j Politični ogled. Avstrijske dežele. NaSlovenskemin sploh na Avstrijskem se čem dalje bolj kaže, da imamo bolj slabo, kakor dobro letino. Ozimina je trpela od velikega deževja in mraza, jarino pa nam prevelika vrcčina in suša gubi in zadržava. Po mnogib kraji, posebno na Kranjskem je toča veliko škode stoiila. Se po vinogradih ne bode vse tako srečno dozarelo, kakor se je nadejalo. Ni čuda tedaj, ka povsod cena pridelkov jako močno k višku hiti. Ako ljubi Bog brž zdatnega deža ne pošlje, bo buda za ljudi. Zastran razpisanja novih volitev še se nič gotovega ne-ve. Pravoč pa je ta: konec meseca septembra bode volitev volilnih mož, v oktobru bodo se volili poslanci, kateri bodo v začetku novembra imeli ma Dunaj v državni zbor priti. Nekatere noviue piinašajo vest, ka bodo tudi deželni zbori razpuščeui in da bodemo še letos volili deželue poslanca. 0 ljubi Bog, kedaj bo vendar sitnih volitev konec? Navolili smo se že dovolj večnih volitev. Ko bi le enkrat ljudje dob r o voliti bteli! Cudno je pa to, da vlada vsem strankam precej svobode pušča za priprave na volitve. Le Katoličane zaporedom moti. Na Ceskem je že tretjemu kat. društvu prepovedala zborovati in pogovarjati se. To pa je ondešjue Katoličane hudo rajžalilo. Grof Frid. Thuu, predsednik društva v Oseku je javno izrckel, da se bode tijan do cesarja pritožil. Centralni volilni odbor katoliške piavne stranke v Mariboru pa se nikamor ni pritožil, da je vlada pograbila 6000 volilnih listkov, v kterih je je bilo razloženo: koga ne volimo. Kajti bilo bi vse zastonj. Vsi iztisi so že uničeni . . . Na Ogrskem in Hrvatskem se buda kolera vedno dalej širi. Na Dunaji so jo nekoliko zamotili in vstavili. Ustavaki so te dni veseli krič zagnali zato ker se je pri dunajski razstavi od plaenjočib obiskovalcev nabralo 1. miljon vstopuine. Ali kajjeto proti 20 miljonom stroškov? Obibkovanje razstave je splob slabo in koiist za Avstrijane malo polnenljiva. Ni čuda tedaj, ako se govori, da evitli cesar nič niso prav zadovcljni in da Dunaj zapuščajo, kedar le zamorejo. Celo zdaj so se odpeljali na den 18. avgusta v tihotne Išlske toplice, ko so vendar obhajali svoj 43. rojstni god in 241etaico svojega carevanja. Ustavoverci si nič dobrega ne obetajo. Vnanje države. Na Nemškeru se zdaj tudi pripravljajo na nove volitve. Surovo od luteranskib Prusov tlačeni Katoličani se povsod krepko gibljejo, da s svojimi poslanci zmagajo. Nemški cesarjevič je te dni odpotoval na Dansko, kder se snide z danskim kraljevičeni. Tudi ruski cesarjevič se bode pridružil. Tako se bodo 3 pribodni vladarji in sosedi sešli. V Monakovem na Bavarskem so zavolj kolere odložili sbod in občni zbor vseh katoliških nemških društev, ki se je namerjaval obhajati začetka septembra. Tudi na Pruskem je letina slaba. Veliko prebivalcev se izseluje v Ameriko. Na Laškem se tudi glasi kolera zlasti v Milanu. Mesto Desenzano je pre popolnem prebivalcev prazno. Blizo 100 jih je kolera pomorila. Ostali so pa odbežali. Zavolj Francoske se zdaj jezijo vsi liberalci celega sveta. Slutijo namreč, da utegne pobožni grof Chambord kmalu francoski kralj postati. Ta bi se ve liberalcem jibove dolge jezike nekoliko zavezal ter s svojim zgledom tudi druge vladarje privabil, da takisto storijo. Liberalci se bojijo, da bi se utegnolo zoper jibovo neverstvo postopati, kakor oni postopajo zoper sv. vero in Cerkvo božjo. Ali že pri misli na tako gverilo sejim lasje ježijo. Vendar enkratbo do tega gotovo prišlo. Vera, pravica in resnica je še vselej zmagala. Na Španjskem se Karlisti vedao bolj otrdujejo. Po zanesljivih virih se v novine poroča, ka štejejo zdaj 26,000 pešcev, 450 konjenikov, vendar le 17 kanonov. Zdaj so napadli imenitno morsko mesto Biibao.