štev. 270
TRST, v četrtek 28. septembra 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
M tfe netkljah In praznikih »b 5., ab ponedeljkih eh 9. zjutraj. Pmnljfie Iter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih tabakarn&h t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, št. Peten, Postojni, Sežani, N&brežini, Sv. Luciji. Tolmina, Ajdov-ižlai, Dornbergn itd Zastarele Ste*, po S nvć. (10 stot.) Q«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
£PIN0
Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko.
„ V edinosti je moč!'
NAROČNINA ZNAŠA
m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■a**&uaa aa n»4*ljako l*4an> „edinosti"	: ••
o*lo Ut« Kron 5*30, U pol I*t« ftrao 2 flO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma te ne sprejemajo In rokopisi se ne vrečnjo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN (J0DIKA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnRnl raŽun štev. 841-652. TELFF0N It 11-57
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
slovenske volike iz okolice in iz mesta
— na —
JAVEN SHflP
ki se bo vršii v nedeljo dne I. oktobra t. 1.
ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu.
G. državni poslanec dr. Otokor Rybar
bo poročal o minolem zasedanju drž, zbora in o sedanjem parlamentarnem položaju.
Odbor pol. društva „Edinost".
italijanska ekspedicija v Tripolis.
RIM 27. Iz Palerma poročajo: Admiral Audry se je podal v Avgusto s tremi ladi-jami, ki so pripravljene za odhod v Tripolis, da dohiti ladije „Napoli", „Roma" in „Vit-torio Emanuele". 30.000 mož je baje tudi že pripravljenih za odhod v Tripolis, na razpolago bo pa 80.000 mož.
Sinoči se je v Napolju ukrcal del čet na šest parnikov, ki odplujejo proti Tripolisu v spremstvu eskadre pod poveljstvom admirala Audry.
MALTA 27. Dve bojni ladiji in štirje lomilci torpedov, bržkone italijanske prove-nijence, so danes pasirale otok v smeri proti Tripolisu.
ODESA 27. Italijanski konzulat je prejel navodilo, da je potrebno, da se pridrže par-uiki, ki so pripravljeni za odhod v Italijo.
MALTA 27. (Reuterjev biro). Iz Tripo-lisa privatno došla poročila pravijo, da so se italijanske vojne ladije, na katerih se nahajajo tudi čete, usidrale kakih 20 milj od Tripolisa. V Tripolisu vlada med Italijani panika, ker se boje, da pride do pokolja med Evropejci, ako bi se hoteli Italijani izkrcati.
Razdraženost v Carigradu.
DUNAJ 27. „N. Fr. Presse" poroča iz Carigrada: Turki se radi italijanske ekspedicije v Tripolis čim dalje bolj razburjajo. Včeraj sta v mošejah dva turška derviša imela pred številnimi poslušalci govore, v katerih sta hujskala proti Italijanom in sploh proti Evropejcem ter proti vladi. — Župan je poklical včeraj k sebi zastopnike vseh listov ter jih je v navzočnosti ministra za notranje stvari opominjal, naj ne priobčujejo hujskajočih vesti o tripolitanskem vprašanju. Okrožnica vojnega ministra prepoveduje listom pisati o vojnih pripravah. — Centralni odbor v Solunu je sklical po vseh mestih iprotestne shode proti Italijanom. — Glas, da hoče posredovati Nemčija, je nekoliko oživel nado, da se prepreči vojno. Turške torpedovke ob albanski obali.
DUNAJ 27. „Vaterland" poroča iz Rima, da križarijo ob albanski obali številne turške torpedovke, ki so že razvesile vojno zastavo.
Represalije proti Italijanom.
DUNAJ 23. „Fremdenblatt" poroča iz Carigrada: Listi nadaljujejo z zahtevami, da se prične z represalijami proti Italiji. Pred vsem bi hoteli, da se proglasi za vojne jetnike, čim izbruhne vojna, vse Italijane v Tripolisu in v Mali Aziji. Italijanov, ki bi jih zadele te represalije je 8000 v Tripolisu, 12.000 v adanskem vilajetu, v katerem biva fanatično mohamedansko prebivalstvo. Vrhu tega so znatne italijanske kolonije v Solunu, Smirni in Carigradu, skupno okolu 40.000 Italijanov.
CARIGRAD 27. Od merodavne turške strani dementujejo vest, razširjeno od mla-j doturških časnikarskih krogov, češ, da je; ministerski svet sklenil, da se ima v slučaju ako se Italijani izkrcajo, * v Tripolisu tamošnja divizija boriti do zadnjega moža. Nadalje, da se izžene Italijane iz Turčije, da se pretrže diplomatične zveze z Italijo in da se odpravijo kapitulacije za Italijo. Glasom gotovih informacij, se v vladnih krogih širi op-timističneje ume vanje položaja, ker so baje že pričela pogajanja o zahtevah Italije.
CARIGRAD 27. Razburjenje narašča med. prebivalstvom radi italijanskih priprav. Vlada j si prizadeva, da bi pomirila prebivalstvo, j — Dva za jutri napovedana proti italijanska j shoda sta prepovedana. Pri velikem vezirju j se dan na dan vršijo posvetovanja, katerih; sklepi so tajni. Govori se, da ne odpošlje
vlada čet in municije v Tripolis. Italijanski diplomatični zastopnik je imel z velikim vezirjem daljši razgovor, ki je bil baje velike važnosti.
Generalni Štrajk izpodletel.
RIM 27. Splošna delevska zveza je sporazumno s socialistično stranko sklenila za danes 24 uren splošni štrajk kakor protest proti tripolitanski akciji. Poskus splošnega štrajka je povsod izpodletel, ker se je večina delavcev branila odzvati se pozivu.
Češke šole na Dunaju.
PRAGA 27. „Narodni ListyM poročajo, da namerava vlada nasiloma zaprto češko šolo v III. dunajskem okraju zopet odpreti.
Francosko-nemška pogajanja.
BEROLIN 27. Francoski poslanik Cam-bon je danes opoludne posetil državnega tajnika Kiderlen-Wachtera ter se žnjim več časa razgovarjal. Pri tem so bile Cambonu izročene redakcijonelne spremembe k pogodbenemu načrtu o Maroku, ki jih želi Nemčija.
Iz Perzije.
LONDON 27. Kakor poroča .Morning-post" iz Teherana, so vladne čete včeraj porazile Salar es Dauleha.
Oropana banka.
ĆERNOVICE 27. Sinoči je v avstrijskem mestecu Novo-Sielica udrlo v podružnico bančnega društva nekoliko oboroženih ljudi, ki so zažugali bančnim uslužbencem in ugrabili 80.000 K različnega denarja. Roparji, ki so jih preganjali bančni uslužbenci, so bežali v Rusijo, a so na begu trideseikrat ustrelili z revolverji. Konečno so srečno ube-žali preko meje. Na avstrijski strani ni bil ranjen nihče.
Kreta hoče proglasiti neodvisnost.
LONDON 27. Listi poročajo, da je iz-vrševalni odbor krečanski v Kaneji sklenil proglasiti neodvisnost otoka, čim odpluje turška flota proti Tripolisu.
Meksiko 27. Povodom povrnitve admirala Madere je prišlo sinoči do nemirov, pri Čemer sta bili ubiti dve osebi, 15 pa težko ranjenih.	_
Ponoven klic slovenskemu trgovstvu.
ravneja zahteva, ki jo — ako tudi abstra-hujemo od narodnega momenta — opravičujejo praktične koristi trgovske naravi. To pomenja vendar največo korist za trgovca na deželi, da ima vso svojo korespondenco vodjeno v jeziku, ki ga popolnoma razume.
A če ima kaka velika tvrdka v mestu vrsto odjemalcev po deželi, potem je le njena prokleta dolžnost, narekovana od naj-elementarneje kulance, da ima svoje poslovanje tako urejeno, da ustreza tudi takim zahtevam odjemalcev. Dolžnost vsake tržaške tvrdke, ki reflektira na slovenske odjemalce, je, da ima organov, vsposoblje-nih za poslovanje tudi v slovenskem jeziku. Še več: ustrezaje svojim slovenskim odjemalcem tudi v jezikovnem pogledu, si le množi klijentelo med slovenskim ljudstvom ter povspešuje s tem tudi svojo lastno korist;
Če torej kaka tvrdka — kakor delata to gg. Hahn & Kalmus v Trstu — odreka slovensko poslovanje z izgovorom, da v trgovini noče tirati politike, je to le velika, laž, neiskrenost, ki le slabo prikriva nacijo-nalno mržnjo — mržnjo do jezika njih, ki tvrdki znašajo denar na kupe. Taka mržnja je menda izbruh — politike.
Laž in neiskrenost, ki sta v kričečem nasprotstvu z dejstvi, je, ako večkrat imenovana tržaška tvrdka hoče vzbujati mnenje, da le radi svojega trgovskega interesa od-klanj; slovensko poslovanje s slovenskimi odjemalci. Kajti nje resnični trgovski interes bi zahteval ravno nasprotno postopanje. Odurnega, najprimitivneje pojme o trgovski kulanci kršečega postopanja tvrdke Hahn & Kalmus si res ne moremo tolmačiti drugače, nego z nacijonalno mržnjo, torej... s politiko l Ponavljamo še enkrat in podčrtujemo debelo: ajdovski trgovec ni tiral se svojo zahtevo nikake politike, marveč je zahteval le pravico trgovca; pač pa je tržaška tvrdka z odklonitvijo trgovčeve zahteve zagrešila odijozen čin slavofobske — politike !
Dvojen razlog je, da se na tem mestu obširneje bavimo s tem incidentom med ajdovskim trgovcem in tržaško tvrdko. Postopanje te poslednje je veleznačilno za dispozicije pri tacih tvrdkah, ki slovenski denar rade prejemajo, a slovenski jezik — in s tem tudi slovensko ljudstvo — mrzijo. Še važneji je za nas drugi razlog. Slovenski trgovci po deželi so dobili imeniten pouk. AKo bi se vsi ravnali po izgledu gospoda Sterleta v Ajdovščini: koliko dobička bi bilo
Tržaška tvrdka Hahn & Kalmus (za-
l°gA%o^iiienePMSlSUnrg0TaU jtodgovoT.' f	za njlHovuglf in za nji-
tržaški tvrdki: .Ker nisem zmožen ifalijan- »ovo	^govsko korist -m kolika
ščine, vračam Vam poslani račun ter pro-	za vso slovensko pozicijo slm, da mi Istega preložite v slovenski,
Trstu1!
Morda nikjer na Slovenskem ni ,	v a. j« j trgovski napredek v taki tesni zvezi s splo-
NaJo£ odgovorila trzaŠ tV	šnim slovenskim napredkom, kakor je to
ravno v Trstu. Slovenski trgovec, ki po svoje pedpira borbo za ugled in veljavo slovenskega jezika v Trstu, pomaga graditi veliki dom, v katerem bo imela odlično mesto — slovenska tr-
oziroma kak drugi slovanski jezik.1
Na to je o 11. septembra:
„Herrn A Sterle
Haidenschaft. In Beantwortung ihres Werten v. 8. d.
M. teilen wir Ihnen mit, dass wir Ihnen ______ ,
slovenische Factura nicht erteilen konnen, | govina.
weil wir keine solehe haben und Ihnen j Koliko se je že pisalo In govorilo v statt der italienisehen nur eine deutsche1 slovenski javnosti o tej — jasni resnici! senden konnten, die Ihnen wahrscheinlich žal pa, da pravo razumevanje še noče na-auch passen wiirde.	j stopiti. Ajdovski izgled je zopet klic slo-
Im Ubrigen bemerken wir Ihnen, dass. venskemu trgovstvu na vršenje dolžnosti wir als sehr beschaftigte Kaufleute keine nasproti narodu in — sebi! Zeit haben uns mit Politik zu befassen und auf Regulirung der italienisch textirten Factura ebenso bestehen als ob dieselbe slo-veniseh ausgestellt ware.<<
Po slovenski in na kratko povedano:
Dnevne vesti.
Pred zaprto češko šolo na Dunaju
so se odigravali ganljivi prizori. Otroci so
Tržaška tvrdka Hahn & Kalmus izjavlja, da jokali, stariši proklinjali. Socialno-demokra-nima slovenskih faktur ter da more poslu-.tični poslanec Tomašek je imel pred šolo žiti le z nemško I In dodaja še pripombo, na otroke nagovor, v katerem jih je poziv -ki vspričo jasno izražene volje g. Sterleta Ijal, naj si utisnejo ta dan dobro v spomin znači pravo impertinenco, češ: da saj vam in naj ljubijo svoj češki jezik še bolj, nego bo nemška faktura ravno tako dobro slu- doslej. Stariši so klicali: „Pojmo pred parla-ŽHall	;ment!" Na intervencijo poslanca Tomaška je
Na višek drznosti in brezobraznosti pa j namestništvo odgovorilo, da ne ve še nič o se povspenja nadaljna pripomba : „Sicer < zatvoritvi šol...
Vam opažamo, da mi, kakor zelo zaposleni; Novi ruski ministerski predsednik trgovci, nimamo časa, da bi se bavili s po- Kokovcev, naslednik Stolipinov, izhaja iz litiko ter zahtevamo poravnavo italijanski plemenitega rodu v novgorodski guberniji. tekstiranih faktur istotako, kakor da bi bile Svojo kariero je pričel v justičnem ministr-izdane v slovenskem jeziku!!1*	stvu. Leta 1878. je bil imenovan pomočni-
Torej tako? Na tako stališče se po- kom načelnika glavnega ravnateljstva zapostavljata torej gospoda Hahn in Kalmus v |rov. Leta 1895. je bil imenovan pomočnikom Trstu! Čudne nazore morata imeti ta dva državnega tajnika, a istočasno je bil pred-gospoda ne le o obzirnosti, ki jo je vsako . sednik gospodarskega komiteja, kjer se je podjetje v vsakem — torej tudi jezikovnem' seznanil s finančnimi vprašanji. Leta 1896. — pogledu dolžno do svojih odjemalcev, je vstopil v finančno ministerstvo, a že leta ampak tudi o... politiki!!	j 1902. je bil imenovan državnim tajnikom.
Pravijo, da oni kakor trgovci nimajo Finančni minister je postal leta 1904, katero časa baviti se politiko, dočim jo v resnici službo ;e obdržal do svojega sedanjega ime-oni tirajo — in sicer najzopernejo, najkrivič- novanja ministerskim predsednikom. Kokov-nejo in najodijoznejo!	cev ni pristaš nobene politične stranke, velja
Po njihovem je to politika, če slovenski za energičnega moža, od katerega se priča-trgovec na deželi zahteva od veletržca v j kuje, da se ne bo udajal reakciji. Fincem je mestu, naj občuje žnjim v razumljivem mu j bolj naklonjen, nego je bil Stolipin. Velja deželnem jeziku! V resnici je pa to najna- tudi za dobrega in stvarnega govornika.
ČEŠKA.
Spravna pogajanja na Češkem.
Češki agrarci so v deželnem zboru stavili predlog, da se voli iz 24 članov sesto-ječ odsek, ki naj bi se bavil z nujnimi predlogi glede podpore v bedi. Temu predlogu so se uprli Nemci, vsled česar se je bilo bati, da se vsa spravna pogajanja razbijejo. Sedaj pa so se stranke sporazumele, da se predloge izroči dež. odboru.
Fuzija staro in mladočehov.
Med staro- in mladočehi so se zadnje dneve lišila pogajanja za fuzijo obeh strank. En de1 staročenov je za fuzijo, dočim se hoče drugi del priključiti novoustanovljeni konservativni, katoliško-narodni stranki.
TRIPOLIS.
Tripolis je turška pokrajina, na severnem obrežju Afrike ter meji na zapadu na Tunis, na vshodu na Egipt ter jugu na libijsko puščavo. Ta pokrajina obstoji iz vilajetov Tripolis, Bengasi (Barka) in Fes-san ter meri skupno 770.000 kvadratnih kilometrov, to je po priliki trikrat toliko nego vsa Italija. Dežela šteje približno en milijon prebivalcev in je po večini puščava in nerodovitna zemlja. Nekateri deli dežele so pa zelo rodovitni, rastejo tam smokve, dateljni in oljke. Glavni pridelki dežele so ovce z lepo volno, kamele, govedi, konji, rože, južno sadje vseh vrst, žafran itd. Prebivalstvo je še na pol divje. Zato je tudi negotovo vse, kar se ve o številu prebivalstva v notranjosti dežele in o nje rodovitnosti. Glavno mesto Tripolis, ki šteje 40.000 prebivalcev, je precej važno pristaniško mesto. Brez dvoma je, da je v deželi poleg puščin tudi veliko bogatih predelov in da bi bilo za Italijo velikanskega pomena, ako bi se je polastila ker bi s tem dobila novo pot za emigracijo svojega prenapolnjenega prebivalstva. Priznati je treba tudi, da je Italija prisiljena, da nekaj stori v interesu svoje ekspanzivnosti. Njeno prebivalstvo ne nahaja doma sredstev za preživljenje in zato je naravno, da mora vlada gledati, da najde novih potov, po katerih bi po eni strani odhajalo odvisno prebivalstvo iz dežele in po drugi strani prihajalo bogastvo naiaj v deželo. Drugo vprašanje pa je, se-li Italiji njen načrt tudi posreči, če se bo namreč mogla dežele kar tako na lahko polastiti, kakor si to predstavlja vlada v Rimu. Da bo mogla brez posebne težave izkrcati vojakov kolikur bo hotela, je brezdvomno. Ona ima na razpolago moderne vojne ladije, katerim t e more Turčija postaviti nasproti ne ladij, ne enakourednih utrdb. Ali s tem si Italija še nikakor ne zagotovi tudi gospodstva v deželi sami. Tamošnja turška posadka šteje 20.000. do 25.000 mož. Poleg tega se bo gotovo morala Italija boriti tudi proti domačinom. Kaj se pravi prodirati v tujo deželo, to bi mogli povedati baš naši rojaki, ki so se udeležili okupacije Bosne in Hercegovine leta 1878. Četudi je bilo komaj par tisoč ustašev, ki so se upirali prodiranju avstrijske armade, je bilo treba vendarle celega armadnega zbora za ustrahovanje dežele. Položaj Italijanov v Tripolisu pa je mnogo neugodneji, nego je bil položaj Avstrije v Bosni in Hercegovini leta 1878. Treba pomisliti, da je takrat Turčija svojo vojsko umaknila, da je bil en del prebivalstva naklonjen Avstrijcem in da je bilo število upornikov komaj par tisoč mož, ki so pa bili le slabo oboroženi. Italija pa bo imela posla z 20.000 do 25.000 turških vojakov, ki so bolje oboroženi nego se to misli, in s celokupnim prebivalstvom dežele; poleg vsega tega pa je dežela 15krat tako velika nego Bosna in Hrcegovina!
Iz vsega tega se more pač razvideti, da si Italija s Tripolisom nakoplje trd oreh.
Železničarji!
DANES, dne 28. septembra 1911, ob 8. uri zvečer se vrši
lavni 2elezni£arshi shod
v dvorani nekdanje kazine drž. uradnikov, ul. S. Francesco d'Assisi št. 5.
DNEVNI RED: Sklepanje o stališču, ki naj ga zav2ame trž. železničarstvo v sedanjem gibanju.
Tovariši, železničarji vseh kategorij! Vaša stanovska dolžnost je, da se tega shoda udeležite v najčastnejšem številu! Čas je resen! Vsi na krov!
Društvo jugosl. želez. Zveza Jugoslovanski uradnikov.	Železničarjev.
Ortsgruppe „ Trlest44 des „Deutsch-oester. Eisenbchnbeamtenvereines".
^EDINOSTc št. 270.
Domače vesti.
Imenovanje. Poštni praktikant, absol-virani pravnik, Walter Maver, je imenovan za konceptnega praktikanta.
Poštni oskrbnik josipPollan v Rovinju je imenovan višjim poštnim kontrolorjem za Pulo.
Jezikovna pravičnost pri „ Delavski zavarovalnici proti nezgodam v Trstu". Prejeli smo: Zdi se, da je temu zavodu glavni namen : potujčevanje naših slovanskih krajev. V tem zavodu Ima naš človek v jezikovnem pogledu ravno toliko pravice, kolikor na veleitalijanskem magistratu v Trstu. V naše kraje pošiljajo dopise in listine v čisto italijanskem jeziku, na Kranjsko pa — v nemškem! Seveda: ker ne prihaja iz Kranjske nobena pritožba proti takim krivicam, je vse v redu. Za nas pa ni tako. Mi se bomo borili proti tem in enakim krivicam do zadnjega t. j. do popolne enakopravnosti in spoštovanja naše g a j e z i k a. Da so nasprotniki našemu jeziku v tem zavodu, to smo že davno znali; da so fanatiki in šovenisti, to smo tudi znali; ali da si upajo lepa imena naših krajev pretvarjati in pačiti naše priimke — tega vendar nismo znali in pričakovali. Ali ni to skrajni fanatizem, ako ime Bolčić pačijo v Bolcich, a Boljunec v Bolliunz, ali celo Bagnoli itd. ? ?
Da se nam gode take krivice se strani tega potujčevalnega zavoda, so si Slovenci in Hrvatje tudi sami krivi, ker se syojo brezbrižnostjo povodom volitev dopuščajo, da nas sovražniki zmagujejo. Ako bi se mi že sedaj pripravljali za prihodnje volitve in ako bi našinci po vsem Primorju, Kranjski, in Dalmaciji storili svojo dolžnost v polni meri, bi mogotcem pri zavarovalnici precej strgali škarje iz rok in bi našinci vspeš-neje zahtevali svoje pravice. Tako pa nam drugi, tujci, strižejo po svoji volji in milosti. Slovani Dalmacije, Istre, Trsta Kranjske in Goriške, vzdramimo se že vendar enkrat ter pojdimo skupno na delo za skupno našo — pravično stvar! Slovani na delo v svojo korist, da ne bo večne škode in sramote !
Uboga „Piccolova" logika. Dosedaj se je „Piccolo- vedno skliceval na petro-grajski statistični kongres svoji razlagi o pojmu občevalnega jezika v prilog. Sedaj pa, ko je dr. Rybar v deželnem zboru dokazal s citati, da je kongres z določitvijo „langue parle" — govorjenega jezika — hotel ravno preprečiti zlorabe, pa prihaja „Pcco!oa kar naenkrat z novo logiko, da nas namreč sklepi petrograjskega kongresa nič ne brigajo, za nas da je marveč merodajen — avstrijski zakon („Piccolo" pa rešpekt pred avstrijskimi zakoni — kaka ironija !), ki določa občevalni jezik 1 Mi ne moremo druzega reči nego: Blagor ubogim na duhu!
Iz železničarskih krogov smo prejeli : Kar uganja|o nekateri sodrugi na južni železnici, ni nič druzega, nego brezobrazna agitacija in ubijanje samega sebe. Ves svet pozna važnost sedanjega gibanja avstrijskega delavstva proti draginji, ki jo ravno železničarji posebno občutijo. Le naši „sodrugi" nočejo razumeti tega, drugače ne bi ravno v sedanjem času sejali razdora, m to le radi političnega prepričanja. Neki predrz-neži so začeli tirati res samoubijalsko agitacijo. Zahtevajo namreč od članov dru-zih organizacij, ki niso pod komando kakega socijalnega demokrata, da se morajo vpisati v ulici Boschetto, drugače da napravijo sodrugi „en cuker", to je: da bodo pri sedanjem gibanju zahtevali od uprave, da mora vse delavce, ki niso organizirani v ulici Boschetto odpustiti Iz službe!
Ali ni to — blaznost ? Mi delavci, ki nismo še nikjer organizirani, smo še vedno čakali, da se stvari bolj razjasnijo. In radi tega mnogo nas ni pristopilo k nobeni obstoječih organizacij! Socijalistom pa bodi odkrito povedano, da nas na podlagi take agitacije ne pridobe. Kajti v boju za kruh mi ne poznamo političnih agitatorjev; v tem boju nam je kakor sobojevnik enako ljub socijalni demokrat brez razlike narodnosti, kakor tudi slovenski narodnjak. Odločno pa odklanjamo njih, ki bi hoteli tudi ob takih gibanjih na skupno škodo kovati strankarski kapital.
Zato si dovoljujem 3 vsprašanje do vodstva soc.-dem. železničarjev v Trstu : je-li ono pooblastilo različne hujskače za tako in toli škodljivo agitacijo, ali pa dotičniki le na svojo pest uganjajo take neumnosti? Zahtevamo pojasnila, na katerega podlagi bomo presojali vso stvar. V nasprotnem slučaju — ako namreč ne dobimo zadovoljnega pojasnila — bomo smatrali vse vodstvo SDZ. odgovornim za ono agitacijo, ki se lahko-mišljeno in frivolno igra z interesi ljudstva.
Več neodvisnih železničarjev.
Dunajski župan z dunajskimi obč. zastopniki v Trstu. Sinoči so z večernim brzovlakom prispeli v Trst dunajski župan dr. Neumayer, podžupan dr. Porzer in več obč. zastopnikov. Na kolodvdru sta vspre-jela goste podpredsednik avstr. Lloyda kom. svetnik Julij Singer in generalni ravnatelj Frankfurter.
Pomota. V „Edinosti" od srede vabi tajništvo „Kmetijske družbe", da poravnajo
udnino za leto 1191. Ko bi naša družba obstojala že imenovano leto bi bili nekateri njih članov, posebno Bazovci, zaostali že 720 let, kar bi znašalo 1440 K za vsakega uda in to brez obresti.
Mi pa ne zahtevamo toliko ampak samo suhi dve kroncl za i. 1911 od vsakega člana.
Te upa vendar inkasirati blagajnik pred koncem leta.
Tržaški tečaj za deklice. Opozarjamo da se vrši vpisovanje v trg. tečaj za deklice pri g. Deteli v Trgovsko-obrtni zadrugi.
Stavbeni odbor za novo CM šol. poslopje ima jutri v petek, ob 7. i*i zv. sejo v pisarni g. predsednika. Tajnik.
Pregled domače živine v Trstu in okolici po statistiki 1910-1911.
Konj Goved Prašičev Perut. Bane	1 73 10 —
Bazovica	20 342 95 —
Kontovelj	8 111 39 —
Sv. Križ	13 150 92 —
Gropada	7 162 21 —
Opčine	27 323 132 —
Padrlč	15 133 14 —
Prošek	16 163 85 —
Trebče	12 204 14 —
Lipica	148 9 26 —
Miramar	4 — 1 —
Spodnja okolica 957 1289 2653 11.956 Zgornja , 271 1684 529 4.508
Mesto_1447 156 62 1.540
Skupaj 2675 3129 3244 17 994
V	zgornji okol ci je 1288 krav. Koliko je teh v spodnji okolici ni bilo možno izvedeti, ker niso navedeni posamezni kraji in vasi, kar se pogreša v statistiki.
Izkazi o hišnih stanovalcih. C. k. fin. ravnateljstvo razglaša :
V	smislu § 200 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220 dolžni so posetniki hiš, v katerih se stanuje, ali njih namestniki, predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb. Izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo ; pri poslopjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne podnajemodalce, ter označiti ime in vrsto poklica ali pridobitka stanov-nikov.
Podnajemodalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnimo, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse one k njih gospodarstvu spadajoče osebe, ki imajo svoje dohodke.
V	smislu omenjene zakonske določbe in člena 39. izvršitvenega predpisa k četrtemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku št. 108 iz leta 1897, se radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 1912. poživljajo s tem posestniki hiš ali njih namestniki, da oddajo omenjene izkaze, in sicer v neposrednem državnem mestu Trstu in v okoličanskih občinah pri c. kr. davčnih administracijah I in U v Trstu, v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski in v mejni grofiji Istrski pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih od 1. do 31. oktobra 1911. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, odnosno gospodarski glavarji izgotoviti gori imenovane podatke. — Stanovnike je izkazati po stanju, kakor je bilo dne 1. oktobra 1911.
Vzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze podnajemo-dalcev in gospodarskih glavarjev, se dobivajo brezplačno pri pristojnih davčnih oblastnih I. stopinje (torej v Trstu z ckoličan-skimi občinami pri c. kr. davčnih administracijah 1. in II., na Goriškem-Gradiščanskem in v Istri pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih).
V	smislu člena 39. omenjenega izvršitvenega predpisa morajo najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, danih v najem, izkaze, ki jih jim je napraviti (stanovalske izkaze), oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hišne izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti.
Ako so vzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski izkazi), ki jih je priložiti vzorcu hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati še posebej na izkaze.
Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako ne bivajo pri njih neprestano dalje nego tri mesece.
Določbo kazni zaradi odrečenih ali vede napačno danih podatkov glede hišnih sta-novnikov obsega § 247 zakona iz dne 25. okt. 1896 drž. zak. štev. 220.
Od ust do ust naj se glasi: V nedeljo 1. oktobra na veliko slavnost 10-let-nice in razvitja zastave Št. JakobŠke Čitalnice. Kar se ni posrečilo minolo nedeljo radi slabega vremena, upamo, da se posreči to nedeljo. Slavnost se vrši v vsem obsegu in z istim vsporedom. — Agitirajte
torej vsi, ki se zanimate za teški položaj „Čitalnice- da izpade slavnost čim sijajnejše v vsakem obziru.
Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujem za darove, ki so mi jih poslali gg. Miho Mozetič Gorica 3 K, M. S. Wolf Sežana 6 K, M. C. 3 K, in N. N. 1 K. Bog povrni stotero.	Ana Koželjeva
mati 4 nadoraslih otrok Trst ul. Sette Fontane 43. II.
Tržaška mala kronika.
Hud žepni tat. — Na ribjem trgu je včeraj popoludne prijel redar nekega dolgo-prstneža, v trenotku, ko je „operiral" žep nekega gospoda, ki je kupoval ribe. Tat se je redarju s silo zoperstavljal, ga grabil za prsa in mu raztrgal obleko; obenem mu je ves Čas grozil. S pomočjo nekega drugega redarja sta ga mogla odvesti seboj. Na policiji je povedal, da se zove Jurij Goriup, da je dninar in da stanuje v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi. — Moral je v zapor.
Zaradi opeklin. — Včeraj sta bila vsprejeta v javno bolnišnico 34-letni kmet Ivan Picamuš in 58 letni kmet Andrej Mauro; ko sta namreč včeraj pri sv. Jerneju spravljala v klet sod bencine, se je sod razbil, snov pa se je — najbrže vsled njune neprevidnosti — užgala, pri čemer sta zadobila precej hude opekline po telesu.
Dobro je naletel. 31-letni re*nikolo Josip Costalunga iz Vidma, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je sinoči nekoliko „v rožcahM vstopil v Irgovino s črevlji Kajetana Magagnoli v ulici Acquedotto štev. 19 in je — ne da bi rekel kako besedo — skočil k delavcu Abelu Mmguzzi ter ga hotel z nekim ostrim predmetom zabosti. Ta pa — krepek mož — ga je naglo prijel, razorožil in vrgel na cesto, kjer gaje potem neki redar radi poskuŠenega napada od vedel v zapor.
Ponesrečen načrt tatvine. Josip Kalin je lastnik gostilne v ulici Rigutti štev. 7. Ko se je včeraj popoludne moral za nekoliko časa oddaljiti iz gostilne, je naprosil svojega prijatelja Edvaida Viezzoli, da bi ga med tem časom nadomestoval. V gostilni je bilo več pivcev, med temi pri eni mizi tudi neki Godina, Ravtnik in neki 15 letni deček — Kmalu potem, ko je odšel Kalin, je eden pri omenjeni mizi sedečih rekel Viezzoliju, da naj mu gre kupit nekoliko salama. Ta pa se je branil, ker ni imel popolnega zaupanja do pivcev; in imel je prav. Malo potem je slišal namreč, kako je Ravtnik Godino silil, da naj gre k mlznicl in da naj vzame iz iste, kar najde v njej (notri je bilo približno 50 kron). Viezzoli jim je očital neslano šalo in nastal je med njimi prepir. V teku istega se je vrgel Godina na Viezzolija, da bi na ta način omogočil Ravtniku, da vzame denar, nakar bi bili vsi skupaj pobegnili. Vsled krika pa so prihiteli še drugi ljudje, ki so se zavzeli takoj za Viezzolija. Ko so postala tla že vsem prevroča, so skušali pobegniti, kar se je Godini in onemu dečku, ki je bil v njuni družbi tudi posrečilo ; Ravtnika pa so redarji odvedli pod ključ.
Koledar in vreme. — Danes: Vence-slav kr. — Jutri: Mihael nadang.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 23 Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Jasno, milo, vetrovi od severo-vzhoda.
Porotno sodišče.
Morilca svoje svakinje pred porotniki.
Včeraj je pričela pred porotniki razprava proti bratom Josipu in Emilu Rivolt, ki sta oba skupaj tožena zločina zavratnega umora, izvršenega dne 5. julija t. 1. zvečer v Barko vljah na osebi soproge svojega brata, Darie Rivolt, in tudi zločina poskusa zavratnega umora izvršenega istega dne ravno tam na osebi svojega brata Henrika Rivolt.
Razpravi predseduje sodni svetnik Minio, a votanta sta sodni svetnik Parisini in sodnik dr. Lucich. Državno pravdništvo zastopa prvi državni pravdnik dr. Zencovich sam. Josipa Rivolt brani dr. Robba, a Emila dr. Laneve.
Iz jako obsežne obtožnice posnemljemo, da sta se Emil in Josip Rivoit že prej dogovorila, da umorita brata in svakinjo, in sicer ker sta že prej kuhala jezo na oba. Josip Rivolt da je nagovoril brata Emila k zločinu in mu celo dal nož. Dne 5. julija zvečer, ko sta prišla domov — stanovala sta pri bratu v dvorcu Naschilz v Barkov-ljah — se je Josip spri z bratom Henrikom. Ko je na to prišla Daria Rivolt, da bi jih pomirila, jo je Emil Rivolt zabodel z nožem v srce, vsled česar je par minut kasneje izdahnila. Josip Rivolt je pa mej tem ranil brata Henrika in ga potem prijel za vrat, nakar je priskočil Emil in Henrika z ravno istim nožem, ki je bil žnjim ravnokar umoril svakinjo, zadal več ran, ki pa k sreči, dasi-ravno težke, niso bile take, da bi provzročile smrt.
Predsednik je najprej zaslišal toženca Josipa Rivolt, ki se priznava krivim, da je večkrat udaril brata Henrika z nekim topim predmetom; trdi pa, da ni imel namena ga umoriti.
Onega večera da je bil pijan. Ko je prišel domov, ga je brat Henrik napadtl, a on se je branil, kakor je mogel. Trdi, da je z bratom Henrikom živel vedno v dobrih razmerah. Tu je toženec opisal, kaj je vse počel dan pred zločinom in isti dan, kako je popival, hodeč od gostilne do gostilne. O nekaterih stvareh je trdil, da se ne spominja. Tako je dejal, da ne ve, če sta prišla z bratom Emilom skupaj iz Trsta v B.r-kovlje in da ne ve, če sta prišla peš ali s tramvajem.
— Ko sem hotel iti na senik, — je dejal — je prišel k meni Henrik in me udaril s pestjo. Vem, da je potem prišla svakinja, a ne vem, kaj se je dalje zgodilo.
Trdil je dalje, da ne ve, če je Emil prisostvoval temu prizoru. Še le ko sta se s Henrikom pretepala, je videl Emila. Ta je bil pristopil in prijel njega za roko, na kar je on pobegnil.
Predsednik : Preiskovalnemu sodniku ste rekli, da ste umorili svakinjo in ranili brata, in da Emil ni storil ničes- r. Potrdite dares to vašo izjavo ?
Toženec: Jaz mislim, da je bilo tak
Predsednik mu je na to predočit, da la njegova trditev ne odgovarja izpovedbi oru t Henrika, ki pravi, da je njega napadel, gi vrgel na tla, mu pokleknil na prsi in g i udaril večkrat z železnimi kleščami, dočim ga je Emil suval z nožem. Tudi dejstvo, da je zadobil Henrik sedem ran z nožem v hrbet, oporeka tej njegovi trditvi.
Na te opazke je toženec odgovoril, da sam ne ve, kako se je zvršil ves dogodek.
Na vprašanje branitelja dr.a Robba, kakšna da je bila pokojna njegova svakinj,«, je toženec odgovori', da je bila zelo dobra.
Na to je predsednik zaslišal toženca Emila Rivolt, ki je pa izjavil, da se ne čuti krivega, ker da sploh ne ve, da bi b i storil, česar se ga dolži. Živel je v dobrin odnošajih s svakinjo, z bratom Henrikom je imel nekoč nek nesporazum. Ker je bil namreč Henrik dolžan materi 60 K, je b i šel on k njemu in ga terjal za ta denar. Od tedaj da je Henrik črtil njega, a on Henrika ne.
Na dan zločina je našel brata Jcvp.i pijanega v neki krčmi. Potem ga je ^ u 11, a pozneje ga je našel zopet v kavdini „Fabris". Ker je bil fosip tedaj še bolj pijan, nego prej, ga je spremil domov, in sicer st t se peljala v Barkovlje s tramvajem. Ko sta priŠta do dvorca, se je on ustavil na vhodu, in sicer zato, ker se je bal, da bi Josip t e napregel in šel tako pijan ven s kočijo. Deset minut pozneje je čul vpitje. Razumel je, da se brata Henrik in Josip pretepata. Pohitel je, da bi ju ločil. Videl ju je, ko sta bila na tleh in se pretepala. Ko je on prišel do njiju, sta vstala in Josip je pobegnil, a Henrik je zdirjal za njim. Sledil jima je tud: on, misleč, da se hočeta še dalje pretepati, a ko je stopil na cesto, ga je neki človek ustavil.
Ko mu je na to predsednik pokazal klešče in nož ter ga vprašal, če sta mu ona dva predmeta znana, je toženec rekel, da ju je videl prvič pri preiskovalnem sodniku.
Na tozadevno vprašanje njegovega branitelja dr.a Laneve, je toženec Emil povedal, da je leta 1909 izvršil poskus samomora.
Branitelj dr. Robba je vprašal toženca Emila, kakšna da je bila pokojna svakinja, kakšen njegov brat in soobtoženec Josip, nakar je Emil povedal, da svakinja ni bila dobra z otroci, a brat Josip, da je dober, dokler je trezen, če se pa napije, hočo vse prevrniti.
Pričelo je na to zasliševanje prič.
Prvi je bil zaslišan kakor priča tožencev Henrik Rivolt.
Natančnejše poročilo o zasliŠavanju prič moramo pa radi premalega prostora od!o2iti do jutri. Povemo le, da so bile Še sinoči zaslišane vse priče, ki jih je bilo 17, in pa, da je državni pravdnik spremenil našlo * obtožbe, in sicer v smislu, da se obtožba sedaj glasi za zločin naročenega umora, dočim se je prej glasfla za zločin zavratnega umora.
V tem smislu se tudi glasi glavno vprašanje, ki je je sodišče stavilo porotnikom, in sicer, da li sta brata Josip in E nil Rivolt kriva zločina naročenega umora.
Poleg glavnega vprašanja je sodišče stavilo porotnikom še dve eventuelni vprašanji in sicer eno „da H sta kriva ubojstva" in drugo „da li sta kriva zločina težke le-lesne poškodbe.
Razprava konča danes okolu 1. ure popoludne.
Društvene vesti.
„Dramatično društvo" v Trstu. D ines v četrtek, ob 8. uri zvečer važna odbirova seja.	Predsedn k.
Tržaško podporno in bralno društvo uljudno vabi gg. odbornike k odborovi seji ki bo jutri v petek db 8. uri zvečer v ulici Caserma 16.
Sokolski pevski zbor. Danes točno ob 9. uri zvečer se vrši pevska vaja v so-solski telovadnici. Prosi se točne in polno-številne vdeležbe.
Št. jakobška Čitalnica vabi p. n. pevke in pevce k pevski vaji, ki se vrši
POZOR!!
ft&nPMRS Križmnnčič I Brettak, M, ulica fflioun 31
8tran ll\
danes v četrtek ob 8.30 uri zvečer. —"100 mesečnih, ki pclagoma poraste. Ker ie Ker treba častno nastopiti na nedeljski slav- j bil pa Fijan podvržen vojaščini, je morai še nosti prosimo polnoštevilne vdeležbe.	! ostati učitelj v Šestinah, da mu ni bilo treba
Plesna čola za otroke začne gotovo nositi vojaške puške. Iz Šestin je prihajal v v torek 3. oktobra in bode vsaki torek in,Zagreb na skušnje in na igre. Še le leta petek od 5.30—6.30 ure popoludne v dvo-jl878 se je osvobodil Šestin in se preselil v rani trg. izobr. društva, ulica S. Francesco! Zagreb kakor stalni člen hrvatskega gleda-št. 2 I. nad. Plačuje se 3 K od otroka na	Od tega časa in vse do smrti je ostal
mesec anticipatno.	j Fijan zvest hrvatskemu gledališču in je
V	nedeljo, prvega oktobra, začne plesna [ ustvaril v tem času celo vrsto najodličnejih šola, ki bo vsako nedeljo in praznik od .kreacij. Dvajsetletnico oziroma 25-Ietnlco je 3—5 popol.	I slovesno proslavil dne 20. aprila 1898,
V	nedeljo 7 oktobra začne plesna šola! nastopivši v isti ulogi Vladka, v kateri je
za dijake in bo vsako nedeljo od 10—12 ure zjutraj.
V nedeljo 1 okt. bode od 7 ure zvečer do 1 ponoči plesni venček. Vse v gori imenovani dvorani.
nastopil prvikrat na odru. V tem razdobju je nastopil v 1410 predstavah v 335 različnih ulogah.
Samo leta 1904 je Fijan za kratek čas ostavil zagrebško gledališče, ker je prišlo do
J L
ŠJ
Velike no^s prodajalnice
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, nI. Stadion !t S - Telefon 22-85 (Min sieitolliča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. C4«g
Bogata izhera izbers popolnih sob od 300 do	troa Jrdiine sob«. Sprejemu«
in kaailse dvorane t najnovejšem slogu. — SPEOUALlTKr v : Železno in madeno pohi§t*o
Bogata izbera vsakovrstnih stoli:. — fopoias cp«a* in *asa®czoi deli. 3E
V kratkem začne pouk krasnih plesov j nesporazuma med njim in tedanjim in-(Moravska beseda", „Ruska polka" Lanciers i tendantom MHetlčem ter je s Šestorico in mnogo druzih novih plesov.	svojih kolegov odšel na bellgrajsko gleda-
lišče.
Leta 1898 je bil Fijan imenovan ravnateljem drame a leta 1907 pa upraviteljem Delavci „čistilnice" (Rafmerie) imajo; hrvatskega dež. gledališča, v katerem svoj-nocoj ob 7. uri zvečer sestanek v prostorih j stvu le deloval do I. 1909.
Mar. del. organizacija.
,Gospodarskepa društva" v Skednju.
Naše gledališče.
Devetero sinah — devetero srbskih 3ena ovdovi v nedeljski dramski pesmi SMRT MAJKE JUGOVIĆEV Ves srbski narod ves slovanski Balkan osiroti, zaplaka v neizmerni žalosti. Žalujo- j kakor gost tudi'v iiašem tržaškem gledališču čemu narodu iskri pa vendar še žarek jn sicer v svojih velikih kreacijah v „Na-upanja, saj ima junake Damjane, saj ima|stopu strasti" in v „Hamletu". Vsi, ki so krepostne Angelije, saj ima junake, ki tudi ! tedaj videli in čuli Fijana, jim ostane v ne-v smrti ne zapustijo svojega praporja. | izbrisnem spominu mogočnost njegove umet-Blagor ti narode, da ti niso še ugasnile nosti. — Slava Fijanu !
Odstopivši od uprave se je Fijan umak-knil tudi z odra, ali tudi potem se je rad odzval pozivu gledaliŠčne uprave .ter je semtertje nastopal kakor gost. Zadnjikrat je nastopil v ulogi Talme v Bahrovi „Josefini". Težka srčna bolezen, za katero je boleha!, mu je sedaj pretrgala nit življenja.
Pokojni Fijan je nastopil začetkom 1908.
vse zvezde jutranjice, in zamrla Še hrabrost — sokoli srbski se strnejo v še tesnejši krog, da bi izvojevali izgubljeno svobodo.
Devetero sinah, ovdovelih nam pestro simbolizira devetero modric srbskih, ki ne verujejo v pogin junaških sokolov.
Za nedeljsko predstavo je prodanih že večina sedežev, kar jih ni aboniranih za vso sezono. Kdor bi torej hotel dobiti še primernih prostorov, naj se prav hitro potrudi. Vstopnice prodaja vratarica „Nar. doma".
Pri prestavi sodeluje vojaški orkester.
Giavo carja Lazarja je izklesal akade-mični kipar Zajec.
Preludij in koral je uglasbil kapelnik Polič.	_
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
POLITEAMA ROSSETTI. Ob velikem navalu občinstva se je včeraj pelo prvič Cimarosovo krasno opero „Matrimonio segreto". — Danes ob 8 15 uri zvečer se jo vprizori v drugič in zadnjič.
FENICE. Nocoj ob 8-15 zopet Bizetova opera „Carmen".
EDEN. Ob 8 30 Variete predstava.
Književnost in umetnost.
f Andrija Fijan. V torek popoludne je umrl v Zagrebu velikan dramatične umetnosti, največi hrvatski in eden najve-čih slovanskih umetnikov, katerega ime ostane za vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovanske umetnosti — Andrija Fijan. Vest o F.janovi smrti je
Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znanetm, da je naš ljubljeni sin in brat
\m Mohorčlč
dijak V. razreda c. kr. realk?
v st*ro-ti 15 let in pol, preminul po dol^fi in mučni bolezni pre irien se *vetotajstvi naše vere, Z- mel s'cr i>*-t :t kr- n^šegra bl-ig-. pokojn ka se prene^o iz hiše žalosti v ulici Luigi št. 5 danes 28 t. m. ob 3. pop.
TRST, 28. sept. 1911.
Rodbina Mohorčič.
Vježbenica talijanskega jezika za opče pučke škole. Spisal B. J. Proto. — Tiskarna Josip Krmpotič v Puli je pod gornjim naslovom izdala slovnico italijanskega jezika za hrvatske ljudske šole. Cena ?
Najnovejše izvirne slovenske muzikalije. Muzikalije „Glasbene Matice" za društveno leto 1911/12 so izšle. Obsegajo prekrasno izvirno sloven«ko koncertno delo, Simon Gregorčičevo balado „Jeftejeva prisega", ki jo |e zložil odličen slovenski skla-patelj g. P. H. Sattner in ki se je v 3 koncertih „Glasbene Matice" v Ljubljani in v Zagrebu izvajala z največjim uspehom. Delo, na katero smemo Slovenci ponosni biti, in katero bodo koncertno glasbo goječa pevska društva z veseljem in največjim uspehom tudi po manjših krajih bodisi s spremljevanjem orkestra ali s klavirskim deloma harmonijskim spremljevanjem lahko izvajala, se dobiva pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani za ceno 5 K. Besedilo je podloženo tudi v hrvaškem prevodu.
Drugi del letošnjih muzikalij obsega 20 možkih zborov v slovenskem mrodnem značaju, zložil Fran Gerbič. Presrčno-lju-beznivi spevi, kakor najmllejŠe slovenske narodne pesmi, bodo ti zbori vsem pevskim društvom dobrodošli in se kmalu vdomačijo, kakor so se udomačile lepe Ipavčeve pesmi. Z veseljem jih bodo izvajala pevska društva po mestih in deželi. Dobivajo se tudi pri „Glasbeni Matici" za ceno 3 K. Člani „Glasbeni Matici" dobe obe izdaji skupno za znižano ceno članarine, ki znaša na leto 6 kron.
„Glasbena Matica" uljudno vabi slov. občinstvo, da pristopi kot član k „Glasbeni
Konsiimno zadruga članov N. D. 0.
reg. zadruga z omejenim poroštvom vabi Da
II. redni občni zbor
ki se vrii
v četrtek dne 5. oktobra t. /. ob 7 Va zvečer v prostorih NDO v ulici S. Francesco 4[II.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Volitev predsednika obČ. zboru.
3 Prečitanje zapisnika zadnjega občne ga. zbora.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo tajnika.
6.	Poročilo in predlogi nadzorništva.
7.	Volitev novega odbora in nad-; zorništva.
8.	Slučajnosti.
Vesti iz Goriške.
kakor poročajo iz Zagreba — globoko pre- _________________ ________ _________
tresla vse zagrebško meščanstvo, kar s*e- Matic*"in s tem dobi muzikalije" za znižano doči, kako splošno je bil pokojnik sposto-l ceno. van in kako se je cenilo njegovo umetnost. V znak žalosti je bila v torek zvečer odpovedana predstava v zagrebškem gledališču. Smrtne ostanke pokojnika položijo na oder v vestibulu gledališča, kjer je deloval toliko let svojega življenja. Sprevod se vrši danes. Vsi solisti opere skupno z vsem zborom bodo odpeli pokojniku nad grobom ža-lostinko. — Mestni župan zagrebški je odredil, da pokopljejo Fijana v častno arkado na Mirogoju.
Andrija Fijan se je rodil v Zagrebu dne 4. septembra 1851. Oče mu je bil krojaški mojster, mati Ana roj. Tage. je bila rodom iz Pečuha. Očeta je izgubil že v rani mladosti. Po dovršini ljudski Šoli in štirih razredih realke je leta 1866 prestopil v preparandijo, ki jo je z vspehom dovršil leta 1869. Takoj je dobil mesto odgojitelja pri vlastelinski rodbini Hrušec blizu Karlovca, kjer je ostal leto dni. Sledečega leta je bil nameščen kakor učitelj v Pušči, kjer je prebil samo sedem mesecev, kajti^ začetkom leta 1871 je bil premeščen v Šestine pri Zagrebu, kjer je služil do leta 1878, ko je bil stalno angažiran pri hrvatskem gledališču v Zagrebu. Tega leta se je tudi oženil s Tonko pl. Ceraj-Čedčevo iz stare plemiške zagorske rodbine.
Iz Šestine je Fijan večkrat prihajal na gledališčne predstave v Zagreb. Dne 27. maica 1873 je dobrovoljno nastopil v vlogi kneza Viadka Banjanina v Kukuljevičevem „Poturici*. Širšemu občinstvu ni bilo znano njegovo ime, ker je na gledaliških objavah stalo, da igra ulogo kneza Vladka dobro-voljec Drugi dan so prinesli tedanji zagrebški listi naravnost navdušene ocene o „novi zvezdi". Tedanji intendant Vandijan mu je takoj ponudil dosmrtni engagement, ki ga je Fijan vsprejel z obema rokama. Že dne 2. aprila 1873 je bila sklenjena pogodba, glasom katere je bil Fijan do smrti angažovan za hrvatsko gledališče s plačo
Nameravani napad, ozir. ro?. Iz
Komna: Dne 26. t. m. ob 8. in pol uri zjutraj se je podal gosp. Anton Leban, ravnatelj v p., na sprehod v smeri proti Gor-janskemu. Ob polovici gorjanske ceste je krenil skozi borov gozd proti Preserjem, hoteč jo potem mahniti čez Preserje v Sveto in od tam čez gozd Draga zopet domov v Komen. Sredi preserskega gozda ob cesti je skočil nakrat mlad nepoznan mož, oborožen z mogočno gorjačo (polenom) proti ravnatelju Lebanu — hoteč ga mahniti po glavi. — Leban, v popolni pričujočnosti duha, je segnil bliskoma z desno roko v. levi žep svoje suknje nad telovnik, kakor da prejemlje za revolver, ki ga pa ni imel
Stev. 936.
Razglas.
Javno se razglaša, da se odda gradnja nove vojašnice za pol bataljona pijonirjev
potom ponudbene dražbe v tnk. obč. uradu dne 2. oktobra t. 1. od 9. do 12 ure dop. kot zadnji rok za vlaganje ponudb in sicer dela spadajoča v zidarsko, kovaško, mizarsko in kleparsko obrt v eno skupino; železno-betonska dela v drugo skupino.
Vsi tozadevni načrti in pogoji so razgrnjeni na ogled v tuk. obč. uradu vsak dan od dneva razglasitve od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop.
Ponudniki imajo vložiti v zaprtem pismu postavno kolekovane ponudbe in 5% var~ Ščino od preudarjene vsote pri tuk. županstvu.
Županstvo v Št. Aadrežu
dne 19. septembra 1911
Župan: LUTMAN.
KroIoCnlco za civiliste In solcfc Franjo Polanec
v Trstu, vfa S. Gi&como (Corso) 6 II, n
Priporoča se slavnem občinstva in vojaštva za vsako-vrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene z«er£c
Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem „pivo dvojnega kvasa44, zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko
m1!?
Nova trgovina gramofonov
Helvetia
Trst, ui. Barriera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji.
Švicarski aparati od K oO naprej. - EDINA ZALOGA -
slovenskih plošč vsake vrste.
CENE ZELO ZMERNE.
Ofillkouonn pekarna In slaščičarna mmO SKERK-TRST
Trikrat na dan svež kruh.
Proiaja v.«akovratvih biškotov, ^osebni za čaj io bombonov. Sprejema naroči a vsakovrstnih tort, krokat in vae predmete za peči. Najfi^ejS* moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. F na ioozemua vina in likeri v steklenicah. Bezplačua
postrežba na dom. Kruh in slaičloe ltdeluje iglentčklm električkim strojem
UMETNI ZOBJE
Plombiranje robov
Izdiranje zobov brez — vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulic:. detla Caserma št. 13, II. n.
K* Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Eeonomo št. 10
Prevozno podjetje
kr. mtrfljakftb tri. ftelezaio
2051
Generalno zastopstvo; A. Tedeschl,
^^ Corso St 2, III. nadstr., Trst.
ftrtjit nzcaiiBjanje tatirimasiteii tlita iz mitiic, IntaTljaije n iaia.
PO&LJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE,
IT Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
i - r .f-*
V Treta 28. septembra 1911.
s seboj. Lopov se je prestrašil in skočil s Društvo je danes brez denarnih sred-ceste preko gozda ter zbežal urnih krač v stev, katerih pa bo rabilo, ko se prične gozd in se izgubil v goščavi.	strokovni pouk, da poplača svoje učitelje, j
Leban ni potem nadaljeval svojega iz- Pouk prične že v prvi polovici prihodnjega] leta, ampak se je obrnil po gorjanski cesti meseca in sicer se bo poučevalo: knjigo- j v Komen in prijavil orožnikom svoj do- vodstvo, italijanščina in nemščina in to v godek. — Orožnik se je oborožil ter šel večernih urah. Pristop temu pouku imajo, takoj na lice mesta stikat po lopovu. O iz- poleg članov trgovskega obrtnega društva, idu tega stikanja nam ni še znano ničesar, tudi trgovski vajenci in gospice, ki so že Ravno tak slučaj se je dogodil pred me- pri trgovini, ali pa želijo pristopiti k njej. sečem dnij skoraj na istem mestu. Komen- Vpisovanje se je že pričelo in se vrši ska žena Pavla Godnič hodi po dvakrat na v društvenih prostorih, ul. Sv. Ivana št. 10, j teden v Trst prodajat razno blago. Vračajoč vsak torek in petek od 2. do 5. ure pop.;: se v Komen pa prinaša komenski gospodi vsak drug čas pa se lahko vpiše v trgovini! raznega blaga — rib, zelenjadi in drugih IvanČiČ & Kurinčič. Želeti je, da se vsi oni, ki, potrebščin. Tudi njo je vstavil mlad lopov, se želijo udeležiti teh trgovskih kurzov, ne-| rekši: „Doli planijer (jerbas) in ven denar 1" mudoma priglasijo, ker pozneje ne bo možno
Žena pa je segnila v žep, — iskajoč „fovč" prislopiti.	_
(krivec); lopov se je prestrašil in po-j	-
begnil. Vsa prestrašena je prišla žena do-i	It
mov, nogi sta se jej tresli in komaj jej \z R0Ca. Čičarija šteje po priliki 6000 prišla k sebi. Obveščamo radi teh slučajev prebivalcev in plačuje samo direktnega davka javnost, da je v preserskem gozdu večkrat letnih 3304 K 20 st. Samo za gradnjo in zavetišče raznih klativitezov, tatov in dru- vzdrževanje deželnih cest je do tega leta gih nebodijihtreba. — Borov gozd ie jako čičarija plačala 139.663 K, ne da bi imeli gost, imajoč dve veliki votlini ki služiti ka-sV Ćićariji kako cesto. Čičarija prosi že 20 kor podnevno zavetišče takim in enakim |et> ^a bi se zgradila ena cesta z železniške klatežem. Orožništvu priporočamo ta kraj v f postaje Lupoglava do Lanišča. Koliko pa-posebno pozornost.	— č.— j pirja se je že popisalo radi te ceste, ali vse
Nesreča na delu. Iz Podgore pri Go- zastonj! Ko Čiči začenjajo malo energičneje rici: Dne 23. t. m. ob polsedmi uri zjutraj \ zahtevati cesto, jim jo — da jih pomirijo —
se je zopet dogodila velika nesreča v papirni-gradijo.....na papirju. Dva načrta in tro-
tovarni. Pri novem papirnem stroju je prišel : fkovnika sta bila napravljena za to cesto, 21-letni mladenič Maks Koman iz Solkana z j kar je stalo velikih troškov — ali Bog ob-desno roko pod valjar, ki mu jo je do pre- [ vari, da bi jo v resnici gradili 1 Oni, ki so giba popolnoma zmlel. Reveža niso mogli (krivi, da se ta cesta ne gradi, vedno dolže koj rešiti; morali so parni stroj ustaviti po- občino Roč, kakor da je ona kriva, da-si je tem valjarje vzdignili, kar je trajalo četrt ona napravila sklep za gradnjo ceste.
Kron 6200
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij
Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša ln najekonomlfinejia, kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11, Tel. 1734
Velika centralna garage, ulica del Baohl 16, vogal ulloa Bosohetto TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanska).
Automobili na posodo po smerni oeni.
Varstvo ln vzdrževanje avtomobilov,--Solidna poetretba.
KAVARNA
ležeča lia glavnem trgu v Rndolfovem z vso opravo :: se radi smrti soproga ::
wmr takoj proda.
Več se poizve od lastnice gospe ANICE ŽGUK, Rudolfovo.
ure. Ob 7. uri so ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. Ti ubogi trpini imajo, ko so v neprestani nevarnosti, 2—3 krone mezde na dan. Ali je to prav?
Še nekaj. S prvim izstopita iz celulozne tovarne vodja gospod Lapajne in ravnatelj Gessler iz papirnice. Prav tako ; storila nista tako nič za ubogo ljudstvo. Kdo ju nadomesti, se ne ve še.
Iz Krepelj. Tukajšnje „Gospodarsko društvo" je dovršilo gradbo svoje zaloge pri postaji Dutovlje-Skopo: Zalogo je gradil zidarski mojster Feliks Švara. Vse delo je dobro izvršeno in dela čast mojstru Svari. Da pa delo nI bilo izvršeno že poprej, na tem so bile krive neugodne vremenske razmere in ker je bil tudi g. Švara preobložen z drugim delom. V Dutovljah je zgradil tudi novi vodnjak za občino. Ker ni imelo dru-
Da bo vedela javnost, kako se občina Roč protivi gradnji ceste, prinašamo tu zaključek občinskega zastopstva v seji dne 21. t. m. pri 9. točki dnevnega reda:
Zastopstvo krajne občine Roč izjavlja — kakor izhaja iz vlog vseh županstev Či-čarije od 2. sep*. 1911, da je vlada obetala prispevati 60% za gradnjo ceste Lupoglava-Lanišče, a gotovo je, da da tudi dežela izdatno podporo za to gradnjo. Da-si krajna občina Roč ne bi imela koristi od te ceste, ali uvidjajoč veliko potrebo ceste in jemajoč v obzir, da bi bili prebivalci Ciča-rije z onim zneskom, ki so ga plačali 2a zgradbo in vzdrževanje cest, od katerih nimajo ni najmanje koristi, zgradili lahko dve taki cesti, se občinsko zastopstvo n e protivi zgradbi omenjene ceste, marveč nalaga županstvu, naj zaprosi vlado in de-
štvo svoje zaloge, je bil promet seveda želo, da zgradi čimprej to cesto po obsto-
omejen. Vendar je došlo društvu glasom zadnjega računskega zaključka več vagonov blaga. V tem tednu sta došla iz Berolinshe tvornice dva vagona Tomaževe žlindre 17% — in dva vagona bosta še sledila, in en vagon Geraurovih tropin. V zalogi bo oddajal blago vsaki dan društveni blagajnik g. Andrej Tavčar. V društveni zalogi bo društvo nadalje prodajalo za seme neko vrst rastline, ki je v zadnjih letih prišla z Japonskega v Evropo pod imenom Hobiantos. Ta rastlina nadomestuje deteljo. Pisec teh vrstic je to rastlino letos vsadil v svoje zemljišče in se je lepo obnesla. Ukljub hudi suši je še vedno rastla in ostala sveža. Do-rastla je v visokost 2 metrov in pol. Listje Holiantusa živali strastno jedo. Glasom dopisa c. kr. kmet. poskuševališča v Gorici z dne 14. septembra t. 1. štev. 1226 ima ta rastlina — ki je bila doposlana v analizo — 2 20 duška, dočim ga je imelo dobro seno 1-52.
Trgovsko obrtno društvo v Gorici
Se je poprijelo svojega društvenega delovanja z vso vnemo in najbolj resno voljo, da pridobi društvu ponovljeno življensko moč. Pred kratkim je društvo odposlalo na svoje člane okrožnico, s katero jim je razložilo pomen društvenega delovanja ter pozvalo k skupnemu nastopu, da pospešijo s tem društveni razvoj. Prvi korale že je pokazal, da zanimanje za društvo med trgovci še ni izumrlo, temveč videlo se je, da imamo še dovolj sposobnih in deloljubnih moči, ki želijo ohraniti društvo radi prevelike važnosti za goriški trg, pri življenju.
Zelo razveseljiv je bil zadnji sestanek trg. sotrudnikov, ki so se ga v nepričakovano velikem številu udeležili ter pristopili k društvu z željo, da se prirejajo zopet trgovski tečaji ter strokovna predavanja; poučevalo naj bi se knjigovodstvo, korespondenca, italijanščina in nemščina. Društveni odbor je vzel to željo z največjim veseljem na znanje ter je v svoji zadnji seji sklenil, da ugodi zahtevam našega trgovskega naraščaja, v kolikor bodo dopuščale društvene gmotne razmere.
Društvo je bilo pred leti podpirano od raznih denarnih zavodov goriškega trga; teh podpor pa društvo nima več, ker se mu jih je odtegnilo, bodi iz razloga, da se je ugnjezdila v društvo neka mlačnost in popustljivost, bodi, da je denarna kriza na Goriškem trgu tudi k temu pripomogla. Nadejati se Je, da, ko bo društvo vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti, ko bo s strokovnim predavanjem skrbelo za širjenje trgovskega obzorja med člani, ko bo nudilo priliko svojemu naraščaju že od vajenca naprej k duševnemu razvoju, da takemu delu ne izostane plačilo, pač pa se je bo po zaslugi radevolje podpiralo. Računati se sme tudi z vso gotovostjo, da oni dosedanji člani, ki so zaostali s svojo članarino, isto poravnajo, ko pride prihodnjič pobiralec do njih.
ječem, v to svrho napravljenem načrtu, da se ta cesta, počenši iz Lanišča ^začne čim prej delati, da more ljudstvo v Čičariji dobiti zaslužka ozirom na veliko bedo, ki že sedaj vlada tudi tam radi letošnje suše. Vlado je naprositi, da da tej cesti prednost pred vsako drugo v Istri, ker je najstareja po vrsti zamišljena in najpotrebnejša za promet in zaslužek narodu.
Mislimo, da je ta sklep občine Roč jasen dokaz, da se ne protivi gradnji ceste. Zato se mi Ročani obračamo tem potom na vse naše poslance s prošnjo, da s svojim vplivom povspešujejo na kompetentnem mestu uresničenje zaključka občine Roč, da se čim prej izključno hrvatskemu narodu v Čičariji slednjič zgradi nujno potrebna cesta.
Druge slovenske dežele
Cvetlični dan v korist slovenskih vi-sokošolcev, ki se je vršil v Ljubljani dne 23. in 24. t. m., se je izborno obnesel in prinesel čistega okoli 5000 K.
Malnerjev hotel na Bledu je kupil za 185.000 K restavrater na jeseniškem kolodvoru, g. Dolničar.
Umor knjigovodje Šibenika. V Dobravi pri Domžalah so nedavno,našli mrtvega 21-letnega knjigovodjo I. Šibenika iz Ljubljane. V začetku se je mislilo na nesrečo, a nekateri so začeli sumiti, da je bil Šibenik morda umorjen. Preiskava se vrši v tej smeri i osumljeni sta dve osebi.
Ti*nnifQP petindvajsetleten išče resno gospo-I rOUVOu dična s malo doto iz slovenske dru-
ž ne v svnho ženitve Poznati mora tudi italijanski jtzik. Ponudbe s sliko naj se pošlje pod „Trgovec' posteregtante poŠta Barr era Trst.
1682
Pomočnica
za žensko šiviljo se išče takoj. Vittorio Alfieri 17, III. Gogala.
1689
Lepo
meblovana soba, zračna odda se precej. Giovanni Boccaccio 18, IV. levo. 1650
n^nHai	P° cen* violinov, ui,ca
na prUUttJ Carradori 16 pri vratarju. 1691
i/_ x j iillloi Trst, Piazza Ponterosao Uđi. VU. IflUlcJ št. 5 Trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila ▼ prid družbi Oirila in Metoda. Priporoča »e Ivan Bidovc j
Han s Scheidler
== zobotehnik = zolfotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. Trst, Pi»zza C. Goldoiii št. 5. II.
Dragi rojaki!
Naznanjam, da sem prevzel za Trst in okolico zastopstvo kisle vode »Gorenji Rogatec". Priporočam se toplo vsem našim gostilničarjem, jestvinčarjem in mirodilničar-jem, da bi se posluževali edino pri dobro znanem, domačem gostilničarju „Pri Francu", ulica Geppa Št. 16. Še enkrat se toplo priporočam za veliko število odjemalcev.
Josip Furlan.
Zaloga obuvala
- in lastna delavnica -
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih == tu zmernih cenah. —-----
| Dr. Kari Ernst
I

unlv. med.
zobozdravnik
Trst; Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje.
Ul
Bu:
Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop.
r:

BST Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL ViSINTINI
Trst ul. Glosoe Carduccl 31.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
Velika zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov
pri Batjel-u^
= = GORICA = = --Stolna ulica štev. 2-4.
Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicars.ih motorjev „Motosacocl eu na navadnem kolegu. Kupuje se stara dvokolesa piv. stroje, gramofone itd.

Ghigi Brod 8c CZ
_ TRST - ......—
Ulica Rossir.i 2 6, vc ga! ulice detla Zoita
opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil SVOJE VELIKE SOBANE z
modernim pohištvom
BV vsakega štilu
ki je je D&kupil pod takimi pogoji, daje zamn*e nuditi svojim cenj odjemalcem po aajnlžjih ceneh
Katalogi na zahtevo zastonj.
n;
!0E3|
Pečar & Saksida
" touarna slasoulrjeo "
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja kakor tudi popravlja vsakovrstne inštrumente, pijanine, harmonije, orkestrijone Itd. Oglaševanje izvrstno in točno po - nizkih eenah. -—>,

Angelo Valerio
tovarna kovčegov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trst
STRUCHEL & JERITSCH
manufakturna trgovina
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
NO V PRIHOD faštanja, baržuua, kožulioTine, malij, rokavic, ženskega ln mo* kega blaga. — Odeje prtšlte ln >olneLe, »vila, modrci, svila, okia*ki in drobnarije.
IPD	DPI
V novi trgovini
nI. Carlo ghega Z (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
Posode 7
po priložnostnih cenah. — Samo ^^^^^ za malo dni I jccccccccoccc

Izvršujejo se tudi poprave, vse po zelo nizkih cenah.
Bogomil Pino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vlncenzo Belllni št. 13
lasproti ceifcve si. Antona novega
Bogat izbor ur
T^ske vr?te, kakor tndl ahruov, prstanov a dijamanti tn b/ei dljamaa-toT, že»sfc« >*rižico, zlat« ln t.r«braa za moške, rse po konkurenčnih cenah.
i..' C4n|fn mizarski mojster, Trat, ulita JOSip OIUlIcI Bel veder e štev. 8 i z vr Saje
JOOKXXXXX o xxxxxxx £ Otvoritev no*e trgovine £
v Trstu, ulica Nuova 41
AMEL1A HARTMICO S
— BOGAT IZSOB —	Q
iigotovljeuih oblek za ženske ia punčke, w ženake ve^talije, bluze in izb.ano perilo. Vspreje.Tlajj se naročila l>o rafri. ^^ NajzmernejSa cene Najtm.rnejie cene. ^^
goMNA r D. 0.
v Trstu, ulica Carradori št. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
io po najmodernejeni slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in m-zla jediia.
vsakovrstna mizarska deia.
On—nl» Sokoli! Nov sokolski kroj se proda po rOZUr nizkj ceni. Kdor želi kubiii, naj se oglaai v ulici delle Bcnole nuote Št. 19, UL nadstropje, pri "v. Jakobu.____1681
L C
Proda
bo na Opčinah pri Kalinu dober glasovir za malo ceno.	1679
lAAam vzgojiteljico Bvojima hčer .ama. Pogoj : ■ lOtstnil znanje laščine. Učiteljice, zmožne pou- ; čevati klavir, imajo prednest. Plača in i se drugo po ! doRQVi>ro. - Dr. Anton Schiffrer, Ribnica, Kranjsko. '
i •„	Trat, ulloa iaduatrU
Josip Trampus 3 jakot»
priporoča »vajo pek&rljo. Večkrat na dan ara* kruh. — Zaloga moka vaaka vraatg trn prrth mlinov. Vino ln tlkarjl v ataklanioali. Kladftloa in blikoti.
obroke!
Velika zaloga izdelanih eblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in deike, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznjl.
Velika izbera volnenega blaga« Nojzuieruejše eeue.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
INI
3* C/3
J5L E » 5T
<1
M <K • rt>
2 « S."
«5 3