213. številka, _Ljubljana, nedeljo 19. septembra. VIII. let«, 1875«
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja jak dan, izv*em*,i poneae.jke in dneve po ^.ainikih, ter velja p* pu«tl prejeman, z« avstro-ogerske dežele za celo teto 16 gold., za poi ler.a 8 k i za četi t >** 4 goid. — Za L|ubl]ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 eold.. ta *etrt teta 3 jrold. 30 kr., aa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj, na dom se računa 10 k-ajo. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti preiomau za četrt ieta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne
pout-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi nai ac iavole .Vankirati. — Rokopisi h s ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". On-** vniitvo, .is lr?t' o  .aj se blagovolijo pogiJja.:- r.arodnin«, reklamacije, oiih- ils, i, j. \dminiatrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii
Hrvatska duhovščina našej izgled.
V borbi za obstanek in razvoj naše slovenske narodnosti izpoznali smo važnost šole, kakor so jo izpoznali tudi naši pro-tivniki. Naravno je torej bilo, da smo bili ostro proti pasivnosti, katero so začeli priporočati nekateri ultraoiontanski h-h na sproti soli precej, ko so nove šolske postave izšle in od cesarja potrjene bile. To je bil prvi povod notranjega boja pri nas.
A sedaj ? Sam škof ljubljanski, od papeža potrjeni, in menda vendar toliko pravoverni, kakor vsak urednik naših cerkvenih listov, priporoča duhovnikom, ne zanemarjati šole, nego udeležiti se je in podpirati povsod. Mi to odobravamo in podpiramo nže iz narodnega stališča, ker marsikje tam, kjer se narodni duhovnik odtegne, prav lebko sam c. kr. nemškutar vse va-jete v roko prime, narodnej stvari na škodo.
Vendar čudno je, da tega pastirskega lista, ki šolo tako lepo priporoča, nobeden ljubljanskih cerkvenih listov, niti Klunov ^Slovenec," niti Jeranova „Danica," nič ne omenja, ampak se kar ignorira, „Gospodar" pak, Čegar uredniki nemškutarskim izjavam in činom g. Stepiscbnegga nasproti hrbtišča upogibajo, in nij slovcem moževsko ne izpre-govore, ta svojo nevero v nazore okrožnice izraža.
Friporočevala se je nam večkrat sloga in narodna jedinost, v katerej živi na Hrvatskem narodna inteligencija z duhovščino. Prav! Za to pak smemo sledeče našej narodnej duhovščini iz hrvatskih novin v posnemanje podati, našim cerkvenim listom, ki ignorirajo knezoškofa Pogačarja živo in to-
Listek.
Višje dekliško izobraževališče v Črnej gori.
(Konoc.)
Učitelji in učiteljice narede vsak iz svojega učnega predmeta gojenkam vsak mesec spričevalo o pridnosti, o nravi in o napredovanji v znauostih. Redov v spričevalu je pet: posebuo dobro, prav dobro, dobro, srednje in slabo. Po končanji vsakega tečaja se dele otrokom skupna spričevala celega tečaia, zadržavajoča rede o pridnosti, nravi in napredku, in podpisana od predstojnice, učiteljev in učiteljic. A, ob išče li otrok mej velikimi počitnicami svoje stariše, dobode splošno spričevalo, v kojem 80 ob jednem vsa preja spričevala celega leta zapopadena.
Plača učiteljic iznaša v prvih treh letih tri sto srebrnih avstrijskih goldiuarjev; Črez tri leta pa se jim povikša za sto srebr. gol-
plo priporočevanje šol, pak naj bode iz naslednjega vidno, da zagrebški nadškof isto tako sodi kakor Ijubljauski, kajti mej hrvatskimi in našimi novimi šolskimi postavami, nij v principu nobenega razločka.
V hrvatskih uovinah numreč čitamo: „Nj. provz. nadiikof Mihalovie je sklical 14. t. m. konferencijo duhovnov svoje nad nkofije, katera je imela posvetovati se, kako naj se obnaša duhovščina pri izvajanji no-vik šolskih postav, ki s 1. oktobrom stopijo v postavno moč. Konfereuca je sklenila nove postave ljudskih šol tako spoštovati, kakor ■<e spodobi vsakema državljana konštitucijo-nalne države, svoje deželue postave. Razm udje konference sklenili so tudi sprejeti imenovanja šolskih nadzornikov. Obrnila se je vsa duhovščina s prošnjo do nadškofa, naj on k temu pripomore, da bi ta nova postava kmalu tudi za vojno krajino dobila postavno moč. Nadškof sam je, pozivajoč se na rodoljubnost duhovenstva, nagovarjal zbrane naj nikjer ne vzkratijo svoje roke, kjer mog6 sodelovati."
Gotovo bode tako delovanje koristnejše in  Častnejše,  nego  proti šoli zabavljati.
Z jugoslovanskega bojišča.
Iz Spljeta, 18. sept. [Izv. telegram „Slov. Narodu".] Turška karaula v Tiskovcu je od vstašev zapaljena, Tarči so pobegli. Golub udaril na Trubar.
Iz Dubrovnika 18. sept. [Izv. tele-legram „Slov. Narodu".] Konzularna konii-s ja, ki je imela vstaše pomiriti, ulj Čisto uič opravila. Vodje vstašev pravijo, da rajši umrjo nego da bi lažnjivim turškim obljubam verjeli. — V boji pri Skrobotu se je
dinarjev na leto. Dalje imajo, kakor i predstojnica, stanovanje v zavodu, popolno oskrbovanje, kurjavo, svečavo, perilo in postrežbo. Kosilo in večerja je vkupna z otroci, a žele li, lehko dame same povžijo kavo v svojej sobi.
Dohodki dekliškega izobraževališča iznašajo do 5500 lubljev, ne račune plače deklic, koje se ne odgnjejo na državne stroške. Le te dekline plačujejo za hrano, Ntanovanje in poduk nič več, nego 200 gld. na leto. V dekliškem izobražrvališči je bilo osem in dvajset gojenkj starih sedem do šestnajst let; mej njimi nekaj iz Albanije, Dalmacije in boke kotorske.
Pri podučevauji sem bil mnogokrat navzoč. Tu vlada skozi in sk<»zi demokratična ravnopravnost. Ta enakopravnost pa se nahaja i po drugih šolah črnogorskih, da, v vseh političnih in socijalu h razmerah ži-venja. Tu nij razločka m»*j otroci revnih kmetovalcev in mej hčerami najimenitnejši rodovin in prvih dostojanstvenikov črnogor-
izgubil Nedjib-paša in en bimbaša. Trebinj Hki paša jih zastonj išče. Pri Ravnem, pri Gačka, pri Kljnčib, pri Pivi so bile bitve. Povsod so vstaši zmagali in mnogo živeža zaplenili.
Iz Spljeta, 14. sept. [Izv. dop.J Iz Dubrovnika se dalje poroča 18. t. m., da se je v Glavskom Dola bliza zubskega močvirja zbralo 500 vstašev, kateri hočejo zopet udariti na Dnže. — To je pač teško verjeti, da bi vstaši izbirali si zdaj tako nevaren objekt svoje operacije, in se brez po-aebne potrebo spuščali v nevarnost priti v sredino tu dosti jakega sovražnika. (Menda se tudi nij zgodilo, ker tačas je telegraf poročal, da so Turki klošter Duže požgali. Ur.) Naj vam naznanjam še sledeče: V soboto 11. t. m. je šlo tu skozi Spljet nekoliko dobrovoljcev, vrnivši se iz Hercegovine zopet v bvojo domovino. Mej njimi je bilo nekaj Dalmatincev, Lahov in 1 Slovenec. Bili so to mladeniči, večjim delom dijaki. — Pripovedovali so, da so bili jako iznenađeni, prišedši v Hercegovino. Pritoževali so se, da mjso nikjer mogli dobiti vode in brane, da so morali od samih Hercegovincev kupovati za jako drage novce živež, da 4 dni nijso dobili ni kapljice vode itd. Idoči si iskat vode, prišli so na avstrijsko mejo, kjer so bili prijeti, razorožeui ter poslaoi sedaj ,.mit ZvvangBpass" v domovino, ker nijso imeli za se legitimacije. Dalje so se pritoževali, da so jim vstali bili sploh kot stranj-skim premalo prijazni. To sem čul od njib na lastna ušesa. Sploh pak so govorili, da bi za prostovoljce bilo le onda dobro izhajati, ako bi svojo četo napravili.
Nečemo ni enega ni dražega kriviti, ali
skih. Princezinja Zorka in Milica, starši hčeri kneževi, koje ste hodile k popoludan-skemu poduku, sedele ste mej otroci rcrnili rokodelcev iz Cetinja in Bajca v istej klopi.
Nekega po polu dneva sva prehodila k gospico Pacevieevo vse sobe in dvorane, in bile so svit le. zračne in visoke; vsaka nči-tel)ica imela je svojo okusno opravljeno sobo. A spale ste učiteljici z otroci Bkupuo v zelo prostornih spalnicah. Zravno Bpalnic bila je soba za toaleto, za umivanje in oblačenje. V gornjem nadstropji so bile Hobe za predstojnico in učiteljice, kapelica, kjer se je opravljala ob nedeljah Hlužba božja ; dalje je tu jako prostorna in složna boln ca, spalnica gojenk in la salle de ro-creation ; — v spodnjem delu poslopja bili so razredi, velika delalnica za ženska ročna dela, obednica, sobe za ekonoma, za posle, cerkev in kopalnica.
Višje dekliško izobraževališče v glavnem mestu Črne gore je in bode imelo v teka tth kratkih let svojega obstanka jako ve-
zdi se nam, da je stvar pretirana nže sarad tega, ker so bili „iznenađeni''. To je istina, da ni Dalmacija ni Hercegovina nije podobna Kranjskej ali Hrvatskoj, da je malo zemlja, kjer bi bilo treba pretrpeti toliko mak in težav, kakor baš ta doli. Ah zato pak bi se morali vsi, kateri činijo ovak korak, prej podučiti o razmerah dežela, v katere gredo. In jaz h vet n jem vsacemu to -1 e: Pri vsej navdušenosti, katero imaš za sveto stvar, za katero se ideš borit, premisli vsak, ali se hočeš in moreš rad podvreči vsem mukam, odreči se vsem do zdaj navajenim potrebam, koje se ti morda v normalnih okoliščinah, v katerih živiš, še tako malenkostna zdć, kajti vstaši so ubogi, nemajo ni za-se vselej najpotrebnejših stvari j. In nij se čuditi vstašem, pred soboj videči sovražnika in za soboj in mej soboj Čaječi nezadovoljstvo zarad brane in pijače, ako ni j no najprijaznejši in ne postrežejo na prvi mah svojim zdravim soborcem, posebno, ako se premisli, na katerej stopinji izobra-ženja more stati narod, kateri je tlačen od naj sarovejšega in naj neizobraženejšega naroda v Evropi. Ako greš v boj za pravico in slovansko idejo, imej le to pred očmi, vse drago pa pasti doma, in le potem boš vstašem koristil; škodil ali vsaj nepriliko jim bodeš pa delal, ako bi od njih zahteval, da hrabro padejo na sovražnika zraven pa dvorč še tebi.
Iz Zagreba, 17. sept. [Izv. dop.*J Čeravno smo bližnji sosedje vstašev v Bosni in nij od nas več, nego pol dneva do vstaj nikov, vendar vsi skupaj nijsmo dobro podučeni kako so in kako nijso organizirani bratje Bošnjaki. Zatorej vam ne morem dosta več poročati, nego kar čitate v „Obzoru" od meje bosenske. Vendar v kratkem času se bode stvar pojasnila, ker skrbljeno je bilo te dni, da z mesta zvemo več. V obče moram reči, da se naši podporni odbori premalo trude, podučiti se, in potem tam pomagati, kjer je podpore treba. To se mora na bolje obrniti.
Deputacija Bošnjakov je bila pri našem krajiškem poveljnika generala Molinari-ju. Pošteni ta graničar jo je poslušal, bil je ginjen, čuvši, kako hudo se godi kristijanom in Slovanom onkraj Save a mož ima vezani,
*) Ne od našega navadnega dopisnika. Ur.
like dobrodelne nasledke tikajoče se odgoja Ženskega spola in izobražitve učiteljic za dekliške šole, kar se godi i v Belgradu z enakim zavodom. Uže mnogo mladih dekličev .ga je zapustilo, ki spolnnjejo zdaj kot učiteljice svoj poklic na ljudskih dekliških šolah ; zopet druge postale so gospodinje in razširjujejo mej svojo družino in v svojej domovini nazore in omiko, prisvojene si v izobraževalnici. In črez kakih deset let gotovo ne poreče Črnogorec, omenivši svoje žene: „Oprostite, moja žena!"
Tri izmej mladih deklic, koje sem pred tremi leti še videl v učilnicah stare kneževe palače, našel sem v Cetinji omožene s tremi mojih prijateljev. Jedna se je omožila s predsednikom senata, gospodinom Bojo Petrovičem, bratrancem kneževim, draga s tajnikom in zdanjim ministrom javnega nauka, obemtom Stanko Radonićem, tretja pa z njegovim bratom, gospodinom Štefan Radonićem. Fr. H—ški.
roke od zgoraj pomagati ne ime, za to ne more. Vendar v naiih višjih krogih upanje nij Se izginilo, da se kmalu vanjska politika avstrijska izpremeni. Ban Mažuranu- je govoril pred več tedni s Nj. Vel. cesarjem, ki ga je vprašal, kako stoji stvar v sosednej Bosni. Čavši odgovor je Živo obžaloval nenaravne razmere doli.
Zadnji „Glas Crnogorca," ki nam je donel, piše na prvem mesta tako-le : „Dogodjaji v Bosni in Hercegovini a sedaj tudi v Starej Srbiji vrlo so ozbiljni in brzi. V narodnoj srhskej skupščini, po vseh glasovih iz Srbije, vlada jedna misel. Za to moremo, a i moramo pričakovati, da v njej ne bode nikakve debate. Mi ne moremo ni za jeden čas sumiti, da ne bode odgovor srbske skupščine odziv dolžnosti Srbije i odjek onega glasa naroda v Srbiji, kateri se v poslednji ras tako silno čaje . . . Narod v Srbiji hoče boj. Boj hoče ker ga išče uže okrvavljeni narod v Bosni, v Hercegovini in Starej Srbiji, ker ga iščejo interesi Srbije, ker ga išče sreča in bodočnost vsega naroda srbskega. A narodu je puščeno, da odrejenim merodaj-nim potem, — po svojej skupščini — tudi izjavi to, in mi verujemo, da bode izjavil. Nij sumnje, da bode ta glas poslušal ves koliki narod naš z radostjo, kakoršne v svojem nesrečnem življenji de nij čutil, a z največjo radostjo Črna gora, katera stoji jednako pripravljena in gotova, in čaka samo, da skupno s Srbijo krene bratom na pomoč in na veliko delo narodnega osvobojenja. Z nestrpljenjem torej čakamo glasu o patrijot-skej izjavi narodne skupščine v Srbiji."
Dalmatinski „Narodni list" poroča iz Metkovič: Prišli so sem konzuli Vasic, Lichten-berg in Darando, ter zaslišali pribegle Her-cegovince. Vstaši so jim izročili pismeno pritožbo in ustno rekli: „Ljudje smo, a ne živina ; ako nam nečete pomagati, prisiliti nas ne morete, da se vrnemo v robstvo. Turškim obetanjem mi ue verujemo, a vaše poroštvo
— uverili smo se, da pri Turkih ne velja pest boba. Hočemo svobodo, popolno svobodo."
Iz Kostajnice se piše „Politiki", da so se Turki glede svoje divjosti le v enej reči izpremenili: prej nijso kot mohamedani svinjskega mesa jeli, torej vsaj prašiče pri miru pustili, sedaj pa tudi prašiče kradejo in ropajo kristijanom.
Dunajskemu „Tagbl." se iz Dubrovnika brzojavlja, da se nič ne ve, kam so izginili oni trije bataljoni, ki so bili pri Skrobatukej soteski od vstašev tepeni. Hussein-paša je poslal tri ogleduhe ali špijone pozvedovat, kje bo izginole turško kompanije. Ali tudi nobenega ogleduha, ki so dobili po dvajset dukatov plače, nij bilo nazaj. Sedaj ne more paša nobenega oglednha več dobiti niti za dvojno plačo ne.
Iz Bosne ima „Obzor" sledeče telegrame. Iz Kostajnice, 16. sept. Turki Prei-dorčani, 7C0 na številu, so šli s slovansko zastavo proti Kozari, da bi vataše prevarili.
— Iz Staregradiške 16. sept. : V selu Voj-skovoj bliza Dubice se je 600 vstašev ušan-calo s tremi topovi. Narod je uprl oči v Srbijo. — O smrti hajdukov Ostaje in Pe-cije se poroča, da so ju Turki zasačili, ko sta pila „ljutu rakiju."
Politični razgled.
SolranJr dei4*lr
V Ljubljani 18. septembra. Mtt-vittfkrffat zbora predsednik Kre-stić je šel na Dunaj, da cesarja izroči saborsko adreso.
V *»u<>v*k4>iit zboru pri adresnej debati je govoril 16. t- m. Srb Polit. Obraz-lagal je, kako bi se mogla na Ogerskem vsem narodnostim pravica goditi, ki imao skup večino v državi ali v zboru skoro zastopane nijso. Magjari imajo oblast v rokah in so znali skrbeti, da večina ta nij zastopana. (Magjari ugovarjajo.) Ta politika je nevarna za obstanek monarhije. Za slovanske narode ima vsa zapadna Evropa simpatije, le na Dunaj i in v Pešti simpatizirajo s Tarki, kar je tem bolj nenaravno, ker je Ogerska toliko let s Turki vojevala. Govornik pravi dalje, da če se tudi sedaj v Belgradu duhovi ukrote, vendar bode vzhodno vprašanje zopet prikazalo se.
Baron Sennyey je govoril, da je vir ogerskih zmešnjav iskati v pretiravanji oger-skih moči; kar se pa tiče onih vprašanj, katera imamo rešiti z Avstrijo, menim, pravi, da je v vzajemnosti materijalnih interesov velik faktor skupnih močij. To kaže, da je konservativec Senoyey bolj Avstrijec in dinast, nego drugi Magjari.
„N. Fr. Pr." porablja Politov govor za uvodni članek, da bi Magjare de bolj pod-kurila zoper Slovane. „N. Wien. Tagbl." isto tako Polita in Slovane kara, češ, da bi morali javkati in prositi, a ne žugati.
Umi* „Golos" pravi: „Tursko vladanje nad krščanskimi narodi je neumna stvar, ki nij primerna nazorom denašnje Evrope. Dvajsetletni poskušaji turške vlade so pokazali, da nij zmožna, take razmere ustvariti, kakor bi ustregle opravičenim željam narodov, — za to Turki ne spadajo več v Evropo."
Turika. vlada poroča iz Carigrada. Kar so konzuli prišli v Stolac (16. ali 15 sept) nij nobenega poročila od njih. Vodje vstašev so jim pa mej potom rekli, da ne verujejo da lokaluej (hercegovinskej) vladi ne zaupajo, da morajo tedaj od centralne vlade v Carigradu (?) zagotovila imeti.
Iz roške /£#ije se poroča ruskim no-vinam, da je general Kauffmann s6 7000 mož ruske vojske premagal 30.000 mož močno vojsko Khokaudsko, ki je imela tudi 39 ka-nonov. „Golosu daje razumeti, da bi boljše bilo osvojiti te zemlje, nego pa da ruski vojniki kri prelivajo za nčvrstenje in urejenje gospodstva pol divjih kanov v Aziji.
Dopisi.
Iz JĐoleiijskegrfa 17. sept. [Izv. dop.] V našem krškem šolskem okraji smo še le zdaj šolsko leto končali in sicer na ukaz okrajnega Šolskega sveta po starodavnoj navadi z očitnimi poskušnjami, katere so trajale od 11. do 16 t. m. in h katerim so bili voljeni trije gospodje za komisarje. Kakor povsod znajo nekateri gospodje šolam in njenim zakonom in naredbam nasprotvati, tako se je tudi po več krajih v našem šolskem okraji pripetilo, da nijso hoteli nekateri fanatični kateheti v pričo gospoda pre-skušnjega komisarja učence krščanski nauk spraševati. Kdaj bode vendar te nerodnosti ki le jezo in pohujšanje dela vendar konec. Vse drugače je pa bilo v Kostanjevici, ker sta za šolo zelo vneta čestita gospoda na prižnici konec šolskega leta, in mašo očitno oznanila in 8tariše tako k maši povabila, katero je opravljal naš, za šolo vneti g. kaplan Josip Marinko. — Po maši se je pričelo spraševanje s tem, da je katehet spraševal krščan-
aki nauk in potem so sledili drugi predmet je. Otroci ho prav dobro odgovarjali, kar je tudi preskašenjski komisar, naS za slovensko domovino in za šolo vneti gospod Viljem Pfeifer, državni poslanec potrdil, ter se sploh zopet pravega prijatelja Šolske mladine izkazal, našej šolakej mladici prav veliko lepih koristnih knjig razdelivši io obljrj-bivši Se več poslati. NaSej Solskej bukvarnici je podaril več knjig. Tudi trijem učencem je „ Vrtec" naročil. Kes posnemanja vredno.
Domače stvari.
— (Tržaški škof) g.Dobrila bode slovesno umesten 26. t. m.
— (V Kranj) za notarja pride bivši advokat v Ljubljani, dr. Steiner.
— (Ljubljansko konstitucijo-ii a I n o društvo), znano zbirališče urad nikov, je imelo predsinočnjem jako slabo obiskan Bhod, da si so bili vabljeni c. kr. ljudje, ki nijso udje temu protinarodnemu društvu in ne marajo biti. Govoril je sam dr. Schaffer, dolgo sicer, a nič novega.
— (Iz V 6 1 i c i h Lašč) se nam piše: Pobegnil, je te dni deček Janez Tomšič sin tukajšnjega župana v velicih Laščah pobral je vso svojo obleko do zadnjega kopita in izginil je; 15. sept. so ga pogrešili, starši silno žalujejo, ker tudi ne vedo kam je izginil; Deček je star 15 let, povedal nij nikomur nič.
— (Obstrelil) je 1-1'etiii kočevski gimnazijalce Fr. Češarek svojega prijatelja 161etnega J. Ramorja, ko se je z dvocevno pištolo igral in se mn je izprožila.
— (V Železnikih) se je — kakor „Dan." piše — pretekli teden pripetila pri beljavi podružnice nesreča. Padla sta dva Italijana z odra, in si je jeden zlomil nogo drugi pa roko in nogo, ter se pohabil tudi znotraj tako, da je revež umrl. Bili so baje preslabo odre postavili.
— (V Rim) sta odšla 13. t. m. Anton Zupančič, kaplan v Cerkljah, in BI. Mahovec, kaplan v Kamniku.
— (Politika naše ljube „Danice u.) Samo za to, da bodo naši bralci tudi vedeli orijentalno politiko naše „Zgodnje Danice," naj citiramo tudi, kaj ta časnik govori. Ko malo po svoje pove o zmešnjavah doli v jugu, pravi: „Tako se godi ub >-gemn narodu, ki je odpadel od prave katoliške cerkve, katera le sama je edina, kar je mej drugimi znamnje prave cerkve. Upajmo, da v tolikih zmešnjavah bo bog ta trpeči narod poslednjič razsvetlil, ter se bode povrnil v naročje sv. rimska-katoliške cerkve in to bo zvezda tudi njegove telesne svobode. O ss. Ciril in Metod, za nas boga prosita!"
— (Iz Št. Ruperta) na Dolenjskem se piše tukajšnjemu „S.U: Denes seje tu novo katoliško politično društvo osnovalo in odprlo. Malo domačinov sicer se je bilo zbralo. Pevci iz Novega mesta, Trebnjega in Mokronoga so se udeležili in s svojim lepim petjem srua navzočih razveselili. Začasni predsednik g. A. Ko šir je potem zgodovino novega društva, zapreke in sitnosti ustanovljenja razložil ter svoje veselje izrekel, da je zdaj namen dosežen. Dal je potem besedo nazočim gospodom in gostom, ki so vsak iz svojega stališča in svojih skušenj ralagali pomen in namen takih društev na Kranjskem; posebno všeč je bil zgo-
dovinski pregled kranjske dežele od starih do-zdajnib časov ki ga je razvijal g. Stekiasa. Gosp. grof Barbo nam je povedal mnogo iz dunajskega državnega zbora, ter svojo radost kazal, da se je v njegovi rojstni fari tako društvo osnovalo, ki je nada boljSe prihodnosti na temnem političnem obnebji mile dolenjske Kranjske. Govori so bili s ploskanjem spremljani in vmes so pevci peli. Posebno je dopadlo, da je priprosti kmet Bercar v daljšem dobro zloženem in primernem govoru navdajal svoje sorojake k obilnem udeleževanju, ter končal rekoč: „ Vsaj tega mi ne bode treba pri sodbi zagovarjati, da nijsem bil vnet Slovenec, da nijsem svojega milega jezika ljubil in spoštoval." Dolgo ploskanje in dobroklici so temu govorniku pokazali, da je iz Brca vsem govoril. Nazadnje se je volil nov odbor, ki mu je predsednik g. Jančigar, mlad, navdušen gospod in izvrsten govornik. Z „živioklici" na cesarja in s cesarsko pesnijo se je kmčal večer.
— (Milodari za pribegle iz Hercegovine in Bosne.) Mokar M. 2 gl., P. v K. 2 gl. Kupljen, notar v Crnomlji 2 gl. Kfthnert v Črnovicah 1 gl. — V Ljubljani: Lor. Gaber 5 gl. v srebru, J. N. Ho-rpk 3 gl., E. P. Polegek 1 gl., Edvard Hohn 2 gl., W. Rudholzer 1 gl., P. Strzelba 1 gl., J, Maglar 2 gl., Pajk 1 gl., Maršalek 1 gl., Gestrin 1 gl., GorSič 3 gl., F. T. 50 kr., A. D. 1 gl., Franc J. 1 gl., A. S. 1 gl., A. Kotnik 1 gl., St. Lužek 1 gl., B. D. 40 kr., Stencel 30 kr., Antouia Milač 2 gl., Martin Regali 10 kr., B. Nuncer 10 kr., J. T. 10 kr., Ruda 1 gl., Zagore 20 kr., M. R. 10 kr., A. U. 20 kr., T. 10 kr., F. Pire 30 kr., A. O. 30 kr., B. 12., J. GoriSek 1 gl., Fr. Spindler 1 gl., F. G. 14 kr., Herksel 30 kr., L. S. 20 kr., Boltavzar 50 kr., F. T. 10 kr„ M. M. 10 kr., A. M. 20 kr., J. Bole 40 kr., Kadivec 1 gl., Spoljarič 50 kr., J. Košar 2 gl., Toman 50 kr., Fabian 1 gl., M. LenSe 2 gl., M. Gerber 4 gl., A. S mer d u 1 gl., F. Susteršič 1 gl., J. Čad 20 kr., J. Čik 1 gl., F. Peterca 1 gl-, Strzelba 1 gl., A. Jentl 1 gl. gospa Ana Hofbauer 1 gl. 20 kr., Tam-bornino 1 gl., M. Lenče ml. 1 gl., neimenovan 10 gl., J. Regali 1 gl., gospa Žakelj paket obleke in perila, Prme 15 gl., iz Celja poslano 35 gl. Gospa Hohn v Ljubljani paket perila, Klein i Kovač 2 gl., J. Perdan 1 gl., J. Zupančič 1 gl., J. Matevže 1 gl., A. Dolinar 1 gl.,  G. Čik 20 kr.. R. Milic
1 gl., M. B. 10 kr., F. M. 20 kr., Žižkar A.
2 gl. 40 kr., J. Dolhar 1 gl., G. K. 10 kr., J. L. 50 kr., Maria Pol 3 gl., St. 30 kr., T< nia 1 gl. — Iz Ukev na GoriSkem nabrano 26 gl. — Dr. Sadnik pri sv. Lenartu 5 gl., M. A, župnik pri Celji 2 gl. — Iz Postoj ne: Igu. Doksat 20 gl., Dolšaja 5 gl., Lavrenčič 5 gl., J. Pol 2 gl., J. Prosenec 1 gl. skupaj 199 gl. 86 kr. I. izkaz 187 gl. 96 kr. 387 gl. 82 kr.
Sprejem potrjuje odbor: J. N. Horak, Dr. J. Vošnjak,
predsednik. denarničar.
Razne vesti.
* (V i 8 o k a starost.) Pri OgerKnikti v Nežki blizu Celovca, živi stnra udova Spela Zupan, ki se j<- rodila 17. maja 1774, tedaj ima črez 101 leto. Ona je mati 15 otrok in sedaj še tako čvrsta, da družbinska dela oskrbuje in za  njene  vnuke in prevnuke
plete nogovice, tudi zakrpa obleko in perilo, obraz in posebno posluh je Se popolnem kakor v mladosti.
* (Umor.) Na Dunaji je bila te dni najdena zunaj živinskega trga umorjena deklica. Sumi se, da jo je umoril nek vojak.
* (Cigan), godec, se je na Ogerskem zaljubil v mlado, še le šest mesecev omo-ženo judovsko ženo, ter jo pregovoril, da je ž njim nbegnila. Ker sta več denarja soboj vzela, vlovili so ju v Presburgu.
* (P r u b i j a n s k i Nemci.) Nemci ▼ Riedu so imeli nekovo svečanost. Pri tej priliki so obesili prusko-nemško zastavo na prvo mesto, avstrijsko na zadnje. Okrajni glavar je to veleizdajno nedostojnost odpravil, a zato so se Nemci v dunajskih časnikih pritoževali, čeS, da se nemška zastava odpravlja. — —
* (Osveta.) Pred porotno sodni jo v Turinu se obravnava tožba proti 5 zatožen-«• 'in. radi umora župnika Satta-Musio iz Orune na Sardinskem. Fajmošter je jahal na sprehod in pri tej priliki so ga nmorili s kroglami in potem z noži. On nij imel osobnih sovražnikov, a bil iz družine na kateri so se hoteli morilci maščevati z umorom po večletne j d m/.i uske j vojski ali osvet«. Več ko sto prič je povabljenih in tožba se bode vršila v Turinu, ker so se bali, da bi na sardinskem otoku ne mogla dokončati se.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere il Barrj
t? KofirfofiM.
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni / želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, jaepre-lavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Ulo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, (mnenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, itoznost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pro-blajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, lego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi »pričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, edravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Or. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Castle-«tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih »sob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na-,'Diili vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in <riži, dalje pri Beanlnih in obistnih boleznih, a L d. ori kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grln, L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen unogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. deoembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, •>olne čutuice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč /ašoga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina,
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Rovalesciero du Barry /tostransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec Montona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ford. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimporn, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straS-iini bolečinami vuotic jeter, ter ničesar použiti ni] aogel| jo vsled rabe Vašo Revalescičre du Barry po-lolnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi profesor flodicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), p'.šo V , B e r l i n e r Klinische W o c h e n s c h r i t ttt od s. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdra-/ila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-uca" (Revalescičre). Dete je v 4. moBecu vedno več n več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravija i ino bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje jzdravila popolnoma v 6 tednih.
m;.im. 10letne hramote na
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtlsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenju
Št. 64.210. Markizu de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in tupohondriji.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre Davljenji, nespanji in hujšanji.
St. 7f>.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, ni> ■koro bi "i /nad t> j ni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 75.877. flor. Killlcrja, c kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušni ka, omotici i tišČanji v prsih
St. 75.928.   Barona S ujmo 1 rokah in nogah i t d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več n*. eeni, gledč hrane.
V plebaauh pulioah po pol funta 1 gold. 50 kr 1 fent 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 60 kr., 6 ran tov 10 gold., 12 funtov 2U gold., 24 fantov J6 golu.,
— Revalescieru-Biscuiten v palicah a 2 gold. 50 ki hi 4 gold. 50 kr. --- Bovidoacioro-Chocolatee v prah', in v ploščicah xa l H ta« 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 golu BO kr., aH tas 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta 10 gold., ta 288 tas 20 gold., — n 576 tas 36 goli)
— Prodaje: Barry du Barrv & Coap. na Du« Mjl,  iVniriMctitpt.nm« «t.  8,  v K.J ubijani Ei Mahr,  J. Svoboda,   lokar   pri   „zlatem orlu", v   ftrir«U«l  bratje  Oboranzmeyr,  v lna fc.i-iiu Dieohtl <i Frank, v  r« lovci P. Birn baoher, v Load'i Ludvig Mtiller, v Mar Jbon M. Morič, v lunina J. B  .Stookhanlen, v Ka^riiui v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-ttovl«alt pri N. Šnirhu,  v Oseka pri JuL Davidu,  lekarju, v (»radcu pri bratih Oborranz-meyr, v TetueAvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnorju, lekarju, v Yar»ž-diuu pri lekarju dr. A. U al ter ju, kakor v vsot mestih pri dobrih louarjib. in  ■peaerijakjb trgovcih tudi razpošilja du .ujel i. hiia na vao krajo po pofttnil nakaznicah ali povijtjih. (223)
Kreditne akcije London     ,   . , Napol.     .   . . C. k. cekini . . Srebro     .   . .
216 . 10
. 111 . 85
8 , 91 Vi
.     5 „ SO«/,
. 101 . 80
Gospod Occelj ali Kocelj, naj blagovoli v privatnem pismu svojo adreso naznaniti uredniku -Slov. Naroda".
Tujci.
17. septembra: Evropa:  Novak iz Zagreba. — Lcgoldin iz Dunaja. — Dimec iz Gorico. — do Vorneda iz Trsta.
— Krašovec iz Cerknice. — pl. Rudolf iz Dunaja.
— Plačck iz Prago. — Ivaničevič iz Trsta. — Fuchs iz Dunaja.
Pri Moiiu ; Pišinan iz Dunaja. — Modrušan iz Gradca. — pl. Oaiteroll iz Celovca. — Drašlor iz Novega mesta. — Gorišok iz Beljaka. —vMolinari iz Torina. — Schrodlor iz Dunaja. — Šlibar iz Kamnika. — Hincel iz Prage.
Pri Hallftl: Kiderlin iz Dunaja. — Picoli iz Milana. — Kitenloim iz Dunaja. — Goslot iz Hrastnika. — Tiimler iz Dunaja. — Hauranek iz Prage. — Irgaug iz Dunaja.
Tržne cene
v Ljubljani 18. soptembra t. 1. Pšenica 5 gld. 30 kr.; — rež & gld. 50 kr.;
— ječmen 2 gld. 110 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda — gl. —i- kr.; — proso 2 gld. 50 kr.; — koruza
— gld. — kr.; krompir 1 gld. 60 kr.; — fižol 5 gld.
— kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld. 48 kr.; — špeh trišen — gld. 42 kr.; — špeh povojen
— gold. 44 kr.; jajco po 2 kr.; — mloka bokal 10 kr.; govednino funt 27 kr.; — telotnino funt 25 kr.; ■vinjsko meso, funt 28 kr. — sena cunt 1 gld. 25 kr.; — Blame cent 1 gld. 86 kr.; — drva trda 6 gold. 80 kr.; — mehka 6 gld. — kr.
Dunajska borza 18 septembra.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 20 kr
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74  „ — .
1860 drž. posojilo.....112   „ 80
Akcije narodne banko 930   . —
Star. 4568.
Razpis
8 štipendij in 4 mest za plačilo v deželnej sadje- in vinorejskej šoli na Slapu pri Vipavi.
Za dveletno sadje- in vinorejsko solo na Slapu v Vipavski dolini se za prihodnje šolsko leto, ki se začne 1. novembra 1. 1875, razpisuje 8 deželnih štipendij po 120 gold. na leto za mladeniče ubožoih staritav iz Kianjskega, kateri so 16. leto dospeli, ki so krepkega života, trdnega zdravja in lepega obnašanja, ki imajo vsaj toliko šolske omike, kolikor se je da v ljudskih šolah pridobiti.
— Prosnjiki naj svoje, lastnoročno v slovenskem jezika pisane prošnje, katerim naj prilože rojstveni in ubožni list, spričalo od g župnika o lepem vedenji, spričalo o končani ljudski ali kaki veči šoli, in zdravniško spri čalo, pošljejo, ako je mogoče, pa osobno iz roče vodstva sadje- in vinorejsko šole na Slapu do
lO. oktobra 1. 1875.
Tudi se sprejmć 4 mladeniči za letno plačilo 120 gold. za stanovanje in hrano in z 20 gold. šolnine v imenovano šolo, ki naj tudi svoje prošnje z ravno takimi spričali in dokazili,  — le ubožnega lista nij treba
— do 10. oktobra t. 1. vodstva omenjene šole na Slapu izroče. (302—3)
Sprejemajo se pa tndi taki učenci v to Kolo, ki nemajo v šoli stanovanja in hrane, ampak ki le šolo obiskujejo, ter za to plačajo 20 gold. šolnine za celo leto.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 4. septembra 1875.
Br. 108.
Prava čebulja za brado,
katere učinek se garantira, pospešuje rast brade neverjetno hitro, tako, da dobč v kratkem času col6 16 letni mladeniči polno in veliko brado, kar potrjuje na tisočo spričovalov.
Vaše blagorodje! Vesoli mo, da morom Vam poročati o meni
Boslanej čobulji za brado, ki jo ros dobro sredstvo, [alo časa jo, kar jo rabim ali zadostovala jo, da sem dobil veliko brado. Za znance moje potrebujem šo daljo dva pakota, katera mi blagovolite poslati po posti.
S odličnim spoštovanjem
K. Lindhardt.
Line, 25. junija 1872.
Vaše blagorodje I Blagovolite mi poslati po po.štnoin povzetji 1 paket čobuljo za brado. Isto so mi prijatelji priporočali, da je izvrstno sredstvo za  uradno rast. Prosim Vas torej, da mi jo kmalu pošljete. O pava, 5. decembra 1H71.
Ant. To man, gozdarski adjunkt. Cena 1 paketa z priloženim navodom 2 gld. IO kr.
Po pošti 10 kr. več. Skladiščo ima na ■»mm j i    g.  Filip Neuatein, lekar L Plaukongassc. V Ciradcu: g   II. Kiol-liauMcr, Sporgasso 3. (242—9)
Natječaj.
Na velikoj gradskoj realci u Osioku a Slavoniji traže se nslied dozvole vis. kr. zem. vlade, odiel za bog. i nastavu, br. 3565 za buduća školsku godina 1876/ti četiri namjestna učitelja i to:
1. za matematiku i prirodopis ;
2. za opisno injerstvo i matematiku ;
3. za hrvatski jezik;
4. za zemljopis i poviest.
S ovimi mjesti skupčana je godišnja nagrada od 600 for. a. v. Tko jedno od ovih mjestah post ći želi, neka se čiai prije niolbeniconi obrati na podpisano ravnateljstvo realke. Po okolnostib uzeti će se i onakov innlitelj, koji neima propisanoga trogodišta tehničkoga ili svenčilištnoga.
U Osieka, 7. rajna 1875.
Josip Vitanović,
(304—4) ravnatelj.
Lekarna Piccoli.
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobtM in ustne bolezni, zoper gnjilobo in iuajanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, • prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kcdor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Colbgne triple surflns
<le ruris, 1 llacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda flaoon i gid. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flaron 1 gold.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani žulodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organo in udu z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
iu skučeno sredstvo proti večini bolcznij. Velika poraba jo najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenico z navodom, kako se rabi 10 kr.
GlyC0rin-Crenie. jo posebno izborno sredstvo zoper razpokanc ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, so jej daio prednost pred vsemi uniivalniuii vodami, lepotic jem in lepotičnim sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—103)
^MBR" NaroČila se izvršujejo vračajo-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
j™* Gospodje p! n. gospodarji "™i
opozorijo so prijazno na ■
žito čistenji stroj (mašino) i
Lhuiller-a Trieuv, ±
kateri je sedaj na graščini v Fu/.inak. Odstrani he lehko popolnem 5 kokalj, grahonoa alt puhovka in pridobi iz slabega žita najboljša ♦ semena. — Cistonjo za en mernik volja 10 kr. (305—2) H
M
1
•K M
i
Se priporoča vsem e. učiteljem in dragim.
Vse šolske knjige
iz c. kr. zalogo šolskih knjig na Dunaj i slovensko in nemško, ki so dopuščeno in so rabijo v ljudskih šolali, dobivajo so pri
Henriku Ničman-u,
trnki tu     u na Sttift'nt ti'f/u, hii: itt'v. tli.
Zraven šolskih knjitf jo tu tudi na prodaj uiuogo najnovejšega in pripravnejsega piHalnoga iu riNarHk<>gu orodja, kakor razni pisni, lepopIhhi Nt>Nitki, razno »tlgiiionralirane risu u k o itd. itd. (314—2)
Izdatelj m urednik Josip JorČič.
liMSkUta* in asa „Narodu« tiskarne".