Poštnina plačana v gotovini.
Številka 1 Din.
Uprava: Nebotičnik, Ga. jeva ul. 1. Telefon 38-53. Cek. račun:	Ljubljana
štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in dnevih po prazniku.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec jfl 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva nli-ca ši L Telefon 38-53, Rokopisov no vračamo,
St. 229.
LJUBLJANA, petek 20. decembra 1935.
Leto L
Senzacija iz Londona
Hoare je kapituliral

Zbal se le debate v parlamentu in le odstopil, še preden le položil svoi zagovor - Neposredni povod njegove demisije —
Mussolinijev govor v Pontinskem močvirju
Pariz, 19. dec. n. Vest o ostavki angleškega zunanjega ministra je delovala v Parizu kakor bomba. Vsi so prepričani, da je sedaj mirovni načrt Hoara in La-vala definitivno propadel. Nedvomno se bodo sedaj tudi v Franciji silno ojačile one struje, ki so bile že od vsega početka proti pariškemu načrtu. Nepričakovana ostavka Herriota na predsedstvo radikalno-socialistič-ne stranke je nastalo situacijo in kočljivi položaj Francije samo še komplicirala.
Tukajšnji politični krogi splošno sodijo, da je bil neposredni povod za ostavko angleškega zunanjega ministra govor, ki ga je imel italijanski ministrski predsednik Mussolini o priliki včerajšnje svečanosti v Pontiniji, kjer je delal, da bo šla Italija do konca.
¥ Kirnu is m
Rim, 19. decembra, a. Veliki fašistični svet, za katerega je zavladalo v italijanskih kakor v mednarodnih političnih krogih v zadnjih dveh dneh toliko zanimanje, ker se je napovedalo, da bo odločal o italijanskem odgovoru na pariške predloge, se je sestal s noči, kakor običajno, ob 22. uri v Beneški palači. Pred palačo se je zbrala množica ljudi, ki je aplavdirala Mussoliniju. Seja je trajala pozno v noč. Davi je agencija Stefani prinesla službeni komunike, ki kratko pravi: Veliki fašistični svet je proučil politični položaj posebej v zvezi s francosko-angleškimi predlogi. Svet se nocoj ob 22. ponovno sestane.
Tifugescu v
Bukarešta, 18. decembra, š. Zunanji minister Titidescu je odpotoval v Ženevo.
Lava! v zadregi
London, 19. decembra, n. Zunanji minister sir Samuel Hoare je suoči nepričakovano podal ostavko na svoj položaj. Vest o njegovi demisiji je silno iznenadila vse politične in diplomatske kroge. Le njegova najožja okolica je bila poučena o njegovih namerah. Vest o demisiji tvorca pariških predlogov je izzvala pravo senzacijo tudi v diplomatskih krogih, ker je pričakovati nov nenaden preokret v angleški zunanji politiki napram Itali ji in predvsem glede njenega spora z Abesinijo.
Hoare sam se je odločil za ostavko šele včeraj popoldne. Zvečer je sporočil svoj sklep ministrskemu predsedniku Baldwinu in vlada je ostavko sprejela. Situacija se je za ministra Hoara zaradi splošnega narodnega odpora proti pariškim načrtom v zadnjih dneh zelo poostrila. Političnim krogom se je nekoliko zameril tudi zaradi svoje nesrečne politike napram Egiptu. Toda nihče ni pričakoval tako povsem nenadne ostavke. Vse kaže, da je vlada spoznala svoj kočljivi položaj, ki bi prišel do izraza na današnji seji spodnje zbornice, na kateri bi se moral Baldwin boriti bolj proti opoziciji v lastnih vrstah, kakor proti laburistom in liberalcem
Po parlamentarnem običaju, ki velja za take vrste demisije, se bo sir Samuel Hoare danes sicer udeležil seje poslanske zbornice, govoril pa bo s poslanskega sedeža in ne iz ministrske klopi. Sam bo podal vsa potrebna pojasnila o svoji ostavki. Spričo ostavke zunanjega ministra se je živahnost v spodnji zbornici snoči ne glede na intenzivne priprave za današnjo zunanjepolitično debato še podvojila.
Na hodnikih zbornice je bilo vse živo in vse križem so razpravljali o dogodku in o nasledniku dosedanjega zunanjega ministra. Kakor vse kaže, bo delna kriza vlade rešena začasno tako, da bo zunanje ministrstvo prevzel Baldwin. V kratkem pa naj bi prevzel zunanjepolitični resor minister Neville Chamberlain, morda pa tudi Austin Chamberlain. Toda zaenkrat so to le običajne kalkulacije. Pretežna večina poslancev je mnenja, da je Hoare ravnal povsem pravilno, ko se je odrekel svojemu položaju. Splošno prevladuje prepričanje, da je bila njegova ostavka prvi konkretni učinek odpora vsega angleškega naroda proti pariškim mirovnim predlogom.
Za siajstfožie sankciie
Kakšen vpliv bo imela demisija sira Samuela Hoara na današnjo zunanjepolitično debata v spodnji zbornici, si sneči ni bil še nihče na jasnem. Ne glede na nagli razvoj situacije, pa je bila že snoči s splošnim odobravanjem sprejeta resolucija, ki ja namerava vlada predložiti na seji spodnje zbornice in ki se nanaša pavšalno na vsa aktualna politična vprašanja. Resoluci ja pomeni, kakor kaže ponovno afirmacijo prvotnega odločnega stališča angleške vlade, ki je kulminiralo v Edenovi zahtevi po najstrožjem izvajanju sankcij proti napadalcu. Resolucija se glasi: Smatrajoč, da morajo biti vsi pogoji za ureditev italijansko-abesinskega spora taki, da jih bo DN lahko sprejelo, zagotavlja parlament vladi, da ji ho v vsem pomagal pri izvajanju zunanje poli ike v onem duhu, kakor ga je izrazila v svojem proglasu in kakor ga je o priliki poslednjih volitev odobrila vsa država.
Italija ©dkisrsja
Ženeva, 19. decembra. w. Ker doslej še ni nikakih informacij o definitivnem stališču rimske in abesinske vlade glede pariških mirovnih načrtov, smatrajo tukajšnji politični krogi, da je ta načrt naletel na enak odpor pri obeh spornih strankah; pri abesinski vladi zato, ker smatra, da so koncesije v korist Italiji prevelike, pri italijanski pa zaradi tega, ker naj bi bile premajhne. Spričo take situacije bo svet DN bržkone prisiljen ugotoviti, da italijansko-abesinskega spora na osnovi načrtov Hoara in Lav, la ni mogoče likvidirati. Ta rezultat bo vsekakor razglašen na javni seji sveta, ki bo bržkone tekom jutrišnjega dne. Seja je napovedana za dopoldne. Vršila se bo v kabinetu generalnega tajnika Avenola. Italijanski zastopnik se je ne bo udeležil. Na seji se bodo, kakor vse kaže. delegati ■ ske, Rusije, Poljske, Turčijo, Romunije in Portugalske izrazili proti pariškim predlogom. Svet naj bi nato razpravljal o nadaljnjih možnostih za nadaljevanje mirovne akcije.
HsrH©£ v ostavki
Pariz, 19. decembra, r. Zaradi najuovejše kampanje v vrstah ra-dikaino-socialistiene stranke proti predsedniku ministru Herriotu, je Herriot podal ostavko na svoj položaj. Predsedstvo stranke se je zaradi tega takoj sestalo in sprejelo resolucijo, v kateri zahteva, naj Herriot ,v interesu edinstva stranke in zaradi današnjih notranjih in zunanjepolitičnih prilik ostane na svojem dosedanjem položaju. Člani predsedstva so sc nato takoj podali v stanovanje ITerriota in ga prosili, naj svojo ostavko umakne. Deputacija pa ni nič opravila. Mcr-riot je vztrajal pri svojem -	. pu«
Poležal
Ljubljana, 19. decembra.
Po izvolitvi dr. Beneša
*a predsednika češkoslovaške republike je vlada dr. Milana Hodže podala ostavko. Predsednik republike je poveril vodstvo tekočih po-
slov dosedanji vladi. Resor zunanjega ministrstva bo začasno vodil dosedanji Benešev pomočnik Krofta.
Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavle in ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovie sta poslala dr. Beneša ob priliki njegove izvolitve za predsednika bratske republike brzojavke s toplimi čestitkami.
V Bolgariji
je pričel včera j proces proti Damjanu Velčevu in tovarišem, za katerega vlada v Bolgariji in izven nje veliko zanimanje. Pri včerajšnji razpravi se je v glavnem rešilo vprašanje zagovornikov. Sodišče se je namreč postavilo na stališče, da smejo zagovarjati obtožence samo takšni odvetniki, ki so rezervni častniki ali pa so se . udeležili svetovne vojne. Na proces je pozvanih okoli 70 prič, med njimi so tudi bivši predsednik vlade general Pet-ko Zlatev, bivši minister Todor Ko-žuharov, bivši predsednik vlade Aleksander Cankov, bivša ministra polkovnik Kolev in general Vlkov (bivši bolgarski poslanik v Rimu) in drugi. Razprava, ki naj razčisti ozadje Velčevega prevratnega poskusa, o katerem se je govorilo, da je bil umetno insceniran od vlade bivšega ministrskega predsednika Toševn, se nadaljuje.
V Grčiji
se položaj čedalje bolj čisti. Kakor izgleda po izjavah, ki so jih podali posamezni politiki po razpustu zbornice, so vse politične grupacije zadovoljne z razpisom novih volitev, ker smatrajo to za edino pot k normaliziranju notranjih razmer v Grčiji. Izjave v tem smislu so včeraj podali bivši ministrski predsednik Tsaldaris, bivši predsednik vlade general Kondilis, vodja liberalcev Metaxas, vodja narodnjakov Teotokis in voditelja republikancev Sofulis ter Papanastasiu.
Turška narodna skupščina
je sprejela zakon o ratifikaciji konvencije med Turčijo in Jugoslavijo o trgovinskih in pravnih odnošajih.
Kdaj s® sesfan® narodna skupščina?
Zagrebški »Obzor« ima iz Beograda tole poročilo: Razvoj dogodkov je pokazal, da bi v decembru tega leta še ne bilo potrebno sklicati Narodne skupščine. Kaže, da se Narodna skupščina ne bo sestala pred 15. januarjem prihodnjega leta. Tedaj bo skupščina pričela z razpravami o zakonskih predlogih, ki se proučujejo v poedinih skupščinskih odborih. Nato bi bil skupščini predložen predlog pro-
računa in finančnega zakona za leto 1936/37. Šele nato bi dr. Korošec predložil skupščini načrte novih poliitčnih zakonov, odnosno bi skupščina in senat izbrali poseben odbor za proučavanje teh zakonskih predlogov. Skupščinski odbor za proučavanje načrta trgovskega zakona nadaljuje z delom. Odbor je do zdaj sprejel 178 paragrafov. Delo se nadaljuje.
Trgovski ednoisii med Stalilo in Jugoslavijo
List »San Marco«, ki izhaja v Zadru, objavlja zanimiv članek o trgovskih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo v zvezi s sankcijami. Predvsem je zanimivo, da list ne napada več Jugoslavije in da je v tem pogledu popolnoma spremenil ton svoje pisave. List celo opravičuje Jugoslavijo radi njenega sodelovanja v sankcij-ski akciji, češ, da je bila v to prisiljena na podlagi sklepov DN, kakor tudi radi svoje povezanosti s francosko politiko. List nadalje navaja poročila o škodljivih posledicah, ki so nastale vsled izvajanja sankcij v jugo-
slovanskem gospodarstvu, posebno še v izvozu, radi česar je prišlo do padca cen novih poljedelskih produktov in do velikega zastoja v lesnem gospodarstvu. Vendar list ob koncu optimistično presoja bodoči razvoj trgovskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, kakor hitro bo končala italijanska afriška ekspedicija. List veruje, da se bodo prisrčni in prijateljski trgovski od-nošaji med Jugoslavijo in Italijo teda j ponovno povrnili v normalni tir, v katerem so se posebno tik pred početkom izvajanja sankcij naglo razvijali.
O sedastSesu političnem
pišejo zagrebške »Novosti:« Strankarsko politično življenje se razvija pri nas zelo živahno v znaku grupiranja in pregrupiranja na eni strani grup, ki podpirajo vlado, na drugi strani grup izvenparlamen-tarne opozicije, a na tretji strani v glavnem nevtralnih političnih elementov z drž.avotvorno in jugoslovansko orientacijo. V glavnem se vse suče v pravcu normaliziranja strankarskega življenja, organiziranja naroda v politične organizacije, ki bodo, ali ki so, odgovorni nosilci političnega življenja države.
Kako se bodo razvijali nadaljnji odnošaji, nair zanimivo kaže komentar beograjskega »Vremena«, ki piše med drugim: Kar se

tiče notranjih in političnih pogojev za volitve, je o tem že znano stališče kralievske vlade iz izjav, ki jih je preje dal predsednik vlade g. dr, Stojadinovie in pred kratkim v Ljubljani minister notranjih zadev g dr. Korošec. Na ta način je vse, kar se more v političnem pogledu pričakovati pri nas v najbližji bodočnosti, le delo na pomirjenju, normalizaciji in ureditvi notranjih prilik, ekonomskih in socialnih vprašanj, ki se kot aktualna pojavljajo na dnevnem redu.
Or&amzscüa JÜZ in !*ivš* radikali
Po »Slovencu« posnemamo, da ! so imeli v Beogradu sestanek mlajši radikali, na katerem je bila sprejeta obsežna spomenica, ki so jo
Papež
je snoči podelil kardinalski klobuk 16 novim kardinalom, ki stalno žive v Rimu. Tej svečanosti je prisostvoval ves diplomatski zbor pri Vatikanu, prelati in mnogo osebnosti, ki so jih nalašč povabili na to svečanost.
Španska vlada
je sklenila, da v najkrajšem času ukine cenzuro tiska. Direktorji vseh madridskih listov so bil o tem posebej obveščeni.
Na Kitajskem
je prišlo do novih velikih dijaških demonstracij v Nankingu proti avtonomističnemu pokretu na sever-
nem Kitajskem, ki ga, kakor znano, podpira Japonska.
Mussolini
je imel včeraj pri svečani otvoritvi nove občine v Pontinskem močvirju krajši govor, v katerem je dejal med drugim; Reči vam smem, da ne bi zaman prelivali krvi našega rodu v daljnih barbarskih deželah, če ne bi bili gotovi, da bodo ta ozemlja ostala pod našo zastavo. Vojna, ki smo jo začeli v Vzhodni Afriki, je vojna italijanskega proletarskega naroda. Proti nam je vstala fronta sebičnosti in hinavščine. Zoper to fronto smo začeli boj in ga bomo borili do konca.
ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILT
Vam nudi vsakovrstne KKLOBUKE po najnižji ceni
LJUBLJANA, Tyrseva cesta 12
(Na dvorišču Mathian.)
udeleženci izročili izvršnemu odboru JRZ. in v kateri mladi pristaši JRZ ugotavljajo:
1. da je ustanovitev JRZ kot enotne politične stranke velika narodna in državna potreba, 2. da je JRZ naletela na lepe uspehe v širokih narodnih plasteh, 3. da je s komunikejem z dne 3. decembra izvršni odbor izdal proglas, da vsi državljani, ki sprejemajo program in načela JRZ, stopijo v njene vrste, 4. da vsi pristaši JRZ prično živahnejše delovanje s propagando in širjenjem načel in idej, ki jih vsebuje njen program, 5. da je bil ta proglas z zadovoljstvom sprejet s strani vseh pristašev JRZ, 6. da so vsi pristaši JRZ sklenili, da povsod in na vsakem mestu branijo in zastopajo ideje in načela programa JRZ, 7. da je za uspešno vodstvo te akcije med ljudstvom potrebno, da se že v samem začetku ustanovitve stranke postavijo ob stran vsa osebna vprašanja in ambicije ter uvede potrebna disciplina, 8. da nima nihče pravice ovirati pravilnega razvoja JRZ, niti povzročiti nereda v njenih vrstah s pondarjenjem kakih osebnih ali skupinskih nesoglasij, ki lahko nastopijo v tako veliki stranki, 9. da se do legalnega in po pravilih na kongresu stranke izrojenega vodstva mora spoštovati in poslušati v zadnji instanci izvršni odbor, tO. da se propagandi ideje in organizacije JRZ v Beogradu da poudarek na ta način, da se bodo pozvali vsi dosedanji pododbori z mestnim odborom na čelu, da pristopijo k aktivnejšemu delovanju.
To spomenico je podpisalo 56 Beograjčanov, po poklicu odvetnikov, profesorjev, zdravnikov, lekarnarjev, trgovcev, inženjerjev in drugih stanov, ki so pred ustanovitvijo JRZ, tako pravi »Slovenec«, pripadali bivši Narodni radikalni stranki.
Kratke poEitične vesti
Jugoslovanski narodni pokret »Zbor«
pripravlja v Zagrebu ustanovitev krajevne organizacije.
Združena opozicija pripravlja v nedeljo, dne 22. t. m. veliko manifestacijsko zborovanje v Crikvenici. Na zborovanje bodo prišli pristaši združene opozicije iz vseh krajev Hrvatskega Primorja. izmed narodnih poslancev pa se ga bodo udeležili dr. Ivan Pernar, dr. Subašič, dr. Matanie, prof. Hećimović, Grga in Franjo Borić. Dr. Mačka pa bo zastopal kmet Tomo Baburić.
Tri leta n prostovoljni ječi
(Mašil so ga ¥sega ganeifiaarlsneg® l§i ii^iraasa m
puščavniškem brlogu
Maribor, 19. decembra.
Našim čitateljem bo še gotovo v spominu, ko je «Glas naroda» zabeležil vest, da so rački orožniki v «Dravskem dvoru» v Dobrovcih pri Račah izsledili Blaža Kamenška, ki je bil zatadi raznih goljufij pri mariborskem sodišču obsojen na 16 mesecev ječe, pa je nato pobegnil in ga vse do letos niso mogli izslediti Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako so orožniki prišli na sled in v kakšnih okoliščinah so aretirali Kamenška, ki se je polna tri leta kril pred oblastmi v varnem zavetišču in pri tem živel pravo puščavniško življenje.
Nesrečne spekulacije.
Blaž Kamenšek je bil nekoč bogat in ugleden posestnik, nekaj časa pa tudi restavrater. Nesrečne spekulacije s prekupčevanjem pa so ga kmalu spravile na boben in nekega dne so mu prodali posestvo. Vajen dobrega življenja se ni poprijel tudi sedaj nikakega poštenega dela, kar pa je postalo zanj usodno. Postal je prekupče-čevalec in ker je hotel na prelahek način zaslužiti denar s prevarami, je kmalu prišel navzkriž s strogimi paragrafi in sodišče ga je nekajkrat obsodilo na manjše zaporne kazni.
Tajinstveno izginil.
Brez lastnega doma je Kamenšek s svojo ženo vzel v najem znani marof graščine Bachler v Račah, katerem j je priključeno šest oralov zemljišča. Čeprav bi se zdaj lahko preživljal s poštenim delom, mu žilica ni dala miru in zaradi neke večie prevare je leta 1932. ponovno stal pred mariborskim sodiščem in bil obsojen na 16 mesecev težke ječe. Toda še preden je nastopil kazen, je Kamenšek nenadoma tajinstveno izginil in še tako vestna poizvedovanja oblastev so ostala brezuspešna. Razumljivo, da so ga iskali tudi na njegovem domu.
Tri leta puščavniškega življenja.
Tajna Kamenškovega izginotja je pojasnjena šele zdaj, ko so ga izsledili. Kmalu po obsodbi je mož skoval s svojo ženo načrt, kako se bo skril pred sodiščem in orožniki. Poleg njunega stanovanja v marofu, ki ga domačini nazivajo tudi «Dravski dvor», je bila še ena izba in v to se je vselil obsojenec. Šipe oken sta z ženo pobelila z apnom in ko je bil mož v izbi, je žena za njim zabila vrata in jih še podprla z dolgimi koli, da bi tako odvrnila vsako domnevo, da biva kdorkoli za zabitimi vrati. Hrano je možu prinašala k oknu žena, če je pa bilo potrebno, je vodila pot v sobo in iz sobe prav tako skozi okno. Blaž Kamenšek je živel v izbi od leta 1932. samotarsko življenje pravega puščavnika, saj
med ljudi se ni smel prikazati, ker bi ga gotovo ovadili orožnikom.
Blaž v omari.
Zanimivo je, kako so ljudje odkrili njegovo skrivališče. V začetku novembra letošnjega leta je prišla graščina pod prisilno obravnavo in z njo tudi marof. Od uprave prisilne obravnave je dobil neki deložirani delavec dovoljenje, da se vseli v izbo poleg Kamenškovih. Ko je našel vrata zabita ifi opažena s koli. jih je hotel s silo odpreti, česar pa ni dopustila Kamenškova žena. Zato je delavec pozval orožmke, ki so vedenje Kamenškove žene takoj spravili v zvezo z njegovim izginotjem. Nato so vrata vlomili. V izbi je bil samo
divan in velika omara za knjige, o Kamenška pa ni bilo duha ne sluha. Šele pri natančnejšem pregledovanju so odkrili v veliki omari Blaža Kamenška, ki se je tja zatekel v zadnjem upanju, da ga ne bi izsledili.
Tri leta prostovoljna Ječe.
Kamenšek je bil v obupnem stanju. Prostovoljna ječa treh let mu je občutno zrahljala zdravje, bil je ves zanemarjen in bolan. Lasje so mu bil dolgi in sivi, brada pa mu je zrastla skoraj do tal. Moral je po dolgih treh letih, ko bi v tem času lahko že zdavnaj presedel odmerjeno kazen za zamrežena
okna.	—ob.
P©ij©fi@§a ženina iiiejo...
le fant passÜS dslsltča na cedslsj
Maribor, 19. decembra, rrepovedana ljubezen.
Pri nekem posestniku v vasici Boriče na Dravskem polju je služil že nekaj let za hlapca postavni 281etni Miha H. Bil je marljiv in pošten, zato so ga imeli pri posestniku kot za svojega m dobro se mu je godilo. Med tednom je Miha opravljal živino in pomagal pri drugih gospodarskih poslih, nedelja pa je bil njegov dan. Preoblekel se je in očedil in takrat je marsikatera s hrepenenjem gledala za njim. Nič čudnega tore, ni bilo, če se je v Miho zagledala tudi njegovega gospodarja hčerka Angelca. Miha je kaj kmalu opazil, da dekle «meče za njim oči» kot se reče po domače. In ker tudi on ni bil ravnodušen do Angelce, sta s kaj kmalu sporazumela in med njima se je sčasoma razvilo toplo ljubezensko razmerje. Seveda sta se zaradi domačih shajala tajno. Pregovor pravi, da je prepovedana ljubezen najslajša, in je bilo mnJa tako tudj pri Mihu in Angelci. V blaženih uricah samote sta se vroče bubila in pri tem kovala načrte za bodočnost.
Grenak sad.
Ampak ... Človek obrača- B ->g pa obrne. Prepovedano drevo sladke ljubezni je rodilo grenak sad, vsaj za Miho in Angelco. Ko je Miha to najmanj pričakoval, mu je Angelca sramežljivo zaupala, da bo mati... Novica je bila za Miho kot strela z jasnega neba in je sicer razsodni fant zgubil ob njej glavo. Nič več ni pogledal Angelce in s strahom je mislil, kaj bo, ko bo za greh zvedel njegov gospodar, oče ljubljne Angel-
ce. Tuhtal 'e in tuhtal, dokler ni našel rešitve iz zagate.
Naj bo zet.
Kar na lepem je Miho vzela temna noč. Fanta ni bilo nikjer. Poizvedovali so za njim. Seveda je bilo za Miho najhuje Angelci, ki je končno priznala očetu in materi greh vroče ljubezni. Pa ni bilo tako hudo, kot sta si mislila mlada zaljubljenca. Sicer ni manjkalo očitkov, a končno so se tudi starši vdali v usodo. Miho poznajo kot pridnega in poštenega fanta, in ker že ne more biti drugače — naj bo zet.
Ženina pa ni...
Težave pa so sedaj z iskanjem pobeglega ženina, ki ga ne morejo nikjer najti. Zato ;e posestnik poizvedovanje poveril oblastem, ki bodo gotovo kmalu, izsledile fanta in ga pripeljale nazaj k Angelci, s katero bosta nato stopila pred oltar. Srečen fant, ali ne?	—cb.
Namesto zalca že ustrelil gsnjaša
Ptuj, 19. dec.
Hrga Anton, posestnik v Vinta-rovcih, je priredil z nekim svojim tovarišem lov v svojem lovišču v Drstelji. S seboj sta vzela tudi dva gonjača. Kmalu je priletel Hrgu pod strel zajec. Komaj je ustrelil, je zaslišal neko stokanje in je na grozo opazil, da je zadel v hrbet tudi gonjača 331etnega vinačarja Pšajda Simona iz Drstelje, katerega ni opazil v gostem grmičevju. Zadelo ga je v hrbet 22 šiber, vendar njegovo stanje zazdaj ni nevarno.
^rtni pss oltrog
Lhibliens
Ljübljana, 19. decembra.ć
Z razširjeno Ljubljano ie dobila velika ljubljanska občina tudi precej polja, in za lastnike teh njiv :n travnikov bo najboljše, če prično gojiti zelenjavo. Ker ni upanja, da bi v času gospodarske krize vse co polje zazidali, bo tako okrog Ljubljane nastal pas vrtov, ki bo z zelenjavo in s cvetlicami zakladal vse mesto, poleg tega pa zelenjavo, zlasti pa znamenito ljubljansko ledenko gotovo tudi izvažal predvsem na Jadran. O tem se bodo v petek 20. t. m. zvečer v Kmetijski družbi posvetovali d el ega1 i vseh ljubljanskih podružnic Sadjarske-skega in vrtnarskega društva, ki jili je sklicala ljubljanska podružnica SVD, a na posvetovanje je povabljen tudi glavni odbor SVD. Stara ljubljanska podružnica SVD je imela v sredo zvečer svoj občni zbor, k er je bil izvoljen ves stari odbor z zasslužnim predsednikom g. nadzornikom Josipom Štrekljem na čelu. V odbor se *e pa po več letih odsotnosti iz Ljubljane spet vrnil tudi nekdanji tajnik, referent g. inž. Josip Skubic, nov je pa tudi preglednik g. Zelenik. Navzlic novim podružnicam SVD v našem me-tu, vendar število člars'va ni padlo, a o delovanm podružnice in tudi o njenih splošno zanimivih načrtih bomo še poročali.
Oessotöval© lili Ig 553Ö, Gdpat©v3*o S3T7
Maribor, 19. decembra.
V preteklem mesecu novembru je odpotovalo čez severno mejo v Jugoslavijo 5530 ljudi, v istem času pa jih je odpotovalo 5377. Preko Št. lija ali Maribora je prišlo v našo državo 4144 oseb, in sicer. 1785 Jugoslovanov, 1440 Avstrijcev, 449 Čehoslovakov, 206 Nemcev, 53 Itali anov in 211 podanikov raznih drugih držav. Pri Čmu-reku je dopotovalo v našo državo 47 ljudi, pri Dravogradu 142, pri Prevalju 244, pri Radgoni 139. Skupno je prišlo v novembru v našo državo preko severne meje 2340 Jugoslovanov, 2028 Avstrijcev, 560 Čehoslovakov, 253 Nemcev, 9 H alijanov in 258 podanikov drugih držav.
Iz Jugoslavije pa je odpotovalo kot omenjono 5377 ljudi, in sicer 1926 Jugoslovanov, 2266 Avstrijcev, 684 Čehoslovakov, 228 Nemcev, 91 Italijanov in 182 podanikov drugih držav. Preko Maribora je odpotovalo 4125 oseb, preko št. lija 660, preko Cmureka 39, preko Dravograda 138, preko "Te-valj 256 in preko Radgone 159 ljudi.
— Zakaj jokaš, mali?
— Ker leži moj kruh z marme* iado na stolu.	J
— Pa si ga vzemi!	\
— Ne morem, ko pa sedite v| na njem.
Lmsdie na zatofni lelopl
Odkrit in @n®r®ie©n 14 letni žepar
BriUStš skomini in® tolp© ieparlo¥ ^efi^resnili
dueli m Usjbllasti
Ljubljana, 19. dec.
Med osmimi, večinoma slovitimi zagrebškimi žeparji sedi majčken 14leten fantič. Majhen živahen gospodič bistrih oči in še bistrejšega razuma, pri vsem pa odkrit in energičen! Vsi občudujejo nenavaden talent in izreden razum dečka, na drugi strani se pa fantek vsem smili, saj še ni pokvarjen brez upa, da bi se ne mogel popraviti. Ko drugi obtoženci dolže njegovega očeta, da otrokove grehe izkorišča, se ogorčeno postavi za očetovo poštenost in se bridko razjoka, ko čitajo pismo, kjer oče prosi za milostno sodbo. Slovenec je, a že deset let živi v Zagrebu. V prvi razred je hodil tri leta, v drugi razred tudi dve leti, v tretjem razredu pa je šolo pustil in živi na ulici. Dvakrat je bi! v po-boljševalnici v Glini, vendar pa nežni dečko ni mogel zdržati težkega dela na polju in je obakrat pobegnil, skozi okno se je pa tudi izmuznil iz policijskega zapora v Petrinji. Krade! je na Ilici vsak dan in imel vedno dosti denarja, da je prenočeval po hotelih, če ni spal pri svojih starejših poslovnih tovariših. V kinu ni nikdar kradel, pač se je pa tudi pri begu v Beograd tam preživljal z žeparenjem. Doma so ga sicer kaznovali, vendar pa sam pravi, da ni nič pomagalo. Tatvino smatra za zabavno igro, za spretnost in virtuoznost, da se pri opisovanju svojih duhovitih trikov in potegavščin neprestano smeje. Vse priznava in, ko pove preveo mu sosed zapreti, da ga bo zaklal. Takoj mali vstane in se pritoži predsedniku senata s. o. s. O p o ž n u. Rad bi ostal v ljubljanski poboljševalnic, kjer se uči krojaštva in so prav prijazni in dobri ž njm, Gline se pa boji ko pekla...
Žeparski pohod na Ljubljano.
Na kongres Jadranske straže in na Jadransko razstavo so se pripeljali v skupinah. Že pri izstopanju iz vagona je urni Stanko neki še sedaj neznani ženski smuknil denarnico z 200 Din, v njej je bil pa v papirčku zavit tudi zlat prstan. Okradenka se ni javila. Menda dečko ni pogrešil in oškodoval kako svojo še neznano kolegico? Pred kolod «*;roin sta ga odrasla tovariša Gjumiek Rok in Jutriša Dragotin seveda čakala. Tudi Jutriša ima svojo težko zgodovino, ki jo je povedal v sijajnem govoru. Gotovo bi ganila usoda tega človeka vsako srce. Ali je pa popolnoma resnična? Ko smo videli njegovo obupano ženo, smo mu verjeli, da njegovi otroci ničesar ne vedo o nesrečnem očetu.
Po zaključni razpravi, preden se ie senat umakni! v posvetovalnico, je Jutriša prosi! za besedo, da sodnikom nove svoi križev pot. Ne-
zakonski sin šivilje je, ki je vzdrževala visokošolca in dobila njega. Ko je oče absolviral, jo je zapustil, mati je od žalosti umrla, on je pa postal otrok ulice. Zašel je v slabo družbo in pričel krasti, da je bil kaznovan. Ko je prišel iz kaznilnice, je pridno delal m dobro zaslužil in se tudi oženil. Ima tri otroke. Zloba tovariša je pa hotela, da je gospodarju izdal njegovo preteklost, in bil je ob kruh. Spet je moral krasti in je bil obsojen v Novem mestu na sedem let, drugje na pet let, v Ljubljani na dve leti in pol in prav mnogokrat na več mesecev tudi drugje. Doma ima 18 let starega fanta, ki niti ne sluti, kaj je njegov oče. V kaznilnici je Jutriša pri tistem bornem zaslužku vedno varčeval, da je pošiljal domov ženi za vzgojo otroka. Sin hudodelca je otrok, ki bi propadel, če bi zvedel za to — vendar ga je pa vzgajal vedno tako, da bo v korist človeške družbe. Če ne, pade nanj P"r'’' -n očetove usode...	■	.
Rekorden uspeh na evharističnem kongresu.
Na Jadranski razstavi so dobili denarnico s 1268 Din, v drugih je bilo pa skupaj 2076 Din, a blaga so po raznih trgovinah pobrali za 4126 Din, predvsem pa nogavice, kombineže, srajce in čevlje. Delali so torej prav dobro, vendar pa kongres Jadranske straže daleč zaostaja za veličastnostjo evharističnega kongresa, kjer so doslej še neznani žeparji pokradli ur in zlatnine za 15.000 Din in 10.000 Din gotovine!
Virtuozi v izmikanju,
Stanko je navadno pazil, eden je izbiral in kupoval, drugi je pa kradel. Ko je tovariš v trgovini stis-
Zračni napad italijanskih bom-barderjev na glavni stan abesinskega cesarja v Dessiji je zahteval
nil dva para o.,, o...n c-vsljčkov
in pobegnil, je Stanko pred vrati že držal škrnicelj, da mu jih je naglo vrgel vanj. Pri tatu niso seveda dobili ničesar. Drugje je tovariš zakričal na prodajalko, zakaj mu ni vrnila dosti drobiža, a gospodinja je začudeno pogledala, kaj se godi, in že je zmanjkalo nekaj parov nogavic. Nove ukradene nogavice je oblekel pod svoje nogavice, vendar pa so jih našli.
Častni In slavni sodniki.
Skoraj vsi obtoženci govore prav izvrstno slovenščino, saj njih torišče sega daleč okrog Zagreba, mnogi so pa že tudi imeli prav dolge počitnice po slovenskih kaznilnicah. Stanko je tuintam tudi samo «kibiciral». Njegov protektor Gjumbrek je sila mil in mehak in ogovarja sodnike le «Gospoda častni sodnik», kadar ga pa pritisnejo, jim pa milo zajavka «Go-, spoda slavni sodniki». Če je treba, se tudi spusti v jok. Jutriša je govornik in pripoveduje «ne v obrambo svojo, temveč resnici na ljubo in v korist vsem rbtožencem. Poznam svojega malega druga, da se peča s kriminalnimi tipi in našimi komplici.»
Fovš Igralec.
Trgovski pomočnik Sape ni žepar, pač pa pravi, da je poklican hazardist in tudi «fovš» igra, če je mogoče. Za njim se je v Ljubljano pripeljala njegova čedna ljubica s hrvatsko trobojko na svetlo-zeleni elegantni oblekci. Šele tu je zvedela, da j^njen ženin zaprt in • je pač ogledovala izložbe, da mine čas do vlaka. Pa si je hotela kupiti dražestno kombinežo, a bila je prilika, da je odšla brez plačila. Ker je pa že ukradla, je pač šla še drugam in na ta način izbrala tudi svilene nogavičke, fin dežnik, torbico in vse druge, elegantni dami
mnogo žrtev. Slika kaže člane ameriškega Rdečega križa, čigar bolnišnico so italijanske bombe
potrebne pritikline. Založila se je prav dobro.
Izbirčni pa so bili...
Izbirčni so pa bili naši kongresni gostje! Zahtevali so srajco iz izložbe in res je trgovec uslužno šel ponjo, da jim ustreže. Zmanjkalo je treh drugih lepih srajc, a ponujena in zahtevana srajca je bila premalo fina! Tudi pri nogavicah so zahtevali vedno le gotovo marko, ki jo pa trgovina ni imela, da so se lahko izmazali brez stroškov. Pri slavnosti na Kongresnem trgu je neki obtoženec sunil neki gospe tudi denarnico s tolarjem Marije Terezije. Ko ga je prijela, ji je drage volje obrnil vse svoje žepe, a policija je takoj izza njegovega pasu izvlekla denarnico.
Učitelji ga niso pogruntali.
Veliko veselost je vzbudilo poročilo Stankovega učitelja, ki ga imenuje duševno zaostalega. Njegov zagovornik dr. Oražem je pa ugotovil, da ga učitelji niso pogruntali. Zares je bil fantek že kot majčken otrok naspretnejši žepar in spoštovan od najbolj izkušenih tatov. Bil je tudi brivski vajenec, a mu stvar ni bila všeč. V pobolj-ševalnici ga pa slikajo za bistrega, zelo nadarjenega dečka. — Vsi se izgovarjajo, da morajo krasti, ker nimajo dela.
Obsodba.
Državni tožilec g. Goslar govori, da pri malem ni pomagalo nobeno vzgojno sredstvo, ter o slabi družbi poklicnih tatov. Zagovornika dr. O r a ž e m in dr. L e s k o v e c pa na široko slikata težke posledice gospodarske krize in moralno propast. Gjumbrek je dobil eno leto osem mescev robije, Jutriša dve leti šest mesecev robije, Sape devet mesecev strogega zapora, a njegova prijateljica osem mesecev, ostali pa od osmih do treh mesecev, poslednji je odsedel kazen s preiskovalnim zaporom. Kazen so vsi sprejeli, čeprav se je Sapetu in njegovi nevesti zdela znatno previsoka. Stanko je bil pa ves vesel, ko so mu povedali, da ostane v ljubljanski poboljševalnici. Naj.mu bo v korist in srečo!
tudi razrušile, ko obvezujejo za abesinsko fronto ranjene abesinske vojake.
Bel© ¥ palači Društva narodov
Od nssaga	poročevalca
Ženeva, pred božičem 1935.
V Ženevi, tem modernem Rimu, stoji ponosna stavba Društva narodov s predsednikom, tajnikom in blagajnikom. Slovenec še ni bil noben blagajnik te ustanove, sicer bi nas kriza ne trla tako neusmiljeno.
Najaktualnejši problem Društva narodov zdaj ni spor med Abesi-nijo in Italijo, kjer gre pravzaprav za petrolej. Naj vam povem res najaktualnejšo veselo in žalostno dogodivščino, ki se je pripetila Društvu narodov. _
Dogodilo se je nedavno v Ženevi, da je vestni vratar Društva narodov našel zjutraj na stopnicah silno sumljiv zaboj. Peklenski stroj! si je mislil. Atentat na najvišjo mirovno instanco! Delo prevratnih elementov! Zabojček pa je nenadoma oživel. Vratar se je približal in tedaj šele je opazil na njem listič in v zaboju v cunje zavitega novorojenčka. Na listu pa je bilo zapisano:
«Oče tega otroka sedi v svetu Društva naradov.»
Bilo je jasno ko beli dan, da se je zgodil velik škandal. Društvo narodov bo moralo skrbeti za otroka, plačevati alimente ter ga dati v rejo. Skrb vseh skrbi pa bo problem, kakšne narodnosti bo otrok. Pomislite, prvo mednarodno dete. Veselo oznanilo konca mednarodnih sporov! In če bi dete doraslo in se razplodilo, bi postalo Društvu narodov odveč!
Zaradi tega se je Društvo narodov sestalo na izrednem zasedanju. Javnost je bila izključena.
ICifaislia naš
(Dalje.)
«Miss Metuza'cm? Ne!»
«Potrudili se boste in vse bo dobro», mu je odgovoril njegov šef. «Boy, kje je čaša? Kaj — kaj pa si to zmešal? saj sem vendar rekel...»
«Šampanjski coctail», je odvrnil Kitajec. «Zelo dobro», se je na-muza).
Johnny je pograbil kozarec. Bil je vitek in bledikast, v globini pa se je svetil kot grozdje na solncu.
Johnny je dvignil čašo- «Li-Tsui je mrtev», je dejal, že nekoliko preglasno. Ne bi ga smel imenovati starega kozla. Sinu se ne spodobi govoriti tako, niti posinov-Ijencu. Mrtev je. Vse je napisano tu v pismu.»
Johnny je vihtel pismo. «Svoje imetje je zapustil svojemu novemu sinu. To sem jaz, Johnny Li-Tsui. Dotrudil sem se bil ohraniti ga pri življenju, to veste. Denar je v An-shji in Sir Robert je vedel o tem. Pismo je pisal angleški odvetnik. Sir Robert se ni šalil!»
Johhny je pozabil na svojo napitnico. Zadovoljno je srebal osve-
Le jaz sem se vtihotapil kot novinar pod masko diplomata.
Dolgo smo sejali na tej turobni seji. Šlo je vendar za moraličen delikt in corpus delicti je bil pred nami v zaboju na zeleni predsedniški mizi. Zdaj pa zdaj je pretresljivo zavekal, kakor bi slutil, da se odloča i njegova i narodov usoda. Govorili so zastopniki vseh narodov, se sklicevali na svojo čast, ugled, starost in na vse mogoče, o čemer vam pa v resnici ne morem poročati. Tri dni in tri noči smo sejali in izdali četrti dan zjutraj tale kratki komunike:
«Dete, najdeno na stopnicah Društva narodov v Ženevi, ne more biti in tudi ni otrok Društva narodov. Zanikavamo očetovstvo, odklanjamo vse posledice, to je alimentacije, poznejšo vzgojo, pravico za dedovanje itd. Za dokaz svojih trditev navajamo sledeče trdne argumente:
1.	) Društvo narodov ni še rešilo nobenega akta v zadnjih devetih mesecih.
2.	) Društvo narodov se doslej še ni lotilo nobene zadeve s strastjo in tudi ne z ljubeznijo.
3.	) Kar je dalo od sebe kljub dejstvom, navedenim v prvih dveh točkah, ni še nikdar imelo nog ne glave.
Dete torej ni dete Društva narodov.»
Tako smo rešili čast in moralo. In dete? Prinesel sem ga v Jugoslavijo in ne kaže drugače, kakor da ga kažem ljudem za denar, kakor delajo z ameriškimi peterčki.
Pik.
žujočo pijačo, ki mu je oživljajoče poganjala kri po žilah.
«Upam, da vam je zapustil toliko, da si boste lahko plačali prevoz, ko boste frčali od tu.« mu je kratko in jedrnato odvrnil Kendall. S tem je mislil vodja Esterleyeve družbe, da bo lahko streznil John-nyja Rausoma,
. «Osem mlijonov dolarjev,» se je oglasil Kitajec za barom. «Kup denarja.»
V baru je vse utihnilo.
«Osem milijonov,» je ponovil Johnny Rausom «Amerikanskih dolarjev, ne mehiških.»
Naenkrat se je Rausom divje zasmejal Nekaj novega mu je šinilo v glavo, izborna ideja!
«Opravičite me siru Robertu,» je dejal, «imam ... imam zelo važen razgovor. Da »
Vsi so ga obkoliii in mu podajali roko. Johnny se je dostojanstveno vzravna! Tedne in tedne je samo toliko jedel, da je obvaroval svoje dolgo telo pred smrtjo od lakote. Zdaj je gorela v njem moč alkohola in še nekaj silnejšega. Bil je bogat — osem milijonov dolarjev!
«Gospodje,» je dejal Johnny, «morate me opravičiti. Rad bi ostal, moram iti. Ljubim vašo
Raagoveri
Naloga mladine.
(Akademiku.) Na Vaš dopis «Brez ciljev», katerega ne moremo priobčiti, ker je prepoln pesimizma (kako more biti mlad, zdrav človek, ki mu je ves svet odprt, pesimist?), mislimo, da Vam najbolje odgovorimo z besedami, ki jih je o nalogi mladine zapisal Masaryk: «Od mlade generacije pričakujem, da se pripravlja na pametno in pošteno delo v zasebnem in javnem poklicu. Za to si mora pridobiti znanja; toda znanje in šolanje se lahko izpopolni z izobrazbo, in to je poglavitno nravstvena naloga. Moja želja je, naj bi današnja mlada generacija bila res mlada in se bolje kot njeni očetje za politiko in javno življenje sploh naučila razumevati pravo Havličkovo geslo: «Pametno in pošteno politiko!»
Manj politike, več dela.
(Prijatelju v Celju.) Hvaležni smo Vam za simpatije do našega L .a. Svetujete nam, «pišite čim manj o politiki, pa vas bodo ljudje radi brali, — politike imajo že vsi dosti». No, kar to zadeva, nam tesni prostor v našem listu itak ne dopušča, da bi se v politiki preveč «razbohotili». Smo informativen političen list in moramo o vseh važnejših dogodkih na političnem polju poročati. Sicer smo pa o politiki tega mnenja, da je poštena politika dobra stvar. In tudi tu veljajo Masarykove besede: «Nrav-stvenost pomeni dandanes v veliki meri politično nravstvenost. Ne smemo delati razlike med politiko in nravstvenostjo.» Politična morala je torej nekaj vredna! V tem pogledu se nam tudi Vaša sodba o raznih naših politikih zdi nekoli-
družbo. Ni to ponos. Dolžnost me kliče. Da, gospodje. Pošta iz Kantona je tu. Dama je na ladji. Stara dama Metuzalem. Moram ji pokazati kitajski mesec. George je ukazal. Rad mu pomagam iz zadrege...»
«Bomo že mi nanjo pazili,» se je •smehljal Kendall.
«Ne, gospod,. To je moja stvar. Jaz ji bom pokazal mesec.»
«Toda Johnny, dragi prijatelj ...»
«Nisem dragi-prijatelj!» je zatulil Johnny. «Prej ste me hoteli brcniti. Milijonarjev se ne brca, George. Se ne spodobi.»
«Zdaj morate kaj jesti in se prespati, Johnny.»
«Saj vem, kaj zdaj pride. Zdaj boste rekli, da sem pijan. Ha, le poglejte, kako pokoncu lahko hodim,» je bahavo vzkliknil Johnny.
Vzravnal se je in slovesno, s trdimi koleni, dvignjeno glavo in zvitozatisnjenimi očmi korakal. Torej niso hoteli, da bi zapustil klub? Dobro, jim bo že pokazal.
Do drugega konca dvorane je šel v paradnem koraku. Ko se je s točnostjo avtomata obrnil, je naznanil: «To mi je prav lahko. Zdaj pa bom pokazal nekaj težjega. Ho-
s čitatelji
ko preostra. Mi smo nevtralci in presojamo vse z objektivnega stališča. Treba priznati enemu kot drugemu vsaj to, da je imel najboljše namene. Vsakdo nas je patriot in hoče služiti svoji domo L ni in svojemu narodu po najboljših močeh. Vsak vojskovodja hoče s svojo vojsko izvojevati zmago; ako stvar spodleti, ni vselej Tamo vojskovodja kriv. Tako je tudi v političnem boju. Marsikoga, ki danes nanj padajo očitki sodobnikov, bo zgodovina pravičneje ocenila.
Bodimo strpljivi.
(Dopisniku z dežele.) Vi gledate nazaj, mi gledamo naprej. Ne koristi nič pogrevati preteklost, treba misliti na danes in na jutri. Kadar se bomo Slovenci podvignili tako daleč, da bomo potegnili debelo črto preko vseh dosedanjih razprtij in složno šli na delo, takrat šele bomo lahko govorili o našem duhovnem preporodu. Vi gledate tudi povsem napačno razmere v naši državi. Nedavno nam je rekel zelo ugleden beograjski politik: «Vi Slovenci ste nezadovoljni, kaj mislite, da smo mi Srbi zadovoljni?» — Ker ste konservativec, kakor sami pravite, bo najbolje, ako Vam postrežemo z zapiskom ruskega vel. kneza Aleksandrova Romanova: «Vsakdo mora iz svoje duše iztrebiti vse predsodke, ki bi i h utegnil imeti proti svojemu bližnji-ku, proti drugovercu, proti drugemu plemenu ali drugemu narodu.»
Za vsakega trpina je tolažba to, da ima sotrpine.	Spinoza.
Moder človek ne žaluje za izgubo, marveč gleda, da jo nadomesti.	Shakespeare.
jo v krogu. Težak trik. Dobro poglejte. Naučite se kaj.»
Počasi se je obrnil na desno, in ko se je približal vratom, je oddivjal še preden so zapopadli njegov namen ...
Ko so gospodje Esterleyeve trgovske družbe prišli na cesto, so videli oblak prahu. Kitajski vratar je ležal na tleh, za vogalom pa je izginjal avto. Ko je Rausom skočil h krmilu, se je prestrašeni šofer stisnil v kot in poslal molitvico k bogovom. Šele ko se je avto ustavil pred hotelom «Oriental», je pro-nehal zaklinjati bogove. Nič na svetu, tako je kasneje pripovedoval svoji ženi, ga ne bi bilo moglo rešiti, kakršna vožnja je to bila. Hai-ya!
Kendall je bil zaskrbljen, toda Charlie Summerfield je popolnoma pravilno pripomnil, da se možu, ki je vreden.svojih «osem milijonov», ne more nič pripetiti...
Johnny pa je glasno velel vra-taiju v hotelu: «Hočem govorit, z Miss Esterley. Recite boyu, naj me pelje k njej.»
V glavi mu je postalo malo jasneje, ne mnogo. Ni bil prav nič truden, toda lačen in nestrpen.
asi ie kmsHta zašfiia 'sS»?
Iz Novega Sada nam poročajo: Generalni direktor Štedionice dunavske banovine v Novem Sadu Bogdanovič je imel v klubu rota-rijcev predavanje o razdolženju kmetov, ki bi se po najnovejših predlogih imelo izvesti tako, da bi se 50 % vseh kmečkih dolgov odpisalo, 40 % bi upnikom izplačala država v državnih obligacijah, 10 % pa bi plačal kmet sam.
V svojem predavanju je Bogdanovič odgovoril na dve aktualni vprašanji: 1.) Ali ie kmečka zaščita s socialnega vidika upravičena? 2.) Kakšen vpliv ima kmečka zaščita na naše gospodarsko življenje? Na prvo vprašanje je izjavil med drugim, da je bila kmečka zaščita v naših razmerah nujno potrebna. Velika ekonomska kriza, ki je zajela našo državo 1931. leta, je prišla do vse večjega izraza v letu 1932. Tedaj nastopi hud in žalosten pojav, da niso bili naši kmetje zaradi zmanjšanja vrednosti svojih produktov v stanu, da zadoste svojim obveznostim. Zaradi tega je prišlo v polni meri do podvzemanja sodnih korakov za plačilo dolgov, pa je naravno prišlo tudi do javnih dražb in prodaje kmečkih posestev. Predavatelj je pri tem opozoril na številne konkretne primere, ki kažejo, kako velike krivice so se dogajale pri sodnem izterjevanju dolgov Kmečka zaščita je bila ^ "i -'zmeraii nujnost.
Glede na vpliv uredb o kmečki zaščiti za naše gospodarsko življenje pa je brez pridržka izjavil, da so imele vse dosedanje uredbe v zadnjih treh, štirih letih „e!o težke posledice. To seveda ne pomeni, da bi se jih ne bilo smelo izdati. Nasprotno! Toda vsa vsebina teh uredb mora biti taka, da čim manj ovira pravilen tek gospodar-
skega življenja. Vse dosedanje uredbe pa so dokazale, da niso piodukt globokega proučavanja gospodarskih razmer. In da je temu res tako, je najboljši dokaz že samo dejstvo, da smo v teku treh let in pol, odkar je prišlo na
Dogodki
Veiika tatvina v brzovlaku.
V	brzovlaku Pariz—Frankfurt je bil nekemu poljskemu državljanu ukraden kovčeg z dragoceno zbirko ruskega denarja. V tej bogati zbirki so bdi tudi stari kovanci iz platine, zlata, srebra in bakra. Zbirka je zavarovana pri neki švicarski zavarovalni družbi za 153.366 švicarskih frankov Na izsleditev tatov je razpisana nagrada ICO angleških funtov.
Osveta odpuščenega delavca.
V	Los Angelesu (Kalifornija) je neki delavec, ki je bil zaposlen pri kanalizacijskih gradnjah, a so ga odpust li, izvršil nad svojimi tovariši strahovito maščevanje. Začel je divje streljati nanje iz puške in jih je šest na mestu ub:l dva pa smrtnonevarno ranil.
Vlak, ki je zašel.
Ta gotovo edinstvena prometna nezgoda se je pripetila nočnemu brzovlaku Kišinev—Bukarešta. Zaradi pomote premikača na postaji Tecuci, kjer se odcepi stranska proga, je vlak vozil dalje po tej stranski progi. V temi strojevodja tega ni opazil, ampak šele čez pol ure, ko je vlak drvel skozi neko majhno postajo, je eden sprevodnikov ves začuđen opazil, da vo-I zijo v napačno smer. Ustavili so
Samo kaj je hotel storiti in zakaj je hotel to storiti, je ostalo nejasno in zamegljeno.
Boy je potrkal na vrata. Johnny se je postavil v pozor. Ko so se vrata odprla, je vkorakal kot kak grenadir.
V kotu v sobi je pred velikim kovčegom stala deklica. Bila je črno oblečena, v roki pa je držala drugo, temnordečo obleko. Bila je mlada in zelo, zelo srčkana. To je lahko Johnny brez nadaljnega ugotovil. Po njenem opravilu in preprosti obleki — za Johnnyja je to bila preprosta, črna oblekca -— je sklepal, da je to sobarica Miss Fsterleyeve, in če je Miss Metu-zalem bila taka kot stari, tedaj se mu je ta deklica lahko smilila.
Globoko se je priklonil in rekel: «Lep večer danes. Bom jaz pospravil obleko. Je to težko delo. Jaz sem Mister Rausom. Kje je to staro dekle?»
Njene oči so bile, Johnny je to opazil, modre.
Ko se je oglasil, je nekdo v sosedni sobi izbruhnil v cel hudournik francoskih besed. Johnny ni ničesar razumel. Nejevoljno je dejal: «To je ona, kajne? Peljati jo
moram k večerji Hm, mnogo rajši bi vas. Zelo sem že lačen.»
Deklica je francosko odgovorila, potem pa je s sladkim, jasnim glasom dejala Rausomu «Miss Ester-ley pravkar pravi, da je pretrudna, da bi šla. Večerjala bo v postelji. Vi ste torej Mister Rausom?»
Johnny je bliskovito razmišljal. Pričel se je režati. «Da,» je odgovoril, «oblecite plašč, pokazal vam bom mesto.»
«Izgubila bom službo,» je ugovarjala deklica, «m ne upam se. Moj... moja milostiva bo huda. Trudna je in slabe volje.»
«Priskrbel vam bom drugo službo», je naglo odvrnil Johnny. «Priskrbim vam deset služb, petdeset.»
Z rastočim dopadajenjem jo je gledal in je popolnoma pozabil, kaj ga je privedlo v hotel. «Torej bi bila v stanu, da vas odpusti? Tako?» je bolj resno nadaljeval. «Ha, taka kot njen oče! Skop, star vrag. Da, prvo, kar morava storiti, je, da — greva — večerjat. Midva greva večerjat.»
«Ali poznate Miss Esterley?» ga je z resnim obrazom vprašala deklica.
«Devetinsedemdeset let stara, koščena, dolg vrat.» Potem ko ji
dnevni red vprašanje kmečke zaščite, Imeli že deset različnih uredb in njihovih dopolnil. Ta nestalnost, nesigurnost in začasnost vseh teh uredb so glavni vzroki, da je uredba o kmečki zaščiti imela tako hude posledice za gospodarsko življenje naše države.
svetu
vlak in ga potem s protiparo speljali nazaj v postajo Tecuci, odkoder je mogel nadaljevati vožnjo proti Bukarešti, kamor je po več ko enourni zamudi srečno dospel. Lahko pa bi se bila zaradi te pomote dogodila velika nesreča.
Kazuenci bodo smeli kaditi.
To se pravi: v Avstriji. Tam je justično ministrstvo izdalo odlok na vse kaznilnice, naj se poizkusno dovoli kaznencem kajenje. Ta odlok so sprejeli kaznenci z velikim veseljem. Doslej ni smel noben kaznenec kaditi. To prepoved pa so seveda na vse mogoče načine izkušali obiti. Tako so se po vseh kaznilnicah stvarjale tajne družbe, ki so tobak od zunaj vtihotapljale v kaznilnice in ga tam po visokih cenah prodajale kaznencem. Od ukinitve prepovedi kajenja si obeta avstrijski justični ministr, da bo imelo to dober vzgojevalni učinek. Predvsem pa bo prenehalo tihotapstvo s tobakom. Kaznenec si bo lahko kupi) tobaka pri upravi kaznilnice za svoj denar ali pa s polovico mezde, ki jo zasluži s prisilnim delom.
Z letalom nad morilca.
V kanadski provinci Saskatohe-vvan se je prvič dogodilo, da je policija zločinca z letalom ujela.
je to povedal, je bolj tiho nadaljeval: «In jaz sem ji hotel pokazati mesec.»
«In zdaj ga boste rajši meni pokazali?»
«Pokazal? Snel vam ga bom z neba. Če boste zahtevali.»
Z rdečo obleko preko roke je gledala deklica Pausoma z globokimi, prodirajočimi očmi. Znašla se je v Johnnyjevih zmešanih, brezzveznih besedah. «Ali niste bili na potovanju po severnih pokrajinah?» ga je vprašala.
«Pravkar sem se vrnil. Lakota! Zato sem lačen.» Toda Johnny ni hotel zdaj govoriti o teh stvareh. «Vaše oči so moje najljubše oči», je dejal.
«Ali ste veliko pili?»
«Pst, ne recite tega! Popolnoma trezen. Najprej sem izpii kozarec Sira Roberta. In potem ...»
Toda strah pred tem, kaj bi ona nato storila, ga je odvrnil od resnice. «Potem pa nekaj čaš vode.»
Vrata so se odprla. Mlado dekle se je naglo obrnilo in pričelo govoriti francosko. Z obraza starejše žene . se je sprva odražalo začudenje, potem pa zmešnjava in
Neki lovec na kanadske hsice in druge kožuharje, po imenu Harms, je svojega tovariša \Hana v prepiru ustrelil. Žena umorjenca je policijo privedla na morilčevo sled.
Policijsko letalo, ki je zasledovalo morilca, je ^oža opazilo na nekem otoku in se je v bližini spu-st;lo na zemljo. Po kratki gonji so morilca že imeli v rokah, Posadili so ga v letalo in se odpeljali z njim na bližnjo policijsko postajo.
Majhna in kočljiva prevara v prodajalni za ženske nogavice.
J^frološkansoovecl
za 20. december.
Kritičen dan. Stoji v znamenju dveh hudih zvezdnih konstelacij. Kvadratura Plutona zbuja pri moških razpoloženje za pustolovščine. Ženske so danes nervozne. Nizko nagonsko življenje vznemirja ljudi. V ljubezni lahko nastanejo danes odtujitve in ločitve. Treba samo malenkostnega povoda in že bo prepir kalil zakonsko življenje. Ta dan boste sanjali razburljive stvari. Nervozni bolniki bodo svojim strežnikom dali dosti opravka. Uradov in oblastnij se kaže danes izogibati. Tudi potovanja niso priporočljiva.
naposled razveseljenost. Johnny se je globoko oddahnil, ko so se vrata zaprla.
«Tak to je bila ona!» je dejal Johnny. «Ste sedaj gotovi?»
Razum ji je rekel, da bi bilo nespametno in morda tvegano iti na sprehod z možem, čigar glava je bila zamegljena čeprav je bil trdno na nogah. To ni bila Anglija, to ie bil Kitaj. Toda bil ji je všeč. Radovednost in veselje do pustolovščin jo je napotilo, da je privolila. Vztrajala pa je na tem, da večerjata v hotelu, čeprav se je Rausom na tihem bal. da se v svoji črni uniformi ne bo počutila ugodno v elegantni jedilnici. V resnici pa je soproga francoskega konzula, ki je večerjala pri mizi poleg, globoko vzdihnila, ko je zagledala «preprosto črno oblekco», kaiti spoznala jo je kot najnovejšo pariško kreacijo.
Rausom je naročil razkošno večerjo. Renčal je nad natakarji in vsakogar, ki se je ozrl za deklico» besno pogledal, da se ne bi kdo* opogumil, razmišljati o tem, kako da sobarica večerja v jedilni dvorani hotela «Oriental». (Dalje.)
NaššovasiS kamnieaii,
i^aipravo ¥ srsamei^lo ys^Iatili ssiknllcsv
Ljubljana, 19. dcc.
^ti©raa krogilka
X Seja novega ljubljanskega občinskega sveta bo v ponedeljek 23. t. m. ob 17. uri. Na dnevnem redu je naznanilo predsedstva in prisega novega župana, podžupana in članov mestnega sveta.
X Sokolski gledališki oder na Viču uprizori v nedeljo 22. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu opereto »Svojeglavček«. Režira br. Ambrož.
X Prijava psov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša, da je treba prijaviti vse pse ustno od 9. do 13. v Gosposki ulici 15., prvo nadstropje. Pasja znamka za leto 1936 stane 100 Din. Oproščeni so takse le psi-euvaji.
X Vse je do tal pogorelo. V nedeljo je do tal pogorelo gospodarsko poslopje in hiša Lesnih Marije iz Jiršovcev. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Posestnica trpi 15.000 Din škode. Rešili so le nekaj pohištva in obleke.
X Proračun sreskega cestnega odbora v Ptuju je razgrnjen med uradnimi urami od 22. t. m. do 5. januarja 1936. Izkazuje 2,149.287 Din potreb in 1,749.752 dohodkov, primanjkljaj je 399.533 Din, ki se bo kril z 10% cestno doklado.
X Sokolsko društvo Ljubljana-Siška sporoča, da bo drevi predaval prof. Dolžan ob 20 o pradavnih živalih. Po predavanju film »Lažne ustne«. Vstopnina 3 Din.
X Organizatorno propagandni odsek S. j. e. u. v Ljubljani vabi vse emigrante in prijatelje, da se udeleže zadušnice za pokojnim Grafenauerjem v petek 20. t. m. ob 7 v frančiškanski cerkvi.
X Anketo zaradi razgovora o pomožni akciji za Ljubljano sklicuje mestno poglavarstvo v Ljubljani v petek 20. t. m. ob pol 19. uri v mestni posvetovalnici.
X 15 letnico svojega delovanja na odru je proslavil ljubljanski igralec Janez Cesar, član ljubljanske drame. Tovariši so ga z ravnateljem Golijo ob tej priliki primerno počastili. Čestitamo!
X Osebne vesti. Za svetnika 5. položajne skup. je napredoval na oddelku za TOl pri Banski upravi v Ljubljani tajnik Ivan Brozovič. — Upokojeni sta učiteljica v Dol. Logatcu Julija Berlan in pčiteljica v Ljubljani Marta Andolšek. — Za pristava v 8. polož. skup. na okrajnem sodišču v Dol. Lendavi je imenovan dr. Ivo Umnik iz Ljubljane.
X Sveži grobovi. V Stari Loki je umrl Jernej Habjan, Cerkvenik Marijine kapelice na Fari. — V Pr-vačini pri Gorici je umrl Leopold Gregorič, star 64 let, posestnik v Brezovljaku. — V Ljubljani je umrla 60 letna ga. Frančiška Bricelj. Pogreb bo v soboto ob 14.30 s Hranilniške ceste 1. Žalujočim sožalje!
X Odlikovan je z redom Sv. Sa-■ce 4. stopnje pehotni kapetan I. razr. g. Jakob Kočevar. Čestitamo!
X Samomor posestnice. V Zagrebu si je v samomorilnem namenu Prerezala žile posestnica Marija Flego. Nihče ne ve. kaj jo je gnalo, da je izvršila obupno dejanje.
Čeprav je glasno norčevanje iz kamniškega vlaka neznansko hudo prepovedano, vendar je kam-ničan stalni objekt vseh naših šaljivcev. Zato je tudi karambol Magistrovega avtobusa in kamniškega vlaka 24. oktobra zvečer na prelazu na Ježici vzbudil v naši javnosti več dovtipov, kakor misli na nevarnost, ki so se v njej nahajali potniki in uslužbenci avtobusa. Šaljivost je avtobus takoj napravila za zdivjanega napadalca na pohlevnega kamničana, kar se je pokazalo tudi davi na št. 79, ko je bil avtobus tudi res obsojen kot napadalec.
Še vsi se spominjamo na ta karambol, ki je pa pri njem bilo toliko sreče, da ni prišlo do katastrofe in smrti šestih potnikov, šoferja in sprevodnika avtobusa. Avtobus in kamniška lokomotiva sta bila sicer poškodovana, prav tako samo lahke poškodbe so pa dobili potniki, ki jih je bilo v avtobusu šest. Trije so prišli na sodišče, dva druga pa tudi zahtevata odškodnino.
Obtoženi šofer Adam Levicki je simpatičen in s svojo okroglo-stjo vse zaupanje vzbujajoč starejši šofer, po rodu Poljak. Res je tudi prav po poljsko prijazen, dobrodušen in mehak. Že pet let gre po petnajstkrat na dan z Magistrovim avtobusom iz Ljubljane v Črnuče in nazaj in še nikdar se mu ni ničesar pripetilo, zadnjič je pa imel tako hudo smolo. Pravi, da je deževalo in da je bila tako gosta megla, da se je videlo komaj 10 metrov daleč. Z železniškim čuvajem na Ježici sta bila dogovorjena, da čuvaj avtobus na prihod vlaka vsak večer opozori tako, da se postavi na sredi križišča in da šoferju znamenje z visoko dvignjeno svetilko. Tedaj je čuvaj stal popolnoma na levi strani ceste, da ga je šofer opazil šele v trenutku, ko je bilo prepozno, a lokomotiva tudi ni dala nobenega glasu od sebe. Poleg tega so ljudje tudi govorili, da je tisti večer kamničan iz šiške pripeljal najmanj 5 minut prezgodaj, kar baje ve tudi gostilničarka Ana Ahlin pri »Tavčarjevem dvoru«, ki je tedaj na pragu čakala, da na prihod vlaka opozori dva svoja gosta. Signala sploh ni bilo, baje pripoveduje gostilničarka.
Čuvaj Žagar je pa povedal popolnoma drugače, namreč da ni bilo megle in da se je vlak videl že 800 metrov daleč, prav tako je pa tudi luč reflektorjev avtobusa opazil že 150 m daleč, avtobus pa tudi že 60 m proč od križišča iu je zato dajal znamenja, kakor vedno. Odkar službuje, vlak še nikdar ni prišel prezgodaj na postajo, večkrat pa seveda že z zamudo, zato je pa
nemogoče, da ne bi avtobus imel zamude. Vlak redno pride na postajo ob 18.35, avto pa že pet minut prej. Tudi potniki so pripovedovali, da se je avtobus zamudil pri stadionu.
Sprevodnik avtobusa Karel Magister je tudi slišal od ljudi, da je prišel vlak prezgodaj. Pravi pa tudi, da je bilo megleno in da skozi zasople šipe ni videl čez 10 metrov daleč, dočim je pa šofer imel čiste šipe. Čuvaja je zagledal na sredi ceste, ko je dvignil luč, a bilo je že prepoz. no. Signala ni bilo, toda po karambolu se sliši žvižganje vlaka vsak večer tudi v avtobusu'.
Žena šoferja Pangerca je bila v avtobusu in se je pri karambolu zaletela z glavo ob sedež tako močno, da jo glava še sedaj boli in ji vedno šumi v njej, poleg tega pa je postala silno razdražljiva in se naglo razjezi. Zahteva 5000 Din odškodnine in pa povračilo 80 Din za zdravniške stroške, žvižga vlaka ni slišala, zaradi glave ji pa tudi ni bilo treba ležati. Uslužbenka tvrdke »Kuverta« Tončka Vrhovnikova se je v avtobusu tako strašno prestrašila, da jo je »vse notri bolelo« in je morala pet dni ostati doma ter je vlekla tudi »bolniško blagajno«. Splošno veselje poslušalstva je zbudila s svojo zahtevo 4000 Din za bolečine. Čevljarski mojster Črnivec ima nalomljeni dve rebri in je zdajal zdravniku čez 400 Din. 25 dni ni delal, ker je bil v postelji, in tudi sedaj nima moči pri delu težkih gojzaric. Na dan zasluži po 100 Din, pravi in zagovornik dr. Žužek se takoj vmeša: Na davkariji ste manj povedali!« Črnivec zahteva tudi za bolečine 1500 Din in za poškodovano obleko 350 Din.
Zagovornik dr. Žužek je predlagal zaslišanje izvedencev in ogled na licu mesta ter razne priče, zlasti pa zapornice na križišču, a drž. tožilec g. dr. Fellacber je naglo opravil s kvalificirano malomarnostjo, ker vsak šofer mora vedeti, da pred prelazom mora stopiti iz avtomobila in pregledati progo, če morda ne prihaja vlak.
Šofer Levicki je bil zaradi prestopka obso jen na 6000 Din globe ali 100 dni zapora, povrh pa še na 500 Din povprečnine, a Pan-grčevi mora plačati 405 Din, Vrbovcevi 280 Din, Črnivcu pa 1500 Din, če pa zahtevajo več, morajo tožiti pri civilnem sodišču.
Državni tožilec je javil priziv proti prenizki kazni, obsojenec se bo pa še premislil.
»Gospod B., kako daleč ste bili, ko je obtoženi oddal prvi strel?« »Približno pol metra.«
»In pri drugem strelu?«
»Dva kilometra.«
imsvfia prelije
Petek, 20. decembra. Katoličani: Liberat. Pravoslavni: 7. decembra. Prep. Grigor.
DEŽURNE LEKARNE V LJUBLJANI.
Dr. Knjet, Tyrseva cesta št. 43., Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Šelehburgova ulica 7.
Gledslisčs
Drama.
Začetek ob 20. uri.
20,	decembra, petek: zaprto.
21.	decembra, sobota: Frak ali Od krojačka do ministra. Red C..
Opera.
20.	dec., petek: zaprto.
21.	decembra, sobota: Salome. Premijera. izven.
ICirso
Kino Union: »Golgota«.
Kino Sloga: »Scibi«.
Kino Matica: »Bosambo«.
Kino Ideal; »Ljubim žene«.
Kino Sokol Šiška: »Revolta«.
Kino Narodni dom v Kranju: v petek, soboto in nedeljo Pat in Pa-taehon v filmu »Čuvarji javne morale«.
Poročilo za smučarfe
Pokljuka, 18. dec.: —4 C, oblačno, mirno, sneži, zapadlo 1.50 m pršiča.
Dovje-Mojstraua, 18. dec.: —3 C, nalahko še vedno sneži, vetrovno, na 30 cm podlagi zapadlo 80 cm novega, napol južnega snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Kranjska gora, Rateče-PIanica, 19. decembra: —6 C, barometer stoji mirno, jasno, mirno, na 90 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka dobra.
Tamar, Krnica, "Vršič: 200 cm pršiča.
Bistrica—Bob. jezero 19. decembra: —2 C, jasno, 60 cm snega, južni. Smuka manj dobra.
Zelenica, 18. dec.: —3 C, močno sneži, jugozapadni veter, na 80 cm podlagi zapadlo do sedaj 25 cm pršiča. Smuka prav dobra. Izgledi za nedeljo dobri.
Polževo, 19. decembra: 1 C, 15 cm južnega snega. Smuka neugodna.
Kofce, 18. dec. —10 C, 60 cm podlage, 20 cm pršiča. — Sneži, Smuke idealna.
Vreme
Novi Sad:	Oblačno in deževno
v vsej kraljevini. Dežuje v severnih -njih in mestoma v moravski in vardarski banovini. Temperatura je padla na zapadu, a zvišala se je na vzhodni polovici države. Najnižja temperatura Kos. Mitroviča —8 C, najvišia Divulje +14 C.
Napoved za danes: Nekoliko se bo razjasnilo v Primorju in na se-verozapadnem delu države. Oblačnost v ostalih predelih z dežjem in mestoma snegom. Temperatura bo padla na severni polovici kraljevine Sonce vzhaja ob 7.12, zahaja ob 15.58 uri.
Dunajska napoved:	Padavine,
od časa do časa topleje.
Ženska nečimurnost ga je izdala
Vlomilca v blagajno „Dese“ so našli. Do aretacije je zapravil že 20.000 Din
Ljubljana, 19. dec.
Maribor
Narodno gledališče. Petek 20. decembra: Zaprto. — Sobota, 21. decembra ob 20. uri: »Vest«. Premijera. Red B. — Kalmanova opereta »Bajadera« bo naslednja glasbena premijera, ki bo za božične praznike. Režira Anton Harastovič, nastopijo Udovičeva, Barbičeva, Sancin, Harastovič, Verdonik in drugi.
Ljudska univerza. Danes zvečer ob 20. uri. zanimivo predavanje pisatelja in novinarja Hadži Raden Mustapba z Jave »Java in Bali«. Predavanje bo v nemščini.
Grajski kino. Božični spored bo nov šlager »Kraljevi valček«. — Jutri v soboto ob 14. uri matineja: »Frankensteinova nevesta«.
Kino Union. Danes v petek šla-ger-opereta »Njegovo visočanstvo postrežček«. Weissferdl, tkz. nemški Vlasta Burian kot postrežček in princ. — Božični spored: »Mazurka«.
Opozorilo železničarjem! Oni železniški uslužbenci in upokojenci, ki so v mesecih april, maj in junij 1935. naročili pri postajni blagajni na koroškem kolodvoru personalni premog, se naj do 23. decembra zglasijo z dobavnimi knjižicami pri navedeni blagajni, kjer dobe izplačano razliko med takratno in sedanjo ceno. Povrnjena pa bo istočasno tudi v aprilu 1935. ubrana banovinska trošarina.
Kapital v zimi ---------»- Lutz
Naši javnosti je še v spominu veliki vlom v moderno avtogara-žo »Deso« na Tyrševi cesti, o katerem se je takrat marsikaj šušljalo po mestu. Vlom se je bil zgodil v noči 29. novembra, ko se je vlomilec spretno splazil v pisarniške prostore. S ponarejenimi ključi je odklenil vhodna vrata in pisarniške prostore. Toda tudi za napad na železno, avtomatično zaprto blagajno se je primerno oborožil. Naletel je na bogat plen, ki pa se ga ni v celoti polastil, kar je še posebno zanimivo. Odnesel je takrat le 61.000 dinarjev v bankovcih, drobiža, ki ga je bilo za več tisoč, pa se ni lotil. Pravtako ni nič stikal po ostalih predalih, temveč je moral vse opraviti v veliki naglici.
Že takrat so vse okoliščine kazale, da je moral vlomilec podrobno poznati vse razmere v garaži in njenih pisarniških prostorih. Vendar pa takojšnje zaslišanje ni privedlo do pozitivnega rezultata.
Šele sedaj so policijski organi končno izsledili vlomilca v osebi nekega Ljubljančana, ki si je
znal na spreten način pridobiti odpirače in ponarejene ključe. Povod za aretacijo je dala neka ženska, prijateljica vlomilca, ki je bila zadnji čas nenavadno dobro oblečena in preskrbljena z vsemi dobrotami tega sveta. Dobro je bila tudi založena z denarjem, ki ji ga je bil »podaril« njen prijatelj.
Ob aretaciji je policija zaplenila še 41.000 dinarjev in več raznovrstnega blaga. Vse kaže, da je bil vlomilec z denarjem previden in ga je le polagoma spravljal v promet. Toda, zgodilo se je, kar se je že marsikdaj zgodilo! Ženska nečimurnost ga je izdalač Podrobna preiskava na policiji je končana, nadaljnjo besedo bo sedaj imelo sodišče.
Strela v Novem mestu
Novo mesto, 19. dec.
Med dežjem, ki se je vlil včeraj popoldne, je iznenada par-krat zagrmelo, nato pa treščilo. V mestu je v hipu nastala tema. Zvedelo se je, da je treščilo v tukajšnji transformator. Novo mesto se je na mah pomaknilo v idilične prejšnje čase. ko so na
mizah še gorele sveče, na ulici pa se je le tu pa tam pokazal kdo z leščerbo ... Davi pa je v mestu zmanjkalo še vode.
Kaj pravi Mačkov zaupnik
Iz Splita poročajo: Zastopnik dr. Mačka prof. Jakob Jelašič je pri odhodu iz Splita dal to-le izjavo« Odhajam iz Splita, zibelke Hrvat« stva, nadvse zadovoljen. To, kar sem videl in doživel v Splitu, mi ostane v neizbrisnem spominu. To navdušenje in ta zavest damatin-ske Hrvatske, dokazuje, da stoji Dalmacija čvrsto in neomajno na strani hrvatske kmečke politike in ob voditelju vsega hrvatskega naroda g. dr. Vladimirju Mačku. Nekaj moram posebno poudariti, da je namreč Split sedaj in da bo vedno drugo oko v glavi hrvatskega naroda. Želim samo, da ko kdaj drugič, bodisi jaz ali kdo drugi, še pridemo v ta divni Split, najdemo to ljubezen do matere Hrvatske v istem stanju, v kakršnem je danes, a verujem, da bo še boljša.
Sredi veselega popivanja je Jaka nenadoma glasno zaihtel.
»Kaj pa ti je?« so ga povpraševali tovariši.
»Tu, tu, tu s-s-sedimo,« je jecljal Jaka, »in pijemo, d-d-da bi pozabili na svojo sta-staro, ko pa pridemo do-domov, jo pa vidimo dvoj-dvoj-dvojno . «
Velika izbira božičnih daril
pri tvrdki
A. & S. Skabernl
. Ljubljana
r U'l-‘y /n
miü OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročila
DIJAKU NIŽJESOLCU indim ceneno stanovanje in event. pomoč pri učenju. Cena po dogovoru. Rožna ul. 7/1. — levo.
SPREJMEM ZAKONSKI PAR brez otrok v prosto stanovanje za kar bi opravljal hišniška dela. Ponudbe na upravo lista po »Zanesljiv«.
Na Dunaju bi> razstava Kana Maya, kjer bodo razstavljene slavne puške, ki so tako tesno združene z vsemi napetimi dogodivščinami, katere je doživel med Indijanci Vinetou. Slika kaže te pihalnike.
Čitajte! Priporočajte! Širite!
„GLAS
NARODA“!
dosežete potom oglaševanja v
U® bo Mam žali
Še danes si preskrbite in poskusite parketno voščilo
s katerim očistite Vaše parkete vseh madežev, jim daste lep sijaj, obenem pa osvežujoči duh v sobi.
Cena škatlji . . . Di nlO.— Velika škatlja , Din 18.— Odprto po kg , . Din 24,—
Glavna zaloga:
Telefon 35-65.
,Glasu naroda*
posebno ugodnost Vam pa nudijo v njem
„Mal! oglasi“
D. Hafner, Ljubljana»
izdajatelj: Josip Fr. KnafliČ - Urednik: Milan Zadnek - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek - Vsi v Ljubljani