Poštnina plačana v nmomim .. . , ^ . Mltl {t. 51.	V Ljubljani, dne 22. decembre 1921,_ Ute lit
Glasilo »Samostojne m kmetijske stranke za Slovenijo
Inseratl:
1 nun inseratnega stolpiča stana wu
PT Izhaja vaali 6etPtek. Naročnina:
celoleten.................
poluletno • « ■ « • i • * • i.....* >
Posamezna Številka.............
male oglase . uradne razglase reklame . . .
Uredništvo In upravništvo lista je v LJubljani na Kongresnem trgu HL 9 (nasproti dvorca),
Vabilo na naročbo.
Odkar se je pričelo na Slovenskem kmetsko gibanje, je bil vedno «Kme-tijski list» prvi zaveznik in najboljši prijatelj vstajajočega kmeta. Vseeno, ali smo zmagovali ah pa doživljali težke trenutke, «Km°.tijski list» je bil vedno enako neomahljiv, enako ne-pokolebiv, skala, ob kateri so se razbijali vsi napadi nasprotnikov.
Dosti je bilo teh napadov in močni so bili ti napadi. Z vsemi sredstvi so udarjali na nas in nagrše laži in naj-ogabnejše klevete so uporabljali proti nam in naši čisti misli. Odločno in neustrašeno je razkrival vse te nečedne manevre naših nasprotnikov «Kmetijski list* ter, dasi čisto osamljen, izšel iz vsakega boj^ zmagovit, tako da je marsikdo obžaloval, da se je spustil z njim v boj.
Da je mogel ^Kmetijski list» vršiti svojo nalogo kko vzorno in tako uspešno, je omogočila naša vzvišena misel, katere neomahljiv glasnik je bil ravno on. Tako silno je zastopal »Kmetijski list» kmetsko misel, da je postal v marsičem istoveten z mislijo same.
Biti glasnik Stare pravde, biti apostol kmetske misli, biti zaščitnik bednih in revnih ljudi bo smatral ^Kmetijski list» tudi naprej za svojo glavno nalogo. Enako pažnjo kakor do sedaj bo posvečal list tudi v bodoče vsem dogodkom, o katerih bo obveščal vedno m točno svoje bralce, kajti naš ponos obstoji v tem,
da bodi «Kmetijski list» i po svoji ideji i po svoji vsebini pravi prijatelj kmeta, ki ga ne more pogrešati nobena zavedna kmetska hiša. Da pa bo mogel list to svojo nalogo vsestransko izpolnjevati, je seveda predvsem potrebno, da ga podpirajo vsi tisti, ki imajo srce in zmisel za kmeta, ki hočejo zmago kmetske misli.
Bratje in sestre! Vabimo Vas zategadelj na obnovo naročnine na ^Kmetijski list» ter Vas prosimo, da pridobivate listu še nove naročnike.
V vsaki kmetski hiši, v vsakem društvu, sploh povsod, kamor zahajate, naj bo «Kmetijski list» priča, da je Vaše srce zvesto oni visoki misli, za katero so tisoči in tisoči kmetov prelivali svojo kri in dajali svoje življenje.
Še ni dosežena Stara pravda, še vladajo nepoklicanci nad kmetom in niti politična osamosvojitev kmetova še ni popolnoma dosežena. Toda mi hočemo tudi kmetovo gospodarsko svobodo, mi hočemo vsesplošen napredek podeželja, kar vse pa moremo doseči samo z bojem. In ^Kmetijski list* je naše glavno in najučinkovitejše orožje v tem boju!
Zato bratje in sestre! Vsi na delo za ^Kmetijski list>, oziroma pomno-žitev njegovih naročnikov!
Izvršite sedaj svojo nalogo Vi, ker potem bo v stanu storiti svojo tudi — ^Kmetijski list»!
Uredništvo „Kmetijskega lista'1.
Mir ljudem na zemlji!
Zopet odmeva po vseh cerkvah in po vseh krščanskih hišah stari in častitljivi klic: «Mir ljudjem na zemlji, ki so dobre volje!» Iz vsega srca ga ponavljajo stotisoči in stotisoči ljudi, vsi tisti, ki so izmučeni od zemeljskega gorja. S posebno iskrenostjo pa se glasi ta klic sedaj, ko je še vse polno ran okrutne svetovne vojne nezaceljenih in ko se ravno na Božič, največji praznik družine, spominjamo vseh tistih nesrečnežev, ki so za tuje inte/ese morali žrtvovati svojo kri in svoje življenje. Zatega-
FR. ERJAVEC:
Božični vežer na Rranjsta.*
Pratika, zvesta družica vsaki slovenski hiši, naznanja najkrajše dneve. Medlo solnce obseva pusto zemljo in snežna odeja krije polje in travnike Ob cesti oprezajo sestradane vrane ter leno preletavajo z drevesa do drevesa. Vrabci in strnadi, ščinkavci in škrljice prezebajo okoli hiš in brskajo pri zidovih, ne bi se li morebiti lašla tu še kaka mrvica hrane. Poti in ceste so prazne, niti beračev ni videti. Božični prazniki so pred durmi. Vsak je najrajši doma v svojem kotu, te svete noči noče nadlegovati, dobro vedoč, da bodo zato gospodinje po praznikih tem radodarnejše.
Toliko živahnejše pa je po hišah. Od gospodarja do zadnjega pastirja je vse pri domu, in četudi mora kdo po kakem majhnem opravku z doma, se podviza in hiti pod domačo stre-
* Iz knjige: Fr. Eriavec, Izbrani spisi Ka mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1921.
delj ponavljamo z vso pobožnostjo nebeški klic: «Mir 1judem na zemlji!» v trdni veri, da napoči vendar enkrat dan, ko pride ubogi človeški rod do miru in do svoje sreče.
Davno že bi moral priti ta dan, kajti človek si ga je z znojem in s trpljenjem že stokrat zaslužil. In davno že bi ga tudi doživel človeški rod, če bi vladali na svetu samo ljudje dobre in ne ljudje zle volje. Zato: Mir ljudem, ki so dobre, toda neizprosen boj vsem onim, ki so zle volje. Nikdar ne pozabimo tega, ker
ho, kajti nocoj je sveti večer ali bad-njak, kakor govore po nekaterih krajih. Pravega dela nobenemu ni mari, zlasti moškim ne. Vsi se potikajo okoli peči, ki puhti danes nekako posebno dobrodejno toploto od sebe. Mati ima veliko peko in po vsej hiši se širijo tisti dobri duhovi po poticah in gubanicah. Kraj mnogega peciva se odlikuje po velikosti posebno po-prtnjak, ki bo ležal na velike praznike ves čas na mizi. Šele na svetih treh kraljev dan ga načne gospodar. Tedaj odreže vsakemu v družini svoj kos. ne pozabi pa niti živine v hlevu, niti kuretine pred pragom, da bi bila zdrava ter se dobro redila.
Kar je bilo rečeno o nedelavnosti moških, ne velja pa ženskam. One imajo z umivanjem in čiščenjem izbe, kuhinjskega in hišnega orodja toliko opraviti, da bi jim — ako se jim sme verjeti — ne zadostovale štiri roke. Za čudo pridni pa so danes otroci. Nič jim ni treba prepovedovati kepanja in drsanja in, kar je še posebno čudno, materi pred pečjo ne delajo napotja. Vsi so v hiši, vsi se gneto za mizo. In tihi so, da je kar
le potem pride čas, ko zašije tudi trpinom solnce sreče!
Praznujemo Božič, sveti dan miru, mi pa kličemo na boj, da doživimo dan miru. Ljudstvo ne sme biti več opeharjeno za sadove svojega dela, vedno pa bo opeharjeno, če ne premagamo onih, ki so brez dobre volje.
In brez dobre volje je tisti, ki se masti z delom svojega bližnjika. Brez dobre volje je oni, ki pozna delovno ljudstvo samo tedaj, kadar izkorišča ljudstvo v svoje dobro. Vsi izkoriščevalci ljudstva, vsi troti in vsi postopači so ljudje brez dobre volje, kajti delavni dan je človeško življenje, in nevredni življenja so vsi tisti, ki hočejo živeti brez dela. Zaradi tega, delovno ljudstvo, v boj proti trotom, v boj proti izkoriščevalcem, ker šele tedaj, kadar bodo iztrebljenj le-ti, pride mir na zemljo in s tem sreča ljudem!
Posebno pa je to dolžnost kme-tiškega ljudstva, kajti od njegovega dela živi ves svet in brez njega bi ugonobila lakota človeštvo. Dasi pa vrši svojo težavno nalogo kmeti-ško ljudstvo že stoletja in stoletja, je vendar ono najbolj brezpravno in najbolj zatirano. Pač je bila nekoč tudi kmetom zapisana pravica, pač so imeli tudi kmetje nekdaj svojo Staro pravdo, ki jim je dajala gospodarsko in politično svobodo. Toda prišli so tujci in opeharili lahkovernega in nesložnega kmeta, s čimer je bila Stara pravda zničena. In dasi je prelil slovenski kmet potoke krvi in prenesel goro trpljenja, si vendar še do danes ni mogel priboriti izgubljene Stare pravde.
Vsled neenotnosti je izgubil slovenski kmet Staro pravdo, s slogo pa si jo more zopet pridobiti. Zategadelj si zapomnite bratje: Brez dobre volje je dotičnik, ki pride k Vam in seje med Vami razdor, kajti oslabil bi rad Vašo moč. Zato v boj z njim, zato brez kolebanja proti njemu! Že davno bi si mi kmetje lahko priborili zopet Staro pravdo, če bi bili složni, kajti ogromno večino med prebivalstvom imamo. Toda ker smo lahkoverni, ker verujemo tujcu več kot lastnim bratom in ker spričo premajhne zavednosti rajši poslušamo tujca kakor svojega sotrpina
neverjetno. Vsi drugačni nego sicer. Tu je namreč njih starejši brat, ki se šola v mestnih šolah. Sinoči že pozno ga je hlapec pripeljal iz mesta. S seboj je prinesel vse, kar je potrebno za jaselce. Zjutraj zarana, ko se še ni prav zdanilo, se je napotila hrabra četa pod vodstvom mestnega učenjaka s košem oprtnikom v log, nabirat mahu za jaselce. Vsi so šli. Nobeden ni hotel ostati doma, celo najmlajši, ki še platno prodaja, je menil, da brez njega ne bi opravili. Res ga. je zeblo, ko so kopali izpod snega mah ter ga trgali s skal in z drevja. Otrpnili so mu prsti in malo da mu nista zmrznili svečici pod nosom. Ali vendar je bil vesel, da je tudi on nekaj pomagal k jaselcam. Prinesli so mahu poln koš. Za pet jaselc bi ga bilo dosti.
Hlapec je v tem, ko so bili otroci v logu, utrdil v kotu veliko desko in na to desko stavi zdaj starejši deček jaselce. Od maha napravi goro, po gori se vije sem ter tja cesta, posuta z najdrobnejšim peskom. Cesta vodi v Betlehem, ki se rumen, zelen in rdeč žari v kotu vrhu gore. Pod
kmeta, udriha dalje po nas bič in zaradi tega smo še naprej delavna živina za druge.
Veliko moč bi predstavljal kmet, če bi bil solidaren. Pa tudi sicer je kmet največja sila v državi. Zato pa se slinijo okoli njega vsi tisti, ki bi radi z njegovo pomočjo obogateli. Sladki v besedah, prihajajo nad kmeta in ga z različnimi lepimi gesli poizkušajo pridobiti zase. Nebesa mu obljubljajo že na zemlji in ni je stvari, ki je ne bi mogli doseči. Toda kmetje, zapomnite si to-le: Ne poslušajte njih besedi, temveč glejte njih dejanja! Glejte, od česa žive, in opazujte, kako žive! In šele kadar spoznate njih delo, sodite njih besede! Spoznali pa boste, da so njih besede le plašč za njih slabo voljo. Brez dobre volje so vsi hujskači in vsi demagogi, kajti ne dobro kmeta, temveč le lastno dobro imajo pred očmi. Ti hujskači so že bili na vladi, toda kaj je imel kmet od tega? Ob času svetovne vojne so pošiljali druge v vojsko, sami pa so ostajali lepo doma. Drugim so pobirali živino, sebe pa so redili z njo! In pozneje, ko so bili v Ljubljani in v Beogradu na vladi, kaj je imel kmet od tega? Rasli so davki, rasle so nadloge! Njim pa je cvetela pšenica, kajti njih banke in njih hranilnice so kupičile bogastva. Ker so brez dobre volje vsi hujskači in vsi demagogi, zato ne smemo poznati napram njim nobenega miru.
Dolgo se je boril slovenski narod, preden je vzprejel krščansko vero. Vselej je bila vera našemu narodu globoko v srcu in nikdar ni menjal vere tako, kakor delajo to nekateri posamezniki, ki so dandanes voditelji «verske» stranke. Slovenskemu narodu je vera sveta. Zategadelj hoče, da se jo ne priznava samo z jezikom, temveč tudi s srcem Dandanes pa je vse polno ljudi, ki imajo vero samo na jeziku, v srcu pa so brez nje. O krščanstvu govore ti ljudje, istočasno pa obrekujejo po svojih listih
goro od ceste nekoliko v stran postavi «štalico», lepo izrezano od smrekovega lubja. Vanjo položi na slamico božje dete, ob straneh mu stojita osliček in volek in poleg božja Porodica s svetim Jožefom. Potem razpostavlja po gori drevesa, ovce, krave, voličke in pastirce, vse od lesa rezane in živo pobarvane. Spredaj utrdi vrsto drobnih voščenih svečic, tu in tam nastavi tudi katero po gori. Naposled obesi od stropa doli na dolgo konjsko žimo božjega angela, ki nosi v rokah napis: «Slava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji!», oznanjujoč pre-radostno vest, aa se je narodil kralj nebeški, odrešemk grešnemu rodu. Tudi svete tri kralje je prinesel s seboj, toda ti se sedaj še ne smejo pokazati; šele zvečer pred njih praznikom jim bo dovoljeno stopiti v borno štalico. Pač se pa že sveti nad streho zlata zvezda, ki jim je kazala pot Ko starejši sin vse to ureja in nastavlja, sede mlajši bratje in sestrice okoli njega mirno, kakor bi bili pribiti, in ne premaknejo oči od jaselc. Nebeška radost jim sije z za-
vse tiste, ki se ne pokoravajo njih diktatu. O krščanskih idealih govore ti ljudje, obenem pa preganjajo z vso brezobzirnostjo vsakogar, ki ni njih veren teliček. Sami brez nravnosti in brez vere, blatijo soljudi, češ da so nekrščanski, ter proglašajo za brez-versko vse časopisje, ki se bori za napredek ljudstva. Kmetje, ne poslušajte jih, kajti zle volje so, ker imajo vero le na jeziku in jo z dejanji ne podpirajo.
O socializmu govore ti in oni ter prihajajo med kmetiško ljudstvo kot odrešitelji. Toda še vedno je vedel kmet, da je vsak delavec vreden svojega plačila, in še vedno se je ta pregovor spoštoval med našim narodom. Niso se pa ravnali po tem vsi novodobni «reševalci» ljudstva _ in niti eden izmed njih ni z dejanjem pokazal, da hoče dobro ljudstvu tudi tedaj, če bi se sam moral odreč kakšni dobroti. Smo za krščanski komunizem, kakor ga je hotel Kristus, to je: ljudje naj bodo tako popolni, da jim bo sreča bližnjika več kot lastna sreča, nikakor pa nismo za klerikalni ali socialistični komunizem, ki se je porodil iz sovraštva do drugih in ki nosi na sebi pečat dobičkarije. Zalo bomo sodili vse socialiste po dejanjih in ne po besedah. Kakor je vprašal Kristus bogatega mladeniča, ali je že razdal svoje premoženje, tako bomo vprašali mi socialiste in tudi klerikalce, ali so oni že razdali ubožcem svoje premoženje. Seveda, dokler vidimo, da hočejo vsi ti ljudje, dolžnosti socializma le za druge, njegove prednosti pa le za sebe, tako dolgo bomo v boju z njimi, kajti ti ljudje so brez dobre volje.
Mir ljudem na zemlji, če so dobre volje. Ker je naša volja dobra, zato v boj proti vsem, ki so brez take volje. Le tako pridemo do sreče, le tako si priborimo svojo svobodo!
Novo leto je že pred nami, novo delo nas čaka. Če v zadnjih dnevih starega leta premislimo vse to, bo novo leto za nas srečno in veselo!
dovoljnih obrazov, danes so pozabljene vse igre in — kar je največje čudo — celo jesti jim ni mari. Zadovoljni so s hlebčki, ki jih je mati spekla nalašč zanje. Domačemu psu Belinu pa ne gre v glavo, da se danes nihče izmed otrok ne zmeni zanj. Gleda jih in gleda, naposled »koči na klop in se nerodno rine mednje. Ko pa vidi, da ga popolnoma prezirajo in ga nekdo celo krene po smrčku, se zavleče nevoljen zopet pod klop pri peči, se zvije in dremlje dalje. Najstarejša hči v tem umiva in čisti dolgo vrsto svetniških podob, sveto razpelo v kotu in briše prah s svetega duha, ki visi vdelan v steklo nad veliko javorovo mizo. Po končanem delu prisede tudi ona k družbi. Njej je celo dovoljeno, da sme tu in tam nasvetovati kako izpre-membo; in ima tudi to zadovoljnost, da posluša mali mojster časih nje svet.
V tem je solnce zašlo, dan se je stisnil in mrak je legel počasi v izbo. Ravno prav, ker jaselce so dodelane. Graditelj, zadovoljen s svojim delom,
Ali ste že izpolnili položnico ter obnovili naročnino na »Kmetijski list"?
Nabirajmo pridno prispevke asa tiskovni sklad SKS,, kajti stranka fcrez tiska je kakor vojska brez orožja!
Ker živi država od kmeta, zato bodi kmet nfen gospodar! Kmetje dosežemo to !e z organizacijo.
Proti korupciji In za* pravičnost.
V novomeški okolici vlada med našimi somišljeniki in splošno v vsej pošteni javnosti velika nejevolja zaradi političnega ponašanja nekega tamošnjega sodnega svetnika. Zaradi tega je stavil narodni poslanec Maj-;'cejii po nalogu «Kluba samostojnih kmetov* na gospoda ministra pravde v Beogradu to-le vprašanje:
Po poročilih iz mojega volilnega okrožja se nahaja pri okrožnem sodišču v Novem mestu deželnosodni svetnik dr. Josip Fischinger, kateremu se očitajo nastopne nekorektnosti v službi:
1.)	Na političnih shodih «SIoven-ske ljudske stranke* nastopa kot politični govornik.
Tako je bil na shodih SLS. dne 14. in dne 15. avgusta t. 1. v Novem mestu in v Šmihelu. Udeležil se, je demonstrativno «Orlovske akade^ m i je* v št. Janžu meseca oktobra t. 1. V «Rokodelskem domu» novomeškem ima baje skoro vsak ponedeljek dopoldne politična zborovanja, ko ga medtem pri kazenskih glavnih razpravah nadomeščata pen-zionista Kovačič in Škrlj.
K tem očitkom pripominjam, da vzbuja tako politično ponašanje med našim kmetiškim prebivalstvom velikansko ogorčenje in pohujšanje, ker takega postopanja doslej pri slovenskih sodnikih ni bilo vajeno. Z druge strani pa vzbuja v naši patrio-tični inteligenci začudenje takšna toleranca višjih sodnih oblastev, ker je vendar splošno znano, da se na teh in takih političnih shodih naše klerikalne stranke trosi državi nevaren duh, sovraštvo proti pravoslavnim Srbom; da, pripetili so se celo primeri, ko se je agitiralo na takih shodih proti podpisu notranjega državnega posojila, vpoklicu vojakov na vežbo itd.
2.)	Kako mučen vtisk napravlja na maso takšno politično delovanje visokega sodnega funkcionarja in kako javnost to komentira, naj služita v dokaz nastopni dve govorici, ki krožita po Novem mestu in njegovem okolišu ter nočeta potihniti:
• a). Napram v isti hiši stanujoči gospej je soproga drja. Fischingerja izjavila, da mu (drju. Fischingerju), odkar tako politično nastopa, ljudje prinašajo vsega dovoli in da dobiva sedaj mnogo tudi zastonj. \
b) V zadevi Jakoba Mauserja proti klerikalcu Francetu Štrumblju v Vavti vasi (C 42/21 okrajnega sodišča v Novem mestu) je sodil dr. Fischinger in seveda ugodno za klerikalca Franceta Štrumblja. Po končam razsodbi ie povabil France Širumbelj drja. Fischingerja, njegovo ženo in njegove otroke v >Šiemburjevo» gostilno v Kandiji, naročil tam za vse dobro večerjo, vse plačal ter zraven pripomnil, da mora to storiti, ker je imel pravdo, v kateri je sodil dr. Fischinger; ker je to pravdo dobil, mu mora torej plačati to iz hvaležnosti.
Dokaz ad b): Franc Štrumbelj iz Vavte vasi, kuharica pri «štemburju» (v gostilni v Kandiji) in gospa J. Zurc, gostilničarka v Kandiji.
Tako krutega teptanja sodniške časti slovenski kmet ne pomni.
3.)	V kazenski zadevi proti Francetu Lang^ju v Radečah (sodni spis Vr. III 26/21 okrožnega sodišča v Novem mestu) je dr. Globevnik s
posebno vlogo odklonil drja. Fischingerja kot sodnika iz političnih motivov, kar je predsednik dr. Po-lenšek zavrnil. Dasi se pri javni razpravi o tej odklonitvi ni govorilo, je izšel vendar v obskurnem klerikalnem lističu «Sedanjostf* z dne lOega septembra t. L, št. 15, članek, ki grdi Langerja in drja. Glcbevnika. Javnost se ne more iznebiti vtiska, da je članek potekel izpod peresa drja. Fischingerja samega, čigar ozki stiki z imenovanim lističem so itak znani.
Omenjam še, da je dotično razsodbo dvignilo vrhovno sodišče v prid Francetu Langerju kot neutemeljeno.
Dokaz temu priče: deželnosodni svetnik Ljubomir Dolenc, Ignac Ko-šak, sodni oficial, oba v Novem mestu, kazenski spisi Vr. I. 26/21 in »Sedanjost«, št. 15 iz leta 1921.
4.)	V lističu «Sedanjosti», št. 15, je izšel tudi članek, v katerem se napada sodnik Grum v Kostanjevici in se dvomi o njegovi pravičnosti, ker je bil nekega kaplana obsodil zaradi razžaljenja časti na 1000 kron globe. Ker je bil dobčni kazenski spis kostanjeviškega sodišča na vpogled le kazenskemu senatu, in sicer samo v interni seji, je domneva javnosti prejkone upravičena, da je duševni oče dotičnega nekolegialnega napada dr. Fischinger sam.
Dokaz: tozadevni dopis «Seda-njosti», št. 15, tozadevni spisi okrajnega sodišča v Kostanjevici in sodnik Grum v Kostanjevici.
5.)	Med novomeškimi juristi je razširjena govorica, da dr. Fischinger vedno tako sodi, da je v korist njegovemu somišljeniku drju. Čes-niku, odvetniku v Novem mestu, pri katerem ima dr. Fischinger pogoste sestanke s klerikalnimi veljaki Pripoveduje se celo, da hodi dr. Fischinger z drjem. Česnikom na lice mesta pogledat stvar, o kateri potem kot sodnik v drugi instanci sodi.
Premda se mi ta poslednja govorica zdi najmanj verjetna, vendar bi ne bilo odveč o tem zaslišati vse novomeške odvetnike že z ozirom na to, ker se tudi ta govorica trdovratno vzdržuje. Ker se doslej na Slovenskem še nikdar ni pojavljalo sumničenje v nepristranost slovenskih sodnikov, temveč je bilo kmetiško prebivalstvo vajeno gledati v sodnikih le nepristranske, objektivne in pravične vzor-može, ki stoje visoko nad političnimi boji, sem na žalost prisiljen domnevati, da je samo spričo takega sodnemu stanu neprimernega političnega udejstvovanja razumljiva govorica med priprostim ljudstvom, da je novomeški kazenski senat nezanesljiv, kadar pred njim sedi na zatožni klopi kakšen izrazit klerikalec.
Z ozirom na vse te in druge slične govorice, ki so razširjene v novomeški okolici, Vas, gospod minister, prosim, da mi izvolite pismeno odgovoriti:
1.) Ali je Vam kaj znanega o teh očitkih in o tem, da je bila vsa slovenska javnost, posebno pa ona v Sevnici, prejšnjem službenem mestu drja. Fischingerja, bridko razočarana, ko je bil sodnik dr. Fischinger, znani nemškutarski avstrijakant in junak mnogobrojmh nečednih afer, sprejet v sodno službo naše države?
pospravlja še ostrižke, izrezke in odpadke, katere mu postrežno odnašajo hvaležni gledalci na ogenj.
Zdajci prinese gospodinja v hišo posodo z žerjavico in kadilo ter pcd% oboje očetu gospodarju. Ta se odkrije, za njim vsi moški in takoj se uredi izprevod. Naprej stopa pastir s svetilnico v roki, za njim gre gospodar, meče kadilo na žerjavico in glasno moli; za njim nosi srn posvečeno vodo in oljčno vejico in potem se vrste drugi otroci in posli. Tako hodijo od hrama do hrama, od sohote do sohote, povsod kadeč, kropeč in moleč. Oče se zdi otrokom , ta večer oblastne.jši nego navadno, skoro pol duhovnika, in celo njegov glas zveni bolj praznično.
Ko se izprevod zopet vrne v. izbo, so prižgane pri jaselcah vse sveči ce, in zdaj jih hiti vse gledat ter hvalit mojstra. Mati poklekne, okoli nje ; otroci, za njimi dekle in celo moški, četudi neradi, vsaj na eno koleno, kar pa materi ni prav, češ, kakor bi
zajce streljali, in iz pobožnih src se utrga stara božična pesem:
«Pastirri vstanite,
pogledat hitite!* Po končani domači službi božji pride na mizo mrzla večerja, za njo pehar suhega sadja, orehov in lešnikov. Po večerji hodijo gledat ja-selce tudi sosedje. Soba se zmerom bolj polni, mnogi so že opravljeni za polnočno mašo. Pripovedujejo si pravljice in svete pesmi si pojo. Tako mine čas, da sami ne vedo kako. Zdajci se oglasi veliki zvon. Mogočno in veličastno kakor nikoli podnevi zveni nocoj njegov glas, po vasi se čuje strel, ulice ožive in ljudje nekako veselo hite ob tej nenavadni uri v božji hrani. Nocoj je vse bolj praznično, orgle se glase krepkeje, pevci in pevke pojo lepše. Vsem nepričakovano naglo mine služba božja. Ko pa pridejo polnočkarji domov, jih že čakajo pečene klobase, krvavice in jetrnice, ki jih je v tem gospodinja pripravila zanje.
2.)	Ali ste voljni odrediti preiskavo proti imenovanemu sodniku?
3.)	Ali ste voljni, ako se izkaže, da so očitki upravičeni, ukreniti vse potrebno, da se prepreči nadaljnje politično rovarenje tega sodnega uradnika kakor tudi omalovaževanje in poniževanje vzvišenega sodniškega poklica ter s tem dati zadoščenje užaljenemu čutu dolenjskega kmetijskega prebivalstva?
Izvolite, gospod minister, tudi ob tej priliki sprejeti izraz mojega posebnega spoštovanja.
V Beogradu, dne 12. decembra 1921.
Ivan Majcen s. r.
Priobčujemo za enkrat interpelacijo dobesedno, ne da bi ji dodali kak komentar, dasi ram silijo v pero najostrejše besede Toda počakati hočemo, kaj prinese preiskava, ki se mera ukreniti. Potem bomo izpre-govorili nekoliko več! Vse svoje či-tatelje samo pozivljemo, naj gredo pravici na roko in naj nam javijo, če so občutili kdaj krivičnost klerikalnega sodnika.
Hočemo čisto sodišče, kar bomo znali vsekakor uveljaviti!
Čast sodnikom, ki jih spoštujemo,
da pa jih bomo spoštovali še naprej, zato brezobziren boj vsem nevredne-žem, ki skrunijo vzvišeno dostojanstvo sodnika!
Ministrski stolčki.
Mehki in udobni so ministrski
stolčki. Tako lepo se sedi na njih, da se je kar težko ločiti od njih. Pa če se tudi človek loči od njih, je spomin na prežito sladkebo tako silen, da bi se človek najraje kar zopet vsedel nazaj na blaženi ministrski stolček.
Toda ministrski stolček ima še drugo lepo lastnost. Dotičnik, ki se vsede nanj, dobi naenkrat neko čudovito moč, da se mu mahoma pričnejo pokoravati tisoči in tisoči. Prej navaden zemljan, postane človek mahoma gospod, prej brezpomemben državljan, za katerega se nihče ne zmeni, nato kar vladar med državljani. Oh, čudovito lep je ministrski stolček!
In kar je glavno, ministrski stolček je vedno postavljen k bogato obloženi mizi. Vsega je v izobilju in le iztegniti se je treba, pa se blišči v rokah samo suho zlato. Nerodno je samo to, da vse dobro, ki je na mizi, ni uporabljivo. Kdor sedi na ministrskem stolčku, mora sicer premetavati to zlato po mizi, toda delati mora tako, da je na mizi vedno več zlata. Ker je to silno težka stvar, zato pošiljajo narodi samo izbrane ljudi na ministrske stolčke, take namreč, o katerih upajo, da to znajo. Navadno se pri tem narodi silno opeharijo in so zato potem veseli, če so poslali k obloženi mizi vsaj take ljudi, ki premetavajo zlato, ne da bi ga bilo pri tem vedno manj.
Jako pogosto se namreč zgodi, da pri premetavanju zlata pade kak kos na tla. Nekaterim se zgodi to nehote, so pa tudi taki, ki to nalašč delajo. Pravi prebrisanci si postavijo pod mizo majhno koritce, nekateri celo kar celo korito, v katerega spuščajo nevidno odpadke zlata. Včasih se zaloti kakega nerodneža, ki je spustil prevelik kos, da je zažven-keialo po dvorani. Tedaj imamo afero in vsi sitneži govore o korupciji. Toda, kaj bi tisto!
Je pa tak zakon, da se mora vršiti premetavanje zlata po gotovem redu. Kakšen je ta red, je vseeno. Potrebno je le, da so vsi stolčki zasedeni in da mečejo vsi zlato na gotov način. Pri nas, kjer je še malo ljudi premetavalo zlato, se dostikrat zgodi, da se ti ljudje nikakor ne morejo dogovoriti, kako bodo premetavali zlato. Tedaj pravimo, da imamo krizo.
Ker smo še mladi in napol otročji, se nam navadno zgodi, da se prepiramo že za to, kdo bo premetaval zlato. Kot pravi otroci bi se vsi radi poigravali s svetlim zlatom. Toda kaj, ko je ministrskih stolčkov tako malo!
Zategadelj se pričnemo prepirati in prerivati, kdo se naj vsede na ministrski stolček. Takšno krizo imamo sedaj. Pri drugih narodih so takšne krize silno redke, kajti vsak pameten človek ve, da je treba najprej določiti način premetavanja zlata (upravljanje z narodnim imetjem) in šele potem, ko je ta način določen, se more poklicati k stolčkom ljudi, ki so pokazali na katerikoli način, da to delo razumejo.
Mi smo še mladi in vsega tega ne znamo. Zato imamo toliko kriz. Posledica krize pa je, da se zlato ne premetava, da se zlato ne množi. In ker je dalje zakon, da se zlato suši, če se ga ne premetava, zato je pri nas miza vedno manj obložena.
Kriza je torej zlo za narod in znak nereda. Najslabša kriza pa je tista, ki je nastala vsled prepira zaradi stolčka. Zategadelj je nujno potrebno, da se stori vse, da se takšne krize onemogočijo.
Ker zlata ne moremo vreči z mize — v tem primeru bi popolnoma obubožali — zato tudi ne moremo preprečiti kriz, ki nastanejo zaradi nesoglasja v načinu premetavanja zlata, pač pa moremo preprečiti krize, ki nastanejo zaradi prepira glede stolčkov samih
Kaj, ko bi začeli graditi manj u-dobne stolčke! Kaj, če bi odvzeli tem stolčkom mehkobo in bi dali na sredo trdo desko! Prepričani smo, da bi se potem ljudje veliko manj tepli za ministrski stolček.
Naj govorimo konkretno! Sedaj ima minister na razpoloženju gotovo dobo pokojnino. Kaj, če bi pokojnino odpravili? Do sedaj razpolaga minister z avtomobilom. Kaj, če bi mu avtomobil vzeli? Do sedaj ima minister lepe dnevnice — 290 dinarjev na dan in poleg tega poslansko plačo. Kaj, če bi odpravili zanj eno ali drugo?
Ljudje, ki so imeli dosti opravka v dvorani, kjer se premetava zlato, pravijo, da bi to bilo slabo, ker bi potem dosti več zlatih koščkov odletelo pod mizo v ono koritce. Dobro! Ali ne bi mogli mi v tem primeru določiti kake posebne kazni? In ali ne bi mogli stopnjevati nadzora?
Naj bo že kakorkoli, eno vemo. Po vojnem opustošenju potrebuje vsa država pridno in vestno delo. Predvsem pa se mora v redu premetavati zlato.
Krize so zlo za državo in tisti, ki jih zaradi ozirov na stolčke provzro-čajo, naj bodo pripravljeni, da jih narod vrže s stolčki vred iz dvorane, v kateri se premetava zlato.
Brence - Sšromar.
Dva trpina, dva kmeta mučenika!
Bilo je v tistih nesrečnih časih, ko je nasilje svetovne vojne zajelo ves svet, ko je kmet bolj trpel kot črna živina.
Pravica je bila pogažena in krivica je vladala vsepovsod. Vsena-okrog pa so prežale kupljene podle duše na to, da bi spravile v nesrečo tiste, ki so častili v srcu še pravico. Grozni časi so bili tedaj in Bog ne daj več sličnih!
Tedaj se je zgodilo, da so ubogega kmeta Brenceta prijeli biriči in ga spričo krivega pričevanja pripeljali pred sodišče. Ne pred navadno sodišče, ampak pred kruto vojno sodišče, pred katerim ubogo in izmučeno človeško srce ni našlo nobene milosti. Na hitro so izrekali tam sodbe, ki jih je v 24 urah izvrševala svinčenka ali pa rabelj. Izgubljen je bil vsakdo, kdor je prišel pred tako sodišče, kajti strahota je vladala tam.
Pred takim sodiščem je stal kmet Brence, ubogi trpin, od vsega sveta zapuščen in nevešč v sodnem postopanju. Dali so mu sicer zagovornika — toda, kaj bi tisto!
Bil je sicer Brencetov zagovornik odvetnik, ki je dobro pognal vse paragrafe, bil je sicer ta odvetnik človek, ki je bil med prvimi voditelji SLS., one stranke, ki se je ponašala s tem, da je edina zastopnica kmetskega ljudstva, bil ni ta zagovornik nihče drugi kakor sam deželni odbornik dr. Vladisiav Pegan. Vplivni so bili tedaj gospodje deželni odborniki, saj so bili oni tisti, ki so gnali narod v klalnico za blagor grofov, baronov in druge avstrijske gospode. Ko je videl ubogi naš Brence, da ima tako vplivnega zagovornika — poslanca tiste stranke, za katero je glasoval tudi sam, je vstalo upanje v njegovem srcu in že je videl v duhu trenutek, ko se zopet snide s svojo družino. Takrat
pa je izpregovoril dr. Pegan. Trd je bil njegov glas in nobenega usmiljenja ni bilo v njem. Zagovornik je postal obtožitelj. Kar se še ni zlepa pripetilo niti na tej krvavi «rihti», to je zagrešil tedaj dr. Pegan, kajti on ni branil Brenceta in ni poznal kmeta — svojega strankarskega pristaša —• tedaj, ko je šlo za trpinovo življenje in smrt, temveč je dejal, da ve on celo več kakor pa vojaški obtožitelj. Svest si svoje nedolžnosti, je Brence sicer še naprej zatrjeval, da je nedolžen, toda brez cene je bilo njegovo zatrjevanje, ker je zlomil palico nad njim njegov strankarski pristaš in zagovornik.
Brencetova usoda je bila zapečatena in vojaški sodnik Julius je izpovedal kesneje, da je bila izrečena smrtna obsodba rad Brencetom zgolj spričo izpovedi drja. Pegana.
In biriči so odgnali Brenceta na Suhi bajer za ljubljanskim vojaškim streliščem, štirje streli — in Brence je padel kot žrtev brezvestnosti advokata in brezsrčnosti strankarja.
«Vrana vrani oči ne izkljujo pravi pregovor, toda Peganov zločin je bil tako grozen, da so morali nastopiti proti njemu lastni tovariši ter mu odvzeti odvetivško prakso. Sicer se je dr. Pegan proti temu pritožil, toda bilo je vse zaman, kajti najvišje sodišče je spoznalo njegovo krivdo. Zategadelj je sedaj odvetniška pisarna drja. Pegana zaprta.
Pač pa se je izkazala kot vrana, ki vrani ne izkljuje oči, «Slovenska ljudska stranka*, ki še do danes ni justificirala drja. Pegana in ki dopušča, da ga še sedaj brani «Slo-venec*.
Kmetje! Tako razume SLS. svojo ljubezen do kmeta. Ker se je deželni odbornik tako podlo bal, da bi ga utegnil zagovor kmeta spraviti oh naklonjenost trinogov svetovne vojne, je pognal Brenceta v smrt, samo da bi ga še naprej obsevala milost trinogov.
V istih žalostnih dneh se je pripetil v Črnomlju nek drugi primer. Kmet Kromar, oče osmerih otrok, je prišel v gostilno Matije — ne Ivana —■ Skubica. Vsedel se je za mizo, naročil pol litra vina, nato pa se pričel pogovarjati s Skubicem. Beseda je dala besedo in pogovor je nanese! na vojno. Skubic je dejal, da so Sokoli zakrivili vojno in da bi jih bilo treb i zato pobiti. Kromar je ugovarja1. Skubic je rekel, da bi se moralo vs Srbe in Ruse pobiti, ker so napadli Avstrijo. Kromar je to zanikal ter dejal, da imajo Srbi prav, če se branijo, kajti oni so bili napadeni. Komaj da je Skubic to slišal, je že vprašal še enkrat Kromarja, če se upa to ponoviti, kajti ljudi, ki kaj takega govore, streljajo dandanes kaker pse. Kromar je ponovil svoje mnenje. Tedaj pa je rekel Skubic zmage-nosno: <'Vsi ste slišali, kaj je dejal Kromar. Vsi ste priče!» Kromar je takoj nato odšel, Skibic pa je zma-gonosno gledaje za njim dejal: «Prvo žrtev imamo, ki je ne izpustimo več!*
In res! Takoj je ovadil Kromarja in ob eni popoldne so že gnali orožniki Kromarja uklenjenega v Ljubljano na sodišče, kjer je bila izrečena smrtna obsodba. Kmalu nato so na Suhem bajerju štirje streli vzeli osmim otrokom očeta.
Kromar — Brence! Dva kmeta trpina, dva družinska očeta — žrtvi klerikalnih mogotcev, ki jih še dandanes krije klerikalna stranka!
Pa kako jih ne bi! Saj sta bila oba — Kromar in Brence — žrtvi onih razmer, ki jih je prinesla vojna.
I Vojni pa ie kričal živio sam dr. šusteršič in po vseh cerkvah in šolah so molili za vojno ter jo proslavljali. In mlad doktor, ki se je pripravljal za voditelja slovenskega naroda, je stopil pred deželnim dvorcem pred ljudstvo, ga navduševal za vojno ter poživljal k divjemu pokolju Srbov. In tudi ta človek — dr. M. Natlačen — je dandanes steber klerikalne stranke!
Ves dobrosrčen in zelo pozabljiv je naš kmet. Takrat, ko je trpel po Galiciji in drugod nečloveške muke, ko je ginil v strelskih jarkih, ko je zmr-zoval v Karpatih, se je pač spominjal s sovraštvom v srcu tistih, ki so ga pognali v vojno. Toda ko je prišel domov, je pozabil na vse. Dandanes se zopet klanja onim, ki so ga odvajali v smrt te mu jemali živino in pridelke, samo da so si pokrili svoje trebuhe.
Brence — Kromar! Ti dve žrtvi klerikalnega ovadištva bodita vsem poštenjakom resen opomin! Še en-
Ko si sam prečitaS »Kmetijski list", ga ne zavrzi, ampak daj ga čitati še drugim!
Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena
In narodnosti, združimo se!
3
krat se bodo ponovili grozni časi, če boste pozabljivi in če ne boste maščevali onih, ki leže na Suhem bajerju, kajti dosti jih je še tam pokopanih.
, Tudi zanje še pride dan pravice, kakor bo prišel dan sodbe za vse tiste, ki so pognali v smrt Brenceta in Kromarja.
Da pride ta dan čim prej in da fce nikdar več ne ponove grozni Časi krivice, pa morate poskrbeti vi kmetje!
Zatorej ne bodite pozabljivi, da maščujete krivico!
Kmetijska zbornica.
(Napisal dipl, agr. A. Jatnnik v Ljubljani.) I. Nekoliko zgodovinskega pregleda.
Odločne zahteve glede ustanovitve kmetijske zbornice so se iz vrst kmetijskega prebivalstva pojavljale že takoj v prvih dneh nastanka naše nove države. In ne brez vzroka. Razmere, v kakršnih je bilo kmetijstvo med svetovno vojno in po svetovni vojni, so nujno provzročile, da je kmetijstvo nastopilo z zahtevo po lastnem stanovskem in interesnem zastopstvu. V to je kmetijstvo sililo tudi dejstvo, da so silno naraščajoča industrija, trgovina ;n obrt že zdav-nej organizirane in da imajo svojo trgovsko in obrtniško zbornico. Končno sili kmetijstvo v to tudi dejstvo, da si je organizirano delavstvo baš te dni priborilo svojo «Delavsko zbornico». ki že posluje.
Zopet je kmetijski stan zadnji, ki bo prišel do svojega interesnega zastopstva. Baš to mu mora vnovič predočiti silno potrebo lastne kmetijske zbornice ter ga privesti do tega, da pove ne glede na politično-strankarsko pripadnost kar najglasneje svojo zahtevo in da podvzame vse korake, da dobi svojo zbornico v resnici vsaj do poletja 1922.
V korist in nap>vdek kmetijstva so intenzivneje začele delovati razne filantropske (človekoljubne) družbe, ki so se po vsej Evropi začele ustanavljati v 18. stoletju. Četudi ne izključno, so se pečale vendar s propagando tehničnega napredka kmetijstva in so propagirale zlasti sajenje krompirja, pridelovanje detelje, hlevsko krmljenje itd. Imenovale so se različno. Tak zavod je bil tudi med Slovenci leta 1767. nastalo »Društvo za poljedelstvo in koristne umetnosti«. Nastal je iz družbe z imenom <Academia operosorum*, katera je bila v Ljubljani ustanovljena že leta 1693. Omenjeno društvo je dobilo leta 1820. svoj statut in naslov »G kr. kmetijska družba>, medtem ko se je ustanovila v Nemčiji prva kmetijska družba (turinška) že leta 1762.
Nekako z letom 1820. pa so se zlasti po Nemčiji začela ustanavljati »Osrednja društva* (»Zentral-Ver-eine), ki so združevala po več kmetijskih družb. Ta osrednja društva pa niso stremela samo za tehničnim napredovanjem kmetijstva, nego so že kazala nekak značaj kmetijskih parlamentov, kateri so se bavili tudi z narodnogospodarskimi, davčnimi prometnimi, kreditnimi in carinskimi vprašanji.
Korporacije z večjo avtoriteto kot zastopnice vsega kmetijstva so bile v Nemčiji z zakonom pruske vlade z dne 30. junija 1894. ustvarjene »Kmetijske zbornice*. Te zbornice so se imele ustanavljati — kakor pravi zakon — «v svrho korporativne organizacije kmetijskega poklicnega jstanu». V zmislu zakona naj bi pospeševale nadaljnjo organizacijo kmetovalcev ter zasledovale skupne Interese kmetijstva in gozdarstva kakor tudi vse pojave in uredbe, ki zadevajo napredek kmetijstva. Zbornicam je bila naloga podpirati tudi upravna oblastva s poročili, z oddajanji mnenj, s sodelovanjem pri podvzetjih vlade glede organizacije kmetijskega kredita in pri drugih skupnih nalogah. Sodelovati so imele pri določanju tržnih kakor tudi cen produktne borze in nje uprave. Imele so pravico podajati samostojne nasvete in s tem možnost iniciative. Razpolagale so dalje s svojo davčno pravico, vendar pa niso imele značaja upravnega telesa Ustanavljale so se po okrožjih. Da imajo te in pozneje navedene institucije za prospeh kmetijstva neprecenljive zasluge, ni treba še posebe poudarjati. Brez njih bi bilo nemško kmetijstvo manj razvito, ostalo bi takšno, kakršno je naše. Sicer tudi naše kmetijstvo ni tako silno zaostalo, kajti
tudi pri nas so pridno delovale kmetijske družbe, ki so v marsičem nosile značaj nemških kmetijskih zbornic. Vendar pa se pri nas na tem polju ni moglo tako intenzivno delovati kakor v Nemčiji, ker ni kazala Avstrija za to dovolj razumevanja. Dasi slovensko kmetijstvo ni nazadnjaško in starokopitno, vendar daleč zaostaja za nemškim kmetijstvom.
Kot nekaka centrala vseh kmetijskih zbornic je r.astopil (že mnogo prej, t j. leta 1842. ustanovljeni) »Deželni ekonomski (gospodarski) kolegij*, ki je pozneje v nekaterih zadevah skupno posloval s »Zentral-stelle der preussischen Landwirt-schaltskammern*. Deželni ekonomski kolegij je bil redni sosvet kmetijskega ministra, kmetijskim zbornicam pa je služil za obravnavanje skupnih zadev kot poslovalnica (obenem z omenjeno «Zentralstelle»). Ta kolegij je bil tako urejen, da so bili v njem odposlanci kmetijskih zbornic in člani, ki jih je imenoval kmetijski minister; število slednjih pa ni smelo dosezati tretjine števila zastopnikov kmetijskih zbornic.
Leta 1899. so obstojale kmetijske zbornice že po vseh provincah Pru-sije.
Dve leti prej, t. j. dne 7. junija 1897., se je stvorila prostovoljna organizacija stotisoč organiziranih švicarskih kmetov pod imenom »Bauernverband* (po švicarskem pojmovanju ne «kmetsko», ampak «kme-tijsko» udruženje), ki s svojim kmetijskim tajništvom (»Bauernsekreta-riat») še danes z velikim uspehom vrši v temelju podobno delovanje ter zastopa slično kmetijske koristi kakor spredaj omenjene kmetijske zbornice in ekonomski kolegij («Bauern-verband» deluje in zastopa švicarsko kmetijstvo ne glede na narodnosti, torej enako za nemški, francoski kakor italijanski del Švice) in kakor so to v več ali manj vidni obliki po letu 1820. vršile tudi avstrijske kmetijske družbe in viteza Simitscha »Zentralstelle zur Wahrung land-wirtschaftlicher Interessen« na Dunaju, ki se je poleg dunajske kmetijske družbe nekako že sama po sebi smatrala za skupno poslovalnico kmetijskih družb iz vseh avstrijskih dežela.
Vse to so bile po večini svobodne institucije, ki so bile podpirane tudi iz državnih in deželnih fondov, so državni in deželni upravi mnogo služile pri delu za prospeh kmetijstva in so bile ene več, druge manj parlamentarnega, po svojem taktičnem' delu skupno z državno ali deželno upravo tudi več ali manj upravnega značaja.
Leta 1872. se je ustanovil v Nemčiji takozvani »Nemški kmetijski svet*, ki pa ni imel uradnega značaja ekonomskega kolegija. Ta kmetijski svet je bil po ustanovitvi kmetijskih zbornic sestavljen iz voljenih odposlancev vseh kmetijskih zbornic v državi. Poleg zbora (plenuma) je imel kmetijski svet stalni odbor s plačanim generalnim tajnikom. Naloga temu svetu je bila zastopati kmetijske interese vse države v celotnem obsegu tudi glede zakonodaje i. dr. Poleg tega je smel kmetijski svet nepozvan pošiljati državnemu kancelarju motivirane predloge ter se obračati tudi na državni zbor.
(Vsi napredni narodi so torej posvečali kmetijskim zbornicam največjo paznost. Z zadoščenjem beležimo, da se je v tem oziru tudi pri nas prešlo k delu Kmetijski svet, ki ga je poklical v življenje naš kmetijski minister, je prvi korak k temu, zaradi česar priobčujemo ob prvem sestanku kmetijskega sveta predstoječ kratek zgodovinski pregled o nastanku kmetijskih zbornic. O zbornici sami pa prihodnjič. — Uredništvo.)
Ali je zgradba Mnsilove proge z ozirom na geološke razmere priporočljiva?
Ako si zamislimo med Kvarnerom v bližini Bakra in dolino Kulpe v okolici Broda na Kupi presek preko-gorskih grebenov, najdemo, vzeto od morja, v glavnem nekako do sredine gorovja najprej sklade Tcredne formacije, nato pa sive apnence ju-rasne in slednjič apnence triasne formacije. Sredi gorovja stopijo potem na dan v dveh valih verfenski in karbonski škrilavci, ki se do Kulpe zopet pogrezajo pod triasno formacijo ter prihajajo v okolišu Broda
na Kupi kakor tretji skladni val zopet na dan.
Na tem tretjem kompaktnem in obsežnem valu, obstoječem iz črnikastih skrilavcev in peščenjakov karbonske formacije teče Musilova proga od Broda-Moravic doli do Kulpe in onstran reke proti severu v smeri proti Kočevju.
O teh karbonskih skladih je izrekel povodom neke študije v druge namene znani geolog dr. F. Kossmat, bivši izvedenec za zgradbo alpskih železnic, sedaj profesor geologije v •Leipzigu in vodja tamošnjega geološkega zavoda, nastopno mnenje:
«Ti škrilavci se odlikujejo po veliki razpadljivosti in tvorijo mehak, od številnih potokov razdrt svet, ker te črne glinaste skrilavce voda lahko razjeda. Tudi peščenjaki so krhki in hitro preperejo. Skladi trdih kre-menskih konglomeratov so temu svetu neredno primešani. V svojem značaju odgovarja ta skladna skupina popolnoma karbonu karavanskega predora na Kranjskem. Plazovita pobočja so v njej razširjena in brez dvoma bi se pojavil v kakem predoru preko takega gorovja pritisk. Ali se nahajajo v njej gorljivi plini (kakor v karavanskem predoru) se ne da predvideti. Mogoče je to, ker vsebujejo marsikateri skladi mnogo poogljene rastlinske tvarine.»
Karavanski predor seče v dolžini dveh kilometrov opisane karbonske škrilavce. Pritisk je bil gorostasen. Rovi so bih mestoma tekom 24 ur razdrti in zmečkani, najdebelejši leseni hlodi zdrobljeni v trske. Prvotno zidovje je bilo potisnjeno na znotraj in zdrobljeno. Šele novo, iz debelega rezanega kamna izdelano zidovje je držalo. Gorljivi plini so zahtevali veliko število človeških žrtev. Stroški so bili napram ostalemu delu predora za 130 odstotkov večji.
Obstoječa proga Karlovac - Reka seče od Broda-Moravic do Delnic tudi pravkar opisano geološko formacijo. Tudi tukaj dela Skrilavec železniški upravi velike preglavice. Vsak potnik si lahko ogleda, kako obsežna so vzdrževalna dela, ki jih provzročajo tukaj plazovita tla. Del postaje Sušice med Skradom in Delnicami, torej ravno nad Musilovo progo, se pomiče navzdol. Leta in leta se to sanira, čez 30 m globoko in par sto metro/ na dolgo, kar je stalo do danes že ogromne milijone. Razmotrivalo se je že, ali ne bi kazalo spričo tega proge sploh preložiti. Podoben primer imamo pri Skradu in Broda -Moravicah. Na vsej progi se opaža premikanje pobočja navzdol in rušenje zidovja, in sicer nasipov in usekov, kar znači globoko sezajočo nestanovitnost tal.
To se dogaja več ali manj na gorenjem delu goratega pobočja kulp-ske doline. V tem večji meri je pričakovati teh neprilik vsled pritiska celotne teže v spodnjem delu pobočja, kjer se vije Musilova proga s številnimi predori, nasipi, useki in mostovi — da o znani «predorni zanj-ki» niti ne govorimo.
V takem terenu, kakor ga menda ni zlepa najti slabšega, hoče graditi g. inž. Musil železnico, pri tem skupaj več nego 3 V2 km predorov, ako Štejemo le daljše kot 500 m; med njimi meri najdaljši (predorna zanj-ka) 1400 m. Kdo more pri takih terenskih razmerah napraviti vesten proračun gradbenih stroškov? Kaj poreko interesenti, ko morda spoznajo, da so potrošili že ves preli-minirani kapital, dasi bo šele polovica ali tretjina gradbe gotova? In kaj, ko bodo uvideli, da se podaljša gradbena doba in s tem povečajo tudi interkalarne obresti? In kaj bo z vzdrževanjem proge? Ali ne pojde morda ves dohodek v nič pri vzdrževanju nasipov, predorov itd.? Kako je mogoče pri takih razmerah pričakovati sploh kakšnega obresto-vanja gradbenega kapitala, katerega višina je vrhutega povsem negotova?
Zanimivo bi bilo zvedeti, ali je g. inž. Musil pri svojem projektu na vse to mislil, ali je opozoril na to tiste, kateri kanijo izdati za to zgradbo svoj mogoče težko prislu-ženi denar?!
Podpisani je na vsak način smatral za svojo dolžnost opozoriti javnost na te okolnosti, na brezpri-merno brezbrižnost — da ne rabim hujšega izraza — s katero se predlaga velika železniška zgradba v tako skrajno nevarnem terenu.
Ako dotični interesenti ne verjamejo geologom, ako ne verjamejo svojim očem, ko vidijo, kaj se godi
na obstoječi progi, ako nočejo slišati sodbe pri prostega seljaka v on-dotnem kraju, ki se prijema za glavo, kadar sliši, da se namerava v tem «ilovnatem svetu* graditi železnico — ako jim vse to ne odpre oči, potem jim ni mogoče pomagati in naj zabredejo v propast.
Inž. Al. Hrovat.
Ne pozabite bednikov!
Težko je naše življenjo in ves upognjen je križ od bremen, ki jih moramo prenašati. In vendar smo kakor bogatini sreče, če se primerjamo z brati, ki žive tam preko, na zasedenem ozemlju. Vse drugačno trpljenje prenašajo oni in vse drugačno gorje jim je usojeno.
Njih zemlja je razrita od vojne vihre tako, da ne rode polja in da je pridelek tudi najpridnejšega poljedelca nezadosten. Njih hiše so kupi razvalin; hiše pa, ki jih je pustila vojna nedotaknjene, je zrušila zločinska i-hra fašistov. Samo v Istri je do tal po-žganih nad 50 hiš. Vojna odškodnina se izplačuje tako, da postane marljiv posestnik najemnik. Brezpravje je v deželi in zločinci ugonabljajo ljudsko premoženje. Nobene varnosti ni in nekaznovano se vrše uboji, ropi in tatvine. Dotičnika. ki samo namigne, da so take razmere nezdrave: pa dado v že-lezje ter ga mučijo po ječah. Grozite reči se gode tam preko. V Trstu so razkrivali obtoženci pri porotni razpravi, na kake načine so nedolžne ljudi mučili po ječah, tako prepričevalno, da so razpravo proglasili za tajno, da ne bi svet zvedel resnice. Do nezavesti bi-jejo ljudi in premnogi obleže v krvi, ker nočejo priznati tistega, česar niso storili. NepopisJjivo je trpljenje, ki so ga morali prenašati ljudje naše krvi, ker so bili zvesti nam. Vsakogar brez ozira na starost in spol, brez ozira *ia poklic in stan je zadela krivica, samo če je bil znan kot Slovenec. V Labinju in v Vodnjanu ?o streljali delavce, v Marezigah so streljali kmete, potem ko so že skoro vse razumništvo pozaprli po ječah ali pa ga pregnali iz dežele. Kaj vse je morala prestati duhovščina! Zasramovali in bili so duhovnike ter jim uničevali imetje. Kar je moral prostati g. župnik čer v ar na svojem kri-ževem potu iz Zrenja v Oprta.lj in dalja v Poreč, pa preseza vse meje in se skoro ne da popisati.
V tej grozni bedi, ki je zadela nase ljudi, sta bili edina, tolažba slovenska knjiga in slovenska pesem. Toda tudi knjigo in pesem so vzeli našim ljudem, kajti požgali so knjižnice in razrušili so kulturna zbirališča ti »kulturonoeci«. Najprej ponosni tržaški Narodni dom in slednjič tudi barkoveljskega!
In vse to trpljenje je zadelo naše ljudi zaradi tega. ker so zvesti nam, ker se nočejo izneveriti svojemu narodu in ker čuvajo našo zemljo za oni veliki dan, ko bo razveljavljen TtapaUo, ko bo ves jugoslovenski narod osvobojen in ujedinjen. Zvestoba za zvestobo! Sramota nam. če zatajimo tiste, ki so nam zvesti kljub vsemu preganjanju! Zategadelj moramo delati za naše naj-bednejše brate ter jim moramo biti podporniki.
Ne samo, ker so nam oni zvesti, temveč tudi iz drugih ozirov! Ne zašije nam solnce sreče, dokler se nismo gospodarsko popolnoma osvobodili. To pa bomo dosegli šele tedaj, kadar bomo sami gospodarji prekomorske trgovine. Zgodilo pa se bo to tedaj, ko bo naše morje, ko bomo gospodarji Trsta in Reke. In to je glavni vzrok, da moramo na vsak način podpirati z vsemi močmi svoje brate, da lažje vzdrže navale in da ne omagajo v trpljenju.
Bili pa bi tudi slabi kristijani in vsega zaničevanja vredni ljudje, če bi bilo naše srce mirno, kadar trpe naši bratje takšna nezaslišana preganjanja. »Bližnjemu na pomoč« je geslo plemenitih src, »bednikom na pomoč* je dolžnost kristijanov!
Svojim bratom pa pomagamo najbolje, če podpiramo društvo, ki skrbi za njih gmotno in duševno blagostanj. Mi sami ne vemo. komu in kako naj pomagamo. Društvo, ki se peča samo z razmerami naših bratov, pa ve, kje in kakšna pomoč je potrebna. Tako društvo je »Jugoslovenska Matica« v Ljubljani, kateri pravijo Primorci »mati neodrešenih«.
Kakor se vrši preganjanje brezobzirno nad vsemi, ki so Jugosloveni, tako pa podpira »Jugoslovenska Matica« vse brez razlike na starost in spol, stranko ali stan. Ker je »Jugosloven-ska Matica« organizacija vseh Slovencev, zato jo moramo podpirati vsi Slovenci brez izjemo.
Manjka nam prostora, da bi aa drobno omenili vse, kaj je že storila »Jugoslovenska Matica* in deloma tega tudi storiti ne smemo, ker bi bili preganjani oni, za katere bi zvedeli sovražniki, da jih je ona podprla. Zadostuje naj le to. da je »Jugosloven-ska Matica« izdala v enem letu nad cn milijon za naše brate.
Kako pa naj podpiramo »Jugoslo-vensko Matico«? Prirejajte veselice v njeno korist, postanite njeni člani, kupujte izdelke, ki se prodajajo v njetu>
korist, nabirajte stare znamke! Ni ravno treba, da ste obdarjeni s pr. mo:: -njem. pač pa imejte dobro voljo, resno pomagati bratom! Dobro delo vr:;>.-, če podpirate »Jngoslovensko Matico . kajti svojemu bližnjiku pomagate. / -to izpolnjujte svojo dolžnost in izvršujte dobra dela!
Vaš interes zahteva to in pogubljena je naša bodočnost, čc tega ne storite. Ne med grob okopi temveč med rešiterlji naroda je Vaše mesto! Gorji Vam in Vašim potomcem. Še sp tega ne zavedate!
Podpirajte «Jugos!ovensko Matico»!
Električna centrala na Završnici.
(Poročilo o shodu občinskih zastopnikov.)
Dne 18. decembra je bil v Radovljici shod zaradi likvidacije električna centrale na Završnici, ki se ga je udeležilo preko 200 občinskih zastopnikov radovljiškega okraja. Shoda pa de je udeležilo tudi nekaj občin izven okraja, ki je bil tako po udeležbi kakor po svojem poteku pravi ljudski shod.
Zbor je otvoril in vodil z vso korektnostjo dr. Gregorič, ki je pojasnil tudi namen shodu. Za njim je poročal tovariš inženjer Župančič kot član likvidacijskega sosveta. Za svoje poročilo, ki je bilo nad vse stvarno in poljudno, je žel obilo pohvale. O finančnem stan,ju centrale je poročal v lepo sestavljenem govoru gospod Lindtne". Kljub sedanjemu slabemu gospodarstvu je denarno stanje centrale še dokaj povoljno. Zaradi tega je brezdvorom •. da bi mogle prevzeti prizadete občine elektrarno, ko je ta celo pri slabem gospodarstvu uspevala. Saj je jasno, da bodo prizadete občine pač bol j pazile na to. da se denar ne bo razmetaval in da bo gospodarstvo dobro. Po teh poročilih je prišlo do sklepanj.!.
Prvi predlog vlade, naj s« prepusti centrala zasebnikom, je zbor soglasno in odločno odklonil, pač pa- se je soglasno sprejel nasvet, naj prevzamejo elektrarno prizadete občine. Tovariš dr. Kavčič je nato zahteval, naj se o.l-redi stroga in natančna revizija doso danjega delovanja podjetja, da se na-toči na ta. način ljudstvu čistega vina. Glasno so vsi zborovalci pritrdili temu predlogu, kar beležimo z odkritosrčnim zadoščenjem. Saj je bil tovariš Ažman tisti, ki je že pred šestimi meseci sklical protestni shod proti zapravljivemu gospodarstvu, ki je zavladala pri elektrarni. Danos odobravajo vsi. brez izjeme na strankarsko pripada:> nastop tovariša Ažmana, ki je prvi razkril gospodarstvo bivšega pov •vjenika SLS."— Sledila ie živahna debata, v katero so posegli tovariš Ažman, tovariš Keada, župan na Eledu. g. Tome in g. Čop iz Most. Vsi govorniki so so pridružili predlogu drja. Kavčiča. Oglasi! se je k besedi tudi zastopnik mesta Kranja dr. Saboty, ki je povedal sic ■>• dosti lepih misli, ni pa prodrl s svojim glavnim predlogom, naj se osnuje delniška družba. Velekapitala je vse sito. Na koncu se je oglasil k besedi še zastopnik SLS., neki Šolar iz Krope, ki je skrbel za smeh. Hotel je celo na to zborovanje privleči politiko, kar pa mu je predsednik shoda zabranil.
Uspeh shoda je popoln in gotovo j«. da pride ljudstvo v posest podjetja-, ki je bilo zgrajeno z ljudskim denarjem. Da bo to mogoče, pa je zasluga, tudi sedanje pokrajinske uprave, ki je vsaj v tem vprašanju nastopila tako demo kratično, kakor tega klerikalna Brejčr -va vlada pač nikdar storila ne bi.
Vsa čast tudi gospodom, ki so poskrbeli za dobre referate na- shodu, in sicer gospodom dr. Gregoriču, inž. Zupančiču in g. Lindtnerju. Še enkran Vsa čast iim!
Ljudstvo vstaja in prihaja do svojih pravic! Zato vztrajajte, dokler ne zrna ga ljudstvo na vsej črti!
Pokrajinske vesti.
(Tovariši celjske okolice!) V sredo dne 28. decembra ob devetih dopoldne bo v Narodnem domu v Celju sestanek naših zaupnikov. Sestanka se udeleži tudi tovariš minister Pucelj. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj. Tovariši, udeležite se sestau-ka polnoštevilno!
(Vesele božične praznike) želita vsem naročnikom in vsem prijateljem kmei-ske misli uredništvo in uprava »Kme tijskega listam.
(Vesele božične praznike in srečuo novo leto) želijo vsem slovenskim fantom in dekletom kakor tudi vsem cenjenim čitateljem »Kmetijskega Usta* slovenski vojaki 24. pehotnega polka, sedaj v Albaniji: Joško Kutnar z Muljave, Vinko Mestnik in Joško Sadar. oba s Krke, Joško Dereani iz Drag«3. Joško Zajec in Ludovik Candek, oba iz Stične, Jožef MarkoviČ in Franc Ma-rinčlč, oba iz Št. Vida pri Stični, Anton Kalar iz Malega Gabra, Ivan Ha-bič iz Besnice. Anton Jereb s Trebe-ljevega, Franc Godec iz Volavelj, Jožef Žagorc i r. Dola pri Mokronogu,
Dopisniki! Pišite kratko, jasno in stvarno! Izporočajte pa nam tudi zgolj resnico! Pišite samo na ono stran papirja!
Vsak kmet ln vsaka kmetica bodi ud naše politične organizacije!
Ivan Bokal s Sv. Planine, Martin Erazem iz Radeč in Jožef Vozel od 81 Lamberta.
(Prav vesele božične praznike in kar najsrečnejše novo leto) žele vsem Slovencem in Slovenkam slovenski fantje dragega bataljona 32. polka v Neve-sinjtt pri Mostaru: podporočnik Fra-njo Hribar; kaplarl Feliks Janežič. Ivan Mahne, Franc Tome, Franc Pre-ielj, Franc Bohte, trubač Josip Kolenc in redovi Alojzij Pečarič, Franc Že rovnik, Martin Stariba, Josip Pavlovih, Janez K obe, Primož Lampret in Franc Peček.
(«SIovencu» ni všeč) naš članek polomu klerikalne politike; pravj nam' reč, da bi bil članek skoro do pičice resničen, če bi se zamenilo v članku klerikalce s samostojnimi. Ker bi bilo odveč podrobnoje razkrivati vso smeš-nost te »Slovenčeve* brihtnost!, zato naj zadostuje, če navedemo samo eno dejstvo. Po preobratu je bil dr. Korošec podpredsednik vlade in za Slove-nijo naravnost absoluten vladar. Danes pa ne mara za drja. Korošca nihče, in sicer samo zbog njegove neod-kritosrčne in zavratne politike. To padanje Koroščeve slave pa se je začelo že tedaj, ko je bil dr. Korošec na vladi, in ni torej plod njegovega opozi cionalnega stališča. V tem oziru je nad vse značilna primera z drugimi opozi-cionalci, ki, dasi sedanji vladi veliko bolj načelno nasprotni kot dr. Korošec, vendar pridobivajo, ne pa izgubljajo na svojem ugledu. Navedemo naj samo imeni Džonovid in Divac, prvi republikanec, drugj socialni demokrat, ki najjasneje kažeta razliko med zmožnimi in nezmožnimi opozicionalci, kakršen je dr. Korošec.
(Klerikalna politika.) V enem oziru so naši klerikalci neprekosljivi. Pod božjim solncem je ni stranke, ki bi tako nesramno zvračala krivdo svojih grehov na druge 6tranke, sama pa se bahala z uspehi drugih strank kak;* dela to SLS. Koroški plebiscit je za-vozil dr. Brejc, krivi pa so bili Srbi. Izvoz živine je onemogočil dr. Korošec in naši poslanci so ga dosegli, vendar pa so napadali klerikalci nas, ker se ne izvaža. Ob Karlovem puču so zahtevali klerikalci mobilizacijo ne 1 proti Madžarski, temveč celo proti Avstriji, ko je bilo mobilizacije konec, smo bili pa mobilizacije krivi samo mi. In tako naprej do neskončnosti V resnici, slavna je klerikalna politika!
(Nova klerikalna taktika.) Kljub vsem hujskarijam in kljub vsemu doma gostvu uvidevajo klerikalci, da ne gre njih pšenica tako v klasje kakor bi hoteli. Zviti ptički so zato premenill svojo taktiko. Listi, ki so se proslavili tuli izvun mej Slovenije, kakor »Pijani go-spodar*. »Straža* in drugi, s svojim podlim obrekovanjem, so začeli naenkrat nastopati za dostojno pisavo. «G,>-spodar* in dostojnost! Ta dva pojma se izključujeta tako kakor ogenj in voda. Prej bi bilo mogoče narediti okrogel kvadrat kakor doseči dostojnost »Gospodarjeve* pisave. Zategadelj -se klerikalci presneto motijo, če mislijo, (hi je pozabljivost ljudi tako velika, da se ne bo nihče več spomnil onih ogabnih Obrekovanj, ki so jih bili vedno polni vsi »katoliški* listi. Zato opozarjamo vse tovariše, naj se no dajo premotiti po novi klerikalni taktiki, kajti obrekovanje je bilo, dasi nad vse sirovo in ogabno, vendar odkritosrčno, nova taktika pa je samo grdo hinavstvo.
(Naš stari prijatelj «Domoljub») je posvetil zopet naši stranki in 3<j post-be »Kmetijskemu listu* svojo pozornost. Kot olikani ljudje smo dolžni, da posvetimo tudi mi »Domoljubu* malo prostora., zlasti še zaradi tega, ker je zadnji »Domoljub* povedal nekaj zelo lepih stvari, da bi bila res večna škoda, če jih ne bi zvedel tudi širši svet.
(Ta prva.) Z debelimi črkami si je dal natisniti »Domoljub* na uvodnem mestu, da je armada, ki jo pošilja »Domoljub* v boj za versko mišljenje in življenje naroda, da ga reši iz krem-pljev kapitalizma, katoliško časopisje.* Dobra je ta! Versko mišljenje vili menda »Domoljub* v tem, da laže tako, da mu pravi že vsa Slovenija samo še »Lažiljub*. Boj za življenje naroda pa -vidi menda v tem, da ščiti Vehovca, Pegana in Skubica, znane »prijatelje* kmeta. Iz rok kapitalizma pa bo iztrgal »Domoljub* nar»cl na ta način, da bo še pomnožil število že obstoječih klerikalnih velebank. Trda mora presti «Domoljubu», da kvasi tako debele!
(Ta druga) debela »Domoljubova* je obsežena v njegovem članku »Zmeda v Beogradu*. Pravzaprav jih je v članku kar nekaj več. Toda vsled pomanjkanja prostora bomo vzeli vse za eno. «Domoljub* pravi, da je Pašič nvidel, da z demokrati ni mogoče več delati; Kako neresnično je to. ve že vsakdo, kajti novo vlado je sestavil Pašič z demokrati. Potem pravi, da je poklical Pašič Korošca «na posvet*. Tisto pa tisto! Kaj bi naredil Pašič če ne bi imel Korošca pri roki. čudno le, da kljub Koroečevemu svetu ni bila rešena vladna kriza. Presneto slab svet je moral dati Korošec Pašiču! »Domoljub* ponavlja potem tudi pogoje, pod
katerimi bi vstopil Korošec v vlado (torej vendar!). In te Koroščeve zahteve izpopolnjuje »Domoljub* ter pravi, da more podpirati SLS. samo ono vlado, ki je za izpremembo ustave. Tare, še enkrat boj za črke! Če pri tem me l-vladju ljudstvo vsled nedelavnosti skupščine še tako trpi, je pa vseeno. V resnici veliki prijatelji ljudstva so naši klerikalci! Končno naj omenimo še to, da smo prebrali ves članek »Domoljubov* o zmedi v Beogradu. Seda; pa premišljujemo, ali je treba to razumeti tako, da je prinesel zmedo v Beograd dr. Korošec, ali pa tako, da je zmeda v »Domoljubu*. Če ne bi bil Korošec tako zelo brez ugleda, bi bilo mogoče oboje!
(Ta tretja.) V tretje gre rado! Zato priobčujemo še eno mastno »Domolju-bovo* modrost, ki je naperjena naravnost proti nam. »Domoljub* pravi, da še »Kmetijski list* nikdar ni nagroma-dil toliko strupenega sovraštva proti voditeljem in pristašem SLS. kakor v zadnji številki. Bralci, ki imajo še doma našo zadnjo številko, naj jo preči-tajo, da spoznajo grdo laž »Domolju-bovo*! In dalje pravi «Domoljub», da je bogokletno, ker »se poslužujemo Kristusovih naukov*. Tako toroj! Ker nosimo Kristusove nauke globoko v srcu in ker pišemo samo to, kar imamo v srcu, ker nimamo zmisla za ono hi-navščino, ki je je poln »Domoljub*, ki ima eno moralo za sebe in drugo za ljudstvo, zato smo zagrešili bogoklet-stvo! Večjega farizejstva pač še ni doživela Slovenija! »Domoljubu* bi morda bilo bolj všeč, če bi se borili na tak način kakor stari liberalci, ki so smatrali »farško gonjo* za višek vse modrosti. Ne s »farško gonjo*, ampak z nauki Kristusovimi bomo premagali one, ki so vzeli njegove nauke v zakup in ki so pretvorili božji hram v hišo političnih kupčij. To, kar delata »Domoljub* in njegova okolica, je bogo-kletstvo, vsled česar bomo slejkoprej z vso odločnostjo nastopali proti tistim voditeljem SLS., ki oskrunjajo iz političnih nagibov vero. Nam je pošteno življenje, kakršnega predpisuje Kristo-va vera, več kakor vsi oziri na stranko. Nam je vsak poštenjak bližji kakor v»i strankarji! Zategadelj bomo še naprej zbirali krog sebe poštenjake, ne pa lovili s hujskanjem in demagoštvom pristaše, kar so uvedli v klerikalni stranki klerikalni komunisti Gosar in drugi.
(aZdravilo zoper nevarna Ieta.») «V
boj za srečno in krščansko življenje! > je naslov knjigi, ki jo je izdala »Druž ba sv. Mohorja*. Delo pisateljevo gotovo ne bo brez uspeha, ker je v knjigi dosti mikavnih na-svetov glede zakonskega in družinskega življenja. Nihče se ne bi pregovarjal o knjigi, če bi jo čitali le odrasli ljudje. Zal pa poseza po knjigi z največjo pozornostjo tudi šolska mladina, kar dokazuje to-le: V 5. razredu neke osnovne šole je imela učenka med odmorom v roki to knjigo. Razredna učiteljica je to opazila ter ji knjigo odvzela. Učenka je bila v zadregi ter ni mogla povedati, kaj je čitala. Hitela je pripovedovati, da je knjiga last zraven nje sedeče součenke, katera jo je kazala drugim uč?nkam, češ kako je lepa, ter jih opozarjala na mikavno vsebino na strani 89. Brez komentarja! Sad škofa Bonaventure je padel na rodovitna tla pohujšane doline šentflorjanske. — Kaj poreko k temu tisti časopisi, ki so toliko pisarili proti »Dvonožcu*, Ki je za mladino primeren, medtem ko je knjiga z vsebino »Nevarnih let* naravnost, pobujšljiva za otroke. Starši pozor! S škofovo kniigo tja kamor spada!
(Vse tovariše opozarjamo,) da mora-io biti vsi prispevki za tiskovni sklad SKS. razglašeni v »Kmetijskem listu*, ker le na ta način je mogoča kontrola ter se da preprečiti vsaka zloraba požrtvovalnosti darovalcev.
(Darila za tiskovni sklad SKS.) Pri vinski poizkušnji v Narodnem domu v Brežicah je bilo nabranih 200 kron. — Tovariš Anton Košak je nabral pri to-vorjenju vina 200 kron. — Tovariš Jože Podgoršek na Št, llški gori je posla! 120 kron. — Pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom se je nabralo v veseli družbi v hramu zavednega našega , pristaša Ivana Klenovška 120 kron. Vsa čast vrlemu tovarišu Klenovšku, našemu navdušenemu agitatorju, ki je s svojo agitacijo že marsikoga- pripeljal v naš tabor! — Živeli vsi nabiralci in vsi darovalci! Da bi našli mnogo posne-cialcev!
(Razpis služb okrajnih ekonomov, odnosno njih pomočnikov.) Razpisane so službe okrajnih ekonomov, odnosno, ako ne bi bilo dovolj kvalificiranih prosilcev, službe pomočnikov okrajnih ekonomov na sedežih okrajnih glavarstev v Ljubljani, Kamniku, Kranju, Radovljici, Novem mestu, Krškem, Kočevju, Črnomlju, Logatcu, Brežicah. Celju, Konjicah, Slovenjgradcu in Murski Soboti. Natančnejši razpis glej Uradnem listu št. 150. (Prireditev tridnevnega tečaja o umetnem ribstvu.) Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, namorja prirediti v ribjem vališču na Bledu dva tridnevna tečaja o umetnem ribstvu, in sicer bi podajal prvi
tečaj, ki bi se vršil okrog novega leta, navodila za pridobivanje in valitev ribjih iker, drugi tečaj spomladi pa bi obravnaval odgajanje in nasajanje ribjega zaroda. Tečaj bo vodil ribarski konzulent profesor Ivan Franke. Prijave naj se pošljejo z ozirom na omejeno število udeležencev čim prej, naj kesneje pa do dne 24. decembra 1921. pokrajinski upravi, oddelku za kmetijstvo. Potrebnim, manj imovitim interesentom bo imenovani oddelek pokrajinske uprave podeljeval podpore po največ 300 K za vsak tečaj. Prošnje za podporo s potrebnimi prilogami naj se istotako vlože do zgoraj označenega dne pri oddelku za kmetijstvo. Katere dni se bodo vršili tečaji, se objavi pravočasno po dnevnem časopisju.
(Za kozjerejce.) Plemenski kozel či ste sanske pasme, ki je stal do sedaj pri g. Alojziju Ladihi v Zgornji Šiški, se je dal v oskrbo g. Alojziju Košenini v Kosezah št. 9. Skočnina za kozla je določena na. 15 kron. — Drugi plemenski kozel sanske pasme stoji pri g. Ivanu Skaletu v Zeleni jami št. 195. 3k >č-nina 12 kron. — Oddelek za kmetij stvo v Ljubljani.
(Iz Polhovega gradca.) Ker se je nekoč »Domoljub* hudoval, kakšna nesreča so za kmeta samostojneži, smo prisiljeni pogledati, kakšna sreča so za kmeta klerikalci. Toda začnimo kar pri glavi, pri Riharju, ki je bil skoro dvajset let predstojnik pograjske občine, sicer ne po volji volilcev, temveč po volji drugih oseb. Če bi odločevali volilci, bi bil Rihar župan k večjemu eno župansko dobo, ali pa še toliko časa ne. Svoj nastop je prav primerno označil z besedami: »Nova metla pometa ostro*. Toda Riharjeva metla se je silno hitro obrabila ter morala prepustiti pometanje smeti, ki jih je na-kupičil Rihar v občinskem uradu, to-meljitejši metli, sebi v čast in Riharju v sramoto. Njegovo najvažnejše delo je bilo nakup občinske hiše, kar je tako imenitno izpeljal, da je sedaj v tej hiši občinski urad, oddelek šole, učiteljica in orožnik, ki so menda občinski reveži, po zaslugi Riharjevi. Še bolj imenitno pa je izplačevanje hiše. Namesto da bi se plačalo takoj, se je plačilom odlagalo 15 let, tako da je plačala občina hišo dvakrat. Sklad, naložen v ta namen, pa je po računu veščakov za hišo potrebno vsoto znatno presezal. Kaj se je zgodilo s preostankom, ne ve živa duša. — Dobra je bila tudi njegova kupčija s krompirjem, ki ga je takoj prvo leto po vojni preskrbela vlada za seme. Krom pir je prispel skupno s krompirjem za Črni vrh, ki je bil v vsakem oziru dober. Krompir za nas pa je bil tako slab, da ni bil poraben niti za hrano, kaj šele za seme. zaradi česar so sa skoro vsega požrli županovi prašiči seveda na občinske stroške. V isto poglavje spadajo tudi neplačane dajatve med vojno in popolna izključitev od podpore nekaterih upravičencev, kakor Rusa in Koširja. Ali se je zgodilo to namenoma ali pomotoma, bi nam naj lažje pojasnil ali Rihar sam ali pa »Domoljubov* dopisnik, ki mora biti o takih zadevah svojih pristašev pač podkovan. Pozabiti tudi ne smemo tistega, kar se je pripetilo posestniku A. O., ko je plačeval davek na Vrhniki. Tamošnji uradnik mu je namreč dejal: »Poslušajte! Kakšnega župana pa imate pri Vas, da ima Vaša občina tako visoke občinske doklade?* Kajneda, gospod Rihar, vse to se je godi lo iz gole ljubezni do Pograjcev? — Pri volitvi pred vojno bi Riharju ne pomagala niti vsa njegova pretkanost. Rešil ga je samo Bombičev svinčnik. Tudi sedaj so še nekateri ljudje tako nespametni, da mu pomagajo vleči njegov polomljeni politični voziček. Vsem našim tovarišem pa prav toplo svetujemo, naj se pobrigajo vsaj malo za svojo mladino in naj je ne pošiljajo Avgijev hlev klerikalnih društev, kajti ker je tam čim dalje večji smrad, bi utegnili starši doživeti še neprijetne posledice. V drugem kurniku klerikalne menažerije je druga imenitna žival, ki je kar najbolj podobna kameleonu, to je tisti kuščarici, ki vedno izpremi-nja barve. To je inteligent Tomšič. Sprva je bil skozi in skozi liberalec* Pozneje se je močno držal socialistov. Ko e prišla do vlade SLS., pa se je preku-picnil v njo kakor aeroplan, kateremu se je pokvaril motor. In če bi se pripetilo, da bi se pri nas razširil vsled prihoda rudarjev komunizem, bi »il Tomšič najvnetejš} zagovornik komunizma. Kot trgovec, gostilničar in poštar želi seveda vsem najboljše, dela pa tako, da se godi njemu dobro ne glede na druge. To izpričuje polom hranilnice, katere vodstvo je bilo v rokah Tomšiča, Riharja in Celoška. Krivd? seveda je bilo treba zvaliti le na enega, da so ostali drugi na varnem. In zvalila se je krivda na Celoška, ker se mu ni dalo priti do živega. Kriva pa sta bila. poloma prav tako Rihar in Tomšič že zaradi tega, ker sta pustila kozla v zelnik. K sreči je nastala nesrečna vojna, ki je pripomogla, da so se skobacali Pograjci Iz luže. — Za vojna posojila je deloval Tomšič z vso paro ter se trudil, da je spravil iz ljudi kar največ denarja. Mnogo ljudi je
naplahtal, da so vložili svoje prihranke za vojno posojilo, drugim zopet je obljuboval, da jim bo iz svojega povrnil, če bi utegnili kaj izgubiti pri vojnem posojilu. Toda če ga sedaj kdo na to obljubo spomni, ga pa pečasti s falotom. In še eno prednost ima, ki ga dela za, res vzglednega klerikalca. Od nog do glave je namreč hud nem-škutarček, kar njemu — Kraševcu — prav posebno pristoja. Njegovi ženi, rojeni Ljubljančanki, nemškutarjenja že ne moremo tako zelo zameriti. Da nam mož s tako megleno preteklostjo še vedno prednjači, je prava sramota za Pograjce. Prihodnjič ga moramo na vsak način z volilno kroglico spraviti med nerabno staro šaro. — Za novo leto naj poskrbe na,Si somišljeniki, da bo sleherni naš pristaš naročen na naš prepotrebni »Kmetijski list*. Vsem Po-grajcem pa srečno in veselo novo leto' (Iz raedvodske občine.) Prosimo Vas, gospod urednik, da sprejmete tudi o-i nas par vrstic v Vaš cenjeni »Kmetijski list*, da zve tudi naša javnost, kaj so počeli klerikalci pri zadnji občinski volitvi. Šlo je tedaj za to, kdo naj bo župan. Kar nas je samostojnih, smo bili vsi za to, da bodi župan kmet. V mestni občini meščan, v kmetski pa kmet! Tako bi bilo po pravici! Klerikalci so bili seveda drugega mnenja in čeprav tako silno mnogo govore o svoji ljubezni do kmeta, so delali na vse škripce, da bi postal župan v kmetski občini tvorniški delavec.. Da bi dobili za, sebe župana, so stopili skupaj stebri klerikalne stranke: župan Preski, cerkovnik in neki Kopač, ki zna šteti celo do sto. Pa so hoteli sestaviti novo kandidatno listo, na. kateri bi blesteli raznj zanesljivi klerikalni backi. V listo so sprejeli celo ne kega užitkarja, ki pravzaprav ni nič drugega kakor pestunja. Največjo čast pa jim je delal neki Zbivc, po poklicu konjski mešetar. Mož je znan kot dober pretepač, ki je bil že v preiskavi zaradi težke telesne poškodbe. Spomladi je zlomil namreč v pretepu Ažmanovemu Janezu nogo ter bil za ta svoj čin tudi kaznovan. Prišedši iz zapora, je hotel svoj greh prikriti. Ljudem je namreč pravil, da je bil v toplicah. Pač lepe toplice, kjer dajejo samo ričet in trd kruh! Pa vendar niso take toplice samo za občinske od bornike, kajti Zbivc ima na občinsko odborništvo apetit! Dobro bi bilo, če bi se zanimalo za to zadevo tudi okrajno glavarstvo za ljubljasko okolico.
(Velike Lašče.) Dne 11. decembra je imel naš občinski odbor sejo. Na dnevnem redu je bil občinski proračun. Dasi je občina v naprednih rokah, se napravljajo vendar taki sklepi, da izgleda kakor bi vladali občino klerikalci. Naj navedemo majhen primer! Pri seji je predlagal župnik, naj se dovoli cerkovniku in organistu doplačilo k njegovi plači v znesku 100 kron Da mesec, češ da cerkovnik s svojo dosedanjo plačo ne more izhajati. Predlog je s pomočjo naših tovarišev pro drl in cerkovniku se je dovolil iz občinske blagajne prispevek 50 kron na mesec. Nikakor ne nasprotujemo temu, če se pomaga potrebnemu človeku, če prav je naš nasprotnik. Toda stvar je načelno važnosti. Cerkovnik ni občinski uslužbenec, temveč plačan uslužbenec cerkve. Z isto pravico kakor cerkovnik bi lahko prosil občino za dodatek k plači tudi kak uslužbenec pri pošti ali pri železnici, ker je njegovo delo prav tako v prid občanom. Kakor rečeno: Popolnoma stranskega pomena je, če dobi cerkovnik na mesec neznatno vsoto 50 kron, s katero mu — mimogrede povedano — itak ne bo pomagano. Toda načelo je načelo! Iz občinske blagajne se smejo pla čevati samo občinski uslužbenci. To načelo je treba varovati tudi tedaj, kadar ni tega mnenja gospod župnik. S takimi sklepi se ustvarja nevaren prejudic. Kar naenkrat bo imela občina servituto, ki bo v ostrem nasprotju z interesi občanov. Pomisliti je treba, da je v laški župniji tudi mnogo drugih občin. Kako pridejo ravno Lašče do tega, da bi nosile izvestno breme za druge občine. Slednjič ima pa cerkev že toliko premoženja, da lahko sama plača tistih borih 50 kron na mesec. Načelo je načelo! Naših besedi naj se ne razume napačno! Privoščimo in želimo cerkovniku takšno plačo, da bo mogel živeti, toda to plačo naj mu daje tisti, ki je njegov srospodar. Upamo, da naši tovariši spričo svoje gotovo hvalevredne dobrosrčnosti ne bodo ponovili v bodoče slične napake.
(Z Gorenjskega.) Zadnji čas opazujemo, kako se sučejo okoli tvorniške-ga in železniškega delavstva voditelji klerikalne stranke. Sam oče dr. Korošec hodi tajno okoli ter agitira za svojo polomljeno barko. Namen temu postopanju je prozoren. Po padcu komunistov bi radi klerikalci polovili komunistične glasove. Nimamo prav nobenega namena, snubiti delavce ter jih demjfjsroštvom in huiskaštvom loviti. Toda delavstvo spominjamo na nastopno žalibog krvavo resnico. Bilo je ob času, ko so imeli naši klerikalci vlado v Ljubljani in tri ministre v Beogradu, mM njimi Gostinčarja, predbo-ritelja delavstva, kakor tako radi na-tvezajo delavcem. In tedaj se je zgodi-
lo, da so branili »Katoliško*, pardon »Jugoslovansko tiskarno*, oziroma
«Judotiskarno», toliko osovraženi Srbi prav tako kakor so branili drja. Brejca in druge kapitalistične klerikalne mogotce. Takrat, so pokazali klerikalci v vsej goloti svojo »ljubezen* do delavstva. Na Zaloški cesti v Ljubljani so dali streljati na delavstvo, tako da je kri delavcev pordečila ljubljanske ulice. Klerikalci so branili tedaj kapitaliste, kakor Polaka in druge, delavce pa, so dali streljati. To je grozna in krvava resnica klerikalne ljubezni do delavcev. Ob volitvah so klerikalci prijatelji delavcev, v resnem trenutku pa pozdravljajo delavce is smrtonosnimi svinčenkami. Zato pravimo Vam, tvrr-niški in železniški delavci, odkrito in pošteno: Vaša. rešitev je edino v ras delavski organizaciji, kakor je kmetova rešitev samo v njegovi kmetski organizaciji. Kadar se bomo mi kmetje in Vi delavci oprijeli svojih organizacij, tedaj bo nastopila vlada delavnega ljudstva. Tedaj ne bo nobenih prepirov zaradi ministrskih stolčkov, ne bo vladnih kriz in streljalo se ne bo na no. benega, ki bo delal, kajti vlado bo imelo v rokah delavno ljudstvo. Zata« gadelj Vam, delavci, rečemo: Toliko časa ne bo bolje, dokler ne dosežemo, da boste Vi sami rezali svojim sodru-gom kruh z državne mize, mi kmetje pa prav tako sami svojim tovarišem, Kadar se to zgodi, ne bomo dobri samo pri volitvah, da se z našimi glasovi okoristijo demokrati in klerikalci, ampak postali bomo v državi taka moč, kakršna bi morali že davno biti. Zaradi te ga se, delavci, zavedajte svojega stanu'
(Mestna hranilnica v Radovljici.) N a naslov pokrajinske uprave" Že pred več kot štirimi meseci je stavil radovljiški občinski odbor predlog, naj se izpremeni dosedanji upravni o t-bor mestne hranilnice v Radovljici ta-ko, da bo skladen s koalicijo v novem občinskem odboru. Temu nazoru j« ugovarjal gospod župan, češ da je proti pravilom. Zaradi tega sta bili postani pritožbi na pokrajinsko upravo is na glavarstvo — toda do danes še ri-smo bili deležni nobenega odgovora., čeprav je po našem skromnem mnenju uradništva več kot dovolj, da bi se že lahko rešilo pritožbi. Mogoče je, da je predlog ali zadremal pri g. županu, ali obležal na glavarstvu ali pa da čaka na vstajenje v kakem pultu pri pokra* jinski upravi. Ker ne vemo, kje tiiš zajec, zato ponovno zahtevamo, naj se vsaj eden izmed teh gospodov zga> ne in pove, kaj je s pritožbama. Ljub* ljanski občinski svet je že prenovjj upravni odbor mestne hranilnice ljubljanske, čeprav je dobil župana tri mesece kesneje kakor Radovljičani. V Radovljici pa to ne gre. Seveda, sedaj še niso vsi uradniki definitivni, kadar pa bo tudi poslednji sluga krščen z vodo SLS. in kadar bodo vsi stalni, potem bo menda šlo brez ozira na pravila hranilnice. Pod staro Avstrijo je podpisal ta zavod vojnega posojila, kolikor je le mogel. Ker gre »zasluga* za to sedanjemu hranilničnemu odboru, zato bi mu bilo najbrže neprijetno, če bi se zvedelo, koliko ima Korloek še plačati hranilnici v Radovljici, da bo zavod čist. Ker ni v zavodu samo denar radovljiških magnatov, ampak tudi denar okoličanov, zahtevamo od pristojnega oblastva, da naredi konec vladanju sedanjega upravnega odbora in se izvoli nov upravni odbor, ki bo odgovarjal večini občinskega odbora. Ker je naša zahteva pravična, zato trdno pričakujemo, da se nam v najkrajšem času izpolni.
(Nov most čez Krko pri Cerkljah.) Dolgoletna želja stoterih in stoterih ljudi se bo — tako vsaj upamo — uresničila. Načrt in proračun za most sta zdelana. Prispevke bomo začeli zbirati v najkrajšem času. Vse dotičnike, ki so voljni kaj prispevati, prosimo za darove. Obenem pa opozarjamo okoličane, da sme zbirati prispevke le oni, ki se izkaže s pooblastilom in z nabiralno polo. Pooblastilo in nabiralna pola sta žigosana z besedilom: »Odbor za gradbo mostu čez Krko pri Cerkljah^. Upamo, da bo most, ako nas bodo vsi prizadeti krogi po svoji moči podpirali, "'o prihodnjega poletja gotov. V domači občini je navdušenje zelo veliko in volja neomahljiva. — V Cerkljah na Dolenjskem, sredi meseca decembra 1921. Odbor za gradbo mostu čez Kr-o pri Cerkljah.
(Iz Sromelj pri Brežicah.) Poprava šole. Tukajšnja šola je_ bila popravljena in razširjena v štirirazredni-co pred kakimi 20 leti. Poprava, oziroma dozidava je veljala 40.000 kron. Po izjavi veščakov se je izvršila dozidava na tak način, da je stavba pravo skrpucalo, ki nikakor ne odgovarja zdravstvenim predpisom. Material je bil silno slab vsled česar je bil krajni šolski svet prisiljen, letos iznova popraviti šolo. Meseca septembra je sklenil krajni šolski svet pogodbo < zidarskim mojstrom Antonom Blažih čem v Brežicah. Po pogodbi je bil Bh-žič zavezan izvršiti vsa popravila v treh tednih, ne da bi pri tem trpel šolski pouk, in sicer za vsoto 60.000 kron. Navzlic pogodbi pa. Blažič še sedaj, po treh mesecih, ni gotov s po-
Draglnja Je posledica medvojnega zapravljanja, — Povojno varčevanje odpravi draginjo
Nobena Ideja ni nobena misel ni zmagala brez žrtve, Zato Hodite, kmetje, požrtvovalni I
I
pravo šole, tako da se je moral preložiti pouk za en mesec. Pri količkaj dobrem delu in primernem nadzorstvu bi moralo hiti delo končano v dveh tednih. Ce Blažič tega ne zmore, je to njegova krivda. Pa naj bi prepustil delo domačinom, ki bj ceneje, bolje in hitreje delo izvršili! To pa so različne intrige preprečile. — Brez vednosti trajnega šolskega sveta in v nasprotju s pogodbo pa je izplačal baje župan BlažiČu že 50.000 kron. Krajni šolski svet je vsle<3 tega odstopil ter prepustil vso odgovornost županstvu, ker je upravičena bojazen, da se spričo tega ne bo popravila šola v zmislu pogodbe. Prebivalstvo ie bilo že pred 20 leti opeharjeno vsled malomarnosti mero-dajnih oseb in ista nevarnost obstoji sedaj. Pretečene dni je prišel zastopnik okrajnega glavarstva v Sromlje ter pregledal v spremstvu zidarskega mojstra šolo. Vsi nedostatki so se mu zdeli haje malenkostni. Okrajno glavarstvo opozarjamo na to, naj zastopa koristi 1500 davkoplačevalcev sromelj-ske občine, kar bo storilo le v primeru, če bo vso stvar vsestransko in natančno preučilo.
Politične vesti.
(Konec vladne krize.) Vladna kriza je sicer končana, toda nove vlade še vedno nimamo Radikalei se namreč še niso mogli zediniti glede novih ministrov in tudi mohamedanci še zavlačujejo svoj vstop v novo vlado. Toda to so končno malenkosti in gotovo je, da bo nova vlada v najkrajšem času sestavljena.
(Kako je prišlo do sporazuma?) Kakor smo že poročali, je bil za nadaljnji potek vladne krize največje važnosti radikalsk- kongres, ki je imel odločiti, ali ostane še dosedanja koalicija ali ne. Na kongresu je bilo sicer silno razpoloženje za to, da bi se koalicija razbila, toda vse je moralo utihniti pred železno logiko izvajanj N. Pašiča, ko je dejal: «Dajte mi več mandatov, pa ne bo potrebna nobena koalicija; dokler pa tega ni, mora obstati koalicija z demokrati.* In tako se je tudi zgodilo. Pašiču je izrekel kongres zaupanje ter mu dal proste roke. S tem je bilo jasno, da koalicija ostane in da sestavi novo vlado Pašič.
(Ribarjevo posredovanje.) Po končanem radikalskem kongresu je prišel k Pašiču Davidovič, ki je imel še vedno mandat za sestavo nove vlade ter se pričel pogajati za vstop radikalcev v njegovo vlado. Toda vsa pogajanja, vršeča se v tej smeri, so ostala brezuspešna in nastala je nevarnost, da se radikalsko - demokratska koalicija sploh razbije. V tem trenutku je pričel posredovati predsednik narodne skupščine dr. Ri-bar. Povabil je k sebi najuglednejše člane radikalne in demokratske stranke. Po dveurnem pogajanju je prišlo do sprave. Bistvo sporazuma obstoji v nastopnem: Demokrati in radikalei obdrže dosedanje ministrske stolčke. Vendar pa ne bo Pribičevič še dalje notranji minister, temveč prevzame mesto ministra za notranje zadeve nek drug politik. Radikalei torej ne dobe notranjega ministrstva, pač pa dobe namesto tega državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. Demokrati dobe pravtako mesto državnega podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo. Ko sta sprejela ta sporazum oba kluba, je bila kriza rešena.
(Vprašanje podtajnikov.) Jasno je, da je uvedba podtajnikov, ki naj "bi bili nekaki kontrolorji, čisto odveč, kajti zavlačevali bi le delo; njih kontrola tudi ni tako pomembna kakor izgleda, ker je za kontrolo v prvi vrsti poklican parlament. Na drugi, strani pa pomeni uvedba državnih podtajnikov tudi težko obremenitev državne blagajne, kajti državni pod-tajniki bi imeli skoro iste plače kot ministri. V dandanašnjih časih pa, ko trpi vsa država spričo silnih davkov, je taka nova obremenitev državnega proračuna nedopustna. Zategadelj je zahteval «Klub samostojnih kmetov» v nasprotju z vsemi, da se državni podtajniki ne postavijo, ker so odveč in provzročajo samo nepotreben izdatek. Tako so dokazali naši poslanci vnovič, da so edino pravi zastopniki ljudstva, možje na svojem mestu. Prepričani jfflO, da bosta' poslanca Sušnik in dr. Hohnjec takoj vložila interpelacijo. za odpravo državnih podtajnikov, kajti njiju posebnost je, capljati za drugimi in uspehe drugih povzdigovati za svoje.
(Novi ministri.) Radikalei sicer še niso imenovali svojih ministrov, vendar je verjetno, da bo nova vlada
Ohrajnl odbor SKS. za radovljiški m
e!§ SV.
al treh popoldne « Sokolskem tam p latloilp
katere spored Je sei© begat in nad vse zanimiv.
Med drugim so na sporedu srečolov, prodaja gagnfet, petje, šaljiva pošta, godba, pfes itd. Cist! dobiček veselice Je nsmesijen tiskovnemu skladu SKS,. Dobitki se naj izročajo tovarišu Ivanu Žarku, posestniku v Lescah. Na sv. Štefana dan, tovariši, prav vsi na kmetsko veselico v Radovljico!
sestavljena tako-le: predsedstvo m ministrstvo za zunanje zadeve Ni-kola Pašič (radikalec), pravosodno ministrstvo dr. Laza Mar ko v i č (rad.); ministrstvo za izenačenje zakonov Marko Trifkovič (rad.), ministrstvo za agrarno reformo Krsta Miletič (rad.), ministrstvo za javna dela Velja V u k i č e v i č (rad.), ministrstvo zr pošte in brzojav dr. Žarko Miladmovič (rad.), ministrstvo za notranje zadeve dr. Voja Marinkovič (demokrat), ministrstvo za šume in rudnike Žika Ra-fajlovic (dem.), ministrstvo za prosveto Svetozar Pribičevič (dem.), ministrstvo za socialno politiko dr. Ivo Krstelj (dem:), ministrstvo za vere dr. Gregor Žer-j a v (dem.), ministrstvo za finance dr. Kosta Kumanudi (dem.), ministrstvo za promet Andrija Sta-n i č (rad.), ministrstvo za kmetijstvo in vode tovariš Ivan Pucelj, ministrstvo za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho (mohamedanec). — Obdrži li ministrstvo za narodno zdravje še nadalje dosedanji minister dr. Karamehmedovič, ni gotovo. Tudi glede dosedanjega vojnega ministra še ni gotovo, če ostane na svojem mestu. Govori se, da bo imenovan namesto generala Zečeviča general Svetozar Matic.
(Mohamedanske zahteve.) Kakor naši poslanci, tako so nastopili tudi mohamedanci s svojimi zahtevami za ponovni vstop v vlado, in sicer za-Jhtevajo predvsem mesto državnega podtajnika ali v ministrstvu za agrarno reformo ali pa v ministrstvu za notranje zadeve. Ker pa pripadeta ti dve mesti po sporazumu radikal-cem, oziroma demokratom, zato se govori, da bi se sestavila nova vlada tudi brez mohamedancev, ker tvori tudi brez njih vladna večina nad 200 poslancev, dočim šteje vsa opozicija (z Radičem vred) le okoli 150 poslancev. Mislimo pa, da do tega ne pride in da bodo mohamedanci zmanjšali svoje zahteve tako, da bo sporazum mogoč.
(Klerikalen uspeli,) Naj gledamo novo vlado kakorkoli, na. vsak način upamo, da so naši klerikalci zadovoljni. Ministrstvo za vere prevzame njih dobri prijatelj dr. Gregor Žerjav. In ker so sedaj na dnevnem redu duhovniške plače, je gotovo, da bo ta zadeva rešena tako, kakor zahteva to interes duhovnikov. Toda šalo na stran! «Slovenec» pravi, da je neresnična naša trditev, da je doživela klerikalna politika strahovit polom. In kakor se že to spodobi, veruje vsa duhovščina seveda le «S2o vencu». Upamo., da ne bo duhovščini, posebno kaplanom, treba še obžalovati, ker ni poslušala našega glasu. Ne Gosarjev komunizem, ampak krščanska strpljivcst. bo pripeljala duhovščino in ljudstvo do blagostanja. Dr. Korošec naj le še naprej trobi svojo revizionistično stališče. Do revizije ustave bo sicer gotovo prišlo, ker še nobena ustava na svetu ni bila takoj tako popolna, da ne bi potrebovala izpopolnitve. Toda revizija bo prišla tedaj, kadar bodo hoteli to dotičniki, ki so ustavo zgradili, ne pa, kadar bodo to zahtevali ljudje, ki sploh nočejo ustave. In u-sedna napaka drja. Korošca je, da. ni znal preprečiti mnenja, da spada tudi njegova stranka med one, ki so nasprotovali ustavi, ker sovražijo našo državdP Ampak «SloVenec» bo vseeno trobil o «uspehih» klerikalne politike! Pride že še spoznanje in nas prav nič ne boli., če bo prišlo spoznanje prepozno. Trpel ne bo vsled tega slovenski kmet, kajti njegovo stališče bomo varovali rili. Drugo pa je, kako bo z duhovščino,
ki smatra še vedno za svojo glavno nalogo to, da napada nas, ki smo za varstvo vere.
(Zakonodajni odbor.) Med drugim je bil v pretrest tudi zakon za pobijanje draginje. Po novem zakonu se bodo razpustila občinska sodišča, ker so se izkazala za popolnoma neprikladna. Sestavljena iz laikov, uradnikov in drugih meščanskih stanov, so diktirala kmetom in obrtnikom cene in jih kaznovala naravnost z drakonskimi kaznimi. Vse izrečene sodbe se bodo zato pred rednim sodiščem na novo obravnavale, kar je z a s 1 u g a n a š e g a poslanca Drofenika, ki je stavil tozadevni predlog. Na ta način se bo marsikatera krivica popravila. Socialni demokratje so zahtevali, naj se uvede zopet rekvizicija poljskih pridelkov, češ da je krnet najbolj kriv današnje draginje. Kmetje, zapomnite si to! Proti temu nesramnemu predlogu je nastopil energično poslanec Drofenik ter zagovarjal načelo svobodne trgovine, zahtevajoč, da se zabrani izkoriščanje ljudstva po bančnem velekapitalu. Pošten zaslužek se naj zagotovi kmetu, obrtniku kakor tudi trgovcu. Da velja to naše stališče tudi glede delavca, smo že dovolj dokazali pri razpravi drugih zakonskih načrtov. Ni čudno, če socialisti kot javno znani sovražniki kmeta zahtevajo rekvi-zicijo živil. Javnost pa naj tudi zve, da so zvesto podpirali predlog za relcvizicijo klerikalci, in sicer Sušnik in oberkotnunist dr. Gosar. Tudi to si, kmetje, dobro zapomnite! Tako se ie zopet pokazalo, da je v klerikalni stranki zmagala komunistična struja in da so poslanci kmetje brezpravna para, ki mora plesati tako, kakor hoče dr. Gosar. Toda, kako ne bi oni, ko mora celo dr. Korošec poslušati dik-tat klerikalnih komunistov. Tako je zopet klasično dokazano, da ima «Kmetska zveza* zgolj namen zvezah slovenskega kmeta. Kmetje, iz-preglejte vendar, kajti skrajnji čas je že! Klerikalci so za rekvizicijo živine in živil! To dejstvo si zapomnite za vedno! — Pa ne, da bi sedaj klerikalna poslanca Sušnik in dr. Hohnjec interpelirala vlado zaradi nameravane rekvizicije živil?
(Enotna socialistična stranka v Jugoslaviji.) Tekom preteklega tedna so se vršila v Beogradu pogajanja raznih socialističnih strank glede ustanovitve skupne stranke. Dosegel se je v vseh načelnih vprašanjih sporazum. Slovenska socialnodemokra-tična stranka, srbska Lapčevičeva in hrvatska Koračeva skupina se združijo v enotno socialistično stranko Jugoslavije. Izvoljen je bil odbor petih članov, ki naj čim prej skliče skupen kongres. — Delavci se družijo, mi pa se razdvajamo. Tri kmetske stranke imamo samo v Sloveniji, poleg tega pa voh še masa kmetov kandidate raznih socialističnih . in meščanskih strank. In potem se še nekateri ljudje čudijo, če ne pridemo na zeleno travico! Še slabše kakor v Sloveniji je v drugih delih države. Kmetje, spoznajte resnico: Samo v slogi je moč! Zategadelj se kmetje vseh dežel združite in poskrbite za to, da pride do enotne kmetske organizacije! Nobena stvar se ne izvrši kar čez noč in tudi to resno vprašanje ne bo rešeno čez noč. Zato pravimo: Preko zveze pravih kmetijskih strank mora nastatj enotna kmetska stranka!
(Radičev poslanec) dr. Pernat je bil v Zagrebu aretiran, ker . je javno hujskal na upor proti državi. Pernat je sicer proti aretaciji protestiral, češ da je narodni poslanec, toda to mu
ni nič pomagalo Na policiji so mu namreč dejali, naj gre v Beograd v skupščino^ kjer naj brani svoje zahteve.
(Radičev poslanec umrl.) V ječi je umrl za jetiko bivši Radičev poslanec Janeček. Ker je bil Čeh, ni mogel biti poslanec v naši državi. Iz Češke je moral svoje dni pobegniti, ker je zakrivil poneverbe pri apro-vizaciji.
(Šoprosjski plebiscit) Nad Avstrijo se je maščeval koroški plebiscit. Kakor so osleparili lansko leto Avstrijci nas, tako so letos osleparili Avstrijce Madžari. Pri plebiscitu je namreč glasovalo nad 10.000 ljudi za Madžarsko, za Avstrijo pa samo 3000. Avstrijci sicer pravijo, da tega plebiscita nikdar ne priznajo. Toda to jim ne bo najbrže prav nič pomagalo, kakor tudi nam lani ni koristil naš protest. Da se vse maščuje, so okusili sedaj tudi Avstrijci.
(Albanija.) V aeželi roparjev so izbruhnili Vnovič nemiri. Ker se Albanci ne upajo napasti nas, zato so se pa zaceli. klati med seboj. Vrgli so vlado v Tirani in postavili novo. Toda tudi tej vladi ni usojeno dolgo življenje, ker hujskajo proti njej Italijani. Da bi prišli Albanci do reda, so naprosili francoskega princa Bo-naparta, potomca velikega Napoleona, da bi postal njih kralj. Toda Bonaparte se je za povabilo lepo za-hvaiil. Preveč mu je še pri srcu lastno življenje. Istega mnenja so menda tudi člani zavezniške misije, ki jo ie poslala v Tirano Zveza narodov, aa dožene razmere ob albanski meji. Namesto na mejo, so namreč odpotovali rajši domov.
(Italija) postaja vedno bolj in bolj država anarhije. Te dni so ubili fašisti državnega podtajnika in ranih več ljudi njegovega spremstva. Ta umor je razljutil vso Italijo in !e malo je manjkalo, da ni odfrčala Bonomijeva vlada, ki je morala obljubiti, da bo razorožila vse fašiste. Ampak vladni obljubi nihče ne verjame. — Slovenski poslanci branijo z največjim pogumom naše brate. Toda njih število je premajhno in nasilstva nad našimi ljudmi se nadaljujejo.
(Nemčija.) V Berlinu so izbruhnili zopet veliki nemiri. Več trgovin je bilo izropanih.
(Vošingtonska konferenca) je bila vendar uspešna. Osnovala se je zveza štirih držav: Amerike, Anglije, Francije in Japonske, ki predstavlja sedaj vrhovno vlado na zemlji Značilno je to, da Italije ni v tej zvezi, kar je jasen dokaz, da je njen ugled tako silno padel, da je ne smatrajo več za vredno, da "bi se družila z največjimi silami. Na tem neuspehu Italiji prav iskreno čestitamo.	v
Nekoliko nauka o poMouanjii
(Napisal živinozdravnik F. Kulterer.)
Nauk o podedovanju je silno važen za živinorejce. Prav do zadnjega časa nam je bil razmeroma jako malo znan nauk o življenju (biologiji) in zato so zlasti živinorejci tavali večinoma v temi ter so delali z domnevanji, ki jim je bila podlaga praktična izkušnja. Toda domnevanje še ni noben zakon, od, česar prihaja, da so glede živinoreje razširjeni razni napačni nauki in . da je pospeševanje živinoreje deloma na napačni podlagi. To se je v prav zadnjem — predvojnem — času korenito izpre-menilo, kajti nekako izza leta 1890. in zlasti v sedanjem stoletju je biologija (nauk o življenju) tako silno napredovala, da govorimo dandanes že lahko o bioloških zakonih. Ta veda je za živinorejce neizmerne važnosti. Žalibog je kruta vojna tudi na tem polju prekrižala marsikatere račune, zastavila napredek in zapustila kaotične razmere. Tembolj pa se moramo sedaj posvetiti umni živinoreji, da jo spravimo zopet v pametno smer in. to zlasti mi Slovenci, ker se bo v naši živinorejski državi slovenskemu živinorejcu živinoreja tedaj najbolj izplačevala, ako bo gojil prvovrstno plemensko živino in zalagal z njo južne kraje, posebno srbski del naše države. Umni živinorejec pa mora poznati predvsem nekoliko nauk o podedovanju, kakor ga uči praktična izkušnja na podlagi znanstvenih pridobitev. In zato mislim, da nastopna kratka razprava ne ostane brez haska. *
Osnovni organ vsakega živega bitja ie celica in nauk o celicah (ci-itologija). je neobhodno potrebna pod-
laga za razumevanje biologije (na» uka o življenju) in zlasti: nauka <$ podedovanju. Vsi deli živalskega seveda tudi človeškega — telesa obstoje iz silno majhnih celic, kjer je kal in pravzaprav vir vsega življenja* Ena celica naredi drugo celico iti tako rastejo posamezni deli telesa; Celice more zapaziti naše oko ie pod drobnogledom, če jih'"večstokrat pen večamo. Predstavljajmo si celico kot" mehurček, obdan z mreno, v katerem je beljakovinasta snov (protoplasma) in na sredi jedro, ki je silno zamotane sestave! V jedru vsake žive celice, vsakega živega bitja se nahajajo v gotovem številu neka telesca, ki se imenujejo hromosomi in so, kakor se upravičeno domneva, nositelji po-dedovanja. Žival ali rastlina vsake vrste ima v svojih živih celicah vedno enako in določeno število hromoso-mov, in sicer vselej na pare. Tako je n. pr. v celicah govedi 16 hromoso-mov. Vsak par teh hromosomov je enako veljaven, to je oba hromosoma od enega" in istega para moreta vr* šiti eno in isto življensko nalogo. Početek vsakega življenja je celica. Imamo enocelična bitja, ki se razmnožujejo s priprosto delitvijo ma-terne celice v nova enocelična bitja. Drugače je pri spolnem razmnoževanju, kjer se mora združiti ženska spolna celica z moško spolno celico v novo celico, iz katere nastane nato novo bitje. To, kar imenujemo žensko jajčece, je pravzaprav le ena ženska celica, ki ima pridejanih več aH manj drugih snovi, a to le zato, da more oplojena ženska celica živeti v pri-četku, dotlej namreč, dokler od drugod (od maternega telesa) ne dobi potrebnih redilnih sokov. Moška celica, ki je navadno kakih 200krat manjša kakor ženska, je navadno celica sama zase, brez preživljajoči!! prirastkov. Pri spoljenju zleze moška celica v žensko celico, š čimer fc novo bitje zasnovano. Pri zasnovi-nju novega bitja iz ženske in moški' celice prinese vsaka celica, za bodoče novo bitje od vsakega para hromosomov s seboj le enega hromosoma, ki ima določeno življensko nalogo; v oplojeni ženski celici pa se nato zopet srečata od moške kakor od ženske strani hromosoma, ki moral-vršiti iste življenske naloge. To velja seveda le v velikih potezah in ;sfe: razume tako, da rodi govedo govedo, konj konja, koza kozo itd. Naše domače živali so le redkokdaj ali pa niso nikoli med seboj popolnoma enake. Istotako vidimo, da ne bo mladic nikdar kazal vseh lastnosti svoje matere, oziroma svojega očeta . Na a plemenjenje je vedno le križanje in, zarodi so križani.
Kakšno je podedovanje pri kri« zanju, je pojasnil zlasti opat avgm štinskega samostana v Brnu Gregof Mendel okoli 90. leta preteklega sto;; letja. On je postavil tri zakone, ki stf za živinorejce izredno važni. Živali, ki jih križamo, nimajo, primerjam' druga z drugo, v svojih spolnih celicah enakovredne osnove v jedrih (niso homocigotne), temveč različne* vredne osnove (so heterocigotne). če križamo dve živali, ki sta vsaka zasC homocigotni, a ena proti drugi hetfV rocigotni, potem bo ves zarod teh dveh živali imel enake oblike in last« nosti, zarod bo enakoličen in L Mendlov zakon se glasi: Prvi zarod križanja je enakoličen. Ta enakolič-nost prvega zaroela pa more biti trojna:" a) srednjeličnO podedovanje, t. j! ves prvi zarod ima polovico kake lastnosti od očeta in polovico od matere; stoji torej nekako na sredi med obema staršema;, b) prevladolk čno ah dominantno podedovanje, i j. ena ali druga lastnost od očeta ali matere pri prvem zarodu prevladuje; ona lastnost, ki ne pride do veljave, je sicer podedovana, a je skrita in se: pojavi zopet slej ali prej pri potomcih prvega zaroda (skritolično ali je cesivno podedovanje); c) novolično podedovanje, t. j. pojavi se žvratefc (atavizem), ki prihaja od kakšnega prejšnjega pradeda. Pri nas, kjer delujemo pri križanju s precej mešanimi živalmi, se zvratek (atavizem) kaj pogosto dogaja.	-
Če križamo nato živali prvega zaroda, ki so sedaj vse heterocigotne (nimajo, primerjane druga z drugo*, v svojih spolnih celicah enakovredne, osnove v jedrih, ampak različno vredne) med seboj, dobimo drugi zaT rod, ki ne bo vec enakoličen (ves zarod ne bo imel enake obHke in last-nosti), ampak dobili bomo živali,. k?i se vržejo deloma po svojem starem; očetu ali deloma po svoji stari ma-; teri: II. Mendlov zakon se torej glasi:.
Razšlr jajmo vedno misel ujedi?ij@nja Jugoslovanskega kmeta l
6
fzporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja I
Lastnost drugega zaroda se pri križanju živali prvega zaroda razcepi. Že Mendel je dognal, da so v drugem zarodu tri četrti prevladoličnih in četrt skritoličnih živali. Vse, kar je tu navedenega glede I. in II. Men-dlovega zakona, se pa nanaša vedno le na eno lastnost, ki se podeduje, kajti različne lastnosti se morejo podedovati srednjelično, prevladolično ali skritolično, neodvisno druga od druge, na zarod. To pa je III. Men-dlov zakon, ki se glasi: Lastnosti se podedujejo nezavisno druga od druge.
Tu navedene tri Mendlove pode-dovalne zakone je prav lahko zasledovati, če se prične križanje z dvema živalma (kot roditeljema), ki sta z ozirom na določeno lastnost, ki jo hočemo zasledovati, vsaka zase ho-mocigotni (imata enakovredne osnove v svojih jedrih), a zadeva postaja silno zamotana, kadar križamo med seboj živali, ki so sploh heteroci-gotne, kakor je z vsemi našimi domačimi živalmi, zlasti z govedjo. Od nobene naše govedi ne moremo trditi, da je homocigotna, ampak vse so z ozirom na njih sestavo heteroci-gotne. Vsaka žival je izdelek svojega doma, t. j. na vsaki živali se vrše izpremembe, ki jih provzročajo kemijska sestava tal in krme, podnebje, zlasti pa reja itd Te izpremembe naših živali, ki jih imenujemo razlikovanje (varijacije), so trojne, in sicer: 1.) preobraževaaje (modifikacija), 2.) sestavljanje (kombinacija) in 3.) po-novljenje (mutacija). Preobraževanje provzročajo vplivi na žival, ki učinkujejo od oploditve ženske celice naprej, to so vse v življenju pridobljene lastnosti, ki se nikdar ne podedujejo. Na različen način v oplojeni celici sestavljeni hromosomi v celičnem jedru, ali če se od kakega pradeda med križanjem kak nromosom popolnoma izgubi in nadomesti z drugim hromosomom od drugega pradeda, pa nastanejo novosti, ki se prenesejo na zarod in so torej podedljive. Take novosti so za kmetovalca včasih silno koristne, n. pr. izredna mlečnost in taki pojavi so zelo važni, ker so sredstva za izboljšanje živine. O liromosomih, t. j. telescih, ki se nahajajo v jedru celice in ki jih smatramo za nositelje podedovanja, ne smemo misliti, da je vsa* hromosom v zvezi ie z eno lastnostjo bodočega bitja, ampak vsak hromosom si predstavljamo spojen s celo vrsto Lastnosti in vsako lastnost imenujemo podedo-valno enoto (geno). Različno skupaj sestavljeno kopičenje očetovskih in materinskih hromosomov, ki so nanje vezane mnogoštevilne različne lastnosti, to je podedovalne enote, šele novo bitje ustvarjajo in vsled tega se potem varijacije in mutacije ponavljajo boljše, slabše ali celo nove lastnosti. če si stavimo vprašanje, katere lastnosti se n. pr. pri goveji živini podedujejo, je odgovor lahek, obenem pa silno težaven. Novorojeno tele se je razvilo iz oplojene celice, ki je po oploditvi imela polovico očetovskih in polovico materinskih hromosomov, torej so v teletu zasnovane vse očetove in vse materine lastnosti, vendar so te lastnosti lahko prevladolične ali skritolične ali se pa vsled posebne sestave hromosomov (kombinacija in mutacija) pojavi no-, voličnost. Česar nimata oče in mati v sebi, tega tudi na mladiča ne mo-:;reta prenesti. Če se pojavi novolič-liost, pa ne smemo trditi, da ima mladič nekaj na sebi, česar starši niso imeli, ampak t;sto, kar je bilo prej skritolično, se vsled kombinacije in mutacije lahko izpremeni v prevladolično. En primer: iz križanja skozi več rodov je nastala po barvi čisto simodolska krava, ki je, obre-iena od simodolskega bika, skotila f popolnoma sivo tele. ki pa je imelo
■	sicer vse telesne oblike simodolske pasme.
Naloga živinorejca je, da kupiči v svojih plemenskih živalih hromoso-mev spojene z lastnostmi, ki so nam ; všeč ali potrebna in v to svrho nam more služiti za vodnika le rodovnik, po katerem izbiramo za pleme samo najboljše živali. Če pa ne postopamo obenem strogo po bioloških zakonih in živali s podedovalnega stališča popolnoma ne poznamo, doživljamo vsled cepljenja lastnosti in vsled pre-vladoličnosti in skritoličnosti vedno razna presenečenja. Rodovnik bodi f v pivi vrsti podlaga za biološko presojanje živali. Vse lastnosti živali moremo deliti v dve veliki skupini,
■	in sicer v morfološke lastnosti, to je tiste, ki se njih pojavi kažejo v oblikah, in v fizijološke lastnosti, to je tiste, ki kažejo pojave v delovanju
posameznih organov. Vse te lastnosti prenašajo živali na svoj zarod. Ker pa so živali že od narave lepo ustvarjene in ker je lena zunanjost morfološka lastnost, zato se izredi s pravilnim ravnanjem iz lepega teleta ali žrebeta vedno lepo vzrastla žival. Grde oblike (če niso vsled kakega posebnega vzroka podedovane), ki jih živinorejec sam zaKrivi, so v življenju pridobljene lastnosti. Dobre lastnosti, kakor mlečnost, ješčnost, hitra rast itd., je pa mogoče z umno rejo in s pravilnim prehranjevanjem spraviti do viška razvoja.
Iz vsega tega sledi, da moramo za pleme odbirati živaii najboljšega po-koljenja in z umno rejo ohraniti njim prirojeno lepoto in fizijološke lastnosti ter jih prav tako z umnim ravnanjem do viška razviti. Čimbolj kupičimo pri križanju hromosoma z dobrimi podedovalnimi lastnostmi, tem zanesljivejši bo uspeh. Iz tega vzroka bomo med seboj plemenih najboljše živali, ki so glede zaželje-nih dobrih lastnosti kolikor mogoče enake. Najbolj ;nake so med seboj seveda sorodne živali; zato se včasih namenoma v sorodu plemeni, a to sme delati le orav izkušen živinorejec, ki ve, kako daleč sme iti. Ple-menjenje sorodnih živali, celo pa ple-menjenje v najbližjem krvnem sorodstvu (incestna reja) more imeti prav slabe posledice. Pri plemenjenju v sorodstvu se kupičijo poleg dobrih lastnosti tudi slabe lastnosti; v tem primeru žal slabe lastnosti največkrat dobre lastnosti rade prevladujejo. Plemenjenje v sorodstvu provzroča tudi pokvarjenost čutnic in vpliva zlasti slabo na spolovila. Potomci sorodnikov so čestokrat slabotni, malo plodoviti, včasih naravnost neplodni, da celo abnormalni. Če bi n. pr. napravili okoli kakšnega živinorejskega okoliša kitajski zid, zaprli vse poti tuji govedi in plemenih domačo goved samo med seboj, tedaj bi doživeli — sicer ne še mi, pač pa naši potomci — da bi ta goved popolnoma degenerirala ter slednjič tekom časa sploh izginila. Potreba pomešanja ženske spolne celice z nesorodno moško spolno celico je naraven zakon, ki ga praktična izkušnja potrjuje in po katerem se živinorejec vsaj v obče mora ravnati. Za križanje odbirajmo dosledno le živali, ki nam spričo preizkušnje dajejo največji dobiček! V rodovnike pa vpisujmo izključno le živali, ki niso samo lepe, ampak ki nam dajejo tudi užitek!
Kaj naj vpoštevamo pri pretakanja vina?
Vino je pijača, nastala iz grozdnega mošta vsled kipenja, to je vsled delovanja kipelnih glivic ali drož. Po končanem burnem kipenju se poležejo drože na dnu soda in delujejo tam še naprej; deloma razkrajajo še ostanke sladkorja, ki je ostal od burnega kipenja, deloma pa tudi kislino.
Razkrajanje kisline pospešujejo bakterije, ki se nahajajo med drož-mi. Iz tega sledi, da čim dlje leži mlado vino na drožeh, tem bolj izgubiva na kislini, to pa le v kleti, ki ima zadostno toploto, to je vsaj 15° C.
Preden pa se toplota v kleti spomladi zviša, je treba na vsak način vino od drož oddelit'. To je potrebno zlasti pri vinu, v katerem je že ves sladkor pokipel in ki je šibkejše. Ako leži tako vino preko toplejšega spomladnega vremena na drožeh, mu preti nevarnost, da prično v njem drože gniti in vino pokvarijo. Zato je treba vino pretočiti. Pretakanje vina se vrši sedaj navadno od meseca decembra do meseca marca, in sicer pretakamo zgodaj:
1.)	Vina, ki kažejo kako napako, n. pr., če imajo slab duh ali okus, kakor po slabem sodu, žveplovem vodiku itd., če rjave ali če postanejo vlačljiva.
2.)	Vina, ki so dovolj pokipela in niso kisla, a jim hočemo kislino ohraniti.
V	obeh primerih bomo pretočili vino zgodaj, to je kmalu po končanem kipenju; v prvem primeru najbolje že meseca novembra, v drugem primeru pa meseca decembra.
V	obeh primerih bomo vino pri pretakanju tudi nekoliko zažveplali, v prvem primeru malo bolj, v drugem primeru pa malo manj.
Vina, ki na zraku rjave, kar do-ženemo, če pustimo vino pred pretakanjem stati eden ali dva dni v odprtem kozarcu, moramo pretočiti
tako, da pridejo čim manj mogoče v dotiko z zrakom, vina, ki kažejo druge zgoraj omenjene napake, pa tako, da jih dobro prezračimo. Vino, ki ima duh po sodu (dušek), lahko zelo popravimo s tem, če ga pretočimo na dobre drože od zdravega vina in ga z njim večkrat premešamo. Drože potegnejo dosti slabega duha nase in ko se zopet usedejo, pretočimo vino vnovič v dober sod.
Ako duška še tudi s tem nismo odstranili, ga odstranimo s pomočjo eponita ali oenokarbona.
Pozno, to je šele meseca marca, pretakamo vina, ki še niso zadostno pokipela ali pa vina, pri katerih želimo, da izgube na kislini. Skrbeti moramo le za to, da leže v topli kleti, ker postane sicer vino, Hi še ni dovolj pokipelo in vsebuje še ostanke sladkorja, rado vlačljivo.
B. Skalicky.
Vinski semenj na ljubljanskem veleseranjn meseca septembra leta 1922.
Z ozirom na različna vprašanja vinogradnikov, če in kakšen bo vinski semenj na prihodnjem ljubljanskem velesemnju, smatramo za potrebno opozoriti slovenske vinogradnike in druge interesente že sedaj na to, da se prihodnji vinski semenj nikakor ne bo vršil, vsaj kar se tiče Dolenjske, po načinu prvega semnja.
Poleg velikega truda in nehvaležne odgovornosti provzroči namreč taka skupna prireditev izredno velike stroške, katerih, kakor se je pokazalo pri prvem semnju, prirejenem od vinarskega odseka, še tako dobre kupčije daleko ne pokrijejo.
To prvo prireditev je vzel v roke vinarski odsek zaradi skupnega postopanja štajerskih in kranjskih ve-ščakov pri izberi in določitvi za razstavo namenjenih in za to sposobnih vinskih vrst iz Štajerske in Kranjske, ker drugače gotovo ne bi prišlo do tako častne udeležbe s strani vinogradnikov in do tako zanimive in poučne kolekcije raznovrstnih vin iz vseh boljših štajerskih in dolenjskih vinskih goric.
Pot je tedaj zasnovana. Vsak interesent se je letos lahko poučil, kako naj v tem oziru postopa, in zato bi vsaj za svojo osebo priporočal, da se v bodoče v vsakem okraju, kjer ni vinskih zadrug in kjer imajo vinogradniki prav dobra vina in zmisel za take prireditve, osnujejo posamezne skupine, sestoječe iz 3 do 5 razumnih vinogradnikov, ki naj na lastno pest v posebnem oddelku ali paviljonu svoja in sosednjih vinogradnikov vina razstavijo in osebno razprodajajo.
S tem, če bodo vinogradniki vse sami opravljali, bodo tudi mnogo ceneje izhajali in vina posameznikov se bodo na ta način, kar je poglavitno, bolje razpečavala in povsod jih bodo poznali; kajti vsakdo bo sam, oziroma po svojem direktnem zastopniku, ponujal svoja vina posameznim obiskovalcem - interesentom.
Iz tehničnega in praktičnega stališča pa se bodo morala ločiti dolenjska in štajerska vina, da izostanejo eventualna nesporazumljenja in medsebojna zapostavljanja glede vinskih kvalitet. — To pripominjam z ozirom na opazovanja in izkušnje zadnjega vinskega semnja.
Ne vem sicer, kakšno stališče zavzamejo v tem oziru štajerski vinogradniški veščaki, mislim pa, da bomo po možnosti in potrebi tudi v bodoče vsi pri tej stvari skupno sodelovali, toda za izid naj bo vsak razstavljalec sam odgovoren.
Bodoči velesemenj, ki bo najbrže v prvi polovici meseca septembra leta 1922., bo mnogo obširnejši od letošnjega velesemnja. Ker bo vese-lični prostor, na katerem se bodo točila vina svobodno ali gostilniško, mnogo obsežnejši kakor je bil letošnji, zato se bo postavilo lahko tudi več paviljonov s potrebnim prostorom za mize.
Kdor se misli torej udeležiti prihodnjega semnja, naj se že sedaj potrudi za prostore, zlasti pa naj skrbi za vina, sposobna za razstavo. Vina je treba v ta namen umnokletarsko spraviti in jih zoriti, posebno ona, ki se jih nameni za steklenice.
Priprave za prihodnji velesemenj so že v tiru. Vsakovrstna pojasnila daje na željo «Urad ljubljanskega velesemnja» v Ljubljani.
Fr. Gombač v Ljubljani.
Opirati ii gospodinji«.
(Vizum italijanskega konzula) za
izvoz mesa in živalskih sirovin v Italijo ni več potreben, kakor razglaša to ministrstvo za kmetijstvo in vode. Tudi to ugodnost je priboril tovariš Pucelj. Pričakujemo, da bomo skoro brali interpelacijo gospoda profesorja in poslanca Sušnika glede odprave vizuma italijanskega konzulata.
(Zmanjšanje števila uradništva) je sicer predvsem politično vprašanje, toda mi smo uvrstili to zadevo vseeno pod gospodarstvo, kajti ozdravljenje naših financ je mogoče samo, če se zmanjša število uradnikov. V Avstriji, ki je bila uradniška država, je prišel en uradnik na 300 prebivalcev, pri nas pa pride že na 240 prebivalcev, dočim v Srbiji celo že na 140 prebivalcev. Sedaj se sestavi v Beogradu komisija, ki bo pričela vendarle, z zmanjševanjem števila uradništva. Skrajnji čas! Samo da bi se to zmanjševanje v resnici tudi dosledno in energično izvrševalo in da ne bi igralo pri tem delu polovičarstvo prevelike uloge!
(Nedopustno postopanje pri raznih dobavah.) Že dalj časa zasledujemo, da se razpisavajo različne uradne ponudne obravnave in tudi dražbe s tako kratkimi roki, da je popolnoma izključeno, da bi se mogli takih obravnav ali dražb interesenti pravočasno udeležiti. Tako je n. pr. razpisana v «Uradnem listu» z dne 15. decembra oddaja del za dan 20. decembra. Popolnoma nemogoče je, da bi se mogel te oddaje del udeležiti, recimo, obrtnik iz Štajerske. Tako postopanje je nepravilno in vredno vse obsodbe. Svetujemo za enkrat vsem uradom, naj opuste natečajne razpise s prekratkimi roki, ker bomo sicer primorani pregledati, če se ne izvršujejo take na hitro roko razpisane dobavne obravnave morda spričo osebnih koristi. Upamo, da bo naš kratki opomin zadostoval in da nam ne bo treba dokazovati, da je tudi v Ljubljani precej korupcije!
(Popis avstro-ogrskih vojnih posojil.) Oddelek za kmetijstvo pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani zbira podatke za očuvanje koristi tistih korporacij, ki so podpisale kako avstro-ogrsko vojno posojilo. Občine bodo ta vojna posojila popisovale do dne 15. januarja 1922. Pozivljemo občinske urade, zadruge in razne druge občekoristne institucije, da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo in iznos posameznih podpisanih avstro - ogrskih vojnih posojil. Interesente pa opozarjamo še posebe na tozadevna razglasila, ki jih bodo občinski uradi objavili.
(Železniške pristojbine se ne bodo zvišale.) Vest, da se z dnem 1. januarja podraže železniške vožnje, in sicer tako za osebni kakor za blagovni promet, ne odgovarjajo resnici. V veljavi ostanejo dosedanje cene.
(Stanje Narodne banke.) Kovinska podloga znaša 386,357.242.85 dinarjev in se je zmanjšala za 8 milijonov 900.974 dinarjev; dolg države je narastel na 4.438,928.565 dinarjev, torej se povečal za 16,007.957 dinarjev; bankovci, ki jih je v prometu za 4.645.878.995 dinarjev, so se pomnožili za 26,517.550 dinarjev.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja od 264 do 266 kron, ruski carski rubelj od 23 do 25 vinarjev, na-poleondor (zlatnik za 20 frankov) 980 do 1020 kron, nemška marka od 1-40 do 1-45 naše krone, romunski lej 2 kroni 5 vinarjev, švicarski frank 49 do 50 kron, italijanska lira skoro 12 kron, avstrijska krona 4 vinarje, angleški funt 1115 do 1125 kron.
(Vrednost bankovcev) je znašala na Češkem dne 7. decembra 11 milijard 742.246.000 čeških kron ali preko 33 milijard naših kron. V Nemčiji so imeli ob istem času za 102.789,634 000 mark bankovcev. Romunija ima bankovcev za 13 milijard lejev.
(Avstrijska krona.) Kako je padla vrednost avstrijske krone, naj pokažejo nastopne številke: lOOkronski avstrijski zlatnik velia 135.000, 20-kronski 27.000 in lOkronski 13.500 avstrijskih papirnatih kron; srebrni petkronski novec velja 2590, srebrn dvekronski 980 in srebrna krona 490 avstrijskih papirnatih kron. Službeno je določena cena kilogramu zlata na štiri in pol milijona, kilogramu srebra pa na 120.000 kron.
(Nemčija ne plača.) Kar so mnogi prorokovali, se bo najbrže tudi uresničilo, Nemčija ne bo plačala vojne
odškodnine tako, kakor bi jo glasom dogovorov morala. Do sedaj je sicer Nemčija vse v redu plačala, z novim letom pa se to konča. Nemčija j? namreč javila, da ne more plačati odškodninskega obroka za meseca januar in februar v znesku 500, oziroma 275 milijonov zlatih mark, temveč samo 150 do 200 milijonov zlatih mark. Kjer nič ni. tam izgubi celo cesar pravico, s čimer se bodo morali prejkone sprijazniti tudi zavezniki.
(Dolg zaveznikov.) Zavezniki dolgujejo Ameriki tako ogromno vsoto, da znašajo samo obveznice na obresti 11 milijard dolarjev, to je 100 dolarjev na vsakega ameriškega državljana. Zaveznikom pa dolgujejo Nemčija in druge države. Tako je dolžna Anglija Ameriki prav toliko, kolikor so dolžne njej druge države. Če ne bo plačala Nemčija, tudi zavezniki ne bodo mogli plačati. Zategadelj bi bilo res najpametneje, če bi se izbrisali vsi ti dolgovi.
(Cigaretni papir) se prodaja odslej po teh-le cenah: Papir Job (ena knjižica) en dinar, cigaretni papir: 1. vrste (70 lističev) 60 par, 2. vrste (70 lističev) 50 par, 2. vrste (50 lističev) 40 par, 3. vrste (70 lističev) 40 par, 3. vrste (50 lističev) 30 par.
(Ljubljanski trg.) Sedaj, ko smo tik pred prazniki, izporočajo listi meščanskih strank revnim slojem o ljubljanskem trgu to-le: «Trg se nahaja v obupnem položaju. Tako raz-sežnega pomanjkanja blaga, izvzem-ši vojnih časov, do danes še ni bilo. Dne 13. decembra so prignali na trg samo tri teleta in nobenega prašiča. Kakovost govejega mesa je padla najobčutneje. Množina mleka pada vsak dan, kakovost je nepovoljna. Pa še tisto mleko, ki se donaša v mesto, je razdeljeno tako, da najpotrebnejše stranke ne pridejo do njega. Po uradnih podatkih je odpadla začetkom meseca decembra v Ljubljani na osebo samo ena desetinka litra mleka. Jajc na trgu ni. Edino skrivoma je še mogoče dobiti jajca. Masla primanjkuje prav tako na najbolj občuten način. Moka št. 0 velja 21 kron, mast od 82 do 85 kron za kilogram. Sadje se vsled draginje kupuje le mala Samo zelja in perutnine je zadosti.* Tako razumejo aprovizačno politiko gospodje v Ljubljani. Z občinskimi sodišči in drugimi šikanami so hoteli spraviti kmeta na kolena, sedaj pa vsega manjka. Dejali smo že enkrat, da je edina rešitev za aprovizacijo Ljubljane, če bo temeljila le-ta na kooperaciji kmetskih zadrug in mestnega prebivalstva. Dokler pa se to ne doseže, ne bo aprovizacija v Ljubljani zadovoljiva. V interesu bednikov, ki pri takih prehranjevalnih krizah najhuje trpe, želimo, da bi se to zgodilo čim prej. Z naše strani bomo storili vse, da se bo revežem pomagalo, toda le tedaj, kadar ne bo prehranjevalno vprašanje postalo skoraj da politično.
(Vinski trg.) Strokovnjaki sodijo da bo ostalo letos za izvoz okoli 1,500.000 hektolitrov vina, kar bi odgovarjalo vrednosti 2 milijard 700 milijonov kron, če računamo liter vina povprečno samo z 18 kronami. Da bi pa mogli izvoziti vse to vino, je zelo malo upanja. — Na Češkem so izgledi za vinsko trgovino slabi. Pripravlja se nova uvozna carina na vino, zlasti na luksusno vino. Nujno potrebno bi bilo, da bi zahtevala naša vlada olajšave za uvoz naših vin na Češko, saj z druge strani uvažajo Čehi mnogo svojega blaga k nam. — Na Madžarskem so cene vinu stalne. — V Italiji so cene vinu srednjevisoke, ker je letošnja vinska letina za četrtino manjša od lanske letine. Lahko mogoče je, da vsled tega laško vino ne bo moglo konkurirati z našim vinom. V Trstu velja v gostilni liter srednjedobrega vina od 4 do 5 lir (48 do 60 naših kron). — V Avstriji primanjkuj vin. Vsako trgovino z vini pa izključuje nizko stanje avstrijske valute. Liter neobda-čenega vina stane povprečno 450 avstrijskih kron (18 naših). Naše vino je za Avstrijo predrago. — V N e m -čiji je vinska trgovina živahna. Večina domačega vina je že razprodana. Cene vinu se gibljejo od 14 do 18 mark (od 20 do 27 naših kron) za liter. Nemčija bi postala lahko naš glavni odjemalec za vino.
(Hmeljski trg.) Žatec, dne 10. decembra. Zadnje dni se je plačevalo za 50 kg hmelja slabše do dobre srednje kakovosti od 4500 do 5500 čeških kron (13.500 do 17.000 naših kron). Za 50 kilogramov prvo-
Pridobivajte ,,Kmetijskemu listu" nove naročnike in naročnice I
Delajmo z vsem! močmi za procvlt in razširjenje ,.Kmetijskega lista«1!
vrstnega hmelja se je plačevalo do 6000 čeških kron
(Hmelj.) V Petrovcih pri Novem Sadu se je pridelalo pred vojno :!0.000, letos pa samo 5000 metrskih stotov hmelja. Pred vojno je prihajalo v Petrovče do 20 tujih kupcev, letos pa jih je prišlo samo 5. Toda tudi le-ti niso ničesar kupili, ker niso mogli dobiti vagonov. Zaradi tega stanja so priredili tamošnji hmeljarji veliko zborovanje ter odposlali trgovinskemu ministru primerno spomenico.
(Mariborski živinski trg.) Na sejem je bilo prignanih dne 13. decembra 8 bikov, 162 volov, 223 krav, 6 telet in 1 konj. Cene so bile: volom: debelim od 20 do 23, pol-debelim od 15.50 do 19, plemenskim od 14 do 15- bikom za klanje od 13 do 19; kravam: klavnim od > 2 do 18, plemenskim od 10 do 15, molznim od 12 do 18, mladi živini od 12 do 17, kravam za klobase pa od 7.50 do 9 kron za kilogram žive teže. Volovsko meso I. vrste se je prodajalo po 22 do 24, II. vrste po 18 do 20, meso bikov, krav in telic po 16, teletina I. vrste po 20, II. vrste po 18, sveža svinjina pa po 32 kron kilogram.
(Tržne cene živini na Hrvatskem.) Uradno so bile razglašene te-le cene: v zagrebški županiji: voli od 16 do 26, biki od 16 do 20, krave od 12 do 20, junice od 14 do 22, teleta od 18 do 24, svinje (debele) od 38 do 46, svinje (mršave) od 35 do 40 kron; v varaždinski županiji: voli od 18 do 26, biki od 14 do 18, krave od 14 do 18, teleta od 14 do 18, svinje od 38 do 46, oziroma od 32 do 40; v modruško-riješki županiji: voli od 17 do 24, biki od 12 do 14, krave od 12 do 16, teleta od 18 do 22, svinje od 42 do 50, oziroma od 34 do 44 kron za kilogram žive teže.
(Cene meso v Trstu.) Izza dne 17. decembra so določene v Trstu te-le maksimalne cene govejemu mesu: sprednje doklado 6 lir, zadnje 7, doklado 7.40 lir, meso brez kosti 12 lir ali nad 140 naših kron.
(One špecerijskemu blagu v Zagrebu.) Sladkor v kockah po 55, kava od 125 do 89, riž po 26.50 in 36, poper po 75, cimet po 48, sveče po -60, fige v vrečah po 29, najfinejše namizno olje po 95 za kilogram. — Modra galica, 98- do 99odstotna, veha kilogram 32 kron.
(Žitni trg.) Dasi se je naša valuta precej popravila, vendar se cene žitu niso znižale, temveč so se nasprotno Celo zvišale. Nesrečne prometne razmere so glavni vzrok temu nenaravnemu pojavu, posebno še, ko pri nas ne primanjkuje žita. — Dovoz žita je še vedno slab. V Somboru so plačevali pšenico od 1400 do 1420 kron. Po koruzi se zelo povprašuje. Nova koruza je dosegla ceno 1035 do 1040, stara pa 1130 do 1150 kron. Za druge poljske pridelke je zanimanje manjše. Mogoče je, da bodo cene žitom še narasle, zlasti ker ni izgleda, da bi se skoro znatno izboljšale prometne razmere.
(Lesni trg.) Naš največji konkurent je Avstrija s svojo nizko valuto. Vendar se izvaža les za kurivo in trd les še v precejšnji meri. V mesecu septembru smo izvozili lesa za 16,812.609 dinarjev, med tem ko znaša vrednost izvožene živine in mesnih izdelkov skoro 100 milijonov dinarjev. Središče naše lesne trgovine je danes Zagreb. Fin hrastov les iz slavonskih gozdov je brez konkurence in se izvaža na Angleško, Francosko, v Belgijo in v Španijo. Izborna kakovost tega lesa je svetovnoznana in doseza zato tudi visoke cene. Kubični meter tega lesa pride na 12.000 kron franko vto-vorna postaja. Hrastovi pragi se plačujejo po 200, bukovi pa po 95 kron. Zaloge lesa za kurjavo so zelo majhne, zaradi česar se dvigajo cene takemu lesu. V Beogradu je poskočila cena lesu za kurjavo od 80 na 130 dinarjev pri kubičnem metru. Slejkoprej sta naša glavna odjemalca lesa Italija in Grčija.
(Cene kožam.) Zagreb. Pri nas kakor tudi v tujini se znižujejo cene kožam, čeprav je padla pri nas cena kilogramu kože že na 38 kron. Samo ielečje kože se drže še nad 40 kron. Mesarji so si sicer osnovali zadrugo, da preprečijo nadaljnji padec cen kožam, toda ne s prevelikim izgledom na uspeh. Ovčje kože se malo zahtevajo in veljajo 30 kron za kilogram. Kože jagnjet se plačujejo po 50 kron za kilogram, zajčje kože pa po 20 kron kos. —
Avstrija je edina država, kjer so narasle cene kožam. Z ozirom na valuto so pa cene manjše od naših cen. Goveje kože veljajo od 900 do 1100, telečje od 2200 do 2550 za kilogram. Konjske kože veljajo od 10.000 do 13.000, kozje do 4000 in zajčje po 1200 kron kos. — V Nemčiji imajo kože te-le cene: goveje po 23 do 30, telečje od 52 do 60, ovčje od 9 do 13 mark za funt. — Na Češkem so se plačevale na semnju v Pardubicab dne 7. decembra nastopne cene: volovske kože od 16 do 18.20, kravje po 18, bi-kovske po 16.88 do 17, konjske po 10 kron za kilogram. Telečje kože so bile po 165 čeških kron za kos.
(Tvornico lesene volne) je osnoval v Osjeku trgovec Hermann Steiner. Do sedaj ni bilo take tvornice v državi in so morali posebno izvoz-ničarji jajc naročevati volno na Češkem ali pa v Avstriji. Tvomica je najmoderneje urejena in bo gotovo kos svoji nalogi
(Trgovina s cementom v Dalmaciji) je, kakor poročajo iz Splita, znatno oživela. V zadnjem času prihajajo vedno pogosteje italijanske in druge ladje, ki ukrcavajo cement. Pred nekaj dnevi sta dospeli po cement ena italijanska in ena grška ladja. V mesecu septembru se je izvozilo cementa za čez 15 milijonov dinarjev.
(Na Češkem) nameravajo poizkusiti prihodnje leto s saditvijo tobaka. Finančno ministrstvo je že izdalo tozadeven sklep.
(Med Jugoslavijo in Češko) se vr-še pogajanja za gospodarski sporazum glede čim živahnejše izmenjave blaga. Ne pozabite na naše vino!
(češka je izvozila) v prvih devetih mesecih letošnjega leta 73,523.250 centov blaga, uvozila pa ga je za 29,778.031 centov. Največ blaga je bilo uvoženega iz Nemčije. Pravtako zavzema tudi pri izvozu Nemčija prvo mesto. Za Nemčijo so uvozili največ blaga iz Amerike.
(Izvoz jajc iz Madžarske) je dovolila madžarska vlada proti temu, da se proda od vsakega zaboja gotovo število jajc Budimpešti po ceni 3.50 madžarske krone za eno jajce.
Raznoterosti.
(Narodni dom v Barkovljah zažgan.)
Fašistovski zločinci nadaljujejo s svojim divjaštvom. Zažgali so poslednji slovenski Narodni dom v Tretu. Narodni dom v Barkovljah. Pod pretvezo, da morajo maščevati dogodke v Splitu, kjer so bili tepeni v civiliste preoblečeni laški oficirji, ker so izzivali, so napadli Narodni dom v Barkovljah ter gA zažgali. Postavili so se pred vrata ter s samokresi in z bombami zagrozili s smrtjo vsakomur, ki bi poizkusil rešiti Narodni dom. Nato so znosili na sredo dvorane vse pohištvo, ga polili z bencinom in petrolejem ter z gostilničarje-vimi blagajniškimi knjigami podkurili ogenj. Potem so počakali še tako dolgo, da je bila vsa dvorana v plamenu. Nato so se odpeljali v mesto s tramvajem. Ko je bilo vse dovršeno, so prihiteli orožniki in se silno čudili, da bi osrenj zanetili fašisti. Poklicali so gasilce, ki niso mogli najti vodovodnih hidrantov. Smejaje se so stali pred pogoriščem ter gledali ogenj, dasi so bili le nekaj metrov oddaljeni od morja in dasi so imeli s seboj parno brizgalno. Šele takrat, ko je ogrožal ogenj že sosedne laške hiše, so pričeli gasiti. Orožniki seveda niso našli nobenega požigalca, pač pa so zaprli nekega Slovenca-, češ da je sumljiv. Škoda znaša nad 150.000 lir, ki jo na, deloma plača laška zavarovalnica. Tako se godi •ia-gim bratom tam preko. Taksna nasilja morajo prenašati dan na dan. Laška vlada pa gleda vse to in se ne gane. Kako dolgo še? Tovariši, našo geslo bodi: preganjanim na pomoč, ker je t.o naša dolžnost in ker bo šele potem prišel dan osvobojenja.
(Silen požar v Škofji Loki.) V sredo dne 14. decembra je nastal na. parni žagi in v parketni tvornici g. Hajnri-harja pri škofjeloškem kolodvoru silen požar, ki je uničil skoro vse podjetje. Ogenj je nastal v prizidku, kjer so delali ležišče za motor. Domneva se, da so padali ogorki iz peči, s katero so sušili novo stavbo, na tla, ki so se polagoma vnela. Ker je manjkalo voda, se je ogenj tako bliskovito naglo raz-širii, da je bilo vse gašenje nemogoče. Skoro sta bili v plamenu žaga in tvor-nica. Uneli so se tudi veliki skladi desk in pragov v bližini. Vročina je bila tako neznosna, da na kako rešitev podjetja sploh ni bilo mogoče misliti. Gasilna društva iz Škofje Loke. Stare Loke, Godešič in Zabnice so z nadčloveškim naporom končno vendarle omejila ogenj. Parna žaga in tvomica sta popolnoma pogoreli. Rešili so samo ne-
kaj jermenov. Škoda, ki znaša nad štiri
milijone kron, je le deloma krita z zavarovalnino. Požar je bil tako velikanski, da so ga videli celo v Ljublajni.
(Na smrt obsojen) je bil pred celjsko poroto železniški delavec Janez Špiler iz Brežic. Ker je zvedel, da ima posestnik .Tosip Jakopinčič večjo vsoto denarja, zato ga. je zvabil na skupno vožnjo proti Zagrebu, Med potjo je Špilor Jakopinčiča umoril ter mu vzel denar. S konjema in vozom ubitega se je nato odpeljal na zasedeno ozemlje. V Postojni pa so ga vtaknili v zapor, iz katerega je pobegnil v Jugoslavijo. V Brežicah je bil" zopet aretiran. Izporo-čilo o smrtni obsodbi je Špilerja, silno potrlo.
(Smrtna nesreča.) Pred Kajtežovo nišo v Sv. Florijana ulici v Ljubljani je podrl voz električne cestno železnice na tla staro, slabo oblečeno ženico Skubelj z Iga ter jo vlekel s seboj kakih šest metrov. Bila jc na mestu mrtva. Voznika ne zadene nobena krivda, ker jc zvonil pravočasno. Starka je bila gluha in ie hotela preiti cesto ravno v trenutku!, ko j" prispel voz cestne železnice. Ker ni mogel voznik voza pravočasno ustaviti, je zadela ubogo starko smrt.
(Ponesrečen vlom.) Starejšim ljudem bo gotovo še v spominu, kako so prišli pred več leti uzmoviči pred Perda-novo trgovino v Ljubljani z velikim parizerjem. Bilo je Okoli treh zjutraj. Odprli so trgovino in pričeli znašati iz trgovine na voz zaboje s sladkorjem in druge dobi-e stvari. Stražnik, ki je gledal njih početje, jim je celo pomagal, ker so 'delali* tako odkrito, da jim'je verjel in bil prepričan, da vozijo blago v resnici na semenj. Toda bili so samo tatovi. Enako tatvino so hoteli ponoviti v noči od petka na soboto trije uzmoviči, ki so se pripeljali z vozom pred trgovino Štefana, Mencingerja na Sv. Martina cesti v Ljubljani. Vdrli so v skladišče ter pričeli nalagati na voz vreče s kavo. Toda imeli so smolo, ker ni policija danes več tako lahkoverna, kot je bila nekdaj. Stražniku se je posrečilo dva lička ujeti, dočim je Iretjl zbežal. Eden izmed prijetih_ je znani vlomilec Jože Dacar. Zanimivo je to, da sta bila ukradena tudi voz in konj. Ptičke so dali pod ključ,
(Slika današnje nravnosti ) Iz Trbovelj poročajo: Oženjeni rudar Matija Češnovar v Lokah je imel ljubavno razmerje s 481etno, •omoženo Uršo Lorber-jevo. ki ima pet otrok. Ker pa je imela. Lorber ljubezensko razmerje tudi z drugimi moškimi, ji je Češnovar zagrozil, da se ustreli, če ne konča s tem življenjem. In res je tekel domov po samokres: Lorber je- hitela m .njim in mu hotela izviti samokres. Pri tem se je samokres sprožil ter zadel Lorber-jevo naravnost v srce, da je bila takoj mrtva.
(Slovenska rodbina umorjena v Trstu.) Karel Košuta iz Ajdovščine jo imel v Trstu v samotni ulici gostilno »Pri Karlu*. Predpretekli ponedeljek zvečer je bila njegova gostilna posebno dobro obiskana. Ko so odšli vsi go-t-je, je pričel Košuta pospravljat; gostil-no. Z njim sta bila v gostilni še žena in sin. Med tem je prišla v gostilno neka deklica ter zahtevala četrtinko vina. Košuta ji je hotel dati ravno vino, ko sta planila v gostilno dva razbojnika z zakritim obrazom, namerila revolver in ustrelila. Pni strel je zadel Košuto v glavo tako, da jo bil takoj mrtev. Z drugo kroglo je bila. ubita žena in težko ranjen sin, ki sc je skrival za materjo. Razbojnika sta nato pobegnila, ne da bi vzela kaj denarja. Dogodek je silno razburil ves Trst,
(Smrtna nesreča na Planici.) Štirje Ratečana so šli na lov na divje koze. Pri pastirski koči na Planici so se razdelili. Gonjača sta odšla po žlebu pod Mojstrovko, lovca pa sta ostala ;n čakala na koze. Kljub silnemu viharju sta. korakala gonjača pogumno naprej in prišla do strmega obronka, le malo oddaljenega od groznega prepar da. Bodisi, da se jima je vdrl sneg, bodisi, da jih je vrgel vihar: zmanjkalo jima je tal in padla sta v prepad čez 200 metrov visoko steno, kjer sta. obležala mrtva. Ponesrečenca, sta bila 471etni Jernej Mežik in 1 Tleti sin-edi-nec Janez Erlah.
(Komunisti čistijo.) Na Ruskem so pričeli komunisti s čiščenjem svoie stranke. Spoznali so, da se je v njih vrste vtepla vsa sodrga, ki je največ kriva propadanja komunistične ideje. Čeprav tvori vsa komunistična stranka le neznatno večino (niti en odstotek vsega ruskega prebivalstva), so ven-da.r že pri prvem čiščenju izključili komunisti nad 600.000 pristašev. Njih glasilo «Pravda» poroča v svoji številki z dne 13. novembra o uspehih tega čiščenja. V vsem je bilo povprečno izključenih iz stranke 60 odstotkov pristašev, po večini pijancev, nasilnikov1 in policajev. Pri tem poročilu kritikuje »Pravda* delo t,eh nekdanjih komunistov, in sicer na tako oster način, da bi bil ustreljen prej gotovo vsakdo, ki bi si upal izreči samo del tega, kar priznava sedaj komunistično glasilo. Zanimivi so podatki o čiščenju v Povol-žju. Vsled podkupovanja je bilo izključenih 162 komunistov, vsled pijanosti 1034, vsled zlorabe uradne oblasti 287,
vsled protlpostavnosti 184. vsled ne-zaneslijovosti »49, vsled udeleži« verskih obredov 464, vsled protiv-nosti proti Židom 127, vsled neizpolnjevanja strankinih zahtev 88:2 in vsled pasivnosti 2587 komunistov. Med izključenimi je bilo 5090 kmetov. 4875 inteligentov in 2649 delavcev. Revizija pristašev komunistične stranke je pokazala naravnost neverjetne stvari. Tako so zalagali nekateri sovjetski uradi vstašn s kruhom in orožjem. samo da so jim le-ti prizanašali. Spričo revizije so v nekaterih krajih prenehale sploh vse komunistične organizacije. Kljub temu velikemu čiščenju pa komunisti še vedno niso zadovoljni ter pravijo, da je treba revizijo ponoviti, ker je še vse polno sodrge v stranki. Prej ne bo bolje, dokler se up izvede čiščenje v komunistični stranki tako radikalno, da se bodo uresničile besede Ljenina-Uijanova, ki je dejah V vsej Rusiji so samo trije res. pravi komunisti, to so: Lenin, Uljanov in jaz.
(Resničen dogodek.) Potem, ko je doživel znani general Potiorek koncem leta 1914, strahovit poraz v Srbiji, je pustil službo ter se odpeljal v Avstrijo. Vsedel se je v vagon za nekadilce in premišljeval svoj velikanski poraz. Med tem pa je vstopil v vlak neki Madžar, se vsedel nasproti Potičreku in pričel vleči neusmiljeno dim iz pipe. Potiorek je pričel postajati nemiren, Madžar pa je kadil dalje. Potioreka je zgrabila, jeza. Zadri se je na Madžara, češ da je vagon namenjen nekadilcem. Madžar se ni zmenil za to ter kadil dalje. Tedaj je segel Potiorek v žep in dal Madžaru svojo vizitko, kar pomeni poziv na dvoboj. Toda Madžara tudi to ni spravilo iz ravnotežja. Spravil je vizitko v žep in kadil dalje. Tedaj pa je šel PotioTek k izprevodniku in mu razložil vso zadevo. Sprevodnik je pozval Madžara* naj zapusti kupe. Madžar ni rekel besedice, ampak kadil venomer naprej ter dal izprevodniku Potioreko-v0 vizitko. Izprevodnik je vizitko prebral in odšel. Na, hodniku je čakal Potiorek na. izprevodnika, in ga vprašal, kako je opravil. Izprevodnik mu je tekel: «Pa idite Vi v drug oddelek! Saj s tem človekom — kažoč generalu njegovo vizitko — se ni dobro, prepirati. Ali ne veste, da je ta človek — bttda-lo Potiorek?*
(Za kratek čas.) Milo ga je gledala. »Kaj, vso to veliko svinjsko glavo ste pojedli naenkrat,?* »Pa kaj sem hotel drugega, ko me je tako milo gledala!* — Zvesta žena. »Oh, gospa., Vi se mi pa res smilite.* »Kaj pravite?* tVedno je Vaš mož na potovanju in samo nekajkrat na. leto je doma po štirinajst dni*. »Da! Tudi jaz sem vsa nesrečna tistih štirinajst dni!*
—	Moderno slikarstvo. »Sta-rokopitnež, stoječ pred moderno sliko, vzdihne: »Gozd je moder, nebo rdeče, potok pa rumen. In slika ima naslov: »Vse v zelenju*! — R d e č i n o s. Možakar s krepko rdečim nosom je prišel k zobozdravniku in mu potožil bolečine v želodcu. Zobozdravnik: »Čemu ste prišli k meni — zobozdravniku — če Vas boli želodec?* S presenetljivo odkritosrčnostjo pijanček: »Ker bi mi vsak drug zdravnik prepovedal pija-čo!» — Priporočljiv n a s v e-1, kako priti na hiter način do denarja, je dal neki šaljivi bankir. Kakor znano, obogati človek najhitreje s tem. če veriži, to je, če nakupi blago, o katerem ve, da se bo drugi dan podražilo. In zaradi tega je nas ve to val bankir vsem, ki bi radi naenkrat zaslužili veliko denarja, da nakupijo dne 31. decembra veliko število časopisov, kajti dne 1. januarja bodo vsi časopisi dražji. — Neprekosljiv odmev. V neki družbi so se prepirali, kje se sliši najboljši odmev. Vsakdo je hotel blesteti, kako je slišal najsijajnejši odmev. Toda vse je prekosil gospod, ki je doživel tak-le odmev: V Švici je zaklical nekoč ves zadovoljen nad lepoto kraja v naravo besede pesnikova: »Moja bodi ljubica!*, nakar mu je odgovoril odmev: »Govorit« z očetom!*
—	Ne bo za t ožil. »Mama, ali me je Micka zatožila?* »No, sinko!* »No, potem ti pa tudi jaz ne povem, da je Micka razbila, šipo*. — Izdal se je; Zdravnik je izpolnjeval- nek mrtvaški list. Ko je imel napisati vzrok bolezni, je v zmedenosti podpisal sebe. Ali kaj, če je napisal resnico! — Prednost. Zakaj imajo nekateri policisti konje? Zato, da. lažje zbeže, če se kaj pripeti!
Književnost.
(Gospodinjski koledar «Jugosloveu-ske Matice«.) Naša, nad vse delavna »Jugoslovenska Matica* je izdala obsežen in izvrstno urejen »Gospodinjski koledar*. Poleg koledarja in poštnih in kolkovnih pristojbin prinaša »Gospodinjski koledar* celo vrsto izvrstno pisanih in lahko razumljivih člankov, ki obravnavajo vse, kar se tiče slovenske gospodinje. Nato sledi zelo obsežen (preko sto strani velike osmerke) troškovnik, ki ga bodo vse gospodinje gotovo z največjim veseljem pozdravile. Ker je »Gospodinjski koledar* v vsakem oziru vsega pripo-; ročila vreden, zato ga toplo priporočamo sleherni gospodinji. Cena mu je ze-
lo nizka, kajti lcljnb svoji obsežnosti velja vezan samo 30 kron. Naj neb'> gospodinje, ki bi bila brez »Gospodinj skega koledarja?. Koledar se tiaro?:' pri «Jugosloven.-:ki Matici* v Ljubi ju ni, Pred Škofijo št. 21. Denar je posla ti naprej.
(«Gorišlta Matica.») Naši zavedni i" delavni Goričani kljub laškemu pritisku razveseljivo napredujejo. Nov dokaz za to je »Goriška Matica*, ki s • je ustanovila v Gotici. »Matica* zalaga Primorce s knjigami na siičen na čin kakor »Družba sv. Mohorja*. Zn letos je poklonila -Goriška Matica-svojim članom tri knjige, in sicer bogato ilustriran koledar, drja. Jožeta Lovrenčiča »Gorske pravljice* (ilustri rano) in zabavno knjižnico z Rem čevim romanom »Naši ljudje*. Ilustracije delajo goriškemu slikarju Buci-ktt vso čast. Tudi »Gorske pravljice* in »Naši ljudje* so prijetno čtivo. Odo. bravati le tega ne moremo, da je koledar preveč strankarsko urejen. Svarimo naše Primorce pred pretiranim strankarstvom in prav posebno pred kranjskim klerikalizmom. Nastopita bi morali z najostrejšimj merami, če bi nekateri še naprej izrabljali narodnostni čut, v strankarske namene. Z »žirom na težak položaj primorskih Slo vencev priporočamo kljub temu riško Matico* vsakomur najtopleje. Vse tri knjige, ki veljajo samo 00 kron. so zelo okusno opremljene. Knjige se naroča pod naslovom: »Goriška Matica-. Ljubljana. Pred Škofijo št. 21. — Slovenci, podpirajte Primorce ter naročajte knjige »Goriške Matice*!
! Obrtnik. 1
mi»iM*iii iii
> Obrtniške vesti.
(Vseobrtniški shod) je bil v nedeljo dne 11. decembra v Mariboru v Gam-brinovi dvorani. Udeležba je bila lepa — viden znak, da se obrtniki zavedajo svojih nalog. Shod je otvoril g. Novak, ki je pozdravil vse navzočnike. imenoma tovariša O griča iz Novega mesto kot načelnika »Obrtne organizacije za Slovenijo*. Tovariš predsednik je nato naznanil dnevni red shoda, ki je obsezal te-le točke: 1.) Enotni obrtni zakon. 2.) Obdavčenje malega obrtnika. 3.) Protest proti centralizaciji obrtnih zadrug v Ljubljani. 4.) D< litev Slovenije na dve oblasti. K prvi točki je govoril tovariš predsednil ■ Obravnaval je temeljito krivičnost sedanjih naredb za obrtniški stan ter pr« -bral nato tozadevno resolucijo. — Pri drugi točki se je oglasil k besedi to variš O grič, ki je pojasni! glavtv vzroke, zakaj mora trpeti obrtniški stan pri obrtni zakonodaji kakor tudi pri davčnih predpisih toliko krivic. Nujno potrebno je. da se obrtniki vsakega kraja organizirajo v krajevni organizaciji ter da se potem krajem" organizacije zvežejo in združijo, in sicer ne le v posameznih pokrajinah, samo v Sloveniji, temveč da se stvari mogočna zveza vseh obrtnikov od zahodne do skrajnje vzhodne meje naš'' države. Vse obrtnike brez razlike na levo in desno je treba združiti v tako organizacijo, ker le tedaj bo mogoče, da si pribore obrtniki na merodajnih mestih vpliv in moč. Če to dosežem ■ . bomo tudi povsod zadostno zastopani in imeli bomo na vseh važnih mestih svoje zastopnike; s tem pa bodo odpravljene tudi krivice, ki ovirajo dandanes razvoj obrtniškega stanu. — Pri tej priliki se je podala obrtnikom tudi jasna slika o poslovnem davku ter obrtnike opozorilo na nepravilnosti * strani višjih davčnih oblastev. — Nato je sledilo poročilo o delitvi Slovenije na dve oblasti. Stvarn> in izčrpno poročilo je podal o tej točki dr. Reisman, ki je čestital obrtništvu, da se zanima tudi za to vprašanje. Govornik je pojasnil potrebo dveh oblasti., posebno z ozirom na- obrtniške interesa in na gospodarske zahteve. Z vseh strani so padali težki očitki na Ljubljano. ki ni storila svoje dolžnosti in ni znala braniti prebivalstva in obrtništva na severu nate Slovenije. V razpravo o tej točki so posegli gospodje Novak, Ogrič in Beramič C iz Slivnice), — O tretji točki dnevnega reda se je razvili daljša, debata, po kateri se je sklenilo, naj se tudi obrtne zadruge razdele v dva okraja, kar naj izporoči na celjskem zborovanju tovariš Ogrič. (Isti dan, ob treh popoldne, se je namre-vršila, v Celju ustanovitev »Zveze obrtniških društev za Slovenijo*.) Pri slučajnostih so se obravnavale škandalozne razsodbe mariborskega občinskega, sodišča, katero je obsodilo čevljarskega mojstra Suliča na tako drakoničen način, da bi mu bil uničen obstoj, če bi obveljala razsodha, Shod je protestiral najostreje proti praktiki mariborskega občinskega sodišča. — Shod, ki se je ob pol eni zaključil, pomeni velik uspeh obrtnikov v vsakem oziru, saj je poleg drugega resno pokazal, da, doseže tudi obrtnik blagostanje. Ce bo zaveden in če se bo združil v organizaciji, v kateri obstoj?, vsa njegov*, moč.
Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška društva!
Pomagajmo zasužnjenim bratom — podplrajmo »Jugoslovansko Matico"!
Vesele božične praznike in srečno novo leto
Selita
Erjavec $ 7urf^
trgovina 3 Sejnino v Ljubljani'.
V
Vesele božične praznike in srečno doto leto
želi usem auojim zadružnikom
„EKONOfTV\
osrednla gospodarska začruga u LJubljani,
regtetrouana zadruga z omejeno zauezo.
--
Vesele božične pravnike in srečno novo leio
f tlita vstrn svojim o. n. eojtmaletm
Schwab $ ftisjak.
trgovina 3 manufaktvro v Ljubljani,
Vesele božične praznike
ln
srečno novo .leto
želi
FRANC HITTI,
jtf trgoviraa s poljedelskimi stroji v Ljubljani,
KL
Sv. Martina cesta St. 2.
Uesele božične praznike
In
srečno nauo leto
želita
uredništvo in uprava Kmetijskega lista".
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.

1
Kmetovalci!
Blaznikova Velika Pratika za lete 1922. i8 izšla, j
Letošnja izdaja se odlikuje po slikah i« naše domovine in je posrečena poinanju B nate države. Bivga Avstrija nam je s neni sredstvi zapirala pogled na naie seda-
I
Usodi ljudi v vseh iWelab f-eta uporabljajo
ie 2b let fitr— -USefi
Feller jeu ..Elsafluid"
tot lepBtiio thosmetihum)
za nego sob, zobnega mesa in glave ter kot dodatek k vodi *a umivanje, ker niinknje za-radi svojega
iistečega in osvežujočega (i lovanja kar najbolje. Ravno tako je priljubljen kot krepko, blago delujoče in
trlo prijetno sredstvo sa drgnjenj
hrbta, rok, nog in celotnega telesa. „Elsafluid" je mnogo močneje in učinkovitejši nego francosko žganje ia splob najboljše sredstvo te vrste. Tisočera priznanja 1Z zamotam in poStnino z« TUkil|»r:
3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 48 E.
Za prodajalce i
13 dvojnih steklenic ali 4 spedaine »teki eni ce 168 K
M dvojnih ali 8 specialnih steklenic. ...... 380 K
38 dvojnih aH 12 specialnih steklenic...... 384 K
POŠTNINE PROSTO na Vato poito. Kdot denar naprej pošlje, dobi ia popust v naravi PRIMOTi Elaa obUi za kurja očesa po 5 K in K 7 50; Clsa mentotni klinčič 12 K; Elsapo.ipalni prašek il K; prave Elaa ribje olje 85 K; Elsa ustna voda 36 K; Elaa kolonjska voda 41 K; Elsa »umski miriš 41 K; glicerin po 6 in 30 K; Ljriol, Lvsoform 30 K: M-neiki čaj 3 K; Elaa tnrfesai prašek 15 K; strop za podgana ln miši po 8 in 13 K.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja, Elsatrg *t. 344 (Hrvaiko).
Vpoštevajte oglase (inserate) v »Kmetijskem listu"!
■ seznani svoje bralce s nato obMrno domovino. — Tudi' letošnja izdaja stane IK.	|
I Kmetovalci I Ne pozabite, da Je Blaznikova Velika Pratika	I I Vate najetarejte kmetsko glasilo t
I Pratika ee dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se	I
naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov ▼ Ljubljani, Breg it. IS.	■
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, bndiljke, slatnino
Ia
srebrnino
kupite najceneje pri trvdki
Ivan Pakiž Lfubljanl, Stari trg *t. 30.
„11 i r» i j a",
lesna trgovska in industrijska dražba v Ljubljani, Kralja Petra trg št 8 (pred sodnijo), kupuje
hlode vsake vrste, stoječ In tesan les In deske
tei> sprejema tudi
komisijska naročila.
Detel ino seme in vse druge pridelke
plačuje najbolje firma SEVER* KOUF. T Ljubljani, Wolfova ulica it. 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki ee Tam bo ob vsaki izpremembi oen brezplačno dopoelalo!
Čuvajte se ni in poflp!
Miii in podgane morete pokončati najuspešneje s kužilom, ki ga dobite naj-boljie vrate in vedno svežega pri »Jugoslovanskem Serum-zavodu, d. d.,*'r Zagrebu.
Telefon 14-45. Brzojavke: Serum, Zagreb.
Trgovina z žaieznino
Erjavec Sc Turk
„prl zlati lopati"
i L3lIBt]flIii, Valvasorjev trg št. 7
nasproti križanske cerkve (prej Hammer-sehmidt- Mfihleisen).
Zaloga cementa in karbida.
Za vse sloje primerno
pohištvo,
trpežno izvršeno in po eeni, kakor tudi vsakovrstna
tapetniška dela
priporočata brata Sever v Ljubljani, Gospoavetaka oesta it. IS (Kolizej)
Staro železo,
lito ia kovano, oele vagone, kupuje po najvišjih cenah
Centralna naknpovalnica starega železa v LJubljani,
Gosposvetaka oesta it. 1.
^TAMPinr
jant.černem
Razglas.
Na veleposeBtvu Szaparj v Murski Soboti se proda potem pismene ofertne licitacije 250 hrastov — približno 500 m9 prvovrstnega, ie stoječega hrastovega porabnega lesa, ki se izdela po dogovoru.
Po sprejemu oferte se mora vložiti 10 odstotkov varščine v višini oelokupne vsote.
Interesenti se vabijo, naj vlože pravilno sestavljene in kolko« vane ponudbe do dne 31. decembra 1921. opoldne pri podpisani upravi, kjer so tudi natančnejši pogoji na razpolago.
Državna uprava veleposestra Ssapary v Mnrski Soboti,
dne 8. decembra 1921.
I. SANDRIN LJUBLJANA
MESTNI TRG S
I
v
9
a v
Ai
Menjalnicaj
Slovenske eskomptne banke I
Telefon Ini it 3
Ljubljanass f
nasproti glavnega kolodvora	^
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
EHamBranBgnaBaBnsanBg
Kapital: K 20,000.000
H SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
• ™°v S LJUBLJANA, ŠELBNBUBBOVA ULICA ŠT. 1	VmSS^^ -
DENAEm ™a^ NAKVt™ ROI)AJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTOR - AKREDITIVI - BORZA