej oblastne skupščine tako navdušeno zaklical: Živijo Srbi!
Izjava dr. Žerjava.
Sedaj pa poslušajmo še drugo plat zvona. Voditelj slovenskih samostojnih demokratov dr. Žerjav je izjavil sledeče:
»Slovenija je brez izjeme — jaz sem na to polagal važnost — pokazala 1. decembra (s praznovanjem državnega praznika, op. ur.), da je v taboru Jugoslavije (t. j. v taboru »ju-goslovenstva«, op. ur.). Ni se moglo brez gi-njenja opazovati deset tisoče članov samo-stojno-demokratske stranke, da so, čeprav že tri leta preganjani od države kot garjevi psi in čeprav so bili oni tisti, ki so pripeljali Slovenijo v Beograd, le še stara garda Jugoslavije.
Pa kaj hočemo mi siromaki, ko se pa Srbijanci in Hrvatje nočejo več sporazumeti za skupno državo, kjer bi se oba čutila kot gospodarja?
Iz Beograda veje leden veter, prihajajo same grožnje, na Hrvaškem pa je od 20. junija naprej oživljena stara državnopravna formula (t. j. zahteva po neodvisnosti Hrvaške, op., ur.). Kakor večina Srbijancev ne mara za Jugoslavijo, če bi v njej Beograd in Zagreb imela enako besedo, tako — ne vara jmo se! — danes večina Hrvatov zahteva neodvisno državo.
Amputacija (odcepitev) Hrvatske, ki jo je oetvorna koalicija v prvi blaznosti ponudila, ona je v stvari na tihem sprejeta in duševno v glavnem sprovedena. Potreben je le še formalen akt, ki nas more postaviti po golem slučaju pred »svršen čin« vsak hip.
Lahko si mislite — dr. Žerjav govori časnikarju — da se vse večja vznemirjenost širi med vse sloje našega naroda. Slovenska SDS bo na braniku, kakor je bila 1. 1918.« (Nam o kakem »vznemirjenju« ni nič znanega, op. ured.).	. _ ___
Začnimo a klerikalci, ker je že tako navada.	,j . 4-
V soboto (na praznik) so odpotovali (po poročilu »Slovenca« dne 10. t. m.) iz Beograda v Niš poslanci SLS gg. Smodej, Kremžar in predsednik oblastne skupščine ljubljanske dr. Natlačen na neko radikalsko slavnost.
Pri slovesni večerji je rekel poslanec SLS g. Smodej med drugim:
»Mi iz Slovenije smo največji zavezniki, pa tudi najbližji prijatelji radikalne stranke. Niti trenutno nismo pomišljali, da ne bi šli v z a j e d n i c o z radikalno stranko, če je treba čuvati narod in državo. Udani državi in kralju se veselimo, da smo lahko na skupnem delu z radikali. Posvetiti hočemo vse svoje moči narodu in državi, in ni samo slučaj, da sodelujeta SLS in radikalna stranka, kajti to sta dve imeni za eno in isto stvar.«
Svoj govor je končal poslanec Smodej z besedami: »Med vojno je srbska narodna skupščina v Nišu sklenila, da ne bo prej končala vojne, dokler ne bodo osvobojeni vsi Jugoslovani. Mi Slovenci smo prvi v Avstriji začeli ta pokret. V zvezi z radikalno stranko bo SLS državo dvigala in urejevala.«
Dr. Natlačen je rekel (po »Slovencu«): »Nam Slovencem je Srbija zgled s svojo državnostjo, vsi Srbi pa se lahko učite pri nas organizacije v prosveti in gospodarstvu.c.
Dr. Natlačen je govoril slovensko, poslanec Smodej pa srbo-hrvaško.
Dopisniku »Slovenca« pa je rekel radi-kalski minister Cvetkovič na vprašanje, kako naj bi prišlo do še ožjega sodelovanja med SLS in radikali:
»Ti dve stranki sta nujno potrebni narodu in državi. Po svoji sestavi sta obe stranki popoloma indentični (isti). Po mojem mnenju bi državi in narodnim strankam samo koristilo, če bi se obe stranki še ožje združili in se tudi fuzijonirali (strnili) v eno državno stranko. Država bi nato imela močno zaslom-bo v stranki, ki bi bila razširjena preko cele države. Po mojem mnenju težko pride doba, da bi se odcepili radikali od SLS. Tudi je izključeno, da bi še prospevali pri nas de-nuncijanti, ki bi žalili dr. Korošca ali njegovo- j stranka«	- : ~ J'r'
Kaj
mi na to?

pravimo
Povedati hočem, kar sem zvedel od nekega svojega prijatelja. Ta mi je povedal tako-le:
»Novembra meseca 1. 1914. sem se vrnil za par dni iz Galicije na Dunaj. Tam sem obiskal tedanjega sekcijskega šefa dr. Žol-gerja.
Komaj smo se pozdravili, je bil poklican dr. Žolger k ministrskemu predsedniku grofu Sttirgkhu. Jaz in še neki moj znanec sva ostala v Žolgerjevi sobi in čakala, da se vrne.
Dr. Žolger pride nazaj ves rdeč v obraz in udari ob mizo, da so akti kar odskakovali.
»Neverjetno, neverjetno! Škandal!« — vpije Žolger. Potem pa pripoveduje:
Stiirgkh mi je povedal tole: »Danes dopoldne se je oglasila pri meni deputacija iz Slovenije. Gospodje so mi zatrjevali z vso vnemo, kako da so lojalni, patriotični in Avstriji in cesarju udani in so me na to prosili milosti, naj vendar »njihovih« ljudi ne dam preganjati, češ, da oni niso nikaki »srbofili« in »protidržavni elementi«, ampak to so oni drugi!
Ta deputacija ni še dobro zaprla vrat za seboj, se je že oglasila druga, zopet iz Slovenije. Tudi ta deputacija mi je zatrjevala, da so oni patriotični, lojalni, zvesti Avstriji in cesarju in tudi ta deputacija je prosila za milost, naj vendar ne dam preganjati »njihovih« ljudi, kajti oni niso »srbofili« in »protidržavni elementi«, ampak to so oni drugi!
»Čudni ljudje so ti Vaši Slovenci,« je rekel Stiirgkh dalje. »Alle bitten um Gnade, aber kein einziger iordert sein Recht — vsi prosijo za milost, niti eden pa ne zahteva svoje pravice!«
Z besedami »prokleta banda« je zaključil sicer v svojih manirah in besedah silno fini dr. Žolger svoje pripovedovanje.
Zaključki.
Iz držanja in ravnanja številnih slovenskih politikov v zadnjih desetletjih se dajo posneti sledeča načela, ki so narekovala in še narekujejo »slovensko« politiko:
1.	Pazi in glej, da se pred mogočneži na Dunaju (Beogradu, Rimu itd.) kolikor mogoče globoko prikloniš! Valjaj se pred njimi ponižno v prahu, da ti bodo izkazali »milost«! Pravice ne zahtevaj, ker s tem se visoki gospodi zameriš!
2.	Če se boš dobro povaljal pred mogočneži, ti bodo dali:
a)	nekaj »milosti«, potem »dobro službo«, da boš jedel lahko vsak dan meso in bel kruh kakor fajmošter ali sam gospod tehant in če pojde dobro, boš tudi še odlikovan;
b)	dobil boš v roke pendrek, s katerim boš lahko tepel svoje domače nasprotnike liberalce (ali pa klerikalce).
Kmečki fant, ki ne more ostati doma na kmetiji, mora tudi v službo. Nikdar pa kmečki fant ne gre služit z namenom, da bo večno služil, ampak gleda vedno in vedno, da postane svoj na svojem! Magari se dokoplje do še tako skromne osebenščine, ampak svoj gospodar hoče biti!
Taka je miselnost naših kmečkih fantov. Do take miselnosti pa se slovenski politiki kar ne morejo povzpeti! Zakaj ne?
Zato ne, ker so vso slovensko politiko zadnjih desetletij vodili šolani ljudje (»inteligenca«), ki pozna (večinoma zaradi svoje li-romašnosti) — z malimi častnimi izjemami — samo en vzor: dobro službo in napredovanje! Tem ljudem ne gre v glavo, da je vsaka, še tako »visoka« služba samo hlapčevanje in odtod izvira vsa hlapčevska miselnost tudi v
; naši politiki, kjer imajo baš ljudje te vrste j že desetletja prvo besedo!
Zavedamo se, da so te besede bridke in težke! Toda enkrat je treba zabosti oster nož tudi v tur hlapčevske miselnosti med nami, da se bo vendar že enkrat suženjska gniloba izcedila iz našega narodnega telesa!
0, ti ubogi kmečki fant, ki te usoda pri-mora v službo, kako visoko stojiš s svojo željo in s svojim hrepenenjem po lastni bajti nad vso hlapčevsko »gospodo«!	— lj
Pravica in resnica in SLS.
i.
Težko notranje-politično borbo, v kateri se nahaja naša država že skoraj od njene ustanovitve 1. 1918. naprej, označujejo nekateri kot borbo med Zagrebom in Beogradom, drugi pa zopet kot borbo med Hrvati in Srbi.
Točno ni niti eno niti drugo. Kdor je ta boj pazljivo zasledoval že od vsega početka, ta vidi in vč, da segajo korenine tega boja mnogo bolj globoko!
Mi vidimo danes sami, da so v ta boj zapleteni na eni strani ne samo Hrvati in ne samo Zagreb, ampak da stoji v eni in isti vrsti tudi večina prečanskih Srbov in prav lepo število Slovencev. Skoraj bi rekli, da se v svojih dušah in srcih na strani Hrvatov vsi Slovenci, tudi klerikalci. Samo to je zlo, da pristaši SLS, zlasti na kmetih, nimajo poguma dovolj, da bi svoje pravo mnenje povedali na glas, ker se boje klerikalnih fajmoštrov in kaplanov in njihovega znanega »hudiča«, ki ga nosi maček na koncu svojega repa v črnem špičku! Na strani Hrvatov so tudi Vojvodinci in večina Bosancev in vsi Mace-donci.
Z eno besedo: Na strani Hrvatov stoji danes v naši državi vse, kar ni odvisno in kar tudi noče biti odvisno od »milosti« in »gnade« belgrajske (ne srbske!) cincarije. Na strani Hrvatov stoji danes vse, kar hoče pravico in poštenje; vsi, ki hočejo odpraviti iz javnega življenja brezmejno korupcijo; vsi, ki hočejo red in mir v državi; vsi, ki hočejo pravično razdelitev davkov. Z eno besedo: vsi, ki hočejo imeti demokratično in dobro upravljano državo.
Na strani Hrvatov in Zagreba, ki ta boj le vodi (ker so pač Hrvati v tem boju najbolj prizadeti in ker jih je v tem boju na naši strani največ) pa stoji tudi ves kulturni svet, ki se dobro zaveda, da je ta boj v glavnem boj zapadno - evropske demokracije in kristjanske kulture proti ostankom nekdanje tuško-orientalske nasilnosti na Balkanu.
Največji angleški časopisi pišejo danes za Hrvate. Največji francoski časopisi pišejo danes za Hrvate. Največji nemški časopisi pišejo danes za Hrvate. Tako pišejo neodvisni veliki časopisi tujih narodov, ker se zavedajo in ker so prepričani, da je pravica in poštenje na strani Hrvatov oziroma s Hrvati združenih prečanov. Kajti, da bi bili vsi ti veliki in neizmerno bogati časopisi od Hrvatov ali pa od nas siromašnih Slovencev podkupljeni, tega menda tudi »Domoljub« in »Slov. Gospodar« ne bosta trdila!
Ne vidimo pa na strani tistih, ki se bore za pravico in za poštenje, in na katerih strani stoji danes ves kulturni in kristjanski svet, Slovenske ljudske stranke! Vodja SLS dr. Korošec in njegova najbližja okolica »ne vidi nič — ne sliši nič — kot b'la bi mrtva stvar!«
II.
Rekli smo, da obstoji spor, v katerem igrata Zagreb in Beograd glavno vlogo, že od začetka obstoja današnje države SHS.
Naravno in razumljivo bi bilo, da bi bili stali Slovenci že od vsega začetka v tem boju na strani Hrvatov. Slovenci so katoličani —
Hrvatje tudi; Slovenci imamo zapadno-evrop-sko kulturo — Hrvatje tudi; nevarnost, ki preti Hrvatom od strani beogradske cincarije, grozi enako tudi Slovencem in slovenskemu gospodarstvu. Dani so bili torej že od vsega početka in so dani še danes vsi pogoji, da stoje Slovenci na strani Hrvatov, kar pomeni z drugo besedo: da stoje tudi Slovenci na strani pravice in poštenja.
Vseh naštetih naravnih pogojev za politično sodelovanje s Hrvati se Slovenci prva leta žalibog niso zavedali. Takrat je pri nas pač prevladovalo tisto megleno »integralno jugoslovenstvo« in pa naravnost otročje oboževanje vsega, kar je le količkaj dišalo po Beogradu! Hrvati so takratno držanje slovenskih političnih strank zelo pazljivo zasledovali in so že takrat izrekli bojazen, da jim bodo Slovenci padli v hrbet! Kar se je seveda tudi točno zgodilo, seveda ne na posebno čast tedanje slovenske politike ...
Počasi so pa začeli prihajati udarci, posebno udarci na naše žepe! Ti udarci so bili vedno hujši in čim hujši so bili, toliko bolj. se je svitalo tudi v slovenskih možganih. Slovenski davkoplačevalec, predvsem kmet, je začel uvidevati, da ima nekdaj tako opljuvani in zaničevani Radič le prav! In še eno spoznanje je začelo prihajati, čeprav pozno: Če hoče slovenski kmet rešiti svoje gospodarstvo in svobodo svojega doma, se mora postaviti v »prečansko fronto« skupaj s Hrvati, Bosanci in z Vojvodinci proti cincarjem!
Do tega naravnega spoznanja nas je pripeljal — Beograd sam! Kljub temu splošnemu spoznavanju o pogrešnosti proti-brvaške politike pa se je vseeno zgodilo, da je baš v odločilnem trenotku SLS svojo politiko izpremenila in se čez noč postavila na stran belgrajske cincarije proti Hrvatom in proti prečanom sploh, torej tudi proti očitnim interesom slovenskih kmetov!
Zgodilo se je v odločilnem trenotku, da je tudi SLS nenadoma storila to, česar so se Hrvati vedno najbolj bali, da je namreč padla Hrvatom v hrbet in se zvezala z belgrajsko cincarijo »na življenje in smrt«!
III.
Poglejmo sedaj, kako so SLS in dr. Korošec to svojo politiko izvrševali.
Kmalu potem, ko je cincarija dala dr. Korošcu v roke policijski pendrek, je potoval dr. Korošec kot notranji minister v Macedonijo. On je moral tja potovati... Kako je govoril po svojem povratku o razmerah v Mace-doniji in kako je slavil »macedonski paradiž«, ki ga pozna že vsak mlajši konjski hlapec v Sloveniji, ki je služil tam doli vojake, to je znano. Dr. Koroščeve izjave o Macedoniji je postavil pošteno na laž sam tedanji tajnik SLS g. Gabrovšek v »Slovencu« v »Pismih iz Ma-cedonije«. Dr. Korošec torej ni govoril resnice, ne kot minister in ne kot katoliški duhovnik. Zakaj ne? Pač zato ne, ker je ni smel! On je moral govoriti tako, kakor so mu ukazali njegovi cincarski prijatelji in zavezniki!
Vprašanje pa je, če je res »moral«! Ali ne bi bil lahko tudi rekel: »Tega pa jaz ne bom storil, ker sem poštenjak!« No, on tega j ni rekel, ampak se je uklonil povelju in s tem
je osramotil svojo možatost, osramotil pa tudi pošteno slovensko ime!
Potem je prišel usodepolni 20. junij. V parlamentu je pokal revolver in prelivala se je kri najboljših zastopnikov hrvaškega naroda. Ves hrvaški narod je bil zadet v srce! A kaj je storil dr. Korošec, kaj je storila SLS, kako je pisalo klerikalno časopisje po navodilih iz Beograda? Dr. Korošec je ostal še naprej v zvezi z ljudmi, ki so dali morilce, SLS je ostala še naprej v vladi, klerikalno časopisje pa se ni zaletavalo v morilca, ampak v — Hrvate, posebno še radičevce ...! Kakor da se ni zgodilo prav nič, kakor da ni na svetu nobene politične in moralne odgovornosti več!
Danes še ni mogoče napisati o strahovitem zločinu v belgrajski skupščini vse in cele resnice! Ampak prišel bo dan!
Potem so prihajale razne demonstracije in zopet je tekla kri v Zagrebu, v Splitu, v Beogradu, v Ljubljani. Minister za notranje zadeve nosi politično odgovornost, ž njim vred jo nosi njegova stranka, SLS. Toda kaj? Zopet nič, prav nič...
V Zagrebu postavijo novega velikega župana — aktivnega polkovnika, kar je popolnoma proti zakonu. Iz Zagreba pošiljajo v Beograd politična poročila dve oblasti, ne samo veliki župan, kakor bi to moralo biti. To so strašne stvari. Takega teptanja državnih zakonov in takega ravnanja proti enemu celemu narodu zgodovina skoro ne pozna. Izgleda, da se na celi črti vračajo časi nekdanjih »p. v.« (= politično nezanesljivih ljudi).
A to še ni dovolj. Pripravljajo še zakon, ki bo dal vladi možnost, da po mili volji raz-pušča oblastne skupščine in oblastne odbore, če se nočejo slepo pokoriti vladi. Ta zakon pomeni uničenje še tiste več kot skromne »samouprave«, ki jo imamo danes. To pa SLS in dr. Korošca nič ne žen i r a., Oni so pozabili na avtonomijo in so se za prazen nič izročili na milost in nemilost srbijanskim cincarjem.
Še bi lahko naštevali grehe SLS, ki si jih je naprtila v najnovejšem času, a naj bo dovolj. Povemo le to: Ce se pocestna grešnica že prodaja, hoče za svojo nemoralnost pač dobiti vsaj denar. SLS pa prihaja iz vsega blata, v katerega je zakobacala, praznih rok. Ne, ne prihaja praznih rok, ampak nekaj slovenskemu narodu le prinaša: cel koš take sramote, da take še nikdar nismo doživeli!
Vse to grdo početje pa žalibog odobrava skoro vsa slovenska duhovščina, odobrava skoro vsa klerikalna inteligenca... Vprašamo: Ali hočejo to sramoto odobravati tndi še zapeljani slovenski kmetje, ki so pristaši SLS?
Našim pristašem, ki žive v neposredem stiku s klerikalnimi zapeljivci, pa pravimo: Ne bojte se ničesar, ampak pojdite med klerikalne kmete in poučujte jih! Ne zabavljajte in ne zmerjajte, ampak odpirajte jim oči z ljubezijo in s poukom, da bodo tudi oni iz-pregledali in spoznali vso umazanost in gnilobo klerikalne politike!
Od stopnje do stopnje.
Na sveti večer bo dve leti, odkar je Korošec uzmaknil, da gre v vlado in ni pustil svojih ministrov k prisegi. Čez praznike so ostala za njih določena mesta prazna. Na Svetih treh kraljev dan pa bo dve leti, odkar je na Vrhniki slovesno izjavil, da niso šli v vlado zato, ker je bil za ministra železnic postavljen aktivni general. Od takrat pa je šlo z SLS naglo navzdol. Od stopnje do stopnje. Čez pet tednov so se na generala že privadili in šli k njemu v vlado. Danes pa isti Korošec krši zakon in postavlja aktivne kanonirje celo za velike župane ter izdeluje tekst k zakonu, kako bi še tisto malo avtonomije odpravil, ki so jo dali centralisti. Zares: strašna je slepota človeka!

gaaKi MIIIU .1	jg^jBer.-araSMa—
Resnica o oblastnih
davkih.
V	razpravi o oblastnem proračunu za ljubljansko oblast, ki znaša okroglo 70 milijonov dinarjev, se je oglasil za besedo tudi obl. poslanec dr. Mohorič, tajnik Trgovske zbornice, ki je v svojem govoru povedal sledeče:
V	Ljubljanski oblasti pobere država na račun prispevkov za »prenešeni delokrog«, t. j. za nekdanji deželne davke 277 milijonov dinarjev.
Od tega denarja pa vrača država novi »oblasti« komaj 24 milijonov dinarjev in sicer: Za deželno kulturo 38 milj. Din Za javna dela . . 3 9 milj. Din Za trgovino . . . 0153 milj. Din Za zdravstvo . . 14-6 milj. Din Za socialno skrb . 1-0 milj. Din
Skupaj . 23-453 milj. Din
Resnični stroški za navedene panoge pa znašajo:
Za deželno kulturo .	9-8 milj. Din
Za javna dela . . •	13 8 milj. Din
Za trgovino ....	2 0 milj. Din
Za zdravstvo . . .	26 8 milj. Din
Za socialno skrb . .	6 0 milj. Din
Skupaj . 58'4 milj. Din
Ostanek — skoro 80 milijonov dinarjev — pa mora plačati prebivalstvo v obliki novih davkov, ker država vrača premalo, čeprav pobere na leto 227 milijonov na račun nekdanjih deželnih doklad!
Približno tako kakor v ljubljanski, je tudi v mariborski oblasti.
Sedaj pa nastane vprašanje: kdo je temu kriv, da moramo plačevati prispevke za bolnice, za ceste itd. dvakrat : enkrat jih pobira država, ki jih ne vrača (oziroma vrača le neznaten del), drugič pa jih pobira oblast, če noče bolnice zapreti?
Odgovor na to vprašanje se glasi: To je v največji meri zakrivila bedasta politika SLS v letih 1918—1921!
Takrat smo imeli v Ljubljani »Narodno vlado«, v kateri je imela SLS odločilno besedo. Misleč, da bo to silno pametno, če puste vse nekdanje deželno premoženje z deželnimi dohodki (davki) vred podržaviti, češ, da bo potem že beogradska vlada dovolj skrbela za bolnice itd., so gospodje šli in so vse deželno premoženje in vse deželne davke izročili — Beogradu! Bržkone so računali na to, da bo Beograd ravno tako pošten v upravi kot je bil Dunaj...
Pa so se gospodje temeljito zmotili. Beograd je seveda vzel, kar mu je na krožniku prinesla SLS, nazaj pa ne daje nič ali vsaj zelo malo. In zato moramo mi po krivdi SLS, ki jo je SLS zagrešila že 1.1918—1921, dvakrat plačevati deželne doklade: Enkrat Beogradu, ki jih nazaj ne d£, drugič pa današnji oblastni samoupravi!
Od takrat, ko so gospodje klerikalci izbočili nekdanje ljubljansko in mariborsko deželno premoženje z deželnimi dohodki vred Beogradu, pa do danes je bila SLS že večkrat na vladi. Danes je dr. Korošec, »največji Slovenec«, celo predsednik vlade! Nikoli pa se še SLS ni posrečilo, da bi dobila od Beograda to nazaj, kar je naše, in kar je ona sama Beogradu v svoji neumnosti in kratkovidnosti izročila! To je največji politični in gospodarski greh, ki ga je zagrešila SLS nad Slovenci!
Da pa klerikalci ne bodo mogli zopet po svoji stari navadi kričati, da oni niso tega <jreha zagrešili, ampak tisti prokleti radičevci, ■-.rii r>ov^''ino da v Jeih 1918—1919 teh pro-kletih radičevcev v Sloveniji (žalibog) sploh še ni bilo!
To je treba ljudem povedati, da bodo veleli, pri čem da so!

Ostri ukrepi vlade.
Pretekli četrtek smo brali v časopisih, da je z ozirom na krvave dogodke v Zagrebu zagrebški veliki župan dr. Zrelec upokojen, na njearovo mesto pa da je postavljen polkovnik Vojislav Maksimovič.
Zagrebški časopisi poročajo, da so oblasti na Hrvaškem ponovno opozorjene, naj se ravnajo in postopajo strogo po zakonu o zaščiti države.
S^venski listi pa so v četrtek poročali, da namerava vlada v Zagrebu pomnožiti orožništvo, da se bo dalje poostrila časopisna cenzura, da se s posebno naredbo poostri odgovornost sodnikov, da se bo morala vsaka ostra izjava opozicijonalnih politikov postaviti pod obtožbo, da bodo urednike opozicijonalnih listov ostrejše prijemali in da bodo iz uradnfštva odstranjeni vsi radičevski elementi itd.
Vse to smo brali v četrtek. Kaj pravimo mi na to? Naj odgovarja namesto nas Sveto pismo: »Vsaka oblast je od Boga ...«
wVsaka oblast je od Boga".
Leta 1917. je bilo vojskovanja še v najhujšem teku. Kogar je takrat zaneslo kam v Slovenijo, ni videl nikjer drugega kakor same vojaške uniforme, nove in stare, cele ali zakrpane, ampak uniforme.
Postave, po katerih so se morali takrat ravnati ljudje, so bile jako hude. Ena sama
je bilo glasovitih v starih časih.
Danes obstoji samo eno čudo, iato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je
iSchk/it
ferpcntins
Mih

nepremišljena beseda — in zapela je dolgoletna ječa ali pa se je oglasila smrt. Ljudje so smeli govoriti, pisati in brati samo to, kar je odobrila visoka avstrijska oblast na Dunaju. V S^veniji pa ni bilo dovoljeno niti to, ker so v Ljubljani plenili na državnem pravd-ništvu celo to, kar je na cesarskem Dunaju sama cesarska oblast zapovedala dati v javnost (imena prič so ha razpolago, op. ured.)!
Ljudje so bili takrat v Sloveniji silno molčeči. Govorili so samo o reji domačih zajcev, o zelju in o pridelovanju solate in o ljubezni do domovine. In vojake so spoštljivo pozdravljali, pred oficirji ali celo pred gene-: rali pa ni bilo ponižnosti in rešpekta ne konca ne kraja. Tudi vojno posojilo so podpisovali in nekateri so verižili. Vsi so pa govorili: , »Vsaka oblast je od Boga!«
Potem pa je prišlo 1. 1918. V prvi polovici tega leta je šlo še precej po starem naprej. V drugi polovici pa se je zgodil velik čudež.
Ljudem so se kar čez noč jeziki razvezali in čez zobe so jim uhajale pregrešne besede. Kmetje niso hoteli dajati več žita po postavno določenih cenah, ampak so žito skrivali. Pa-trijoti so začeli prodajati vojno posojilo pod ceno in so začeli kupovati hiše. staro železo, travnike in metle. Po gostilnah so v pozni nočni uri vojaške patrulje kar zmerjali, ti grdeži! Ko so pa videli na jesen 1. 1918 na ulicah v Ljubljani celo visoke generale z zla- j timi ovratniki, kako so sami nosili svoje potne torbice na postajo in se drenjali v umazani tretji razred — takrat so se pa celo smejali in še kako porogljivo in škodoželjno! Neka- j teri pa so tudi takrat rekli: »Vsaka oblast je. od Boga!«
šolski zakon.
Koroščeva blamaža s šolskim zakonom postaja z vsakim dnem večja. Po eni strani branijo verski pouk, po drugi pa kmeta in občino, da ne bodo zidali stanovanj, v istih številkah pa prinašajo članke svojih učiteljev, kako potrebno in koristno bi to bilo. Zraven pa pridno iščejo zamorca, da bi prevzel krivdo za ta zakon na svojo grbo. Dva dni smo brali, da so pravzaprav Črnogorci proti veri. To je nevarna stvar. Znano je, da je Črnogorcev in Rusov 150 milijonov. Ali so takoj dognali, da so to samo oni Črnogorci, ki so v dr. Koroščevi večini in jih zato ni napadati. Mi v Sloveniji smo vsi za to, tudi tista UJU, ki so mislili, da jim bo v tem slučaju za zamorca. In napad ribniškega dekana v Dobre-poljah je šel mimo »života«, pa na tla. Pa sta bila tam dva od brihtnejših, dekan Skubic in fajmošter Škulj; prvi desna roka in pol mož-gan oblastne skupščine v Ljubljani, drugi steber beograjskega parlamenta. Še bolj »kunde« pa je prečanski velepolitik neki gospod Komljanec. Ta pa je sprejel »s prav posebno odločnostjo« resolucijo, ki zahteva, da bodo vseh vrst šole verske šole in naroča poslancem, da »tudi raje smrt pretrpijo, ko da bi sprejeli šolski zakon, ki ne odgovarja načelom katoliške vere.« Ali so ta gospod naivni! To je bil zmožen napraviti Radie za svoj kmetski narod, tisti gospodje, na katere se obrača ta gospod Komljanec, pa ne bi žrtvovali niti pol dnevnice za narodove koristi. Kakor po vsem izgleda, bo SLS s tem svojim načrtom o ljudskih šolah doživela popolen polom in vsa njena hinavščina bo tudi za manj poučene razkrinkana.
Natečaj. Konsorcij »Grude« rabi za bodeči letnik primerno povest, ki bi obsegala približno 5—6 pol. To povest nagradi konzorcij »Grude« z zneskom do 3500 Din, če je povest originalna, prevod pa primerno manj. Pozivamo vse pisatelje, ki se žele tega natečaja udeležiti, da dostavijo rokopise pod geslom in popolnim imenom v zapečateni kuverti uredništvu »Grude« najkasneje do 1. januarja 1929. — Konzorcij »Grude«, Šelen-burgova ulica 7/II.. desno.
Spomini pok. Ivana Cankarja. Na seji načelstva SKS se je spominjalo s spoštovanjem desetletnice pokojnega pesnika Ivana Cankarja.

I> OPISI
Iz Ptuja ln njega okolice.
BO milijonov Din brezobrestnega posojila je SLS po čl. 59 fin. zak. preskrbela za obnovo vinogradov, pa ne svojim slovenskim volil-cem, kranjskim ali štajerskim vinogradnikom. Ta ogromna vsota bo razdeljena vinogradnikom v Dalmaciji, Hercegovini, Črni gori in Južni Srbiji. Za obnovo do 1 ha vinograda bo prejel vinogradnik do 10.000 Din brezobrestnega posojila. (Glej »Slovenca« od 25. julija 1928.). Dalmatincem itd. brezobrestna posojila, da bo klerikalna »Gospodarska zveza« v Ljubljani še lažje uvažala v vagonih in cisternah dalmatinsko vino na Štajersko! Štajercem in Kranjcem pa 65 par od vsakega litra vina oblastnih davkov, kakor da bi državna trošarina in občinske doklade še ne tiščale dovolj k tlom kranjske in štajerske vinogradnike, zveste, pokorne in poslušne volilce SLS! In povrhu, ali ne bo k tem 30 milijonom pomagal z davki tudi štajerski vinogradnik?
Take politike SLS se bodemo vinogradniki ob prvih državnozborskih volitvah dobro
spomnili!	v
*
Kmečka stanovanja so začeli po nekod po vaseh popisovati organi finančne kontrole, dasi se nahajajo pri vseh občinah še od prej tozadevni seznami. Mislimo, da se to popisovanje ne vrši samo za »hec« in zastonj; vsekakor je pa to primeren dokaz globoke ljubezni voditeljev SLS do slov. kmečkega ljudstva. Ne bojte se, da vas pozabimo do prihodnjih volitev.
*
SLS agitira tajno med kmečkim ljudstvom, da vsled premoči Srbov« ne more zapustiti vlade, odnosno, g. Korošec ministr-skrga stolčka. To je neresnica in enostavno »fopanje« preprostih volilcev! Radi verjamemo, da je komandiranje Slovenije in mini-striranje radikalom udobnejše, kakor pa borba hrvaškega seljažkega naroda za enakopravnost in svobodo v državi. —
Šaljivec »Slov. Gospodarja« bi rekel, potolažite se. dosedaj smo vas davkoplačevalce strigli, odsedaj pa vas še — obrijemo, kajti je v nevarnosti vera!
SLS voditelji jo še vselej »pogruntajo«, kadar je treba najti kakšni novi vir dohodkov večji del prazni državni blagajni. Še ni zelo dolgo od tega, ko smo s protesti komaj in komaj oteli prosto žganjekuho. Sedaj so se pa spravili na vžigalnike. Vse bo žigosano in kdor ne bo imel žigosanega vžigalnika, bode strogo kaznovan, kakor tihotapec! A kdor si bode hotel nabaviti novega, bode moral plačati vžigalnik kakor staro žepno uro. Dobro je, da ne uporabljamo več gobe in kre-sila, še to ni več varno pred SLS.
Če ostane dr. Korošec še nekaj časa na vladi, so v nevarnosti tudi naše slovenske
burki je, torbe in »fajfe«!
*
Kakor znano, je mariborska oblast hitela, da prevzame kmetijske ustanove (šole, okrajne ekonome, drevesnice, trtnice itd,) od države. Če se obrneš na to ali ono ustanovo, ne dobiš zaželjenih trt ali dreves, ker jih — nimajo. Res je, da je večja potreba, kakor prejšnja leta, zato pa je tudi oblast dolžna, da ukrene pravočasno vse potrebno. Želeli bi, da je oblast ono svojo naglico, s katero je reducirala in pometala na cesto stare in izkušene in mlajše sposobne kmetijske strokovnjake, raje uporabila za trtnice in drevesnice! In potem se ne bi dogajalo, da imajo največje naše stare drevesice sedaj ob začetku sezone na razpolago samo še kakih par hrušk! Ne preostaja torej drugega; kakor to, da si vsak
bajtar, kateri potrebuje n. pr. par drevesc, ali pa sto trt, ustanovi vsak svojo drevesnico in trtnico, toda kje? Čemu potem plačujemo ogromne oblastne davke in »se veselimo« nove oblastne davščine na vino?
Kakor je žalostno za naše obžalovanja vredno kmetijstvo, vendar spričo takih razmer ni drugega izhoda, da SLS reducira in pomeče na cesto še onih par kmetijskih strokovnjakov, ki so še ostali v oblastni službi, da bode potem tudi v oblastni kmetijski službi tako mirno in prazno, kakor v nekaterih naših oblastnih drevesnicah in trtnicah! Da bo mir. —
Ptujska gora. Tukajšnja cerkev ima podružnico Sv. Janž v Gornjih Halozah. Ta podružnica stoji visoko na hribu, tako, da se lahko vidi na daleč okoli. Okoli cerkvice je pokopališče, kakor je to bilo že v starem času. Na vzhodni strani cerkvice je cerkveni vinograd in druga zemlja, na zahodni pa cerkveno poslopje (oziroma farovž). Zgoraj v tem poslopju je kuhinja in ena soba, spodaj pa vinska klet. Na vinograd se bog zna kaj ne gleda, nego le ob trgatvi, kakor je to od nekaterih gospodov že stara navada. Glavno delo imajo v septembru, da se kmalu pripravi posoda in petrga. Ta mošt se je navadno prodal, a letos je mogel romati na Ptujsko goro. Torej letos ne bo licitacije. Vprašamo g. župnika, da se nam da v znanje, kedaj se bode vršila licitacija janževskega mošta!? Bilo bi dobro, da se vino proda in čisti donos uporabi za popravila ali kaka druga dela pri podružnici.
Sv. Jurij ob juž. žel. Na tukajšnji šoli se je ustanovila šolska poliklinika. Šef »Zdravstvenega doma« v Celju dr. Rebernik in pa dr. Kolšek sta najprej preiskala vse otroke. Sedaj pa se je začelo z rednim zdravljenjem bolnih učencev. Kako potrebna je bila ta ustanova, se je videlo že pri prvem rednem pregledu malih bolnikov. Prišlo jih je nad 60 z raznimi manjšimi in večjimi težavami. Od sedaj naprej se vrši redni tedenski pregled vsak torek dopoldne.
Sv. Jurij ob juž. žel. dobi, kot se sliši, baje že v najkrajšem času elektriko. Tozadevna pogajanja s Falo so že zaključena, posojilo je zasigurano. Za Sv. Jurij ob juž. žel. in njega okolico pa pomeni elektrifikacija Voglajn-ske doline velik korak naprej.
Ljutomer. Ob 10-letnici smrti našega pesnika Ivana Cankarja vprizori dramatični odsek Sokola dne 15. in 16. t. m. njegovo znamenito farso »Pohujšanje v dolini šentflori-janski«. Vprizoritev te igre je težka naloga; dramatski odsek pa si jo je kljub temu nadel, da dostojno proslavi spomin našega nesmrtnega genija, ki ga šele sedaj spoznavamo vedno bolj. Zato pričakuje tudi obilnega po-seta od vseh strani. Dne 15. je pričetek ob 20. uri, dne 16. pa ob 15. uri. Zvečer ugodne železniške zveze na vse strani.
Kozje. Na običajen način se je razglasilo, da mora vsakdo prijaviti svoj kresilnik (fajer-cajg). Vemo kaj sledi za tem. Bog ve kaj še bodo vse iztuhtali v Beogradu, samo da bi prišli do denarja. Ako bi jim bilo dano, še solnce bi obdavčili, njegovo luč in toploto. Trda jim mora presti, da tako iščejo po žepih svojih državljanov. Slovenski volilci se pa le naj zahvalijo g. dr. Korošcu, da jim tako modro gospodari. Pa tudi med njimi se svita, pri prvih volitvah bodo obračunali z njim, da ne bo ostalo veliko sledu o njem.
Križe. Pred tremi tedni je umrla v Zvir-čah soproga vrlega pristaša Iv. Rozmana. Bila je plemenita in blaga žena, ki je uživala spoštovanje daleč naokrog, kjerkoli so jo poznali. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje.
V Vel. Laščah je umrla ga. Marija Pucelj teta tov. Puclja, v enoindevetdesetem letu starosti- Do pred štirih let je še vse delala na polju, prav do smrti pa je še imela dober
vid in sluh. Poznala je iz mladih let Levstika in Stritarja, znala na pamet še vse njune za-bavljice, ki sta jih zlagala za Pikinega Jožka (Logarjevi) ter se je tudi dobro spominjala Levstikove igre (Junter) in incidenta ob njej, kar Stritar pripoveduje v »Spominih na Levstika.« Naj v miru počiva!
Na Okroglem pri Kranju je 4. t. m. umrla po dolgi in mučni bolezni ga. Marijana Križ-nar, mati posestnika in predsednika okrajnega odbora SKS za kranjsko okolico. Pokojna je bila stara 68 let in vedno zelo skrbna gospodinja in dobra mati svojim otrokom. Naj ji bo lahka črna žemljica.
Ribnica. »Slovenec«, od 27. novembra poroča zanimivosti s shoda gosp. Puclja v Ribnici. Pisec poroča prvič o malem številu njegovih zvestih, ki so zasedli par miz v gostilniški sobi. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bilo v gostilniški sobi premalo prostora in so motali stati, bilo jih je pa tudi v veži precejšnje število. Nadalje poroča »Sloven-čev« dopisnik, da je padel Puclju v besedo neki čevljar od SDS: »Od kdaj pa obstoja ta korupcija«, nakar naj bi mu bil Pucelj odgovoril, da odkar obstoja Jugoslavija. To vprašanje pa sploh ni bilo stavljeno od nikogar. Zelo je slep dotični čevljar, če že ne popolnoma, s Slovenčevim dopisnikom vred; tudi gluha morata biti oba, da prinašata taka, sicer izmišljena vprašanja. Korupcija ima že popolnoma sive lase v Jugoslaviji, torej je že stara tako, da je čutil vodja SLS potrebo že pred dvema letoma sklicati protikorupcijski shod v Uninou v Ljubljani, kjer so se podajali celi filmi o njej. Seveda danes je tudi SLS slepa in vzbuja sumnjo, da se ji je prijela na zadnjo plat, kot dimnikarju saje. Kadar pa pride gosp. Pucelj zopet v Ribnico, vabimo mi zvesti zopet oba, čevljarja in dopisnika, naj se na shod požurita, mogoče bodemo mogli pri njiju konštatirati popolno slepoto. — A ja sam, a ja sam žicki sam si konjičke —!
Radeče pri Zidanem mostu. Kakor se govori, je oblastni odbor tudi za našo občino nakazal nekaj vreč cementa. Dobili pa so cement tudi taki, ki ga niso posebno potrebni, nekateri pa so odšli praznih rok, čeprav so se udeležili klerikalnih proslav. Dobro bi bilo, če bi g. župan to zadevo pojasnil na prihodnji občinski seji.
Sromlje. Nedavno se je pri nas dogodil zopet značilen slučaj, ki dokazuje, da niti pred Bogom nismo vsi ljudje enaki. Slučaj je bil tale: H krstu je nesla botra in babica novorojenčka našega vrlega pristaša. Blizu cerkve se srečajo z g. župnikom, ki je bil ravno na potu v Brežice. Botra ga naprosi, naj stopi nazaj v cerkev in krsti novorojenčka. G. župnik najpreje vpraša, čigav je otrok, nato pa pravi, da mora nujno v Brežice na neko konferenco in da naj počakajo do ene ure. Dasi se ne bi zamudil niti pol ure, vendar za našega pristaša ni bilo časa. Otroka so morali nato peljati v Brežice h krstu. Stariši so napravili svojo krščansko dolžnost, ali jo je napravil tudi g. župnik?
Vodice. Torej »Kmetski list«, ki nam je že toliko poučnih in koristnih stvari prinesel in ki nam teden za tednom in leto za letom oči odpira in laži razkriva, je, kakor ga je naš g. župnik 25. novembra raz Ieco krstil, »smešno neumni« list. Dobro si bomo zapomnili to psovko in jo tudi upoštevali pri različnih dajatvah. Vam, dragi sotrpini, pa naj bo to omalovaževanje v spodbudo k agitaciji za naročbo »Kmetskega lista« ter za nabiranje tiskovnega sklada. Vsak kmet, majhen ali velik in vsak zaveden in napreden delavec ali obrtnik na deželi bi moral biti naročnik »Kmetskega lista« in bi moral še posebej nekaj žrtvovati za tiskovni sklad. Zavedajte se vsi, da brez kmeta in njemu sorodnih delavcev ni življenja ter če se kmetu slabo godi, se tudi vsem drugim slojem slabo godi, kakor tudi nasprotno.
fgj — ioio, ia Izbrišemo iramoto, k! to je SLS napravil« Slovencem 20. fnntja.	3
Gorenjci odgovarjajo! Zavednost gorenjskih kmetov, obrtnikov in delavcev je v nedeljo v Sokolskem domu v Radovljici sijajno odgovorila, kaj hočejo v bodoče. Točno ob pol 4. uri popoldne je otvoril tov. Pucelj zborovanje, katero je sam prijavil srezkemu poglavarju. Seveda je bilo zopet treba oborožene sile. Prišel je celo komandant major iz Kranja. Bil je shod, na katerega je Gorenjska lahko ponosna. Navzoč je bil tudi vladni komisar dr. Vidic. Nekaj časa je bil zelo vesel, ko ni bila dvorana še polna. Zelo luštno je bilo videti, ko se je še štelo udeležnike, ko pa so došli naši zavedni možje iz občine Gorje, iz pašalika g. poslanca Jana in njegove rojstne vasi, njegovi sosedje, je pa prenehalo štetje komisarjevo. Sokolska dvorana se je napolnila do zadnjega kotička. Puceljeve besede so spremenile dvorano v buren aplavz. Pucelj je bil deležen polnega priznanja; zlasti polemika Lebinger - Resman je bila višek aplavza. Za njim je govoril dr. Kramer, ki je v daljšem govoru enako dokazal škodljivost klerikalne politike. Bil je enako deležen burnega pritrdila. Nazadnje je govoril že tovariš Ažman, ki je govoril o lokalnih interesih in dokazal da so Gorenjci dobili v Pucljevi vladi nebroj podpor iz državne blagajne, bodisi vodovodi ali zadruge. Sedaj dobivajo zadruge 900, 1400 do 4000 Din in to le klerikalne zadruge. Soglasno so bile sprejete resolucije, ki jih je precital tov. Ažman, da se posije pozdrav predsednikoma Mačku in Pribičeviču, dalje je bil sprejet protest proti povišanju davka in taks, popisovanju vžigalnikov in kresil. Vse to je bilo soglasno. Značilno je to, da so za vse to tudi glasovali navzoči klerikalni župani, načelnik cestnega odbora g. Av-senek, ki pa se ni oglasil k besedi, pač pa glasoval tudi za zaupnico KDK. Zanimive debate so bile po shodu pri Kunsteljnu, kjer so je zlasti pristaše SKS od odlikovanega gospoda pregovarjalo, češ, »kaj bi rekel tvoj oče. če bi vedel da si samostojnež.« Ali kmetje iz Janove vasi Podhoma so znali dati temu gospodu primeren odgovor, da je umolknil. Zato čast jim. Tla na Gorenjskem so se začela resno majati.
/Z STRANKE
V	Selnici ob Dfavi se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. po rani sv. maši shod SKS v prostorih tov. Hernaha v Selnici. Na shodu poroča tov. dr. Kukovec in Prepeluh. Vabljeni vsi somišljeniki in prijatelji!
Političen tečaj Slovenske kmetske stranke v Mariboru. Organizacijski odsek okrožnega odbora SKS v Mariboru priredi v dneh 14. in 15. t. m. političen tečaj, na katerem se bo predavalo o vseh aktualnih političnih in gospodarskih problemih. Predavanja bodo od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne, kar je posebno pripravno za one, ki se bodo zvečer vračali z vlakom. Za one, ki bodo ostali zvečer v Mariboru, se bo priredil družgben večer. Onim tovarišem, ki bi jim iz kakršnegakoli razloga ne bilo mogoče se udeležiti vseh predavanj, priporočamo, da se jih udeležijo kolikor jim je mogoče. Tečaj se vrši v restavraciji »Stara pivarna« Andrej Halb-widl v Jurčičevi ulici.
V	Brežicah se je vršila preteklo soboto seja okrajnega odbora SKS.
V	Sromljah in Artičah sta se vršila preteklo nedeljo občna zbora kraj. org.
Konjice. Sestanek okrajnega odbora SKS se vrši v nedeljo dne 16. dec. ob 10. uri dopoldne pri »Črnem orlu«. Vabijo se vsi člani. Udeleži se delegat iz Ljubljane.
Golo. Naše društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 5. t. m. dobro uspeli Miklavžev večer v dvorani gasilnega doma na Škriljah. Na programu je bilo poleg govora ' Še deklamacija in šaljivi prizori, nakar je bil i
nastop sv. Miklavža, ki je jako bogato obdaril vse prisotne. Dvorana je bila nabito polna in vsak se je vračal zadovoljen domov. Letos so nas zopet zapustili naši najagilnejši člani društva in odšli v daljno Kanado, in sicer: Joško Kraljič, Vinko Ponikvar, Ivan Štrumbelj in ustanovnik Anton Lenič. Vsem omenjenim želimo veliko sreče v novi domovini. Nadalje so nas tudi zapustili in prestopili v zakonski stan tovariš Joško Ponikvar, tovarišici Mici Ponikvar in Frančiška Dolšak. Mladim zakoncem častitamo in želimo obilo sreče!
NOVICE.
Pazite na špijone. V Slovenijo, posebno v Ljubljano je prišlo več plačanih špijonov, ki se zadržujejo po gostilnah in prisluškujejo kaj ljudje govore. Imajo točen seznam vseh voditeljev opozicijonalnih političnih strank in skušajo dobiti priložnost, da jih ovadijo policiji, ali orožnikom, češ, da zabavljajo proti kralju itd. Zato priporočamo vsem tovarišem, da naj se pazijo raznih tujcev po gostilnah.
Žrtve divjih zveri v Indiji. V letu 1927 je bilo v britanski Indiji okrog 22.000 človeških žrtev od divjih zveri. Tigri so raztrgali 1033 oseb, leopardi 218, volkovi 465, medvedi 78,_sloni 56 in krokodili 136, a strupene kače so usmrtile 19.724 oseb. Lovci na divje zveri so pa ubili v preteklem letu 1368 tigrov, 4300 leopardov, 2738 volkov, a strupenih kač je i bilo uničenih 57.116.
Železniška nesreča. Na progi pri Litiji je padel z vlaka pod kolesa 23 letni Ivan Re-povž iz Renk. Vlak mu je odrezal obe nogi in zlomil eno roko. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico, a je živel komaj en dan. Kako je padel pod kolesa, se ne ve, ker je ! il ponesrečeni ves čas v nezavesti.
0 Sokolih piše »Slovenski Gosp .dar«: Zdaj vsaj vem, kaj je bojkot. Bojkot 1. decembra je proglasila opozicija za vse svoj o ljudi in svoje organizacije. Na proslavi v M?. iboru pa sem videl korakati Sokole in celo 0/juno. Demokrate si videl v vrstah in oblastni skupščini. Bojkot je torej to, če rpče general Pri-bičevic: Na levo! pa se vsi obrnejo na desno.
Pes, kateri živi brez vode. V puščavah živi mnogo živali, za katere se zdi, da ne pijejo sploh nobene vode. Toda te živali dobivajo potrebno vodo, toliko, da lahko žive, v razni hrani, travi, v raznem sadežu in mesu drugih živali. Znan je samo neke vrste pes v Ameriki, kateri sploh ne pije vode. Ta žival živi v zapadnih krajih Amerike, kjer po več mesecev ne pada dež in kjer vobče ni ne potokov, ne jezer in vsled tega tudi nobene živali razen imenovanega psa.
Težka avtomobilska nesreča se je dogodila preteklo sredo zvečer v Št. Vidu pri Ljubljani. Neznan avtomobilist je povozil 13-let-nega dečka Ivana Krušiča. Dečka so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl Brezobzirni avtomobilist je drvel naprej in se ni zmenil za povoženega fanta.
Radio v francoskih šolah. V francoskem parlamentu je bil pred kratkim vložen predlog, da se po vseh ljudskih in srednjih šolah uvede radio in da se prične v njih predavati in poučevati o radiju. Predlog je bil sprejet in že prihodnje leto se bodo francoski učenci učili o tem najmodernejšem predmetu.
Vrednost žene v Afriki. Pri kabilskih in arabskih afriških plemenih je žena še vedno v popolni moževi sužnosti in jo kupuje ali prodaja, kakor živino. Ako se kdo ženi, tedaj mora ženo kupiti od njenega očeta. Svojo bodočo ženo vidi Arabec šele po poroki prvič. Njegova mati jo ogleda pred poroko, kakor koš na trgu, in ako ji ugaja jo sin poroči. Mož pa more ženo poslati nazaj očetu, ako mu n" f ugaja in lahko zahteva vrnitev kupnine. Tedaj je hčerka na prodaj drugemu. V takem slučaju je cena precej nižje kot prvič.	i
Zadnji Številki »Kmetskega lista"
! smo priložili
položnice ""VI
vsem cenj. naročnikom ter prosimo vsakega posameznika, da poravna svojo naročnino za prihodnje leto, ako mu je le možnost dana,
do konca decembra. Naročnina listu ostane kakor doslej samo 30 dinarjev za celo leto.
Ako je žena bankirka. V Parizu je pred nekaj leti ustanovila ločena žena nekega trgovskega potnika veliko bančno podjetje.
V kompanijo je stopil tudi njen ločeni mož. Oba sta razkošno živela in nakupila najlepše vile v Parizu. Ljudje so v njuno banko pridno vlagali denar. Raznih vlog sta imela v bančnem podjetju okrog 600 milijonov frankov. Te dni je pa vse skupaj skrahiralo in ljudje so zgubili na stotine milijonov frankov. Podjetno bankirko in njenega ločenega moža je policija aretirala- Proti njima je vloženih nad 3000 tožb.
Pokvarjena mladina v Nemčiji. Iz dekliške šole v GStingenu je bilo te dni izključenih 30 mladih deklic, starih od 14 do 16 let, ker so šolske oblasti ugotovile, da so imele deklice nedovoljeno razmerje s fanti. Več deklic je bilo celo nosečih.
Francoski kmetski list. Francoska kmetska stranka je pričela 3 1. decembrom t. 1. izdajati svoje glasilo pod imenom »La Voix de la terre« (Glas dežele). V drugi številki prinaša imenovano glasilo pozdrav, katerega je poslalo predsedstvo SKS bratski francoski kmetski stranki.
Ulica v zraku. Po vseh velikih mestih dela preglavice odgovornim samoupravnim oblastem ogromen promet, ki se razvija od ranega jutra do poznega večera po ulicah. Nepretrgane verige vozov, avtomobilov in pešcev se vrste skozi dan. Toda ulice so premajhne za vedno naraščajoči promet milijonskih mest. V Newyorku so rešili to vprašanje na ta način, da so zgradili v višini drugega nadstropja hiš na posebnih konstrukcijah široko cesto za avtomobile. Na ta način se razbremenjene ulice na zemlji. Tramvaji pa vo-'zijo vsi pod zemljo.
Grozovita nesreča. V Černilcevi tovarni pletenin v Naklem se je dogodila pri stroju grozovita smrtna nezgoda 17-letnega delavca Matije Rebolja, doma iz Rudine v občini Brez-nici. Zaposlen je bil pri stroju, s katerim češlajo volno. Fant je dvignil zavarovalne pokrove, ki so pokrivali dva težka železna valja. Po neprevidnosti je vtaknil desno roko med valja, ki sta ga potegnila z vso silo med se. Valja sta roko neusmiljeno zmečkala v kos brezobličnega mesa. Obenem sta potegnila roko s tako silo, da sta jo iztrgala iz trupla in so se videla pljuča. Brez besede, zalit v trenutku od brizgajoče krvi je nesrečnež padel v nezavest in omahnil. Padel je tako nesrečno, da je zadel z obrazom na železne kavlje, ki češljajo volno. Kavlji so se zarili v obraz. K sreči se je v tem hipu ustavil stroj, ker je padla transmisija, sicer bi ves obraz raztrgali na koščke. Bil je na mestu mrtev.
Poneverbe mestnih uradnikov v Sremski Mitrovici. V Sremski Mitrovici sta bila aretirana načelnik mestnega dohodarstvenega urada Aleksa Petrovič in dnevničar Štefan Ponsi. Prvi je bil poneveril okrog 40.000 Din, drugi pa je s spisov potrgal za več tisoč dinarjev kolekov in jih prodal. Uvedena je natančna preiskava, ki bo spravila vse nerednosti na dan.
Ruska vlada je te dni obnovila pogodbo z veliko amerikansko petrolejsko družbo Va-cuum Oil Company glede izkoriščanja kavka-ških vrelcev.
Zimsko zasedanje ljubljanske porote je
pričeld v ponedeljek 10. t. m. Razpisanih je 9 razprav. Kot zadnja bo na vrsti v soboto proti Janku Klemenčiču, ki je obdolžen ropa v poštni voz dolenjskega vlaka.
Trg Stjepana Radiča. Zagrebški občinski svet je pretekli teden v svoji seji preimenoval zgodovinski Markov trg v Trg Stjepana Radiča, a glavne ulice od tega trga so imenovane po Pavlu Radiču in Gjuri Basaričku.
Potrjena smrtna obsodba. Višje mehikan-sko sodišče je potrdilo te dni smrtno obsodbo morPca Torala, ki je ustrelil predsednika republike Obregona. Prav tako je bila tudi potrjena zaporna kazen nune Kocepcion, ki je mladeniča nagovorila k umoru.
Lev v gostih pri kmetu. V Transvaalu je doživela te dni neka farmerska družina neprijeten in skrajno nevaren doživljaj. Farmer je sedel s svojo družino, ženo in tremi sinovi ravno pri večerji, ko so naenkrat slišali v bližini hiše levje tulenje in renčanje. Družina je od strahu skočila pokoncu in eden od sinov je pograbil na steni visečo puško ter skočil proti oknu. V tem trenotku sta pa že udrla v sobo dva leva. Sin je iz največje bližine enega ustrelil, dočim se je drugi vrgel na ostane člane družine ter jih težko ranil. Končno se jim je posrečilo tudi drugega leva ubiti. To je pač zelo redek slučaj, da bi lev prišel v bližino naselbin in celo v hišo- Prisili ga le skrajna lakota.
Pereči ogenj, povest, ki jo je spisal naš odlični pisatelj Joža Lovrenčič, je izšla v ob-Uki knjige v založbi Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7, pri kateri se tudi naroča. Cena Din 20-—, po pošti 1 dinar več.
Težka nesreča. Žagarju Alojziju Tomcu iz Liberga pri Litiji je odrezala cirkularna žaga pri Izgoršku v Šmartnem roko v zapestju. Ponesrečenca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico.
Bolgarski kralj se ženi. Bolgarski kralj Boris namerava prihodnje dni odpotovati v inozemstvo, kjer se bo poročil z italijansko princeso Ivano, najmlajšo hčerko italijanskega kralja.
Jud Moric poučuje svojega sina Izaka, kako mora v banki šteti denar: Ljubi Izak, ako dvigneš v banki 1000 dinarjev, moraš prešteti stotake komad za komadom, toda ko prideš do desetega, moraš dobro paziti, da ga ne vzdigneš, ker bi znal biti pod njim še enajsti stotak. če ga blagajnik vidi, ga bo zahteval nazaj.
Kmetijski koledar za leto 1929. Kakor prejšnja leta tako je tudi za leto 1929 izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, ta priljubljeni žepni koledar v zares lični in trpežni vezavi. Uredništvo koledarja, ki je zatrjevalo, da bo upoštevalo vse izvedljive želje naročnikov, je to tudi v polni meri izvršilo. Koledarjeva vsebina je tako bogata in pestra, da se mora človek čuditi, kako more Kmetijska tiskovna zadruga tako obširen koledar v tako dobri vezavi prodajati po tako nizki ceni. V letošnjem letniku je uvedenih mnogo novih odstavkov, katere smo v obstoječih koledarjih do sedaj še vedno pogrešali, tako n. pr.: Preračunan je pesti v metersko mero — Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad — Kako se pre-računjavajo obresti — Obrestne tabele — Poštne pristojbine — Lestvice za pristojbino kolkov — Sejmi — itd. Dobro bo služil vsakomur tudi blagajniški dnevnik za zapisovanje prejemkov in izdatkov ter Delavski zapisnik, katerega se bo poslužil tako gospodar kakor dninar. Mirno lahko trdim, da je to za našega kmetovalca najboljši, najpripravnejši in tudi najcenejši žepni koledar. Cena mu je 10 Din, po pošti 11 Din.
TEDENSKI KOLEDAR.
16.	decembra, nedelja: Adelhajd.
17.	decembra, pondeljek: Lazar.
18.	decembra, torek: Gracijan.
19.	decembra, sreda: Nemezij.
20.	decembra, četrtek: Liberat.
21.	decembra, petek: Tomaž.
22.	decembra, sobota: Demeter.
Sejmi.
17.	decembra: Videm, Velika Loka, Kostanjevica, Višnja gora.
18.	decembra: Studenice, Žalec, Črnomelj.
19.	decembra: Teharje.
20.	decembra: Škocjan.
21.	decembra: Laško, Sv. Tomaž, Krašnja.
VALUTE. Dati moramo
za:
1	nemško marko	Din	13 55
1	švicarski frank	Din	10-94
1	avstrijski šiling	Din	8-—
1	angleški funt	Din	276 —
1	ameriški dolar	Din	56-89
1	francoski frank	Din	222
1	češkoslovaško krono	Din	1-68
1	italijansko liro	Din	2-98
M. U. Dr. Francfe Debevec,
Specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo, po nad triletnih strokovnih študijah in praksi v tu- in inozemstvu, od 14. decembra 1928 ; dalje ordinira v Ljubljani, Miklošičeva ces a ' 18/11., od 10.—12. in od 2.-3. ure. — Rontgen.
Prinašamo srečo za božični vacer!
Iiiittiiii.itniiiiiili.il =1
Današnji izdaji »Kmetskega Usta« smo priložili naroči In e dopisnice za srečke državne razredne loterije. Vabimo vse cenjene Citate!je, da naročijo srečke pii edini domači razpošiljalnici srečk, pri Zadružni hranilnici r. z. 'i o. z. y Ljubljani, ki je zaslovela kot najbolj solidna in postrežljiva razpošiljalnica srečk. A tudi izredno srečne srečke je vedno po&iljala naročnikom; saj je do sedaj izplačala že na 3 milijone dobitkov; Za Božič obdarujte torej svojce z našimi srečkami. Naročite jih že danes, da jih boste na --sveti večer že imeli.-----
ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. - LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 19
PODLISTEK
Alfonz Komel:
Spomin!.
»Blagor se vam, ki ste videli še one lepe čase. nam n^ajšim ni sojeno, da bi kedaj učakali boljših časov, ne v enem in ne v drugem oziru. Vse. kar ima človek, je to, da sme vsaj zrak dihati zastonj, a gorkega še vsak ne more...« Z nekako resignacijo pripomni to učitelj, kateremu je poznati, da je kljub mladosti pretrpel mnogo, to pričajo sivi lasje, ki jih je precej opaziti na sencih.
»Moj pokojni oče — Bog mu daj dobro — so mi večkrat pravili, kako so lovili za časa pokojnega Ilarja. Tudi jaz sem se udeleževal teh lovov, seveda le kot poganjač-brakir s psi. Lepi časi so bili in tudi dobri I radie so takrat živeli. Le škoda, da so bili v tistih časih liudje tako podvrženi vražam, še jaz sem se jih nabral precej; šele v vojni so me minule, ko sem na lastne oči marsikaj videl in se do dobrega prepričal, kaj je na stvari.«
»Kaj, v vojni ste bili?« se začudi učitelj.
»Kaj pa, ko bil; petnajstega leta sem »ainrikai«, eno leto za sinom. Pri sedemnajstih sem pa služil, skupaj so sosedom, ki se pa žal ni vrnil več, kakor tudi moj sin ne, ravno včeraj je preteklo deset let, kar je dobila občina obvestilo, da je padel. Rad sem imel svoiega pokojnega Franceta, še danes mi je vedno pred očmi, a kaj hočemo, pomagati se ne da.«	\
Težek vzdih in solza, ki se utrne po ru-javem licu, sta pričala, da Hostar še vedno žaluje za sinom. Da potolaži ganotje, izvleče iz žepa pipico, jo natlači s tobakom in prižge. Lahke in enakomerne oblake dima spuščajoč, se zlekne v mehki mah, nepremično zroč v nebo, se uda premišljevanju. Tudi učitelj in Ive se po končani južini zlekneta v mah. Dolgo ni nihče izpregovoril.
Prijetno je bilo v senci, kajti solnce je neusmiljeno pripekalo na prostem. Tudi gozdni prebivalci so potihnili, gotovo so se podali k opoldanskemu počitku. Le kaka čebelica ali čmrlj pribrenči, a. kmalu zopet odleti na cvetno pašo, koje je bilo obilo po lazih.
Učitelj bi rad še kaj izpraševal Hostarja, a se ga očividno ni upal dramiti iz premišljevanja, v katerega se je pogreznil. Rad bi izvedel, kaj premišljuje, a se je vseene premagoval ter je molčal.
Naposled pa oče Hostar dopuši tobak in se dvigne; iztrpa pipo ter jo položi poleg sebe na mah. »Na misel mi je prišel dogodek. ki se je odigral meseca aprila, in to pred enajstimi leti. Ne vem, če sem ga še komu podrobno pripovedoval, ker vsakikrat, ko se spomnim na tisti dogodek, me prešine groza in mrzel pot me oblije vselej. Ker imam dovolj časa, vama hočem po možnosti povedati ta dogodek, ki se je odigral v svetovni vojni.«
»Kakor sem že prej omenil, sem služil pri planincih. Slučaj pa je nanesel, da sem bil, vrnivši se z dopusta, pomotoma dodeljen nekemu madžarskemu regimentu in sicer k
četrti stotniji tretjega bataljona. Komandant našega voda je bil Čeh, rezervni poročnik. V civilu je bil oskrbnik neke graščine na Madžarskem, razume se, da je bil tudi strasten lovec in človek, kakršnih sem še malo srečal v svojem življenju. Z eno besedo: blaga duša. Na strelišču, ko smo ostro streljali, sva se pobliže seznanila. Bil sem takrat okrog petdesetih, a vendar ni bilo cilja, da bi ga ne pogodil. Zadovoljno je kimal z glavo naš poveljnik; po končanem streljanju je pristopil k meni ter me je izpraševal od kje sem doma in kaj sem v civilu. Povedal sem mu vse po pravici, tudi nisem zamolčal, da sem lovec in tako naprej. Beseda je dala besedo in kmalu sva bila v živem pogovoru o lovu in divjačini.
Pripovedoval mi je o svojem kraju in o veleposestvu, kojega oskrbnik je bil. Sprva sem bolj nezaupno poslušal njegova pripovedovanja, nisem mogel verjeti, da je toliko divjadi v kraju, kjer je služboval. No, naposled sem izprevidel, da mož resno govori ter da ne pretirava. Skratka, postala sva dobra prijatelja, dasiravno je bil on gospod in povrhu še častnik, a jaz priprost kmet. komaj desetnik, kar se je tikalo šarše pri vojakih in na kar se je največ oziralo. A našega poročnika je brigalo to bore malo; kamor je šel on, tja sem moral tudi jaz. Službe sem bil skoraj prost, samo da sem ga spremljal povsod. Posečala sva bližnjo okolico mesta, kjer je bil kader našega polka, hodila sva na izvide, kakor je poročnik nazival te izprehode. Toda prilike le ni bilo, da bi mogla iti na lov, čeravno je bilo dosti divjačine, posebno zajcev.
Tetafen t«. 2149, 2968 PoŠt. teh. rat. 13.853

Kavčuk iz premoga. Na premogovni konferenci v Pittsburgu (Zedinjene države) je govoril Nemec dr. Hofmann o izdelovanju kavčuka iz premoga. Kavčukova sinteza zaznamuje v zadnjih letih v laboratorijih velik napredek, a o gospodarski rentabilnosti sedanjega fabrikacijskega načrta se še ne more govoriti. Za to vprašanje se prav posebno zanimajo Amerikanci, spričo njih ogromne avto-mobilne industrije.
Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka. Izšli so 31., 32. in 33- zvezek Narodne enciklopedije, ki bo prihodnje leto zaključena. To pot so izšli zvezki od S do Š in T. Narodna enciklopedija je za vse kulturno življenje Jugoslovanov naravnost neprecenljive važnosti in je vsakemu inteligentu potrebna.
Posamezni zvezek stane 45 dinarjev, naroča se pa pri Bibliografskem zavodu d. d. v Zagrebu, Gunduličeva 29.
Dolgouhi Jernejček in Princesa v pomaranči. Z
začarane police prvii in drugi zvezek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena vsakemu »broširanemu zvezku Din 12-—, vezanemu Din 16'—. Poštnina za vsako knjigo Din 1-50. Za otroke izdajati knjige, da jih pritegnejo in zabavajo, je najtežje. Najboljše otroške knjige so zanje še preslabe. Letošnje, ki jiih je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, za Miklavža, moramo z največjim zadovoljstvom pozdraviti glede opreme kot glede vsebine. Vsebinsko so polne bujne pravljične fantazije in sanj, resnice in prividov, pestrih šegavih prizorov in fletnih šal. To se ibo imladina smejala Jurčku.
Kmetijska šota na Grmu pri Novem mestu bo spomladi oddajala posestnikom in ustanoivaim v Ljubljanski oblasti iz svoje .trtnace cepljenke belega bur-gundoa, traminca, kraljevine, modre kavščine in mu-škatne žlahtnine po Din 1'50 komad ter nekaj kore-
njakov Riparije gloire de Mcntpellier po Din 035 komad. Naročila se bodo sprejemala do 1. februarja 1928. Vsako naročilo mora vsebovati število in ime sorte ter točen naslov naročnika (ime, priimek, občina, hišna številka, pošta in železniška postaja).
Ivanjkovci. Kakor smo imeli v jeseni 14—20 stopinj sladkorja in pri posebno poznem -branju, lepi legi in diohrih vrstah še tudi kaj malega več — tako imamo sedaj tudi različna vina in seveda tudi cene, katere ©e gibljejo med 5—9 Din. 'Promet z vinom je še pr mreno živahen, s tukajšnje postaje je bilo do sedaj odpremljeno čez 35 vagonov letošnjega vinskega pridelka. Vendar pa so še zaloge zeilo velike. O letošnji kakovosti ter o splošni situaciji se bodo interesentje najboljše lahko informirali na vinskem sejmu in razstavi, ki se bode vršila v tukajšnji restavracijski dvorani dne 18. decembra t. L z začetkom ob 8. uri. Vlakovne zveze skrajno ugodne, tako, da se -v enem dnevu prav lahko vise opravi.
Listnica uredništva. Poslano S. Ne moremo priobčiti, ker vsebuje prestopke proti tiskovnemu zakonu, brez navedenih prič in podpisa.
Za Vas, Vrše otroke*m * Vase pos?e!
Od i. decembra pa d > danes smo p oddti ze čez 3.000 parov čevljev po ceni, ka or smo to v prejšnji številki tega list^ objavil .
Po* p a>šojt«r liste, ka eii so že če Ije kupili, kakšen je vetf, k kšna ce »a in boste §ltšali !% od
rt)Ih opr.> iče o pohvalo
Ta uoodnost Irctja le še lO dni.
iJeiajina prodaja tovarne Carl Pollak d d Mubijm«^
Dunajska cesta šlev. 23, rtet dvorišču
»iimiiiiimumii
LJubljana
Stritarjeva ulica št. 2
(vogsi Prad tkoRI« t, nasproti magistrata)
Natcap in prodaja valut ta davts. Sprajaiaaaja vta« na tofcoC) rmtmn ta Hranttna taajtftca, vaavlavanja laka« la araal«. tsdaja avaraaj, garancijskih la kradKnMt pisarn, padaljovaaja kradttav ia tuvrSavanJa vsa* kaaCalh paslo« po aajktHaatnaJSMi pogojih.
Žlro>ra£un jari Narodni banki
Na skladišču je še okoli 2.000 parov takih cevl> v in sicer:
Fantovski čevlji, raznih velikosti.......od Din 40 —	do D n 150 —
Ženski čevlji, razn h ob ik..........od Din 100 —	naprej.
Moški čevlji, raznih oblik........ . .	od Din 130—	naprej.
Posamezni pari žens ih čevljev.......od Din 60"	naprej.
Posamezni pari moških čevljev . .......od Dm 80 —	naprej.
Izven tega Vam nudimo naše ostale vrste čevljev asa lO do 20% nižje kot do sedaj, ter se o rt iz ki ceni in zelo dobri kvaliteti sami prepričajte.
Po vrli dobi vsak kupec po 3 pare gumipeta, vezalke, pasto za čevlje ali kaj podobnega v vrednosti od Din 15*— do Din 20 —_
Prometna banka 2
8
Klerikalci se to vdho n?«aU norflotr. S*

e o
Levoročni" , Flathsteo" Cylinder
Znano Je, da so nalpre-elcnile izdelani samo šivalni stroji inamKe: ,Gritzner' m ,Adler'
za dom. obrt in Industrijo
Uffodnl ptacIlBi pagaji VeCletna garancija
Josip Peteline, Ljubljana
ollau Prešernu «ega spomenika ia vodo.
C]?ar cen gospodar, Ibn^^SŽ blagi
za obleke in perilo, katero gotovo najde v veliki zalogi in izbiri ter dobri kakovosti pri obče znani priporočljivi
tvrdld 91. ZMiklauc „2?ri škofu"
Xingarjeva ulica. JCjllbljana Sred škofijo 3.
trgovina obstoji ie 59 let ter drži v zalogi blago samo doorih kakovosti iz prvovrstnih tovarn kakor pred vojno. • - v 'Gvrdka pošilja blago na ieljo tudi po pošti
Posestvo z viničarijo
ia vsemi gospodarskimi .poslopji, obsegajoče 28 oralov zemlje: sestoječe iz vinograda, sadonosnika, rodovitnih njiv, travnikov in gozda, se radi smrti gospodarja po ugodni ceni takoj proda. Posestvo leži v lepi soln&ii legi v bližini glavne ceste, 8 km od Maribora. FRANC HAZL, Vukovje, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.
Naročajte Kmetijski koledar!
Pozor I
Pozor I
2QO mosRih oblek
Iz prvovrstnega češkaga sukna razprodam skoraj za polovllia cano po
O i rt 5QO - in 6QO *
Prodaja se vrši od 3. do 31. dec. 1929
Po neverjetno nizkih cenah se bodo prodajali tudi vsi drugi konfek. izdelki kakor deške in fantovske obleke, raglani, površniki, zimski suknjiči, usnjati suknjiči, dežni plašči itd.
Ne zamudite Konfekcliska industrija ugodne Josip Ivančič
P ftke! Dunajska cesta St. 7
Kmetje in kmetice!
kadar kupujete v mestu s »oje potrebščine, podpirajte v prv vroti trgovce, ki v našem listu nudijo avoje blago I
S oii k svojimi	Svoji k svojimi
Ali se hočete brez nevarnosti rešiti
PROTI NA IN REVMATIZMA
utora (Hexeiwhus) in ishiassa.
Revmatizem je strahovita, daleč razširjena bolezen, fcl ne prizanaša ne revnim ne bogatim in si izbira žrtve po kočah in po palačah. Kaj mnogostranske »o oblike, v katerih se pokazuje to trpljenje, in največkrat niso bolezni, ki jih označujemo s popolnoma tujimi imeni, nič drugega kot
Včasih »o to bolečine v udih in členkih, včasih otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje, vlečenje pri najrazličnejših delih telesa, da celo oslabelost oči je pogosto posledica revmatičnih in protinskih bolečin.
Kakor je razlikovita slika, ki jo kaže bolezen, tako mmogos Iranska so vsa .mogoča zdravila, leki, imazila, mešanice itd., ki jih hvalisajo trpečemu občinstvu. Večina teh sredstev pa ne more ozdraviti, nego največ za kratek čas prinese olajšanje.
Kar Vam priporočamo, je neškodljivo zdravljenje, ki je že mnogim
pomagalo.
Naše zdravljenje je izvrstno in hitro učinkuje.
Da dobimo nadaljnjih pristašev, smo se odločili, vsakemu, ki nam piie, poslati
popolnoma zastonj
naš zanimivi, jako poučni spis.
Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se hitrim potom rad rešil temeljito in brez nevarnosti svojega .trpljenja, piši še danes na
AUGUST MARZKE,
BERLIN — WILMERSFDORF Rruchsalerstrasse Nr. 5. — Abt. 16.
Pri vsakem dobro pripravljenem obedu noj bodo na mizi tudi testenine
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
■■Cun poltn« hranilnic« It »4257
reg.
dr. m neomej. w»v
Brzojavk« .Kmettkl dom". Telefon M. SS4T
v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica St. 1, pritličje
Obrestuje	"	_ . -	—
©%
ustni
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroStva ter ustavi premičnin la vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji
vloge na knJlSlce
brest od* povedi
▼•Cja stalna vloga tn vlooa v lakote* raCunu po dogovora.
Preskrbuje: Kavcije, inkase. sreCke la vrednostne papirje ter Čeke la nakaznico (nakazila) aa draga mesta. ^
0	Uradne ure:
Vsak delavnik od S.-12-7. la od 3. - i.%
PooblaSCenl prodajalec sreCk državne razredne loterije.
Podružnica v KAMNIKU na Slavnem trgu.