PHIHOBSKI DHEYKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jto VI - Štev. 85 (1476)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST torek 25. aprila 1950
Cena 15 lir
Padla je poslednja krinka
(°B ZADNJIH IZJAVAH G. C. PAJETTE V RIMSKEM PARLAMENTU)
f	je	imel	v rimiktm
r ""»entu član vodstva KPi
iašlt! kit(l aovor cJled<-' Tr'
0 . SI ozemlja, v katerem je
nedr U izrazit lasno in tjZrjtono stališče KPI in |iint tukajšnje agenture Vida-"»« frakcije.
t •tvojem govoru je Pnj'tta snih besedah potrdil vse,
Ijj s^l° Že zdavnaj vgotc-kViri^?0 sm° Poudarjali, da mZ*™lljeva politika glede tr-S[J<,a vJ>TUŠanja, ko govori guvernerja in o •vonju mirovne pogodbe,
Bltifea varanja tukajšnje-
fmoteratičnego prebival-fidall si tu v Trstu sicer 1 uPa jasno povedati std-frakcije oziroma Kj 'uskg partije, pač pa go-jE2^ neki (/.boljši rešitvi». Pa-k j pa je bil ((korajžen« in
Sttališie jasno in narav-Povedal
tPl°UPa,m<i mziaga haljo T>i blbl gledr' tržaškega ^ ^ “J« nikoli pravilna, pač oportunistična, se ts v na izfove Togliattija Kongres« KPI, ko je detlih ‘™zu1neTno stališče trža-(u	Uc	moremo	pa
j odobrc‘t>ati!>. To oportuni-
g^jAJETTA: «Cia, ma Fanneisa jj011© non c’£ stata! La verita e Fj® 0011 la-nomina del gover-^tore e 1’evacuazione delle 2^Ppe si sarebbe realizzata una ?Hiazione che avrebbe aperto J Via alla successiva annes-•ione _del territorio allltalia.
stično stališče italijanske partije jo je nujno privedlo na linijo italijanske reakcije in italijanskega imperializma gle-tip tržaškega vprašanja.
Dejali smo, da je P.aje.lt i naravnost in odkrito povedal, kakšno je stališče KPI, česar si Vidali za sedaj še ne upa povedati, rta to bomo mi navedli nekatere izvlečke Pajet-tovega govora, zato da bodo tržaški demokrati in vse naše ljudstvo poučeni. Takole je dejal Pajetta:
«L’applicazione del trattato di pace non avrebbe eompro-messo la speranza dl annessio-ne del TLT n», al corttrario. era una prrmessa necessaria per la realizzazione dl questa speranza. Chiedendo i’applica-zione del trattato, il governo avrebbe ottenuto it n siti L to essenziale di allontanare le truppe jugoslave dalla zona B...».
Pajetta torej potrjuje, kar smo mi že neštetokrat ponovili, t. j., da je glavno ovira za izvedbo njihove politike o priključitvi Tržaškega ozemlja Italiji prisotnost jugoslovanskih čet na tem ozemlju. Saj pravi dalje:
če združitev vsega ozemlja v roke ve.likih držav, da bi nato postalo predmet mešetarjenja med njimi, izraža breznaielno politiko Sovjetske zveze proti Jugoslaviji, prclitiko, na podlagi katere je Sovjetska zveza pripravljena izročiti te kraje italijanskim imperialistom. To pa v škodo ne samo demokratičnega gibanja v Trstu, pač pa v škodo vsega demokratičnega gibanja.
Za vse to se išče le primerna. oblika: govori se o guvernerju, o združitvi obeh con in nato o plebiscitu, ki bi se seveda izvedel pod imperialistično' kontrolo, kar pomeni, da nam je njegov izid p takih pogojih lahko že v naprej jasen. Vse to je. posledica breznačel-nega stališča Sovjetske zveze in iasno tudi KPI. svoji politiki proti Jugoslaviji, ki se bori za svojo neodvisnost
Zato naj Slovenci in demokrati sploh, ki še niso spregl: dali, kam pelje Vidalijeva politika in politika KPI, spregledajo in nuj — dekler je še č'Pi — zavzamejo odločno stališče proti tej politiki, ki vodi do priključitve teh krajev k Italiji, t. j. v nov.o suženjstvo v De Gasperijevi klcrofašistič-ni Italiji.
PHVO MSIDIIIBII MOlIDffllOlttm OHM« LB M HOPHSBI OHMI
Revolucionarni zanos Hurishih množic
to obračunal z nakanami ilalilanshe reakcije
Svečana prisega novoizvoljenih odbornikov - Resolucija o obsodbi nezaslišane gonje tržaške in italijanske reakcije proti ljudski oblasti - Govor tov. Julija Beltrama
V nedeljo je bilo v gledališču v KcpiU prvo zasedanje okrajnega ljudskega odbora z naslednjim dnevnim redoin:
1. Politično poročilo.
2. Poročilo o izvršenem delu.
3. Volitev novega izvršilnega odbora.
4. Izvolitev raznih komisij. ,
Delegati, ki so bili izvoljeni
na nedeljskih volitvah, so prihajali od vseh strani okraja. Vsi so bili še P0^- velikim vtisom velike volivne zmage tiste Ljudske fronte, ki ne obljublja r.emogdčih stvari, ampak pove odkrito in vsem: Od nas je odvisno še večje izboljšanje življenja in nakazuje pot tega izboljšanja. Drugod po svetu pitajo 'ljudstvo s fantastičnimi novicami o letečih krožnikih, o čudežih, o kazni božji, streljajo na delavce, ki zahtevajo zemlje, kruha in dela. Pri nas pa ta-
!
Novi okrajni izvrši odbor
Predsednik:
KRALJ FRANC - PETEK. Podpredsednik:
CORSI VIKTOR.
Tajnik:
KNEZ IVAN.
Člani:
TOMASIN PL1NIO, PIRNAT JOŽE, DOMIO JURIJ, FU-S1LLI LEONE, SANTIN MAHIO, BENCIC FRANC, VALENTIČ EVGEN, FONDA ANGELO, ZLOBEC EMIL, MAHNIČ VALENTIN, ULČNIK STANKO, PARENZAN ANTON, NOR-BEDO NAZARIJ, CROLLINI ELIA, VATOVEC ERNEST, KNEZ VIKTORIJA, LANZA I FRANC.
kih čenč in zatiranja ne poznamo, temveč delamo.
V okrašenem gledališču sta se nad zastavami bratstva in kipom tovariša Tita jasno odražala v obeh jezikih napisa: «2ivel 16. april — nova potrditev ljudske oblasti« in «Naša glavna naloga je — izvedba nalog gospodarskega načrta«. Ta dva napisa sta izražala voljo delovnega ljudstva, ki se bori, da bo gospodarski načrt izveden stoodstotno.
Točno ob 10, uri je najstarejši izvoljeni delegat tovariš Borisi Jožef otvoril zasedanje. Vsi delegati so vstali in mu priredili navdušen aplavz med vzkliki: Živela ljudska oblast! Sele ko se je ploskanje poleglo, je tovariš Borisi spregovoril: «Kot najstarejšemu delegatu mi je čast otvoTiti to prvo zasedanje. Pozdravljam vse delegate
in goste, posebno pa predstavnike slavne Jugoslovanske armade, tov. polkovnika Potočarja, komisarja Ivico in Vojno upravo. Prepričam sem, da bo današnja skupščina začetek trdega, toda uspešnega dela za dobro vsega ljudstva«.
Med navzočimi gosti smo videli tudi tov. dr. Deklevo, svetovalca v mestnem Svetu v Trstu.
Nato je tov. Borisi pozval navzoče delegate, naj predlagajo tovalca v mestnem svetu v kacijsko komisijo. Po soglasni odobritvi predlaganih tovarišev je sledil odmor, med katerim je verifikacijski odbor izvoljen iz petih članov zbral vsa od-borniška potrdila in nato podal poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je navzočih 115 delegatov od 124 izvoljenih, pet pa jih je bilo upravičeno odsotnih. Poročilo je bilo sprejeto soglasno z dviganjem rok. Nato so se nekateri izmed delegatov, kot to predvideva volivni odlok, odrekli mandatu v korist namestnikov, ker jih je ljudstvo z ogromno večino zahtevalo za kandidate tudi po vaseh. To dokazuje kakšno zaupanje uživajo pri ljudstvu. Tako "je med temi tov. Beltram obdržal mandat v Šmarjah, kjer je bil tudi izvoljen, v Kopru pa se je mandatu odrekel v korist tov- Fusillija Leona.
ŽIVEL 1. MAJI
Živela borbena enotnost vseh demokratičnih sil našega ozemlja
V okviru
«ŠPORTNEGA TEDNA ZDTV»
bosta DANES na stadionu «Prvi maj» dve prireditvi in sicer:
1. Turnir v odbojki.
2- Moštveni šahovski turnir.
TURNIR V ODBOJKI se prične zjutraj ob 8. uri z nastopom Sv. Ivana proti Dijaškemu domu, nato sledi tekma med Novinarji in Bazovico ob 8.30 in ob 9. uri stopijo v borbo Dijaki. Ves turnir bo končan v dopoldanskih urah.
Poleg borbe za prvo mesto in s tem za »Pokal 1. maja« bosta prvo in drugoplasirani moštvi nastopili v nedeljo 30. t. m. na istem igrišču proti najboljšima dvema moštvoma jugoslovanske cone.
MOŠTVENI SAHOVSKI TURNIR se prične točno ob 19. uri. Vsi udeleženci naj bodo na stadionu najmanj četrt ure prej, da se sestavi tabela. Igrali pa bodo po štirje in štirje iz vsake skupine in to: gledališčniki, novinarji, dijaki in svobodni poklici. Ustanova, ki razpolaga z dovoljnim številom igralcev naj Jih razporedi v A, B in C grupe.
UDELEŽUJTE SE PROSTOVOLJNEGA DELA NA STADIONU «PRVI MAJ«.
(Nadaljevanje na 3- strani)
„P0JASNILA“
predsedstva cone
b
^ n? 3-e p.aieUa nujno zdrk-šovinistično protijugo-% ,*fco linijo vseh italijan-i^souinisfop, ko govori ne tj ® iterrore di Tit o«, pač (jj v°anda jugoslava«. Zdrk-torej naravnost in od-lw n« linijo sovraštva proti (epom.
Pajett,,. senot-ostalim italijanskim Cm p tem vprašanju. ^enotnost, ki jo Pajetta '®, ni enotnost demokratke gibanja proti itnlijan-Jgl šovinizmu in imperia-V|,u*, Pač pg enotnost prav italijanskega imptria-Rukole pravi v svojem *3u ;
PosS(. 'Ihcsto soluzione tulti ktia un .‘rovarsi d’accordo, !h(>r. an‘rnita nazionale puo (j ‘“Egiunta a condizione *8isca , Verno italiano non ! 1>to	opposto...#.
J POUerfflT 4:As T/Msil:
Nova Ljudska skupščina FLRJ se je včeraj prvič sestala
svojem govoru na Opčinah. Samo, seveda, da si on ne upi Se tako daleč kakor PajetU. pač Pa pravi, da bi njihova rešitev omogočila prebivalstvu Tržaškega ozemlja, da bi «končno živelo V miru*.
Kričijo o cbaratto infamen, zato ker hočejo s tem le prekričati svoic skrite misli in. namene. V svojih izjavah pa postavljajo še bolj imperialistične zahteve glede Trsta kakor ital. imperialisti sami, ker si hočejo s tem tudi priboriti zaupanje teh imperialističnih krogov. Zato so proti vsakemu načelu neposrednega sporazuma med prizadetimi državami. Zato govorijo o imenovanju guvernerja, o združitvi obeli con in nato o esoluzihne mi-gliores.
Njihovo stališče se jasno odraža tudi v naslednjih besedah uvodnika nedeljske «l’Vni-td», glasila KPI:
John Rogge in Zilliacus sta podala skupno izjavo, v kateri poudarjata važno vlogo Jugoslavije v borbi za svetovni mir in ugotavljata, da se v FLRJ gradi socializem
tudi vidali v.
2ona B del Territorio si®0110 le truppe di Tito, nella A le truppe anglo-ameri-J?*1 e* lo sgombero di queste 5?PPe, la fine del regime d’oc-T^Pazione, la ricomposizione ^■unitk delle due Zone so-. preliipinari indispensabili MPualsiasi ritorno del Terri-^ri0» o anche solo dl una par-, tiel Terrj torio, allTtalia>>
Pa
Vanu niih0Ve zahteve po n 0- ^u OUVernerja, zdru-bV ''.'L COrt in nato ttsolu-
.rla«, beseda
ore» pomenijo po °esedah V. rimskem n}t dTUQčga nego...
neu k Italiji;
So ’ cbe vi abbiamo al 11011 aolo 1’afferma-
v ‘e eh	80	° 1 anerma-
k 0	!°	^	Territorio	li-
,uh’«
I 3 j
■ t* uJ:Ve tornarc allTtalia,
I V**10 a^2i°nc Pratica pcrchfe ^&g6: le pivmesse e k- z|onl verball dinan-
zi alTazione diretta di Tito non servono...«.	.
Dejstvo, da je noti Sovjetske zveze glede, tržaškega vprašanja takoj sledila izjava KPI o tem vPmSanju, čemur je sledila nova kampanja ko-minformističn?ga tabora ra tej Uniji, jdsno dokazuje, m se Sovjetskg zveza postavlja v obrambo zahtev italijanskega imperializma, \t si hoče zopet pridobiti v teh krajih bazo za svojo ekspanzijo proti Vzhodu. Ta teza Sovjetske zveze, ki ho-*
BEOGRAD, 24. — Danes popoldne je bilo prvo zasedanje nove Ljudske skupščine, ki je bila izvoljena na volitvah 26. marca- V novi skupščini so številni novi poslanci, ki jim je ljudstvo na volitvah izreklo svoje zaupanje ter jih spoznalo kot odločne graditelje socializma ni branitelje neodvisnosti države.
Ob otvoritvi je bil navzoč maršal Tito, člani diplomatič-nega zbora, jugoslovanski in inozemski novinarji, podpredsednik ameriške progresivne stranke John Rogge in Zillia-cus. Izvoljeni sta bili verifikacijski komisiji v obeh zbornicah Ko bosta komisiji opravili svoje dplo pri overovljenju mar.datov, se bosta obe zbornici Zvezni svet in Svet narodov, sestali na rednem zasedanju.
Frezidij skupščine, ki predstavlja vrhovni organ ljudska oblasti, bo podal ostavko in bo Izvoljen nov prezidij. Kakor je običaj, bo vlada podala ostavko irj skupščini obrazložila svoj delovni program. Predvideva se. da ta obrazložitev ne bo to
Nacionalisti bežijo
z otoka Hajnana
HONGKONG. 24. - Po Še nepotrjenih vesteh je Cangkaj-šek baje zapovedal svojim če-tajn, naj zapuste otok Sam poveljnik nacionalističnih čet in številni drugi generali so zbežali po morju. Kam so šli, ni točno znano, mislijo pa, da' so zbežali v Sajgon. Vodja partizanov Fenkapajču, ki je že nekaj let vodil borbe na otoku, je vkorakal s svojimi oddelki v glavno mesto Hoj* hev. kii se je vdalo brez boja. Nacionalistični vojaki se kar vdajajo in številni so že zaprosili za vstop v ljudsko vojsko. Polom nacionalistične vojske ni presenetil nobenega, kajti koruptirang oblast, ki ni uživala zaupanja ne PTi ljudstvu p« v vojski, se pač ni mogla več držali. Vojaštvo pa se siploh ni borilo z nobenim navdušenjem. Ljudsko vojdko, kateri poveljuje general Limpiao. je ljudstvo sprejelo v Hojheju z velikim navdušenjem. Življenje v mestu pii sc mirno nadaljuje.
pot samo formalnega značaja, | htevajo uvedbo prijateljskih od- na velika premoženja. Chur-
pač pa bo imela posebno važnost, ker bo vlada pred skupščino obrazložila predlog o reorganizaciji Zvezne vlade v spopolnitev reorganizacije, ki se je začela v februarju.
V skupni izjavi, ki sta jo danes podala tisku, sta podpredsednik ameriške progresivne stranke Rogge in znani britanski progresist Zilliacus izjavila, da je nanju napravila globok vtis gradnja socializma v Jugoslaviji, ter sta izrazila prepričanje, da Jugoslavija z borbo za. obrambo svoje neodvisnosti in pravice malih narodov za uveljavitev načel Združenih narodov, daje velik doprinos k stvari svetovnega miru.
Izjavila sta nato, da sta na podlagi tega, kar sta videla pri potovanju po Jugoslaviji, lahko prišla do skupnih zaključkov. .Prva točka pravi: Vlada in ljudstvo Jugoslavije gradijo socializem. Druga točka pravi: Prelom s Kominformom ni povzročil nobene razpoke v državni enotnosti, in tudi ne zmanjšanja naporov pri graditvi socializma. Nasprotno, spravil je na površje ir.' ojačil nekatere globoke težnje jugoslovanskega komunizma, ki ga razlikujejo od sovjetskega komunizma
Tretja točka pravi: Na mednarodnem področju je Jugoslavija trdno zavzela stališče za narodno neodvisnost za pravice malih narodov, za načela, namene in obveznosti, ki jih določa listina OZN kot zakonik, ki bi moral urejevati odnose vseh držpv, velikih iti malih, kapitalističnih ali socialističnih.
Glede pomena jugoslovanskega stališča za svetovni mir sta Rogge in Zilliacus izjavila: Jugoslavija dokazuje, da obstaja komunizem, ki ne verjame v nujnost pridružiti se enemu od katerih koli dveh obširnih blokov, ki delita svet in kopičita orožje.
Ce ima napredna javnost na zahodu pogum gledati dejstva in misliti s svojo glavo, mora priti do zaključka, da predstavlja jugoslovanski komunizem nov element za evropski socia' ližem In novo ugodno perspek tivo za svetovni mir. Evropski in ameriški socialisti lahko za-
nosov z jugoslovanskim komunizmom, ker ta zagovarja narodno neodvisnost Združenih narodov in ker sta zunanja politika odgovarja njeni politiki V notranjosti.
Če bi zahodne države pokazale vero v bodočnost Jugosla-•v U$. iii, v p t -vLleljsive do njenega ljudstva in njene vlade poslužujoč se OZN za politiko gospodarskega sodelovanja, ne da bi vsiljevale . politične ali vojaške pogoje, bi uvedle vzorne odnose med kapitalistično demokracijo in med ljudsko demokracije.
To bi omogočilo prenehanje mrzle vojne in tekmovanja v oborožitvi ter ureditve sedanjih sporov v okviru OZN.
Položaj Jugoslavije v mednarodni politiki je velike važnosti ker uvaja nov činitelj, ki omogoča, da se načnejo vprašanja miru med Vzhodom in Zahodom. Iz tega vzroka smatramo, da bi morala biti Jugoslavija deležna polne podpore progresivne in socialistične javnosti v naših državah in bi naša vlada morala biti pozvana, da zavzame stališče, ki smo ga mi nakazali.
vedno lezli položaj
laburistične vlade
LONDON. 24. Pred sejo spodnje zbornice se je zjutraj sestala vlada pod predsedstvom Attleeja. Predmet seje je bil parlamentarni položaj v zvezi s predložitvijo državnega proračuna.
Debato o proračunu v spodnji zbornici* je začel vodja opozicije Churchill, ki je kritiziral laburistično vlado, da je v zadnji 5 letih potrošila 19 milijard funtov. Dalje je Churchill go. voril o razvrednotenju funta, ČigUr kupna vrednost je padla za 4 šilinge ali za 20 odstotkov v primeri s tem, kar je funt veljal pred 3 leti. Zaradi tega, je nadaljeval Churchill, mora sedaj angleški delavec delati 12 in ne več 9 ur, da sl v enem mesecu lahko kupi iat0 količino surovin. Vodja opozicije je govoril Se o posrednih in neposrednih davkih ter protestiral proti uvedbi dodatne pristojbine 19 šilingov in 6 pensov
ehill j« najavil, da bo konservativna opozicija v sredo glasovala proti povišanju cene bencina in uvedbi davka pri nakupu prevoznih sredstev. Churchill je kritiziral tudi proračun za vojaške stroške. Zaradi težkega položaja, v katerem je vlada v zvezi z glasovanjem o proračunu, so mobilizirani vsi laburistični poslanci, kajuti gotovo je, da bo vlada morala podati ostavko, če ne bo dobila večine pri glasovanju. Sam Bevin bo v sredo zapustil bolnišnico. tako da bo tudi on lahko glasoval v parlamentu, Churchill se je na koncu svojega govora dotaknil tudi političnega položaja. Omenil ie možnost koalicijske vlade laburistov in konservativcev, do katere lahko pride bodisi zaradi velike notranje ali zunanje krize, nikakor pa ne samo z mešetarjenjem med strankami.
izboljšanje presbrbe
v FLRJ
BEOGRAD, 24, — Jugoslovanska vlada je izdal« uredbo o svobodni prodaji in cenah predmetov široke potrošnje, ki niso Vključeni y seznani zajamčene preskrbe. Cene ne bodo dolcVaii več državni organi, pač pa sami producenti, tako d» se bodo cene gibale P° povpraševanju in po ponudbi na trgu. Na podlagi tega ukaza bo produkcija vezana na konkurenco med raznimi državnimi podjetji. Najboljšim podjetjem, ki bodo izdelovala kakovostne izdelke, b0 vlada dala posebne nagrade. Producenti no bodo več vezani na kontingente surovin, pač pa si bodo te surovine lahko svobodno nabavili y zadostnih količinah, tako da bodo lahko zadovoljili povpraševanje potrošnikov. Na drugi strani pa ie vlada z drugim ukazom vključila v zajamčeno preskrbo .'tevilne druge Industrijske izdelka
Van Zeeland
odpotoval H Leopoldu
BRUSELJ. 24. — Pogajanja med predsedniki ^ belgijskih stranic £lede dinastičnega vprašanja v zvezi s podelitvijo kraljevske oblasti princu Baldo-viniu jn kje naj ha krol-j med-tem bival, so bila brezuspešna.
Sporazum bi morali ctoseci glede Leopoldovega potovanja v Kongo, in' sicer ali naj bi bilo to potovanje uradno ali zasebno. Socialisti bi namreč hoteli da bi bilo potovanje čim daljše in zasebnega značaja. Krščanski socialisti pa nasprotujejo temu in pravijo, da ima Leopold na potovanju pravice suverenega poglavarja.
Eri pogajanjih ie prišlo pred-vsem do izraza nasprotstvo med krščanskimi socialci in socialisti. Prvi so stoodstotno za Leopoldov povratek, medtem ko socialisti še stalno vztrajajo, da bi rešitev dinastičnega vprašani« zavlekli še naprej, ker so v glavnem za abdikacijo kralja.
Ker se stranke niso sporazumele ie Van Zeeland odpotoval v Pregnl. kjer bo Leopoldu poročal o zadnjem razvoju krize. Razvoj krize je to-rej ponovno odvisen od Leopoldovih odločitev.
Protest kovinarjev FLRJ
BEOGRAD, 24. — Jugoslovanski kovinarji so poslali Svc-tovni sindikalni zvezi protestno brzojavko proti izključitvi jugoslovanskega predstavnika Djura Salaja iz te organizacije .V brzojavki je med drugim rečeno; ((Smatramo, da Je sklep izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze naperjen naravnost proti vsenhi delavskemu razredu Jugoslavije. Poleg tega odločrlb podpiramo zahtevo konference jugoslovanskih sindikatov, naj tajništvo sindikalne zveze prekliče ta svoj sklep. Odobravamo sklep jugoslovanskih sindikatov, da prekine vsakršno zvezo s Svetovno sindikalno zvezo, dokler ne bo preklicala svojega proti demokratičnega sklepa «
II londonu si se
mestnihi zahodnih ministrov
LONDON, 24. ■— Danes so se na zunanjem ministrstvu začeli razgovori med namestniki treh zahodnih zunanjih ministrov kot pripravo na konferenco Achesona, Bevina in Schumana, ki se bo začel.a 8. maja v Londonu. •
Zvečer so objavili uradno Izjavo, ki pravi, da bodo sestanki namestnikov trajali dva tedna in da je njih namen olajšati delo treh ministrov na razgovorih, ki bodo v Londonu od 8. do 13- maja. Dalje pravi poročilo, da so ti razgovori le pripravljalnega značaja ter da ne bodo izdana važna poročila.
Včeraj se je delegacija odbora za proslavo J. maja zglasila na predsedstvu cone, da bi pri predsedniku proj. Paluta-nu protestirala zaradi diskriminacijskih odlokov, po katerih se eden izmed plakatov, ki jih je odbor predložil v odobritev za lepljenje, sme lepiti samo po okolici oziroma periferiji mesta, drugi pa je sploh prepovedan. Prav tako je delegacija nameravala pr atestirati, ker odbor ni dobit dovoljenja za sprevod do Trga Garibaldi, kjer bi bilo zborova-njc.
Delegacija je kaj kmalu izvedela, da conskega predsednika ni in da jo bo zaradi tega sprejel le šef kabineta ing. jLo Verde Nicola. Ko ja delegacijd temu razložila namen svojega prihoda in zahtevala pojasnila za čudovite odloke, po katerih je videti, da se del prebival-stva odriva čim dlje iz mesta, je gospod še/ kabineta odgovoril, da »e na predsedstvu cone pri izdajanju raznih dovoljenj pač drže — rezultatov volitev. Ko je delegacija protestirala proti takemu kriteriju in ko ie eden izmed njenih Članov ie poudaril, da takšen ali drugačen rezultat pri vo litvah ne prejudicira, aa se ne bi smelo agitirati kjer kolt, ja gospod Lo Verde odgovoril, da 1. maj vendar ni nikaka Politična manijestacija. Toda ko so člani delegacije povedali, kal pravzaprav pomeni l, maj za delavski razred in od kdaj se 1. maj praznuje, je pokazal precejšnje začudenje. Ko je delegacija izjavila, da odbor za proslavo 1. maja ne razume, zakaj je en plakat dovoljen samo na perifenjl, je t-o Verdu «pojasnilu, da pač zaradi tega, ker je na njem italijanska zastava z zvezdo. Na vprašanja članov delegacije, ali bi smela biti na plakatu italijanska zastava brez zvezde, je odgovoril pritrdilno, a ko so ga vprašali, če sme biti na plakatu slovenska zastava, je odgovorili «Absolutno ne'.».
Glede drugega plakata (ki smo ga objavili v nedeljski številki na prvi strani) pa je delegacija izvedela, da je gospodom na conskem predsedstvu zaradi tega neprebavljiv, ker so na njem napisana nekatera gesla, ki so ((nezaželenas. Gre namreč za gesla aV borbo proti revizionizmu», <iV borbo proti imperializmu«.
Medtem ko je odbor ia proslavo I. maja zaprosil za zborovanje Trg Garibaldi, pa je dobil le Rotundo pri Sv. Ivanu, Trg Garibaldi pa so dali na razpolago komlnformtstom. Tu-
di za ta ukrep je bilo pojasnilo v votivnih rezultatih.
Od gesel, ki jih je odbor 13, je consko predsedstvo dovolilo le 6 (O tem, katera gesla »o anemogočan. bomo pisali jutri).
Delegacija je pri svojem obisku na conskem predsedstvu Zvedela nadalje, da predsednik Palutan v zadevi prireditev za proslavo 1. maja ne sprejme nikogar. Ničesar m mogoče vea spreminjati, oziroma s protestom doseči kako spremembo, ((Brez pomena je, da protesti-rates, je dejal še/ kabineta, eker šte manjšina«. Vsekakor odkrita izjava, kako na predsedstvu cone — pa tudi drugod — razumejo demokracijo.
Takšno je torej ozračje na conskem predsedstvu, kjer se Zgroze ob misli, da bi se v centru Trsta pojavili plakati, s slovensko zastavo ali pa s italijansko zastavo z Zvezdo. Nujno bi se vprašali, zakaj je ZVU letos prepustila izdajo dovoljeni za V.se prireditve, manifestacije in agitacijo v zvezi s 1. majem predsedstvu cone, ko bi se vendar zdelo, da izdajanje tekih dovoljeni ljubosumno čuva zase. Drugega vzroka ni mogoče navesti, kot dejstvo, da hoče okrepiti Prav pste sile, ki razbijajo slovensko - italijansko bratstvo, ki je največji sovražnik imperialističnega prodiranja. In česar v prejšnjih letih niti ZVIJ sama ni storila proti demokratičnemu gibanju, proti slovanskontaUjanskemu bratstvu, to so napravili z eno trto s peresom predstavniki italijanskega šovinizma na predsedstvu cone. Sewda jim je to tem lažje, ker se zavedajo, da bodo za take svoje odločitve želi vse odobravanje ne le pri italijanskih šovinistih, ampak še mnogo bolj pri kominfor-movcih. SPloh ie opažati zadnje čase, čedalje bolj pogoste izraze simpatij med kominfor-misti in ostalo reakcijo, naj bo pri podelitvi občinskega stadiona kominformistom za 1, maia (sgentilmente concesson). bodisi v skupnem napadanju in psouanju ljudske oblasti v jugoslovanski coni na sejah občinskega sveta, bodisi v sodelovanju pri razbojniških akcijah ob prihodu potnikov s parnikom iz Kopra, bodisi Pri razbijanj« spominske svečanosti v ul. Ghega, s pomočjo «mladeni-čevs iz Cavane.
Vendar tržaškega demokratičnega ljudstva, tako slovenskega kakor italijanskega ne bodo odvrnili od začrtane poti, ne spletke z visokih uradnih mest, niti teroristične akcije komir-formovske in ostale tržaške reakcije.
C
/
K
)*P” vojni vrnil grof tt&lo	v	Italijo, si
*^C1r*dpval. da bi postal V * viLrpp,ubllke ali pred-■!?* Ziufi P° vsul mim-Wbt$ki ndnJe zadeve. (Stari ?°lbik Nitti je ne-piš’.,,	bo n« Sforzovem
i lil'	(<To	edino mc-
, Jkztlt n«re^a se snall«), \ fVrh 0 iz mtloglh raz-
JC bil° <«i-faSS času boli od au-iV j* Itau, r ameriškega oku-% & je - Znano je nam-iJatn Cburchill oklo-v sP°dnji zborni-
IflS5 orLVOV! °	in	jo
k‘ so želeli, da Slwr ,pdnlk vlade ali ,le so Zl*nanjc zadeve. > Vri? dane razmero sprotne* , sta Sforza in na isti liniji, 9okf pvr	tako ime-
PO SLEDOVIH GROFA S F O R Z E
[4|
PO DRUGI svetovni vojni
'-Vrr»Y-v i J*1 iaK<) ime-
. H, Jih n1b,ske skupnosti in se7rJ' «vin. hi k., v p s>.'a mirovna po-iNlminil, u* firof Sforza ‘oda je tedaj ?*)(-■	im,,2^ V borbi za
,Wotl pJL ,‘alistične polo-0 i*	jugoslo-
K*la Vea®°slili č V ta nameri ta n!>ihMS&n]a	Poznavalca
Bovu zato, ker jo LV1)em1,sko nn an’ da se bori r lie dein8o^bo* zg svojo Prišel?,2a ono’ zaradi
™ Zgodovino Ita
lije Znane so njegove naloge konec 1946. leta v Severni in Južni Ameriki, njegov trud, da pridobi tamkajšnje državnike za italijansko stvar na m*rov”1 konferenci. Imel je več konte renc in tajnih pogajanj v ihingtonu, Moksiku, Rle[ de J«* neiru, Buenos Airesu, Uru^ ju, Peruju itd. Kasneje so » v Rimu uporabili v gonji, katere cilj je bil dokazati, du je bila rapalska pogodba dosežena »prostovoljnim pristankom« Jugoslavije, da ta pogodba ni bila nikak diktat in da jo mora tudi nova Jugoslavija spoštovati. In zopet je nastopil kot ((iskren prijatelj« Jugoslavije, ki meni, da je rapalska pogodba glavni pogoj za mir na Jadranu ir.* za italijansko - jugoslovansko prijateljstvo. Zelo Se je čudil, da Jugoslavija zavrača tako ((velikodušnost!«
S temi lastnostmi in ((zaslugami« še iz časa borbe za jugoslovansko . italijanske meje je postal minister ža zunanje zadeve. Čeprav ni rešil rapalske
pogodbe, je stalno in nenehno kazal, da bo borbo nadaljeval. Ko je končno mirovna pogodba z Italijo bila končana in jo je ratificirala tudi Amerika, je Sforza podal Izjavo o ((krivicah# v tej pogodbi in o svojem globokem prepričanju, da bo ta pogodba prej ali slej uničena: «Trst ne bo izgubljen, on bo naš!«.
V zadnjih dveh letih polaga Sforza največ upanja v znano tristransko izjavo z dne 20. marca 1948,, s katero predlagajo Velika Britanija, Franclja in ZDA, da se Tržaško ozemlje enostavno priključi Italiji. Od tedaj je Sforza dal še več izjav ali navedli bomo samo nekatere:
«Gotovost, da bo Trst vrnjen Italiji je v nas tako trdna, da uporabimo tudi to slovesno priložnost (razprava o proračunu v ser atu), da formalno Izjavimo da bo Trst, ko se vrne pod
itiliiansko suvereniteto, postal svoboden center in gostoljuben center za vse gospodarske, in-
dustrijske in pomorske potrebe, predvsem za države, ki. so mu najbližjč, kot Jugoslavija in ostale države, ki imajo ir.feres, da se Trsta v gospodarstvu poslužujejo« (15. oktobra 1948.).
((Tristranska izjava z dne 20. marca 1948., ki z njo ZDA, Velika Britanija in Francija ugotavljajo, da je vse Tržaško ozemlje (to pomeni tudi jugoslovansko cono) potrebno priključiti Italiji, bila in ostane temeljna postavka za kakršno koli odločitev, ki se tiče usode Trsta. Ne morem si kaj, da ne bi ponovno zagotovil, kakor sem to nedavno storil v senatu, to ie dal jamstvo, da bo Trst vrnjen pod suvereniteto Italije« (27. decembra 1948.).
Tudi tedaj je Sforza ostal v svojem starem stilu in je ponovno poudaril, da je tako stališče v Interesu ((iskrenega prijateljstva« z Jugoslavijo, s katero vežejo Italijo sosedski odnosi itd.
Velemojstrovina Sforzove hinavščine pa jc govor v senatu
dne 28. oktobra 1949. ob za-ključku proračunske razprave:
«V vprašanju Trsta in odnosov z Jugoslavijo moramo ravnati zelo oprezno. Imamo razloge, da moremo biti zaskrbljeni zaradi prizadevanj jugoslovanske vlade v zadevi našega (7) ozemlja. Toda mi vemo, da obstoji obveza treh zapadnih sil glede Trsta, ki je mi nečemo slabiti, in da je zelo težak sporazum z našimi sosedi, posebno z Jugoslavijo, s katero moremo biti sovražniki ali prijatelji. Upamo, da smo prijatelji, in že-limo to, damo vsem na znanje, vključno tudi Jugoslaviji. Ko bo zadoščeno našim narodnostnim pravicam, ki ne smejo biti kršene, prav nič ne more ovirati našo prisrčno sodelovanje. To upam tem bolj, da bosta Jugoslavija irj Italija izne-nadili svet s širokosrčnostjo, s katero bodo preko meja vedeli, da se razumeta, in bosta vzpostavili vzajemne vsestranske in plodne zveze«.
Kot za časa rapalske pogodbe
računa Sforza s pritiskom velikih sil na Jugoslavijo, in istega dne, ko izgovarja to grožnjo, zelo zgovorno govori tudi o — prisrčnem prijateljstvu. Leta ga niso prav nič izpremenila!
Sforza navadno govori tudi tako kakor je govoril 4. t. m. na tiskovni konferenci v Rimu: «Zavedamo se svojih pravic in obvez do italijanskega ozemlja, kakor je Tržaško ozem. 1 je, in storili bomo vse, pa celo nemogoče (?), da dosežemo spo-razum z Jugoslavijo Pod ((sporazumom« Sforza zopet razume edino kapitulacijo Jugoslavije pred italijanskimi Imperialističnimi zahtevami.
V najnovejšem Času se je v Italiji do vrhunca razvnela protijugoslovanska gonja, v kateri uradna Italija, to je vlada, na veliko sodeluje irj ima največjo odgovornost. Grof Sforza je v tej zadevi osebno angažiran In zelo marljivo priliva ognju olje.
Gonja se je začela ob priliki incidenta z ribičem Bullo, ki
je končal y jugoslovanskih vodah, nadaljevala pa se je z ukinitvijo carinske meje med jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja in Jugoslavijo, višek pa je dosegla ob volitvah v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Ukinitev carinske meje med jugoslovansko cor.o Tržaškega ozemlja je uporabil Sforza, da je jugoslovanski vladi poslal spomenico polno lažnivih obtožb, češ da si je jugoslovanska vlada menda s tem stvarno pri ključila jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja, da je prekršila mirovno pogodbo, mimogrede pa je nanizana vrsta obrekovanj: da Italijane v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja nasilno slovenijo da jim nasilno menjajo italijanske priimke v slovanske, itd. Jugoslovanska vlada je odgovorila z noto, kjer vsako stvar postavi na svoje mesto.
Italijanska spomenica in način kako je italijanski uradni tisk to komentiral, najbolje osvetljuje kakšni so nameni italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, kako to stremi, da bi se posplošilo vprašanje prisvajanja Trsta in enega dela Istre. Neskrupulozr.ost italijan. ske vlade je prišla posebno do izraza v kampanji proti volitvam v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja.
(Nadaljevanje sledi.)
>irrl
«Podleži»
Iz zadnje številke ((Demokracije# Je videti, da njihovo geslo o razširitvi STOja na račun Slovenije kakor pred tremi leti tudi letos ni naletelo niti med pristaši ((Demokracije« na plodna tla, Dolarski demokratje namreč izjavljajo, da so hoteli le vedeti, kaj pomo mi na to odgovorili. Mi pa smo odgovorili tako, da smo jih pred. lastnimi njihovimi pristaši razkrinkali, da se rr.orajo sedaj izmikati in izgovarjati, češ da niso mislili do Postojne In Ilirske Bistrice itd. (Mogoče pa so mislili še dalje?) Glede očitka, da mi ponujamo Trst Italiji pa je res le to, da ponujajo Trst Italiji dejansko oni, ker se njihova politika glede Tržaškega ozemlja prav nič ne razlikuje od tistega, kar je povedal v svojem zadnjem govoru kominformistič-ni poslanec Pajetta v rimskem parlamentu. Njegovih besed ne bomo ponavljali, ker jih čitate-ljl lahko Tbtograflrane iz «L’U-riita« preberejo v našem uvodnem članku. Smešno Je namreč očitati vodstvu nove Jugoslavije, da je kdaj koli odstopalo od mirovne pogodbe. Kdo je kriv, da se nahaja tržaško vprašanje danes v takšni fazi, v kakršni se nahaja? Kdo Je kršil mirovno pogodbo: Jugoslavija ali ameriška In londonska vlada, ki ju dolarski demokratje tako trdovratno hvalijo, Jugoslavijo pa zmerjajo? Kdo je dal predlog 20. nvarca 1948. leta naj se ne .samo Trst, temveč vse Tržaško ozemlje priključi Italiji: Anglo-amerikanci, ki J ib ((Demokracija« povzdiguje do nebes, ali Jugoslovani, ki jih «Demokracija» do onemoglosti zmerja, ker je tudi za to — in samo za to — začela izhajati In še vedno izhaja. Iz odgovora na tl dve vprašanji pa sledi edinole zaključek, da prav ljudje okoli »Demokracije« prodajajo dejansko Trst Italiji prav tako kot ga prodajajo konvinformlsti. Glede goriških in beneških Slovencev pa naj dolarski zvezniki vedo, da bomo kakor doslej tudi odslej
njihove pravice še nadalje zagovarjali, pa naj v ((Demokraciji« Izide še milijon člankov pod naslovom ((Podleži«.
Pa ne samo Vidalija!
Glavne letošnje kominformi-stične prvomajske parole se lahko berejo v zadnji številki «De->a» in se glasijo takole:
((Zahtevajmo guvernerja! — Ameriški ljudožrci podpirajo novega Hitlerja. Josipa Broza — Tita. — Ameriški ljudožrci spodbujajo titovske SS-oddelke k novim pokoljem V coni B. — Ameriški ljudožrci nas hočejo prepustiti Tiiu in njegovim bandam pobesnelih zločincev. Da se rešimo pred pretečo nevarnostjo, da zaustavimo kri, ki v coni B teče v potokih, zahtevajmo spoštovanje mirovne pogodbe In v skrajnosti plebiscit!«
Nalašč smo dobesedno prepisa-li gornje kominformistične prvomajske parole, da bi se naši či-tatelji prepričali, kako je treba po najnovejših korr.lnformistlč-nih tolmačenj marksizma-leninl?-ma pisati v kominformistične časopise in kljub temu prav nič tvegati, da bi avtor podobnih «gesel» prišel v norišnico, kaj Pa šele pred — recimo — višje vojaško sodišče...
No, opozoriti hočemo le na dejstvo, da sc je kominforir.lstič-nemu «novinarju», ko Je zapisal besedo plebiscit nenadoma pero ustavilo, kajti "dodati bi moral tisto, kar je dejal njegov ko-minformistični somišljenik Gian-Cprlo Pajetta v rimskem parlamentu:
((Resnica Je, da bi se z Imenovanjem guvernerja in z odhodom čet ustvaril takšen položaj, ki b| odprl pot za priključitev ozemlja k Italiji«.
Tega si seveda omenjeni (mornar« ni upal zapisati, kajti spominja se prav dobro, da so tr-
žaški delavci pred dvajsetimi meseci, ko so govorili, da bodo Vidalija obesili na prvi drog, ko bo pristal na priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, mislili zares!
Pa ne samo Vidalija!
PRIMORSKI DNEVNIK
25. aprila 135®
Vprašanje slovenskih otroških vrtcev in vrtnaric še zdavnaj ni rešeno
ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA ASIZZ
NASE ZENE S
da so si izbrale
Nekaj podatkov
° prostovoljnem delu
Zvedeli smo, da je končno dosežena ustanovitev slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ani. Nekaj let je trajalo dokazovanje naših staršev, da je otroški vrtec pri Sv, Ani nujno potreben. fn skoro pol leta je že rninilo, odkar je polkovnik Marshall zagotovil, da bo ta otroški vrtec odprt. Tako se skopo in počasi deli pravica tržaškim Slovencem, ki imamo prav zaradi take upra-vičnostin «zaupne» okupacijske uprave še polno odprtih, nerešenih vprašanj. Predolg bi bil seznam. "Če hi jih hoteli našteti vse. Naj omenimo tu le nekatere probleme otroških vrtcev samih; probleme, ki jih mi prav gotovo ne nameravamo dati v arhiv, nego terjamo, da se rešijo, pravilno rešijo, toda vendarle bolj naglo kot je bilo rešeno vprašanje slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ani. V mestu imamo še dva šolska okoliša, šole v Ul. Donadoni in šole v Ul. sv. Frančiška, ki sta še brez svojih otroških vrtcev. Ta dva otroška vrtca morata biti čim-prej odprta. Toda to še ni vse. Rojanski otroški vrtec se mora tudi vrniti z Grete nazaj p središče šolskega okoliša; potrebna je razširitev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, odpraviti je treba zapostavljanje otroškega vrtca pri Sv. Ivanu in urediti še marsikaj, da bo organizacija otroških vrtcev kolikor toliko zadovoljiva.
Danes želimo spregovoriti besedo o naših vrtnaricah. Za slovenske otroške vrtce so nujne seveda tudi vrtnarice. Teh ni mnogo in šolske oblasti bi morale voditi računa o tem. Toda vse kaže, da ni ~a ta problem pravega razumevanja. Uprava slovenskih otroških vrtcev je prepuščena šovinističnim. elementom, na magistratu za občinske otroške vrtce, pri bivši <(Italia Reden-t«», sedaj OA[ (Opera assl-stenza infanzia) za ostale otroške vrtce. Četudi je ta poslednja ustanova, ki je v času fašizma bila eminentno raznarodovalna organizacija, izpreme-nila svoje ime, se ni v bistvu pri upravi nič izpremenilo: ustanovo vodi isto osebje, ki je uživalo polno zaupanje fašizma. Spričo tega je povsem razumljivo, da ima slovensko osebje pri tej ustanovi le podrejeno, ne odločujočo vlogo. Le tako moremo na pr. razumeti, da nočejo priznati izpitov za vrtnarice, ki so bili položeni na ljubljanskem učiteljišču, četudi priznava tukajšnja šolska oblast mature slovenskih učiteljišč in diplome pro-skih učiteljišč in diplome profesorjev Z ljubljanske univerze. Pri otroških vrtcih pa velja absurd, da za SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC velja več vrtnarica z ITALIJANSKIM izpitom v Gorici, kot P a s SLOVENSKIM v Ljubljani. Čas bi že bil, da se s takimi absurdi neha in se priznajo izpiti z ljubljanskega učiteljišča tudi za vrtnarice. Toda tudi s tem ne bo rešeno vprašanje naraščaja vrtnaric za naie otroške vrtce.
Potrebno bi bilo, da sp pri tržaškem slovenskem učiteljišču ustanovijo tečaji za vzgojo otroških vrtnaric in da st uvedejo na učiteljišču tudi polnoveljavni izpiti za to vrsto vzgojiteljskega poklica; Šolska oblast nosi pred slovenskim ljudstvom odgovornost zr. usposobitev zadostnih kandidatk za poklic vrtnaric, da ne bomo ostali nekega dne brez tovrstnih vzgojiteljic, kar bi morda služilo za pretvezo, da bi ostal kak otroški vrtec zopet zaprt ali ne bi mogel biti na novo odprt kak otroški vrtec, za katerega bi se pokazala potreba.
Zavedamo se velike važnosti otroških vrtcev za nadaljnji razvoj naše šole In naše mladine:	zato bomo budno
sledili temu problemu.
V nedelio 23. t. m. je bilo v Sv. . Nikolaju zasedanje glavnega sveta ASIZZ. Uvodno besedo je imela tov. Majda Rupena. Sledile so volitve v izvršilni odbor. Po volitvah ie imela tov. Alma Reschitzova, predsednica ASIZZ, zaključni govor. V njem je poudarila, da je II. kongres ASIZZ določil nove naloge na političnem, gospodarskem. kulturnem in socialnem polju. V zvezi z volitvami na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja se je dotaknila delovanja klerofa-šistične in kominformistične reakcije, katere niti segajo do Rima. Uspeh Ljudske fronte je priča, da obrekovanje pri ljudstvu nič ne zaleže, ker se to zaveda, da drži svojo usodo v lastnih rokah. Za nobeno ceno ne bo odstopilo od pridobitev narodno osvobodilne borbe in od tega, kar si je ustvarilo pod ljudsko oblastjo. «Naši sovražniki so zahtevali plebiscit«, je rekla. «V nedeljo 16. aprila so ga imeli, ko je ljudstvo skoro 90 odst. glasovalo za Ljudsko fronto. Motijo se V Trstu tisti, k; mislijo da nas bodo prestrašili z nasiljem in s tem. da nam ne dovolijo naših prireditev. Nas ne bodo prestrašili. Ni nas prestrašil nacifašistični teror* v letih narodno osvobodilne borbe in ni je stvari, ki bi nas mogla navdati z bojaznijo.
Težke so naše naloge, toda ponosne smo na to. da smo izbrale pravo pot, ki se opira na resnico in ki nas pelje do pravega cilja. Borimo se za blagostanje ljudstva Za njegov na-
Navodila telovadcem
1. Kakor vsako leto tako naj matere tudi letos sešije-jo deci, ki bo nastopila pri telovadbi 1. maja, copatke iz belega blaga.
2. Vsi telovadci in telovadke naj dvignejo obleke na okrajih.
3. Vsi telovadci, člani in članice, morajo biti v nedeljo ob 8. zjutraj na stadionu. Razpored prevoza bodo izvedeli na okraju.
4. Deca, ki bo nastopila na prvomajski prireditvi, mora biti v ponedeljek ob 8. zjutraj na stadionu. Razpored prevoza zve na okraju, t
vice delovnega ljudstva in demokratičnih množic. Tako bodo bolj in bolj utrjevale demokratično fronto in slovensko italijansko bratstvo.
Besede tov. Reschitzove so bile sprejete z velikim navdušenjem. Sledila je počastitev vseh padlih bork z enominutnim molkom. Za zaključek so žene zapele partizanske in revolucionarne pesmi. Pred zaključkom je tov. Slugova kot Italijanka apelirala r.a žene. da dajo vse svoje sile za obrambo slovenskih šol. ker je pritisk na slovensko šolstvo vse večji in večji in ker je nujno, da naši otroci znajo oba jezika. Njeno izvajanje so vse_ navzoče podkrepile z 'močnimi aplavzi, ki so pričali o tem, kako so njene besede segle ženam do srca in da so pripravljene na izpolnitev vseh bodočih nalog.
V izvršilni odbor ASIZZ so bile izvoljene sledeče tovarišice:
Reschitz Alma, predsednica; Rupena Majda, podpredsednica; Metlika Marija, podpredsednica; Scamperle Nila, podpredsednica; Škabar Marica, tajnica. — Članice: Tomažič Ema, Crollini Elija, Kocjančič Vale-rija-Spela, Tomasi Nives, Mašera dr. Sonja, Beltram živa, Cebohin Lojzka - Grozdana, Zalašček Alma - Janka, Daneu Justina, Zentillin Norma, Samsa Mara, Petronio Roza, Kosovel Zorka, Bugno Roza, Giorgi-Sonce Maria, Cok Antonija, Ce-bron Milka, Prosen Emilija. Jelčič Pavla, Sluga Josipina, Škrinjar Marija, Starc Ema, Ukmar Silvana, Samec Dora, Lipovec Emilia, Gobbo Gra-ziella.
O tekmovalnem poletu prostovoljcev na stadionu «Prvi maj« smo že pisali, vendar bomo danes navedli nekaj številk.
Vseh tekmovalnih skupin, kjer so zastopani okraji, organizacije, ustanove in pcsamezi niki, je 16. Tu bi,na prvem mestu omenili skupino treh tovarišev: Valiča, Benka in Orla (iz III. okraja), ki so samj napovedali tekmovanje močnejšim skupinam. Prav tako tudi tov. Ginorija, ki pa je tem trem najpridnejšim napovedal boj In ki je do danes, kljub temu, da je nričel veliko kasneje z delom, že dosegel lepo število 83 jn pol ur. Ce pogledamo sedaj število opravljenih ur njegovih treh rivalov in to število delimo s tri vidimo, da jih je že tudi orehitel.
Prav takšna velika pridnost in vnema pa je tudi z okraji, kjer je danes na prvem mestu III. okraj s 451 urami, na drugem mestu II. okraj s 402, sledi I. okraj s 360 in pol, IV. okraj
s 348 in pol, nato so Valič Benko in Orel z 205, Primorski dnevnik s 145 in pol. Ljudska prosveta s 125 in pol. uprava ZTT s 124 in pol, Glnori s 63 in pol. Dijaški dom s 63 in pol, Ljudski tednik s 55 in pol, ZTT s 34 in pol. SHPZ s 33, ASIŽZ s 23 in SNG s 13 urami.
Skupno je bilo torej od začetka tekmovanja pa do danes opravljenih 2.547 ur prostovoljnega dela. To število pa še ni zaključeno, zakaj do prvega maja je še ves ta teden. Skoda, da večkrat deževno vreme ovira delo na prostem. Kljub temu pa je sedaj na stadionu zelo vidna pomoč prostovoljcev
Objavo članka in nekaj fotografskih posnetkov v zvezi z uprizoritvijo »Treh snubcev« v Borštu smo morali zaradi pomanjkanja prostora prenesti na jutrišnji dan.
KOLEDAR
Qledadi&e -	-	'jZadio-
Torek 25. aprila
Mark, Tugomir
Sonce vziie ob 5.04, z3!'’116,,®!! 10.03. Dolžina aneva 13.53. krajec vzide ob 10.37 ob 2.00.
Jutri sreda 26. aprila Klet, Sekana
Prvi
zatone
SPOMINSKI DNEVI
1943 so bili hudi boji V. brigade na Bovškem in pod Bogatinom.
1943 je bila prva konferenca Združenih narodov v San Franciscu.
PROSVETNA DRUŠTVA
PD «Simon Jenko» in ((Vojka Smucn obveščata svoje članstvo in prijatelje, da sta iz tehničnih razlogov odgedila za nocoj napovedano proslavo spomina na Prežihovega Voranca.
Pevski odsek «Ivan Cankar«
iz Sv. Jakoba bo imel danes 25. t. m. ob 20.30 pevsko vajo v Ul. Ruggero Manna 29. Vabimo pevce, da se vaje polnoštevilno udeleže!
Prosvetno društvo V Nabrežini bo imelo sestanek svojih članov jutri 26. t. jn. ob 20 na sedežu. Na sporedu je zanimivo predavanje iz naravoslovja, ki ga bo imel profesor Tone Penko. Odbor vabi člane in prijatelje, da se sestanka udeležijo polnoštevilno.
IZREDNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
o ustanovitvi centralne mlekarne
Predlog
je dobil običajno večino
____'A---   .	-----------
Pri tem niso povedali, kako nameravajo zaščititi našega kmeta. Dr. Dekleva je glasoval proti
predek. za njegovo lepšo prihodnost. Naše vrste se od dneva v dan širijo. Ljudstvo pač zna razločiti, kdo se resnično bori za njegove koristi in kdo resnično brani njegove pravice. Naša dolžnost, je da neutrudno in povsod razširjamo resnico o jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja in o Jugoslaviji, kjer je oblast v rokah ljudstva, ki si gradi socializem. Dokazov za to imamo na pretek. Tovarišice iz jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja bodo kot doslej' sodelovale v ljudski oblasti in z njihovim sodelovanjem in čutom odgovornosti bodo premagani zadnji ostanki reakcije. Tovarišice iz Trsta in cone A se bodo borile proti nacionalnemu zastiranju. ki so mu Slovenci bolj in bolj izpostavljeni, proti različnim imperialističnim zasuž-njevalnim gospodarskim načrtom. Borile se bodo za uspešno rešitev kmečkih problemov in za izboljšanje položaja žene v pogledu zaslužka, socialne zaščite in materinstva proti vsem krivicam in zlorabam, ki jim
je žena izpostavljena
Žene bodo tesno sodelovale med seboj, ker le tako bodo lahko uspešno izpolnile vse naloge. Tovarišice iz jugoslovanskega področja Tržaškega o-zemlja bodo dale vse svoje sile za izpolnitev enoletnega načrta, tovarišice iz cone A pa vse svoje sile v borbo za pra-
Sobotna seja tržaškega ob-Činukega svetaV— ki je postala slavna zaradi šovinističnih izpadov župana in njegovih zaveznikov proti jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja in potepi še posebej proti tov. dr. Deklevi, ki mu združena reakcija od 'italijanskega bloka do kominformistov ni pustila g°" voriti, — je bila pravzaprav sklicana za proučevanje vprašanja o ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu, p tern vprašanju je imel daljne poročilo občinski odbornik Geppi. Iz njegovega poročila je bilo razvidno da si je občinski odbor osvojil tezo za ustanovitev osrednje mlekarne in da gre le za način ustanovitve.
V diskusiji so govorili občinski svetovalci MORELLI (M-Sl), AGNELETTO. MONCIAT-TI (BI) in nato predstavnik Slovansko - italijanske* ljudske fronte tov. dr. JOŽE DEKLEVA.
Iz govora tov. dr. Dekleve
te ugotovitve ne morejo imeti nobenega zaupanja v tako ustanovo niti meščani, še manj pa kmetovalci, in se lahko pričakuje, da bo ZVU izsilila odobritev tudi drugih pristojnih organov. 2e sam zgrešeni postopek je zadostni vzrok, da se odbije predlog za ustanovitev osrednje mlekame ln prav občinski svet sajn lahko odloča o tem. Nobeden se ne b; upiral ustanovitvi osrednje mlekarne, če bi to zares prinašalo dovolj koristi in izboljšanja glede kakovosti in higiene.
Nismo še siišall. cia 'ul v naših krajih mleko povzročilo resne neprilike zdravju občinstva. Nevarnosti malteške mrzlice ni več. ker tu ni razvita ovčereja. Tudi glede prenosa tuberkuloze ni velike nevarnosti, ker je v tem pogledu stanje naše živinP zadovoljivo. Za uničenj« dkngth -bakoiloV, pft je skoraj vedno dovolj, ee mleko dobro prevre. Predelava in pasteriziranje mleka verjetno ne
preti našim živinorejcem v primeru obvezne oddaje mleka?
poplača večjih stroškov, ki s
Govornik je predvsem opisal, kako je prišlo do zamisli ustanovitve osrednje mlekame v Trstu. Gospodarski krogi, ki imajo svoj sedež 300 km daleč od Trsta, so sklenili dogovor in prejeli od Vojaške, uprave zagotovitev za 120 milijonov lir podpore. Tržaška občina pa ni bila pravočasno o tem obveščena in je izvedela za dogovor šele pozneje. Tudi če se opustijo vsa raziskovanja o ozadju teh pogajanj, je rekel tov. Dekleva, je treba opozoriti na dve ugotovitvi;
1. Ustanovitev osrednje mlekarne v Trstu, kakor ie bila zamišljena, ima vse oblike vsiljevanja od zgoraj in hoče postaviti krajevne interese pred izvršeno dejstvo.
2. Sam postopek za ustanovitev osrednje mlekarne pa je popolnoma narobe postavljen.
Ustanovitev osrednje mlekarne v Trstu prav gotovo ni nujno potrebna, saj ie sama občinska uprava rajši mislila na druge bolj potrebne stvari. Glavni činitelj pri tej zadevi ni skrb za prebivalstvo, pač P:' skrb za interese nekega podjetja. ki je dobilo kredit za načrt kateri mora biti še proučen in odobren. Prav zaradi
tem nastanejo. Poleg tega pa ni mleko pri nas glavna hrana. Ustanovitev osrednje mlekarne bi škodovala tudi kakovosti mleka. ge pomislimo, da bi bila zbirališča oddaljena in bi bilo mleko večkrat manipulirano, preden bi prišlo na tržišče. Domača proizvodnja Pa lahko dobavi mestu sveža mleko * pičli uri.
Neizogibno dviganje ceno ne bi prav gotovo poplačalo kori* «t; .ki bi jih meščani imeli od novega načina oskrbovanja mleka.
Ustanovitev osrednje jidekar-ne bj prinesla navP stroške in obremenitve. Prav tako pa bi brezdvorruio ogražata domačo živinorejo in splošho gospodarstvo
Tov. Dekleva je nato opozoril, da se na splošno premalo upošteva domača živinoreja. Donos mleka naše okolice ni lako brezpomemben kot si nekateri mislijo. V tej coni je okrog 4300 glav živine do neuradnih podatkih. Dnevna proizvodnja mleka znaša okrog 14 tisoč litrov mleka v vrednosti približno 700 tisoč, ali letno okrog 250 milijonov lir Tudi Čb od' teh 14 tisoč litrov pride •ta prodajo v Trst samo 10 tisoč, predstavlja to vendar že U4 škupne potrošnje mesta včasih pa jo presega.
Kje je torej nevarnost, ki
V glavnem je vprašanje cene in v zvezi s tepi možnost in korist reje živine. Na nekem svojem zborovanju v Padski nižini so živinorejci pred kratkim opozorili na težko krizo mlekarstva v svdjih krajih in so poudarili potrebo, da cena mleku ne sme znižat: pod 50 lir za liter. In to v Paoski nižini. Kaj pa bi. morali reči pri nas, kjer so stroški za vzdrževanje živine mnogo večji? V tem pogledu je pcftrebno napraviti poizvedbe in statistični pregled.
Vzemimo samo en primer. V biltenu decembra 1945. ki ga izdaja Trgovska zbornica v Trstu, ie zapisano. da je v tistem letu primanjkovalo v na ših krajih 90 tisoč stotov sena, ki so ga živinorejci morali uvoziti* ln plačati tudi do 30011 lir za stot. To' znaša vrednost okrog 180 milijonov lir. Tudi če bi bilo seno namenjeno izključno kravam mlekaricam, bi kljub temu bila vrednost sena večja od polovice vrednosti prodanega mleka. Ce računamo, da ena krava porabi dnevno okrog 10 kg sena po 1509 lir stot, znaša strošek 150 lir, medtem ko znaša vrednost mleka okrog 200 lir. Kljub temu naš kmet oskrbuje mesto z mlekom, ki po svoji kakovosti ne zaestaja Za tujim in po enaki ceni kljub vsej konkurenci. To je možno le zahvaljujc-č se požrtvovalnosti našega kmeta in dejtsvu, da kmet proda svoj pridelek potrošniku brez izko-riščevanja posredovalcev.
DAROVI
PRISPEVKI
ZA DIJAŠKO MATICO je darovala Lenka Predovnik 503 lir. V isti namen ata darovali Slava in Marija P.ahor namesto cvetja na grob pok. Justine Hvala 1.000 lir.
OBVESTILO
Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu člena 7. pravil zborovanja strokovnih skupščin zaradi izvolitve novih strokovnih odborov in za obravnavanje perečih vprašanj posameznih strok. Skupščine, ki se jih smejo udeležiti člani dotične stroke, bodo v uradnih prostorih SGZ v Trstu Ul. F. Filzi 10-1. v naslednjem redu: v četrtek 27. aprila ob 15. uri stroka finančnikov;
v četrtek 27. aprila ob 20. uri stroka veletrgovcev;
v	petek 28. aprila	ob	20.	uri
zadružna stroka;
v torek 2. maja ob 15. uri stroka gostilničarjev;
v torek 2. maja ob 20. uri stroka jestvinarjev;
v sredo 3. maja ob 14.30. uri Prosvetno društvo v Sv. Kri- stroka pekov; žu vabi svoje	člane na sestanek.	v	sredo 3. maja ob	20. uri stroki bo ju-tri	26. t. m.	ob 20.	ka	maloprodajalcev;
Predaval bo	profesor	Egidij	v	getrtek 4. maja	ob	15.	uri
Košuta o vzgoji otroka v dru- | strc^a prometnikov;
Umetniška razstava Lojzeta Spacala odprta
ljubitelj' galeriji
Opozarjamo vse umetnin, da je v - ^ «Scorpione» odprta ška razstava tržaškega karja LOJZETA SPACA^
Umetnik, ki je znan p®
srn-
jih delih tako v Trstu**?? tudi v inozemstvu, vso pozornost in vabljeni, da si to ogledate.
^11 RADIO I* JUG0SL. CONE TBSljj
(Oddaja na srednjih
212.4 m ali 1412 W>
Zim. —- Ljubitelje slovenske knjige opozarjamo na knjižno razstavo, ki bo odprta v sredo i-n četrtek 26. in 27. t. m. od 18. ure dalje na društvene,m sedežu. Razstavljene bodo knjige novejše izdaje in knjige Prešernove knjižnice. Vabljeni so vsi. da si razstavo ogledajo.
IZJAVA
Sindikalni:^;*1 akcijskega odbora za obnni/o razrednih sindikatov S I U-ja
Ponoven namen tiskovne kampanje in šovinističnih pro-tidelavskih manifestacij,tda bi oživili italijanski imperializem predstavlja političen moment, ki se mu moralo upreti vsi tržaški delavci V zadnjih tednih je krajevna reakcija mobilizirala vse svoje sile, da bj pridobila izgubljene pozicije ter preprečila razčiščenje in demokratično rešitev tržaškega vprašanja. O teh kapitalističnih sistemih imajo delavci br -gato izkušnje, ki jih morajo izkoriščati v prvi vrsti, da preprečijo da bi tržaški kominfor-mizem potegnil delavstvo, zlasti tovarniške in pristanišk ■ d elavce na pozicije italijanskega kapitalizma in nacionalizma.
Krajevni kominformizem se Je odkrito nagnil k italijanski buržoaziji, ki se je v kritičnih trenutkih zatekla k akcijam, s katerimi namerava naščuvati delavce proti (jplavcem, one iz mesta proti podeželskim, Itah-jane proti Slovencem, vedno z isto pretvezo: «italianita». Sindikalni akciiski odbor opozarja delavce, da so izkoriščevalci vedno uporabljali v Trstu to sramotno orožje, da bi na ta način prikrili povrtek fašizma. Sindikalni akcijski odbor opozarja vse delavce na nizkotno poudarjanje »patriotizma«, za katerim »c krijejo m pri čemer so si v zadnjem ča su pridobili odkrito podporo kominformistov. ki naj bi jim pomagali doseči v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja izgubljene privilegije. Zveza kon-
servativnih jn reakcionarnih sil organizira v teh dneh s pomoč-jo Kominforma pravcate škva-dristične akcije.
Sindikalni akcijski odbor opozarja na napade proti delavcem in uradnikom, ki si služijo kruh v coni B, opozarja na lov na delavce in na tipične škvadri-stične akcije proti slovenskemu življu.
Potem ko so resno oškodovali koristi delavskega razreda s tem, da so razcepili borbene organizacije, so prišli tržaški kominformistični vod}? danes do tega, da pozivajo buržoaziin in njene stranke na razsežno kampanio proti delavcem, proti delavskemu razredu in nie-govi avantgardi v jugoslovanski enni Tržaškega ozemlia z znanimi parolami italijanskega imperializma. ki so iih uporabljali ob rojstvu fašizma:	»Za
obrambo italijanstva Julifske Benečije«.
Temu pozivu so se odzvali rodstavnikj tržaškega kapitalizma z največjim navdušenjem Advokat Fort! pa ie postaj c J ih glasnik.
Stavka industrijskih delav. Cev je v tej kampanji predstavljala nekakšen preduiem: polurna stavka preteki'' sobot"
: tipično filofašističnim in prn-tidelavskim značajem, odobrena od tržaške reakcije ln organizirana od Delavske zbornice predstavlja nadaljnji razvoj kamnan-jp za »obrambo italijanstva Trsta« Stroške in škod ljive posledice pa naj nosijo delavci. In tako se je tudi zgo-
dilo: za stavko se le takoj izreklo Združenje industrijcev (CRDA-Cosulich), trgovci grosisti pomorski šp dicionorjj in drugi delodajalci. V imenu reakcionarne in protidelavske zveze pa so sc za stavko 7v ki tudi vidalijevski sirdikah, ki samo na zunaj kažejo nasprot-stvo proti Delavski zbornici, medtem ko so se v resnici postavili na isto politično ideološko bazo.
Sindikalni akcijski odbor opo mini« vsP delavce na odprto vidalijevsko izdajstvo, ki namerava prikazati to stavko, upr-zorjeno po mednarodni reakciji, kot izraz proletarske in demokratične volje.
Medtem ko se zanemarjajo težka vprašanja delavskjb jm-codb in gladovnih olač. življenjska vprašanja razvoja pro m»tnih odnosov s tržaškim zaledjem so sp vrgli kominformi st: na agitacijo proti ljudski oblasti v jugoslovanski coni Tr zaškega ozemlja, proti zmagi delavskega razreda v Istrskem okrožju. Tn začetek te agitacije predstavlja polurna stavka.
Ta kampanja, ki namerava zaostriti odnose meri Italijo ir. Jugoslavijo in zaostriti sovraštvo med narodi, ki namerava na vsak način prepr"čitj sporazum med zainteresiranima državama v vprašanju Trs’ mora združiti -u- delavce v odločne in kompaktne na-pnt nike, ki bodo prisilili k minfor mizem, da bo odložil nizkntn-krinko *er se pokazal v svoil pravi luči: zaveznik italijanske-
Na škodo kmeta meščana
in
ga kapitalizma in njegovih krajevnih agentov. Ti ljudje na* meravajo celo 1. maj izkoristiti za borbo proti pridobitvam delavcev v Istrskem okrožju, čimer bi si zagotovili še nadal nje simpatije italijanske buržo-azije in imperialističnih agencij. Razglasili so namreč, da mora biti letošnji 1. maj borba proti titovcem.
Sindikalni akcijski odbor opozarja, kjer bi bilo to še potreb, no, na prot:delavski jn protidemokratični pomen takšn-- politične linije. Delavci se morajo dvigniti kompaktno proti črnemu izdajstvu na račun delavskega razreda in njegove borbe, pobijati oportunizem in podlost likvidatorjev sindikalnega gibanja ter vedno šte-vilneje pristopati k borbi sindikalnega akcijskega odbora za dokončno zmago.
1. maj naj bo 1. maj enotne borbe vseh delavcev Tržaškega o-zemlja za likvidacijo oportunizma in socialdemokratskega izdajstva, prot-i vplivu katere koli kominformistične organizacije v coni A, za razkrinkavanje komin-formističnih razbijaških namenov, tako da bodo mogli delavci obeh con čimprej razglasiti poraz politike italijanskega kapitalizma. Le tako bo mogoča obnova enotne fronte vseh delavcev in vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemlja, le tako bo omogočeno ponovno zavojevanje izgubljenih pozicij, ter konsolidacija in razvoj na novo pridobljenih.
? m c
Plim ul h ki dnemikl
Tov. Dekleva je opozoril občinski svet; «Ce sedaj odvzamete našemu živinorejcu skromni dobiček, ki si ga zasluži z neposredno predajo svojega pridelka, mu boste izpodbili podlago njegovega obstoja. Z neizogibnimi posledicami, ki bj nastale na vseh področjih kmečkega in splošnega gospodarstva našega ozemlja.« Ustanovitev osrednje mlekarne bi V današnjih okoliščinah oškodovala kmetijstvo ln obremenila splošno gospodarstvo. Poleg tega ne smemo pozabiti še na druge posledice, ki bi nastale. Zmanjšani zaslužek kmetov bi se občutil na splošno. Prevozniška podjetja med J n trstom in deželo bi prva utrpela škodo, nato mali trgovci itd. Z eno besedo, osrednja mlekarna nP bi prinesla koristi meščanom in bi škodovala kmetom. Zato ni za sedaj potrebno ui umestno da se ustanovi. Pole J-vseh teh ugotovitev pa ob-taja še gotovost, da bo. nova osrednja mlekarna ostala pravi monopol akcionista. ki bo imel v svojem žepu večino deležev, in se prav gotovo ne bo zmenil za koristi meščanov in kmetov.
Tudi novice, ki prihajajo iz Italije nas prepričujejo In silijo, da smo proti ustanovitvi takih mlekarn, saj se:	proti
njim upirajo tudi .italijanski kmetje.
Tov. Dekleva je še dejal «Naša dolžnost ie se, da čuva mo koristi potrošnikov in tvo-mačih proizvajalcev; da izključimo vplivne tuje interese ki bi hoteli prevladati	na	ten:
področju nažega gospodarstva da se upremo vsiljevanju od zgoraj in si ohranimo pravico, da sajni, brez nepotrebnih posredovan j odločamo	o	naših
stvareh.« Svoj govor je tov Dekleva zaključil s predlogom, naj se odbije načrt za ustano vitev osrednje mlekarne v Trstu in onemogočijo	tako vsi
očitni in skriti manevri ki so s tem v zvezi.
Za tem se ,ic oglasil komin formist GOMBACCI.	ki	sc ie
tudi izrazil proti ustanovitvi mlekarne. GIAMPIECOLI (I I) in STOCCA (BT) fa izjavila da bosta glasovala proti usta novitvi. nakar je demokristjan HARABAGLIA navajal vsa mogoča in nemogoča pravila ki pridejo v poštev pri usta navijanju podjetii
Seja se je nadaljevala včeraj popoldne. Na tej seji so občinski odborniki Bonetti Franzil Lauri. Cumbat in Geppl z vso vnemo zagovarjali ustanovitev centralne mlekame. Z obširni mi utemeljitvami in prepriče vanji. da je treba kajpada
prvi vrsti zajamčiti koristi potrošnikov, so skušali prepričali nasprotnike, naj bi načelno pristali na ustanovitev z glavnim pridržkom, da bi do tega prišlo na podlagi zadevnega zakona iz leta 1938, ki ga je odbornik Lauri imenoval klasičnega. Med vsemi je bil tudi sinoči najglasnejši Geppi. ki je na dolgo odgovarjal vsem ki so govorili v diskusiji. Bri tem se ni mnogo oziral na to ali so njegova poudarjanja resnična ali ne. le da je zopet enkrat zadostil svojemu govorniškemu instinktu.
Potem je še dokaj na dolgo govoril Župan Bartoli in končno so prešli k glasovanju, kjer je predlog občinskega odbora dobil večino, medtem ko so glasovali proti tov. dr. Dekleva., indipendentisti in komin-formisti,
Pred prehodom na razpravljanje o mlekarni, je bilo na sinočnji občinski seji postavljenih nekaj aktualnih vprašanj; Med prvimi se je oglasil svetovalec BROCCHI s predlogom, naj občinski odbor doseže pri ZVU ukinitev prisilnih izselitev, da se s tem prepreči nadaljnje poslabšanje položaja ljudi brez strehe. V odgovoru je župan zagotovil skrb občine v tem pogledu, pri čemer ni pozabil na pikre pripombe na račun JUGOSLOVANSKE CONE STO-ja, OD KODER JE BAJE PRIČAKOVATI SE MNOGE BEGUNCE. ZA KATERE SE BO MORALA TRŽAŠKA OBČINA VELIKODUŠNO POBRIGATI.
Svetovalec Bruggeri (MSI) se Je lotil mestnih -avtobusnih postaj, tako glavne pred sile som, kakor provizorične na trgu Barriera Vecchia, toda Župan je prenesel diskusijo o tem na eno prihodnjih' sei.
Cim pa se j'P oglasil kominformistični svetovalec BRAUN z zopetno spomenico proti izkrcavanju orožja v Trstu, je zajel dvorano val razigranosti, zlasti potem, ko se je skliceval na msgr. Santina. ki je baje podobno resolucijo, po zatrjevanju MALALANA pa njihovo lastno, že podpisal. Qb Santino-vem imenu se je dal omečiti tudi župan, ki je obljubil razpravo predloga na prihodnji seji.
Poleg manj važnih vprašanj je zahteval GIAMPICCOLI (Fl) pojasnilo od občinskega odbora kako je prav za prav s sanacijo ACEGAT-ovega proračuna, o katerem se je pred občinskim svetom trdilo, da bo uravnovešen z nad poldrugo milijardo lir iz fondov ERP. v resnici pa, je ta denar vložila italijanska vlada. Tako župan kakor odgovorni odborniki so se na vse načine trudili dokazati upravičenost Dosežka italijanske vlade v finančne neprilike tukajšnjih javnih ustanov. s: čimer se pa dr. GIAMPICCOLI ni zadovoljil in se pomiril le tedaj, ko ie bilo zagotovljeno d« i" tak-ino rešitev Posredovala ZVU
Prosvetna društva ((Rojanu, «S. Gregorčič» in «Greta» vabijo člane in prijatelje na dru-štveni sestanek, ki bo jutri 26. t. m. ob 20 v Ul. Ruggero Manna 29, Na sporedu je predavanje ((Zapafini Slovenci in italijanska ustava«. Predaval bo tov. dr. Andrej Budal.
Pridite vsi in točno!
Prosvetno društvo »Slavko
Škamperle« javlja, da bo danes 25. t. m. ob 14. uri na stadionu «Prvi maj« zelo važen sestanek pevskega odseka. Vabimo vse člane, da se sestanka nujno udeleže-	Odbor.
v četrtek 4. maja ob 20. uri stroka prodajalcev kuriva;
v petek 5. maja ob 17. uri stroka mesarjev;
v petek 5. maja ob 20. uri stroka obrtnikov.
Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. j- ob določeni uri je potrebna navzočnost vsaj polovice članov stroke. Ce bi skup ščina ne bila sklepčna v prvem sklicanju, bo sklepčna eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih Odsotne člane lahko zastopajo drugi člani, katerim morajo dati . za to pismeno pooblastilo; vendar ne sme imeti noben pooblaščenec več kot pet pooblastil.
Tajništvo
TOREK 25. 4. 195»	.
6.3Q; Jutranja glasba^
ro#j
no in orkester;
ročila v 7.00: Napoved časa
pon
slovenščini: 7.15: Jutranja S*!
12.00: Rakov: koncert
12.30: -VirtA
čelisti; 12.45: Poročila_
objava sporeda; 13.00: časa - poročila v slov.; klorna glasba; 13.45:
prsjf
V13-1SJS
KU*S
14.00:
pregled (ital.); _______
Radia Ljubljane; 14.30: L*«#! tiska v ital.; 14.45: Pregled1 v slov.	,0. p>
17.00: Pestra glasba; l‘-J litične aktualnosti (ital.);. Ritmična klavirska glasba, Ljudska univerza (ital.)!. , p Pred-klasične skladbe	^
dalni orkestri; 18.45: P°r, hrvaščini; 19.00: Glasbena igra; 19.15: Poročila v itdiulirt' Poročila v slov.; 19.45: pregled (slov.); 20.00: ■& 22.00: Plesna glasba; 22.30. L i ni koncert; 23.00: Zadnje ' H; ital.; 234)5: Zadnje vesti '.“pil 23.10: Jutrišnji spored; 23.P-najst minut valčkov.
OBCN1 ZBOR
Prosvetnega društva Iv. Cankar
Prosvetno društvo «Ivan Cankar«- Trst, javlja svojemu članstvu da bo jutrj 26. t. m. ob 20.30 redni letni občni zbor v dvorani stadiona «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, s .sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev,
2. volitev volivn^ komisije,
3. poročila referentov in diskusija.
4. volitev novega odbora,
5. razno.
Prosimo vse člane za točno
udeležbo!	Odbor.
LJUBLJANA. MARIBJ! rel. postaja A JDOVSCIJ
(Oddaja na valih 327,1; 212,4; 202,1 m.)
6.00:
TOREK 25. 4. 1950	.
Budni_ca;_
telovadba; 6.15: Poročila -?
-- ~ins*“ c
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 23. in 2.4 aprila 1950 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 15 oseb (1 mrtvorojen), porok pa je bilo 14.
Poročili so se: vojak ameriške vojske Wayne_ A. Russtll in gospodinja Marija Brivone-se, uslužbenec Bruno Ponte in bolničarka Marija Cicuttin, šofer Stanislav Stepančič in gospodinja Celestina Savron, kmet Ladislav Balog in gospodinja Ida Logar, mehanik Bruno Sabini in šivilja Evfemi-ja Dessanti, električar Almo Starc in gospodinja dvana Rfeggerite, zidar Jakob Morattj in gospodinja’ Julija BašSančsč, uradnik Rudolf Oropesa in gospodinja Nastja Ižanc, vojak ameriške vojske Anttiony L. Valtri in uradnica Durja Brajko, mehanik Mario Burni in gospodinja
Marija Schiozzi. industrijalec Claudio De Giorgi in gospodinja Marija Scassano. narednik
 ; t 'O..!..	. T	S,*.,l
java sporeda; 6.30: Slov?]
.Adria44 izleti
Opozarjamo vse izletnike, da se prijavijo za obisk Postojne, Ljubljane. Bleda, Celja in Maribora, ki bodo v mesecu maju. Podrobne* informacije daje potovalni urad «Adria-Expres=», Ul. F. Severo 5, telefon 29-243.
Vpisovanje je podaljšano do 30. t. m.
POSLUŽUJTE SE POSTNIH ŠTEVILK NA HIŠAH
Kakor je že vsem znano, je poštno ravnateljstvo uvedlo posebne številke po hišah, katerih r.aj se 'mestno prebivalstvo poslužuje pri navedbi naslova. Tablice z označko, katero številko ima vsaka stavba, so vidno izobešene v vsaki veži. V splošnem interesu hitrejšega načina razdeljevanja pošte je, da interesenti to številko nemudoma javijo svojim dopisnikom, ki naj bi na kuverti poleg označbe mesta napišejo.
vojske Robert J. Smith in šivilja Nelda Kraus. agent CP Mario Crivici in trgovska pomočnica Marija Battaglia, mornariški kapitan Claudio Giacconi in uradnica Brunilda Scopizzi.
Umrli so:	19-letna Violeta
Puntar. 49-letna Marija Pizziga. 70-letna A.na Pečenko, vd. Ca-racuglia, 60-letni Franc Birjak, 73-letni Ivan de Gavardo, 55-letni Ermenegildo Bassin, 87-letna Regina Debianchi. por. Schein, 3-Ietni Nello Trami. 52-letni Julij Suspiae, 50-letni Peter Brazzani, 2 meseca star Robert Merril 70-letni Josip Bari, 78-letna Marija Kovačič, vd. Griznik. 70-letna C- čilija Ton-datto. vd. Jesurum. 76-Ietni Stefan Colmani.
redne pesmi; 7.00: Poročil* Jp dijski koledar; 7.10: Lahe* nji koncert.
10.30: Šolska ura. ,.
12.00: Koncert za violhjV ff kester; 12.30: Poročila; i*1*? gr der opoldanski spored; Da? C' spodarska reportaža; kester Radia Ljubljane,
Iz glasbenega življenja; 1*n bavna glasba; 15.00:	K?
15.10: Popoldanski komod" cert; 16.00: Šolska ura. ,-jg 18.00:	«Mali	ansanihd
Ljubljane; 18.30: Radio o # 18.45: Koncert sopranist*?.#
Tiran: 19.00: Poročila;
nite kaj igramo; 20.00: ljubljanskega opernega ! šča: 22.00: Prenos porocOJ grada: 22.15: Zabaven nov
red
23.30: Najnovejša
Milice na poWf!
pri Sv. An'^pS;
Uprava občinskega P &( šča pri Sv. Ani sporocf^lj v nakrajšem času Pnj na za nove pokope
XXXVII na oddelku 11
 -----*	»za •	 _	C(J	.	i
setletno uporabo. kJcr 'j|i ’
etnrtni ostanki pokoP?{n
1. aprila do 9. maja
1940-
Kdor bi hotel smrtne ostanke v drug mora
lil
cbrniti do 17- ;1j| 1?
odsek za pokopališča J [in hi tro št. 3. III., soba 43, tj
lja tudi za odstranitev -3?
nih plošč in drugih P jr,
znakov, katera se mora,/ ga roka dvignit; sicer 01 last občine.
TRŽAŠKA
borz*
7325-7jf; -
Ncčna služba:
Cedro, Trg Oberdan 2. tek 61-20 in 62-74: Galeno, Ul. Giulia 114, tet. 96-252: Picciola. Ul. Oriani 2, tel. 90-207: Pizzul-Cignola, Korzo 14,- tel. 75-24; Serravallo, Ul. Ca-vana 1. tel. 48-05: Harabaglia v Berkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
KomemoraMvni koncert
v počastitev Richarda Straussa
Zlati šterling pirnati šterling lom-*"-,.j • 642-645, telegrafski 646, švicarski frank -qj$J francoskih frankov 1 jto?
sirijski
832
šiling 22-23,
KINO
Rossetti. 21.06: Jozeiin* .
rijene svetovne atraj4? p Excelsior. 14.30: »Veliki
Gregor.y Pečk, Ava
serh
Žepar na Trgu Goldoni
Včeraj ob 11. dopoldne se je na glavni policijski postaji zglasil 29-letni Cavagna Ugo iz Ul. Commerciale 9. in službujočemu osebju prijavil že-parsko akcijo, ki se je dogodila v njegovo škodo v nedeljo ob 10.30 na Trgu Goldoni Ko je čakal na tramvaj, se mu je približal neznan dolgoprstnež in mu iz zadnjega hlačnega žepa izmaknil denarnico, y kateri je imel 1500 lir in osebne dokumente.
Nesreča pri delu
Včeraj ob 14.40 so na ortopedski oddelek glavne bolniš-šnice, pripeljali 49-letnega težaka Rivo Marcela iz Ul. del Bosco 10. Službujočemu zdravniškemu osebju je povedal, da se je ponesrečil malo prej pri delu v Ul. Caccia, kjer je delal na račun občinskega tehničnega urada. Med nakladanjem kamenja na kamion mu je padel na roko težak kamen ter mu zlomil dva prsta, in sicer prstanec in mezinec desne roke. Zdrav bo zopet v 30 dneh.
V sobeto je bil -r gledališču I pravica G. Verdi kom cmerati::en koncert po nemškem skladatelju Richardu Straussu, ki je pred kratkim preminul, nvaletm
smo mojstru Toffolu da nam je tako vsestransko prikazal simfonika Straussa. V uvodu smo slikali tega skladatelja kot instrumentaterja klasičnih skladb, kot komponista absolutne -in programske glasbe.
Plesno suito Franca Couperina je mojster takorekoč za zabavo priredil iz originalne skladbe za čembalo za mali orkester s precej originalno zasedbo. Poleg skromno, skoro solistično zasedenih godal in pihal je uporabil še celesto. cam-pan e lic. harfo in čembalo. Neverjetno, kaj more veliki mojster narefliti iz prozoriie in lahkotne kompozicije!
Virtuozen italijanski mojster na rog Domenico Ceccarossi nam je igral koncert za rog v es duru. Koncert nalaga instrumentalistu neverjetne tei-
koče. Rog poznamo kol mehak in plemenit__instrument katerega glavna naloga je izpopolnjevati V orkestru harmonsko ogrodje in peti široke in mirne melodije. 'V soboto smo m slišali ta instrument v mestoma kar vratolomnih pasažah., arpedžah in seveda tudi arijah, ki bi delale čast tudi takemu gibčnemu instrumentu kot je violina. Ceccarossi je svojo težko nalooo res mojstrsko podal in poslušalstvo ni varčevalo s prriznanjem.
Pravega, polnokrvnega Straussa smo p« seveda slišali v Don Kiholu. *Tu imamo o-
s pravo programsko muziko. V uvodu nam skuša glasba prikazati, kako se Don (Kihot ob cT.anju junaških ro-manov navdušuje za junaška dejanja. V naslednjih variacijah nam Strauss opisuje, kako gre don Ki/iot na pot. kako se bori z mlini na veter, kako premaga čredo ovac, kako sc pogovarja s svojim oprodo, kako vzdihuje po svoji Dulcineji, kako se vkrca na ladjo, kako sreča dva meniha, ju premaga itd.. Vsebina tega pripovedovanja jr; dala Straussu mnogo možnosti, da izrabi vse možne barvne odtenke, ki jih nudi sodoben, dobr.o zaseden orkester. Nekatere osebe te zgodbe zastopajo določeni instrumenti. Tako je «glavno vlogc» Don Kihota nosil čelist-solist. Precej težak solistični part je Viezzoli res odlično odigral. E-nakovredni partnerji so mu bili violinist Ferrett i, violinist Pavovich, obpist, oba fagotista meniha) in drugi.
Koncert je zaključila znamenita simfonična pesnitev «Smrt in preobrazba« Ta kompozicija nam. slika zadnje trenutke življenja, spomine na preteklost, smrt, osvoboditelj zemeljskih spon, pomn jenje in dvig v one duhovne rišme, po kjnterih zaman hrepeniš v življenju Pesnitev je res veličastno zaključila res večer. Dirigent Toffolo ie orkester odlično pripravil in ga vcdil sigurno in stvarno. Tržaški simfonični orkester se ie tudi tn pet izkazal kot. zanesljiv. rrrizadevee. inteknen-fen in tehnično dobro izdelav korpus.
—vu
Fenice. 15.00:. »Kako Ameriko«, Macario. Filodrammatico. 14.30: vojni ženin«, G. Graha ridan.
»
Alabarda. 13.30:■ cKresn"	f
Jones.	..IT
Garibaldi. 13.30: tov«, D. Farrar in Kjsl Ideale. 14.30: ((Orienta""
C. VVilde.	,	jodf'
Impero. 14,00: »Moč u
Gobbi. Italia. 14.30:
»Čudni
r.h
,t<(
nes«, Rej Skeiton. jj. {j# i-1- 14.00: «Sahara»;.
Viale. i**.uu: ((oan*----n-Vittorio Veneto. l4-“V0p
nevesta«. Van J°hn5
Adua. 14.00:
mesta«.
Armonia	14.30:	,
rančev«, John	I'L'_I,'ega	' t
Azzurro,	14.00:	«R	-j(lf
v batvah.	»Nr11	ii
Helvedcre. 14.30:	0(1g., |<
sovraštvo«, n. JLvia Lumiere.	(Ul.	f ivWn
»Atlantida«, M.	-ijS*'
0’Keefe. , ... «pl|h «Ob morlu«. 14.00- gica , no mesto«, V. v v Trstu). ,«•(idna,-a v Marccni.	i4.00:	<	tr
Marte Ivers«, fi[li Van
i»
nt«r J
vvek,
«P1°
vb*
fl*
((Opij*'
Scott..
Massimo. 14.00 ralbske otoke«
Novo Cine. '4’7i3sso. ) U'[
OdeSnuVoO: !«£#W R*U», iT-fordov* . D,
Marcon
pc.l°rL
jo:	c
'"in""veronlka La^,0■ja* Venezla. «^e°c	ir,	„
Moris.	((GianhrtoslE[,
Vittoria. 14.00- (j ga
t0 v b,7nn «K*R
Sv. Vid 14.0?* vah, n.
■'purbid*
MALI O!
_______________ sot>"7
TRGOVSKEGA	-
zmožnega,.j;odv t n)>p.J ,
Šjem slVven«ineJs;
nemščine za_t*Vv^Sb« S *
na plača ter,P-p0nU^e tvrdka. - ro{n*prih'h[,5K9 ki na upravo «'Ii.rancp
nika«
Ul.
pran1-
PRIMORSKI dnevnik
  LAL 1-	.««>>*■.»	 -	-	■
25. aprila 1959
J225U|NICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70
Prvo zasedanje Okrajnega ljudskega odbora - Koper
Govor tovariša Julija Beltrama
^Nadaljevanje s 1. strani)
Nato je sledila izvolitev de-Vnega predsedstva. Izvoljeni 0 bili tov. Beltram Julij, ■ fam Mario, Vatovec Ernest, 0r‘si Jožef, dr. Ferfoglia Lu-k*.no ^ Lovrečič Kristina. Ta-J Po izvolitvi je delovno sta vo zavzelo svoja me. Vs ,na 9dru med ploskanjem , , delegatov in vzkliki: Zi-a ljudska oblast!
. ov- Beltram se je nato v nu delovnega predsedstva . valil za zaupanje in pozval . delegate na prisego, kot lE^Jvideva odlok o volitvah, k ®eIegati so vstali in polo-»n^slednjo prisego:
^Prisežem pri časti svojega L**va in pri svoji časti, da kot odbornik okrajnega skega odbora Koper ved-. zvesto zastopal in branil , 0kratične pravice ter svo-1,3 bratstvo in ‘enotnost u narodnosti na ozemlju Vedn a okrožia, da bom bitv ° branil in krepil prido-bom* osvt,b°dilne borbe, da i„ posvetii vse svoje sile bla Se ,sv°ie znanje napredku,
Umistvi sreEi ddovnega -(Lij.. ,1 m da bom svojo
Oeca r J10* °dbornik Okraj-
izpoinjevaf683 odbora Koper fetno#. neumorno m
fctodf’ slovesna resnost je " p a v dvorani v tem po-Ne posa-
ntenl
■»vem trenutku.
st^11^!1’ , ampak tistemu ljud-
' »h je izvolilo, so dele
Resolucija
gati polagali besede obveze, da bodo dali r.a razpolago vse telesne in duševne zmožnosti za njegov dobrobit.
Nato je delovni’ predsednik predlagal dnevni red, ki je bil soglasno sprejet. Sledilo je politično poročilo tov. Beltrama, ki ga objavljamo v celoti. Nato je tov. Corsi, preds. okrajnega izvršilnega ljudskega odbora podal poročilo o izvršenem delu, katerega bomo objavili v jutrišnji številki našega lista. Pri tretji točki dnevnega reda so bile volitve novega izvršilnega okrajnega LO. Izvoljen je bil novi izvršilni odbor iz 20 članov, katerih imena objavljamo na drugem mestu. Po izvolitvi novega izvršilnega odbora je tov. Beltram podčrtal, da so naloge, ki stojijo pred novim odborom težke in odgovorne. Moral bo voditi gospodarstvo v okraju, ščititi interese delovnega ljudstva, odpravljati vso še preostalo birokracijo in še polno drugega.
Pri četrti točki dnevnega reda so bile volitve mandatne komisije za imuniteto delegatov, sestavljene iz petih članov, komisije za gospodarski načrt iz petih članov, komisije za izdajanje odlokov iz petih članov in komisije za prošnje in pritožbe, sestoječe prav tako iz petih članov.
Nato je bila predlagana v odobritev resolucija proti vsem lažem in klevetam, ki se glasi dobesedno:
Oi
Nan5nski in italijanski od-IjM.. koprskega okrajnega ^tib6*83 °bbora, ki se je 23. tov- lega leta zbral na svoje Wa*danje, ostro obsojamo K . sa"o gonjo, ki jo je spro-^iian ?rgan>zirala tržaška in 'tan reakcija proti jugo-s - •coni Tržaškega ozem-SjBjem zmanjšati pomen i« ■ *‘čnih volitev, iz kate-'zšel nov okrajni ljudski L,' Hoteli so oblatiti pred mnenjem v svetu ljud-i^°last in jugoslovansko vo-•'t, upravo, prikriti pred V® tukajšnje bratsko so-jt? Slovencev in Italijanov, <L. končno in predvsem Spotiti nepoznanje naših W Ft izven naših meja za tak/ odnosov med itali-'Odj J® in jugoslovanskimi na-«ih 3r za dušitev demokratič-. vstev italijanskih množic.
5» rea£°!’- ki ga ima i‘al»an-
?.rUginTi -a nad časopisjem in "Miji LVlri vesti v Trstu in Ho 11rt. *jasti odkar se jim j6 vneto s Ja^° kominforinisti, P.poatiw«„-ori*Pa za najpodlej-bieeli sanja in izmišljotine
ji*1 voiivnin Dotvarjanjem na-a z iz-
*!>lo in « ki jih nikoli
{iem
biv
.skrbni
'nim zatajeva-
»jihove n. —------------- —
,aprej orfrlave vsebine, da h'M PredvirtA ,lcili poraz’ ki množi? Enodušnost Hi ai) Pa je hii na zadnjih veta nikoli nr Vaka. kakršne
'ar"i fara* n 0vaH. Plebi-
lit,Zadel v živ ke vo|je j'h \ ah še ‘V°- za‘° so Po vo-' v t0Pnjevali svoj vpijejo o množič-
" v naprej ~ M‘ave v
?«iha ^dvidevan611^ P°raZ’ k| Htvah mn°zic na «jo nikoli'6 biia ‘a fc’tarPi izraPrnak°vali.
zaupata ob vsega
predsednik zahvalil za nje in poudaril, da bo pomoči delegatov in ljudstva v okraju delal za u-resničienje enoletnega gospodarskega plana. Za tem je tov. Beltram zaključil zasedanje , z vzklikom: Živela ljudska oblast!
Govor tov. Beltrama
Prvo zasedanje novoizvoljenega okrajnega LO za okraj Koper mora iz svoje srede izvoliti nov okrajni izvršilni odbor, ki bo neposredno opravljal gospodarske in upravne posle okraja. Potrebno je, dia okrajni LO izvoli iz svoje srede ljudi, ki bodo dovolj sposobni in odgovorni za izpolnjevanje naiog in reševanje problemov, ki jih bo vsakdanje _živ: Ijenje postavljalo pred izvršilni odbor kot celoto in pred posameznega poverjenika.
Po načelu ljudske demokracije je nuino. da se upravni in gospodarski posli vršijo neposredno pod vodstvom članov okrajnega LO, kar predstavlja večje jamstvo za pravilno poslovanje, za odgovornost posameznih poverjenikov pred okrajnim LO in pred volivci. Tp je brez dvoma pravilno in potrebno ter predstavlja nadaljnji porast pri demokratizaciji in utrjevanju ljudske oblasti. Vsak član odbora, ki bo zavzemal kakršnokoli mesto v upravi, se mora zavedati, da je za svoje delo odgovoren predvsem volivcem, da ga zaupanje, ki mu ga je dala ljudstvo, .obvezuje za vestno izpolnjevanje vseh mu2" nosti, da mora pri svojem delu predvsem skrbeti, da bodo oču-vani interesi delovnih množic, zaščitene njihove pravice m da bodo dolžnosti Posameznikov pravilno razdeljene.To so vse*caj5° težke in odgovorne toda .častne naloge, ki jih bodo delegati Ljud-
NOVO IZVOLJENI ODBORNIKI.
Cjh Rva,>ju na dan vo-
V .naše n.?!1 po "Jih- 0 ka'
S i„rei Naše,-
in ..‘ludstvo ne ve niče-i? L “žrtve izmišl.juje.|o celo
»red ’ ~ lut*i lake' ki urorle*k—1 S
n'S6, da bo glas X% 6aa|ee močnejši od
hLvba h?°,ve?J kričanja.
n°s, J"ih sredstev,
ASh riP,°služuJejo zaradi
Peijj’ 1« , Jev, ki jih zasledu-
X? vbiPdAba’ ki j" v last-li,' tj ta svne"u ljudstva izre-
Kttaaka v ni 1Judje deze-
Ss 1 0dnliv s°eiaiizem. Ua7 »a i„ anci. ki se zave-bŠ»j ?a n ar m’ yas razvijanje ne ^na,nega ponosa - V S si0apreka za bratsko
Jh 5i; v intere lm prebiva|-v V hiatir U de,pokratič-'ban,o deze|i, še po-
rsip	0	"m«“*	--
«i ? in idfu
O
umazane po-žene reakcije
mdhjX liaše"lsltvaSk*h ,nn°žic in 5“iih- bdi ta i bosta na-rnakanami°bratunala 7
tih:	‘Jenskih	mnnno	i«
■S
s ih i Ua if>
ta. lažem Je Protest ;n ,
^s°odpS°d‘ j«
tav^tan£ena
® "ato11’ ‘Zvršilni rn n,edsedtiii,na Poziv delov-variš p Podstavil na se je kot
"ami.
proti klevetam, ki c°no iz Trsta bila
z navduše-
od-
ske fronte brez dvoma vestno izpolnjevali.
Veličastna zmaga Ljudske fronte na nedeljskih volitvah je ponovno in končno podprla nase trditve, da je ljudstvo Istrskega okrožja v velikanski večini za ljudsko oblast, da je pripravljeno čuvati in nadalje razvijati demokratične pridobitve osvobodilne vojne, da noče nazaj v staro, ampak naprej po poti napredka v lepše in gotovo življenje. Zavedajo se. da bi povratek Italije v te kraje pomenil propast našega gospodarstva, narodno zatiranje, brezposelnost in negotovost za bodočnost, skratka povratek kapitalističnega izkoriščevalskega in zatiralskega sistema. Volivci so z glasovanjem za Liudsko fronto obsodili ta sistem izkoriščanja, pa naj pride od ko-dcr koli
Prvi koraki, ki jih je1 storila ljudska oblast na poti gospodarskega in kulturnega dviga, so po^ membni in obeležujejo z"ac“J resnične ljudske oblasti. “ape preveva delovno ljudstvo Istrskega okrožja nov duh. Ponosno je, da ustvarja s svojim delom nove pogoje življenja, nov družbeni red, da si gradi socializem. Ta delovni polet, ta ponos delovnih ljudi ie spremenil in vedno bolj spreminja lice nekdaj propadajoče Istre. Danes žive tu veseli ljudje ter gledajo z zaupanjem v svojo bodočnost. In to bodočnost nakazuje tudi program Ljudske fronte, ki ni program obljub, ampak smernice za del0 v prihodnosti.
Ljudska fronta, ki temelji na bratstvu med Slovenci, Italijani
v), i! 1 '?	tako akti-
vo, da se ni čuditi, če je tako
tv? «aPa „taUudsk|h množicah.
?,v.se •£. pokaza'o zlasti pri zadnjih volitvah, kjer je v koprskem okraju od 24.292 volivcev glaSU
DELOVNO PREDSEDSTVO.
valo za Ljudsko fronto 21.464. to je 88.36 odst. Ta uspeh je toliko večji, če ga vskladimo z okol-nostmi, v katerih so volivci zlasti v obalnih mestih volili.
Ze ob razpisu naših volitev so šovinistični in reakcionarni tisk ter radijske postaje nagnali vik in krik, češ da naše volitve ne bodo svobodne in . da naj se jih volivci ne udeležijo. Seveda to je bila pisana in ustna propaganda, ki ni ostala samo pri besedah, ampak ima tudi svojo materialno plat pritiska in groženj na volivce v naši coni.
Glavno besedo pri organizaciji obrekovalne gonje in ustrahovanja v našem okrožju ima brez dvoma kcminformizem, ki načeluje reakciji pri jalovih naporih, da bi zrušila in uničila največjo pridobitev NOB, to je ljudsko oblast. Za njim,- je tako ime novani istrski CLN, ki ga pri tem podpirajo tudi italijanski vladni kirogi. Vi dali obtožuje CLN ’da ni podvzel dovolj energičnih in odločnih ukrepov, da samo govori, da so potrebna dejanja. Vidali bi očitno .rad v svoji nacionalistični in šovinistični zaslepljenosti, da bi CLN organiziral «akcije» in sicer učinkovite, da se tako prepreči prebivalcem jugoslovanske cone svobodno izražanje. Toda kljub vsem pripravam in mobilizaciji šovinističnih elementov, kljub podvojenim plačam ni uspelo reakciji in kominformistom, da bi preprečili udeležbo na voliščih. Zato so se po volitvah vrgli z vso silo na delo, da bj s potvorjenimi in lažnimi «dckazi» razglasili, da so se. volitve vršile pod pritiskom. Po vsem tem je treba navesti najprej sledeče neizpodbitne dokaze.
1. Da so se naše volitve vršile na osnovi široko demokratičnega odloka o volitvah in volivnih predpisih, ki so jamčili svobodno udeležbo vseh političnih skupin, kot tudi svobodne volivno propagando.
2. Da so se volivcem predstavile tri kandidatne liste različnih političnih grupacij in strank, s čemer je bila dana možnost, da so volivci svobodno in tajno iz1 birali med kandidati po svojem političnem prepričanju.
3. Da je v času volitev po našem okrožju krožilo in stikalo nad 70 novinarjev, ki so sedeli po cele ure na samih voliščih in večkrat brezobzirno izpisovali imena iz volivnih spiskov. Takemu svobodnemu kroženju in iztikanju, kot tudi hujskanju na volivce. iki so ga izvajali razni «novinarji» šovinističnega in ko-minformističnega tiska, bomo težko našli primere.
4 Nobena stranka ali skupina izven Ljudske fronte se ni pritožila nad svobodnim izva-niem svobodnih volitev, četudi je imela svoje zastopnike na najmanj 14 voliščih.
To so dejstva, ki jih nobeno zlobno pero lažnivcev ne more
spremeniti.	.
Govorijo o mrtvih, ranjenih, pretepenih, porušenih hišah, deportirancih, izgnanih itd. Pošiljajo proteste na vse mogoče kraje in forume, s čemer se smešijo pred mednarodnim javnim mnenjem. Cujte, kaj piše «Mes-saagero Veneton: «Dve osebi mrtvi težko ranjenih 27, pretepenih 339, znorelo je 5 Italijanov in mnogo drugih je zmešanih, zaprtih 72. razbitih stanovanj 254, vlomov 79, in to so samo delni podatki«.
Vsa ta obrekovanja uživajo u-pravičen zasmeh vseh poštenih ljudi našega okrožja in obsodbo nad takimi podlimi sredstvi, s katerimi" hočejo zastrupiti javno mnenje. Nam je jasno, da njim ne gre samo za naše volitve, niti za cono, gre za to, da se prepreči vsak sporazum na ureditev odnošajev med vlado FLRJ in Italijo. To je na liniji Komin-forma, ki je mobiliziral vse sile zato, da bi izločili Jugoslavijo od ostalega sveta. In to linijo zastopa čvrsto in dosledno tudi vodstvo KP Italije.
Ves šovinistični in kominfor-mistični tisk navaja celo vrsto imen, ki naj bi bili umrli ali do živeli kakšno nasilje za časa volitev. Demokratični tisk je že spregovoril jasno besedo z dokaznim gradivom. Vendar je potrebno, da s tega mesta povemo stvarno stanje in s tem razkrinkamo veliko laž pisunov, ki lažejo zato, ker so za to plačani.
«Nuovo Corriere della Sera« in tudi drugi listi ter celo italijanska poluradna agencija «Ansa» poroča, da je od strahu umrl De-lisc Giuseppe. Ta sploh ne obstaja. Po daljšem iskanju se je ugotovilo, da je v bolnici v Izoli-’ umrl 721ctni Antonio Delise, ki se je tam zdravil že od 2. februarja zaradi roka na želodcu.
Prav tako navaja navedeni tisk, da je Giuseppino Felluga zadela kap Tudi te nismo mogli najti. Izvedeli pa smo. da je umrla Flora Felluga v Izoli, toda že 7. aprila Torej vsi, ki so umrli pri nas en mesec prej in ki bodo umrli najmanj mesec dni po volitvah, so in bodo umrli zaradi iiterorja«.
Pisali so, da je dr. Stepančič iz bolnice v Izoli prepovedal vsako ((pošiljanje novih ranjenih in pretepenih« v bolnico, ker da je prenatrpana od števila ranjenih in da ni mogoče novim poškodovancem nuditi potrebno zdravniško pomoč. Mimogrede rečeno, — dr. Stepančiča ni v našem okrožju, V bolnici v Izoli o tem navalu niti ne vedo, najmanj pa o ljudeh, ki naj bi bili zaradi pretepanja ranjeni. Tako vest razglasi lahko samo bolna fantazija časopisnih pisunov, Pisali so, da je grofa Gravisi-ja odvedla na volišče skupina o-boroženih ljudi. Sam Gravisi zanika to nefesnično vest. Pisali so. da so Petra Minco, predsednika ribiške zadruge v Kopru, dobesedno ugrabili in gnali na volišče Peter Minca je osebno zanikai te podle klevete. Gospo Sambo nai bi bili vlekli na volišče v nočni srajci. To fantastično izmišljotino je postavila na laž sama gospa Sambo in jo označila kot podlo in izmišljeno.
«Messaggero Veneto« piše, da je umrla Marija Tropaz iz Portoroža zaradi snasilja titinov«. Zenske tega v imena v Portorožu sploh ni. Pač pa je bila Marija Trapac, ki je dolgo časa bolehala na srcu in je umrla zaradi starosti. Vsa družina je vpisana v SIAU.
Tako bi lahko nadaljevali in naštevali fantastična «nasilja», plod bolne fantazije šovinističnega tiska. Toda ni vredno. Ustavimo se še malo pri resničnem tA.ror.ju, ki so ga organizirali istrski CLN in tržaški kominformi-sti. Poleg omenjenih ustrahovanj in groženj, poleg podtalnega delovanja, so resnično organizirali posamezne teroriste in skupine teroristov.
Tako je učitelj Lonza Anton iz Buj na podel način udaril s stolom pismonošo, ki mu je prinesel poitrdilo o vpisu v vplivni imenik. Pri tem je še prej ugasnil v sobi luč. Pismonoša Stoko-vaz je zadobil težke poškodbe na glavi.
Benčič Evharist je pretepel lastno mater, ker je šla volit. To se je pripetilo v Loparju, kjer je Kavrečič Justina grdo ravnala s starko, ko se je ta vračala
z volišča. V Izoli so do sedaj neznani agenti napadli Me-nisa Bruna, ko se je vračal z volišča in ga pri tem pretepli. Istotako v Izoli je znani komin-formist Bruno d’Este grozil z nožem volivcem in narodni zaščiti. Pred razburjeno množico volivcev jo je seveda popihal. O stvari je v teku preiskava.
V Sergaših je Sergaša Antona ogrožal niegov lastni sin — ko-mmformist, 'ki ga je hotel na vsak način pripraviti do tega. da ne bi volil.
Ti in podobni primeri dokazujejo, kakšnih sredstev so se posluževali teroris.ti z namenom, da bi preprečili volivcem njihovo Svobodno odločitev in da bi jih odvrnili od njihove volivne pravice. Ti ljudje so po večini pod ključem in bodo odgovarjali za svoja dejanja pred liudskim sodiščem.
To je resnično stanje v kolikor gre za dejanski teror v našem okrožju ob času volitev. Znano je tudi, kdo je organiziral ta teror. Številna pisma, ki jih Je CLN poslal našim delegatom, odnosno 'kandidatom.' in volivcem kot n. pr.:	Liberu Pizzarellu,
Frančišku Lanzi, Pozzettu Guidu, vsem trem iz Kopra, dalje Fondi Liberu v Piranu in drugim kandidatom Ljudske fronte ter Fondi Luigiju, voditelju Socialistične stranke so dovolj zgovorni dokumenti, kdo je izvajal nasilje in s kakšnimi nameni.
Naravno je, da so se ljudje na več mestih uprli temu ustrahovanju in navalili na ustrahovalne. Kdor razpihuje rasn0 mržnjo. poziva ljudi naj ne sodelujejo (teol nem.ico slavo«, 'komur je v interesu, da se tukajšnje prebivalstvo medi seboj sovraži, temu ne gre v račun dejstvo, da si želijo tukajšnji ljudje živeti v mi-ru in svobodi, prosti vsakega nasilja, v bratskem sožitju med vsemi narodnostnimi skupinami.
Naravno je, da so morali sovražniki spričo takega poraza na
voliščih zagnati tako divjo gonjo proti nam in našim volitvam, gonjo, ki meji na blaznost. Sovražniku ne gre za naše volitve, on izkorišča to priliko, da razpihne in dvigne do najvišje mere sovraštvo do Jugoslavije. Gotovo je, da bo ta šovinistična gonja zastrupila javn0 mnenje še v večji meri z namero, da prepreči sporazum med sosedi. Toliko bolj. ker načeluje gonji komniformistično vodstvo KP Italije, ki je zlezlo na pozicije reakcije. Svojo linijo meri po ukazih od zgoraj, ne pa po dejanskih potrebah italijanskega naroda v interesu dejanskega miru na tem področju. Pravljica, da se borijo za mir, ostane pravljica, dejansko pa vodijo vojnohujskaško politiko in izrabljajo pri tem celo organizacijo za mir. Tudi zadnje sklicanje odbora za mir v Trstu je podla igra komlnforniistov. ki skušajo preslepiti javno mnenje, češ da se borijo za mir, medtem ko so dejansko storili več za vojno kot za mir.
Kdor napada našo cono in našo ljudsko oblast, kdor hoče imperialistično rešitev tržaškega vprašanja, kdor hoče sporazuma med sosednimi narodi, ta se ne bori r.a mir, ampak za vojno. Merilo za tt> je danes odnos do Ju. goslavije. To je preizkusni kamen
Mi se bomo naprej borili za mir s tem, da bomo gradili in utrjevali ljudsko oblast, s tem da bomo poglabljali bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati, da bom0 širili resnico o naši stvarnosti proti lažem in obrekovanju, s tem da bomo preprečevali nasilja, ki ga organizirajo naši sovražniki, Nam ni treba nasilja, to je orožje slabičev, orožje slabičev, orožje tistih, ki so Izgubili baze za manevre.
Zato protestiramo proti nesramni gonji, ki jo voidi tržaški, italijanski in kominformističnl tisk proti prebivalstvu Istrskega okrožja in njegovi oblasti. Namena, ki ga zasledujejo s t0 lažnivo gonjo, da bi zavrgli naš ustvarjalni polet, ne bodo dosegli. Mi hočemo graditi naprej, ker vemo. da so prav ti napori dokaz naše pravilne poti in ker hočemo našemu delovnemu človeku ustvariti življenje, ki ga še ni imel in ki ga zasluži. To je in bo vselej naš odgovor obrekovalcem.
Naj živi ljudska oblast!
Naj živi FLRJ!
Z jasnini pogledom t/ bodočnost
V Ankaranu so glasovali stoodstotno
Vse prebivalstvo Ankarana, tega lepega in prijetnega kotička istrske obale, kjer žive v bratskem sožitju ljudje dveh narodnosti, se je i radostnim razpoloženjem pripravljalo na volitve. To je dokazovalo že na predvolivnih zborovanjih s svojo veliko udeležbo in živahnim zanimanjem. Zeljno so vsi pričakovali pomembnega dne, da oddajo svoj glas za Ljudsko fronto ter s tem potrdijo na j večje pridobitve NOB — ljudsko oblast, bratstvo in enotnost, pridobitve, ki so zrasle iz krvi in trpljenja milijonov.
16. april •— j’e dan volitev. Prostor pred voliščem je že pred sedmo uro napolnjen. V zadoščenje nam, ko gledamo te ljudi nasmejanih obrazov, z vero v očeh in zavestjo v srcih, da nosijo v svojih rokah ključ k svojemu jutrišnjemu uspehu.
Ura je sedem — pričetek volitev. Ponosni vstopajo volivci v lepo okrašeno volivno sobo in oddajajo svoje glasove za mir, kruh in blagostanje. Ljudje prihajajo in odhajajo, vse teqe v najlepšem r.edu.
Do osme ure je udeležba volivcev že zelo velika, četrt po deveti pa beležimo na II. volišču 100 odstotno udeležbo in kmalu nato zaznamujejo isto na IH. volišču. Tako ugotavlja že ob desetih volivna enota Ankaran svoj zmagoslavni zaključek.
S tem je ankaransko prebivalstvo porazilo bedne želje tistih, ki so na posameznike sipali svoj strup v upanju, da bodo krenili z začrtane poti, da bi jim zameglili pogled v svetlo bodočnost, ki jo more nuditi ljudstvu le ljudska oblast.
Na obrazih naših ljudi vidimo neizmeren ponos, globoko čustvo sreče, ko gledajo nazaj na strmo in trpko pot svojega zasužnjenega življenja, pot do
svobode in neodvisnosti. To ljudstvo se jg po zaslugi ljudske oblasti iztrgalo iz verig srednjeveškega sistema. S tem da je soglasno volilo za Ljudsko fronto, je ponovno izglasovalo pogoje, da lahko mirno zre v bodočnost. Izvršilo je svojo dolžnost.
Naj naši nasprotniki v svojem onemoglem besu kriče in pišejo, kar hočejo, resnica je samo ena. da naše ljudstvo čuti za Ljudsko fronto in hoče utrjevati ljudsko oblast, ki nam je porok napredka in boljšega življenja. Ogorčeno obsoja vse obrekovalce.
Dekani
Obisk fržaških pionirjev
V nedeljo so nas prijetno presenetili mali gostje — tržaški pionirji, katerih je prišlo 51 s 4 spremljevalci v goste v našo vas.
Sprejeli so jih učitelji in domači pionirji. Organizacija A-SIZZ je malim gostom pripravila malico in dobro kosilo. Zaradi slabega vremena so našli zatočišče v Ljudskem uumu, kjer go uprizorili razne igre, plesali kolo in prepevali partizanske pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku. Domačini pmnimem so poklonili žogo za odbojko, velik šop cvetlic pa za domače padle borce.
Ko je prišel čas odhoda, se kar niso mogli odločiti za povratek na svoje domove in so izrazili željo, da bi še nadalje ostali v Dekanih. Za spomin jih je pred odhodom vzel na muh.o tudi fotograf. Organizacija iz vasi je poskrbela, da so bili mladi gostje prepeljani do blcka s kamioni. Qb slovesu so prisrčno pozdravili svoje gostitelje, jih poljubljali in obljubili, da se bodo' kmalu zopet vrnili.
Da bo 1. maj res praznik vsega delovnega ljudstva
V nedeljski številki našega lista smo objavili delo nekaterih množičnih organizacij, ki ga bodo izvedle v prvih treh dneh tega tedna. Danes objavljamo še nadaljnje sporede.
Jutri v sredo bo dan tiska. Po vsem okraju bodo v razprodaji knjige, brošure in listi. Poleg tega bo tudi prostovoljno udarniško delo. Zvečer bodo po vseh vaseh čitalni krožki-
V četrtek je dan Zveze primorskih partizanov. Partizani bodo imeli dopoldne po vseh bazah prostovoljno delo. Zvečer bodo množični sestanki, na katerih bodo obravnavali organizacijska vprašanja, izvajanje gospodarskega plana in priprave za 1. maj.
Zene bodo v petek dopoldne na prostovoljnem delu, popoldne bodo priredile obiske po šolah in obdarovale pionirje. Zvečer pa bodo imele sestanke in predavanja.
Podzveza SHPZ v Kopru bo jutri zvečer organizirala proslave OF po vsem okraju, da bo tako deveta obletnica ustanovitve dostojno praznovana.
V nedeljo 30. aprila bo v Kopru skupna vaja pevskih zborov iz vsega koprskega okraja. Isti dan bo skupna vaja godb na pihala na dveh sektorjih. Na sektorju Dekani se bodo zbrali godbeniki iz Pobegov, Cezarjev, Ospa, Marezig, Sv. Antona in Dekanovi Vaje bodo pri Sv. Antonu. Pri Sv. Luciji pa se bodo zbrali godbeniki sektorja Korte, kamor bodo prišli iz Sv. Lucije, Padne in Kort.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ■ UL. S. PELLICO 1 - II., TEL. 11-32
DVA PRIMERA O DELOVANJU DELAVSKE ZBORNICE
Hdo razbija sindihalno bihiIiibsI ?
Nekdo izmed voditeljev Delavske zbornice je dejal, da za Slovence, ki se ne strinjajo s kominformistično politiko, v DZ ni mesta
naj
navede-
Marsikdo se zanima za stali-. Da je tako, to šče, ki ga imajo demokratične mo dva primera, slovenske organizacije na Gori- j Brv; tak primer nam nudi škem in v Benečiji v zvezi z ((protestno zborovanje« v Trži-
delavnostjo Delavske zbornice. To naše stališče ni nekaj neznanega niti nekaj zagonetnega. Smo napredni ljudje in znamo pravilno oceniti vlogo, ki jo imajo sindikalne organizacije pr; vzgoji delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva. Lenin je nekoč zapisal, da so sindikalne organizacije politična šola proletariata. To se pravi, da se sindikalno organizacije ne smejo omejevati samo na borbo za izboljšanje materialnih osnov delavcev itd., ampak da morajo služiti sindikalno organizacije kot sredstvo za mobilizacijo delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva za nove velike naloge, ki čaka-jo demokracijo in napredek v bodočnosti.
Mi se te važnosti prav dobro zavedamo in prav zaradi pravilnega razumevanja in pojmovanja vloge sindikalne organizacije odločno stojimo na stališču, da se morajo napredni Slovenci, ki jih izkoriščanje sili, da se dan za dnem borijo za svoje najosnovnejše pravice, vpisati v Delavsko zbornico, ki predstavlja edino organizacijo, ki je zmožna odločno poseči v borbo z izkoriščevalci za delavske pravice, kakor tudi za pravice naših kmetov.
Da bo ta naša trditev, ki je prav za prav tudi stališče naših demokratičnih organizacij, čimbolj jasna in da bodo o tem obveščeni tudi drugi, smatramo za primerno da dodamo, da Delavska zbornica svoje veliko poslanstvo vrši samo takrat, kadar ne postavlja drugih interesov — pri tem mislimo predvsem linijo Informbiroja in vso njegovo gonjo proti našim organizacijam in predvsem gonjo proti sosednji Jugoslaviji — niti na prvo niti na drugo mesto, ker samo škodujejo enotnosti delovnega ljudstva in uspehom njegove borbe.
Z drugimi besedami povedano, pomeni, da bo Delavska zbornica na Goriškem, na primer v podgorski predilnici, ali v tržiških ladjedelnicah, desegla veliko večje uspehe, če bo svojo aktivnost omejevala samo na izključno razredno borbo, ker la dviga razredno zavest članov. Gonja proti Jugoslaviji in proti demokratičnim slovenskim organizacijam pa ne spada v sklop razredne borbe, ne more mobilizirati delovnih množic na našem ozemlju za konkretna vprašanja v podjetju itd., ampak nujno vodi do slabitve odpornosti in enotnosti organizacije, nujno vodi do pospešenega propadanja in končnega poloma sindikalne politike.
ču proti volitvam v coni B, katerega naj bi se po pisanju’ nekaterih kominformističnih listov udeležilo nekaj ljudi iz Tržiča, okolice in Gorice. Zborovanje je organizirala Delavska zbornica. Na drugem mestu pa zopet beremo, da se or-Iganizatorji tega zborovanja ze-! 1° razburjajo, ker Se tako imenovani «svobodni» sindikati niso izrekli za zborovanje in zaradi tega njihovih pristašev na zborovanju ni bilo prisotnih.
Iz takega stališča voditeljev Delavske zbornice se vidi. s kom in na kakšni liniji iščejo ti ljudje zavezništva.
Ko po eni strani ponujajo roko ljudem, katerih poslanstvo v vodstvu »svobodnih sindikatov« je jasno vsakemu naprednemu človeku, pa p0 drugi strani ne zamudijo nobene prilike da ne vržejo polena pC{j roge zavednim delavcem in kmetom, ki se ne strinjajo z kominformistično linijo, ki prevladuje v Delavski zbornici.
To našo trditev podkrepljuje izjava, ki jo je pred nekaj dnevi dala neka italijanska delavka iz Krmina, ki je prav tako članica Delavske zbornice in ki se strinja s ko-
minformističnim blatenjem ________
naši tovarišici, ki sta skupaj zaposleni v podgorski predilnici. Delavka iz Krmina je rekla, da taki ljudje, kako,- smo mi, sploh nq bi smel; postati člani Delavske zbornice, ker za nas tam ni mesta. Naša tovarišica -ji je odgovorila, da to ni stališče voditeljev FlOT In glej, kaj ji je odgovorila.
Rekla je, da ni res, ker je nekdo izmed voditeljev organizacije FIOT delal, da za naš — torej nas Slovence, ki se ne strinjamo s kominformistično Politiko v Delavski zbornici ni mesta.
Upravičeno smemo smatrati te besede za besede uradnega predstavnika.
Nastane vprašanje: Zakaj voditelji Delavske zbornice po eni stran; odklanjajo pristop naših ljudi v DZ, kar bi pomenilo njeno okrepitev, p0 drugi strani pa koketirajo z voditelji ((svobodnih sindikatov« jn skušajo z njimi najti skupno linijo — pomislite skupno linijo na osnovi borbe proti Jugoslaviji ker skušajo s tem okrepiti razmajane pozicije med ljudstvom, ki jo je povzročil socialno demokratičen odnos do razredne borbe
Ali mislijo s tem rešiti položaj, ki se iz dneva v dan slabša?
Z gotovostjo lahko trdimo, da če vidijo v tem koraku rešitev, da so se pošteno všteli. Tako pojmovanje borbe, torej po eni strani odrivanje poštenih in predanih borcev, po drugi
strani pa koketiranje za najbolj zagrizenimi sovražniki delavskih pravic, mora- nujno dovesti do rapidnega padanja delavske zavesti in obenem borbenosti, ki je svojstvena delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu ki At' bori za svoje pravice.
Naj se čitatelji ir* vsi pošteni Slovenci zamislijo nad dvojnim obrazom nekaterih voditeljev Delavske zbornice. Mi pa ostanemo taki kakršni smo bili. Zavedamo se pomembnosti vloge sindikalne organizacije in bomo še nadalje vztrajali pri svojem stališču, in to kljub dejstvu, da nas nekateri voditelji Dz skušajo izriniti jz vrst organizacije. Zato odklanjamo vsako odgovornost za razbijanje sindikalne enotnosti.
REDNI OBČNI ZBOR
Prosvetnega društva ..PODGORA"
Jako zadovoljiva delavnost dramske družine in pevskega odseka
V soboto se je v Podgori vršil reden občni zbor prosvetnega društva «Podgora». Zbora se je udeležilo lepo število ljudi, zlasti pa je treba poudariti dejstvo, da je bila na sestanku z lepim številom zastopana tudi podgorska mladina.
Občni zbor je otvoril predsednik društva tov. Paglavec, ki je v uvodnih besedah pozdravil udeležence ter poročal o delu preteklega občnega zbora, ki se je vršil leta 1948. V tistem času je imelo društvo o-koli 200 članov.
Kliub oviram in težkočam. ki lih je društvo srečavalo na poti svojega delovanja, je razvilo obsežno aktivnost kar dokazuje življenjsko moč društva. Močno se je razvilo delovanje dramske skupine, ki se je naučila več iger. Med njimi
Deset dni staro dete
v obcestnem grmu
V soboto zvečer se je gospodinja Endrizzi Aurora iz Ul. Parini št. 12 vrnila okrog 23. ure domov. Cim je odprla vratca na vrtu, je z druge strani ceste začula čudno vekanje. Ker 'je bila ura pozna in noč temna se. je malo prestrašila. Ker si sama ni upala pogledati kdo veka, je stekla v bližnjo hišo. kjer stanuje dr. Gobbo in ga prosila, naj on pogleda kaj je na drugi strani ceste. Zdravnik, ki je sprva mislil, da gre za ranjenca, je takoj prišel na ulico in pozorno poslušal. Kmalu je ugotovil od kod prihaja glas in spoznal, da je to vekanje otroka. Oba z žensko sta stopila v smer, odkoder je prihajal otročičkov jok in v nekem obcestnem grmu našla bel zavojček. V zavojčku je .bila lepa črnolasa deklica stara komaj deset dni. Zdravnik je bel zavojček odnesel domov in o najdbi obvestil policijo. Deklico, ki je bila ovita v snažno brisačo in je bila zelo okusno opravljena, so nato odnesli v bolnico pri Rdeči hiši, kjer so jo prepustili negi tamkajšnjih nun. Policija skupno z zdravnikom je ugotovila, da je dete tam zapustila neusmiljena mati komaj nekaj- trenutkov pred 23. uro. Deklica je bila še topla od materinega naročja in videlo se je, da je samo malo časa prej povečerjala. Policija je takoj pričela z zasledovanjem matere, ki mora biti iz okolice ali pa celo iz kakšnega bližnjega mesta
Čudni tatovi
V nedeljo ponoči so v odsotnosti gospodinje neznani tatovi vlomili v stanovanje 59-letne Bregant Julijane v Ulici
Goldoni 11. Ko se je Breganto va vrnila pozno ponoči domov in opazila, da so vhodna vrata njenega stanovanja odprta in da je ključavnica zlomljena, je takoj zasumila, da gre za vlojn in tatvino. Ker se je bala, da bi sama ne mogla prenesti groznega iznenadenjg, ki bi ji ga nudila oropana hiša, se je ženska kar obrnila in stekla do bližnjega telefona. S tresočim glasom je o vlomu obvestila policijo, kj je bila nekaj minut pozneje na kraju, ki so ga morali tatovi malo prei zapustiti. Skupno z gospodinjo’ so pregledali vse sobe in že bili s svinčnikom in notesom y rokah, da bi popisali, kaj so vlomilci odnesli. V svoje veliko začudenje in neprikrito veselje Bregan-tove pa so opazili, da se ta-tovi niso prav ničesar dotaknili. Vsaka stvar je bila na svojem mestu.
Ob koncu pregleda jim ni preostajalo drugega, kot da nazdravijo res čudnim tatovom. Kljub tepiu pa so pričeli s preiskavo in predno so odšli se je v njih vzbudi] tudi sum, da niso tatovi vsega pustil; pri miru ravno iz «poštenja», temveč ker najbrže jih je pri njihovem delu presenetil šum nekoga, ki je šel po stopnicah.
igro ((Kamela skozi uho šivanke«. s katero so gostoval, v Ru-pi in Standrežu, «Sirote», ((Glavni dobitek«, «Jurček» s katero so gostovali y Doberdobu in Standrežu, <'Postiv.ek» in «Mogočni prstan«. Z vsemi omenjenimi igrami so gostovali tudi po večkrat v različnih vaseh in na drugih zborih.
Tudi dejavnost pevskega odseka ie več kot zadovoljiva.
Pevski odsek tvorijo trije zbori in sicer mladinski, moški in mešani pevski zbor. Gostovali so na raznih koncertih in na radiu jugoslovanske cone Trsta, Zelo razveseljivo ie dejstvo, ki se ga tudi Podgorci sami prav dobro zavedajo, da imajo v vasi dober mladinski pevski zbor, ki sc pridno uči in pripravlja, da svojo delavnost v bodočnosti tudi dokaže.
Za besedo ie zaprosil tudi predstavnik Zveze slovenskih prosvetnih društev, ki je pohvalil društveno delovanje, zlasti prizadevnost dramskega odseka in pevskih zborov ter jim želel, da bi še nadalje s pridem ravijali napredno slovensko kulturo in misel na Goriškem
Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da. ima društvo precejšnjo aktivo.
Ob zaključku je bil izvoljen društveni odbor, ki ga sestavlja 11 članov, kateri odgovarjajo za delovanje dramskega odseka,’ pevskega odseka, za poslovanje knjižnice itd., ter tričlanski nadzorni odbor.
V imenu novoizvoljenega odbora je tov. Paglavec pozval vse prisotne naj bodo čim aktivnejši člani prosvetnega društva ter sodelujejo v vseh njegovih odsekih. To bo sedaj toliko bolj mogoče ker si je društvo lepo uredilo društvene prostore, ki sta sicer sedaj samo dve manjši sobi, vendar tudi to zadostuje, da se v niih lahko vršijo redne vaje pevskega društva
Novoizvoljeni odbor se je vsem prisotnim zahvalil za zaupnico, ki so mu jo, izkazali z izvolitvijo, ter je obljubil, da sp bo čimbolj trudil za uspešen
KINO
VERDI. 15: ((Tarzan in čarobni vodnjak«.
V1TTORIA. 15: «Moje telo te bo ogrelo«, J. Russel.
CENTRALE. 15: «Kapitan Ed-die», F. Mac Murray.
MODERNO. 15: «Krog se zapira«, G. Ford.
EDEN. 15: ((Zvonovi zvonijo ob zori«, N. Foch.
Zadnje predstave ob 21.30 j.n v Verdi ob 22.
Ker se niso obnesli pri prvem vlomu
so se lolili drugega
Najbrž isti tatovi, ki so po vlomu obiskali stanovanje Bre-gantove v Ul. Goldoni in od koder so ,se vrnili praznih rok, so pred odhodom domov zavili v Ul. Angiolina in tu v odsotnosti gospodarja vlomili v stanovanje 46-letnega Emila Lebana, ki stanuje v hiši št. 12. Tu so vzeli kar so vrednega našli, in sicer dve uri, nekaj oblek in pisalni stroj. Leban, ki tisto noč ni zatisnil oče-sa> .je naslednjega dne tatvino prijavil policiji. Blago, ki so mu ga odnesli, je vredno 55 tisoč lir.
napredek prosvetnega dela-Sprejeli so tudi predlog, ete bi sg društveno delovanje razvilo Je v druge smeri. Predvsem so se izrazili za pogostejše društvene sestanke in predavanja, na katerih naj bi predavatelji pretresali vsa sodobna vprašanja, ki se pojavljajo v svetu
Za zaključek občnega zbora so mladinski, možki in ma-šani pevski zbor zapeli nekaj narodnih in umetnih pesmi.
Novinarska „morala” novinarskega obrtnika
Novinarski as Arturo Man-zano je, začenši pred tremi tedni, pričel objavljati članke v zvezi z življenjem Slovencev v Beneški Sloveniji. Mislimo, da je neumestno, da še nadalje tratimo čas in papir okoli njegovih člankov* ker smo že dovolj jasno povedali v našem dnevniku, da njegovo pisanje niti najmanj ne odgovarja resnici, ampak, da se za njim dejansko skrivajo drugi cilji.
Omeniti pa bi hoteli, da smo od ljudi izvedeli, da je omenjeni novinar prejel za svoje obrekovalne članke PO 50 tisoč lir od komada. Ce to drzi, kar je izven vsakega dvoma kajti vMessaggero Veneto« je list, za katerim sc skrivajo zagovorniki in po-borniki kapitalizma, potem moramo reči, da je Mgnzano dobro zaslužil ;n nič drugega.
Ce je njegovim člankom kdo verjel, zelo dvomimo. Iz vrst Slovencev prav gotovo ni nobenega, ki bi se mogel sprijazniti z njegovim pisanjem, kajti realnost je vse drugačna kot jo je opisal v svojih člankih. Realnost je kruta in žalostna, katere' žrtve smo samo Slovenci.
Po prvi seriji člankov, ki jih je Manzano objavil v zvezi z Beneško Slovenijo, je pred. dnevi pričel z objavo člankov o življenju goričkih Slovencev. Naj navedemo samo primer iz prvega članka druge serije, vi katerem trdi, da so bile vasi Tolmin, Bovec itd. nekoč italijanska naselja, pa bomo videli, da je to pot prekosil celo samega sebe Ce je imel pri prvem poskusu vsaj med naivneži nekaj uspeha, smemo reči. da mu sedaj spričo tolike zlaganosti 'r.iti oni ne bodo nasedli.
Toda za Kanzana to ni važno, ni važno čc odgovarja njegovo pisanje morali novinarja. ni važno, če čitatelji pomišljajo nad uerodo=toj-nostjo njegovih trditev, ampak je za njega važno samo to, da si na «Pošten» način prisluži lepe denarce. Tako vidimo, kako goni stremu-štvo v brezno, kjer se neha vsaka novinarska morala in čut Za resnico.
PRIMORSKI DNEVNIK
25. aprila 1®
Z otvoritve „Športnega tedna**
»Obljubljamo, da bomo dali vse sile za boljši ospeh oašili tekmovanj “
V soboio je bilo vse živo na našem stadionu. Telovadke in telovadci v krasnih svilenih oblekah ter z športnimi zastavami so se razvrstili na igrišču košarke skupno z reprezentancami raznih športnih panog, da prisostvujejo otvoritvi Športnega tedna. Godba je zaigrala tržaško himno, na drogovih pa sta v vetru veselo zaplapolali rdeča tržaška zastava ter bela, športna zastava Zveze društev za telesno vzgojo. Tov. Pertot je nagovoril gledalce in športnike in je v kratkih besedah omenil pomen tega tedna. Po njegovem govoru sta dva atleta eden v italijanščini, drugi v slovenščini obljubila v imenu vseh tekmovalcev, da bodo dali vse sile za pošteno in lojalno tekmovanje ter za dosego čim boljših uspehov. Tedaj je tov Pertot otvorli športni teden v okviru prvomajskih proslav. Godba je zaigrala koračnico, atleti so zapustili igrišče in odšli v dvorano, kjer se je ob 17 začel namiznoteniški turnir.
h v fiVif	zn	1.	MAJ
na sladionu irvi maj"
Danes 25. t. m.
TURNIR V ODBOJKI
ob 8 00: Sv Ivan - Dijaški dom:
ob 8.30: Novinarji - Bazovica;
ob 9.00: tekma proti Dijakom.
Moštvi, ki se bosta najbolje plasirali, bosta igrali 30. t- m. proti najboljšima moštva jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja
moštvenisahovski
TURNIR
začetek točno ob 19- uri.
Nastopili bodo po 4 igralci, ki bodo zastopali: novinarje. gledališčnike, dijake im svobodne poklice.
V soboto 29. t. m.
SPLOSNI SAHOVSKI BRZOTURNIR
začetek ob 19 uri.
V nedeljo 30. t. m.
FINALE TURNIRJA ZA ODBOJKO
med cono A in B Tržaškega ozemlja.
Začetek ob 8. uri.
MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI
Sodelujejo moštva iz Jugoslavije, Italije in Trsta. Začetek ob 10 uri.
SAHOVSKI DVOBOJ na 10 deskah med cono A in B.
Začetek ob 10. uri.
FINALE TURNIRJA V KOŠARKI
Začetek ob 14 uri-
finale šahovskega
BRZOTURNIRJA
Začetek ob 14 uri.
MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA med reprezentanco Tržaškega ozemlja in Odredom iz Ljubljane.
Začetek ob 16. url.
V ponedeljek 1. maja TELOVADNI NASTOP Začetek ob 14. url-
TEK NA 5 KM Začetek ob 16. uri.
ZAKLJUČEK «SPORT-NEGA TEDNA ZDTVv razdelitev nagrad ob 18. uri.
m
Reprezentanca cone B je poka zala, da pozna nogomet in ga igra kot je treba. Vsekakor ji je bil dež dobrodošel, kajti istrskim nogometašem prija, bolj razmočen teren kdkor stih in to zaradi njihove fizične strukture. Tržačani pa, majhni in skoraj bi reku slabi, so si Želeli lepega vremena in pred-vseni suho igrišče, da bi lahko igrali s hitrostjo. Dež jim je to preprečil.
Vsekakor moramo priznati, da je bila reprezentanca cone B boljša. Sicer so Istrani zabili dva gola po enajstmetrovki vendar to ne zmanjša slovesa istrskega nogometa, ki je zadnja leta dosegel lepo višino in prednjači celo pred Tržačani, ki so bili vedno dob/i igralci.
Tekma se je pričela z dežjem in že so Tržačani v 5’ prešli po Corsiniju v vodstvo. Stanje je torej 1:0 in vse kaže, da hočejo Tržačani premagati svoje. nasprotnike. Toda po 20’ igre pa Pischluttg, vratar Tržačanov, zdrsne zaradi mokrega terena in De Grassi s slabim strelom izenači. Sele tedaj se Istrani zbiide in razvijejo vse sile ter ne dopuste Tržačanom, da bi se preveč približali istrski mreži. Pet minut kasneje Velussi ustavi žogo z roko in sodnik zapiska ter pokaže na enajstmetrovko. Ulčigraj se premakne iz skupine, strelja in žoga konča neubranljivo v mreži. Istrani vodijb.
V 34’ so Tržačani prisiljeni v kot. Zoga potuje P° zraku, zadene v hrbet fotoreporterja ter se odbije zopet na igrišče, kjer jo Fantini prestreže in z glavo pošlje v gol. Pravzaprav bi moral sodnik nastopiti in ne bi smel priznati gola. Toda dež, ki je lil kakor iz škafa je preprečil ugoden razgled sodniku, ki te nepravilnosti n\ niti opazil. Po tem golu se je takoj videlo, da Tržačani ne bodo mogli ničesar proti reprezentanci cone B, katere igralci so se dodobra sporazumeli v igri in se z brezhibnimi akcijami vedno bolj pri bliževali vratom Tržačanov. V 43’ sodnik dekretira enajstmetrovko proti Tržačanom in Ul-C igraj jo ponovno s krasnim strelom spremeni v gol. Se nekaj minut igre in sodnik zaključi prvi polčas in tudi tekmo, ki je že postala, kakor smo že prej omenili, zarddi dežja nemogoča.
Vsekakor je zmaga istrskih nogometašev zaslužena. Znali so kljub dežju in razmočenemu terenu igrati v popolni slogi med raznimi odseki in imajo p svojih vrstah res odlične nogometaše. Tega pa ne moremo reči o tržaški enajstorici, ki se ni znašla in je vrhu tega imela v nedeljo nekoliko smole. Ce ne bi bilo dveh enajstmetrovk bi morda Tržačani reagirali, toda morala je bila nizka in to jih je uničilo, če bi bilo več dobre volje, bi morda moral danes pisati drugače. Vendar to de škoduje. Vsak poraz nauči atlete kakor tudi vodje ekip, kje so šibke točke in tedaj je potrebno, da se vsi skupaj, vržejo na delo in popravijo kar se popraviti da. To upamo, da se bo zgodilo tudi z našo reprezentanco,še posebno če pomislimo, da bodo imeli prihodnjo nedeljo z« nasprotnika ljubljan. skl Odred, ki jP preteklo nedeljo premagal kar s 7:0 Na-predak, ki je vodit v lestvici druge jugoslovanske nogometne lige.
Moštva sta nastopila v sledeči postavi:
CONA B: Moscolin, Scherl, Gianni; Corbatto, Perentin, A-pollonio; Fantini, Ulčigraj, De Grassi, Zetto in Colomban.
CONA A: Pischiutta, Velussi, Scapln; Porporati, Carmi, Scher-lavaj; Corsini, Buje, Slabile, Ermani in Krečič.
Sodil je Tramarin.
Mladinski nogometni pokal
Prosek -Dinamo 3:1 (0:1)
V prvem polčasu je Dinamo pokazal krasno igro in odlično obrambo, ki je znala preprečiti vse nevarne napade nasprotnikov. Prvi polčas se je končal Z zmago Dinama. Sele v drugem polčasu je Prosek prešel V napad izrabljajoč krizo, ki je nastala v vrstah Dinama in tako brez posebnega truda premagal nasprotnika z izidom 3:1,
Mednarodna Kolesarska dirka za »Pokal 1. maja
Tržačan Colja - zmagovalec dirke
Drugi Fontanot (TS), tretji Locatelli (It.) četrti Štrain (Jug).
COLJA DRVI SAM PROTI CILJU
V okviru »Športnega tedna ZDTV», je bila v soboto mednarodna kolesarska dirka za pokal prvega maja. Letošnje dirke so se udeležili znani jugoslovanski, italijanski, avstrijski in kolesarji Tržaškega ozemlja. Proga je bila razdeljena na dve etapi od katerih je vsaka imela 157 km.
PRVA ETAPA
Start tekmovalcev je bil nekaj minut po 12. uri pred kopališčem Cedas .V Barkovljah,
od koder so kolesarji zaviti mimo Sesljana v Devin, nazaj proti Sesljanu, preko Nabrežine, Proseka, Opčin na Bazovico in Boljunec. Že v začetku sta se od grupe kolesarjev ločila Jugoslovan Bat in Tržačan Selier, ki sta se vedno bolj oddaljevala od ostalih tekmovalcev, tako da sta v Sesljanu imela že 1 in pol minute naskoka pred ostalimi tekmovalci. To razdaljo sta imela vse db Bazovice, po serpentinah, ki vodijo v Boljunec, pa sta jo povečala še za pol minute.
Stanje se ni bistveno spremenilo, ko so tekmovalci prevozili blcfc pri Škofijah ter pričeli voziti proti Kopru. Prava borba se je zabela šele na vzpetinah ceste, ki vodi proti Smar-jam nad Koprom, to je na cesti, ki je že lansko leto na dif-ki okoli Tržaškega ozemlja bila zaradi ostrega kamenja, prahu in močnega vzpona velik vprašaj tekmovalcem. Da je to res nam je pokazala sedanja difka, kajti še pred vrhom vzpona, je vodilna grupa dohitela ubežnika, ki sta V na-naljnjem tekmovanju zaostala.
V vodilno grupo so na cesti proti Novemu gradu prišli favoriti posameznih skupin, vendar se do Umaga še ni moglo reči, kakšen bo končen izid prve etape, kajti neprestane okvare pri tubularjih so povzročale, da so najbolj znani tekmovalci izgubljali dragocene sekunde če ne minute ter so morali napeti vse sile če so hoteli dohiteti vodilno grupo. Po Umagu smo videli na čelu Locatellija, Fontanota, Straina In Polaka. Zaradi defekta na kolosu, je Strain nekoliko za-
ostal, tako da je bilo pričakovati, da se bo vodilna skupina prVih treh resno borila za prvo mesto, vendar je trdovratnost in enakovrednost vseh treh tekmovalcev privedla do tega, da je le nekaj deset metrov pred ciljem Fontanot prehitel ostale tovariše ter privozil prvi na cilj. Za dve dolžini kolesa mu je sledil Locatelli, za njim pa Polak.
1. Fontanot (Veloklub Trst); 2. Locatelli (Italija); 3. Polak (Jugoslavija); 4. Malabrocca (Italija); 5. Corettl (Trst); 6. Strajn (Jugoslavija); 7. Colja (Proleter, Koper); 8. Poredski (Jugoslavija); 9. Todorovič (Jugoslavija); iu. Strani (Jugoslavija); 11. Bat (Jugoslavija); 12. Schneider (Avstrija).
DRUGA ETAPA Druge etape sg je udeležilo še 29 tekmovalcev, ki ao imeli srečo, da jim razne okvare ni-
so preprečile izstopa iz tekmovanja kakor njihovim manj srečnim tovarišem. Start je bil v Portorožu. 2 e v začetku so
se od skupine ločili Grajzer, Colja in Javornik, vendar niso ostali tekmovalci polagali nobene važnosti na eno in pol minatrii presledek v ' Kopru, kajti včerajšnja usoda obeh ubežnikov (Bat in Selier) je dala slutiti, da se bo prava borba razvila šele po serpentinah iz Rižanske doline do Sežane.
Tekmovalci so se ta pot zmotili kajti Colja je dokazal, da Se z močno voljo in seveda močnimi odrivi lahko doseže uspeh, pred katerim morajo kloniti tudi najboljši, poznani tekmovalci. Razdalja med Coljo in ostalo vodečo grupo, ki je vozila kompaktno vse do Razdrtega, se je povečala za 11 minut, V Razdrtem so se od
MNOŽICA GLEDALCEV PRIČAKUJE KOLESARJE
vodilne grupe odtrgali Strain, Locatelli, Fontanot in Ham-merl z namenom, da dohitijo Coljo. To jim ni Uspelo kajti Colja ni niti na vzponih niti na spustih dovolil, da bi skraji-šai razdaljo med seboj in zasledovalci.
Na Škofijah je tekmovalce pričakovalo ogromno ljudi, ki so navdušeno pleskali Colji ter nestrpno pričakovali ostale dirkače. Med čakanjem So padali najrazličnejši komentarji, ko so pa privozili prvi ostali tekfnovalci so bili vsi prepričani, da bo Colja tie samo prvi v drugi etapi, temveč tudi v končni klasifikaciji. Trd oreh za izmučene tekmovalce je bila še cesta od Boljunca na Ključ, Tudi na tej cesti ni Colja popustil, ko je pa prižel na vrh se je z blazno naglico pričel spuščali proti Montebel-lu, ostro zavil na ulico Rosset-ti, kjer ga je že v začetku pozdravila množica športnikov,
ki je navdušeno ploskala zmagovalcu dirke. Kronometri so ugotovili, da je Colja prevozil progo v času 5.28,16 ur s povprečno brzino 29.711 km na uro. Po 13’ 28” je privozil Locatelli, za njim Fontanot ter Strain, ki je zlomil prestave na vrhu Ključa.
Vrstni red druge etape je naslednji:
1. Colja Boris (Proleter-Ko-per); 2. Locatelli (Italija); 3. Fontanot (VC Trst); 4. Strain (Jugoslavija); 5. Malabrocca (Italija); 6. Javornik (VC Trst); 7. Brajko (Proleter); 8. Coretti (Lonjer); 0. Della Santa (Proleter); 10. Rinaldi (VC Trsi); 11. Denne (Avstrija); 12. Bosi (Italija); 13. Todorovič (Jugosl.); 14. Bat (Jugosl.); 15. Sironi (Jugosl.); 16. Micič (Jugosl.); 17. Grio (Proleter); 18. Podmiljščak (Jugosl.): 19. Polak (Jugosl.); 29. Crnobrnja (Jugosl.); 21. Schneider (Avstrija), itd.
Končni plasman
1. Colja Boris (TS) 10.25'24”
2. Fontanot Renato (TS) 10.34’49 . 9'25”
3. Locatelli Francesco (It.) 10.34’49” - 9'25"
4. Strain Anton (Jugosl.) 10.39T5” - 13'5i”
5. Malabrocca Lulgi (it.) 10.42'49” - 17’25”
6. Coretti Carlo (TS) 10.43’H” -.17’47"
7. Brajc0 BrUno (TS) 10.50'Q8” - 24'44”
8. Della Santa Silverio (TS)' 10.50’46” . Zb'21”
9. Polak Srečko (Jugosl.) 10.50’52'’ - 25'28"
10. Denne Richard (Av.) 10.54'46” - 29'22”
11. Todorovič Koala (Jugosl.) 10.55’07” - 29'43”
12. Bat Branko (Jugosl.) 10.56T2” - 30’48”
13. Sironi GiovaUnl (It.) 10.57*31” - 32’07”
14. Basi Vincenzo (It.) 10.58*53** . 33’29"
15. Rinaldi VValter (TS) 10,59’36” - 34T2”
16. Schneider Kurt (Av,) H.01’05” - 35*41”
17. Podmilščak Franc (Jugosl.) H.02'40” - 37T6"
18. Javornik Giorgio (TS) 11.0fl'07” - 40'43”
19. Crnobrnja Branko (Jugosl.) U.06'22” - 40’58”
20. Grio Alvino (TS) 11.10*26” - 45*02*’
21. Micič Zivorad (Jugosl.) 11.18*52*' - 53’28”
Šahovski dvoboj na 200 deskah v Postojni. V počastitev 1. maja bo 2. maja v Postojni šahovski dix>boj na 200 deskah med šahisti Ljubljane in gori-ske oblasti. Sodelovali bodo tudi šahisti jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja.
Takšna je Pač usoda nekaterih. Znani šahovski velemojster Mieses, ki je bil eden prvih šahovskih piscev, se sedaj ',-re žirija - denarjem, ki ga dobi Z igranjem simultank in prostih partij. Enake usode )e deležen v Parizu živeči velemojster Tartakower, utemeljitelj hipermoderne šahovske teorije.
Dr. Vidmar je igral na Dunaju šahovsko simultanko proti 23 igralcem z rezultatom: 18 iger dobljenih, 4 remis m 1 zgubljena.
* * *
Na mednarodni kolesarski dirki Praga - Varšava bodo sodelovali kolesarji Velike Britanije. Francije, Finske, Nemčije, Italije in drugih držav.
iliiiiiiliililillIiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiHiiliiilliiiliiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiililiiilitiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiillllllliiilimiiilim
SPISAL:
31)
Radi so me sprejeli, posebno mestni pek, ki je upal, da bo ceno kupoval od mene pšenico, Drugi spet so me gledali bolj od strani; ali imovitega človeka ne mečejo nikjer na cesto, če se spodobno vede. Vendar pa govorica ni hotela prav teči, ker Je gospodi še tičal v kosteh pijani Bergant in ker jih je moja oseba vendarle nekaj motila, ko dosedaj še nismo bili znani.
Govorilo se je o mestni žitnici in o tem, koliko je bilo žita v nji. Glede cene Je pek ugovarjal, da je previsoka. Tako se Je vlekla govorica naprej, počasi in zaspano, dokler nismo začuli na stopnicah težkih korakov.
«Frueberger prihaja In slabe volje bo, ker se je spet enkrat brez uspeha plazil okrog deželnega glavarja Volka Engel-
brehia!« — tako je izpregovo-fil gospod protipisar.
Gospod Frueberger, zlatar in srebrninar v Škofji Loki, Je imel tiste dni največ premoženja v mestu. Bil Je večkrat mestni sodnik in, ker se je postavljal za pravice meščanstva, pri grajskih glavarjih ni bil priljubljen. Na te svoje zasluge je bil silno ponosen in, ko mu Je cesar Leopoldus podelil plemstvo, se mu Je v glavi zmedlo, la Je postal ošaben, bolj kot so ošabni naši graščaki.
Pri njegovem vstopu smo se vsi dvignili s stolov in gospod grajski protipisar je staremu gospodu imenoval tudi mene, za kar pa se ta ni zmenil Sedel je na stol, ki je bil zanj pripravljen in na katerega si ni upal sesti kdo drugi, dvignil nekoliko svojo lasuljo in si o-brlsai plešo, ker so ga bile stopnice spravile v pot. Nato si Je nasul tobaka v nos sl dal prinesti nemške pijače ter se
najprej pričel z Wohlgemue-tom prepirati, da mu je natočil premalo. Nato je pil, se glasno oddahnil in zaklical: »Danes ste pa zgodaj prišli!«
Z velikim spoštovanjem je vprašal grajski protipisar:
»Kakor vidim, vaša plemenitost, ste se zdravi vrnili iz Ljubljane?«
Zamrmral je: «Ti Turjačani bi vse radi sami požrli!«
Iz tega smo sklepali, da je spet brez uspeha moledoval okrog Volka Engelbrehta, da bi ga vpisal v knjigo kranjskih deželanov.
»Koliko je deželanov«, se Je hlinil pek, »ki imajo dosti manj zaslug, kot jih imaš ti!« *— Svoj čas sta bila oba obrtnika — kar Je postal plemenit, Frueberger ni več prijel za delo —, zatorej sta se tikala, a zlatarju to ni bilo posebno všeč.
«Ne govorimo o tem!« Je mrzlo izpregovoril. »Hvalil me
je Leopoldus — malo mi
je mar, če me ne hvali ta Volk Engelbreht!«
A pek ni odnehal:
»Le zadovoljen bodi, saj imaš sina, ki ti opravlja obrt, da si lahko vesel!«
Gospod Frueberger se je jezno obrnil ter izpregovoril: «Pustimo to govorico! — Imate kaj novic, gospod protipisar?«
»Dosti novic!« se je odrezal ta in izvlekel iz žepa debelo pismo ter ga položil predse na mizo. »Po Ogrskem sekamo Turkom glave, da Imamo veselje in da ima veselje tudi dobri naš Leopoldus. Tu ml piše pfi-jatelj Markovič iz Ljubljane dolgo pismo in v tem pismu ml naznanja, da je bilo naše ogrsko glavno mesto v največji nevarnosti, da so ga Turki skoraj spet zavzeli«.
«Ni mogoče!« se je začudil Frueberger.
Protipisar je čltal iz pisma: »V naši trdnjavi je živel tudi neki lajtnant Fink von Fin-
kenstein z imenom. Bil je doma s Pruskega in živel z dvema mladima Turkinjama, in sicer tako, kakor živi Turek s svojimi ženami«.
»Grdoba, grdoba!« se je Jezil Frueberger.
»In ta Fink von Finkenstein se Je prodal turškemu paši za dva tisoč cekinov ter je hotel Turke spustiti v mesto, kjer je ozidje najslabše«.
»O, tl svinja til« se je togotil plemenitaš.
Protipisar:
»Paša je bil vesel, da je kar od zemlje skakal. Takrat Je bil v turškem ujetništvu naš polkovnik Pistercck, katerega so ravno v tistih dneh zamenjali z nekim turškim generalom. Temu je prišlo vse na uho in, komaj se je vrnil v našo trdnjavo, je vse naznanil njenemu zapovedniku, gospodu generalu Becku, ki je takoj dal zapreti izdajalca Finka von Finken-steina. Ta je vse priznal, padel na kolena in prosil za svoje
življenje, jokajoč: »Kaj je vaši ekscelenci za malo pest krvll« Frueberger se je spet Jezil: »To je plemenitaš! Hvala Bogu, da je bil Prus in da ni spadal med nas, domače plemenitaše!« Protipisar je čltal:
»Pa mu jokanje ni nič pomagalo. Vojna sodnija je judicl-rala, da Je kriv in da se mu bo v dobro zasluženo kazen, drugim pa v gnusobo in eksempel odbila glava, truplo razsekalo na četrti in vsaka četrt v posebni ulici razobesila. Se dalje se 'i Judlclralo, da se Finku von Finkenstelnu iztrga srce ter se mu ž njim tolče okrog gobca — vse to v imenu pravice«. Tako se je sodilo v Budi dne #. aprila 1687, kar se je potem 9. aprila vse do pike tudi izpeljalo nad hudodelnikom. »Mi pa«, je pristavil protipisar, »smo izvedeli io šele sedaj, ker preteče vselej nekaj let, preden prileze kaka imenitna reč do naše beraške Loke!«
Nadaljevanje sledi
Jugoslovansko nogo«^ prvenstvo
l. Uga Naša krila-Spartak Dinamo-Lokomotiva I™ j Metalac-Sarajevo 0:0 Partizan-Budučnost 4)2. Crvena zvezda-Hajduk
J I
Crvena zvezda .7 6 1 0 2? j
HajdMfc Partizan Dinamo Metalac Naša krila Sarajevo Lokomotiva Spartak Budličnost
II. liga Odred-Napredak 7:0. Proleter-Vardar 1:0 Sloga-Podrinje 4:0 Kvamer-Mctalac 0:0.	,
Zelezničar-ll. oktober
Sloga
Napredak
Metalac
Proleter
Odred
Milicloner
Kvamrr
Podrinje
Vardar
Železničar
11. oktober
Italijansko nogom*®1 prvenstvo
z,
Alalanta - Lazio Sampdoria 3:1, Gcnoa-M A
lnter-Lucchese 0:3,
Padova 4:0, Novard-M 3:0, Palermo-Pro	>
ma-Como 0:1, Triest"* j zla 1:0.
I . v Rim
XIX. mednarodne
dirke Concours do od 29. t.m. pa v Rimu se bo ll^e Jugoslavija. Zveza z*
A
šport Jugoslavije je organizirala trening Kiikindi, katerega sC -e/,'**
sedem najboljših	foC
tov in med njimi drž V' j
v višinskem skaka
fll11
Stanjko.
Jugoslavijo bo 7-*
dirkah v
r Rimu p®1 JJl' hndO P" ti
A
jahačev, ki se bodo, izbranimi tekmoval
Evrope.
dr. Euwe je nappo.
iz šahovske teorl(e'a.
in kombinacijska iv	/
# * *
Na Wemblcy »tadi°„a donu je bilo slovff:
je spominske vseh olimpijskih -
katererrm so P°le!'zaetof^
ga župana ter mednarodnega i”	pdsj
olimpijskega od)	zas
vali tudi diplom*A ki držav udeleženk. adi 11)48, kot častni rtkratna olimpil>*He>'*
ka Nizozemka »
* flarn<*
V Stnvellu je na atletskem tek ^ stavil nov sveto	*	I
profesionalcej0) ***
'(doslej tudi
V Amsterdam« a„iA na reprezentant ^
ntanca premagala Bru
UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI, St. b, 111. nad. - Telofon štev. »3-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska št. 73-38 OGLASI- od B30-12 In od 15-18 . Tel. 29-4)7 Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 .lolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100. osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod, — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-tl.. Tel. 11-32- Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 790, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50.
Poštni tekoči račun za STO-ZVO; Založništvo tržiškega tiska, Trst 11.9374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,norL’T'.^,i, Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-03, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — lraala Založništvo tržaškega t*sKa L>'
(Nekaj prizorov iz pretekle sobote in nedelje)
Boljši Istrani - slabši Tržačani
Reprezenlance cone 0 - reprezenlenca cone A 4:1
Zaradi dežja je moral sodnik zaključiti tekmo s prvim polčasom