I Politi »rod Celovec 1 — Vetlagipostaml Klagenfurt 1 lzha|a v Celovca — Ertchelnungsoit Klagenfurt Posamezni Izvod 1.30 III., meseina naročnina S llllngov ' ■ P. b. b. Letnik XVII. Celovec, petek, 23. marec 1962 Štev. 12 (1036) Po vzpostavitvi premirja v Alžiriji:] Vojna napoved in krvavo nasilje fašistične OAS proti alžirskemu osvobodilnemu gibanju in proti „vsem sovražnikom ,francoske' Alžirije" V ponedeljek ob 12. uri opoldne je v Alžiriji stopil v veljavo sporazum o premirju, ki so ga v nedeljo v švicarskem mertecu Evianu podpisali predstavniki francoske vlade in začasne alžirske vlade. S tem se je formalno zaključila krvava alžir-sko-francoska vojna, ki je trajala sedem in pol leta in v kateri je alžirsko ljudstvo žrtvovalo nad milijon ljudi za svobodo. O doseženem sporazumu sta javnost obvestila francoski predsednik de Gaulle, ki je svoj komaj sedemminutni govor patetično zaključil z vzklikom »Živela Francija, živela republika!", ter predsednik začasne alžirske vlade Benheda, kateri je poudaril, da premirje še ne pomeni miru, kajti fašistične tolpe OAS bodo skušale Alžirijo utopiti v krvi. Kje sc glavni vzvchi, ki ovirajo sporazum o razorožitvi? Pogosto trdijo, da je nezaupanje med lastniki največjih zalog orožja ena izmed poglavitnih ovir razorožitve. Res, nezaupanje igra gotovo zelo veliko vlogo pri tem vprašanju, kajti oboroževalna tekma se nadaljuje, ker se Zahod boji Vzhoda, Vzhod pa ima strah pred Zahodom. Toda ali ni ta trditev v bistvu le proizvod propagandističnega prizadevanja, da bi opravičili pomanjkanje pripravljenosti za dejanske rešitve ali neprizadevnost pri iskanju takih rešitev? Zato je v resnici neupravičeno prištevati nezaupanje, torej element psihološkega značaja, med glavne vzroke dosedanjih neuspehov na področju razorožitve. Če jemljemo vsesplošno nezaupanje kot nekaj stalnega v mednarodnih odnosih, potem napredek ni mogoč, ker nastaja potem začarani krog. Nasprotno pa bi proces razzoroževanja že sam spremenil stanje teh odnosov, torej tudi stopnjo nezaupanja. Glavne vzroke dosedanjih neuspehov }e potemtakem treba iskati nekje drugje. To, kar je v tem pogledu bistveno, je značaj sedanjih političnih odnosov na svetu in značaj političnih ciljev, ki v negativnem smislu vplivata na oblikovanje teh odnosov. Imamo ustanovno listino Združenih narodov, ki ni docela uresničena, in sicer velja to za nekatere temeljne določbe ustanovne listine. Proglašena so načela miroljubne koeksistence, ki v praksi niso ustrezno in dosledno uresničena. Če bi blokovski odnosi, imperialistični cilji ali poskusi, ohranili kolonialne in druge ugodnosti. bili tudi poslej značilnost mednarodnih odnosov, bi ne bilo mogoče uresničiti načrtov splošne in popolne razorožitve. Potemtakem je glavna naloga v tem, da se ustvarijo takšne politične razmere, ki bodo omogočile tudi izvedbo razorožitve. Pri tem je še važno dejstvo, da širokih Množic v svetu ni treba pridobivati niti za razorožitev niti za sožitje; tako za prvo kakor tudi za drugo so življenjsko zainteresirane. Čedalje bolj pa so si tudi v vladajočih krogih na jasnem, kako katastrofalna bi bila vojna, če bi v njej uporabili sodobno oborožitev. Vsa ta spoznanja so podlaga, na kateri morajo temeljiti ustrezne akcije, ki naj bi privedle na eni strani do zadovoljive ureditve mednarodnih odnosov, na drugi strani pa prav ob takih odnosih omogočile tudi razorožitev. ]e pa pri tem vprašanju treba upoštevati tudi še drugo plat: to je gospodarski problem, ki se pojavlja v zvezi s postavljanjem vprašanj oboroževanja ali razorožitve. To te pravi, da je treba vzroke, ki so doslej ovirali sporazum o razorožitvi, iskati tudi v družbenih silah, ki imajo odločilno besedo Pri usmerjanju gospodarstva in politike glavnih sil v svetu. Ameriška revija >US News and World Report* je pred nedavnim objavila zanimivo analizo vloge oboroževalne industrije za ameriško gospodarstvo. Iz te analize se vidi, da Pomeni oboroževalna industrija izredno pomemben delež v gospodarstvu posameznih ameriških držav: v državi Kansas je v vojni industriji 30,2 °/o vsega delavstva, v državi pashington 28,6 °/o, v Kaliforniji 23,3 t/t ‘td_ Vojna industrija je torej postala pogla-"oitna proizvajalna panoga nacionalnega gospodarstva velikih sil in je potemtakem razumljivo, da imajo predstavniki te industrije zelo važno besedo tudi pri odločitvah v pomičnih vprašanjih. Ravno v tem pa se pojavlja očitni strah Rotovih krogov pred morebitnim sporazu-^om o razorožitvi, tukaj so torej sile, ki hočejo za vsako ceno preprečiti tak sporazum. Neki ugledni predsednik ene od ameriških Zavarovalnih družb je svoječasno izjavil svo-,lrn kolegom: »Največja nevarnost, ki sedaj •l°zi Ameriki, je možnost, da bi Nikita Hru-seev predložil iskren predlog o razorožitvi, ,. Ra ne bi mogli odbiti, kajti taka razoro-Zttev bi povzročila največjo krizo, kar jih ,e Amerika kdajkoli poznala.* Roda, ali preusmeritev militariziranega go-spodarstva res ni možnaf Dejstvo je, da v ariašnjem času, ko oboroževanje vsako leto Požre velikanske vsote, še polovica človeštva Rjaduje in živijo mnogi milijoni v vsestranski *°stalosti. Pa ne samo to, tudi v tako ime- ovanih visoko razvitih državah so potrebe P° blagu široke potrošnje še tako velike, da č"eusmeritev gospodarstva v miroljubne na- e!le nikakor ne bi povzročila resne krize. zorej bistvo problema v zavesti družbenih Vest o doseženem premirju v Alžiriji je z navdušenjem in odobravanjem pozdravila vsa svetovna javnost ter sta de Gaulle in Benheda prejela čestitke najvišjih predstavnikov posameznih držav širom sveta. V njih je izraženo zadovoljstvo nad končno zaključeno vojno med Alžirijo in Francijo ter poudarjena želja, da bi ta sporazum bil v trajno korist narodom obeh držav ter hkrati prispevek k ohranitvi miru na svetu. Kakor je treba na eni strani pozdraviti doseženi alžirsko-francoski sporazum kot velik uspeh, pa se na drugi strani tudi ne sme prezreti dejstvo, kakor je izjavil tudi predsednik alžirske vlade Benheda, da doseženo premirje še nikakor ne pomeni tudi miru v Alžiriji. Nasprotno, odkar so prenehale sovražnosti med Alžirci in uradno Francijo, je podtalna francoska fašistična organizacija OAS zaostrila svoje krvavo nasilje. Ped vodstvom bivšega francoske- f Avstrijski obisk v Londonu Danes se vrne iz Londona avstrijska vlod-na delegocija pod vodstvom zveznega kanclerja dr. Gorbacha, ki je na povabilo britanske vlade bivala štiri dni v britanski prestolnici. V delegaciji je bil tudi zunanji minister dr. Kreisky. Med razgovori z britonskimi državniki so zlasti obravnavali vprašanja evropske integracije in so se avstrijski predstavniki v prvi vrsti zanimali za britanske izkušnje v prizadevanjih za vključitev v EWG. sil. Problem razorožitve je pravzaprav najosnovnejši problem naprednega gibanja v sodobnem svetu in zmaga naprednih sil ni samo preprečevanje vojne katastrofe, ampak pomeni blaginjo človeštva. ga generala Satana je bila osnovana ilegalna fašistična vlada, ki je predsednika de Gaulla proglasila za izdajalca Francije ter javno napovedala Alžircem vojno „do končnega uničenja alžirskega osvobodilnega gibanja", hkrati pa tudi vojno „vsem sovražnikom .francoske' Alžirije. In to še ni vse. V francoskem parlamentu so se med razpravo o sporazumu oglasili desničarski poslanci, ki so sporazum o premirju v Alžiriji imenovali izdajstvo življenjskih interesov Francije ter s tem javno manifestirali svojo solidarnost s terorističnimi tolpami fašistične OAS. Medtem se v Alžiriji vrstijo napadi OAS na domačine in je bilo samo v torek ubitih 127 Alžircev. To se dogaja v tistih alžirskih mestih, kjer je na desettisoče francoskih vojakov in policajev, ki pa očitno prekrižanih rok gledajo, kako njihovi fašistični rojaki z minometalci streljajo na neoborožene alžirsko ljudstvo. Taka je tore; v --------------------------------------" N praksi dediščina, ki jo zapušča v Alžiriji Francija po 132 letih kolonialne politike. Kljub vsemu temu pa pomeni doseženi konec olžirsko-francoske vojne pomembno zmago alžirskega ljudstva in njegovega osvobodilnega gibanja, kajti svobodoljubni in miroljubni Alžirci so se po težkih naporih in žrtvah znašli na pragu v lepšo in boljšo bodočnost. Razorožitvena konferenca v Ženevi Že takoj v začetku sedanje razorožitvene konference v Ženevi se je pokazalo, da ob dosedanjih stališčih Vzhoda in Zahoda ne bo mogoče doseči kakšnega sporazuma, ki bi vprašanje razorožitve pomaknil za korak naprej. Zato so se odločili, da bo glavno delo konference potekalo v osebnih razgovorih med posameznimi predstavniki, torej v ožjem, skoraj bi rekli privatnem krogu, ker pri taki obliki medsebojne izmenjave stališč nujno odpade propagandistično obeležje. Res so že prvi taki kontakti privedli do vsaj malenkostnih izgledov, da bo ob obojestranskem popuščanju in ob dobri volji morda le mogoče najti skupno pot, po kateri naj bi bili ustvarjeni pogoji za sporazumno reševanje tega za vse človeštvo življenjsko važnega problema. Posebno prizadevnost pri reševanju razo-rožitvenega vprašanja tudi v Ženevi kaže skupina tistih držav, ki niso vezane na enega izmed obel. velikih blokov. Ravno te države, ki se v vsakem podrobnem vprašanju trudijo za skupen nastop, so predstavnike Zahoda in Vzhoda zelo odločno pozvale, naj v posebnih pododborih skušajo najti sporazum vsaj o delnih vprašanjih, predvsem pa v vprašanju atomskih poskusov. Tozadevno je na ženevsko konferenco naslovil resen poziv tudi predsednik indijske vlade Nehru, še posebej pa je posvaril ameriškega predsednika Kennedyja, kateri je napovedal nove ameriške atomske poskuse, češ da bi bila v tem primeru prisiljena obnoviti svoje poskuse tudi Sovjetska zveza. Sploh se izvenblokovske države trudijo, da bi odpravile bistvene razlike v stališčih predstavnikov obeh nasprotujočih si blokov in so pripravljene, posredovati med velesilami z namenom, da bi dosegli sporazum predvsem o prepovedi atomskih poskusov. Zadnji razvoj na ženevski konferenci vsekakor kaže, da na obeh straneh obstoja neka pripravljenost na popuščanje, čeprav tega še nočejo naravnost priznati. V tej zvezi navajajo opazovalci predvsem nedavno tiskovno konferenco sovjetskega predstavnika Zorina in pravijo, da dajejo Zorinove izjave povod za prepričanje, da bi lahko ženevska konferenca zdaj hitreje ubrala pot konstruktivnega dela in obravnavanja vprašanj, ki so na dnevnem redu. Pa tudi izjava kanadskega predstavnika Greena na eni izmed plenarnih sej konference, ko je predlagal, naj bi skušali doseči nujen sporazum o tistih vidikih ameriškega in sovjetskega razo-rožitvenega načrta, ki se ujemajo med seboj, opravičuje rahlo upanje na izboljšanje ženevskega ozračja. Zveza koroških partizanov vabi na Redni občni zbor ki bo v nedeljo, dne 25. marca ob 9.30 uri v Delavski zbornici, dvorana 4/1 Glavni odbor Snežna neurja po vsej Jugoslaviji Prejšnji teden, ko smo pri nas več ali manj občutili le nekoliko več mraza, so v raznih drugih državah divjala snežna neurja. Posebno močno je bila prizadela Jugoslavija, kjer je zlasti v Srbiji In Bosni ter v planinskih delih Hrvatske In Črne gore skozi več dni snežilo in je pihal močan veter. V Srbiji je zametlo več glavnih cest in so bili snežni zameti visoki čez en meter, v Bosni in Hercegovini pa celo do štiri metre. Nekateri predeli so bili popolnoma odrezani od ostalega sveta, vlaki so Imeli večurne zamude, motoma vozila pa so naravnost obtičala sredi snežnih plasti. Močno prizadet je bil tudi mednarodni letalski promet, nekatera letala so mogla vzleteti šele po dolgih zamudah, druga pa sploh ne. Prav tako so bile v raznih predelih države pretrgane telefonske zveze. V Splitu je na primer en sam dan zapadlo toliko snega, kot ga že več desetletij niso več videli. Zaradi močnih viharjev je bH delno ukinjen tudi ladijski promet na Jadranu, v reškem pristanišču pa so morali prenehati z nakladanjem ladij, ker je veter poškodoval več pristaniških dvigaL V okolici Banje Luke je ostalo v snegu okoli 1500 ovac, ki so jih ravno gnali na pašo v ravninske dele. Zaradi novega snega so morali v Vojvodini prenehati s setvijo krmnih rastlin, v Dalmaciji pa je sneg uničil precej rane zelenjave ter sadovnjakov, kjer je drevje že cvetelo. Po vseh prizadetih krajih so posebne delovne ekipe takoj šle na delo, da spet vzpostavijo normalne prometne zveze. Socialistični predlog v parlamentu: Osnutek zakona v zaščito notranjega miru Socialistični poslanci so v sredo predložili parlamentu na Dunaju osnutek zakona „v zaščito notranjega miru". Gre za ista zakonska določila, kot jih je vseboval osnutek zakona, ki ga je pred nedavnim predložil ministrskemu svetu pravosodni minister dr. Broda in ki so ga O VP-JevskJ člani vlade zavrnili. Osnutek tega zakona predvideva posebne kazni • za žalitev republike ali njenih zveznih dežel ter republiških in deželnih simbolov; • za hujskanje proti določeni skupini ljudi zaradi njihove pripadnosti gotovi rasi, veri ah narodnosti; • za vojaško In gospodarsko vohunjenje v Avstriji v korist Inozemstva. V svoji utemeljitvi svojega predloga so socialistični poslanci opozorili na razne protidržavne akcije v zadnjem času, kot so atentat na spomenik republike, streljanje na parlament, skrunjenje grobišč In hujskanje proti različnim skupinam prebivalstva, ter poudarili, da dosedanja zakonska določila nikakor ne zadostujejo, da bi v zodovoijlvi meri zaščitila notranji mir v državi. 2 — Štev. 12 (1036) Razmerje vojaških sil med Ameriko in Sovjetsko zvezo V dneh, ko v Ženevi razpravljajo o vprašanju razorožitve, je še posebno zanimivo pogledati, kakšno je razmerje vojaških sil med obema glavnima silama — med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Proti koncu zadnjega leta je ameriški list »US News and World Report* objavil tako primerjavo, ki pa seveda v glavnem temelji več ali manj le na domnevah, saj je znano, da so vojaške tajnosti povečini res tajne. Poleg tega ta primerjava danes ne odgovarja več najnovejšemu stanju, je pa kljub temu zanimiva posebno zato, ker se v njej odraža določena miselnost. Po pisanju omenjenega lista imajo ZDA pripravljenih okoli 60 medcelinskih balističnih izstrelkov (raket) vrste »Atlas*, ki da so že postavljeni na izstreliščih in le čakajo, kdaj bo nekdo pritisnil na gumb, da bi poleteli proti cilju. Te rakete so precizne, imajo tekoče gorivo in znaša njihov domet od 9 do 12 tisoč kilometrov. — Sovjetska zveza ima po pisanju tega lista 50 do 100 podobnih medcelinskih balističnih izstrelkov vrste »T-3*. Tudi sovjetske rakete z atomsko konico poganja tekoče gorivo. Njihova preciznost je preverjena, njihov domet prav tako od 9 do 12 tisoč km. Od izstrelkov s srednjim dometom imajo ZDA 60 raket vrste »Thor* na oporiščih v Veliki Britaniji in 30 raket vrste »Jupiter* na oporiščih v Italiji. Vsi ti balistični izstrelki so v pripravnem stanju. — Za sovjetske izstrelke s srednjim dometom list ne navaja števila, pač pa pravi, da ima SZ na razpolago rakete z atomsko konico vrste »T-2*, ki pa da so nameščene le na domačih sovjetskih oporiščih in zato ne morejo doseči ciljev v ZDA. Na področju težkega letalstva imajo ZDA 600 težkih bombnikov vrste »B-52* in »B-58*, ki so na letalskih oporiščih v ZDA ali pa na ameriških oporiščih v »prijateljskih* in »zavezniških* deželah. Ta letala morejo z vodikovimi bombami doseči celotno ozemlje Sovjetske zveze. — SZ razpolaga s 150 do 200 bombniki z velikim akcijskim radijem. Vsa ta letala so na oporiščih v Sovjetski zvezi, pač pa lahko dosežejo ameriško ozemlje. Amerika je po mnenju tega lista na boljšem tudi glede srednjih bombnikov in lovskih bombnikov, ki s svojih oporišč v tujini morejo doseči »vse cilje* v SZ. — Nasprotno pa tega ne zmorejo podobni sovjetski srednji bombniki in lovski bombniki, ker je razdalja med njihovimi oporišči v SZ in cilji v ZDA prevelika. Amerika ima kakih 10 atomskih podmornic, opremljenih z raketami vrste »Polaris*, ki imajo atomsko konico. Takih raket imajo ZDA 80 in morejo z njimi s svojih podmornic doseči cilje v SZ. Gradijo pa še okoli 30 nadaljnjih atomskih podmornic. — Glede Sovjetske zveze omenjeni list tozadevno ugotavlja: Ni nobenega podatka, da bi SZ imela podmornice z izstrelki vrste »Polaris*. Neke sovjetske podmornice so opremljene z izstrelki manjšega dometa, ki pa se morejo izstreliti le tedaj, če podmornica izpluje na površje. Drugačnih podmornic imajo ZDA le bolj malo, in sicer v sklopu vojne mornarice za protipodmorniško obrambo. — SZ pa po teh virih razpolaga s 450 podmornicami, od katerih jih 225 more dopluti do ZDA in so v stanju da ogrozijo oskrbovalne proge med ZDA in Evropo, ZDA in Azijo ter ZDA in Afriko. Letalonosilk imajo ZDA 15, ki sprejmejo 1500 bombnikov in »morejo operirati proti ciljem na ozemlju SZ*. — Za Sovjetsko zvezo pa list pravi, da »ni znano*, da bi razpolagala z letalonosilkami. Glede kopenskih sil list ugotavlja, da je SZ po vojni že dvakrat modernizirala svojo vojsko z modernim orožjem, medtem ko se suhozemne sile ZDA šele začenjajo modernizirati in so v mnogih primerih oborožene z orožjem iz druge svetovne vojne. Suhozemne sile ZDA so oborožene z izstrelki majhnega dometa vrste »Honest John*, »Corporal* in podobnimi z dometom 145 km ter z raketami »Redstone* z dometom 320 km. V kratkem pa bo ameriška suhozemska vojska dobila še »sodobnejše tipe z trdnim gorivom*. — Kar se sovjetskih suhozemskih sil tiče, list ne omenja tovrstnega orožja, čeprav je znano, da ga SZ ima in ga je večkrat javno pokazala. Večina ameriških oklopnih enot je opremljena s tanki »M-48*, ki so bili izpopolnjeni v drugi svetovni vojni, novi model »M-60* pa da še ni v množični proizvodnji. — Sovjetska suhozemska vojska je opremljena s tanki srednje teže »T-54* in s težkimi tanki »T-10*, ki so vsi izdelani po vojni. Ameriška vojska je do 90 °lo opremljena s puškami »M-l* iz zadnje vojne; samo ena ameriška divizija ima nove puške »M-14*, niti ena enota pa še nima novega avtomatskega orožja. — V nasprotju s tem, pravi list, so vse sovjetske oklopne enote opremljene s povojnimi modeli lahkega orožja. 23. marec 1962 Prizivna razprava proti Eichmannu Kakor znano, Je branilec nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna dr. Servafius proti razsodbi v Izraelu, ko je bil Eichmann obsojen na smrt na vešalih, vložil priziv. Včeraj se je pred vrhovnim sodiščem začela prizivna obravnava, kjer bodo še enkrat proučili celotno gradivo prvotnega procesa in nato izrekli dokončno razsodbo, proti kateri ne bo več možnosti pritožbe. Medtem se izraelske oblasti že pripravljajo na izvršitev smrtne obsodbe in so sklenile, da bodo Imenovale državnega rablja za obešenje Adolfa Eichmanna, medtem ko so prejšnje izvršitve te kazni opravljali jetniški stražarji. Prav tako so v Izraelu sprejeli tudi dodatek k obstoječim predpisom, po katerih imajo stražarji pravico, da odvzamejo .sleherno pismo, rokopis ali beležko, ki jo je napisal kak zapornik pred izrekom kazni ali po njem'. Ti predpisi bodo imeli odločilen pomen za rokopis knjige kakih 500 strani, ki jo je menda Eichmann napisal v jeruzalemskem zaporu in jo njegov branilec namerava izkoristiti kot glavni material na prizivni obravnavi. Servafius namreč trdi, da je Eichmann v tej knjigi .iskreno' razložil vse, kar se je dogajalo med vojno v zvezi z iztrebljenjem Židov, še posebej pa .svojo nedolžnost'. Od 11. do 20. maja na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču: Sejem „Alpe-Adria” gospodarsko srečanje treh sosednih držav Avstrije, Italije in Jugoslavije V okviru sejemskih prireditev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo letos v času od 11. do 20. maja prvič mednarodni sejem blagovne izmenjave pod naslovom »Alpe-Adria«. Glavni namen tega sejma bo pospeševanje trgovine med obmejnimi območji Avstrije, Italije in Jugoslavije. Pobudo za to prireditev so dale gospodarske organizacije v Sloveniji, medtem pa so tudi pogajanja s pristojnimi činitelji v Avstriji in Italiji že tako daleč napredovala, da je zagotovljena udeležba večjega števila podjetij iz vseh treh sosednih držav. Avstrija se letošnjega sejma »Alpe-Adria« sicer še ne bo uradno udeležila, pač pa je zvezna zbornica obrtnega gospodarstva že objavila, da bo v Ljubljani sodelovalo določeno število razstavljavcev. Po načrtih naj bi bil ta sejem v prvi vrsti namenjen povečanju blagovne izmenjave, posebno potrošnega in tehničnega blaga predelovalne proizvodnje. Sejem naj bi bil vse- Blaznost oboroževanja Strokovnjaki Združenih narodov so izračunali, da znašajo na svetu Izdatki za vzdrževanje vojaških naprav, moštva in za nabavo novega orožja okoli 120 milijard dolarjev (najmanj 3,000.000,000.000 šilingov!) na leto. Največji delež na teh izdatkih — okoli 85 odstotkov — odpade na Ameriko, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Kitajsko, Francijo in Zahodno Nemčijo. Toda tudi izdatki drugih držav za oboroževanje niso ravno malenkostni, kakor nam kažejo naslednji podatki o vojaških stroških leta 1961: Amerika Sovjetska zveza Velika Britanija Francija Zahodna Nemčija Kanada Italija Nizozemska Belgija Finska Danska Portugalska Grčija Norvelka Luksemburg 51.093.000. 000 dolarjev 24.000. 000.000 dolarjev 4.742.000. 000 dolarjev 4.041.000. 000 dolarjev 3.214.000. 000 dolarjev 1.703.000. 000 dolarjev 1.185.000. 000 dolarjev 538.000. 000 dolarjev 396.000. 000 dolarjev 286.000. 000 dolarjev 184.000. 000 dolarjev 174.000. 000 dolarjev 170.000. 000 dolarjev 165.000. 000 dolarjev 7,000.000 dolarjev Vse te ogromne vsote se nalagajo v vojaške namene, In to v času, ko je po vsem svetu še toliko pomanjkanja, lakote, bolezni In zaostalosti. Koliko bi ta denar lahko koristil, če bi ga namenili v bolj koristne namene! Glede topništva list ugotavlja, da ameriška vojska še vedno uporablja modele iz zadnje vojne; novi srednji top »T-156* in težki top »T-235* še nista v množični proizvodnji. — Sovjetski zvezi pa list pripisuje, da so vse njene topniške enote oborožene s povojnimi modeli. Za zaključek list ugotavlja, da bi Sovjetska zveza sicer lahko napadla Ameriko, vendar bi le-ta njen »napad preživela*. O tem, kaj bi se zgodilo s Sovjetsko zvezo v primeru ameriškega napada, pa list molči. Članek se namreč končuje z ugotovitvijo, da je Sovjetska zveza na slabšem, ker nima letalonosilk, podmornic z raketami »Polaris* in predvsem —« oporišč v tujini. Ravno zadnja ugotovitev pa največ pove: Sovjetska zveza ima torej svoje orožje doma,, Amerika, ki ji je baje toliko do miru, pa ga je razporedila po vsem svetu. Pa se kljub temu stalno govori o sovjetski napadalnosti! stransko živahen, pester in veder, kot sejem prijateljstva in dobrega sosedstva z veliko obiskovalcev in razstavljavcev iz vseh obmejnih pokrajin, ki leže ob Alpah in Jadranskem morju. Namen sejma je sklepanje trgovskih poslov že med sejmom samim ter tudi skozi vse poslovno leto do naslednjega sejma. Hkrati pa bo sejem te oblike bistveno prispeval tudi k poživitvi tujskega prometa. Z jugoslovanske strani so predlagali, da bi skupna vrednost blagovne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo v okviru sejma »Alpe-Adr:a« znašala 30 milijonov šilingov, izmenjava z Italijo pa 2 milijardi lir. Blagovne liste bodo zaiemale značilne proizvode obmejnih področij, to se p«m, da bo predmet izmenjave v prvi vrsti blago, ki ga obmejni kraji proizvajajo odnosno obratno najbolj potrebujejo. Sejem »Alpe-Adria« bo letos stal pred veliko preizkušnjo, od katere bo v veliki meri odvisno, kako se bo pozneje lahko razvil v stalno gospodarsko prireditev treh sosednih držav. Tako bi sejem »Alpe-Adria« postal nov člen v verigi gospodarskega sodelovanja, ki bo omogočilo širše medsebojno spoznavanje in dalo nove pobude na gospodarskem področju. Jugoslavija pripisuje temu sejmu posebno važnost še zato, ker bo sočasno povezal koristno sodelovanje tako na njeni severni meji: z Avstrijo, kakor tudi na njeni zahodni meji: z Italijo. Sejem »Alpe-Adria« bo torej postal nova mogočna manifesticija gospodarskih koristi treh sosednih držav, katerih gospodarstva — posebno v obmejnih predelih — se močno dopolnjujejo. Konec februarja na Koroškem: 17.000 brezposelnih Koroški deželni delovni urad sporoča, da je bilo konec februarja na Koroškem prijavljenih 17.193 brezposelnih, med lemi 11.750 moških in 5443 žensk. Tekom meseca februarja se je število brezposelnih zmanjšalo za 2128 oseb (1827 moških in 301 ženska). 28. februarja 1962 je bilo na Koroškem 127.767 zavarovanih delojemalcev, in sicer 88.584 moških in 39.183 žensk. V primerjavi z mesecem januarjem se je število zaposlenih povečalo za 1227 (1010 moških in 217 žensk) oseb, v primerjavi z istim obdobjem lani pa je število zaposlenih letos za 4277 oseb (2443 moških in 1834 žensk) večje. Nad 81.000 delavskih rentnikov Tiskovni urad pokojninske zavarovalnice za delavce — deželni urad Graz — je sporočil, da se je število upokojenih delavcev v zadnjem četrtletju 1961 povečalo za 858 oseb in znašalo ob koncu 1961. leta skupno 81.256 upokojencev odnosno prejemnikov pokojnin, med temi je bilo 21.565 starostnih pokojnin, 25.702 predčasni pokojnini, 25.634 pokojnin za vdove ter 8355 pokojnin za osirotele otroke. Izdatki za splošno zdravljenje in zdravljenje tbc so v zadnjem četrtletju 1961 znašali okoli 2,1 milijona šilingov. Ravnatelj zavarovalnice Moser je pred nedavnim opozoril na dejstvo, da posebno moč-on narašča število invalidskih pokojnin. Temu nezdravemu razvoju bi se uspešno mogli zoperstaviti le z izgradnjo že obstoječih ter zidavo novih zdravilišč. Poudarjena je bila tudi zahteva po uvedbi tako imenovane dinamične pokojnine ter po enakem obravnavanju vseh upokojencev. DUNAJ. Obrambni minister Schleinzer je v spremstvu državnega sekretarja Rdscha in visokih oficirjev avstrijske vojske trenutno na daljSem obisku v Ameriki, kamor ga je povabil ameriSki obrambni minister. Med svojim bivanjem v Ameriki bodo avstrijski predstavniki obiskali razne vojaške naprave ter si med drugim ogledali tudi ameriško raketno oporišče Cape Canaveral. BOŽEN. — Na Južnem Tirolskem je priSlo te dni ponovno do dinamitskega atentata na električni daljnovod, poleg tega pa je italijanska policija v bližini Božena odkrila zaloge razstreliva. V italijanskih krogih domnevajo, da gre za začetek novega vala dinamitskih atentatov. BONN. — Zahodnonemiki kancler Adenauer je spet odpotoval na tradicionalni dopust v Italijo, kamor mu je sledila tudi večja skupina najožjih sodelavcev, ki bodo vzdrževali redno zvezo z vlado v Bonnu. V krogih opozicije so ti vsakoletni dopusti Adenauerja deležni ostrih kritik in se zahodnonem-Ska javnost zlasti spraSuje, kdo nosi sfroike za večtedensko letovanje kanclerja. VVASHINGTON. — V bližini Washingfona so se te dni začela tajna neuradna pogajanja med predstavniki Nizozemske in Indonezije o vpraSanju Zahodnega Iriana. Indonezijski predsednik Sukamo je poudaril, da je Indonezija pripravljena na pogajanja za mirno reSitev tega problema, vendar bo nadaljevala svoj boj za osvoboditev te pokrajine, če pri pogajanjih ne bi prišlo do sporazumne rešitve. DUNAJ. — Minister za kmetijstvo in gozdarstvo Hartmann je izjavil, da obstoja upravičeno upanje, da bo izvoz klavne živine iz Avstrije v Italijo v kratkem spet mogoč. Kakor znano je Italija lani brez predhodnega obvestila čez noč ukinila sleherni uvoz avstrijske klavne živine in s tem postavila odgovorne predstavnike avstrijskega kmetijstva pred kočljivo dejsto. Pri tem se je zlasti pokazala Škodljivost enostranske usmeritve avstrijske zunanje trgovine. NEW YORK. — .Pod nobenim pogojem ne smemo odkloniti predlogov o brezatomskih conah, o preprečevanju razširjanja jedrskega orožja na nove države in o zmanjševanju oborožitve s konvencionalnim orožjem,” je pred dnevi zapisal ugledni ameriški list „New York Post”, ko je komentiral prvo negativno reakcijo Amerike na pismo, ki ga je sovjetska vlada poslala začasnemu generalnemu sekretarju OZN U Tantu. Iz tega je razvidno, da tudi v ameriSki javnosti prevladuje želja po sporazumevanju med Vzhodom in Zahodom, da pa imajo v ameriških vladnih krogih odločilen vpliv ravno tiste sile, ki bi hotele za vsako ceno preprečiti sporazum s Sovjetsko zvezo. BONN. — Podpredsednik zahodnonemSkega parlamenta Thomas Dehler je pred nedavnim ostro kritiziral vladno politiko zaostrovanja proti Yzhodu in dejal, da Bonn danes nadaljuje politiko, ki jo je začel Hitler. Konkretno je Dehler zahteval pogajanja med obema Nemčijama. Razumljivo je ta upravičena kritika naletela na ostro reakcijo v krogih vladne CDU, saj je sploSno znano, da Adenauer vse kaj drugega lažje prenese kot kritiko na račun njegove nespravljive politike napram Vzhodu. Zdaj je Adenauerjeva CDU zahtevala, naj bi .pretresli* primer Dehlerja in hkrati zahtevala, da bi tega liberalnega politika odstranili z njegovega položaja v parlmentu. Nasprotno pa se je liberalna FDP, katere predstavnik je Dehler, v celoti priznala k izjavam Dehlerja. ANKARA. — Zaradi nesoglasja pri imenovanju veleposlanikov je turiki zunanji minister Selim Sarber podal ostavko, ki jo je predsednik vlade Inttni) takoj sprejel. Sarber je bil prej Sef furSke delegacije v NATO. Kandidat za novega zunanjega ministra Je sedanji turSki veleposlanik v Londonu Feridun Erkin. Po poročilih iz Ankare bo Sarber začel politično delovati v opoziciji. BEOGRAD. — Ob petletnici smrti Mole Pijada, enega vodilnih jugoslovanskih politikov in revolucionarjev, je bila ob grobnici narodnih herojev na Kalemegdanu velika žalna slavnost in so v navzočnosti visokih predstavnikov ljudske oblasti in organizacij položili na grobnico večje Število vencev. WASHINGTON. — Ugledni ameriSki list „Washing-ton Post” je ostro kritiziral najnovejSo poslanico predsednika Kennedyja kongresu o pomoči inozemstvu. List piSe, da ta poslanica posveča vse preveč pozornosti .antikomunizmu”, in zahteva, naj ameriška vlada ne bi finansirala ukrepov proti tako imenovani .komunistični nevarnosti”, kajti .sovraštvo proti idejam Karla Marža naj ne bo poglavitna gibalna sila ameriške pomoči inozemstvu.” HELSINKI. — Finski predsednik Kekkonen je poveril mandat za sestavo nove finske vlade bivSemu zunanjemu ministru Karailainenu. Predstavnik liberalne stranke Merikostl Je mandat vrnil, ker mu ni uspelo sestaviti koalicijske vlade. BEOGRAD. — Filmsko podjetje .Zagreb film” je sporočilo, da pripravlja film o jugoslovanskem Nobelovem nagrajencu pisatelju Ivu Andriču. Film naj bi prikazal lik pisatelja, njegovo biografijo in njegova dela. NEW YORK. — V knjižnici Kolumbijske univerze v New Yorku so odprli razstavo, posvečeno veli' kemu jugoslovanskemu Izumitelju in znanstveniku Nikoli Tesli. V vitrinah so razstavljene fotografije« ki prikazujejo številne znanstvene dosežke Nikole Tesle, korespondenca prikazuje njegove stike s liro* kim krogom znanstvenih delavcev, razstavljena P® so tudi visoka priznanja, ki jih je Tesla prejel *® svoje delo; med temi je tudi kopija dokumenta, * % katerim ga je Kolumbijska univerza proglasila *a častnega doktorja. Festival jugoslovanskega kratkometražnega filma Na IX. festivalu jugoslovanskega kratkometražnega filma, ki je bil zaključen prejšnji teden, so predvajali 50 filmov, ki jih je žirija izbrala izmed vposlanih del. Za ocenitev so prišli v poštev samo jugoslovanski filmi, vendar so v okviru festivala predvajali tudi tuje filme, ki so jih na festival poslali filmski delavci Nizozemske, Bolgarije, Italije, Japonske, Kanade, Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze. Poljske, Romunije, Češkoslovaške, Velike Britanije, Finske, Izraela, Madžarske, Švedske, Grčije, Amerike in Norveške. Prav tako so se festivala udeležili številni filmski delavci in kritiki iz raznih držav. Med jugoslovanskimi filmi je bilo najboljše kritke in največjega priznanja deležno delo Dušana Vukotiča »Surogat« (ta film je prejel prvo nagrado v višini 300.000 dinarjev), o katerem pravijo, da je najresnejši kandidat za letošnjega Oscarja. Drugo nagrado (200.000 din) je žirija priznala Dušanu Makavejevu za film »Nasmeh 61«, dokumentarni film z avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Nadaljnje nagrade po 200.000 dinarjev so prejeli Branko Ranitovič za film »Goreči cvet«, Obrad Gluščevič za delo »Pod poletnim soncem« in Puriša Djor- Pisatelj Tone Seliškar obiskal tržaške in goriške Slovence Na Tržaškem in Goriškem je Slovenska prosvetna zveza priredila vrsto uspešnih literarnih večerov, na katerih se je Slovencem, ki živijo v Italiji, predstavil priljubljeni mladinski pisatelj Tone Seliškar. Taki večeri so bili v Trstu, Gorici, Pevmi, Doberdobu, na Proseku in v Dolini, kjer povsod se je zbralo veliko število tamkajšnjih Slovencev. Pisatelj Tone Seliškar je na prireditvah najprej v kratkih besedah povedal nekaj o sebi — kako je prišel v šolo, koko se je začel zanimati za literaturo in kako je začel končno tudi sam pisati. Kot sin delavca je prišel na svoje prvo službeno mesto v Trbovlje, kar je bistveno vplivalo na njegov nadaljnji življenjski in literarni razvoj. Z mnogimi drugimi slovenskimi kulturniki je bil tudi Seliškar med zadnjo vojno v partizanih, zdaj pa je glavni urednik založbe »Borec". Pa tudi s pisanjem še ni prenehal in ima — kakor je povedal ob tej priložnosti — še mnogo načrtov. Nato je Seliškar bral iz svojih najnovejših del, kar je med poslušalci vzbudilo veliko zanimanje in navdušenje. Med pisateljem in občinstvom pa se je navadno tudi še po čitanju razpredel sproščen in prijeten razgovor ter je Seliškar povedal, da si je že dolgo želel srečanja z rojaki za mejo. KUKURR6 DROBCIH • „Karojanski spor” na dunajski Državni operi, ki je več tednov polnil strani dnevnikov, je naSel svoj konec. Najprej sta večletni vodja Državne opere in znani dirigent Herbert von Karajan ter prosvetni minister Hein-rich Drimmel izmenjala nekaj precej ostrih »ljubeznivosti", potem je Karajan vzel slovo od Državne opere, končno pa se je vse skupaj spet končalo v vsestransko zadovoljstvo in Karajan se vrača na Dunoj kot umetniški vodja Državne opere. ijti?"""**'' ■ * >*v ■ s , •< djevič za film »On«. Nagradi v višini 100.000 dinarjev sta prejela Hajrudin Krvavec za film »Otroci, pazite se« in Ratomir Ivkovič za film »Kako vendar sediš, stojiš«. Za scenarij so podelili nagrado 200.000 dinarjev Rudolfu Sremcu za film »Surogat«, za tekst sta prejela nagrado 150.000 dinarjev Obrad Gluščevič in Krunoslav Quien (film »Pod poletnim soncem«), za idejo je bil nagrajen z nagrado v višini 100.000 dinarjev France Kosmač (film »Deset minut pred dvanajsto«), nagrado 150.000 dinarjev za kamero sta prejela Bakir Tanovič za f:lm »Nasmeh 61« in Stjepan Katušič za film »Rastline in živali«, za glasbo je prejel nagrado 200.000 dinarjev Tomislav Simovič za film »Surogat«, nagrado 150.000 dinarjev je dobil Zlatko Bourek za drzno zamišljene like in scenografijo v filmu »Kovaški vajenec«, nagrado 100.000 dinarjev so podelili Branku Bonačiju za odlično branje teksta v filmu »Pod poletnim soncem«. Poleg tega je žirija izrekla posebno pohvalo Jožetu Pogačniku za impresivno ustvarjeno vzdušje v filmu »Kako to boli«, Svetu Pavloviču za prepričljive dokumentarne vrednote v filmu »Majdanpek« in skupini filmskih snemalcev iz »Filmskih novosti« za uspešno reportersko delo pri snemanju »Beograjske konference«. Ob tej priložnosti so vrsti filmskih delavcev podelili tudi še nagrade, ki so jih razpisale razne družbene organizacije in ustanove preko svojih posebnih žirij. Tako sta nagrado sekretariata za informacije v višini 150.000 din prejela Branko Marjanovič za režijo in scenarij filma »Bios* ter Mato Bog- danovič za film »Oceanom nasproti«; nagrade po 100.000 dinarjev pa so dobili Ste-van Labudovič za kamero v filmu »Zgodovinska konferenca v Beogradu«, Branislav Bastač za scenarij filma »Šola Vladimir« in Obrad Gluščevič za scenarij filma »Pod poletnim soncem«. Nagrado »Kekec«, ki jo po-deluje komisija »Film in otrok« pri Svetu društev za skrb o otrocih in mladini Jugoslavije, je prejel Ratomir Ivkovič, režiser filma »Kako vendar sediš, stojiš«, kateri je poleg tega dobil še denarno nagrado 100.000 dinarjev. Nagrado Kulturnoumetniškega sveta Jugoslavije v višini 150.000 dinarjev je dobil Branko Ranitovič za film »Goreči cvet«, nagrado v višini 100.000 dinarjev pa Branislav Bastič za film »Šola Vladimir«. Nagrado 100.000 dinarjev, ki jo je razpisal CK Ljudske mladine Jugoslavije, so podelili Dušanu Makevejevu za prizadetost ▼ podajanju resnice o mladi generaciji v filmu »Nasmeh 61«, Zavod za gospodarsko propagando v inozemstvu pa je podelil nagrado 150.000 dinarjev filmu »Kako nastaja zdravilo« režiserja Nikše Fulgozija. V dneh festivala so bila v Beogradu tudi razna posvetovanja filmskih delavcev in je bil ob tej priložnosti poudarjen zlasti pomen filma pri pouku in izobraževanju. To potrjuje tudi dejstvo, da so na 90.000 predstavah letno, katerih program je bil sestavljen predvsem iz domačih, med njimi tudi mnogo kratkometražnih filmov, zabeležili preko 12,000.000 obiskovalcev, ki so si filme ogledali izven stalnih kinematografov. V okviru kulturne izmenjave: Italijanski gostje v Mestnem gledališču Po edinstveno uspešnem gostovanju ljubljanske Opere, ki je celovški in sploh koroški publiki še v najlepšem spominu, se je v celovškem Mestnem gledališču zdaj predstavil italijanski ansambel prvovrstnih opernih pevcev. V koprodukciji z močmi celovškega gledališča (orkester, zbor in balet) so znani italijanski operni solisti iz Vidma, Milana, Neaplja in Rima pod vodstvom dirigenta La Rosa Parodija izvedli svetovno krstno predstavo opere »Jean« italijanskega avtorja Ezia Vittorija. Italijansko gostovanje je bilo za Celovec novo doživetje in je le škoda, da je bil obisk pri nedeljski predstavi še mnogo bolj »blamabel schlecht« kot pri nedavni predstavi opere »Ekvinokcij« Marijana Kozine. Zato pa je bila sobotna predstava tudi tokrat razprodana in se je v gledališču zbralo vse, kar spada med predstavništvo koroškega javnega in kulturnega življenja. Navzoči pa so bili tudi visoki predstavniki z italijanske strani: veleposlanik Enrico Martino s soprogo in hčerko, podpredsednik videmske pokrajine prof. Michelangelo Ribezzi, pokrajinski svetnik za pouk prof. Giovanni Vicario in razni drugi visoki predstavniki videmske pokrajine. Vsebina opere »Jean« je osnovana na stari videmski pravljici, pri kateri se je komponist Vittorio poslužil vseh številnih možnosti dramatičnega razvoja ter dal poseben poudarek pevskim solistom, ki tako res lahko pokažejo vse svoje znanje. Pri italijanskih gostih je šlo za prvovrstne sile in sta publiko zlasti očarala sopranistka Mietta Sighele ter tenorist Angelo Marchiandi. Pa tudi domači del sodelujočih nikakor ni razočaral. Kot dodatek je treba še omeniti uvodno uprizoritev Pergolesijevega opernega dela »La serva padrona«. Amerika ima 8 milijonov nepismenih Kot strela z jasnega neba je zadela ameriško javnost vest, da je v Ameriki, ki jo na Zahodu vendar hvalijo kot vzor vsega lepega in dobrega, še kakih 8,000.000 ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati. 2,500.000 ljudi pa je sploh takih, ki nikdar niso obiskovali šolo. 5,6 milijona ameriških analfabetov je pripadnikov bele rase, to je 6,4 odstotka celotnega belopoltega prebivalstva Amerike, starega nad 25 let. S temi številkami je predsednika Kennedyja presenetil Abraham A. Ribicaff, ameriški minister za ljudsko zdravje, vzgojo in javno skrbstvo. V svojem poročilu je imenovani minister ugotovil, da ravno nepismeni v pretežni meri tvorijo število prejemnikov socialnih podpor in podpor za brezposelne, ker dajejo delodajalci ob velikem presežku delovne sile prednost tistim delojemalcem, ki znajo brati In pisati. Predsednik Kennedy bo kongres zaprosil za 1200 milijonov, s katerimi namerava uvesti učinkovito akcijo za odpravo nepismenosti. Vsekakor je število nepismenih v Ameriki zelo značilno za razmere v tej »obljubljeni deželi", saj bolj kot marsikaj drugega dokazuje, da je v Ameriki javnega zanimanja vreden le tisti človek, ki razpolaga s premoženjem, medtem ko se za revne ljudi nihče ne zanima. Hkrati pa vladni krogi v Washingtonu priznavajo, da je število nepismenih v Sovjetski zvezi danes »nebistveno" v primerjavi z letom 1931, ko še 25 odstotkov odraslega prebivalstva ni znalo ne pisati ne brati! Sepp Schmolzer v Galeriji 61 Za slovenskim umetnikom Janezom Bernikom se je v celovški »Galeriji 61' predstavil publiki zdaj domači »zlatar" Sepp Schmolzer, ki je sicer kot fotograf bil deležen že marsikatere nagrade in priznanja, kot umetnik-zlatar pa je ostal v svoji ožji domovini skoraj nepoznan, medtem ko si je zlasti v Nemčiji tudi na tem področju že pridobil ugled in ime. Na sedanji razstavi, ki ostane odprta do 31. marca, vidimo nad sto komadov nakita iz zlata in srebra, deloma pa tudi v kombinaciji obeh kovin; nekakšen okvir po daje razstavi 44 fotografij. V svoji zlatarski umetnosti išče Schmolzer povezavo med starimi izkopaninami in modernimi grafičnoplastičnimi idejami, v katerih razvija popolnoma svojo novo tehniko. Njegove fotografije pa nas povedejo v sredino življenja, v razne predele sveta, so pa izraz svojsfvenosti in produkt visoko razvite tehnike. Drago Druškovlč: 4 Koroški Slovenci v Avstriji Smisel izraza »narodna manjšina«, ki ga danes vsesplošno uveljavljajo, Predpostavlja v svojem obsegu razvito skupnost in tudi spodbude za njen nadaljnji razvoj. Sleherno površno razlaganje ali nadomestilo ter uporaba le-tega v življenju omogoča zlorabe, ki nasprotujejo sodobnim moralnoetničnim pojmovanjem Človekovih pravic, predvsem pa razvojnim težnjam samim, pripelje v končni konsekvenci do obratnega Procesa, nikakor pa ne vodi do in-jegracije niti ne do asimilacije v ce-kni, temveč samo do obujanja nacionalizma ali do človeka, ki opušča tisto, kar mu je dano že s tem, da Se je rodil v neki skupnosti. Narodi te morejo uspešno sprejemati tujerodne kulture, če so prikrajšani za astno. Ker dandanes izolacija še Cel,o ni mogoča in ljudi, ko so bili Prisiljeni zatreti lastno narodnost, Prikrajšamo za tisti temelj, ki omo-P°ča človeku najneposrednejšo obli-? sprejemanja (glede na šolsko iz-°orazbo ali kulturo in civilizacijo) tedaj osiromašimo, rodijo asimi-acijski procesi skromen sad tudi gle-e na družbeno smotrnost, ^unjšinsko vprašanje raziskujejo dandanes iz tolikih vidikov, da bi veljalo vsekakor upoštevati vsaj kriterije, ki jih je sistemizirala »Podkomisija za varstvo in za boj zoper diskriminacijo manjšin (ZN)«. Na posebnostih položaja koroških Slovencev bomo lahko na temelju splošnega obrazca za klasifikacijo manjšin primerjali vsaj načelno in moralno naše poglede s tistimi, ki jih zagovarja v našem obdobju za določeno področje človekovih pravic sodobni človek v okviru organizacije Združenih narodov. Le mimogrede omenjamo za strokovni svet in sleherno resno razpravljanje katero izmed anahronističnih izjav, ki jih dnevno še lahko zasledimo v koroškem, še nacionalistično prepojenem ozračju. Za narodno manjšino pa seveda tak nacionalistični žargon, ki je znan še iz nacističnih časov, najbolj milo povedano ni niti spodbuden, posebej še zato ne, ker ga omogočajo izjemne ekonomske možnosti nekaterih slojev. Le-ti iz dneva v dan zagotavljajo vpliv omenjene miselnosti, namenjene koroškim množicam. Sicer pa je ta že tako in tako vcepljena kot nerazdelen del lokalnega patriotizma. Klasifikacija, ki jo je pripravila »Podkomisija«, upošteva pri temeljni sistemizaciji pojma manjšina naslednje kriterije: kvantiteto, bližino (naseljenost), državljanstvo, narodnostni značaj države, izvor in odnose do države, okolnosti, ki so pripeljale manjšino v državni okvir, celotno ali delno inkluzivnost ju-risdikcije in končno manjšinske težnje.10) O kvantiteti: Na zasedanju koroškega deželnega zbora v decembru 1960 je deželni glavar Wedenig zavrnil očitke nacionalistično razpoloženih deželnih poslancev o podtalnem sloveni-ziranju dežele in dokazoval nasprotno, da koroški Slovenci od leta 1910 naprej stalno izgubljajo svojo številčno moč.11) Avstrijsko ljudsko štetje je v omenjenem letu ugotovilo 65.661 Slovencev, cerkvena statistika je tistikrat naštela 99.000 Slovencev in slo- 10) Deflnllion el claslllcallon des Mlnoiilei, Nations Unles-Comisslon det diolts de l'hom-me, Sous-Commisslon de la lulte contie let mesures dlscilmlnatoties el de la piotectlon det minorltes. Lake Succeli. New York 19S0 (E/CN 4) Sub. 2/15. 11) Die Neue Zeli, 14. 12. 1960; Slovenski vestnik, 16. 12. 1960. venski narodni kataster 107.000.12) Čez 40 let, to je leta 1951, je bilo po avstrijskem ljudskem štetju na temelju ugotavljanja občevalnega jezika (7 kombinacij, vključno z dvojno varianto bilingvizma: nemško-slovenskega in nemško-vindišarsko) 42.095 prebivalcev Koroške, ki jih najtolerantnejši razlagalci izredno zamotane statistične aritmetike štejejo med pripadnike narodne manjšine. To število pripadnikov narodne manjšine pa se zmanjša na 13.712 ljudi (stališče Karntner Heimat-diensta maja 1952), če odštejemo tiste, ki so jih pri štetju uradno lahko vpisali kot Vindišarje, kar pomeni jezik — narečje ali na pol asimilirane koroške Slovence, oziroma celo na 7707, če se postavimo na stališče, da so pripadniki narodne manjšine le tisti, ki govore en sam, t. j. slovenski jezik (Salzburger Nachrichten, 8. julija 1952). Če skrajno desno in velikonem-ško usmerjeni dnevnik propagira čim hitrejšo odpravo narodne manjšine in priznava s tem genocid v srednji Evropi, je to le še pojasnilo, s kakšnimi sredstvi lahko vplivajo na javno mnenje v republiki Avstriji. Tudi če znana velikonemška organizacija — kljub posebnemu paragrafu 12) B. Grafenauer, Narodnostni raivo) na KoroSkem od srede 19. slol. do danes. Koroški zbornik, sir. 117—248, Ljubljana 1946. 5 v zaščitnem čl. 7, ki to prepoveduje — izbere sicer za spoznanje ugodnejšo kombinacijo številk, ne more tako razmerje spraviti iz tira raziskovalca, ko si želi v labirintu poiskati stvarno število. In še en podoben podatek, ki ga najdemo v novejši publikaciji, namenjeni širši javnosti: »1910: 66.463 (18,3 %>) Slovencev, 1923: 37.292 (10,1 %) Slovencev, 1934: 26.796 (6,6 0/o) Slovencev, 1951: 22.534 (5 °/o) Slovencev; 12 slovenskih občin z njihovo večino«.13) Do zadnjega števila so avtorji prišli tako, da so sešteli število tistih, ki so jih popisovalci vnesli v rubrike pod slo-vensko-nemško, vindišarsko-nemško, slovensko-vindišarsko, vindišarsko-slovensko ter še slovensko in vindi-šarsko. Avtor političnega priročnika za republiko Avstrijo (Politisches Handbuch der Republik Osterreich) se glede podatkov zavaruje z opozorilom, da se ni bilo mogoče izogniti napakam, čeprav je avtor uporabljal svoje zapiske in uradne vire; prav tako pravi, da bo v primeru druge izdaje hvaležno upošteval vsa eventualna opozorila. (Nadaljevanje prihodnjič) 13) V/olfgang Oberleitner, Politisches Handbuch der Republik Osterreich 1945—1960, Guar-daval, Duna) 1960, str. 78. 4 _ Štev. 12 (1036) 23. marec 1962 iAe/osvetiti nočni akciji, pa ga je zdaj iztirila ta reč. Vedel je, kje tiči vzrok Pikine premestitve: hočejo ju ločiti in ne gre toliko za potrebe brigadne ambulante. Res so prej, v prvih letih partizanstva odločneje ukrepali v takih primerih. Ali je res treba ločiti dva človeka, ki se imata rada? Na to vprašanje ni našel odgovora, pa tudi premalo je o tem doslej premišljeval. Cene bi rad pomagal prijatelju v stiski. Sedel je za m:zo, gledal papirje pred seboj in premišljeval. Naj gre sam v brigado in se tam o vsem pomeni? Ne, nocoj ne more. nocoj bo vsa teža akcije na njegovih ramah, jutri .. . jutri bo nemara boljša priložnost. »Naj gre Pika jutri v brigado,« je predlagal komandantu. »Za nocoj se lahko izgovorimo na akcijo.« »Hočejo jo takoj, pa naj gre takoj,« je kljubovalno odvrnil Janez. »Z nami bi šla vsaj do bunkerja; ko bomo videli, kako se bo akcija razvijala in če ne bomo imeli preveč ranjencev, gre lahko kasneje s kurirjem, ki bo nesel poročilo v brigado.« Janez je molčal. Pomislil je na poldrugo uro poti do bunkerja. Brez besed je Cenetu prepustil vodstvo akcije, molče je pristal na Cenetov predlog o kasnejšem Pikinem odhodu v brigado. Lahko mu je zaupal: bila sta prijatelja, ki sta si z malo besedami mnogo povedala. * Bataljon se je odpravil. Na čelo kolone je stopil Cene. Vas je ždela v pričakovanju nemirne noč', ko bo okrog Novega mesta treskalo in bodo svetleče krogle sikale v nebo. Milan in Pika sta molče hodila zadnja v koloni. Zunaj vasi, ko so s ceste krenili na stezo med polji, se je od nekod pojavil komandant. »Že vesta?« je vprašal. Pika je pokimala. M:lan je pogledal Janeza in spešil korak. Tako se je bilo med njima začelo. Nekoč na pohodu, ponoči, na koncu kolone. Pridružil se ji je, spogledala sta se in pozabila na utrujenost, na vse okrog sebe. Še zavedla se nista, da sta zaostala za kolono. Njun prvi poljub je bil sramežljiv, a streznil ju je, da sta z roko v roki stekla in se pridružila bataljonu. Da bi mogla zdaj pozabiti na vse! Steza je bila ozka, hodil je za njo in se je skoraj dotikal. »Bi bila moja žena?« je nenadoma vprašal. Ozrla se je in mu rekla: »Saj sem že tvoja žena.« »Poročila bi se, če hočeš,« je razpredal misel. »Prhodnje dni pridem v štab brigade, pa se pomeniva s komisarjem. Mnogo se jih je zadnje čase poročilo.« »Misliš, da bo bolje, da naju bodo pustili skupaj?« »Ne vem,« je odgovoril, »a govoric ne bo več. In prava mož in žena bova.« »Prav,« se je vdala. »Na vsak način me pridi čimprej obiskat.« Skoraj nič več nista spregovorila vso pot, a bila sta skupaj in kdo ve, kdaj bosta spet tako skupaj. Bataljon se je neopazno razporedil po položaju. — Bombaši prve čete so se zakadili na bunker. V hipu je završalo. Za treski bomb so se oglasile strojnice in zaprhutale mine. Milana je zrušilo, ko se je vzpel iz grape. Sovražnikova krogla ga je zadela v čelo. Luknja sredi čela, kaplja krvi in smrt. Brž se je razvedelo za Milanovo smrt. Cene je prihitel k Janezu in rekel: »Zdaj, ko bomo poslali prvo poročilo v brigado, javimo, da je Milan padel in da mora Pika ostati v bataljonu.« »Ne, bolničar druge čete prevzame bataljonsko ambulanto. Pika pa gre s kurirjem v brigado,« je odločil komandant Janez in hkrati tudi spet prevzel vodstvo akcije. Kratko zatišje po prvem sunku je prekinil ponoven napad bombašev. Bunker se je vdal in bataljon je jurišal. Ljubezen pred bunkerjem M. ZOŠČENKO: SAMOTAR .Tale človek se mi pa smili," je rekel knjigovodja Kazanlikov svoji ženi. .Ta-ko zelo je osamljen, nihče se ne zmeni zanj, pa je vendar na moč spodoben človek, bančni uradnik kakor jaz. Upam, da ne boš huda, da sem ga povabil za svoj rojstni dan.„ .Nikakor ne," mu je odgovorila žena. •Nasprotno, zelo me veseli." Novi znanec je bil visoke postave, tog in raven kot strelovod. Prišel je v smokingu. Govoril je tiho in vljudno, toda zelo vsiljivo, tako da mu človek ni smel segati v besedo, dokler ni nehal govoriti. Potem ko je popil dve skodelici čaja z fumom, se je dobrodušno ozrl na gospodarja in vprašal: .Otrok menda nimata?" .Še ne," se je nasmehnil Kazanlikov pomembno, .upava pa, da bova kmalu dobila krepkega fantka." Samotar si je zamišljeno pogladil kodraste lase. .Fantka, hm .. . Veste, otroci se zelo pogosto rode mrtvi. Sicer je pa na svetu že precej žen, ki sploh ne morejo roditi. Tako pravi statistika o umrljivosti otrok." .Ah, kaj bi s tisto statistiko!" ga je Prekinila žena uradnika Fitileva. .Tudi jaz Sem imela tri otroke, pa so vsi zdravi in krepki." Samotar se je prijazno nasmehnil. „Že, ^e, milostljiva, za zdaj. Ali pa ste slišoli, da je izbruhnila epidemija davice? Začne *e z rahlim kašljanjem." Uradnikova žena se je zdrsnila in vzkliknila prestrašeno: .Kaj pravite! Moj Sergej je res včeraj dvakrat zakašljal." -No, vidite," je prikimal gost. .Saj ni n'kjer rečeno, da mora biti davica, saj je lahko tudi škrlatinka. Toda škrlatinka ni da bi morala biti zmeraj smrtno nevarna. V mnogih primerih preide na dihalne organe in se konča z gluhoto, ali pa načne pljuča, kar je seveda neprijetnejše." .Kam pa bežite?" je vprašala gospodinja presenečeno, ko je žena uradnika Fi-tilevo nenadoma planila pokonci. .Oprostite, draga, strašno se mi mudi. Morda je moj Serjoža res nevarno bolan." Pozabila se je celo posloviti. Odhitela je, kot da ji gori pod nogami. Samotar je srebal svoj čaj in se kdaj pa kdaj ozrl na gostiteljevega nečaka, študenta Aničkina. .Kaj pa študirate, če smem vprašati?" je vprašal naposled. .Pravo." .Tako, tako... Tudi jaz sem svoj čas študiral in simpatiziram z akademsko mladino. Le da je pravo nekam majava zadeva. Najprej človek štiri leta študira, ko pa konča študije, sam ne ve, kaj je pravzaprav. Lahko se odloči za poklic odvetniškega pripravnika ali pa postane nižji uradnik. Vi boste seveda dovolj pametni, da se ne boste poročili, vendar pa . . ." Študent se je v zadregi nasmehnil: .Nasprotno, oženiti se nameravam. Dovolite, da vam predstavim svojo nevesto." .Toko... Oženiti se hočete," je dejal samotar zateglo. „No, draga gospodična, od vsega srca vam želim obilo sreče. Priznati pa moram, da še svoj živi dan nisem videl res srečnega zakona. Najbolj žalostno pa je," se je obrnil na študenta, zro-čega mračno predse: .Čim ljubeznivejša je žena, tem bolj zahrbtna je v resnici." .Moja žena je drugačna,* je zomrmral davčni uradnik Tulapin. „To vam rad verjamem," je odgovoril samotar in se lahko priklonil. .Saj govorim samo na splošno. Pred leti sem stanoval pri nekem advokatu. Žena mu je dan za dnem prigovarjala, naj vendar stopi za kako uro v klub in se nekoliko razvedri, češ da bo sicer omagal v napornem delu. Pri tem ga je poljubljala in ogovarjala z ,moj sončni žarek'. Komaj pa je mož zaprl vrata za seboj, že je prilezel iz omare njen ljubček." Davčni uradnik Tulapin je sedel bled in ves potrt. Dihal je globoko in težko. Spomnil se je, da ga je žena prav tisti dan ogovarjala z .moj sončni žarek". Najrajši bi bil takoj odhitel domov, pa ga je bilo sram pred drugimi gosti. Gospodinja je prišla razburjena in objokanih oči iz jedilnice ter povabila goste k mizi. Napetost se je nekoliko polegla. .Izvolite, kar vam najbolj ugaja," je zaklical gostitelj. .Losos je imeniten, kumare sveže .. ." Samotar se je vljudno zahvalil, porinil pred študentovo nevesto lososa in dejal: .Šele pred nekaj dnevi so moji znanci umrli, ker so jedli ribe." .Jaz lososa ne jem," se je zahvalila nevesta. .Dajte mi raje košček klobase." „Z veseljem," je dejal gost in porinil prednjo krožnik. .Trakuljo dobi človek nedvomno redkeje, kakor se zastrupi z ribo. Vendar pa sem prav te dni bral v nekem časniku, da so pripeljali v bolnišnico staro ženo. In kaj mislite, kaj so ugotovili zdravniki, ko so ji prerezali trebuh? Vsa trebušna votlina je bila ena sama kepa mrgolečih trakulj!" Davčni uradnik, ki je za mizo mnogo pil, se je takoj poslovil skupaj s samotarjem. Na cesti ga je prijel za ramo, rekoč: .Najrajši bi vas bil kresnil po buči, da bi prihodnjič držali jezik za zobmi!" Samotar se je nekoliko sklonil, vendar pa je odgovoril mirno: .Precej težko palico imate. Če bi me z njo kresnili po glavi, bi me ubili. Zaprli bi vas in morda celo obesili. Tako bi prišla žena na beraško palico, vaši otroci pa bi umrli od lakote. In če bi vaša babica zvedela za ta zločin, bi jo zadela kap. No, kaj pravite na to? Kar kresnite me torej po glavi.” Domislice * Življenje ni nikdar tako težko, da bi se ne splačalo živeti, in nikoli tako lahko, da bi bilo preprosto. * * Človek, ki ne naredi več kot toliko, za kolikor je plačan, naredi tako malo, da še tistega ni vreden, kar dobi. * * Kadar iznajde človek boljšo mišjo past, iznajde narava pametnejšo generacijo miši. e Izkušnja je napotek, ne pa priložnost za počitek. * * Najbolj neznosen je duhovit bedak. * * Mirna vest je samo posledica slabega spomina. * * Znaki lenobe in utrujenosti so si močno podobni. n I O n RADIO PROGRAM Evropska prvaka v parih Killius-Bdumler (Nemčija) sta imela po fantastičnem začetku smolo in sta morala po padcu zaradi poškodovanih drsalk sredi plesa odstopiti in tako pokopati upe na zmago Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Švedska poskrbela za proboj Evrope V Coloradu Springsu so toliko slavljeni in samozavestni Kanadčani tokrat »položili orožje': morali so priznati premoč evropskega hokeja, ki ga je prepričljivo demonstrirala Švedska, katera si je zasluženo osvojila naslov svetovnega prvaka. Njihovo zmaga nikakor ni bila slučajna, marveč popolnoma zaslužena — plod skrbnih in vsestranskih priprav. Moralni poraz kanadske in ameriške ekipe pa bi bil ob sodelovanju Sovjetske zveze in Češkoslovaške gotovo še večji, saj igrata obe vzhodni moštvi brez dvoma mnogo kvalitetnejši hokej in sta letos med drugimi premagoli tudi Švedsko, sedanjega svetovnega in evropskega prvaka. Med slabšimi ekipami, ki so igrale v drugi skupini, je nepričakovano zmagala Japonska, ki je od lanskega leta napravila ogromen korak naprej. Avstrija si je po izdatnih zmagah nad Francijo, Nizozemsko, Avstralijo in Dansko ter po porazu proti Jopo.nski osvojila drugo mesto v II. skupini. Za najboljšega igralca II. skupine je bil proglašen Kanadčan Del John, ki igra v avstrijskem moštvu; za Avstrijo je dosegel 14 golov ter pripravil nadaljnjih enajst. Tudi drugo mesto med najboljšimi igralci je pripadlo Avstrijcu, namreč Znehnaliku, tretje mesto pa so priznali japonskemu igralcu Isao. Najboljši napadalec celotnega prvenstva je bil Šved Johanssen, med vratarji se je s fantastičnimi akcijami najbolj odlikoval Šved Haggroth, kot najbolj trden branilec pa se je izkazal Američan John Mayasich. Za neporaženo Švedsko je v I. skupini zasedla drugo mesto Kanado, tretje pa Amerika; slede ekipe Finske, Norveške, Nemčije, Švice in Velike Britanije. Neporaženemu zmagovalcu v II. skupini Japonski sledijo Avstrija, Froncija, Nizozemska, Avstralija in Danska. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju: Kanada - veliki zmagovalec Letošnje svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, ki se je v Pragi odvijalo pred vsak don razprodano dvorano z 18.000 prostori, je potekalo v znamenju zmagoslavja Ka-nodčanov in domačinov. Posebno mladi Konadčan Jackson je v prostih likih pokazal tako dovršeno umetnost, kot je doslej sploh še ni bilo videti in je s tem premagal tudi že skoraj gotovega svetovnega prva- Žeiim spoznati dekle 34 do 38 let. Pisma s sliko prosim na upravo lista. Možna sadna drevesca in ribeze nudi drevesnica MARKO POLZER pošta Št. Vid v Podjuni St. Veit im Jauntai ka Čeha Divina. Predvsem pomeni letošnje svetovno prvenstvo v Pragi ponovno afirmacijo mladine, saj znaša povprečna starost zmagovalcev komaj 18 let. Najslabši udeleženci prvenstva pa so bili sodniki, ki so svojo nalogo opravili zelo pristransko. S svojimi odločitvami so zlasti oškodovali avstrijske tekmovalce, kar je imelo za posledico oficielno pritožbo avstrijske zveze. No;iove svetovnih prvakov posameznih tekmovanj so si osvojili: ženske — prosti liki: Sjoukje Dijkstra (Nizozemska), Avstrijka Heitzer je zasedla častno 3. mesto; moški prosti liki: Donald Jackson (Kanada); pari: Jelinek-Jelinek (Kanada); ples: Roman-Roman (Češkoslovaška) Ta teden vam priporočamo! Knjige iz življenja živali RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranjo gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 24. 3.: 8.00 Otroški zbor Radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrl — 8.15 Orkesirsk? koncert — 13.05 Dunajske melodije — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Ro- man — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 To vsakdo rad posluša — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Komorni koncert. Nedelja, 25. 3.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 12.00 Nedeljska glasbena promenada — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.45 Godba na pihala — 20.10 Dragi poslušalci — 20.15 Kriminalna igra: .Kdo je storilec' — 21.15 Znane melodije. Ponedeljek, 26. 3.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Non-sfop glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? — za vse — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.50 Zvečer še vesel . . . 20.15 Kaj menite vi? — 20.30 Rumeni ponedeljek — 21.15 Za mesto in deželo. Torek, 27. 3.: 8.00 Jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Plesna glasba — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 Radijska igra. Sreda, 28. 3.: 8.00 Jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Dunajske melodije — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 Orkestrski koncert — 21.40 Komorna glasba. Četrtek, 29. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 16.00 Non-stop glasba — 18.20 Oddaja delavske zbornice — 18.35 Mladina v poklicu — 19.00 Karl May — 20.15 Koroški domači koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 30. 3.: 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 Ljudska glasba iz Avstrije — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem fraku — 17.10 Plesna glasba — 18.15 Pestro mešano — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halo! Teenagerjit — 21.00 Popevke. D R U G I PROGRAM: Sobota, 24. 3.: 6.15 Z glasbo v dan — 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Pet minut agrarne politike — 14.15 Godba na pihala — 15.15 Iz parlamenta — 16.15 Non-stop glasba — 18.25 Priljubljeno in znano — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Vseh deveti — 21.30 Nepozabljeni spomini. Nedelja, 25. 3.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 10.10 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Simfonični koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Veselo igranje — 15.40 Glasba na tekočem traku — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Melodije in ritmi — 20.00 Lepi glasovi — lepe viže — 20.45 Na lepi modri Donavi. Ponedeljek, 26. 3.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 14.25 Sodobni avstrijski komponisfi — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za žene — 20.00 »Zaznamovani' opera. Torek, 27. 3.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Življe- nje se začne s šestdeset — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Glasba za delopust — 20.30 Vsaka stvar ima dve strani. Sreda, 28. 3.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Dopol- danski koncert — 13.30 Za ljubitelje operne glasbe — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Popotniki — 16.30 Claude Debussy — 17.40 Domači zdravnik — 20.00 V svetu operet — 21.10 Seine — Donava. četrtek, 29. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za liubitelje resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Znani orkestri — 14.35 Pripovedka — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Godba na pihala — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 Glasbena slikanica iz Avstrije. Petek, 30. 3.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Dopol- danski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Glasba od Nico Do- stal — 16.00 Otroška ura — 16.30 Moderna zabavna glasba — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Slušna igra — 21.00 To so bili še časi. Slovenske oddaje Nedeljo, 25. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 26. 3.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za ženo in dekle. — 18.00 Umetnostni spomeniki na Koroškem. Torek, 27. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Solistična glasba. Sreda, 28. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. četrtek, 29. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Slovenske umetne pesmi. Petek, 30. 3.: 14.15 Poročila, objave. — A. Drabo- senjak, N. Kuret: Igra o Izgubljenemu sinu. Sobota, 31. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedel|a, 1. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdrvaljamo in voščimo. • Anton Polenec: NASTANEK ŽIVLJENJA, 176 sir. • Miroslav Zel: MORSKI SVET, 248 str. • Janez Matjašič: IZ ŽIVLJENJA NAJMANJŠIH, 152 str. • Miroslav Zei: DVOŽIVKE IN PLAZILCI, 236 str. • Anton Polenec: IZ ŽIVLJENJA ŽUŽELK, 204 str. • Božo Škerlj: NEVŠEČNO SORODSTVO, 136 str. 0 Miroslav Zei: IZ ŽIVLJENJA SESALCEV, 248 str. Vse knjige, vezane v polplotno, so bogato ilustrirane in opremljene z večbarvnimi prilogami. Posamezna knjiga stone samo 20 šilingov! „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse RADIO LJUBLJANA Peročlle: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. — 12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza Dnevna oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih — 17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 24. 3.: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Pevec Ivo Robič — 9.40 Koncertne drobtine — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Operetne melodije — 11.30 Drugo dejanje .Gorenjskega slavčka” — 12.05 Tri ameriške pesmi — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Instrument in glas — 14.35 Voščila — 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Orke- ster Martin Gold — 18.10 Pevka Gaby Novak — 18.45 Popotniki na tujem — 20.00 Polke in valčki z velikim* zabavnimi orkestri — 21.00 Za prijeten konec tedna — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. Nedelja, 25. 3.: 6.00 Vedri jutran;i zvoki — 8.00 Mlo-dinska radijsko igra — 3.47 Iz albuma skladb za o!roke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.30 Veliki David Ojsfrah — 11.51 Orkester Roberto Rossi — 12.05 Voščila — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Zabavali vas bodo Zadovoljni Kranjci — 14.15 Voščila — 15.15 Trio Horvvedol in Ansambel Willy Fantel — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Za nedeljski popoldne — 17.05 Vesela godala — 18.30 športna nedelja — 19.05 Panorama zabavnih zvokov — 20.00 Izberite melodija tedna — 21.00 Glasovi od včeraj in danes. Ponedeljek, 26. 3.: 8.05 Orkestralna matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz filmov in glasbenih revij — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Dunajski valčki — 11.35 Ansambli iz Mozartovih oper — 12.05 Deset minut s triom Avgusta Stanka — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Zabavna glasba — 13.55 Zvočni kalei-doskop — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.10 Rendez-vous z glasbo — 18.45 Radijska univerza — 19.05 Veliki zabavni orkestri lego tedna — 20.00 Glasbena skrinja — 20.45 Kulturna tribuna — 21.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe i® Kvintet Jožefa Kampiča. Torek, 27. 3.: 8.05 Ženski zbor »France Prešeren' iz Kranja — 8.25 Glasba ob delu — 10.15 Izberite melodijo tedna — 11.00 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov — 12.05 Zabaval vas bo Borut Lesjak s svojim ansamblom — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 14.35 Arije iz oper Giacoma Puccinija — 15.20 Orgle in orglice — 15.30 V torek na svidenja — 17.55 Bojan Adamič: Plesalka — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Od dunajskega valčka do sodobnih plesnih ritmov — 20.00 Pred mikrofonom je Slovenski oktet — 20.30 Radijska igra — Ivan Ribič: Tisti iz Jurjevego Boršta — 21.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 23.05 Zaplešite z nami. Sreda, 28. 3.: 8.05 Arije iz Haendlovih oper — 8.30 Sovjetska, češka in poljska zabavna glasba — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Balkanske piforeske — 11.15 človek in zdravje — 11.25 Ali vam ugaja? — 12.05 Vaški kvinlef z Božom in Miškom — 12.25 Melodijo ob 12.25 — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Italijanski operni pevci v operah drugih narodov — 14.35 Godala fn zabavni zbori — 15.20 Majhen koncert klarinetista Giorgio Brezigarja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Plesni orkester Max Greger — 18.1® »Temni se' — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Tri popularne domače skladbe — 20.00 Dva velika zabavno orkestra — 21.00 Pojoči mozaik — 22.15 Po svetu jazza. četrtek, 29. 3.: 8.05 Overfura in rondo — 9.25 Klavir v duetu — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Prizor iz opere .Iris' — 11.3® S popevkami po svetu — 12.05 Prisluhnite kvintetu bro-tov Avsenik — 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.50 Igramo za vas — 14.35 Voščila — 15.20 Segava klaviatura — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncerf po željah — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Radi bi vas zabavali — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.45 Vedri zvoki. Petek, 30. 3.: 8.05 Popevke se vrstijo — 8.40 Ljudske pesmi raznih narodov — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Obraz iz stare francoske glasbe — 11.35 Ritmi Latinske Amerike — 12.05 Vesele domače — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Pojo jugoslovanski basisti — 14.35 Umetniki iz sosednih dežel — 15.20 Zvočna mavrica — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Popoldne s slovenskimi sklo-dafelji — 18.10 V narodnem in zabavnem fonu — 19.05 Slovenske popevke — 20.15 Tedenski zunanje-poliflčn! pregled — 20.30 Medigra — 20.35 Spoznavajmo svet i»> domovino — 21.35 Zabavne melodije — 22.15 Oddajo o morju in pomorščakih. RADIO TRST Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek. Sobota, 24. 3.: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke — 15.30 »čudež dolgočasja* — igra — 18.30 Jazz ponoroma — 19.00 Pomenek s poslušalkami — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije — 21.00 Skladbe tržaških avtorjev. Nedelja, 25. 3.: 11.30 Oddaja za na'mfajše: »Lepa Suzanica”, pravljica — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... — 15.40 Porfref v miniaturi — 17.00 Za smeh in dobra voljo — 19.15 Nedeljski vestnik. Ponedeljek, 26. 3.: 18.00 Italijanščina po radiu — 20.00 Športna tribuna — 20.30 »Svanda dudak", opero v dveh dejanjih. Torek, 27. 3.: 13.30 Glasba po željah — 18.00 Sola In vzgoja — 19.00 Pisani balončki — 21.00 Slovenske L*avre. Sreda, 28. 3.: 18.30 Italijanski operni pevci — 19.0® Zdravstvena oddaja — 20.30 »Skrivnostni koncerf* ro-dijska drama. četrtek, 29. 3.: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja — 20.30 Simfonični koncerf pod vodstvom Mario Rossi. Petek, 30. 3.: 13.30 Glasba po željah — 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorjev — 20.30 Gospodarstva in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Tre Le v iz.ua Soboto, 24. 3.: 19.35 Iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 »Danes ponoči v Samarkand". Nedelja, 25. 3.: 17.00 Za otroke — 18.40 Zanimalo vos bo — 19.25 Naš mož na Dunaju — reportaža — 20.15 Prenos iz nemške televizije »Ko bi bil jaz kralj*. Ponedeljek, 26. 3.: 19.50 Pomladna moda 1962 — 20.2® Kratki film — 20.50 Enaidvajset — 21.30 Mozart: ,Joc-puinski Natturni". Torek, 27. 3.: 18.30 Tokrat tik pred sedmo — 19.00 »Zlati runo”. Sreda, 28. 3.: 17.00 Za otroke — 17.45 Za družino —-20.20 Kratki film — 20.30 Bilanca meseca. četrtek, 29. 3.: 19.55 Tik pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 črno na belem. Petek, 30. 3.: 19.30 Slike iz Avstrije — 20.10 Kratki film — 20.20 Prenos L5wingerjevega odra. Izdojotelj, lostnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfvrt, Gasomelergoste 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rodo Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo no naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfoch 124.