Leto L3DL ŠL $9
LJubljana, sobota 13. marca lfJ7
Gena Din i.-
izftaja vsaa das popoftdna, uvzema nedelj« m praznike — lnserati do 30 peUt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, vecjl in sera ti petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25— Rokopisi se ne vraća jo
UREDNIŠTVO EN UPRA VN16TVO LJUBLJANA    Knafljeva   ali ca   4tev. o.
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 to 31-26
Podrutniee: MARIBOR, Stroasmaverjeva 8b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon It. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1, telefon st. 66; podružnica uprave: Kocenovs ul. 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kotodvor« 101
Poštna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Krvava borna v Španiji na vrhuncu:
V nekaj dneh bo prišlo do odločitve
V ofenzivi na Guadalajaro je nastal zastoj, ki so ga vladne čete izkoristile za utrditev svojih novih postojank — Borbe se vodijo 20 km pred mestom
PARIZ., 13. marca. r. V teku včerajšnjega dne so frankovci skupno z italijanskimi četami nadaljevali svojo ofenzivo na fronti pri Cruadalajari. Njihovo prodiranje pa nima več onega, za vladne čete tako grozečega obsega, kakor so to poročale agencije Štefani, Havas in traneov glavni stan v Sala-manci. Klin njihove vojske še ni na pet kilometrov blizu Guadalajare, kakor so sprva vedele povedati razne vesti, marveč je trenutno se vedno nekoliko severno od Torihe, v bližini sela Triheke, to je okrog 20 km daleč od Guadalajare.
Vsa prizadevanja upornikov so v teku včerajšnjih borb šla za tem, da v tem klimi razširijo bočno fronto. V tem cilju je njihovo desno krilo napadalo južno od Iji Tobe ter zavzelo kraje Vegvilias, Monasterio, Coroglu-do in Membrileru. Na ta način se je fronta, ki je imela prej obliko ostrega kota, čijega kraki so se naslanjali na La Toboru in na Arhesilas, pretvoril v obliko topega kota med Corogludom, Torihom in Brichueto.
To svojo akcijo frankovci sedaj izpopolnjujejo z akcijo proti Las Rozasu zapadno od Madrida v namenu, da osvo je železniško progo pri Fuenkarali, s čimer bi se odprtina oblegovalnega obroča zmanjšala.
Razširjenje bočne fronte pa je znatno zaustavilo prodiranje frankovcev proti Madridu. Vladne čete so tako pridobile na času ter zbrale nove rezerve in utrdile svoje postojanke pri Guadalajari. Prihodnji dnevi bodo odločili, kdo izmed obeh nasprotnikov bo prvi dosegel svoj cilj. Takrat se bo še le videlo, uli se bo italijanski klin prej prebil skori Guadalajaro predno se bodo mogli republikanci zadostno utrditi, ali pa bodo republikanske čete poprej utrdile s\roje položaje in zaustavile \>sako na-daljnje prodiranje Italijanov in frankovcev.
Pri teh operacijah igra vreme zelo važno vlogo. Neprestano deževje ter naraščanje rek Jarame, Manzanaresa in ffenaresa gre zelo v prilog vladnih čet. Na vsak način je zastoj v Francovi ofenzivi in neugodno vreme v znatni meri izboljšalo sicer že kritični položaj madridskih braniteljev.
Republikansko
vojno poročilo
Madrid, 13, marca. AA. Dopoldne okoli 10. so nacionalistične bateriOe začele obstreljevati Madrid. Granate so padale v razno okraje prestolnice. Ena granata je priletela v prostore neke zavarovalnice. Koliko človeških žrtev je terjala. Se nI znano.
Oibor za obrambo    Madrida poroča v
svojem današnjem komunikeju, da so republikanske čete v univerzitetnem odseku s hudimi eksplozijami uničile poslopje -unetijske šole, ki je bilo v posesti upornikov. V razivalinah je našlo smrt mnogo upornikov. Pri Guadalajari se napad upornikov, podprt z močnim iitalijanakimi oddelki, še vedno nadaljuje. Republikanske čete se s podporo topništva in letalstva hudo upirajo.
a tabora
Iz naciona
A vila, l& matfoa. AA. Vladne det«* po skušale v zadnjih bojih v madridskem vseučiliškem okraju izvršiti napad istočasno na dveh točkah. Podoben napad so skuSale izvršiti tudi včeraj pri J arami. Te
napade so pripravile s ftudiiii topniškimi ognjem, nato pa so z minami skušale porušiti objekte, ki so jih hotele nato zavzeti. Napadi se niso posrećili in tudi škoda ni tolikšna, kakor so vladne čete pričakovale. Tako je bil v univerzitetnem okraju njihov cilj zavzetje centralne klinike, toda vzlic topniškemu ognju in minam se jim je ni posrečilo zavzeti. Vladne čete so se z velikimi izgubami umaknile.
Huda borba za Oviedo
Valencija ;i>. nuuca o. Za Uviedo t>e razvijajo novi hudi boji. x\Tacionaiistični oddelki so trikrat zaporedno napadli republikanske postojanke zlasti pri Oviedu-Gradu, kjer so nameravali prebiti republikanski jekleni obroč okrog mesta, vsakokrat pa so bili odbiti z velikimi izgubami.
Republikanci so ohranili svoje postojanke okrog mesta, v mestu samem pa se še nadalje bore za vsak okraj posebej. Polkovnik Aranda se po teh vesteh nahaja v vedno bolj obupnem položaju.
Nov protest
vlade v Valenciji
Madrid, ;3. marca, o SnočnjS »eju va-lencijske vlade je bila posvečena italijanski intervenciji v Španiji. Sklenjeno je bilo, da bo republikanska vlada vnovič protestirala pri Društvu narodov in londonskem nevtralnostnem odboru zaradi italijanskega in nemškega postopanja, ki dokazuje, da sta obe fašistični državi kršili tudi najnovejše svečano sprejete obveznosti. Zunanji minister Del Vayo namerava v protestni noti podati nedvoumne dokaze o najnovejših znamenjih fašistične intervencije v korist nacionalistov in proti zakoniti republikanski vladi v Španiji
Protinapad vladnih čet pri Guadalajari
Madrid, 13. marca. AA. Havas: Odbor za obrambo Madrida je objavil snoči ob 22. uri: Na osrednji fronti, posebno pri Guadalajari so naše čete prešle v protinaf. pad. Naše čete so tam ujele sovražno topniško baterijo. Kljub slabe me vremenu je naše letalstvo tako dobro bombardiralo sovražne postojanke, da mu je general Miaja čestital.
Odstop načelnika
generalnega štaba
MADRID, 13. marca. AA. Havas: Načelnik oddelka v vojnem ministrstvu general Martinez Cabrero je odstopil Generala je poprej postavil na položaj vrhovni obrambni svet Zato je general poslal njemu svojo ostavko. Za načelnika generalštabnega oddelka je bil imenovan podpolkovnik Vioen-te Royo, ki je bil doslej načelnik štaba v poveljstvu srednje armade.
Vedno novi dokazi
MADRID, 13. marca. AA. Havas: V jasnih nočeh dne 11. in 12. marca so vladne čete ujele 9 italijankih vojakov in zaplenile štiri oklopne avtomobile italijanskega izvora Na njih so našli zelo dragocene podatke. Našli so na njih tudi karte generalnega štaba in na njih sovražne postojanke, točno zaznamovane. Našli so rudi pismene podatke, da se italijanska fašistična divizija nahaja v Španiji že od sredine preteklega mesec:'.
Dokazni film
BARCELONA, ia marca. A A. Havas: Včeraj so posneli za film jetnike tuje narodnosti in sicer 3 Marokance, 5 Italijanov in 2 Nemca. Republikanska vlada bo po* slala ta film v inozemfstvo, da se tako dokaže, da so bile vladne obtožbe o vmešavanju tuiih  držav popolnoma resnične.
Italija« Nemčija in zapadni pakt
Rim in Berlin bi rada zrušila francosko-ruski pakt in dobila svobodne roke
LONDON, 13. marca. Neuradno poročajo, da je glavna vsebina nemšVp£ra odgovora v naslednjih točkah: 1) N> ija je pripravljena pogajati se o novem zapadnem paktu, ako ne bo zvezan z ženevskim sankoijskim sistemom. 2) Ako se istočasno pakt med Francijo in Sovjetsko unijo tako izpremeni, da ne bo naperjen proti Nemčiji in da ne bo vseboval avtomatične sankcije po ženevskem načinu. 3) Izpremembe v starem paktu četvorice- 4) Varnost Belgije naj se zajamči s posebnim statutom a±i pa z direktnimi dogovori mtereeiranih držav z Belgijo. 5). Nemčija ne bo sprejela nobenega pakta, ki bi istočasno veljal za vzhodno Evropo.
V londonskih diploma taki h krogih izjav« Ijajo k tena, da bi *** mnpMim nota do-
kazala, da se dosedanja zunanja politika nemške vlade ni nič spremenila. Revizija ruskega pakta za Francijo ne prihaja v poštev in tudi ostale pogoje nemške note se morejo le težko izpolniti.
RIM, 13. marca. AA. Havas: Italijanski odgovor, ki je bil včeraj izročen angleškemu veleposlaniku Drummondu, je precej dolg. Dasj poučeni krogi ne marajo dajati izjav se vendarle izve, da ta odgovor italijanske vlade se ni dokončen, toda italijan* ska vlada hoče s tem pokazati, da hoče sodelovati pri organizaciji rnjru. Posebno interesi Anglije in Francije na eni in Italije in Nemčije na drugi strani. Posebno se dela na tem, da bi se spravni v sklad se podčrtava, da Italija tudi pojasnjuje svoje ugovore proti pogodbi, ki veže Francijo m sovjetsko Rastjo.
Nad S milijard v enem dnevu
Ogromen uspeh francoskega posojila za državno obrambo
PARIZ, 13. marca. A A Havas: Finančno ministrstvo objavlja: Posojilo, ki se je zjutraj začelo podpisovati, je bilo pokrito v teku dneva in ob 17. uri je bilo podpisani že nad 5 miljard. dasi se še ne ve za podrobnosti vpisanih vsot, ki so bile včeraj povsod podpisane Mnogo bank ie že proti koncu dopoldneva moralo /apreti okenca, ker ie /manjkalo bonov za podpis. Zaradi tega sijajnega odziva proučuje finančno ministrstvo možnost, da bi se dovolil podpis tudi tistim, ki niso prišli pravočasno k blagajnam, pa bi vendar radi sodelovali pri podpisu posojila
Drogi obrok posojila za narodno obrambo bo predložen v podpis v torek ali v sredo.
Ta obrok posojila bo znašal 2 in pol miljar-dc.
PARIZ. 13. marca. AA. Havas: Finančni minister Vincent Auriol je sprejel novinarje in jim prečital uradno poročilo, ki pravi, da je bilo notranje posojilo za narodno obrambo podpisano do 17 ure popoldne. V manj kot 8 urah je bilo posojilo krito.
Finančni minister je prejel pooblastilo, da lahko ra/ni^e drugi del posoiila za v torek, ker prebivaltsvo po vaseh in oddaljenejših krajih ni bilo pravočasno obveščeno o prvem roku tega posojila in bo lahko sodelovalo tudi ono tako pri notranjem posojilu.
Mflmt PriM£ević
Belgija
ii£ da svojih kolonij
iiKUSiiLJ. 13 m<trcn br. Na banketu bel-gtoeko ainerislcsga tntsta je mu*? sii"č! min. predsednik Van Zeejlaod so ver, v katerem se ie bavjl z nemškimi kolonijskimi z.dite-
I vamii in z ilektn odbora Društva narodov za j novo ta .delitev surovin   Van Z^eland ie v
svojem govoru naglasi 1, tia Belgija nikdar ne 1k> dopustila, da bi se kratile ii;en<- pravice in da bi se j; odvzele njene sedanje kolonije. Poocbao odlilmjt Belgija vaafoo rspre-merobo v pogtodiii helgija&eea Koiura ki In ostane nedotaikljiva last Belgije.
ie
Socialno skrbstvo v novem ljubljanskem
proračunu
Proračun izdatkov za socialno skrbstvo je v novem ljubljanskem proračunu povečan v primeri z dosedanjim proračunom za 1,600.000 Din in znaša 6,120.000 Din. Gotovo je pozdraviti prizadevanje, da se za socialno skrbstvo zasigurajo vsi oni krediti, ki so nujno potrebni, da se pomaga onim, ki so pomoči potrebni, saj mora biti socialno skrbstvo ena prvih naiog občinskega gospodarstva. Pri pregledavanju posameznih postavk pa se ne moremo ubra niti vtisa, da pri sestavi tega proračuna ni bila merodajna zgolj skrb za one. ki so najbolj bedni in pomoči najbolj potrebni. Zlasti je sumljivo, da v tem poglavju proračuna v nasprotju s prejšnjimi leti niso navedene nikake ustrezajoče postavke iz proračuna za leto 1936/37, tako da ni mogoče pregledati, katere postavke so zvišane in katere znižane. Treba je vzeti v roke proračun za L 1936/37 s pojasnili in primerjati postavko za postavko. Taka primerjava pa nas dovede do zanimivih ugotovitev.
Gotovo najvažnejši del proračuna za rocialno skrbstvo so izdatki za starostno skrbstvo. Novi proračun predvideva v ta namen znesek 1,770.000 Din nasproti znesku 1.823.000 Din v proračunu za leto 1936/37. (1.666.900 Din plus 156.100 Din za priključene občine). Proračun zavetišča za onemogle je sicer povečan od 755.000 na 806.000, toda to povečanje je nastalo le zaradi tega, ker je vnesena nova postavka za hrano dijakom ter otroškim zavetiščem v višini skoro 86000 Din t*ko f*v ■- resnici ta postavka ni prav nič povišana.
Značilne so tudi spremembe glede bolniškega skrbstva. Izdatki za oskrbne stroške v bolnicah, ki so za 1. 1935 '36 znašali v proračunu stare Ljubljane 350.000 Din in so bili v proračunu 1 ■ "0^«^°" žani na 315.000 Din (250.000 Din za staro Ljubljano in 65.000 Din - »Skijučea. čine), se v novem proračunu nadalje zni-
žajo na 200.000 Din. Na drugi strani pa je povišana postavka za podpore bolnikom od 105.000 Din na 220.000 Din. Torej zmanj sanje izdatkov za zdravljenje v bolnicah in povečanje izdatkov za pomoč bolnikom na domu, kjer kontrola glede resnične potrebe ni tako lahka. V celoti torej tudi izdatki za bolniško skrbstvo niso prav nič povečani.
Povečanje se nanaša le na mladinsko .skrbsivo in delavsko skrbstvo Izdatki za mladinsko skrbstvo znašajo v novem pro računu 2.468.000 Din, medtem ko znašajo v starem proračunu 1,389.000 Din. To po. večanje je nastalo predvsem zaradi nove postavke 500.000 Din za gradnjo dnevnega zavetišča v Trnovem, za katero je vnesen tudi prispevek Vincervcijevi konferenci v višini 18.000 Din. (V celoti dobi Vincencijeva konferenca za vzdrževanje otroških zavetišč 130.000 Din). Redne pod pore za mladinsko skrbstvo so povišane od 436.000 na 500.000 Din, izredne podpo. re, obleka in obutev, podpore za šolske potrebščine in za mleko v šolah od 144.000 na 155.000 Din, 'zdatki za vzdrževanje dnevnih zavetišč se povišajo od 207.000 na 448.000 Din, izdatki za počitniške kolo nije pa od 130.000   *a 150.000 Din.
Znatno povišanje vidimo tudi pri izdatkih za podpore delavcem, in sicer od 289 tisoč na 510 tisoč Don.
Podroben preglej izdatkov iz tega poglavja na.m torej kaže zanimivo okolnost, da so povišane z'asti postavke za podpore ali za slične zdatke, kjer so, kakor znan -možne marsikatere zlorabe. Važno bo torej predvsem. kako se bodo te podpore delile, će se ne bodo delile po stvarnih potrebah prosilcev, ne bo dosežen oni namen, ki mu mora služiti socialno skrbstvo, kajti ni vse socialno skrbatvo. kar se prika. zuje pod tem naslovom.
Velikonočna konjunktura na trgu
Ljubljana, 13. marca.
Na velikonočne  praznike smo   se začeJi zek> zgodai pripravljati. Dane« je bdi živilski trg tako dobro založen   kakor da je šele teden  dni   do  velike noči.Velikonoona konjunktura se v resnici že začenja.
Na veliko noč tso nas }>rej začeli opozar* ja<i mesarji z vabljivo gnatjo. Zdaj je od dne do dne več prekajenega mesa naprodaj, kj ga sicer gospodinje doslej 5e niso kupovale. Letošnja velika noč je ponesrečena, ker je ob koncu meseca, a kljub temu jo hočejo meščani dostojno proalaviti. Gospodinje zdaj že lahko delajo proračune, ker se cene ne bodo več spreminjale. Gnjat je približno po irfti ceni, kakor je bila lani. in sicer od 16 do 22 Din kg. Tudi drugo meso ima letos približno enako ceno ka» kor lani, vendar je sveže prašičje meso precej drago, po 14 do 18 Din kg
Z al en jad ni trg je bil danes bolje založen kakor prejSnji tržni dan. Branjevci so dobro založeni z goriško in dalmatinsko sa* lato. Goriška salata ie po 8 do 10 Din kg. dalmatinska pa po 6 do 8 Din. Trg je dobro založen radi z domačo zelenjavo* pač zaradi milega vremena.
Da se bliža velika noč, se pa najbolje l-ozuia na perutninskem trgu, kjer je biJ danes pravj naval, kakršnega ni bilo že dolgo. Zaradi tega so se jajca zalo poceni* la v primeri s prejšnjimi cenami. Danes so bila že po 50 par sveža, toda drobna. V splošnem pa so jih prodajali po 16 do 18 komadov za 10 Din- Zelo mnogo je pa bilo tudi že perutnine, ki se še v splošnem ni podražila, a vse kaže. da bo čez teden že dražja. Kokoši so po 15 do 32 Din komad. Piščancev je mak>. Danes je bilo precej zaklane perutnine, ki je šla precej v denar Sekane kokosi so bile po 420 Din, pičke pa po 22 Din.
Prodajalce butar so zopet prestavili k stalnici. Danes jih je bilo mnogo več, kakor prejšnje daii, ker so pričakovali, da bo boliša kupčija zaradi tržnega dne.
Borzna poročila.
Curili, 13.  marca.  Beograd  10. Pariz
20.14, London 21.44, New York 438.875, Bruselj 73.90, Milan 23 07, Amsterdam 239.75, Berlin 176.40, Dunaj 80.25 do 81.75 15.90, Varšava 83.20, Bukarešta 3.25.
Iz znane srbske rodbine Pribičevič, v Liku je bil, kakor šte\ilni njegovi rojaki, določen zu vojaško karijero  Roditelja sta §M poslala v kadetnico l.iebcnmi pri Gradcu. Mladi Milan je bil vzgojen v strogo nart^-i nem duhu. Avstrijske kadetne šole so bite na    glasu    najnevarnejših ponemčevalnic. Redki to bih oni. ki so končali te šote da bi se izne\*erili svojemu narinlu. Med te mi redkimi je bil Milan Pribiče\tć Germi-mzatorične metode v šoli so gv ne sumo utt dile v narfnlni zavednosti  man'eč celo Po-vzročile   v   njegovi   notrun fščtm H#ooW/tv tiđpor />ro/j vsemu, kar   ie bilo m\ratrijska in   nemško    Knt   mlini   oficir   k    »faitJ pr:
slo\*anskem   tpodnjeitaferMkem pehotnem
p<>!ku št   87. Živeč r stalnih stikih z nmi kmettko mhtJino, jo je vzljubil in  jel ču t it i   zanjo  največje   simpatije    Spoznal ie križe, težave in nadloge   ki turen t naseg.i kmeta in tako postu! ne samo iskren pri jatelj, marveč nurnvnost oboževalec kmet skega stanu, o katerem je bil prepričan, da je podlagfi in temelj družbe in države Kot vojak je prehodil vse slovenske krute in jih proučil. $e izza dijaških in kadetskih let je temeljito poznal hr\at*ke  in  srbske krun-v svoji ožji domoisni Ltki   Leta J903. se ie Srbija os\i>bodila avstrijskega uplivu in srh ski prestol je zasedel kralj Peter l. Kare-gjorgjevič   Srbija je jela na vsi črti vodili narodno  in   slovansko  politiko   Milan ni mogel več strpeti v avstrijski službi Slekel je vojaško suknjo, odšel v Srbijo in tamkaj vstopil v srbsko vojsko.
Prost avstrijskih spon. si je tu ezel za cilj svojega življenja sistematično delo za osvo bojenje vseh jugoslovemkih pokrajin izpod tujega jarma. In ta cilj je za<leJn\-al z jekleno doslednostjo in vztrajnostjo Revolucionarni  organizaciji     »Slovenski  Jug« in »\arodnu odbrana« sta bili torišče njegovega delovanju. K kratkem je r a/predel re volucionarne   niti   iugoslo\<enske   misli po vsem avstrijskem <l(\anskem fugu   Tudi v Sloveniji je obsto;u!u njegova organizacij i. njeno tajno glu-ilo je bil »Slo\ enski narod-»Jugoslavenske vesti« v listu so imele namen,  da     v/bujuio   simpatije  za jugo^h* vensko stvar, članki in dopisi iz Beograda, ki jih je Milan \ečinoma inspiriral. nekatere pa celo sam napisal, pa so služili v to da pravilno informirajo slovensko javnost, obenem pa tudi branijo in zagovarjajo interese Srbije.
Zmago\ita balkanska vojna* v kateri si je Milan Pribičevič priboril /ovorjev venec pra\-ega junaštva, je dala življenje velikemu delu njego\ih idealov, zaeno pa v vseh naših pokrajinah mogočno dvignila jugoslo-\*ensko zavest in ojačila in okrepila jaffoslo-vensko idejo
Ko je leto kasneje prihrumela na Evropo svetovna vojna, so bile nase pokrajtne vsaj malce pripravljene na velike dogodke, ki so nato slediti. Sezadostna je bila ta pripravljenost, toda v kolikor je bilo, je bilo to skoraj izključno zasluga pokojnega Milana Pribičeviča. I zid sveto\me vojne je pri nesel uresničenje vseh njegovih idealov, ki jim je posvetil vse svoje življenje. Drugi brez vsakih zaslug, a veHki v svoji drzmo sti so sedaj zahtevali priznanje, pohvalo* nagrado in plačilo za svoje »delo in velike žrtve«, on pa je skromno slekel vojaško suknjo in kot vpokojen polkovnik odiel na Kosovo polje — kmetovai. Kmetovalcu, ki st v» potu svojega obraza prideluje svoj vsakdanji kruh. je posvečal v»e življenje svojo veliko skrb in svojo ptamtečo ljubezen, sedaj je stopil v njegove vrste, da ga dvigne k sebt in rmi leoi stanovski tovariš pomaga. Kidal je gnoj, napravi jal steljo* oral, kopal, se jal, kotil, žel, sekal in cepil drva, njegova gospa soproga Ruža, hčerka generala BoskoviČa pa je gospodinjila, prala, krmila živino, moizia krave in ovce . .. Polnih deset let m več!
Lani je obolel. Prišel si je iskat zdravja na Golnik. Njegovo stanje se je boljšalo. Da pospeši proces okrevmnjm. se je v ponedeljek 1 t m. odpeljal v Švico. Tu mu je ob skoraj popolnoma ozdravljenih pljučih napad tropične malarije, ki mu slabotno srce ni moglo več odoleti, nenadoma preatri-gel nit življenj*.
Milan Pribičevič je M prvi. ki je razvil zastavo revolucionarne )\*2pekrvenske misli in nji posvetil vae svoje žit je in bitje ako kdo* on zasluži, da se h etna domovina spominja vettkŠk njegov zaslug, ki a jih je pridobil za oavohocHtev m uecUnje nje vseh Jugoetovemov V fo/0 vrsti ju naških borcev zrn veflfco 'dejo m nre2 dvoma pripada eno prvih m n.ijodrfčncjgit Nemnetm mmi
Pljujejo na vse, kar je človeku sveto
Ljubljana*!  13. marca.
Živimo v najbolj krvavem stoletju. V stoletju največje vojne. V stoletju, ko je bilo pobitih največ ljudi. Pa vendar v stoletju največjega napredka, ki o njem neprestano govorimo. V Čem se manifestira ta napredek, je težko reči. kajti zdi se nanu da ni napredek, če stradajo po svetu milijoni ljudi samo zaradi tega, ker je vsega preveč — preveč gmotnih dobrin in da zaradi tega ljudje nimajo dela. Ne zdi se nam napredek, če orožje 20. stoletja deluje z večjo zanesljivostjo in če je postalo klanje ljudi zaradi modernega orožja iz rokodelstva prejšnjih stoletij prava industrija našega stoletja. Ne vidimo tudi napredka v tem, da je človeško življenje izgubilo povsem vrednost in da je ljudem dandanes vseeno, ali je bilo tega in tega dne na španski fronti pobitih nekaj sto ljudi, nezaščitenih otrok ali vojako\' katerekoli narodnosti — več ali manj.
Da, ži\~imo v stoletju, ko je moraliziranje o klanju ljudi anahronizem; toda ne le to* temveč celo greh. Kdor dandanes govori o člo\*eškcm dostojanstvu, ga osumijo, da je nevaren element ali celo komunist. Kdor se zdaj poteguje za nesrečne, preganjane ter bedne, mora biti pripravljen, da mu bodo v krščanski ljubezni do bližnjega potegnili kožo čez glavo. Kristusov nauk: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! in Ljubite svoje sovražnike! je zavržen in velja le načelo: Kolji sovražnika! in: Samo ljudje tvojega političnega prepričanja so tvoji bližnji! — Dandanes je sovraštvo najvišja zapo\*ed, sovraštvo, ki mu je dovoljeno vsako orožje. Zdaj ne gre nikdar za pravično stvar v nobenem boju, temveč le za interese skupin. Ne gre za človeka, ki krvavi za ta ali oni interes, gre le za številično premoč krvavečih. Evangelij ljubezni je v času odobritev ogromnih vojnih kreditov pravo izdajsl\*o načel našega stoletja.
Pa vendar v tem strašnem vzdušju krvi in smodnika človek ne more ostati povsem brezbrižen in top; ne more molčati spričo strahotnih izbruhov demoralizacije in zločinskih instinktov sadisto\' našega stoletja. Ne more prenesti neprestanega blatenja* človeškega dostojanst\*a in vsega, kar mora biti količkaj nepokvarjenemu človeku si'c-to. \i mogoče molčati spričo blaznih* histeričnih izbruhov iMselja ljudi, ki pišejo, da na '-^»'m- delajo njihovi ljubljenci čežano iz ijuai. To je žalostno, to je tem hujši znak moralne pokvarjenosti, ker pišejo tako ljudje, ki so po s\'ojem poklicu dolžni učiti druge* kako je treba živeti po Kristusovih naukih.
Javno obsojamo tiste, ki so odgovorni za tdkšno pisanje pred si'ctom in našim Ijud-st\*omf Obsojamo jih, ker je dolžnost naše-
ga tiska, da brani svoj ugled kot kulturen in socljalen činit*!] kulturnega: naroda; tisk, ki bi ne obsodil takim do neba kričat* surovosti, bi si naložit odgovornost za ve* posledice. Tu ne gre več za politiko, temveč za čast ter ugled kulturnih //udi. za ugled slovenskih novinarjev pred svatom?
V dobi živimo* ko se čedalje bolj Uri surovost ter podivjanost, ko časopisja piše skoraj dan za dnem o pobojih v naših krajih in ko poroča tudi, da ljudje skrunijo verska simbole, časopisje o tem poroča in ko hkrati toži nad splošno pokvarjenostjo* tudi v isti štev. lahko izide " z izbruhom takšne brezmejne surovosti, v M se v njem nekdo raduje, da x* Španiji Jela jo iz njihovih nasprotnikov čežano! Ali je še treba iskati krivce, zakaj se jc razpasla^ med našim ljudstvom surovost? Ali lahko še zavračajo odgovornost za širjenje demoralizacije med ljudmi? »Po besedah jih bosta spoznali!« Spoznali smo jih, predobro jih poznamo zakupnike morale, strahopetce, ki si upajo kričati samo za palisadami svojih prhnlegijev in ki zagovarjajo samo tisto moralo, ki jim lahko več koristi
Slovenci se prištevamo med kulturne ljudi, zato nam pojem srčne omike ni zgolj beseda. Zaradi tega tudi vemo. da niti političen boj ne sme prekoračiti vseh meja in namenu kljub vsemu ne smejo služiti vsa sredstva Politična usmerjenost listov, najsi je kakršnakoli, ne more upravičevati nobenega tista, da sme buditi zločinske instinkte, da sme pljuvati, na človeško dostojanstvo in da se sme wseliti masakriranja ljudi, ki so kakor pravi sv pismo, vendar vsi ustvarjeni po božji podobi, ne glede na njihovo prepričanje in narodnost Ali naj opozarjamo mi tiste ljudi, ki so morda po poklicu dušni pastirji, da je človeška duša ne-umrjoča in da ima sleherni Človek dušo, ne glede na to* v katerem taboru preliva kri? Toda ne bomo se sklicevali na vero in nauke katoliške cerkve, ne bomo trdili, da katoliški duhovniki blagoslavljajo orožje, ne bomo nikomur izpraševali vesti Ne gre za vero in ne za politiko — gre za človeško dostojanstvo, za vprašanje srčno omike Ne bomo raziskovali- ali so gospodje verni aH ne in ali žive po veri. toda naglasiti moramo, da nam ni vseeno, če blatijo* kar mora biti slehernemu kulturnemu človeku sveto, da ne moremo molčati, ko bi zaradi njihovega pisanja padel madež na ves slovenski tisk. Ne more nam biti vseeno- kakšne posledice lahko rodi takšno pisanje med preprostim ljudstvom, kakor nam ni vseeno, kaj misli svet o nas v letu. ko praznujemo 140-letnico svojega tiska!
Obsojamo vas! Sodila vas pa bo slox-enska kulturna zgodovina!
Na glavo postavljene kalkulacije
Skrbi in težave hišnih posestnikov v inkorporiranih
okoliških občinah
Ljubljana, 13. marca.
Hišni posestniki, ki so zidali svoje hi že v okolici pred inkorporacijo okoliških občan, so občutno prizadeti, ker je njihova kalkulacija z novimi niestnimi obremenitvami postavljena na giavo. Vsak nov hišni lastnik v Ljubljani se je zevedal, kolike davščine ga. čakajo, ko je zidal hišo na bivšem mestnem teritoriju in je tudi s temi dajatvami kalkuliral. Hišni lastniki v inkorporiranih občinah pa pri zjdanju niso predvidevali priključitve in ž njo vseh visokih mestnih davščin (14 in % Cc poleg trošarin in užitnin) zato so postale vse njihove kalkulacije zgrešene.
Občani bivših okoliških občin se niso niti prav zavedli svojih pravic kot novi meščani, pa je bil potrjen prvi novi mestni proračun in zdaj drugi; oba seve raztegnjena na bivše okoliške občine. Ob prejemu prvih plačilnih nalogov raznih davščin so šele spoznali svoj težak položaj. Katastrofalno pa bodo vplivale posledice inkorpo-racije v bodočih letih, ko bo sukcesivno samo v bivši viški občini preko 300 hiš izgubilo dosedanje davčne olajšave in bo vsaka teh hiš obremenjena z nadalnjimi 17 do 20^ samoupravnimi dokladami.
Veliko večino novih hiš bremene visoka hipotečna posojila in bodo žal pod težo ogromnih dajatev (do 40*Tr kosmatega dohodka \ neizogibno dozorevale za prisilne d-ažbe. Dejstvo je, da prehaja ta obremenitev hišnih posestnikov posredno tudi na najemnike in to v dobi. ko se dohodki enih
kot drugih ne zvišujejo, marveč znižujejo in to pri docela neizprem en jenih dajatvah za razne hipotečne ter druge obveznosti.
Pri vsem tem so občani bivše viške občine tudi sicer težko oškodovani že samo pred drugim proračunom so plačali na direktnih davkih preko 400.000 Din več, nego so po proračunu prejeli. To se pravi, da so domala pol milijona prispevali ali k vzdrževanju Ljubljane-centra ah pa k odplačevanju dolgov bivše Ljubljane. Poleg vseh teh ogromnih dajatev, je mesto pobralo za preko 3 milijone nepremičnega premoženja, s katerim bivši občani ne morejo več razpolagati. Bivša viška občina je prinesla v Ljubljano lastno kanalizacijo, vredno 2 milijona in lastno vodovodno omrežje, vredno nad pol milijona. Spričo vseh ogromnih dajatev, a le skromno odmerjenih dobrot, ki jih nudi mestna občina periferiji, je razumljivo, da vlada v novo priključenih občinah med prebivalstvom nejevolja, ki so ji povod skrbi in da novi meščani ne morejo biti navdušeni za sedanje mestno gospodarstvo. Niso popolnoma za odcep od mesta, a si žele takozvane nepopolne inkorpo raci je, po vzorcu -brnskega sistema«. Na podlagi takega zakona naj bi se za Ljubljano uredila in-korporacija, ki bi dovoljevala bivšim okoliškim občinam primerno avtonomijo. Po takem načinu priključitve, bi se lahko potem periferija avtomatično pripravljala za sposobno, da bi v doglednem času tvorila res primeren del velike Ljubljane.
pa, da ae tudi pri njih vztowh v prihodnje —nImunja sa to, -mi'*-m lovcu neobhodno potrebno lovsko panogo, ki seveda al aa-aa praktičnega lovca
Lahka rešitev težkega problema
Kamnik, 12. marca Kako se da včasih na otroško lahek način rešiti najtežji problem in s tem mnogo koristiti meščanom, nam dokazuje naslednji primer. — Na Grabnu, v carstvu slovitih hodnikov, se je na hodnikih ob deževnem vremenu zbirala voda, ker so robniki ob njih višji od hodnikov samih. Pešci so morali na tem mestu stopati na cesto v blato. Dolgo so merodajni Činitelji ugibali, kaj bi se dalo storiti. Denarja za nove hodnike občina nima. hišni posestniki se pa tudi upirajo popravilu, češ, kdor je napravil hodnike, naj pa sedaj tudi vodo odvaja. Kako rešiti uboge pešce te nadloge ob deževnem vremenu Vršile so se seje, na katerih so bili sproženi najrazličnejši predlogi, ki naj bi več ali manj obremenili občinsko blagajno. Toda vsi ti predlogi so bili po večini nesprejemljivi. V obupu nad neuspehom so končno popolnoma opustili vsako nado, da bi pešci ob deževnem vremenu sploh še kdaj lahko hodili po tem delu hodnikov. — Ali vendar se je našel mož, ki je z energičnim ukrepom presekal ta gordijski vozel. Izdal je nalog cestnemu delavcu, da izvrta v robnik luknjico, kar se je seveda takoj tudi zgodilo in težak problem, katerega niso mogle bistre glave rešiti toliko let, je bil v trenutku rešen. Voda se s hodnikov lepo odteka v kanal in pešcem ni treba več mešati blata..— Kamnik ima mnogo takih težkih problemov tn morda bi se ti tudi dali rešiti na
tako lahak način. Samo treba je najti moža, ki bo vedel, kam je treba zavrtati luknjico. Kimavci tega prav gotovo ne bodo pogodili.
Lovski tečaj
Ljubljana, 13. marca K hib ljubiteljev ti carjev v Ljubljani prireja tekoči teden v lovski sobi restavracije Mikhč predavanje o vzgoji, vzreji in dresuri psov ptičarjev. Vabilom, ki ao bila razposlana, ae je odzvalo lepo število poklicnih lovcev iz raznih krajev naš« banovine, prispela pa sta celo dva gospoda iz Čakovca v Prekamirju, da ob tej priliki razširita svoje znanje tudi v tej lovsko kulturnem smislu prevažni panogi.
Predavanja se vrše po priznanih vodnikih in dreser ji h vsak dan dopoldne, po tej teoretični razlagi pa slede vaak dan popoldne praktične vaje o uspehih dresure tudi na polju.
Veselje in živo zanimanje, ki ga kažejo v** ti preprosti lovci, je vsem, ki so prevreli to ne bas lahko nalogo v največje zadoščenje in veselje, ker vidijo, da je priprost v duši nepokvarjen človek zete dovzeten in hvaležen za vsak pouk, ki se mu ga nudi, da ae Izpopofari ▼ svoji lepi stroki.
Dobro ni bito, da bi se tudi toga tečaja udelezih tudi mlajši umilni gospodje, ki ae sicer kaj radi ponašajo kot veliki ntm-rodi, — ker po znani rečenici al lovec nikdar izuoen, in nikdar vseveden, in nad si nosi še tako lep tovski kroj. Upajmo
V soboto popoldne se zaključuje te tedaj * jii aslifiiim delom no krvnem sleda v produ pa Tomačevem, m neto zvečer v lovski sobi hotela Miklič s polaganjem izpitov. Vsi, ki se za ta zanimajo, zlasti za delo ptičarja na polju, so iskreno vabljeni.
Iz Ptuja
— Volilni imenik za mesto Ptuj je s resko sodišče z uradnimi popravki potrdilo ter je isti vsakomur na razpolago pri mestnem poglavarstvu med uradnimi urami.
— Rekrutni spisek za tekoče leto je sestavljen ter razgrnjen vsakomur na vpogled do konca marca.
— Dramatično društvo je po svojih članih v ponedeljek vp rizo rilo narodno igro >Domen« v režiji g. Spata. Gledališče je bilo izredno dobro obiskano in tudi igralci so odigrali svoje vloge častno. Vsem
igralcem gre priznanje za njfeo* trud. %sa | se bo ponovila v nedeljo popoldne, na *"~" zlasti opozarjamo podeželsko ljudstvo
postne uprava ĐSsneSdSi te dni nov tele. tonstl aparat poljskega tipe* Upamo, da se bo s tam telefonski promet zboijhti.
Napad, pri Sv. Marku je bil te dni napaden 361etni kočarjev sm Ignac Bor« vat; nek fant ga je s kamnom pobfl na tla. Horvata so prepeljali v bolnico, napadalca pa zasledujejo orožniki.
— Z živilskega trga. živilski trg je bal včeraj zelo dobro založen Pozna se, da se že bn*am*» velikonočnim praznikom. Posebno jajc Je sedaj dosti na trgu. Dobil j& pet za 2 Din, ali pa komad po 50 par. Tudi perutnine jc bilo precej. Kure so prodajali po 20 do 26 Dtn komad. Slanina je še vedno po 12 Dm za kg. Tudi rib je bilo nekaj na trgu. Prinesli so jih kmetje, največ belic. Prodajali so jih po 2 do 8 Din. Sadja je tudi še nekaj, je pa zelo drago. Mlečnih izdelkov je bilo dovolj po normalnih cenah.
m dragih aaaa^afsvasMal dobrota kako se je do zadnjega sa sokolsko organizacijo« ki st* njen oče m soprog.
Zanimiva oprostilna sodba
Obravnava glede dela voljnih in za stavko navdušenih
delavcev
Ljubljana. 13. marca. Meseca septembra lani so si tudi stav-binalu delavci tvrdke r Slog rad« na Jesenicah skušali priboriti boljše delovne pogoje s stavko. 16. septemb: a ao morali zaradi tega intervenirati orožniki ki n:so tedaj nikogar aretirali, pač pa so bili kasneje aretirani in izročeni sodišču v zvezi z dogodki mizarski pomočnik Cele^iiik Jože, delavec Ravnik ter delavske žene Trtnik Frančiška, Hamersak Alojzija, Kralj Justina in Giorgioni Marija. Obtožnica jih je obtožila po zakonu o javni varnosti in reda v državi, in sicer po čl. 18 ter prestopka zoper osebno prostost in varnost po § 242 k. z.
Razprava jc bila zelo zanimiva, ker sa je prvič zgodilo, da je ljubljansko državno tožilstvo uporabilo v svoji obtožbi Čl. 18 zakona o zaščiti države. Obtoženca, zlasti pa obtoženke, so baje preprečevale dala voljne delavce, da niso mogli na delo. Stale so pred vrati tovarne in odrivale ter zmerjale delavce, ki bi radi šli na delo. Sodnik poedinec g. Franc Gorečan je zaslišal več prič. med katerimi so bili štirje orožnik!, toda nobena priča ni mogia določno povedati, da so žene res s silo odvračale delavca od dela. Priče so samo videle, da so se ženske kretnic med stavkujo-čimi delavci in se z njimi živahno pogovarjale ter da so tu pa tam kakega delav- \ ca primile za rokav, ko se je napotil pro- f ti vhodu. Po izjavah prič sodeč je bilo tedaj mnogo vpitja in razburjenja ter prav i
malo sile.   Vsi obtoženci so tudi zanikali
krivdo.
Državni tožilec dr. Julij Fellachcr je pojasnjeval, da uporabljajo pri vseh drugih sodiščih čl. 18 proti obtožencem, ki hočejo preprečiti z besedo ali silo dela-voljno delavce, da bi šli na dele. čl. 17 določa kazni za stavkarje, ki so v državni ali samoupravni službi, katerim je stavka sploh prepovedana, čl. 18 pa naj bi se nanašal na vse državne uslužbence in na druge, ki jim je stavka v mejah zakona kot sredstvo za dosego boljših delovnih pogojev dovoljena. Ta čl. 18 določa namreč kazen za one, ki skušajo ali dejansko preprečijo dolavoljne, da bi šli na delo, pa naj bodo državni ali nedržavni uslužbencL Branilec dr. fetempihar je poudaril, da za obtožence sploh ni dokazov za kako sprečavanje na delo in tudi nobena priča ni nič konkretnega glede tega izpovedala. Glede čl. 18 in 17 jc pa branilec zavrnil mnenje in interpretacije državnega tožilca, trdeč da se čl. 18 ravno tako nanaša na državne uslužbence kakor čl. 17. Ako bi bilo tako, kakor trdi državni tožilec, bi bil zakon nelogičen in nesmiseln ker M dovoljeval neki cilj, sredstva za dosego tega cilja pa ne. To interpretacijo čl. 18 si je osvojil tudi sodnik, ki je vse obtožence docela oprostil s pripombo, da bi bili oproščeni, četudi bi veljala interpretacija državnega tožilca gl. čl. 18. ker ni dokazov za krivdo Državni tožilec ie prUsvfl priziv in revizijo.
Večer bolgarskih plesov
Bolgarski plesalci so se izkazali izredne umetnike ter so želi najtoplejše priznanje
Ljubljana, 13. marca Snoči je z največjim uspehom nastopila na odru opernega gledališča skupina bolgarskih treh plesalk in treh plesalcev ter enega pevca solista ob spremljanju klarinetista in harmonikarja. Oder je predstavljal vaško trato, za katero se razprostira gričevje in za njim visoko hribovje, tu in tam pa ob zidanih ograjah kakšno tipično naselje. Krasna dekoracija iz opere ^Ero z onega sveta« je tako približno označevala tudi bolgarsko pokrajino.
Plesna skupina pod vodstvom g. dr. G. Smrikarova, ki je obenem sam najboljši no lepih narodnih nošah, ki so zbujale vsesplošno občudovanje. Plesala je s tolikim pristnim ognjem in iskrenim veseljem, da je moral tudi gledalec čutiti, kako plesalci uprav uživajo svoj lastni ples. To so resnično plesalci po krvi in duši, pa so zato tudi učinkovali sugestivno in izzvali neprestano najtoplejše priznanje.
Vsi plesi imajo obliko kola in se plešejc kot moško ali kot žensko kolo ali pa v združbi obeh spolov s čudovito točnostjo, zelo različno ritmiko, v skokih in kretnjah nog z zares izredno bogato izpremenljivo-stjo, i zvečine burno razigrano, vseskoz okusno, vedro slikovito. Jasno je, da je g. Scurikarov.  ki  je obenem   sam najboljši
plesalec skupine, ljudske plese po svoji domovini do skrajnosti izpopolnil in jih brez dvoma tudi kompliciral, tako da jim Je dal najlepšo, v resnici estetsko obliko. Vse nastopanje je podajalo obenem naturalistično verno sliko življenja in zabavanja bolgarske kmetiške mladine v nedeljo popoldne ali zvečer po končanem delu. Pastirji na paši v planinah, kosci, kmetje, pa tudi deklici in mladeniči v hiši premožnega vasčana plešejo kola erotičnega, šaljivega ali objestno viharnega značaja na godbo, ki ji daje klarinet skromno modelirano melodijo ob še skromnejšem sprem-Ijevanju harmonike.
Pevec, ki je nastopal kot solist ob sprem Ijanju istih dveh ljudskih glasbil, je zapel z velikim, toplim in prijetnim glasom nekaj lepih bolgarskih narodnih pesmi ter zasluženo žel priznanje in iskren aplavz.
Večer, poln pristne plesne radosti in prisrčne bolgarske pesmi, nam je prinesel mnogo zadovoljstva in prav nič se ne čudimo, da so ti naši bolgarski bratje s svojo izredno plesno umetnostjo celo med Nemci zbujali senzacijo, žal. da se je baS v zadnjem tednu nakopičilo toliko priredb, premier in koncertov, dn gledališče ni moglo biti bolje zaseden V. O.
Uspešna racija v mestu in okolici
Berači in tatovi — Policija je aretirala nad 70 sumljivih
postopačev
Ljubljana, 13. marca. Po daljšem odmoru so se odločili včeraj na policijski upravi za novo širokopotezno racijo po mestu in na periferiji. V zadnjih tednih se je namreč nateplo v mesto mnotjo sumljivih tipov, ki so ogrožali javno varnost in nadlegovali ljudi po cestah lokalih in stanovanjih. Zunaj na periferiji je bilo tudi nekaj roparskih napadov, vlomi fn tatvine pa so bile na dnevnem redu.
Že včeraj ponoči so odšli policijski oddelki na periferijo, kjer so pretaknili kozo-ce in šupc na Ljubljanskem polju, v Drav-Ijah m Mestnem logu. Se v mraku so prepeljali s policijskim vozom na stražnice nad 20 mladih pohajačev. Podnevi so se natepli v mesto, kakor običajno ob petkih še številni berači, ki so jih potem zajeli čez dan. Kar jc ušlo skozi rešeto, so policijski organi po-lovili zvečer in sicer po raznih beznicah. kjer so posedali pri močnem dalmatincu ali žganju. To pot so detektivi preiskali tudi nekatera stanovanja, ki veljajo za skrivališča in zatočišča kriminalnih tipov ob Času nevarnosti in sicer ne brez uspeha. Aretiranih je bilo med včerajšnjo racijo nad 70 oseb. Zajetih je bilo okrog 10 znanih, že dolgo iskanih nevarnejših tatov in vlomilcev Id so pribežali pred zasledovanjem orožnikov v mesto, kjer ao se počutili varneje, nego na deželi Več je bilo prijetih ljubljanskih uzmovičev, ki kradejo in vlam-ljajo v mesarske stojnice in v izložbe trgovin ali se vtihotapijajo na podstrešja hiš. Aretirana sta bila tudi brata Jože in France Žužek« doma z Dolenjskega« ki ju zaradi drz nih vlomov iščejo orožniki iz Mirne peči. Na varno je bilo spravljenih rudi več prostitutk. Po zaslišanju ki zdravniški preiskavi je morala večina njih v bolnico radi spolne bolezni. Pa tudi berači so prišli na vrsto ki sicer poleg starih posebni tipi be-
račev z dežele. Prav za prav ne gre za berače, marveč za beračiće, ki jih je bilo največ iz kamniškega okraja. So to ženske, ki bi se prav lahko na spodobnejši način preživljale doma. a so jih zvabile na beraŠki posel v mesto znanke, ki so že prej zahajale v Ljubljano prosjačit m so se pred njimi pohvalile z uspehom. To govori za dobro srce Ljubljančanov, ki niso skopi z milodari, a radi nasedajo zgovornim prosjakom, ki jih navadno nalaiejo.
Na policiji danes ves dan zaslišujejo aretira nce, ki jih bodo deloma izročili sodišču, druge, zlasti mlajše, spravili v razne zavode, nekaj pa jih bodo odposlali v njihove do-movmske občine.
Sokolsko predavanje
Jesenice, 12. marca Sokolsko društvo Jesenice Je v sredo zvečer priredilo predavanje o prvem pre-zldentu CSR T. G. Masarvku ln Renati Tvrševi, vdovi ustanovitelja sokolstva. Predaval je društveni proevetar brat Franjo Klavora, ki nam je v uklesanem govoru podal lik velikega učenjaka humanista, revolucijc*iarja, državnika m tvorca CSR Tomaža G. Maaarvka, Orisal nam je njegovo mladostno življenje, njegov strmi j vzpon, njegovo vero v veliko bodočnost slovanstva in njegov nastop v prosiulem Friedjungovem procesu. Omenjal je njegov odhod v emigracijo, njegovo delo v inozemstvu za samostojnost slovanskih držav in njegov triumfalni povratek v osvobojeno domovino.
V kratkih besedah je orisal tudi življenje pred kratkem umrle a Renate Tvrševe I hčerke Jindficha Fugnerje in soproge dr. ; Miroslava Tyrša. Omenjal je njeno delo i na socijalnem polju v okviru sokolske or- >
e«/«smes
KOLEDAR
Sobota,   IS. marca katoličani: Nlksfor, Rozina.
Mrl: Nedelja, 14. marca katoličani: "MStnda.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Beethovnova velika ljubezen, njegovo dalo in njegova bolest.
Z. K. D.: Ptičar ob 14.15 v Matici.
Kino Ideal: Cigansko dekle.
Kino Sloga: Ori jen t, matineja »Maska-da« ob 14.15.
Kino Union: Dekliški internat, matineja »Maškarada:  ob 14.15.
Kino Moste: >Dvigni sidro< in Junak nad junaki«.
Kino Šiška: Duše pod bičem.
Mednarodni plesni večer v Kazini med 21. in 23.
Sokol Slika mladinska prosvetna akademija ob 16. v Sokolskem domu.
Sokol H. predavanje dr. Rena o vzponu na Atlas ob 19.30 na realki.
Družabni večer oficirjev ljubljanske gar-nizije ob 21. pri Mikliču.
Filozofsko društvo predavanje univ. prof. dr. Alfred Šerka o psihologiji psihoz ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
Šentjakobsko gledališče »Zakonci stavkajo - ob 20.15 Mestni dom.
PRIREDITVE V NEDELJO Kino  Matica:  Beethovnova  velika ljubezen.
Z. K. D.: Ptičar ob 10.30 v Matici.
Kino Ideal: Cigansko dekle.
Kino Sloga: Orijent, matineja "^Maška-rada< ob 11. dop.
Kino Union: DekliSki internat, matineja • >Maškarada ob 11. dop.
Kino Moste: >Dvigni sidro* in >Junak nad junaki«.
Kino 6i3ka: Duše pod bičem.
Vojni dobrovoljci občni zbor ob Q.3f» v verandni dvorani Kazino.
Otvoritev razstave c- Pavla FranoaH-ftkega iz Sofije ob 11. v Jakopičevem paviljonu.
šentjakobsko gledališče iZakonri st »v-kajo« ob 20.15 Mestni dom.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded. Mestni trg 4 in UBtar, Selenburgova ulica 7.
d atšu
Ljudje se zelo zanimajo, v kakšnem stadiju jc akcija za gradnjo jadranske ceste, ker že del j časa niso čitali nobene vesti o pripravah. Skušali smo jim ustreči po novinarski dolžnosti. Zvedeli smo, da sekej i za gradnjo jadranske ceste izdeluje načrte in sploh tehnična dela. Sekcija je podrejeni tehničnemu oddelku banske uprave in zato njen šef ne sme dajati novinarjem po dat kov. Naš poročevalec se je obrnil n.< tehnični  oddelek  ter zaprosil za pismeno dovoljenje, da bi mu šef sekcije sme' dntt podatke. Dovoljenja ni dobil in odpravili so ga z izgovorom, da se morajo obrniti še ni višjo instanco, češ, da sami ne smejo od ločati. Poroče\'alec je čez nekaj tednov zo pet prosil za dovoljenje, a so bili prec* / nejevoljni nad njegovo nestrpnostjo m ao mu obrazložili, kako si zamišljajo oni kot strokovnjaki propagando za jadransko cesto.  Pri  tej propagandi prideta v pošte, po njihovem mnenju predvsem dva drugi ljubljanska dnevnika.   Vendar  bo  tudi n.i naš list nekaj odpadlo. Treba je pa pot.t kat i, da strokovnjak napiše članke o Jadran ski cesti. V trstih člankih nameravajo re sevati  razne cestne probleme.  Vendar pa jih bo lahko poročevalec prodal za svoje blago...
— Tako torej lahko naš tisk izpolnjuje svoje naloge, zfasti tisti del tiska, ki nim.i svojega tiskovnega referenta v tem ah onem uradu. Pri nas je vse mogoče. V svoji pritlikavosti smo zares veliki.
Da, zares imenitna logika!
Smešno, da ne rečemo otročje je polemizirati s ^Slovencem«, ker je z gospodo iz take šole vsaka pametna beseda odveč. Včeraj smo mu odgovorili, da smatramo za moralno pokvarjene tiste, ki dolže podiranje evharisUčnih križev in raznih drugih podobnih dejanj pri nas tako zvano komuniste. Danes je pa naenkrat prišel s trditvijo, da smo zlezli pred njim pod klop, ker da nas je prijel za jezik. Ta je pa res dobra. Pred tako firmo pač ne bo zlezla pod klop niti miška in očitati drugim nelogičnost s tako kričečo šepa sto logiko je višek bedastega zavijanja. Prav nič strahopetno se ne umikamo pred »Slo-venčevoc gospodo, ker jo predobro poznamo z njeno korajžo vred, temveč ponavljamo, da je ne samo grdo, temveč tudi znak globoke moralne pokvarjenosti in vse obsodbe vredne politične borbe obdolžiti svoje politične nasprotnike kar pavšalno takih dejanj, še p redno je preiskava ugotovila prave krivce. Na to politično moralo j> >SlovenČeva« gospoda pač lahko ponosna. Naj bo »Slovenec t kar potolažen in naj mu naša logika ne dela prehudih skrbi. K njemu nam gotovo ne bo treba hoditi v šolo. ker sam še nikoli ni znal logično misliti Zdi se nam, da gospoda okrog > SI ovenča" sama dobro ve, kdo in zakaj podira evha-ristične križe. Čudno je namreč, da jih je padlo že več in da so morali povsod takoj nastopiti orožniki, da pa nismo še nikoli slišali, koga so prijeli kot krivca in kako so ga kaznovali. To da Človeku misliti, kajti če bi podirali evharistične križe tako zvani komunisti po deželi, ali po današnji »SI oven če vi c logiki liberalci, bi >Slovenec<-njihova imena gotovo objavil z debelimi črkami in pokazal s prstom na nje. češ. poglejte jih liberalno komunistične bogo-skrunce. Tako pa lepo previdno molči in sam pač najbolje ve, zakaj. Ce pa »Slovencu« ta ugotovitev ne zadostuje, Če mu dela naša logika Še vedno napotje, naj pa še naprej dreza v nas, odgovora mu ne bomo ostali dolžni
NIKJER NI VITAMINOV — S to moderno prehrano je p« res krii. draga soseda. Neprestano se govori in piše: več vitaminov, potrebujemo več vitaminov, pa tih ne dobiš ne v travmi, ne na targn.
Stev. 59
Stran 3
40 letnica bolnice v Kandi ji
Lani je bilo v nji operiranih 400 bolnikov ob najbotfiem
Dr. Scherchen v Ljubljani
Slavni dirigent je na poti v Bukarešto obiskal svoje
ljubljanske prijatelje
Novo mesto. 13. marca.
Na križišču šmihelske in šuklietove ceste stoji znana bobniča usmiljenih bratov, ki bo zdaj praznovala 40-letnico, Red usmiljenih bratov je kupil grad Novi dvor 1. 1893. ter je v njem ustanovil bolnico za moške. V tem poslopju so tod i stanovanjski prostori bratov in novicijat za strežnike, ki bo baje prenesen na Stari grad. Glavno poslopje je trinadstropno ter je tudi na zunaj moderno preurejeno. V posebnem poslopju je odedlek za nalezljive bolezni. Na bregu Krke imajo bolniki lepo oskrbovan park in senčna sprehajališča. Zavod ima tudi svojo ekonooni jo.
Bolnica je v notranjosti dobro urejena in primerno opremljena. Kirurgični oddelek vodi že 20 let prirnarij dr. Ign. Pavlic. Bolnica nna lepo zdravniško knjižnico. Operacijska dvorana je opremljena z modernimi pripravami. Bolniški oddelek, ločen od kirurškega, ima 5 svetlih, solnčnih dvoran. Tudi na novomeško bolnico jc velik naval bolnikov ter pogosto leže trije bolniki na
Mihael Zoščenko:
Zgodba s Trockim
Že dolgo je tega. Zdi se, da jc bilo leta 1924. Skratka, bilo je takrat, ko se je NEP razvil v vsem svojem sijaju.
NEP prav za prav nima s tem nič skupnega. Tu se govori samo o smešni moskovski zgodbi.
Ta zgodba je zrasla na tleh strahu iz nekaterih okolnosti. No, sicer boste pa sami videli, kako in kaj je bilo.
Pripetilo se je to kot rečeno v Moskvi in baš v stanovanju Zusjeva, Jegora Mitrofaniča. Morda poznate takega moskovskega tovariša. Mož svobodnega poklica.
Neke sobote je priredil zvečer domačo zabavo. Brez vsakega povoda. Kar tako, da bi se malo razvedril. Zbra li so se seveda mladi, vročekrvni ljudje, sami mladi, takorekoč začetniške glave.
In čim so se zbrali so se pričeli hudi spori, prerekanja, diskusije.
In naneslo je tako da je pogovor kmalu preskočil na velike politične do-
ći v eh posteljah. Glavna operacijska dvorana, ki je res moderno urejena, je baje največja v naši banovini. Lani je bilo v nji operiranih nad 400 bolnikov z najboljšim uspehom. Število oskrbovanih dni jc lani znašalo 40.000. Zaradi moderne ureditve crpe-
* racijske dvorane prihajajo    v novomeško
• bolnico bolniki rz vse banovine in jc prav zaradi tega tako velik naval, da so že vsi prostori pretesni. Zavod sam nima dovolj sredstev, da bi lahko povečal prostore, država mu pa dolguje predpisane prispevke že za več let_
Upravitelj bolnice je pojasnil našemu dopisniku zanimivo zadevo s kamniškim kopališčem, ki je bilo prejšnje čase v rokah usmiljenih bratov. Kopališka družba je baje vzela na kopališče pri nekem denarnem zavodu 800.000 Din posojila in dovolila banki, da se jc na to vsoto vknjižila na kopališče. Potem je družba ponudila usmiljenim bratom, da bi kopališče z vknjižbo vred zopet prevzeli.
godke.
Med gosti j c rekel nekdo nekaj o knjižici tovariša Trockega. Drugi mu je dal prav. tretji je pa dejal: To je sploh troekrzem. A četrti je pripomnil:
— Da, tako je, a morda ni tako. In sploh, — je dejal — še ni znano, kako pojmuje tovariš Trocki besedo trocki-zem.
Kar je med ženskimi gosti so d ružica Ana Sidorova prebledela rekoč:
— Sodrugi! Kaj mislite, ali bi ne kazalo telefonirati sodrugu Trockemu? Kar vprašali bi ga.
Med gosti je zavladala tišina. Vsi so se hkrati ozrli na telefon. Sodružica Sidorova je prebledela še bolj in dejal:
— Zahtevali bomo recimo Kremi. Pokličemo k telefonu sod ruga Leva
Trockega in ga vprašamo kaj... Dvignil se je vik m krik.
— Seveda! — so kričali vsi Seveda! — Tako je prav. Telefonirajmo m vprašajmo... To se pravi tako m tako. Leva Da vidovi ča.
Tedaj je p* stopil energičen toaarift
bo s»iT*M, svet sanjo bi ie pa ftafc ase a*
sfcsi  ker ir — njm tast!
Danes Pitomu L 1937 po Kr. r. in brni vidimo pred seboj? Mestni vadi. mesto 6m\ br bjK — tzvz3tnsi podjetji seveda! — vsi pod eno streho, so ra matepen- no vseh mocočah mostnih in privatnsh hišah. piačnje zanje že par let ma^juuske najamnine, vse zato, ker ae občinske uprave v 56. Istih, odkar so v slovenskih rokah, niso znala alj hotele resno lotit,- rešitve te«a problema! Tn tako stari ta »Schlendsisn« yWe od teta do lota: Novega magistrata še ni razumela zgaditi stara Ljubljana in kakor kaže. «i ira ne oo znala zgraditi toda
Ljubljana, 13. marca.
V četrtek se je pripeljal v Ljubljano slavni dirigent dr. Herman Scherchen, ki je po rodu Berlinčan, živi pa zdaj v Bruslju. Povabili so ga v Bukarešto, kjer bo dirigiral nekaj koncertov, na poti ae je pa ustavil v Ljubljani, da pozdravi svoje prijatelje predvsem prof. Oster ca in svojega bivšega učenca dr. svaro.
V zadnjih letih, odkar ne bivam več v Nemčiji, je pripovedoval dr. Scherchen v kavarni Emoni kjer ga je novinarjem predstavil Slavko Osterc, sem mnogo potoval in dirigiral v vseh večjih mestih po svetu. Trenutno sem pa posvetil vse svoje sile svoji založbi r-Ars viva«, ki ima sedež v Bruslju, ter muzikalni reviji Musica vi-va-r. Namen imam založiti dela živečih modernih komponistov, ki ne najdejo založnika, čeprav ustvarjajo vreana dela. V založbi bodo izšla tudi dela starejših mojstrov, ki doslej še niso bila objavljena tako nekatera Bachova in Beethovnova dela ter vrsta knjig o klasični muzikalni in kompozicijski vedi na podlagi Beethovnovih učbenikov. Sam sem obdelal orkesterske in dirigentske tehnične probleme Beethovnovih simfonij ter pripravljam praktično pomožno knjigo o operni režiji in praksi dunajske opere od Mozarta do Straussa in Toscaninija. Gre mi zlasti za to, da utrdim in dvignem na neoporekljivo višino dirigentsko  prakso  na  podlagi muzikalne
Mitrohin k telefonu, rekoč:
— Takoj ga pokličem. Dvignil je slušalko, rekoč:
— Bodite tako prijazni . . . Kremi. Gosti so zadržali sapo in stopili v
polkrogu k telefonu. Sodružica Ana Sidorova je postala bleda kakor papir in odšla je v kuhinjo, da bi se osvežila.
Najemniki iz vsega stanovanja so se zbrali seve v sobi. Prišla je tudi gospodinja, ki je bilo stanovanje na njeno ime prijavljeno, Darja Vasiljevna Pilatova. Ustavila se je na pragu in napeto opazovala kako sc dogodki razvijajo.
A dogodki so se razvijali strašno hitro.
Energični tovariš Mrtrohm je telefoniral:
— Bodite tako prijazni in pokličite k telefonu tovariša Trockega... Kaj?
In naenkrat so gostje videli, kako se je tovariš Mitrohin izpremenil v obraz, kako se je plaho ozrl na vse prisotne, stisnil slušalko med kolena, da bi se ne slišal iz nje glas in zašepetal:
— Kaj naj od^vorim?... Vpraču-
— »Vss*» Lfrbtisssvr! —
Ampak eno je gotovo Tudi te »&et*ri-|sc ho moralo biti enkrat konec! Ce ie IJohijana nsjemala in se narjenm milijone aa vse mogoče ki netnopoee stvari manj TMftm in potresne kot ie ljubljanski magistrat, potem &e mora tudi zanj še roditi oMioski svet. k,- bo znaj realizirati tiste stare načrt?, ki se praše v rotovšfcem ar-htvrr! Z ra/rr'm: horendnim- najemninami pa na občina odplačuj«* amortizacijo in obresti ev**ntuelno rnitfijon^kttffa nos4> jffca. kar bo vse kakor boli ekonomsko, nego sedanja — cosnodars-ka onk»a!
znanosti in v zvezi z modernimi izsledki fizike in elektrotehnike, v kolikor se tiče-ja teh problemo. Za Lažjo dosego svojih ciljev sem nedavno fuzioniral svoje podjetje z največjo založbo v Budimpešti Rozsa-voelgvi.
Upam, da bom uspel in tako pomagal številnim talentiranim skladateljem. Tudi prof. Osterca, ki ga zelo cenim in ga smatram za mednarodno priznanega skladatelja, sem že povabil k sodelovanju ter bom založil neko njegovo delo. Revijo Musica viva bom preuredil tako, da bo imela priloge tudi za likovno umetnost in pesništvo. Skušal bom priboriti veljavo živečim nepoznanim umetnikom iz vseh držav, pri čemer me bo vodila vedno ideja kvalitete in geslo: Za umetnost — proti defetizmu duha! Od 1. junija do 3. julija bom imel dirigentski učni tečaj v Budimpešti. Take tečaje sem imel že v Nemčiji, v Parizu, Bruslju. Ženevi in Budapešti. Moji učenci so dirigenti v šrtokholmu Benetkah, v Moskvi, v Tokiu itd. V Ljubljani se bom pogovoril z zastopniki Filharmonije glede dirigiranja koncerta, ki je bil prvotno določen za februar, pa ga je bilo treba odložiti. Prvič sem v Ljubljani in reči moram, da mi je mesto zelo všeč. Prvi vtis, ki sem ga dobil, me je prijetno iznenadil. Zvečer mi bo pa prijatelj Osterc pokazal, kako se v Ljubljani kroka. Z.
jejo me v kakšni zadevi? Od kod govorim. Menda bo tajnik . ..
Tedaj se jc družba malo odmaknila od telefona. Nekdo je dejal:
— Reci: iz uredništva. Iz »Pravde«... Govori vendar, klada nerodna.
— Iz »Pravde« — je odgovoril Mitrohin zamolklo. Kaj, prosim?
— Tako na splošno zaradi članka. Nekdo je pripomnil:
— Lepo kašo smo si skuhali. Zdaj jo pa pojejte. Le čakajte, še sitnosti bomo imeli.
Gospodinja Darja Vasilijevna Pilatova, ki je bilo na njeno častitljivo ime prijavljeno stanovanje, se je opotekla na pragu, rekoč:
— Ah, križ božji, jaz nisem kriva, uničili ste me, cigani grdi! Kaj bo zdaj? Odložite slušalko. Odložite v mojem stanovanju slušalko. Ne dovolim vam v svojem stanovanju govoriti z voditelji.
Tovariš Mitrohin se je plaho ozrl na družbo m odložil slušalko.
In znova je zavladala v sobi mučna tišina. Nekateri gostje so počasi vs*a-
ao mu pa le. da muStac rajat ne m naj aa
Z Onga Tv'Amintprnami  rahavajo lC OCl §9*
sfcci ipOovcd; on naj pa ostane pri aiau^ skfli Mickah._____
Opereta »Miryta« ▼ Kranju
Kranj, 12. mamca Gledališki oder je vprizoril v sredo «se-Čer x velikim u>pehom opereto »Miryto* Cilasbo je napisal dirigent ljubljanskega gle da lisca g. Raha-Rajhetiic, ki je x veliko vnemo izvežbal pevce in na hitro roko sestavil orkester. (Jlasba »Mirvte* sloni na narodnih motivih in je /eJo melodijo/na. Vsebinski, opereta ni zanimiva, temveč skoraj banalna,, smiselno nemogoča ter raztrgana. Za dtle tantski oder dovolj težko delo »o vprirorili naši  igralci  in  pevci relo dobro. Posebej naj omenimo po. Rajhmičevo, ki je kot gost s svojo temperamentno rutinirano igro in petjem mnogo pripomogla k  uspehu. G. iriebš (Marko) na gledalskih deskah kakor vedno povsem doma jc pa  v/bujal salve smeha. Naslovno vlogo »Mirvtc« je igrala naravno in prepričevalno gdC. Rutarjcva. V igri brezhiben in tudi pevsko zelo dober je bil g. Maj? (Niko). zek> živahen in spreten jc bil Valenčič M. (Ferv). Igra jjdč. Koe mu rje ve jc bila ena najboljših njenih kreacij. G. Sruhec, ki je uv<xioma prav čustveno odpel Serenado jc imel v ostalem prav neznatno vlogo. Balet kz samih mladih moči je bil zelo pestro in razkosano kostirmira-n ter dobro izvežban. Vse baletne in plesne vložke je rvaštudiral g. Zvonko Adamič.
Zanimanje za »Mirvto* je bilo zelo veH-ko, že v ponedeljek so bile vse vstopnice razprodane in občinstvo ni stedilo s pri znanjem. Igralci so morali nekatere prizore ponoviti. Opereta »Miryta« se ponovi jutri ob 16 in gotovo bo dvorana zopet pol na.
Iz Maribora
— Nedelja v gledališču. Por^klne ob 1.Y uri ponove v muzikalnem pojr'pdn kra#pn*> Lelutrjevo romantično opereto 1 >Hte's smehljaja«. Veljajo zniiane cene. Zvečer ponove po daljSem presledku Kalmanow> opereto >Oie"anstki ;wimaš«, ki ie or> rjmV«-ku sezone dosecLa velik i**r»eh.
— Opozorilo voj. obveznikom. Mestno poglavarstvo OJpoaafjl v»v roj. obveznike na naredito ■aaajneJT* P*C** varstva v Mariboru, ki j»> jrvešm i na ur.;«!ni <le*ki to eria-som katere bodo vsi prekrški te naredl>e (opustitev priiaw n odjav** Invaliača voi-obveznikov pri m«-'mm vojnAkam oddelku, neodzivnnje \ utmd i. t. d.) najstirofjV ka^nnvajrri.
— Intimni svečanost aa mariborski policiji. Včeraj s»- jc vrSila v krofra nridrrt-štva, InkajSiijs r*v icije lepa <*ve<WwwM. Pre<i>roiTvl< mestne po'.-;;., ,!r. Tr^emajk j* ob lepeim nacovoni i'r-oeil dq naivisjaim ujkazu **fu triinlnaJne policije c- Oafaln
o<ilikovanii<'.    rc'  JnsToalovenska  kxor»*» aa njegove aaslase    za  invno vrnost. Odliko vnosa je že iine.i.ite'j date ^"'nin^ « krono l*Tl rorVi sv. Save.
— Nenavadna a^rafV HNTftavikl bolnici    se zdr.-M'   :V2U'tc   po- ■-»ni.k Alojz KV> bnaa od Sv. Jurija oh &eavaie|. lnw»njovani je bil zanos!« 11 pr; poliranju <lrovja  Ko |a držail dneveKno krono   i  vrvjo k  tlom. nj opažal« da       mu je vrv zapletla rv lasa) noiro. Ksnadaasi i*- apnaUl vrv tn orevn ki 60 j*1 aravnalo  je vrglo Klobaso 15 metrov visoko v zrak. K sreei  yc obležal le z   zlornl jerto  le\<»   BOfDO   n draCMai poškoflKnn .
— Mariborski sport. Jutri prjredi SK 7^ lezjiičar UfaroaTro tabkoatletsko rei ijo. Na športnem Madioipi na Tržaški aaatl 99 ho vršil i>r«it;s-eoiin tr\ ca prvenstvo J-riv^ke banovine. NfaBtopfl bodo aaJ| najboi I Š9%* iroprocaši.
— Krstna prc«.'?tux ■ Mow.iskL.
C«an ina i; iHfcrs.h.e^.Ti , .•••!.'...-... i U) -'Kiaifateii ^r. Pa vel. _ R>Ls1_«enrej- uirla*Jvrl in napisal novo oj»e»vfo /. n.'s'<>vorn IM--«'-* iiac^lšri*, ki se hxh]\ njena vsebina nie-1 ^loveiini *)ti Hrvat.: okoli leta 1888 tO? nosi v rnuzikV nani oviru nre^hisoni paoat <l',,v naaka iaV rodne r^ast>e. Po l^pom uspehu RaRbercrer-feve operete »Prebrianni Aaaor« l»o ta nova opereta gotovo v iredflRii z^rtjffnnnja.. Režijo vođi A. Harastovi^.
— Hnda nesreča na koroškem kolodvoru. V čem i fik pre-1 deJoi ►ustom Re je rjrrrr**?!* v delavnicah državnih žH^znie nn. komo-%e-m kolodvoru huda riesreea, katere *r-BBV >e postil .fevdni ključavničar Ivan Topol črrik Pobrežja. Mocs*»n vertor v vre«' 7ar;nvP:U» železno rdo^oo raz fdklndansoo dV->ek. ki r«nola na imenovanja in ca pod kopala po i afjbof TVipoNSnik |B oWe^a^ nezavesten s hud-im?! r^>trav>?iffri:1 poškodbami, Pr; te i prili-ki je n4o>*en lažje rif^odovaia na o*>razu tndi T^polenTkovoga trjwarSfc ToiKvIvTijka »o poklisari'! reševalen propea>a-li v bolnjeo.
— V mariborski okolici ie gorelo V no* na pet^k ctjtHo T»ofle<*trHikn m tOJ&Mnk-«~ arjii K<>ura4in Pralen i?r)STwkirsko p^^otkJp Xa nomoč1 bo tnkoj prftiiteJi domacn drwf?
ki so o^reni lokn-liv/rrrvlj. lerto no? ie napore! o tmdi stanovanjsko posJorue Rndolfa, Bavdaaa pri I>pviei Mariji v Brezin. ABrorTa pri oooh poža.rih je preeej^n»a.
— Podpiranje revnih učencev. Te dni se je vt&9 v Marfboni nWni Tihor TVoStva. za podpiranje r^vn/h urenoev. >z povoe^l )p razvidno da t*» društvo obdarovalo v pr»-fek 1 nm letu R19 najrevnejSh otrrok. Pri 'volitvah so h*14 v upravo rzvo^ie*ri vidro m* Hho>rwki sooratna dofcrvei.
li in odšli domov. Kar jih je Se ocetato, so sedeli pet minut nepremično.
Naenkrat je pa zapel telefon. Sam gostitelj Zusjev je stopil k aparatu in v grozi, toda odločno dvignil slušalko.
In prisluhnil je: Naenkrat je izbuljil oči in pot mu je ohlil čelo. Slušalka sc rmi je jela tresti v roki Iz nje je zagp-mel glas:
— Kdo je klical tovariša Trodcea*?
V kakšni zadevi?
— To bo menda pomota, — je odgovoril Zusjev. — Nihče ga ni k tkati Oprostite!
— Nobene pomote! Od vas so telefonirali.
Gostje so se začeli prerivati v predsobo, ne da bi se ozrli drug na drugega so se molče oblačili In odhajati so in nikomur ni prišk) na misel, da je bilo to telefoniranje satno šala.
To so zvedeli šele drugi dan. Eden izmed gostov je sam priznal. Odšel je bil rz sobe takoj po prvem pogovoru in telefoniral rz avtomata.
Tovariš Zusjev se je spri z njim in hotel mu je oc4o priaofki a*«*žTaVf»
Slamnate skakalnice za
poletje
Ing. Bfcradek namerava za gorenjsko šolsko mladino zgraditi slamnate skakalnice v Ratečah, Mojstrani in
na Jesenicah
Ljubljana. 13. marca Nepričakovano velik uspeh, ki ga je dosegla planiška skakalna šola s svojimi gro-jemci iz gorenjskih osnovnih sol, je zbudil povsod splošno pozornost, v zimska športnem savezu pa veselje, da smo tako rekoč čez noč dobili nadebuden skakalni na raki nam odpira lepšo bodočnost v tej, . Blej naši najobčutljivejši panogi zimskega sporta. Hvalevredno je pri tem dejstvo, da so tudi na najvišjem mestu spoznali koristi, ki jih nudi zimski sport šolski mladini in je prosvetni minister sam prevael pokroviteljstvo nad prireditvijo. Začetek je bil storjen, započeto delo bo pa treba sistematično nadaljevati.
Zadnja leto smo imeli izredno slabe zime. Sneg je zapadel edino visoko v planinah, ki pa zaradi poman, jk an j a časa niso vsakomur dostopne. Posledica tega je tudi pomanjkljiv trening- in nezadostna priprava. Kako temu zlu odpomoči? Znani nas največji strokovnjak v pogledu skakalnic, inž. Btoudek, je našel menda edino možno rešitev tega vprašanja. Plani-ška skakalna šola je nameravala v skakalnem tečaju z ..ružili vso gorenjsko šolsko mladino od Jesenic do Rateč. Letošnjega te čaja so se udeležile le osnovne šole v Ratečah, Moj stara i in Kranjski gori, dočim Jesenice zaradi oddaljenosti niso mogle sodelo vati. Našli bi se za slednje sicer 2 ali 3 prosti dnevi, toda za sistematičen tečaj je to vsekakor pre.i.alo in neza^dostno. Rešitev bi se dala najti le na ta način, da bi se šolarji v domačem kraju sami dobro izvježbali in bi se dodobra pripravljeni udeležili zaključne tekme šolske mladine. Tuda sicer naert ni izvedljiv, ker Jesenice prav tako nimajo snega, kakor drugi nižje ležeči kraji. Inž. Bloudek pa ni obupal, spomnil se je na Novsakovo slamnato skakalnico prt Kranju, in že je bil sklep storjen.
Ker je pozimi premalo snega, bomo skakali poleti! Bloudek bo brez odlašanja še letos izvedel svoj načrt. Da bodo šolarji aa zimo dobro pripravljeni m da bodo v skakalnem tečaju lahko sodelovali tudi Jeseničani, jim bo zgradil 3 slamnate skakalnice. Ena bo na Jesenicah, na kateri bodo razen domačinov lahko vežbale tudi najbližje vasi, druga bo v Mojstrani, ki jo bodo obenem uporabljali tudi Knanjsko-gorcani in sosedne vasi. tretja bo pa stala v Ratečah in bo na razpolago vsem šolarjem najsevernejših predelov. Te skakalnice bodo pokrite s slamo na način, ki ^a vidimo na gorenjskih kmetskih hišah. Vsa konstrukcija bo v zraku, ker bi si-
cer slama na doskočišču zaradi dotika z zemljo začela kliti in gnili, kakor se je to zgodilo na Nbvšakovi skakalnici. Bloudek je namreč ugotovil, da dež slami ne škoduje, če je izpostavljena od vseh strani zračnemu valovanju, t. j. vetru, ki je najboljši konzervator in varuje slamo pred vlago in trohnobo. Seveda mora biti konstrukcija zaradi tega nekoliko bolj čvrsta, kar se pa da brez večjih težav in stroškov napraviti.
šolarji bodo lahko poleti v prostem času po mili volji vežbali — kajpak zmerom pod strokovnim vodstvom — in ko bo zapadel sneg, se bodo lahko že po eno ali dvodnevnem treningu udeležili skakalnih tekem.
Kdaj dobimo
nov magistrat?
Ljubljana 13. marca Naslednje vrste naj na kratko pokažejo, kako trd oreh je bil za v&e občinske uprave dozdaj problem: zgradbe novega magistra t nega poslopja v Ljubljani, kako ma~ lomeet.na je bfla n#h »finančna poJitika« in — kako bi se ekopuharilo bas tam, kjer bi se skopuhaniti ub bilo smelo!
Po potresu se je poslovaoije na magistratu čez noč fKKlvojilo, delo prj vseh referatih množilo, zato so pričeli postajati tudi uradni prostori pretesni deloma tudi zato, ker so se ura/i i reorganiziral? in sčasom pomnožilo tudj uradno osobje. K sreči je imela mestna občina za orvo silo na raz-po2a<?o Mestn; dom in Kresi jo, (za nasta-njenje dveh — tire« oddelkov je morala seveda plačevati in jo še plačuje — precejšnjo najemnino). Tako se je po potresu rodil prvi načrt za zgradbo novega majri-^tratneera poslopja (s štirimi frontami) pa Vodnikovem trgu Stavbni stix>ski so bili proračunani  takrat na okroglo 900.000 K.
Pa so se takratni mestn,- očetje ustrašili te števitke jn — načrt ie šel >ad aeta!« Ta načrt je padel torej v vodo. ž njim pa južneje tudi še dva druga ki sta mu- eleti Ua. V eneon teh načrtov je bilo tndi rečeno, da bi se stara mnjrktratna dvorana in ostali prostori porabili za mestni muzej, stranski pa prodali in izkupiček poraibil za novo stavbo. £iv krst se pa zdaj že par let. sem ne i*kvarja več z realizacijo teh načrtov in zdrave ideje, čeravno bi mestni občini n,e bjlo treba napovedati konkurza, 5e fag bjla morala najeti par milijonsko posojilo, saj b{ imela praktično mon umen tal-
„ Jaz sem Bradeško, sin
smrti"
Maskirani roparji so ponoči napadli bogatega posestnika
Is.ovo mesto, 12. marca V Dolenji vasi pri Mirni peči so v sredo, v rani jutranji uri napadli, še neznani štirje roparji 50 - letnega posestnika Jožeta Progarja. Nezaželjeni nočni obiskovalci so k hiši prislonili lestev, po kateri se je eden skozi podstrešje splazil v vežo. Pivo ne-znančevo delo je bilo, da je od znotraj odklenil vrata svojim trem tovarišem. Eden je pobral v veži ležečo sekirico, nakar so vsi štirje skočili v Progarjevo spalnico. Progar in njegova 45-letna žena sta se zaradi ropota prebudila. Vsa prestrašena sta zagledala okrog svoje postelje našemljene bandite, ki so od Progarja zahtevali denar. Roparji so od posestnika zahtevali, da jim mora izročiti Din 50.000.— gotovine, češ, da dobro vedo, da ga hrani v hiši. K temu je drugi ropar pripomnil: »To je gazda«. Ker se je posestnik zahtevi upiral, mu je drugi zagrozil: i čuti! Progar ni hotel roparjem izročiti denarja, še manj pa povedati kje ga hrani. Da bi ga k temu prisilili, so ga zvezali in začeli pretepati. Tepli so ga z ušesom sekirice po vsem telesu.
Boječ se za življenje je Progar roparjem končno povedal, kje ima spravljen denar. Bilo je Din 870.-— kateri znesek so roparji sami prešteli v hiši. Oćividno pa s tem denarjem niso bih zadovoljni, ker so hišo še temeljito prebrskali. Vzeli so še tri moške obleke, dva zimska suknjiča, dežnik in nikeljnasto uro z verižico. Roparji so pred odhodom izročili Progarju listek, na katerem so bile napisane črke V. K. G. in besede »Bradeško — sin smrti« Ropar, ki je posestniku izročil listek, mu je dejal, da je on znani Bradeško in da je pobegnil iz ljubljanskih zaporov. Značilno je, da so vsi roparji govorili mešanico slovenščine in hrvaščine. Tretji ropar, ki ni bil našemljen s predivom in črnilom, je bil j videti zelo mlad, okroglega obraza in precej rejen. Po vseh znakih sodeč so morali biti domačini, ki so dobro poznali razmere v Progarjevi hiši.
Pred odhodom so roparji Progarju zagrozili, da ga bodo ubili, njegovo domačijo pa zažgali, če jih bo ovadil orožnikom. Vsi so imeli pri sebi žepne svetilke, na glavah pa čepice. Prodno so obiskali Progarja, so vlomili v zidanico pos, Novaka in tam popili okrog 10 litrov vina. Na mizi v zidanici so orožniki našli časopisni papir, na katerem je bilo z navadnim svinčnikom napisano >Bradeško —- ropar in morilec«. Preiskava je dognala da je bil posestnik Progar zvezan z isto vrvico, kakor jo je imel Novak v svoji zidanici. Po tem se i da sklepati, da so bili vlomilci v zidanici
I isti, kakor pri Progarju. * Istega večera sta lovila v okolici žabe dva pos. sinova Kovačič Ignac in Slak Je-nez. V bližini Progarjeve hiše sta videla pod kozolcem neznane moške, šla sta tja pogledat kdo so. Ko sta jim posvetila z žepno svetilko v obraze so si vsi štirje za-krili obraze s pokrivali, da jih nista mogla spoznati. Orožniki marljivo poizvedujejo za neznanimi roparji in sodeč po vseh znakih ne bo dolgo, ko bodo vsi štirje v rokah pravice.
Dolenjski Stalin zopet doma
Ivančna gorica, 12. marca Stiska, dolina ima vedno kako posebnost in znamenitost. Enkrat se spro Stičanje z Višnjani zaradi tramvaja, drugič postavljajo županom pred volitvami slamnate spomenike pred dom, tretjič se stepo zali fantiči — sinovi uglednih gospodarjev na žive in mrtve zaradi malenkosti in nazadnje nam še inozemstvo karteru zagode, da se vsa dolina preplašena stresa od pritajenih bolečin hi-hi-tanja. Ko so Dolenjci zadnjič zvedeli po »Jutru« iz >Gradca«, da imajo v svoji sredi samcatega Stalina, jih je nekoliko zagrabilo za golt. Imeti rdečemu diktatorju podobnega rojaka, no, takih šal si pa Dolenjci ne dovolijo. Ker pa je vendar črno na belem stalo, da tak človek res živi, si ga je šla oni dan ob njegovem povratku ogledat užaljena soseska.
Stalin je sprejel znance v svoji mehanični delaivnici. opremljeni z najmodernejšimi pridobitvami na mehaničnem področju. Ljudje so začudeni ostrmeli nad pro-stranostrjo delavnice, odkoder bi bil mogel skrben pogled smukniti v skladišče, nabito polno svetlikajočdh se motorjev. In so pobaraH strahoma Sta Una: Tak bil si v Gradcu in so te imeli za Stalina. Pa kaj si v Gradcu miuštace nosil? In kako je bilo s kupčijo? In ko 30 ti detektivi premotali stanovanje in ti prevetrili jetra in obisti, ali so našli ono. onega (tako čudna imena imajo dandanes ženske) Komin-temo?
In ko je vsem še enkrat po pravici razložil svoje čudovite doživljaje v inozemstvu ter vsakega za spomin še fotografiral, so vsi uganili, da je mož fant od fare, pravi Dolenje (skoraj bi ga bili ra0ši obsodili za. Ritaaičana) in da na njem ni prav nič sumljivo stalinskega. Svetovali
IZ DOBRIH STARIH ČASOV !
31 ARI A AND ERG A ST WOLF ALBACH-RETTY LIL DAGOVER GEORG AXrEXANDER
DANES OB 14.15 IN V NEDELJO OB 10.30 V DOPOLNILNI PROGRAM !
Matineja ZJUK
i
PTIČAR
ELITNEM KINU MATICI CENE DIN 3.50 TN 5J50
DNEVNE VESTI
— Enotna turistična politika držav balkanskega sporazuma. V okviiu V. zasedanja gospodarskega, sveta balkanskega soorazunia se sestanejo 18. t. m. v Atenah tiidi člani stalnega turističnega odbora. Naša nacijonalna skupina turističnega, odbora je pripravila za ta sestanek obširno poročilo o uspehih, doseženih v smislu sklepov na lanskem sestanku na Bledu. Predložen je tudi program dela v tekočem letu, obsegajoč v prvi vrsti skupno potovanje na svetovno razstavo v Parizu, skupno turistično razstavo v Jugoslaviji, Izdajanje skupnega turističnega bule ti na, turističnih brošur in oglasov ter skupno, turistično konvencijo po osnutku kakor ga je predložila jugoslavenska skupina.
_ Narodna banka omeji Izvoz v Nemčijo na polovico. Zadnje Čase naglo narašča saldo našega kllringa z Nemčija Narasel je že na 33.8 milijonov nemških mark in tako je prejšnji teden padel tečaj klirinške marke pod 12 Din. Da se prepreči nadaljni porast kliringa in obenem isti zniža, je Narodna banka pokrenila vse potrebno, da se naš izvoz v Nemčijo omeji na polovico mesečnega izvoza v januarju in februarju. _
Pustolovni film velike ljubezni in velike mržnje   belih   ljudi   v   vrtincu kitajskih
meščanskih bojev
ORIJENT Garrv Cooper in Madeleine Carroll
Matineja danes ob 14.30 uri — jutri ob 11.15 uri. Vesela opereta MAŠKARADA Paula Wessely Režija: Willy Forst
±V24
MATICA
Grandijozno  filmsko delo BEETHOVNOVA VELIKA LJUBEZEN
njegovo delo in njegova bolest
Harry Baur Režija: Abel Gance, Glasba: Louis Masson Danes in v nedeljo zaigra v uvodu pri zadnji predstavi g. prof. Reiny Gallatia I. in m. stavek iz Beethovnove lunine sonate v cis molu.
		N		ES
m
DEKLIŠKI INTERNAT
(Princesa Dagmar) Angela Salloker Raoul Aslan
Matineja danes ob 14.15 url — jutri ob 11. uri. Vesela opereta M A S K E R A D A Paula Wessely Rezija: Willy Forst
Predstave dar.es ob 16.. 19.15 in 21.15 uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri.
— Zelo dobri izgledi za letošnjo turistično sezono. Tajnik Zveze za pospeševanje turizma v Splitu Jerko Culić se je vrnil s potovanja po državah Srednje Evrope, ker je "pripravljal vse potrebno za letošnjo turistično sezono, o kateri pravi, da so izgledi za njo zelo dobri in da bo boljša od lanske. Posebno mnogo lahko pričakujemo letos Nemcev in Avstrijcev, ker so odstranjene devizne težkoče. Letos bo na razpolago okrog 10.000.000 mark ali okrog 140.000.000 Din za nemške turiste, kar zadostuje za vso sezono. Iz Avstrije bo vozil letos po možnosti vsako soboto poseben vlak na naše Primorje. Tudi iz Češkoslovaške bo vozil od 17. aprila do jeseni vsak teden <m posebni vin k v Split in na Sušak.
— Odlikovanje pevskega društva »Slavec«. Pevsko društvo »Hlafro!« iz Pmr,- ie slavilo letos 7$etnioo evojaga obstoja. Ob tej prjiiki je odlikovalo ljubljansko pevsko društvo »Slavec«, b katerim vv^lnžuie dol-gotatae bratske stike v mak priznanja, p krasno umetniško plaketo de"V> prof. Dvo-konansfcega. Ki odlikovanju Sestitamo >Slav-e'j - tudi m-.
Dvigni sidro Junak nad junaki
Danes ob 20. uri in v nedeljo ob 15.. 18. in 21. uri.
Cene Din 2.50. 4.50 in 6.50 ■
— Vzorno stanovanje — nova razstava naših gospodinj. Zveza gospodinj pripravlja za spomladanski v ?I esejem v dobro znanem pavljonu K svo<> sedmo eroepodinj-sko laOBtavo pod pe&ioiĐ > V zorno stanovanje«. Rastava bo zanimiva za gospodinje, gos poJ ar je mladino, arhitekte jn inženier-je. vsa i Iv) pade ženstvo pod vodstvom strokovnjakov pokazalo kako naj se vpo-rahijo vse novosti tehnike m materijala tiomu v korist- Marsikomu ?e bo zahotelo ob |si razstav; po domu ter bo svo^e prihranke in svoje zaslužke \-smeiil v dosego tega ril a. Razstavo bodo spremljala poučna gospodinjska predavanja ob popoldanskih urah, a zvečer bo nudila prenovljena dvorana modno rev«JO naše domače obrti, požjvlieno s svetovnim? umetniško izbranimi točiiami varieteja. Kakor lahka glasba, tako tudi vedra umetnost humorja, plesa, muzikalnih klovnov izredno privabila publiko, saj smeh in zadovolsaost noži vi jata ljudi. — V zvez,- s privlačnim« točkami umetniškega varie/teja bo dobila naša ženska obrt nov umetniški okvir. Opozarjamo že dan ep puhUko^ na to prvovrstno prireditev Zveze JTOspodinj, prirejene skupno z vele-sejmom ki bo na prasni počitnic, prinesla za vse vrste potovanj lepe in prastičhe obleke, naš; oi iti zopet pobudo sa oni razmak, de-
lavnost in nove domis'e-ke. kakor njeni prvi dve \e]e&ejniaki modni reviji. Kajti na eeleeejina postane domača obit v»eaiu narodu pomena, zato so tudi modne revija na veJesejmu najbolj privlačne in uspešne, ker je takrat pritok naroda ki tujcev naj-
KINO IDEAL ™™
Salve ameba! Salve ameba!
STAN  LAUREL,  OLTVER HARDT kot eigana v šlager komediji
„CIGANSKO
DEKLE"
Danes ob 16., 19. in 21.15, jutri (v nedeljo) ob 15., 17-, 19. in 21.15 urL
— Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. ba?u3ke uprave dravske banovine, št. 21 z dne 13. t. m. objavlja odločbo kraljevskih namestnikov o ustanovitvi nove občane St. Vid nad Cerknico, oJloebo kraljevskih namestnikov o preimenovanju občine Tabor v Sv. Jurij ob Taboru, popravek uredbe o ustanovitvi občane Crni vrh, naredbo o prepove li nabiranja prostovoljcev in prostovoljnih prispevkov za Španijo, pravilnik o umetnih vžigalnikih, avtentično tolmačenje odst. 3. člena 36 in člena 55 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
BuNTGENOLOG
dr. CIRIL CIRMAN
DVORNI TRG ŠT. 1 II.
ordinira od 10. do IZ. ure
Telefon 33-70 Telefon 33-70
— Stradivarijeve gosli v Bački Palanki.
V Bački Palanki so odkrili dragocene Stradivarijeve gosli Ima jih siromašen glasbenik Rakič že 41 let. Kupil jih je od gospe Ane Petrovič, ne da hi vedel, da so tako dragocene. Mož trdi, da so mu pomijah* že leta 1932. za gosli v Buenos Airesu okroglo 700.000 Din, lani pa na. Dunaju 400.000 Din. Te dni je dobil od generalne direkcije za antiko in umetnost iz Rima pasmo, s podpisom italijanskega prosvetnega minLatra, narj razstavi svoje gosli v Cremoni od 15. maja do 16. junija, kjer bo razstavljenih še nekaj drugih pravih Stradivarijevih gosli.
— N°benega primera gobavosti v Berlinu. Glede na vesti, da so se pojavih na neki deklici v Zagrebu, ki je jedla v Berlinu banane znaki gobavosti, izjavlja nem-gkj generalni konzulat v ZagTebu, da že dolga leta v Berlinu ni bilo nobenega primera gobavosti. Najbrž gre za spretno za^movano kampanjo proti bananam.
— Za veliko noč od 27. do 29. priredi »Putnik« sledeče izlete z avtobusom: Na Koroško z obiskom Osojskega jezera, Vrb-skecra jezera, Celovca in G os nos ve t ske ga polja. Cena vožnji m preskrbi Din 405.—.
V Banetke čez Trst. kjer bo kosilo. Ogied Benetk in vseh znamenitosti. Povratek preko Gorice. Cena -v ožnijn in preskrbi Din 475.
V Crrkvenieo preko Sušaka kjer bo kosijo. Cena vožnji in preskrbi Din 485.—. V Trst — cena vožnji brez preskrbe Dim  115.—.
V Gorico — cena vožnji brez preskrbe Din 120.—. Vse ostalo informacije v biljetarni-eah »Putnika« v Ga-evj ulici in hotelu »Metropol«. Rok pri jave do 20. marca.
: drevi i
■ ■
j v   kazini f
i     mednarodni :
» m
{plesni večer:
— VTerae. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 18. v Skoprju 17, v Mariboru in Sarajevu 15, v Splitu 14, v Ljubljani 11.8, v Beogradu 10. Davi je ka-aal barometer v Ljubljani 754.1. temperatura je znašala 4.9.
— Novo bok pivo pivovarne Union, katero je izdelano iz svežega specijalnega ^ Lada po izkušenih postopanj ib, pride v četrtek 18. marca (pred sv. Jožefom) v promet. Pivopivci se bodo tega letošnjega novega bok piva gotovo prav razveselili.
— Velika tatvina v Lukovici pri Brezovici. V noči na četrtek je bilo vlomljeno v hiši posest,niče Frančiške Čuden v Lukovici in ukradena dolga zlata verižica, srebrna zapestna ura, več srebrnih verižic, več zlatih prstanov, več broš, ponik-Ijan samokres na bobenček z belimi platišči, britev, črne moške hlače, pipa z dolgo cevjo in nemškim napisom, dva kovčka suhih klobas in okrog 500* Din gotovine. Tatvine je osumljen neznan moški, tihotapec saharina in igralnih kart ter kros-njar s pisalnim papirjem in svinčniki star okrog 34 let. srednje postave, ki ima spredaj v ustih zlat zob. Ta moški se je zgla-sil pri Cudnovi zadnji čas že tretjič in se zanimal za hišne razmere.
— Zaradi štirih dinarjev vpričo otrok zabodel ženo. V Osječanu pri Doborju se je odigrala v četrtek krvava rakonska tragedija. Kmet Simo Gjuricič ga rad pije in je v sredo zahteval od svoje žene denar. Pod njenim zglavjem je našel štiri dinarje, ki mu jih je bila žena skrila. Vzel jih je in odšel v krčmo. Ko se je vrnil, ga je žena vprašala, zakaj je vzel še zadnji prihranek! Razvil se je prepir, med katerim je žena. da bi se odkrižala pijanega moža. pograbila -nož in ga udarila z njim po roki. Mož ji je pa iztrgal nož in jo vpričo prestrašenih otrok zabodel. Potem je pa odšel na oro^niško postajo in povedal kaj je atonL
V Petrinji ai je v četrtek končal življenje 14 letni sin uglednega m****** Vladimir Jednak. TJstrefil ae je m mmokresom in ae zadel ▼ aroe. da je obležal sa mestu mrtev. Zapustil je več poslovilnih pisem, iz katerih je razvidno, da je bil zaljubljen v svojo sošolko. Bil je selo mehkega srca in občutljiv, drvel je v prepričanju, da ga starši in profesorji ne razumejo.
— Za ukradeno kokoš huBa kazen kakor m ukradeno devlštvo. V Beogradu se zagovarja pngd sodiščem io& Svetoaar Sto-jaoovec zaradi katerega je ^a v smrt le P* mlada Mila Dimitrijev ič. Med obravnavo prihajajo na dan kaj čudne stvari. Zagovornik tožitelfSre pe. Dunitrijev;e?ve je med drugim omenil, da stoii v našem zakoniku, da se kaznuje z 10 leti robije, kdor vlomi aH ukrade kokoš, dočim je določena za ukradeno devj^vo in dekliško oasr samo kazen 5 let zapora,.
Iz Ljubljane
Ij— Želetniški direkciji bomo ielo hva-lešni, če bomo dobiii nočni vlak iz Ljubija ne. ki bi prišel ob 24. na Jesenice. Tak vlak čtoo imeli pred vojno, večji dol turistov se je pripeljalo s tem vlakom, da so prišli ravno ob sončnem vzhodu na vrh Golice. Bili so ves dan na Golici ali kje drugje, z zadnjim vlakom so se pa odpeljadi v Ljubljano, Na vsak načim naj se ozira na zvezo z zadnjim vialcom, ki prihaja iz Maribora. Kakor mi je že v spominu, je bil ta vlak vedno poln.
Ij— V Prešernori, kakor tudj r Solenbur-govi aliej je nad dvema trgovinama izobešena reklamna ura. Pred leti so sicer pravimo delovale, ^edai pa že dolgo časa stoje. To je mučno in prevarljivo za tujca, ko vi« di na obeh urah. da kažejo 12, pri Zvezdi vidi pa pravi čas, tako da res ne ve ali je on zmešan ali pa ljubljanske ure.
Razstava splitskih preprog
v KAZINI
OD   27.   FEBRUARJA   DO   14. MARCA.
lj— Velika nadlega krošnjarjev. Ako «e-
d;š v gostilni pol ure, te nadleguje najmanj pet krošnjarjev, ki ti ponudi z*4o poceni, proda pa še veliko ceneje. I>i! sem pri« ča pri taki knpčrii. Krošnjar je zahteval za malovredno pipo 18 Din, končno se je pa omehčal in popustil 10 Din. tako da je srečni kupec plačal le 8 Dia. Tri tem jo gotovo plačal dvojno vrednost pipe. V Ljubljani ne rabimo kro*n;arjev, gaj imamo itak preve? trgovin r tako robo, ki životarijo. Najbrž velja v Ljubljani prepoved krošnjar^ jenja samo na papirju.
i
ZVOČNI KIXO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI — TELEFON 33-87
Lida Baarova in Albert Schdnhals v filmu krasne vsebine
Duše pod bičem
Predstave v soboto ob 7 in 9 — v nedeljo ob 3, 5, 7 in 9.
V nedeljo ob 11 špijonažni v?lefilm
OPERATOR 13
Cena na vseh prostorih Din ".50
V petek:      UGRABLJEN JE
Gustav FTohlich
—1 j Mlaka sredi mesta. Od franoi^kan-K!(effa mostu do izlfva Gruharjev^cra kanala v glavno strugo stoji Ljubljanica nad meter \nsoko v kanalu, kot bi se nv> imela kam odtekati. Kot va.%a mlalcuZa eaje površina se lesketa v vseh mogočih barvah: od Ookrerne pa do mostu bivše Dela-vrulce pa- šumdjajo iz bolnišničnih kanalov rno\n: dotoki meieornih voda. in polnijo ponoči in podnevi strujro. Ko bo pa solnee jelo močneje ffretj. se bo pa ta mlakuža začela pariti. o*i bo ob pobnežjih smrdelo kot ku^a. da Ijmlje. ne bodo smeli odpirati oken in zračiti stanovanj. To biti* v obraz tako proslavljeni hijeni v na^i inod^rnizacija — Veliki Ljubljani!
—lj Propagandni teden pod pfe*«l'>m »Učite ^e glasbe« prične v ponedeljek 15. t. m. ob 6.15 v mali filharmonični dvorani. Ta dan nastopijo gojenci otroškega glasbenega vrtca šole Glasbene Matice. V torek ob istem času v veliki dvorani gojenci klavirja, violine in drugih instrumentov sole Glasbene Matice. V sredo 17. t. m. bosta nastopila oba ansambla matične sole in sicer mladinski zbor in rnladinski orkester. V Četrtek 18. t. m. pa je produkcija konservatorlstov. Zadnje tri produkcije so bodo vršile v veliki dvorani ob 6.15 zvečer. Poleg bogatega sporeda so na programu tudi predavanja in sicer je na prvi pro<iukciji predavanje >Zakaj smo ustanovah otroški vrtec in kaj se učimo v njenih, na H. >Kaj si obetamo od pouka na glasbenih zavoefih«, na 111. >Anaambl-ski pouk in ansamblsko igranje doma*, na IV. absolventi glabenih sol in glasbeni poklici. Občinstvo vabimo, da v obilnem številu pose t i produkcije v tem propagandnem tednu. Podrobni sporedi ae dobe v knjigarni Glasbene Matice po 3 Din.
—lj Odsek brezposelnih učiteljskih ahl-turientov pri sekcfii JUU v Ljubljani, vabi v«e učiteljske abi-turiente (ks) na članak i sestanek, ki bo jutri v nedeljo 14. t. m. ob pol 10. v prostorih sekoif? JUU — F ranči-skanfBka. ul. 6. Na proeromi je predavanje: »Učiteljevo dek> Ta pov*^d>crw vasi«, ter razgovor o raznih tečairh. OBU A.
—lj Predavanje SPD. Ga. M. M. Debelakov a bo predavala o svoih vzponfh v ino-7emstvu v <*redo dne 17. t. m. ob 20. uri v •Ivorani Delavske ZJ>ornfOe Številne skiop-ticne ftHke bodo pokarale lepote pokra ^ v DoVmuifcih. na Angleškem etc. i-n deta?e plezainrih vzponov predava teijiee. Vetopni-oe bodo v nredprotlairi od ponedeljka fr.«je v pisarni SPD na Aleksandrovi oesti.
—li Vojni dobrovoljci! Vse tovariše ono-zarja.mo na naš redna občn.,- zbor. ki bo 14. marca «l> 9.30 v Ljubljani v verandnidvorani Kazine (pritličje desno\ I>revi ob 20. bo isfcotam čla^i^ki sestanek, kjer *e bodo razprav?ji«3o o vseh zadevah, ki pride iona občji- zbor. Ker se bodo na 61arus.kem pe-vStanku in občnem zboru obravnava]e za. na« zelo važne zadeve je potrebno, da pridete vs;. Odbor
—\i Združeni« trrovcev v Ljfubliant priredi v ponede^teJk dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v irost.fini5kih prostori*1 Stedfa v 9HM o>an«ki sestanek za okrni Sislm, Be-žisrrad in Dravlje ter vn*>: vpe Ris trtrov^o teh okrajev, da se gra udeleže v £tm večjem Nnvlht Uprava.
—-lj Pevsko društvo »Li. Zvon« vabi vt*e Jožice in Jc.£?tp na veselo cvvlov^n^ s P**^iera rn plesom. Prijeti' zabavi =e bo vrSHa r\s\ rvrp.lveCer sv. Jožefa, daie 18. L m. prt MiktiSu.
Na splošno željo predvajamo hkrati prvi film PAUL E WESSELY, z njo v glavni vlogi, nepozabno
ADOLF WOHLBROCK
Maskerado
V KLVU UNIONTJ: V soboto ob 14.15 uri — v nedeljo ob 11. url
V KINU SLOGI: V soboto ob 14.30 url — v nedeljo ob 14.15 uri
—lj Valčkov večer v Sokolskem domu v Šiški bo 18. marca t L Za prijetno zabavo bo dobro poefcrblieoo. Za smeh in dobro voljo bo med plesnimi odmori skrbel priznani friodaltski ansambl iz Trboveii « svojimi šalami kupleti it*!. Izvrsten jazz orkester na bo sviraj lahu** valčke za utore jao gardo, pa tudi plese za mlade. Opozarjamo na to prireditev in prosimo za obisk.
a— Reiervni ofic'rji, člani ljubijan^keiia pododbora ee obveečajo. da bo redni letni zbor 30. t. m. ob 20. v društveni sobi. Kon-cresni trg i/11, z običajnim dnevnim redom.
lj— Puutlgamcr Bierdepot je napisano na steni gospodarskega poslopja neke gostilne v Ljubljani. Kaj če bi kupili malo apna in prebelili ta napis, da nam ne bo delal časti.
—lj Zelo ljt-ne so ulične tablice v Ljubljani, a žalostno je. da so nekatere teh ta; blic že tako zaprašene, da ^e komai prebere, kaj je na njrh napisano. Vsaj VKake tri mesece bi jih moradi očistiti, da nas ne bo »ram pre.i tujci.
—lj Anketa o preslvrbi Ljubljane z mlekom. Zveza mlekarslcin zadrug v Ljubljani in Okrajna kmečka zareza za okraj L^ubljano-okohca prireJkita JoM ob 10. v lovski sobi hotela >Metropolt anketo o preskrbi Ljubljane z mlekom s posebnim o žirom na potrebe našega kmetijstva. Tajnik Zveze mlelcarskih zadrug g. Benko bo poročal o ljubljanskem mlačnem trgu in našem kmetijsevu, zdra\TiLk mestnega rizik ata dr. Pranta iiis pa o mleku in narodnem zdravju
čg:Po mulh3' bfskpz šćj čzžs^ iibii5J .?!(> —lj Lutkovno gledališče na Taboru vprizori v nedeljo 14. t. m. ob pol 17. reprizo Izvirne slov. lutkovne igre Janeza Grimfelda v petih dejanjih s petj.m: Jur-čok — smučar. Igra je krasna po vsebtni, dekoracijah in lutkah. Pevske točke za. to igro je skomponiral br. Mirko Premelo, Jurčka poje in igra br. Bojče Lumbar. Med igro in odmori igra >Jurčkov jazz<. Dejanja se \*rše v Ljubljani, za šišenskim hribom in na Veliki planini. Vstopnice po 1, 2, 3 in 4 Din se dobe pred igro in v prodaji od 11. do 12. na Taboru.
—lj Mhidolctje, prekrasno delo Leonida Andrejeva rptlŠ&M! drevi ob 20.15 in. jutri (v nedeVjoj sokolski gledališki oder na Viču v režiji brata Eronija Battelina. Pri predstavi sodeluje nad 20 oseb, nase stare in mlajše oderske moči. Krasna scene-rija bo močno dvignila potek te lepe ruske igre. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje dramske umetnosti, da drevi in Jutri napolni sokolsko dvorano do zadniega kotička. Vstopnice dobite v pretprodaji v pisarni Sokolskega doma.
—lj Možje, rte pu&čajte svojih žena v šentja^eobsko gh^al&če k burki ^Zakonci stavkajo«, sicer se vam lahko pripeti, da boste prav tako presenečeni, kot sta bila presenečena kovač Tone tn njegov oče Tomaž. Sami pa si le oglejte to velezabaA-no igro, ki bo v soboto 13. in v nedeljo 14. t. m. ob 20.15 uri. Dnevna blagajna posluje od 10 do 12 in od 15 do 17 ure.
— Ljubljanska radio p°staja bo v nedeljo 14. t m. ob 12.45 prenašala iz Beograda predavanje generalnega ravnatelja državnih, monopolov Djonaja Rašica o »pomenu državnih loonOpolOv za vse in vsakogar od nas«, nakar opozarjamo cenjene poslušalce nase brezžične postaje.
—lj Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo drevi v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje šesto predavanje. Predaval bo vseuč. prof. dr. Alfred šerko o temi: Psihologija, psihoz- Vabljeni vsi, ki se zanimajo! Vstop prost!
—lj Kolo Jugoslovanskih sester, podružnica I^juMjaua-štepanja vas, vabi na svoj XELI. redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob 15. uri pri g. Antonu Novaku, go^?tllničarju v štepanji vasi. Udeležba obvezna. Odbor.
—lj »O pomlajevali ju« bo govoril g. univ prof. dr. Boris Zamik v torek 16. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Ob številnih skiopdčnih slikah nam bo povedal in razložil najnovejše o naporih človeštva in znanosti, da rešita vedno aktualni problem. Presejanje spornih žlez a človeka na človelta aH z opic na človeka, kakor tudi razni hormonski preparati naj dopo-morejo starajočemu se človeškemu telesu do nove mlaiosti. V kolikor je znanost uspela rešiti ta problem, bomo slišali iz ust izkušenega biologa, našega, predavatelja. Posetite to predavanje Prirodoslovnoga društva v Čim večjem številu. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 4 in 2 Din.
—lj Dva ponesrečenca. Tipografa Dušana Lampreta, stanujočega na Galjevicd 216 je zadela davi huda nesreča. V tiskarni je posegel z roko v stroj, ki ga je pograbil in mu roko zmečkal. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali z reševalnim avtom v bolnico. Težka nesreča je zadela tudi brezposelnega kolarskega pomočnika, 46letnega Vinka   Bučevića,   iz Šibenika,
stanu ;6ega v Jernejevi ulici 17 v Šiški. Doma na dvorišču ga je brcnil konj s tako silo v prsi, da mu je stri prsni koš.
Iz Celja
—c Cerkven koneert bo priredil Akadem skf pevski zbor ljubljanske univerze v soboto 20. t. m. v Marijini cerkvi v Celju. Zbor bo izvajal klasične skladbe — slovensko duhovno pesem razgibanega XVI. sto* letja. Na tem koncertu bomo sliSali svetovno znane skladbe, enega največjih glasbenih tvorcev tedanje dobe. Dalje so na sporedu tudi koralni napevi iz Trubarjeve pesmarice, ki jih je stjmo priredil niladi slo* venski skladatelj prof. Matija Tome Stiina usmierjenost celotnega sporeda kakor tudi skiadateli g. France Marolt, priznani dirigent tega najboljšega moškega zbora v Jti-goslaviii, nam jamčita, da bo nudil akademski koncert izreden umetniški užitek. Vstop niče in sporedi se dobe v pretprodaji iz pnjaznosti v knji<?ami K. Goricarja vdove.
—e Povečanje poseatva celjske bolnice. Banska uprava ie kupila hišo in posestvo jr. Fazarinca v Ipavčevi ul. To posestvo bo priključeno javni bol ni H, na katero je do* slej me}i''o.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote 13. t. m. do vštetega petka 19. t. m. lekarna >Pri OvUk na Gia^nfcm fcrgjn.
t— Dve pods&vem) tekmi. V nedeljo 11
t.  m. ob 14. se  bo pričela  na CHmipover igrišču v GaberUi podsavezna  tekma  me*i SK Olimpom in ZSK Hermesom is Ljubija ne, ob 15.30 pa na G lazi ji poJsa vezna tek ma med SK Celem in       Železničarjem iz Maribora. Prvo tekmo bo sodil g. llobaoher drugo pa g. Mrdjen iz Ljubljane. Mad *b-vi.lnjmi prijatelji sporta v Celju in okoli-vlada nezadovoljstvo, ker sta obe tekmi do ločeni ob takem času da koridora ta, sara-1 če<;ar je nemogoče prisostvovati obeona tok nvama od zaoelka do konca. Da vpftv« tak« nepotrebna koliaija tudi na finančno pto tekme, je jasno
—e  Obrtniški   praznik   bo  pro<f«l«rHlo SBo vensko obrtno druStvo v Celin na Jozelovo Ob S. bo ma^a v župni cerkvi, po maš bo dru?j»bni se^tarek v hotelu >Evropr<.
—c Otrok t>e je polil s kropom. V eetrUl Bhltraj ?e ie tiletni sinček poi-ctjfcke^a «*tr«»i nika Ivan RoSm polfl doma s kropom in se nevarno opeke! no ob mru m d*>«ni strsuv telesa. Otrok se rdravi v N^^iiei.
—r Irmria jc v četrtek v L*scah pri O Itn 73ieina viniearka    Terev;ja Dojerjova \mi  Ja. dne je mris  v re.'>!;; bo!ni'd'p«f letna  Mseattifta*!  hči  Tafijr, Krtunpdfova z Zg. Uečice pri Laškem-
Iz Kranja
— Ncre^uičn« govorice. V ponedeAiek je na Gw . > v j iK*na*loma tunrk r^j«* lu-erl.iea tl:r.'sk,ga mojatra Krav ki. Ljnd> so v svoji nepilueenosti začeli tinu govorice tla te je s kan>er.jem u4«(1 4Jetm h.. seflov fantek. 2^1ravnQAka preiakava jn d*» gnaJa da j» del-lim umaia naravne wnrr-7aradi P^SOJaM napadce v ortrvuivniu. Rd4.i bo ^ »lalje M vesti, da ie bib dekiicci nt) ia^ bo imel opaavka s sodiščem.
Naše gledališče
D R A M A
Začetek ob 20. uri. Sobota 13. marca: Simfonija 1937.
Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 14. marca: Ob 15. uri: Repostev
Mla^Unska predstava.  Izven. Globok:.
znižane cene od 14 do 2 Din. Ob 2*
turi: Dr. Izven. Ponedeljek 15. marca: zaprto,
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Sobota 13. marca: Ob 15: uri: Bolgarsk' plesni večer. Ob 20. uri: Ero z onega sveta. Izven. Cene od 90 Din navadol.
Nedelja 14 marca: Ob 15. uri: Traviata Izven. Znižane cene od 30 Din rvi vzdoL Ob 2U. uri: Navihanka, Izven Znižane cene od 30 Din navadni.
Ponedeljek 15. marca: zaprto.
Vremensko poročilo
po stanja z dne 13. HI. ob 7. ari zjutraj Rateče-Planica:     1, oblačno, mirno, 25 cm
južnega snega. Plaidca-Slatnar 0, oblačno, mirno, 50 južne
ga snega,   mala te arednjk akakamica
uporabni.
Peč Petelinjek: —1. ofc*acno, mrrno. M) «j
bo£a snega a* 110 podlage. Kranjska gora: - 4. barometer se rtvtoa ob
lačno, mirno, 20 ^tržnega ane^a. Pokljuka: —1, suho anezi na 85 trde podi
gc. mala in »rejnin skakalnica uporabr Kofce:     L drobno sneži, jui?o/apadnfk, T«i
novega snega. Kvmna: —1, oblačno. 260 osrenjenog« aneg^ v elika  planina:     -L,  oblačno,  mimo 13
anega.
NodeJ)*, 14. marca.
8.00: Vesel nedeljski pozdrav (piodee). -8»;S0: Telovadba (15 minut za dame m H minut za gospode, vodi g. prof. Dobovaek,
— Cas, rx>roeiLa, spored. — a 16: Ffcu ta eolo, igra  L Filip Bemartt  pra kkrvv ju gdčna Gnjezda Motita; Hlndet: S aona te. — 9.45: Postni govor:  žen« in Kr»*ur 6 križem (g. Fr. S. Finžpar). _ 10.16: Pre nos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Orila m Metoda. — 1050: Koneert radi>Aega orke. stra. — 11.40: Otroška ura .(voda gdč. Sla. vica   Venca jzova).  —  12.10: Re^juodocirai koncert (po željah) — 1&: Cas spored. ot> vestna. — 13.15: Ruski zbor  m orkester >Jar<. — 15.30: Prenos iz Konjic: Koncert mJadinakfh   pevskih   zborov. — 17: Kmet ura: Čebelar spomladi (g. Jože Okom). — 17.30: Orkestralni koncert lahke glasbe (p*o sče). — 18.00: F. S. Fmžgar: Nova zapoved (izvajajo člani  radijske  igraieke  družine>
— 19: Cas, vreme, poročila, sjored, oiwe stila. — 19.30: Nacionalna  ura: Radio in šola  (DuSan Marjanovi«). — 1950: Sloven ska ura: a. Skladbe na S. Gregorčičevo besedilo poje  Akadempki   pevski  kvicitet, r» O goriških Brdih   (g.  Ludvik  2Vjrzut). — 20.30:   Koneert  Ljubljanskega aramed-kvar teta (gg. dr. L Kariin — viorina I., M Gro šičar — viotma 1L, V.  Dežela —- kitara VL PrjnčiČ — harmonika, vmesne epove po je g. Mirko Premete. — 21^0: Lehsrjeva operetna glasba  (radijski   orkester): BVa. potpuri, Giud;tta, potpun. — 22: Čas, vre me, poročila, spored. _ 22-15: Zvoka v od dih (radijski orkesiter).
Ponedeljek,  15. marca.
*2:.Z  ruskih   poljan  (ploiče.).  — r2.4f> Vreme, poročila. — 13: Cas, spore< obve stila.  —  13,15:  Smifoojdne pesnjtvc (pio šče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravn ška ura:  Splošen pregled prehranievaiiji! navodH. — 18.20: Stenka Razm (Gta»mo\»
— simfonična pesnitev na p4osčah, itw^ orkester bruseljskega konservatorija — 18.40 Kulturna kronika: gledališče tn občinstvo (g. Ciril Debevec, režiser Narodnega gieda Miča). — 19: Cas. vreme, po*oftla, spored, obvestim. — tO90: Naeiona*na ura: Radio v Jugoslaviji (dr. Ljudevit Splajt iz Zgba)
— 19.50: Zanimivortti _ 20: Pev«ki kooeer* g. Roberta Priirnožiča s •premi jeva n jem m dijskega orkestra. — 22: Ca«, vrem«, r— čila. spored. — 22.15: C^traAs krao >v4MA»c
Stev. ^
»SLOVENSKI   NAROD«. sobota, tt.
Stran S
Prodaja butar na
podlagi
novi
Tudi prodajalci butar si znajo pomagati z demonstracijo
Ljubljana, 13. marca. Prodao a butar, ki je za Izubijano tako aaaftttna, je letos bolj žalostna kakor idilična, vendar prav zaradi tega se tem bolj zriačinoa. Ne seveda značilna, praznična, kakor je bila včasih, temveč, ker letos sloni na >novi rjodlagd<. Ko se je prejšnja leta začel st-jem, ki v Ljubljani nima drugega imena kakor >Butare predajajo*, ao meščani to takoj zvedeli, kakor če se začne veiesejem. kajti vesele barve butar na nabrežju ob kresi ji so jim to oznanile. Zavladalo je praznično razpoloženje že zaradi teh barv, pa tudi vrvenje na. nabrežju ob pisanem blagu je bilo praznično. Letos je pa prodaja butar položna na novo podlago
Zelo smo napredovali. Reforme se kažejo povsod in tudi ljubljanske najtrdnejše tradicije se ne morejo upirati. To se je letos pokazalo najlepše pri prodaji butar. Ljudje so pričakovali, da bodo prodajali svoje pisane izdelke kakor so jih že od njega dni, ob frančiškanskem mostu, prislonjene na obrežno ograjo. Mita sanjalo se jim ni, da letos ne bo več prave prodaje butar, odnosno, da bo reducirana na tržne mize v prejšnji Semeni Ski ah sedanji Dolničarjevi ulici med semeniščem in stolnico. Okrog 70 prodajalcev je prišlo prvi dan v Ljubljano prodajat butare. Na tržnem nadzorstvu so mislili, da jih bodo razveselili z novim prostorom in tržnimi mizami, kajti v Ljubljani ni Se nihče nikdar prodajal butar na tržnih mizah. Ljudem pa ni Šlo v glavo, da morajo butare naložiti na mize. Mnogi so se bali, da bodo s tem pokvarili okrasje butar in godrnjali so, češ, butare vendar niso zelj-nate glave, da bi jih lako kratkomalo na-kupičili na mize! Zdelo se jim je tako nenavadno, kakor da bi jih kdo silil, naj prodajajo božična drevesca na tržnih mizah.
Toda z novo podlago prodaje butar samo na sebi bi se še sprijaznili, nikakor pa se niso mogli potolažiti, da so jim določili prostor ob pustem semenišču, kjer
je malo prometa in Kjer niso ti butar ponoči na prostem. Prav tega je bila prodaja butar le prvi dan t hudi krizi. Večina prodajalcev je bila prej snja ista tudi izdelovalcev, doma is oddaljenih krajev; svojega blaga niso mogli prevažati —j dan na trg pa »opet domov, že namrfil prevelike oddaljenosti, pa tudi zato ne, ker se blago pri prevažanju zelo kvari Prejšnja leta so skoraj val prodajalci puščali butare na nabrežju m ponoči so jih stražUi, pogosto, ko niso bile preveč mrzle noči, so pa skoraj vsi predremali ob kresi Ji marsikatero noč. Zdaj je pa bilo z navadno tržno reformo konec te knle in prodajalci so morah pospraviti zvečer blago kakor ao vedeli in znali. Tožili so tudi, da ni bUo nobene kupčije. Zato jih je bilo včeraj že približno polovico manj kakor prvi dan. Rezignirali so nad prodajo >na novi podlagi«. Oni pa, ki so vztrajali, se niso pustili odpraviti tako zlepa. PoskuSali so prodreti z mtervenmjami, več ali manj m: Umi prošnjami, pa tudi z odločnimi zahtevami.
V sredo zjutraj so začeli intervenirati in demonstrirati na svojem novem tržnem prostoru. Zahtevali so od gospoda s tržnega urada, naj jim dovoli prodajo butar na nabrežju. Bilo je pravo javno zborovanje na prostem, a zelo zabavno. Prodajalci so pretili, da pojdejo tudi na banovino, če bi jim nižje instance ne ugodile ter da ne bodo prej mirovali, dokler ne bodo smeli prodajati na svojem starem sejmakem prostoru. Gospod s tržnega urada se jih je dolgo otepal, končno je pa le dejal, da naj prodajalci pograbijo mize in gredo, kamor jih je volja Zdelo se je, da so prodajalci čakali samo tega, kajti že v istem trenutku se je začela zanimiva tekma, kdo bo prej na nabrežju z mizo in butarami. Sklenjen je bil torej kompromis: butare morajo vendar prodajati na mizah, toda na prostoru, ki so si ga želeli. Vendar tudi ne na prostoru, ki so si ga želeli najbolj, in sicer ne na nabrežju nasproti kresije. Tam so zdaj številne semenarice, zato so se prodajalci butar morali sprijazniti s prostorom na Cankarjevem nabrežju. S tem prostorom bi bili povsem zadovoljni, ko bi pri mostu ne bdi še en sejem, in sicer tam prodajajo otroci tn ženske v dolgi vrsti pomladno cvetje. Razen tega jim pa ni naklonjen tudi vremenska režim. Dež je včeraj neusmiljeno spiral barve z okraskov butar in močil uboge prodajalce v pravem pomenu besede do kosti. Ostala jim je le tolažba, da se bodo butare lahko čez nekaj časa primerno podražile, ker jih je mnogo manj kakor prejšnja leta. Ce jih ne bo goljufalo tudi to upanje! Lahko se namreč zgodi, da bo prišla prihodnje dni v Ljubljano še cela armada prodajalcev butar, ko bodo zvedeli, da je prodaja dovoljena na nabrežju!
Zadnji trenutki
pred usmrtitvijo
čudne želje so imeli nekateri zločinci, predno so jih
posadili na električni stol
Nek ameriški Ust se je obrnil na študente ameriških univerz z vprašanjem, kako bi preživeli zadnjih 24 ur, če bi zagotovo vedeli, da bodo drugi dan umrčeni na električnem stolu. Na to čisto ameriško vprašanje je prišlo tudi nekaj prav ameriških od govorov. Bn študent je odgovoril, da bi zadnjih 24 ur prepletal, drugi zopet, da bi drvel z avtomobilom po New Yorku, ne da bi se zmenil za prometne stražnike. Objavljeni odgovori študentov so naleteli na kritiko v sodniških krogih, kjer menijo, da bi preživeli študentje drugače svoje zadnje ure, če bi šlo zares.
Nihče izmed onih, ki so zaključili svojo življenjsko pot v celici smrti, ni bil tako vesel, kakor James Kessedee. Ob koncu leta 1920 je moral mož sesti na električen stol, ker je bil s tremi pajdaši umoril spre vodnika cestne železnice. Na predvečer usmrtitve je prišel k njemu v celico višji paznik in ga vprašal kako se počuti Kessedee se ni dal motiti. Mirno je končal risbo na steni, da bi se tako ovekovečil, potem je pa odgovoril: No, kaj ni neumno usmrtiti človeka ki jc tako nadarjen za risanje kakor jaz? Kot glavni zločinec bi moral biti po zakonu usmrčen zadnji. Ko je prišla ura usmrtitve in so prvega obsojenca odvedU na morišče, je postal drugi ' nemiren. Tedaj je pa zadoncl po hodnikih I
mračne kaznilnice krasen tenor. Kessedee je pel veselo popevko, da bi razveselil svo jega tovariša.
Nekdo je umoril svojo sestro da bi se ne omožila z možem, ki ga je sovražil. Bil je obsojen na smrt in zadnjo noč pred usmrtitvijo je prosil jetniškega zdravnika, naj mu preskbi nova očala, da bo bolje videl in da bo gledalcem bolj všeč. Njegovi želji je bilo ustreženo in zločinec je stara očala podaril pazniku za spomin. Zadnja želja nekega drugega zločinca pred usmrtitvijo je bila šopek rdečih nagelj-čkov. Enega si je zataknil v gumbnico, druge je pa razdelil med paznike, od katerih se je poslovil z besedami: Na svidenje, tovariši! Naravnost presenetljiva je bila hladnokrvnost, s katero se je pripravljala na smrt neka morilka. Ko so ji sporočili, da je njena prošnja za pomilostitev' odklonjena, si je začela šivati v celici novo obleko. Na predvečer usmrtitve je z veliko slastjo povečerjala in dejala: ^Mrs. Shokermerjevi se češnjev zavitek danes ni posrečil. Toda to ji rada oprostim*, še zadnjo uro pred smrtjo je na hitro roko prenaredila svojo obleko, ker ji ni bila všeč. In ta ženska je z lastnimi rokami zadavila svojo pastorko zaradi dediščine.
Drug kandidat smrti, ki je umoril straž nika, se je bavil v celici smrti z risanjem.
Ko so prm ponj pašniki, da bt ga aa morisos   je vsknkn* sssmehld Rad ht dokončal to risbo prod svojim portom t pekel/Kot strast« kadfi a poti k elattrtčneino to, Ko so ga pgtp—: je
smem is enkrat potegniti? _ ......
cigareto ugasnil tn si jo sstalmu rekoč: No, gospodje, sdaj pa lahko taste!
Ji P*
Neki Belgijec je s tolikim zanimanjem zasledoval dogodke na raznih bojiščih med svetovno vojno, da je Še sedeč na električnem stolu vprašal, kakšen je položaj v Evropi. Njegove zadnje besede so bile: Ah, ko bi mogel zvedeti, kdo bo zmagal v vojni. Nek prijatelj glasbe je prosil pred usmrtitvijo, naj mu prineso kitaro, na katero je Igral do zadnjega trenutka. Na zadnji poti so mu morali igrati Chopinovo >žalno koračnico« na klavir, ki so ga morali postaviti na hodnik, po katerem je stopal na morišče.
ljenca na ■estinku, svezali so ju in aa-kopali do vratu v zemljo, potem ao ju pa kamenjali Po zločinu so se vrnili domov in povedali očetu, da je bilo pravici zadoščeno. Selim An tari m je a svojimi sinovi pobegnil v gore. Vsi ao do zob oboroženi m orožniki jim bodo težko prišli do živega
80 transfuzij krvi
Zanimiv pnmer transfuzije krvi so imeli v ameriškem mestu Tennessee. MoJerna medicina visoko ceni pomen transfuzije krvi, Iti pa ni tako lahka, kakor bi človek misUl na prvi pogled. Ne da se prenesti kri vsakega človeka na vsakega bolnika, ker vsaka, kri ne odgovarja temu namenu, če prenesemo na bolnika neodgovar-jajočo kri, lahko nastanejo zelo težke posledice. O tem priča tudi primer v mestu Tenneasee. kjer je prenesla neka žena že 80 transfuzij krvi. Po prvi je nevarno zbolela, temperatura je močno poskočila in dobila je hudo mrzlico in sicer zato, ker je rabil zdravnik kri njenega moža, ki ni odgovarjala njeni krvi. šele druga transfuzija, ko so rabili kri njenega bratranca, je dosegla zaželjeni uspeh.
Ameriški zdravniki se zelo zanimajo za ženo, ki je prenesla se 30 transfuzij krvi. Vsake tri tedne mora dobiti svežo kri. Muči jo težka naduha, združena z boleznimi srca in pljuč. Zdravniki pravijo, da bi bila že umrla, če bi ne dobivala sveže krvi. Z njenim zdravljenjem so pa združene velike težkoče Krvi ne more dobivati vedno od istega človeka, kajti vsak človek lahko žrtvuje svojo kri bližnjemu v najboljšem primeru enkrat v mesecu, ona pa potrebuje svežo kri vsake tri tedne. Zato ima več darovalcev krvi. Njene roke in noge so že tako nagosto prebodene z iglami, da zJTavn'ki ne vedo, kje bi ji še prebodli kožo za transfuzijo krvi.
Zločin iz rasne mržnje
Kasna in verska mržnja povzroča še ved no mnogo zločinov zlasti v Albaniji, čeprav bi človek mislil, da živi tam prevlaaujoči mohamedanski svet v razmeroma dobrih odnošajih s krščanskim. Oni dan je našla orožniška patrulja v gorah blizu Skadra v sveže izkopani jami dvoje pokonci stoječih trupel zvezanih skupaj z vrvjo. Trupli sta bili do vratu zakopani v zemljo. Bila sta mladenič in dekle, oba naga, oba z razbitimi glavami, na katerih so se poznali udarci s kamnom. Način zločina je kazal, da gre za osveto odnosno kazen, kakor kaznujejo mohamedanke v Turke stanu, Afganistanu, Perziji ali na Balkanu, čr :elo-mijo zakonsko zvestobo ali če im. ljubavno razmerje s kristjanom.
Tako so orožniki kmalu dognali, da je imela komaj 17-letna, zelo lepa Selema Antarimova ljubavno razmerje a Petrom Krausovim, ki je bil krščanske vere. Fanatičen Selemin oče Selim Antarim je sklical svoje sinove in ko so prisegli na koran, je izrekel nad svojo hčerko smrtno obsodbo. Bratje so potem presenetili zaljub-
Pojoča podgana
Čuvaji v živalskem vrtu v Chicagu so ujeli podgano, ki poje in žvrgoli kakor kitajski alavček. Podgane so se zadnje čase v živalskem vrtu silno razpasle ai ravnateljstvo je odredilo, naj jim nastavijo pasti. Nekega jutra, ko je bil višji čuvaj na inšpekcijskem obhodu, je zaslišal krasno žvrgolenje iz podganje pasti. Tako namreč poročajo ameriški listi in ker bo prvi april sele čez tri tedne, jim ne moremo očitati, da nas hočejo potegniti. Misleč, da se je slučajno ujela v past pučka, je že hotel past odpreti, ko je zagl^ial v nji pojočo podgano.
Učenjaki so se jeli seveda takoj zanimati za čudno podgano in znani naravoslovec prof. dr. Slye je baje že lOjasnil njeno zagonetke. Po njegovem mnenju /se podgane poio, samo da človeško uho ne more prestreči njihovega glasu, ker se širijo toni na kratkih valovih. Ujeta podgana ima pa zelo nizek glas in zato s2 sliši. Tako imajo Američani s svojo pojočo podgano še eno senzacijo več.
Žrtev devalvacije
Na pariško kliniko sta prišla k slavnemu specialistu prof. Durandu priletna zakonca. Moža je mučil slab krvni obtok, ženo je pa skrbela njegova bolezen. Dočim je stal mož plaho ob strani, je žena pojasnjevala profesorju znake moževe bolezni Profesor je moža temeljito preiskal. potem je pa dejal: »Lahko vas zagotovim, da nimate nobene organične bolezni srca. Vse je samo posledica nervoznosti. Pomirite se, izogibajte se vsakega razburjenja in kmalu bo zopet vse dobro«. — Gospod profesor, moj mož je namreč krvnik in čeprav je že vajen svojega dela, mu vendar dela težave, — je dejala žena. Kadar ga kličejo na delo, mora vstati zgodaj zjutraj in vrača se ves iz sebe. Bojim se, da si bo povsem uničil zdravje.
— te je tako, morate pa Izpremeniti svoj poklic, — mu je svetoval profesor. Posledica je bila, da je pariški krvnik odložil svoje mesto in priporočil p rezidentu republike za krvnika svojega zeta in prvega pomočnika, za katerega zahteva zvišanje plače. Deibler sam je imel 1.000 frankov mesečno in 500 frankov za vsako usmrtitev. V prošnji pravi, da bo ostala Francija brez krvnika, ali pa da postane slednji žrtev devalvacije, če mu ne zvišajo plače.
Ameriška sodna groteska
Ameriški pravniki se razburjajo zaradi nove sodne groteske v New Yorku. V celici na smrt obsojenib sedi in se počuti dobro jetnik A. Heron, ki je bil pred 21> leti obsojen na smrt. pa ga Še vedno niso usmrtili, čeprav ni bil pomiloščen. Leta 1008 so ga obsodili na smrt zaradi umora nekega duhovnika. Njegov zagovornik je pa zahteval, naj obsojenca preiščejo psihijatri, češ. da ni odgovoren za svoja dejanja. Soiišče je ugodilo zagovornikov! zahtevi in Herona so izročili psihijatrom, da bi ga preiskaU. Prodno so pa psihijatri izrekli svoje mnenje, je nenadoma umrl sodnik, ki je bil izrekel smrtno obsodbo. Po ameriških zakonih pa lahko odredi usmrtitev samo scKinik ki je zločinca obsodil na smrt.
Od takrat sedi Heron v ceUci na smrt obaojeniht ne da bi ga mogli usmrtiti. Zahteva lahko najboljša jedila in pijače, do katerih ima na smrt obsojeni pravico pred usmrtitvijo. Tako se gosti že 29 let. Oni
dan je israsil željo, naj mu pošiljajo v celico celo kopo revij in dnevnikov, da mu ne bo dolgčas. Sprejema tudi posete svojcev in prijateljev in zadnje čase hoče ime ti vsak dan v celici oe±o ladioaparat. Krožek newyorekih pravnikov je skleail obrniti se na guvernerja, da bi napravil konec tej sodni groteski s tem, da bi Herona pomilostiL
Potni list v nebeško kraljestvo
Vse je prenapolnjeno, povaou ao potre o-ne legitimacije, podpisi in kolek: če hoče.^ kam priti. To neobhodnost fto izrabil: v Južni Afriki med lahkovernimi zamorci sleparji, da so reveže pošteno osle parili Policija je prišla na sled tolpi sleparjev, ki je hodila po zamorskih naselbinah tn prodajala zamorcem potne liste v nebtsko kraljestvo. Potni Usti ao bih zelo lepo izdelam, imeli so tudi mesto sa sliko, treba je bilo vpisati aamo ime m lastniku je bilo zajamčeno, da mu bo sv. Peter rade-volje odprl nebeska vrata.
Sleparji so imeli s seboj fotografske aparate in so lahkoverne zamorce kar sproti fotografirali, da je alo delo hitreje od rok. Ker so znali dobro govoriti In ker so bih potni listi opremljeni z različnimi eksotičnimi podpisi in pečati, so šle sleparije gladko od rok. Cena potnega Usta se je ravnala po premožen jakih razmerah Premožnejši zamorci so morali plačati več, aromasnejši pa manj. Najnižja cena ;e bil en angleški funt.
Deviška zemlja v krvi
So:e po desetletju, »mt;.i .n. se tu pa uuii  poka-t< na kujižueuj dokument iz one dobe. ki j<   biij na usodtfia ia naš vfuod.   Kokoi  l>, ;«< tisočeri udeležene;  itafcotajli pohod \ <*1 tuJLi,- druži* in izgubil] \^nJ<> MU panje, ti tiuoč.i moiče  če odštejemo nek start puhli kajoijo. kj so  iz^Le takoj po  vo.,n . OS] no še v mrskoj dotrodikov kot duhov ni <m mev vseh dev*z   k\ *<> sasaj tale množice. Čakat seno mo.aii tore' -i" jra leta    da   se izda udeleženec  v ćvmj, morda obnovljeni veri v c.ovev,\o  iu .'» uua rojakom  sl*ko  svoij« ■■piste! nientame potu kakor ao jo prei » .-! irjonii. 'H drobci na fcsjpevs. ■ poij v  sebi  močne  dokumentarne vrt\i!;
Mohorjeva   družba   je   i7>lala »i zemljo v  krvi*,    knjigo,   ki >r • zgradbi skoraj si»ubioa;ia#jj no iai polteno riče aaaaa okoli, o m do ke. Ketfoor -je viden avtor fcezt dogodke vidimo v njem razvoj in smer Boonec* ponštenega slovenskega  Hereka.  Id  >e \*r vsej   osupiosti   o!:   moča >čn <*.-., doa ohranil    miiren  posrled  m I*eja prirejeno vero v bodočnost.
Avtor  Jakob G-rčar je prišel  z n ;> bo^Sc pnpKo    i »'i'i iega taborhšča vojn b ujet nikov med rusko mA'oane^aaatvo    ki g^ danes v njegovih  vrstah   o<rledujem«i /.• bivaj družabni sloj. v vrtinec dria\ vojne v vrstah 5e*koslovask.ih laffj  0 *a mih dogodkih izvemo precej *z literature češkoeJo vaških  le^rionarjev.  ki  j** oibilnej 9M\ medtem ko pri naftem avtorju tMM< iemo njecov  topli odno^aj  k mogočnost« sibirske Porode  ki k> orjtf^ teko  da do-■SSS   »ilno velgtkjo    bolj   znanega piaarelia neenrtoTOkee* ''>Zveri. ljud>e in bocovi«--pot 06en.1ow*kega od JeniaejM v IJrjanhaj. Tibet m Mongolijo I   č*pr»v ob skromne.HM s>ooneriji zveri in hoerov   BOS Pa med veliko bolj  sočnimi  im  resničnimi  ljudmi kakor pa je hodil zavrnil Polčak.
b knikre našecra avtorja srS toliko ne-T>osr+jdno*ti prave slovanske fekrenoat'. da izključuje vsak nvom o Grrozoti!' renmčno--^•i dogodkov m ie zato razum-ljšvej^i pri "'»-Inejfci ter nni je prer»rostost samo odVjka. U obeta, da bo knjigi moral:i hrti uvrVc na v doknsnentamo literaturo o samem ^aeu
S  svojo  nerposredrroetro in  zvedavo de fesVjProatjo na* popravi avtor v sredo rar-nomdnft  vrst  lnHi   zvrTin-Vnih v tatfkjfc krčih   revohjei je    rt »-žavl       k e   vo>ne poli *ičmh   r»a;ho7..  obupneera  domoto^.ja fie^O-slovaSkifi V<ri<onarjev tn naAih fantov, voj ne Bujnosti   k-' p svoro p4*me>nr.arr»oet.in it-vlnijp premirji mert najne*tTT*nejV, mr ko pad,? esos čiioveSk^em življenja na H*-lo in ?io Ijurtje medsebojno le ;itv;V. napneja. Čemu  *o napo tja?    Ve. <^iu. kair avtor morda  nehorfe nove- ko *»e zade«rre s skoraj »ram-e^1 jivo He^f-do v svoi«' bepriM nje no domovini, i ved^m sosesosi » št* mačb neaem  ki k> je AobH r/ rnskjtfi nst. in ? toplim  zanosom v riMuke  nrin>do v polnem  POH0S, To   kar je mannkalo vsem so rrniožfee hladno re&^a-le no bedni Ho-ve5k: prm**: me^sel>ojniH masa krov   Mi ki I v mo   zasliit.rmo sfcssj  pfejnWStno<  fo i' n^h  eloTrenroT  vuo  r^obno   vTedn^' ' ,; ljenja   navadnega  žlvlvenia poe/Hnea
fn morda  ne»Kore je največja SSsHHTl n> Šesra avtoria   d*» na,«  ? m»l>ko loke vam o vodi skozi elemente H katerih se V4 roSi'
L !•
Georses Olinet:
64
ZADAJA ILJUlBlEZlEt^I
Roman
Bratranca sta se vrnila opoldne z izprehoda na konjih navidez dobre volje, v resnici pa ločena po globokem sovraštvu. Baron je bil sicer lahkomi-selen. vendar so se mu pa zdeli dogodki zadnjih šestih mesecev vedno bolj čudni. Prišel je do spoznanja, da je zanesla Lucie klico razkola v dotlej mirno zakonsko življenje njegovega bratranca. Ni sicer še točno vedel, pač se mu je pa močno zdelo, da stoji med njim in Lucio Armand.
Vpričo prijateljev Armand in Mina nikoli nista pokazala, da je njuna zakonska sreča skaljena. Markiz de Virenoysy je imel takoj porvi dan z grofico dolg razgovor. Toda stari diplomat je bil v g-rofovem domu že davno kakor doma in zato se ni nibče čudil, da se z grofico tako dolgo pogovarjata. Armand je bil od jutra do večera v sedlu. Vsak dan je jahal na strmo morsko obalo, kjer je privezal konja, sedel in se zasanjal zroč v neizmerne dalje. Šum morskih valov je spremljaj globoko boles+ njegovega srca O Liucii ni imel nobenih vesti in tudi vede1 ni, kaj se je zgodflo med njo in njegovo ženo. Slutil je pa. da se jo moralo nekaj zgoditi Svojo žeoo Je videl vodno
bledo in upadlih oči, zlasti so ga pa presenetili njeni že močno sivi lasje. Nekaj dni je zadostovalo, da se je rx>starala za deset let. Njeno trpljenje je bilo tako očitno, da so se jeli prijatelji bati za njo. Veselje je bilo zbežalo iz grofovega doma. Kmalu za njim se je razšla tudi družba. Grofica in Armand sta ostala sama in odpotovala sta v svoj grad.
V samotarsnvu se je znal Armand še bolj premagovati. Vsak dan dve uri se je premagoval vpričo svoje žene. Kadar je bil pa sam, se je pogrezal v svoje mračne misli. Ni ga mikalo vrniti se v Pariz. Trpeti zato, kar je ljubil Lucio, mu je bilo v največjo radost.
Lucie je pisala grofici. Bila je na Škotskem pri rodbini svoje družabnice. Pastorjeva rodbina jo je toplo sprejela. Kmalu se je rjomirila in svoje nesreče ni več prenašala tako težko.
— Ali ne nameravajte povabiti prijateljev na lov? Vsako leto jih povabimo in letos se bodo čudili če ne dobe vabila.
Armand je odkimal z glavo, toda grofica ni odnehala.
— Morda bi vas vesela družba razvedrila, pozabili bi na svoje gorje.
To je bilo prvič, da je grofica iar naravnost namignila na Armnndovo duševno stanje. Armand je zardel in jo presenećeni, pogledal Toda ona si ni imela kaj očrtani. On sam je preveč dobro čutil žrtev, ki jo je doprinesel svoji do žnorti Oba sta imela svoje razloge, da sta molčala.
— Storite kakor vam drago, draga Mina, — ie
dejal Armand. — Ce mislite, da je nama družba potrebna, povabite kogar hočete, toda ne meni na ljubo, kajti meni je samota najljubša.
Mina mu ni hotela več prigovarjati, naj povabi prijatelje na lov, ker se ji je zasmilil. Stopila je k njemu, rekoč:
— Zgodi se vaša volja. Vidim, da vam je samota najljubša. Vem pa, da pride čas. ko se vam bo zdela tudi moja družba neprijetna
Otožno se je nasmehnila in pripomnila:
— No, in potem mi ne bo kazalo nič drugega, nego oditi.
Armand je vafcal in vzkliknil plamtečih oči: —- VI, Mina? Bila bi velika nesreča, če bi vas ne imel več ob svoji strani. Mar niste boljši del mojega bitja? To malo, kar še pomenim, za to se moram zahvaliti samo vam. Vi ste moj angel varuh in če bi me zapustili, bogve kaj bi se zgodilo z menoj.
Prijela ga je za roko in ga posadila kraj sebe.
— Vidim dobro, da se tu do^očasiš. 0, nobenega vprašanja ti nočem zastaviti Hočem te samo razvedriti Mpofcujva v Italijo ali kam daleč, kjer te preteklost ne bo več preganjala, kjer boš našel uteho in razvedrilo. Spremljala te bom in obljubim ti, da bom vedno vesela in da boš slišal iz mojih ust samo radostne besede.
Objela ga je, pozabila je na lastno trpljenje in mislila samo nanj, ki je bila zaradi njega prelila vse solze svojih oŠ; pripravljena je bila preliti zanj tudi kri Armand je čutil, kako globoko ga ljubi. Toda rešitve ni bilo več. Bito je fe prepoz-
no. Odkimal je z glavo, rekoč:
— Nikar se ne ukvarjajte s takšnimi načrti. Ostaniva v miru najinega vsakdanjega življenja. Edino to me lahko pomiri.
— Pa ostaniva tu, —je veselo pritrdila Ifloi navidez vesela. Poskusila bova razvedriti se sama.
Nadaljevala sta torej svoje samotar jen je, ne da bi mogla najti v sebi dovolj poguma, da bi si vso odkrito priznala.
Blizu gradu Gravant se je pripetilo ob koncu avgusta nekaj, kar je globoko poseglo v njuno življenje Hektar Pirmont se je pripravljal na lov v Anglijo, kamor ga je bil že davno povabil lord Melivan Grey. Z m-adim lordom Fritz Geraldom se je bil napotil rudi na Škotsko. Na predvečer svojega odhoda je sedel na griču in občudoval lepo krajino pred seboj. Vladala je sr'oboka tišina. Kar je zaslišal na cesti korake in radovedno se je obrnil. Bil je presenečen in obenem vesel, ko je spoznal miss Griffith. Tri korake za njo je stopala L»ucie Andrimontova.
— Ali smem verjeti svojim očem, L/ude?
Na ta klic se je Lucie naglo ustavila. Rada bi bila smuknila mimo njega in dohitela svojo družabni co. pa ni šlo
— Kaj. draga gospodična, zapustiti vas v Deau-viUeu in najti vas na škotskem? Ali ste to res vi?
— T>a jaz sem. — je odgovorila L»ucie mirno. — Prišla sem s svojo družabnico za nekaj tednov v njen rojstni kraj. Rada se izprehajam bi taki smo « sre?6?.!!. Ali ostanete dolgo tu?
Na Koittno na smuko
Ljubljana, 13. marca Da, tudi iz Ljubljane in ne samo s zagrebške Hice se lahko odpelješ naravnost na Komno. Doma ti naloži žena — če jo imaš seveda in če kaj prida skrbi za tvoj telesni blagor — poln nahrbtnik dobrot, potico, kračo, pomaranč, jabolk, suhih če-*pelj in pa copate, kar je Se posebno važ-
Tloje dostojanstvo v profilu
no, da jo mahaš na kolodvor oprtan kakor tovorno živin6e. Copate so važne, da na zakonskem dopustu ne pozabiš, kako je domp. Ne. ne bil bi pošten Kranjec, Če bi ne cijazil s seboj bogate zaloge živil za štirinajst dni, čeprav si se namenil na smuko v planine samo za teden dni ali pa še manj. Smučke držiš sramežljivo pod pazduho. Snega ni nikjer, razen v planinah in srani te je, ko se ozirajo ljudje za. teboj, češ, temu se je pa zmešalo, po cvetoči resi in telohu gre smučat.
Sedeš v vlak, odvežeš nahrbtnik in takoj Za Medvodami začneš prigrizovatL, da bi ne omagal že v vlaku. To je leps* kranjska navada, škoda bi bilo, če bi se opustila Pride sprevodnik in če imaš cel vozni listek, se stisneš plaho v kot in mu ga. pomoliš po možnosti tako. da sopotniki ne opazijo Bela vrana si namreč med njimi in po pravici te je lahko sram. Drugi imajo režijske, četrtinske, polovične . . . Sprevodnik te pomilovalno pogleda., kakor da si državljan druge' vrste. Saj si morda res. zaveš se šele v vagonu, ko stiskaš v roki vozni listek . . . Jaz imam k sreči četrtin-sko. da se mi ni treba sramovati . . .
Gorenjec sopiha in sopiha. Tja gori proti Radovljici že omaguje. dolga, mnogo predolga je pot tako, da se zdi prijatelju Fran ceiu, da bi kazalo že drugič malo prigrizniti. On se je založil s stiškim sirom. Kar cele hlebčke ga je nabasal v nahrbtnik in pi-avi. da je najboljši med dobrimi. On že ve, kaj je dobro. Na Jesenicah mu pa za-diši gulaž in tako sladko zna govoriti o papriki v njem, da še tebe premoti. Gulaž brez piva seveda ni to, kar mora biti in tako si kmalu dobro podložen za naporno turo. V Bohinjski Bistrici irstopiš in se najprej ozreš .»o kolodvoru, če je kje še tretja ali četrta žrtev, da bo vožnja a taksijem cenejša . . . Da. skoraj bi bil pozabil, r nama *e bil tudi volonter, tisti, ki se je
zdel ura-dnermi očesu najbolj sumljiv in so mu tudi najbolj pretipali obisti. Štrajk je pa le spravil srečno pod streho m vesel svojega uspeha, se je bil tudi on namenil na Komno. Tako smo bili trije, da je bilo več veselja in cenejša vožnja od kolodvora do Zlatoroga.
Stlačili smo se v taksi s svojimi trebu-šastimi nahrbtniki, kakor smo vedeli in znaii. Močno je pretresalo naše kosti, a bilo je še vedno bolje, kakor hoditi peš po taki cesti. Pred Zlatorogom se moraš zopet postaviti na lastne noge. Tam te urno obkolijo krepki Bohinjci. Vsi bi radi nosili tvojo prtljago, smuči in še tebe po vrhu, če dobro plačaš. Tu se je treba torej odločiti. Bohinjci so skromni. Dva dinarčka ti računa od kilograma prtljage. Ce nisi proletarec, da jih imaš pod kožo sto, plačaš dvesto dinarjev in na Komni si, ne da bi se ti bilo treba mučiti po serpentinah gori nad izvirom Savice. Sicer nismo vprašali Bohinjcev, ali nosijo poleg smuči, prtljage, kovčegov in divanov vrlim smučarjem gori v planinsko trdnjavo tudi smučarje in smučarke same. toda iz oči jim lahko raz bereš, da bi ne imeli nič proti, posebno če bi lahko oprtali brhko smučarko.
Naši moenjički so bili bolj mršavi in zato smo nosače odklonili. Malo postrani so nas pogledali, češ, tem se pa pozna, da so domačini, zamerili nam pa menda niso preveč, saj so morali priznati, da smo naše gore list in da ae že po nosovih močno razlikujemo od tistih, ki jim natovorijo na hrbte vse, kar so pripeljali s seboj na smuko. Tako smo jo ubrali peš, malo po serpentinah, malo pa kar po bližnjici, da je šlo hitreje. France in volonter sta sicer nekam čudno sopihala hi stokala, če je bila bližnjica prestrma, no nazadnje je pa le šlo, srečno smo jo primahali tja gori do trdnjave. Tam je bil pa koj križ z orijentacijo, čudili smo se, da ni bilo slovesnega sprejema, kakor bi se spodobilo. Pa menda naši nosovi niso pravi ali so pa bili krivi mošnjički. Skratka, nikogar ni bilo pred vhodom v trdnjavo, še belo oblečenih deklic ne. Kar sami smo morali notri.
preoblačila brhka smučarka? Zadrega ali še kaj hujšega bi ti ne bilo prizaneseno. Pa ni tako hudo! Tu se suši vse, kar je mokrega, namreč vse, kar ae zmoči zunaj na smuki, pod mokrim snegom ali dežjem. Tisto, kar se zmoči morebiti pod streho trdnjave, seveda ne spada v to garderobo. Tako daleč ne gre širokogrudnost SPD. Ker smo bili še suhi zunaj in znotraj, nismo imeli v garderobi kaj odložiti. Zato smo jo ubrali naprej po hodniku lepo po vrsti od vrat do vrat, dokler nismo prišli do konca in zopet nazaj- Pa je nam prišla naproti zala Bohinjka in nas pobarala, kam smo namenjeni. Dejali smo ji. da smo novi gostje in da bi radi v obednico. Pokazala je nam po stopnicah gori v prvo nadstropje in tako smo srečno našli še obednico.
Tak bi bil Franoelj, ee bi ne bi! tako visoko preklan
Vstopiš in zagledaš pred seboj vrata, kjer ni nobenega napisa. Tam notri je šta-lica za smučke in palice. Razvrščene so l^po po kotičkih, da jih zjutraj koj najdeš. To smo še nekako zadeli. Naslednja vrata imajo pa napis: s-Garderoba«. Tu n*1 veš, ali bi vstopil a'i ne. V garderobi je mo£oe> vse. Kaj ko hi vstopil in bi se baš
Volonter je omagal pod težo pomladnih sapic
Nekoliko zamotan je vhod v dom na Komno, pa je prav tako. Se vsaj ni treba bati, da bi pozimi smučarji nanesli na stopnišče in v obednico snega, poleti pa blata. Predno prideš do obednice, si moraš hočeš nočeš pošteno osnažiti čevlje In odložiti zunaj pridobljeno mokroto.
Če naletiš v domu takoj na zalo oskrbnico gospo Fani, si lahko šteješ v srečo. Navadno moraš skozi *-eč instanc, da prideš do nje. Pa ne da bi kdo mislil, da je tako ošabna. Bog ne daj! Dela ima toliko in skrbi, da ne utegne stati od jutra do večera in še pozno v noč prt vratih in č^akati. kdaj se bo izvolil priguprati doli iz doline nov gost. Sicer ji pa gredo takoj povedat, če stopiš v obednico in še ne poznajo tvojega obraza — hočem reči nosu. Sprejme te na moč prijazno, toda navadno ti pove, da s posebno sobo ne bo nič in tudi sobe, kjer bi bila samo dva, nima nobene več proste. Zadovoljiti se boš moral s skupnim ležiščem, če nisi že prej naročil sobe in za trdno obljubil, da prideš tega hi tega dne.
Tako si končno pod streho, pod varno in gostoljubno streho. In zdaj samo še čakaš, kako se bodo dogodki razvijali, kakšno bo vreme, kako bo s smuko zjutraj in sploh kakšno je življenje v tem našem novem planinskem domu. o katerem vedo toliko povedati ljudje, ki so že bili v njem. — Tekom dogodkov nam postane vse jasno. J. Z.
TRGOVSKI "TALENT
— Dedek, kdaj <»i  r*a postal ded?
— Ko <.i ht1  ti rojen.
— A će bi se jar ne Ht! rodil, hi H ne bil ded?
— Ne.
— Torrj  mi' pa  daj  t*  to kovač«.
Društvo prijateljev pravne fakultete
Ljubijarva. 13. marca. »Društvo  prijateljev   pravne   fakultete v Ljubljani«    ie imelo 12. t. m. redni obosi zbor. Sojrlavsiio je bil  izvnJien sledeči od-lK>r: Pre<ise<hiik: dr. VladHOU <ioiia. preil>. apelacijskenra sodišča   v   LjuNiani:  L podpredsednik dr. Janko  Zirovnik,  prede, od-votriinke zbornice v Ljubljani; II. podpredsednik: dr  Stanko Majcen, pomočnik bana; III. podpredsednik: dr. Andrej Kuhar predsednik notarske zbornice v  Ljubljani; IV. j»odpredsednik:   <lr. Ivan Slokar. tr.Micr.i'ni ravnatelj v Ljubljani;    tajnik: dr. Avgust Mursia. kasačijski sodnik  v Ljubljani: tilnikov   namestnik:  dr.   f ado   Vavpet.ie. <>d-vetk v Ljubljani: blagajnik: dr. RudolfSa-jovjo, univ. profesor v Ljubljani; bl.ijjajni-kov namestjilk: <lr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljani. Odborniki: dr. Alek>.uhler Ri-Irmovič. dekan   pravn^  fakultete:  dr Edvard Pa-jn-ič, apelar. sodnik v pok.: dr. Jura AcUftšič,  župan  ljubiianski;    dr. Lavo Ma-stnak.  pod pred. a. pola«". sodi^ea; dr Josip Haein   odvetnik;  Ivan  fckaria. državni svetnik: Barle Gustav, predsed. oknož. so dišča Novo mesto; Tvau Snoje, magistratni ravnatelj Celje; PeteT Kersič. preds. okrož. sodk«V""a. v  LjnHljanf;  Svilar  A verust, finančni dirskror; dr. Vidovi? Fran*', predsedn. okrožnega sodišča v Celin;    Franc Ziher. prede, okrožnega   POđiHi   v   M a ril oru: dr. Kukman Vladimir, banski  sekretar v Ljub-ljami-  Preerlednikn: dr.  JoaiP  Krevel, iw>l-predsednik notarske zbornico in dr. Bori* Furlart.  odvetnik in   privatni  docent. Razsodniki: dr.  Vidmar Jofe. državni pravobranilec, dr. Tvan Vrtačnik,  prc<l>. uprav, sodišča v pok.; Ivan Mohorič. mjnistor na razpoloženju. V ek.sekut.ivi so: predsednik, t-ajnfk, blagajnik   dekan pravno fakultete- in dr. Janko 2Lrovnik. prods   od vet niske zbornice.
Članov je imelo društvo preteklo ie+o 379. Pa izdajanje Zbornika z-nanst v enih razprav, ki jra raiaja, profesorski /lH>r pravno fakultete je zbralo društvo leta ll>o*> O in 11.570.—. Strošk, za Zbornik 90 bili 24.145 Din Zbornika se je tiskalo 700 i«vodov, prodalo oziroma oddalo pa sp ie 110 izvodov. Najve.Vi kontingent e.Ianstva <,» dali o*ivetn"ik,i (159) |n sodnika ter državni to-žiloi (92). Ni treba po vdani« tj. da ie ivdaia Zbornika    z-a   slovensko   ki jujroslovensko
pravno znanost velik etra pomena Univerza ne izčrpa svojega delovanja 6 tem ua tradira zjkukj«.t, dijakom umverza je tudi žarišče znanosti. pravna fakulteta pa j« pravna delavnica naroda. V nje i |t \i£\\Av kuje pravo iz n<ic črpa za-koiio^iaiH. '/A*x-niik pa >e UuU p« slanica naše rdovojvske univerze inozemski mauotdi.
Društvo je ui.li to leto PaiHNu ilodilo
vr»em dogodkom  na->e  t .t k u 11 >te  m univerze.
Obrtniško zborovanje
Poljane, 9. marca.
I>a je stanovaka zavest med poljanskimi obrtniki živa, je pokazal občni zbor Obrtneg-a društva v Gorenji vasi, tretji po vrsti, ki gra je otvoril predsednik K. Ivo šorli z nagovorom, v katerem jc poudarjal, da jo bilo društvo budno na straži za stanovske interese. Blagajniško in tajniško poročilo je podal g. Ivan Tomin, g. Kosir pa je predlagal dosedanjemu odboru raz-resnico in pohvalo, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. V zastopstvu Z\>>7.> je podal lepo poročilo delegat g. zbornični svetnik Iglic FTan% ki je navajal vse obsežno delo centrale, opozoril na težak položaj obrtniškega stanu in pozival na obrt nisko slogo, na medsebojno stanovsko zaupanja in zavest. Pri volitvah ni b:lo tež-koc. in so prevzeli vodstvo društva obrtniki, o katerih ni dvoma, da bodo svojo tjubmn in voljo posvetili naprMku in blagostanju obrtništva. Predsednik je g. Ivo šorli, podpredsednik g. Dolinar Ciril, tajnik g. Ivan Tomin. blagajnik g. Fran, Demšart odborniki pa so gg. Kosir, LVm-ša.r Janez, Tavčar in Trček. Nametnika gg. Frlan in Peternel, v nadzorstvu pa so gg. MikLavčio Matevž, Jenko Anton in Po-t očmi k Tomaž.
Izredno lepa udeležba dokazuje, da se obrtništvo z zaupanjem oklepa svoje organizacije in jo tudi podpira. Društveni odbor pomaga t.udi sicer svojemu članstvu v nujnih primerih celo z brezobrestnimi posojali in podporami. č*Lsti dobiček družabne prireditve se bo porabil z.a pomoč oneanoglim in starejšim obrtnikom. Gn»p. Matevž Miklavčič se je ob zaključku zahvalil g. Igllču za umestna izvajanja, prod sednik Sorli pa je pozavni k pristopu V one, ki' stoje zaenkrat še izven skupr.-h vrst, tako da bo vse obrtništvo Poljanske doline v skupnem taboru.
Vsi v kavarno »STRITAR«!
Dobra godba, lepe pesmi, brhka dekleta — to se sHftl \t RAVARNF »STRITAK v deveto vas! — Zato pojdemo razvedriti se rudi mi, da bomo pozabili, vsaj mi Ljubljančani, malo naše skrbi. — Vsako soboto ht  nedeljo odprto vso noč.
MALI OGLASI
Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din. davek 3 Din
preklici
£a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. —   Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzn
ta
Beaeaa 50 par.  davek B Din Naimaniši  zne*ek  8 Din
NOVOSTI
lepe vzorce za puniparce. športne obleke, nudi ceneno Presker, Sv Pelra c«=ta t4 2. L.
30 PAR EN TLA NJE
ažurirana-, vezen ie zaves. perL ia monoirraiuov. gumbnic- Veli? kn zaloga perja Po 6.75 Din >luliiana*. tiot-potsvelska 12. • l
* Eno, .'■•,.«•;■
. IM
vecbacvne
JUGOOUANICA
mm nasip 21
DALMATINSKO VINO
toclnio črno ... 7 Din belo ... 8 Din dinffač . . 10 Din vu^ava     . 10 Din
Gostilno: Vjdovdanska cesta 1^>.
778
PEKI - POZOR! lsčeu> lobro vpeljano pekarno za takoi ali pozneje. Pišite na naslov: Buda Avgust, Zagreb, S a ve k n 130. kotiko se peče, kje, •n kafcSne «0 zahteve. 765
UMETNO VALJENJE .Viko Pol ianc — St Vid nad Ljubljano (blizu tovarne Štora)
713
Avtomatična JTLAIHLNE STROJE »Juhlad c
proizvaja <J. F- Schneiter. tovarna strojev, _ Skofja I>oka Konkurenčne cene—Prvovrstne referenca. 701
ABONENTE
na dobro domaČo hrano sprejmem po zmerni ceni. Stari trg 5t 28-111. nadsir., levo. 7lf»
LMETNO VALJENJE
vsako množino jajc sprejme >NlKO<, Poljane, St. Vid nad LrubJjano. blizu tovarne Štora.
774
DOPISI
Beseda 50  par,   davek  3 Din - Najmanjši znesek 8 Din
GOSPOD
mlad, v zakonu nesrečen, želi mlado prijateljico, čedne zuna« njosti, za skupne izlete. Ponudbe s sliko na podr. >Jutra< na Jesenicah pod značko >Mlad in sojiden«. 700
INTELIGENTEN GOSI»OD
s stalno skižbo želi resnega znah i a 6 samostojno damo, staro od 20 do 30 let, ločenke ali vdove niso izključene. Prednost one. z lastnim stanovanjem. Ne anonimne ponudbe na upravo lieta pod >Sreča«. Tajnost stro-20 zajamčena. 505
PRODAM
Beeeda 50 par,  davek 8 Din
Naimanjsi   znesek  8 Din
DRŽAVNE SREČKE
novodošle prodaja menjalnica: >RE1CHEK  &  TUR K« 741
LESENA HIŠICA
in oral zemlje pol ure od Brežic naprodaj. Ponudbe na nasl. A G a j Sok, Za uro b. Vidikovac M. 29. 70-4
NAJBOLJŠI TRROVKLJSKI
r e m o g
brez praha, KOKS, SUHA PRVA.
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5 — Telefon 2%—59
OREHOVA JEDRCA
la bela, 10 kg 160 Din, 25 kg 390 Din. Cel i orehi s tanko lupino 50 kg 245 Prn, franko-podvoz. Razpošilja O. Drerbsler Tuzla. 769
ŽEniTEV
Beaeda  50  par.  davek  3 Din Najmanjši cnesek 8 Din
GOSPODIČNA
pravoslavne vere. stara '25 let, z doto 500.000 Ihn iščem zakonskega druga. Poja*mHa daje >NAT>A<, Zagreb, Jelačiccv trg 10. Za pojasnila pošljite 10 Din
763
LJUBKA VDOVA
stara 40 let, stara z nnertjem 3,000.000 Din iščem zakonskega druga. Pojasnila daje >NADA^, Zagreb. Jelačicev trg št. 10. Za pojasnita pošljite 10 Din.
763
LJUBKA PLAVOLASKA
stara 19 let, z doto v gotovini 250.000 Din. iščem zakonskega droga. Pojasnila daje >NADA< Zagreb Jelačicev trg it. 10. Za pojasnila pošljite 10 Din. 768
IiOč-ENKA
prijetne zunanjosti 1 doto v gotovini in premičninah 600.000 Din, iščem moža. ki bj hotel biti samo moj. Pojasnila dai<> ^NAT>A<, Zagreb, Jelačič^v tr 10. Za pojasmrla pošljite 10 Din.
763
GOSPA
popolnoma sama, stara 37 Jet, z doto 500.000 Din iščem moža, bogatega na «rcu in duši. Pojasnila daje >NADA*\ Zagret). .THacičev trg 10. Za pojasnila pošljite  10  Din. 763
LJUBKA ("UNOLASKA
stara 26 let, l doto 270.000 Din, iščem uradnika, trgovca, obrt nika ali sliono. Pojasnila «laje >NADA<, 7agreb, Jelačicev tr^ Ste v. 10. Za pojasnila pošljite 10 dinarjev. 763
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek  3 Din Najmanjši znesek 8 Din
KROJAŠKEGA POMOCSNIKA
izurjenega tudi v damskem delu sprejmem takoj. Siprejmem rudi vajenca. Pleško Jože, Cankarjevo nabrežje 3. 776
POSTRE2NICO
ki zna dobro kuhati in oprav ljati  vsa hišna d<»la, išče rods bina dveh oseb za takoj. Nasl. v upravi »Slov. Naroda*. 775
DEKLE
tdaro 16 let. želi nastopit) me-.^lo k 1 ali 2 otrokoma. Naslovna upravi ; Slovenskega Naroda«. 7S2
ŽIVALI
Beseda 50 par,   davek  3 Din Naimaniši   znesek  8 Din
PAP1GICA
zoletna, ki zna govori!; in sliSi na ime Krko Circrič, je nšla. poštfn najditelj naj jo vme proti nagradi 100 Din. gostita* 'ircič.  Celovška   costa 65.
176-n
KAPITAL
Beseda  50  par,   davek  3 Din Najmanjši  znesek  8 Din
1000 DINARJEV
in voč zaslužile mesečno z delom doma. Pošiljam materin', prevzamem gotovo hlnizo. M^J kapital ie potreben. Zahtevajte prospekte — priložite znamko. Mihajlo H e n i g, Pančevo, Br. Tova novica 20. 7f>2
STAnOVATIJA
Beseda 50  par,  davek 3 Din Najmaniši  znesek 8 Din
PRAZNO SOBO
s posebnim vhodom o*Mam. Na5 p lov v upravi >Slov. Na rod a i.
783
Gorenjski SEMENSKI KROMPIR beli
„oneida"
dobavlfa točno in solidno Kmetijska okrajna zadruga KRANJ
2,008.000 Din
je zadela srečka razredne loterije
ŠTTCV. 68.326
ki je bila prodana v bančni poslovalnici
BEZJAK  — Maribor
GOSPOSKA    ULICA 25 S tem si je bančna poslovalnica Bezjak utrdila
sloves
Kovačnice sreče
Ho /Adnjih velikih dobitkih (od 40.000 do J ,000.000 J »in > je prispel sedaj največji, sploh možni milijonski dobitek!
Nove srečke
se že dobe v bančni poslovalnici
BEZJAK!
Otroški vozički    Dvoltoiesa,    S  I  v   a i n ■ najnovejših    motorji,    a    t    r    o    J 1 modelov    trlelkljl    pogrezljl v I TO ZELO M/ KI CENI — CEN1KJ I KA.NhO :
„TRIBUN A"   F. BATJEI
LJUBLJANA, Karlovfika cesta 4 — Podružnica MAKJLBOK, Aleksandrova cesta 26
Makulaturni papir
proda jprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s
HALO! HALO I
Danes vsi na dobro kapljico dalmatinskega odlikovanega vina!
Belo prima Din 10.—      Crnina lošin la   Din 10.—
Belo navadno       1    8.—      Orno navadno       > 7._
Toči se v Prešernovi ulici 5 na dvorišču.   - Priporoča se
BUJAS   MARTIK
Val v Ljubljani.