IZHAJA ZA GORIŠKO IS BENEČIJO
PRIMORSKI DHEVMIK
GLASILO
- Stev. 251 (2247)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione tn abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 17. oktobra 1952
Cena 20 lir
Jo sestanka s Stalinom trdi Nenni
JJržaško ozemlje „ni dobra rešitev"
(^?*telja PSI STO „sploh ni rešitev", temveč samo stopnja na poti do Uorai6 r®**Hve": priključitve k Italiji - Tudi Nenni misli, da bi Zahod No	na Jugoslavijo in obtožuje De Gasperija, da je pre-
izkoristil tristransko izjavo in marčne fašistične izgrede v Trstu
SIM*i1,45683 Vpisnika)
ko pri'
“jepoliti? bosta 3 utri v zu-Ji»ski Dn ?no debato v Italija oba	zbornici	po-
*>tti in n	kalibra«, To-
*?ašaii l FasPeri je bil v ?°java N..? • usiji osrednja K J. >. zanimiv toliko ^iin	komaj	pred
V j S*stal s Stalinom.
tS1!6®) srn,!6 V SVoiem precej 7 3 ukvarjal pri-kar spada v ‘pijansko zunanjo z nekoliko
®0 2 «ijo
‘“L*? končal
j 0yinicih	_____
rj^enit.P5mesenim Predlo-jj"®
^venenapadarnlpo-
P» ie allJ0 in ZSSR. Za-
i.	"*	in	i	i	•
s ' tln, *? Je tudi zna-KS v a®kim vprašaji!
vpraša^ erem v nacionali-
nic zaostajal za
I
^#1 Prav
2n.«f,talih strank. Se ffg o uilno’ da opustil L* “meni novitvi STO “
Rfebi* ?. e v preteklem jjilo u‘/bll° bi bolje, ko
N mu0s aa°vljeno-» - in
& Vbi-j ?t rešitve trža-h^ni ra^a' seveda v ita-
v okvir ne-e», obe-vprašanj take
V^Pske v ° tešitvi' akcl-:
EJ^tn vprasJ^^M fcj4- V nemškega vpra-^ovMgOVlh besedah vi-
4» S2f» prvo’ iz taktič-
i°So^ »e se
popolno-ponudbo «k» » NoTv” ~ verjetno
St% Vfennijevega obl'
1,3% ^ 1 m razgovora s **ih? .Mm5*1 čemer bi naj
»A (ali vsaj ne
%!' 10 l2S?ke težnje v Av-in giede ev-ii!° Po^^e. ZSSR pa bi s Trstom in
cim.
V **lii - “ »*-______________
>tist^*?ska vlada naredi .*? je pripisovala a Kjiavi «absolutno t*®»i"naično vrednost«, IIil ni znala iz te vsaj tisto, s nje potegniti da-lU« . zgodilo, je na-ni da londonska , -«ri*v Trstu ni prine-.V' Mi,1,? da tri zahodne JV? vKj prošnjam ita-»	ničesar niso
\ 5 v h VsaJ ničesar niso
5 fcNvii°gradu- ter da so
• I, estd , stvar na glavo tar°!lov0 a bi pritiskale
SSti ®sko vlado, zače-SfcS, iti5 Italijo, naj po-^er nobena ali-ne more popu-
s trditvijo,
§«$S
Mi*0*
ila'nskr°stali Zag°VOr'
®ga ciganskega bi zahodne
Sle- *a :® izsiljevati Ju-
>V* Pra« ‘Janski račun! Va)« n?aprav ni nova, K,to' ^eno odkrito pri-
Uj^nai Pritožil da Sl«!1*.Več o tristran-r8-e zdi že zasta-\S resUev, ki jo je lagal grof W ,o^ govoru v Mi-in da zdaj oh' ‘o c- kondominiji)
Ss
;Ul vse to	  ..j...
j^tovari« sPi'ašuje Nen-• Zato. ker ita-0 1 to*.*1 znala dovolj ?fosi r!arcnih
>cidemi 1Zgredov 'kom . je z jas-
tem-v Londonu
INit ;?kon
t.<e jeli ps;}. simpatije de-
K«4\iav^> -.............
g^°re o primeru ^	Primera	co-
% «a^ai»i?str'enni soviet-
L w Je «ifte rstTe in
ni razlog za
v%,
P°1,“zaja it ali jan* Vftti n.,glede Trsta-' A
BS®
kajti ovje_____
Ml tt«mu(i‘aliiansl‘'a)
» v «s ča-
i W kV’adI £k£a,ne"
H*)’1'
KtSl
81 je Ti’
s katere-in sporo-
^^hg*8aSlkot 6 ni Pri*a-
V<th ‘.Us ,»Kot DreHlr,<T ..
H’’ >
■}>S\
Dodal PLedH°g 0 Je da je
SSjAiP^t^.i.11 .Turčije v SS	in?1,181'1 samo
i‘1be‘tl v interesom na ■ ^Cf>eraisko ef}?zemlju»,
«'■ kat Eri	Gru-
0 *'"^ena in se
m na ozemlju« Gru-
'P «la^r'i“a in se 5e Ud-, vlada v
|‘Xgoč i? ,u0 no stan-v
SS,Ha JeTt nadaljeval X‘1.V’ bil ‘talijo (,cl Lr«5itev‘ s15er nai-
*tki pa ra!i, 0 ne bi
vUi.^ra. "am rojevanja KoLPrav P°-
^,‘5 SeialCny° usfano-
lam
»• ! do
«izkuš-v re.
1 Jamstvom
i°^lfečila p» W
fcasov,
—
rešitev* a v «boljše
., ptiUi Ham- "Doljse
». rti da sto -1
aa a'^0 «ni
S<tv^^fner:
1. da si rimska vlada ni dovolj prizadevala za uresničenje tristranske izjave;
2. da je rimska vlada premalo izkoristila marčne fašistične izgrede v Trstu, s katerimi se je Nenni v imenu italijanskih kominformistov še enkrat solidariziral; ,
3. da bi zahodne velesile morale «pritisniti» na Jugoslavijo v korist priključitve STO k Italiji;
4. da ustanovitev STO za kominformiste in nobena rešitev, temveč le sredstvo za priključitev vsega ozemlja k Italiji.
Nekoliko manj jasno, t.oda v svojem razvoju zelo zanimivo pa je Nennijevo snubljenje de Gasperija v Stalinovem imenu. Da poskuša ZSSR konkretizirati skupne iredentistične in kominformovske protijugoslovanske interese prav ob tržaškem vprašanju (toda ne samo ob njem!), je zelo razumljivo.
Jutri bo govoril Togliatti. Za demokristjane bo glavni govornik nam že znani Bettiol, kar obeta spet nekaj ocvirkov o Trstu, debato pa bi s svojimi izjavami moral zaključiti zunanji minister De Gasperi. Obenem bodo jutri predložili tudi razne resolucije, o katerih bodo glasovali. Vladno resolucijo bo — kot že lani — verjetno predložil Bettiol; njena formulacija bo dovolila sklepanje o politiki, ki jo namerava palača Chigi ubrati o tržaškem vprašanju
Iz Washingtona poročajo, da je italijanski veleposlanik Tarchiani danes obiskal ameriškega podtajnika v zunanjem ministrstvu Davida Bru-cea in da mu je med drugim govoril tudi o Trstu. V pomanjkanju boljše hrane je poluradna agencija ANSA Priključila tej kratki vesti ponovitev že znane Tarchianijeve izjave o akrvi in r?si», ki j: je podal pred dnevi ob povratku v ZDA.
A. P.
zunanjem mmi-
v francoskem strstvu.
Pojasnjuje se, da Adenauer izjavlja v svoji noti, da zvezna vlada sprejema načelo evropeizacije Posarja in da imajo njeni predlogi namen samo zajamčiti «organično evropeizacijo saarskega ozemlja. Dalje vztraja Adenauer sicer na načelu «začasne» evropeizacije, vendar pa ne določa več prehodne dobe pet let, ter zahteva. da se določitev dokončnega statuta o Posarju podredi dejanski izvedbi evropske združitve.
Pravosodni minister Zahodne Nemčije Thomas Dehler je
danes izjavil, da bi evropeiza-    „„„
cija Posarja verjetno spreme- • Nemčiji.
nila to ozemlje v kolonialni protektorat.
Izvedelo se je. da se bodo predstavniki šestih vlad članic Schumanovega načrta sestali jutri v Bonnu pod predsedstvom zahodnonemškega tajnika v zunanjem ministrstvu prof. Hallsteina. da se do. končno dogovorijo o temeljnih načelih, ki naj jih 23. oktobra predložijo ustavni komisiji premogovne in jeklarske skupnosti. ki se bo sestala v Parizu.
ATENE, 16. — Kralj Pavel je danes z letalom odpotoval v Italijo. Napravil bo neuraden obisk v Švici, Avstriji in
Globok vtis razstave slik o težkih pogoj ih SNG
O NASILJU
Ovacije Beograjčanov po predstavi sGospoda Glembajevh - <Medna rodna politika* o Santinu in o falzifikatu časopisa «Orientamenti»
NEPOŠTENA IGRA ITALIJE
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — V veži Narodnega gledališča v Beogradu, na Trgu Republike je bila danes ob navzočnosti članov Sveta za znanost in kulturo, upravnika Narodnega gledališča Milana Bogdanoviča ravnatelja Drame Djokoviča in številnih gledaliških igralcev ter kulturnih in prosvetnih delavcev, otvorjena razstava slik o delu Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Posebno pozornost so vzbudile slike, ki kažejo, pod kako težkimi pogoji delajo člani SNG zaradi nerazumevanja ZVU in šovinstičnih lokalnih oblasti. Na beograjske gledališke umetnikf in ostalo občinstvo je ta razstava, ki nazorno prikazuje neverjetne težave članov SNG v Trstu, na-
pravila globok vtis. Po otvoritvi so člani beograjske Drame priredili svojim tržaškim tovarišem prisrčen sprejem, katerega so se udeležili tudi številni beograjski kulturni in prosvetni delavci.
Nocoj so člani SNG iz Trsta uprizorili svojo prvo predstavo, Krleževo «Gospodo Glem-bajevi». Beograjska gledališka publika je toplo pozdravila umetniško izvajanje tržaških igralcev in jih na koncu nagradila z ovacijami, ki so bile hkrati tudi priznanje za njih napore pri delu za ohranitev slovenske gledalške u-metnosti v Trstu.
Pod naslovom «Slike, ki raz-burjajo»l poudarja nocojšnja «Politika» v zvezi z razstavo slik o delu SiNG v Trstu, da te fotografije ilustrirajo o-gromne napore in vlogo, ki jo
IRHHSKH VLHDH PREKINILA
PIPLOMHTSKE STIKE Z HH6LIJ0
V dolgem poročilu, ki so ga prebrali po teheranskem radiu, je Mosadek sporočil svoj sklep o prekinitvi odnosov - Nesklepčna seja parlamenta - Obžalovanje v Washingtonu
Danes odgovor
Adenauerja Schumanu
BONN, 16. — Uradno javlja-. da bo Adenauerjev odgovor na zadnjo Schumanovo noto o Posarju izročen jutri zjutraj
jo
TEHERAN, 16'. — Iranski ministrski predsednik Mosadek je po triurnem razgovoru s šahom danes v posebni radijski oddaji sporočil, da je sklenil prekiniti diplomatske stike z Veliko Britanijo. Mo-sadekovo sporočilo, ki so ga brali uro in pol, pravi, da je Iran zaradi angleškega stališča prisiljen prekiniti diplomatske stike, da pa ta ukrep «ne prizadeva prijateljskih vezi, ki združujejo ljudstvi obeh dežel«.
Svoje poročilo, ki se podrobno ukvarja tudi z zgodovino ongajanj o petrolejskem sporu, bi bil moral Mosadek pre-čitati v parlamentu in zahtevati od njega takojšnjo odobritev. Vendar so po začetku današnje seje parlamenta u-gotovili, da v dvorani ni dovolj poslancev, da bi seja lahko bila-sklepčna. Zunanji minister Fatemi je danes zvečer izjavil, da bodo objavljena i-mena onih poslancev, ki so «s svojo neopravičeno odsotnostjo onemogočili današnjo sejo
parlamenta«. Fatemi je tudi dejal, da je Mosadek sklenil razširiti svoje sporočilo po radiu, ker se je vladi po zadnjem angleškem odgovoru zdelo, da ne sme več izgubljati časa, temveč da mora nemudoma sporočiti javnemu mnenju svoje namene in zahtevati njegovo podporo.
Mosadekovo sporočilo, ki so ga prebrali po radiu, pravi med drugim, da so diplomatski stiki med dvema državama koristni samo, kadar prispevajo k utrditvi prijateljstva med obema državama, v nasprotnem primeru pa je njihov namen samo ta, da se zavarujejo pravice ene same stranke in v tem primeru «je potrebno stike prekiniti, da se končajo tak provokacije in grožnje*.
Sporočilo nadaljuje, da je Perzija storila vse, kar je mogla, da bi se našla rešitev v petrolejskem sporu, da pa je. britanska vlada tak sporazum vedno ovirala. V nasprotju z mednarodnim pravom, nada-
ljuje poročilo, je Anglija podvrgla perzijsko ljudstvo hudemu gospodarskemu pritisku in mu hotela onemogočiti izvedbo notranjih gospodarskih reform. Poročilo zaključuje: «Na angleških oblasteh je vrsta, da postanejo bolj pozorne na sedanji položaj v svetu in da spremenijo svojo politiko, tako da bi bilo mogoče diplomatske odnose med obema de-žalama ponovno obnoviti*.
Poročilo iranske vlade ne o-menja dneva, ko bi dejanska prekinitev diplomatski stikov morala začeti veljati. Iz Londona por, da jp osebje tamkajšnjega iranskega veleposlaništva pripravljeno na odhod, da pa še ni dobilo nobenih navodil od svoje vlade. Tudi angleškemu zastopstvu v Teheranu, še ni bilo sporočeno kdaj naj zapusti deželo. Prekinitev diplomatskih stikov ne prizadeva angleških državljanov ki živijo v Perziji. Ti bodo lahko ostali v deželi, odpadla pa bo seveda podpora njihovega veleposlaništva.
ZAČETEK SPLOŠNE RHZPBflBE PRED BL9BM0 SRPPŠČIHH) OZM
Acheson: „ZDA ne bodo nikoli napadle
z nobeno vrsto orožja, ne atomskega ne drugega"
Ameriški državni tajnik je govoril o vseh perečih vprašanjih in je glede Koreje izjavil, da se bo borba nadaljevala, dokler ne bo sklenjeno premirje na pravični podlagi Čilski, iraški in afganistanski delegat se zavzemajo za neodvisnost podrejenih narodov
NEW YORK. 16. — Glavna skupščina OZn je začela danes zjutraj splošno razpravo.
Prvi je govoril kubanski delegat Miguel Čampa, ki je izjavil, da je glavna skupščina s svojo akcijo večkrat uspela pobiti učinke veta. čigar uporaba v Varnostnem svetu je prepogosta. Dodal je, da mora skup. ščina rešiti vprašanje sprejema novih članov. Načel je tudi vprašanje samoodločbe narodov in dejal, da bo njegova vlada v skupščini podprla vsako akcijo, ki bo v korist mirne osamosvojitve in gospodarske, ga razvoja kolonij in neavto-nomnih ozemelj.
Za njim je govoril švedski zunanji minister Osten Unden, ki je sprožil zadevo o švedskih vojaških letalih, ki so jih pre. teklega julija sestrelila v Baltiškem morju sovjetska lovska letala.
Protestiral je tudi proti temu, da je SZ razširila svoje teritorialne vode v Baltiškem morju ob obali bivših baltiških držav na 12 morskih milj. in je dejal, da ta sovjetski sklep kr. ši svobodo plovbe na odprtem morju in onemogoča švedskim ribičem plovbo v tistih vodah, kjer običajno ribarijo, ter škodi zračni plovbi na tem področju.
Čilski delegat Hernan Santa Cruz je obžaloval, da je hladna vojna do sedaj preprečila Združenim narodom, da bi posvetili potrebno pozornost skrajno resnemu vprašanju, ki se lahko primerja «svetovni revoluciji)). Santa Cruz je dejal, da je ta pojav v gibanju za neodvisnost, kakor n. pr. v Tuniziji in Maroku, v social, nih revolucionarnih gibanjih, ki so se začela z orožjem ali pa z mirnimi sredstvi, kakor v Aziji, na Srednjem vzhodu in v južno-ameriških republikah, borba proti plemenskemu zapostavljanju, zahteve neraz. vitih dežel, ki želijo izkoriščati svoje vire v korist svojega ljudstva in ne v korist tujca, ter biti deležne modernega na. predka Govornik je dejal, da morajo Združeni narodi spričo tega gibanja svetovne razsežnosti, ki zadeva eno milijardo in 600 milijonov ljudi, podvze-
ti enako obširne, nove in drzne ukrepe, zato da pomagajo manj razvitim deželam, da bi uživale ono blaginjo, ki je da. nes prednost manjšine. Ta pro. gram mora med drugim vsebovati ustanovitev mednarodnega sklada za razvoj pod o-kriljem OZN in uravnovešenje cen za surovine na višini, ki naj dovoli deželam dobaviteljicam. da bi lahko kupovale v tujini izdelke, ne da bi bil zaradi tega njihov gospodarski položaj nepopravljivo oškodovan.
Iraški zunanji minister Mohamed Jamali je izjavil, da mora kolonialna, gospodovalna in izkoriščevalna politika, ki so jo do sedaj vodili v Severni Afriki, prepustiti mesto politiki osvoboditve in prijateljskega sodelovanja v duhu pravičnosti in svobode. «Svet ne bo poznal miru, je dejal Jamali, dokler ne bodo naši bratje v Severni Afriki dobili neodvisnosti in dokler ne bo palestinsko vprašanje rešeno«. Nato je izjavil, da morajo evropske države, zlasti Francija, «pomagati afriškim narodom, da razvijejo svojo narodno in politično zavest po načelih svobode, enakopravnosti in bratstva, na katerih temelji francoska ustava«. «Ce bi Francija uveljavila ta načela v deželah Severne Afrike, ne bi bilo danes vprašanje Maro. ka in Tunizije vpisano na dnevnem redu«, je izjavil Jamali, ki je izrazil mnenje, da OZN lahko pomaga Franciji v tem vprašanju in jo pozove, naj pri tem sodeluje,
Jamali je omenil še položaj arabskih beguncev iz Palestine, glede korejske vojne pa je priporočal naj skupina nevtralnih držav posreduje med obema taboroma za prenehanje sovražnosti.
Na popoldanski seji je prvi govoril novozelandski delegat Clifton Webb, ki je izjavil, da je dolžnost vseh držav, najsi bodo člani OZn a'i ne da. 2a-stavijo vse sile za sklenitev premirja na Koreji.
Argentinski delegat Rudolf Munoz se je zavzel za sprejem Italije v OZN in je zahteval za manj razvite dežele ((možnost trgovanja na pravični
podlagi«.
Za afganistanskim delegatom Luddinom, ki se je zavzemal za neodvisnost narodov, je dobil besedo ameriški državni tajnik Dean Acheson, ki je go. voril 45 minut. Po njegovem govoru je skupščina razpravljala o poročilu predsedstva glede dnevnega reda.
Dean Acheson je med drugim izjavil: ((Borili se bomo, dokler bo potrebno ustaviti napadalca ter vzpostaviti mir in varnost na Koreji. Prenehal; bomo borbo, ko 'bo sklenjeno premirje na pravični podlagi. Ne bomo dovolili ne strahopetnosti ne drznosti, da bi nam preprečili dosego našega smotra, ki je hranitev miru. Prepričati moramo napadalca, da mu bo nadaljevanje borbe prineslo več škode kakor koristi«.
Govornik je nato slovesno izjavil, da ne bo ameriška vlada izvršila nobenega napada «z nobeno vrsto orožja, atomskega. bakteriološkega ali druge vrste, ter da se bo ob vsaki priliki trudila rešiti mednarodne spore z mirnimi sredstvi«.
Glede razorožitve je Acheson izjavil, da težave ne spadajo v okvir praktičnosti, pač pa da gre za vprašanje dolbre volje. «Ce bo mogoče doseči mednarodni dogovor, ki naj predvideva sistem nadzorstva in primerna jamstva, je dejal Acheson, so ZDA pripravljene izve-
prehitro ne prepočasi«.
Ta del svojega govora Je Acheson zaključi] z omembo «novega kolonializma, k,- zajema cele nai-ode za železno zaveso«.
Prešel je nato na vprašanja človeških pravic in dejal, da Združeni narodi ne morejo popuščati pri akcijah, ki nasprotujejo duhu in črki listine OZN. «Teh vprašanj se moramo lotiti resno in brez hinavščine, zavedajoč se svojih človeških napak. Dejstvo, da so naše možnosti omejene, je pripomnil Acheson, ne pomeni, da moramo opustiti borbo«.
Govoril je dalje o vprašanju izboljšanja življenjskih pogojev in je dejal, da je v ozadju gospodarskega in socialnega sodelovanja v okviru OZN naraščajoča zavest, da v 20. stoletju sodelovanje ne sme pomeniti samo pogodbe in konference pač pa ljudi raznih narodnosti, ki skupno delajo, da povečajo pridelovanje hrane, da izkoreninijo nepismenost in bolezni ter da povečajo proizvodnjo in trgovino.
Pri tem je dejal, da je žalostno, da je več kot polovica svetovnega prebivalstva kljub velikemu napredku poljedelske znanosti še vedno podhranjena in da so mnogi na robu lakote. Svetovna proizvodnja živil bolj počasi narašča, kakor svetovno prebi-
sti program, k,- so ga skupno z ’ valstvo in na posameznika od-
drugimi državami predložile komisiji za razorožitev Govornik je nato govoril o vlogi Združenih narodov pri pomoči za miren razvoj in za avtonomijo narodov. «OZN, je dejal mora paziti, da se težnje narodov po neodvisnosti uresničijo iskreno in konstruktivno. Združeni narodi v celoti priznavajo načelo pravice narodov, da odločajo o sebi, toda za uresničenje tega načela se ne sme v primeru neavtonomnih ozemelj zgubiti z vidika, da so j gospodarske koristi držav upraviteljic in koristi neavtonomnih ozemelj, ki jih upravljajo, tesno povezane. Obe strani morata pokazat,- razumevanje, zato da se kako ljudstvo privede do trdne in «življenj,ske avtonomije, in pri tem ne smemo iti ne
pade danes manj hrane kakor pred vojno.
Govoril je nato še o agrarnih reformah v posameznih deželah, o raznih ustanovah, ki naj rešijo vprašanje mednarodnega sodelovanja, in je na koncu poudaril, da si je treba prizadevati, da se izbriše sila ali grožnja kot orodje narodne ah ideološke politike. «Namesto, da bi tekmovali v vojnih umetnostih, je zaključil Acheson, tekmujmo rajši v mirovnih prizadevanjih, v izgradnji sveta in v povečanju blaginje
Skupščina je na koncu izglasovala sprejem na dnevni red sledečih vprašanj:	1.	Avstri-
ja; 2. Koreja; 3. razorožitev; 4. Tunizija in Maroko; 5. In dijci v Južnoafriški zvezi.
Doslej je v Iranu Mosade-kov sklep odkrito kritiziral samo predsednik zunanjepolitičnega odbora iranskega parlamenta Haerizadeh, član Mo-sadekove Narodne fronte. Haerizadeh je menil, da bo ta sklep imel slab propagandističen odmev po vsem svetu in da bi Mosadek storil bolje, ko bi se omejil na to, da napravi angleške agente v Perziji neškodljive.
Po radijskem sporočilu o prekinitvi stikov je imel angleški odpravnik poslov v Teheran George Middleton daljši razgovor z dvornim ministrom Huseinom Alo, bivšim perzijskim veleposlanikom v ZDA. Ameriški veleposlanik v Teheranu Henderson pa je zahteval razgovor z iranskim zunanjim ministrom Fa-temijem. Razgovor je trajal pol ure. Po razgovoru je zunanji minister Fatemi zanikal vesti nekaterih novinarskih a-gencij, da je Henderson sporočil iranski vladi, da namerava Washington ukiniti pomoč Perziji, če bo vztrajala pri prekinitvi diplomatskih odnosov z Anglijo,
V Washingtonu je izjavil predstavnik zunanjega ministrstva Mac Dermott: ((Nimamo še uradnega potrdila o dejanski prekinitvi diplomatskih odnosov med Iranom in Veliko Britanijo. Ce pa so vesti o tem točne, je treba ta položaj obžalovati, ker bo zaradi njega sporazum v petrolejskem vprašanju težji. Kot prijatelji obeh strank bodo ZDA še nadalje nudile svoje posredovanje, kadar bo to le mogoče, v upanju, da Anglija in Perzija ne bosta opustili svojih naporov, da se doseže prijateljska rešitev«.
Iranski veleposlanik v Wa-shingtonu je zatrdil, da po njegovem mnenju Mosadek ne že- j li preloma, da pa je pod vplivom močnega pritiska javnega mnenja. Veleposlanik se je pred tem posvetoval s tajnikom iranske Narodne fronte, Huseinom Makijem, ki je nato odpotovali iz Washingtona v Teheran. Maki je bil v ZDA tri tedne kot gost Mednarodne banke za obnovo in razvoj.
ima SNG v razvoju narodne zavednosti in kulture slovenskega življa na ogroženem Tržaškem ozemlju. «Kdo se ne bi razburjal ob pogledu na porumenelo sliko požganega Narodnega doma, ki stoji poleg tržaške helebarde, ko pa je ona ginljiv dokument barbarstva nad življenjem slovenskega človeka in ko vidi, kako člani gledališča delujejo pod neverjetno težkimi pogoji na improviziranih odrih in dvoranah, ki so bolj podobne žitnim shrambam in magaci-nom kot pa gledališkim dvoranam. Pri vsem tem pa ima Trst razkošno gledališče ((Verdi«, kjer lahko nastopajo vsi umetniki razen tistih, ki govorijo slovenski ali ' hrvatski jezik«.
Najnovejša številka Mednarodne politike« objavlja obširen opis delovanja tržaškega škofa Santina in poudarja, da ta bivši zvesti privrženec Mussolinija in njegovih raznarodovalnih metod, ki je danes v prvih vrstah italijanske iredente, z vsemi silami podpira sovražno delovanje proti Jugoslaviji in ne izbira sredstev v svoji gonji Ker mu je vera poklic, jo s tem namenom bogato izkorišča že dvajset let. List zaključuje, da bi nevtralna komisija, ki jo predlaga škof Santin za cono B odkrila ob pregledu temne aktivnosti škofa Santina zelo interesantne stvari.
Italijanski tisk ne izbira sredstev v svoji gonji proti Jugoslaviji zaradi pomanjkanja dokumentev se poslužuje falzifikatov. Italijansko poii-tično-gospodarski časopis «0-rientamenti«, ki navadno objavlja originalne citate inozemskih časopisov in revij, citira v številki od 5. oktobra na str. 2977/78 izmišljen tekst iz ((Mednarodne politikev, ki predstavlja nezaslišen poskus zaslepljevanja svetovne javnosti o jugoslovanskem stališču glede Trsta. «Mednarodna politika» objavlja faksimile originala s prevodom in poudarja, da se ravnanju lista <(Orientamenti» nikdo ne čudi, ker velik del italijanskega tiska tudi doslej ni izbiral sredstev v svojih napadih na Jugoslavijo. «Jasno je, da so taki italijanski novinarji sa-mi_ sebe izključili iz skupnosti poštenih novinarjev in poštenih ljudi in izgubili za vselej zaupanje, To ravnanje obenem odkriva moralo ljudi, ki se brezuspešno maskirajo s fasado ((objektivnosti«.
Pod naslovom uZablode« piše nocojšnja «Politika» v u-yodnem članku v zvezi z italijansko politiko proti Jugoslaviji in trditvami italijanskih odgovornih krogov, da želijo sporazum z Jugoslavijo, da te njihove trditve zanika pisanje italijanskega tiska in izpadi italijanskih politikov. V zvezi z izsiljevanjem zahodnih zaveznikov, ki jim Italija grozi z glasovi o nenapadalnem paktu s Sovjetsko zvezo, poudarja «Politika» da bi bilo popolnoma v skiadu z italijansko tradicijo, če bi Italija nekega dne rekla zahodnim silam:
«Ce nam ne daste, kar zahtevamo, bomo skušalij doseči to s sporazumom z belim medvedom. Naš jadranski sosed — zakjučuje ((Politika« — igra zelo nepošteno igro. On povsod govori, da je pripravljen na sporazum, hkrati pa strelja strupene strele In ;e pri tem sklicuje na tristransko deklaracijo. Bii bi že skra/lm fas, da se te deklaracije formalno odpovejo tudi njenii roditelji, ker se je razen De G??peri ja nihče več ne drži«.
BOZO BOŽIC
Kdo drugi naj bi se oglasil že pet minut nato, ko je radio jugoslovanske cone Trsta sporočil, da je okrajni koprski ljudski odbor na svoji zadnji seji sklenil predložiti poveljniku cone B polk. M. Stama-toviču, naj bodo volitve v koprskem okraju istega dne kot v Sloveniji — če ne tista teroristična m vohunska organizacija ki jo že ves svet pozna pod imenom ((istrski ] CLN?» Takoj moramo pouda-I riti, da so postale izjave tega dosedanjega odkritega sestavnega dela ukinjene Delegacije republike Italije v Trstu sedaj po 1. septembru, ko je dokončno prevzel ne samo delo te delegacije, temveč je hkrati postal še uradni politični svetovalec kot predstavnik rimske vlade in kot enakopraven funkcionar angleškemu in ameriškemu svetovalcu sam prvak omenjene teroristične protijugoslovanske organizacije, da so torej postale take izjave v neki meri važnejše in odgovornejše. Dokler emisarji rimske vlade še niso preastavljali sestavnega dela ZVU (pa čeprav ga sedaj predstavljajo ilegalno) in dokler gen. XVinterton ni pristal, naj bo njegov svetovalec prav prvak CLN in nihče drugi, ZVU vsaj formalno ni bila soodgovorna za početje te vohunske organizacije.
Hihče ne more namreč pred. postavljati da conski poveljnik v trenutku svojega pristanka na imenovanje Diega De Castra ni že v naprej vedel, kakšne nasvete in predloge mu bo prinašal ta in prav takšen CLN-ovski prvak, katerega delovanje je rimska vlada že s svojim imenovanjem javno identi. ficirala s svojim. Se manj pa je verjetno, da je conski poveljnik (in z njim obe vladi, od katerih prejema direktive) pristal na. De Castrovo imenovanje vedoč ie v naprej, da bo vsak njegov CLN-ovski nasvet odklonil. Ravno nasprotno! Pristal je na to in takšno imenovanje zato, ker je bil že v naprej pripravljen. da bo — če ne ravno že na vse — prav gotovo pa na večino njegovih nasvetov pristal. Na kaj vse pa je pripravljen conski poveljnik pristati, nam najbolj jasno kaže dejstvo, da je pred letošnji, mi majskimi volitvami pristal na Oe Uasperijevo zahtevo, naj se občinske volitve v naši coni vršijo istočasno z upravnimi volitvami v Italiji. To je bilo že takrat. ko gen, Winterm ton še ni imel ob svojem boku CLN-ovskega svetovalca. to je bi!o takrat, ko je ZVU tako očitno kapitulirala pred marčnimi fašističnimi izgredi, ki jih je organiziral prav De Castrov CLN,
Ce pa pri tem še upoštevamo, da London in Washington pri vsej tisti fašistični zadevi nista imela čistih prstov in da se Bartoli et comp. kljub svečanemu sklepu iredentistično kominformovske večine prav nič ne razburjajo če na pr. polk. Foden ni bil odpoklican kot so zahtevali, potem lahko govorimo tudi o že takratnem pajdaštvu ZVU s CLN ne glede na ogromne kredite, ki jih daje ZVU že več let za poitalijančevanje cone A po načrtih CLN na Opčinah, Križu, Proseku, Stivanu in tržaških predmestjih. Sedaj pa je to pajda-štvo po londonski konferenci torej še formalno potrjeno.
Zato moramo včerajšnjo izjavo CLN v zvezi s predlogom koprskega okrajnega ljudskega odbora glede dneva letošnjih volitev oceniti kot izjavo, s katero se ne strinja samo večji del funkcionarjev ZVU z italijanskim političnim svetovalcem vred, temveč po vsej verjetnosti tudi njihov pred Varnostnim svetom za upravo v coni A odgovorni šef. Predstavnik CLN pa je izjavil, da gre pri datumu koprskih volitev za nič manj kot «nasilno akcijo«, katera da hoče pred svetom dokazati, da bi Istrani hoteli priključitev cono B k Jugoslaviji.
Ne glede na zgodovinsko dejstvo, da so Istrani najbolje dokazali pred vsem svetom s svojimi nadčloveškimi žrtvami že davno svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji in učinkovito pomagali poditi črne in nečrne rimske potuj-čevalce daleč preko Soče in ne glede na dejstvo, da so prav tako voljo pokazali vsi delovni ljudje Trsta in cele cone A, Goriške in Beneške Slovenije pa je dejansko protizakonito in nasilno akcijo pomenil prav tisti datum tržaških volitev, ki so ga zahtevali iz Rima direktno in po svojih podružnicah v Trstu. Nasilje je bilo storjeno z raz-
Francoski
vojaški proračun
PARIZ, 16. — Po obvestilih iz dobro obveščenih virov znaša francoski vojaški proračun za leto 1953 1420 milijard frankov, pri čemer je vštetih 173 milijard ameriške pomoči. Prvotni načrt vojaškega proračuna za prihodnje leto je predvideval 1464 milijard, pri čemer pa so računali, da bo ameriška pomoč znašala 217 milijard. Novi proračun je manjši prav za razliko v postavki ameriške pomoči, medtem ko ostaja francoski delež nespremenjen. Proračun ze letošnje leto je znašal 1400 milijard frankov; ameriška pomoč je znašala 195 milijard. V proračunih niso vštete vsote ameriških dolarskih naročil «off shore«.
Pogajanja
za italijanski volilni zakon
RIM, 16. — Italijanski notranji minister Scelba je danes popoldne sprejel predstavnike PSDI, PLI in PRI in se z njimj razgovarial o načrtih volilnega zakona. Uradno poročilo o sestanku pravi, da so se sporazumeli «0 osnovnih elementih zakona«.
RIM, 16. — Glavni tajnik NATO lord Ismay je prišel danes v Rim. Popoldne ga je sprejel De Gasperi, s katerim bo imel nov razgovor v soboto.
Laburistična desnica
zaostruje notranji spor
Nepričakovan ultimat vodstva stranke Bevanovi skupini
LONDON, 16, — Po dolgi seji je danes laburistična ((vlada v senci« (vodstvo parlamentarne skupine) s precejšnjo večino sklenila postaviti voditelju leve skupine v stranki, Aneurinu Bevanu, ultimativno zahtevo, naj razpusti svojo skupino in preneha z napadi na ostale laburistične poslance. Sejo je vodil Attlee. Menijo, da bodo to zahtevo «vlade v senci«, v kateri je zastopana samo laburistična desnica, predložili Bevanu na prihodnji seji laburistične poslanske skupine, ki bo prihodnji četrtek.
Ce bi bil predlog pri glasovanju odklonjen bi Attlee in njegovi najbližji sodelavci, med njimi Morrison, izstopili iz parlamentarne skupine ali vsaj iz njenega vodstva. Ce pa bi bila zahteva pri glasovanju sprejeta, bi jo Bevan moral sprejeti, če se ne bi hotel izpostaviti nevarnosti izključitve iz stranke. Kot znano. je Bevan s poudarjanjem nujnosti enotnosti stranke doslej vedno odklanjal možnost izstopa svoje skupine iz stranke. Obstaja še tretja možnost — da bo namreč Attleejev
predlog sprejet z zelo šibko večino; v tem primeru bi ugled Attleeja in ostalega desničarskega vodstva zelo trpel.
Včeraj se je sestal Bevan s približno 30 svojih najbližjih sodelavcev. Po seji, ki je bila za zaprtimi vrati, ni nobeden izmed udeležencev hotel dajati izjav. V parlamentarnih krogih pa splošno menjo, da so bevanisti sklenili izvajati kar najbolj spravljivo politiko, da enotnost laburistične stranke ne bi prišla v nevarnost. Obenem so verjetno govorili tudi o možnosti, da bi na bližnjih volitvah «vlade v senci«, ki bodo čez tri tedne, prišli vanjd tudi zastopniki levice.
Današnji nenadni nespravljivi sklep vodstva stranke je pomenil precejšnje presenečenje, predvsem glede na spravljivost, ki so jo v zadnjem času kazali bevanisti. Zdi se, da je vodstvo sklenilo »razčistiti položaj« tudi za ceno, da gre laburistična stranka tako oslabljena na prihodnje parlamentarne volitve, da bi bila vsaka njena zmaga izključena.
tegnitvijo zakona o «aparen-tamentu» in še prej z zakonom o volilnih imenikih ter z ukazom o pridobivanju ezulskih rezidenc in s tem omogočanje' (kljub vsemu) zelo tesne zmage CLN-ovskih strank. In sedaj si ta isti CLN še upa govoriti o volitvah pred dvema letoma v coni B, ki so se vršile na podlagi najdemokra-tičnejšega uolilnega zakona tako, da se je tedaj prav sam Diego De Castro zaman trudil, da bi potek in rezultat izpodbil v tukajšnjem demo-kristjanskem tisku.
Ce je torej koprski okrajni ljudski odbor predložil, naj bo. do volitve istega dne kot v tisti ljudski republiki, v kateri so prav tako strnjeno naselje, ni Slovenci kot v koprskem o-kraju, potem je to popolnoma logično in naravno ter več kot upravičeno, da si namreč predstavniki ljudstva cone B ne bodo sami sebi delali umetnih meja, prepadov in razlik tam, kjer jih ni in kjer jih je hotela ustvariti proti volji tega ljud. stva krivična razmejitvena črta, ki jo je čez našo rodno grudo takorekoč tjavdan potegnila tujčeva roka. Vprašamo CLN-ovskega svetovalca in tudi tiste, ki od njega prejemajo nasvete, kako bi oni ravnali, če bi se na svojih tleh, na svojem narodnostnem 0-zemlju nahajali v analognih pogoj ih? Prepričani smo, da ne bi čakali niti enega leta po končani vojni in ne bi imeli prav nobenih ozirov do podobnih umetnih črt in bi že zdavnaj ravnali tako kot da je ni. To bi storili tem bolj, če bi ostal tako ogromen del njih nacionalnega ozemlja neosvo-bojen kot je ostalo vse naše strnjeno nacionalno ozemlje cone A in dela Goriške, Beneške Slovenije in Kanalske doline.
Toda zdi se, da niti ta dvojna morala njihove politike ne zadovoljuje rimskega pohlepa. Namesto da bi se držali vsaj dostojnih meja ljudi, ki bi s» spodobilo da bi vsaj navidez pokazali dobro voljo za znosno sožitje po vseh zločinih ki so nam jih prizadejali, oni Se izzivajo! Zdi se da moramo CLN-ovsko pomanjkanje komentarja k včerajšnjemu protestu prof. Zemljaka pripisati pomanjkanju časa za razmišljanje o poniglavi potezi, ki jo nameravajo storiti ne samo v zvezi z jugoslovanskim protestom, temveč zlasti za tisto najnovejšo provokacijo, ki jo pripravljajo v nedeljo 1' ezulskem tako imenovanem ribiškem naselju na naši obali pri Stiuanu.
To je nasilje, gospodje pri CLN in ZVU, nasilje, ki mora že enkrat prenehati in ki rja izvajate ob tihem pristanku in podpori agentov kremeljske napadalnosti.
R. S.
Povratek
nemških otrok iz Jugosiavije
BEOGRAD, 16.
Iz Zagreba je davi odpotovala s posebnim transportom Rdečega križa skupina 187 nemških otrok, katerih starši so se med vojno ali po njej izselili iz Jugoslavije. To je peti transport nemških otrok, ki odhajajo iz Jugoslavije v Nemčijo. Ti otroci so živeli doslej v otroških domovih ali pa pri privatnih družinah, obiskovali so jugoslovanske šole ali pa so se učili obrti.
V sredo bo Churchill
govoril o Koreji
LONDON, 16. — Britanski ministrski predsednik Churchill je danes napovedal, da bodo v kratkem objavili dve beli knjigi o evropskem svetu. Prva bo poročala o napredku v zvezi z Edenovim načrtom, druga pa bo vsebovala poročilo letošnje debate v Strassburgu.
Predsednik spodnje zbornice pa je napovedal, da bo Churchill podal v sredo izjavo o položaju na Koreji. V četrtek pa bo v spodnji zbornici razprava o beli knjigi v zvezi z denacionalizacijo angleške jeklarske industrije.
Konferenca na Malti
o obrambi Srednjega vzhoda
PARIZ, 16. — Prihodnji teden bo na Malti konferenca o obrambi Srednjega vzhoda, na kateri bodo vodilni zavezniški vojaški poveljniki razpravljali o obrambni vzporeditvi med glavnim stanom poveljstva NATO za južni sektor in britanskim poveljstvom za Srednji vzhod.
Za glavni stan poveljstva NATO za južni sektor se bo udeležil konference poveljnik južnega sektorja, admiral Robert Carney, katerega bodo spremljala zastopstva NATO iz Francije. Grčije, Italije, Turčije in Združenih držav.
Za britansko poveljstvo za Srednji vzhod se bodo udeležili konference poveljnik britanskih čet na Srednjem vzhodu Sir Brian Robertson, poveljnik britanskih letalskih sil na Srednjem vzhodu. Sir Arthur Sanders, in poveljnik britanske sredozemske mornarice, admiral lord Mountbatten.
Kot poroča glavni stan NATO. bo to prva uradna konferenca med poveljniki glavnega stana poveljstva NATO za južni sektor in britanskim poveljstvom za Srednji vzhod.
Menderes in
v razgovoru
Ke pru!u
z Edenom
LONDON, 16. — Turški ministrski predsednik Menderes in zunanji minister Keprulu sta danes začela v zunanjem ministrstvu razgovore o sredozemski obrambi in o gospodarskih vprašanjih.
Sestala sta se z Edenom in domnevajo, da je bilo govora, kako naj najbolje zvedo za mnenje držav Srednjega vzhoda o njihovem morebitnem sodelovanju pri poveljstvu za Srednji vzhod.
PRIMORSKI DNEVNIK
		
— 2 —
ft
m?’.
W?
m
17. oktobra 1®
Danes, petek 17. oktobra
Margareta. M|ra'	b
Sonce vzide ob 6.24 ini zat 17.IS. Dolžina dneva 10.52. vzide ob 4.57 in zatone ob lS1 Joiri, sobota 1*. oktoora Luka Ev., Travica	_
Nagradni natečaj za poljedelce
Razpis pokrajinskega poljedelskega nadzorništva v Gorici
GORICA, 16. — Pokrajinsko poljedelsko nadzorništvo v Gorici je z denarjem, ki ga je dala na razpolago Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Gorici ter goriška in tržaška hranilnica, razpisalo nagradni natečaj za poljedelce kraškega ozemlja naše pokrajine, v katerega spadajo občine Zagraj, Sovodnje; Fo-lian. Ronke, Tržič in Doberdob. ki bodo do 30. maja 1953 izboljšale svoja zemljišča.
Pod izboljšanjem ali preob-
Zakaj sedaj molči
„Arena di Pola" ?
GORICA, 16. — Ker smo pred dnevi razkrili grobo laž glasila Istrskega revizionističnega gibanja «Arena di Pola», po kateri naj bi neki Georg Novak dal italijanski policiji oh «svojem pobegu iz nekega jugoslovanskega taborišča v bližini Reke «podatke o itali-
Opezarjamo, da ima pcdru/.nica Primorskega dnevnika v Gorici novo telefonsko številko 33-82
janskih in nemških vojnih ujetnikiv v Jugoslaviji, smo pričakovali od »resnicoljubne «Arene di Pola«, da bo priznala svojo laž in povedala, da je Georg Novak Nemec Georg Neuberger ki je vso italijansko javnost pošteno potegnil za nos. Tega nismo dočakali! Zato je molk ((Arene di Pola» samo potrdilo znanega pregovora. da resnica v oči bode
Natečaj
za gozdarske nadzornike
GORICA, 16. — Ministrstvo za poljedelstvo je razpisalo natečaj za 10 nadzornikov, ki bodo na poskušnji pri višjem tehničnem osebju državnih gozdnih čuvajev. Za pristop je potrebna diploma, iz gozdarstva. Za potrebne informacije n^j se interesenti zglasijo pri lokalnem gozdarskem nadzor-ništvu.	*■	'
likovanjem je razumeti pobiranje kamenja po travnikih in pašnikih izkoreninjenje grmičevja in škodljivih trav; dalje gradnja zidov brez malte, s katerimi bodo ogradili pašnike ter tako obzidali svojo lastnino. Nadalje spada k izboljšanju odstranitev velikih skal, prenašanje zemlje in izravnavanje za ustvarjanja ornih njiv ter saditev izbranih trav.
Natečaja se ne morejo udeležiti poljedelci, ki so ta dela že pričeli ali jih vsaj nameravajo ob podpori predvidene državne podpore po zakonu od 13. februarja 1933 št. 215.
Nadzorništvo je pripravilo tri nagrade. Prva nagrada znaša 40.000 lir, druge nagrade pa po 30.000 in 20.000 lir Dve nagradi po 15.000. 12 nagrad po 10.000, 20 nagrad po 8.000 skupaj 400.000 lir
Vsi poljedelci, ki se nameravajo udeležiti natečaja morajo odposlati na pokrajinsko nadzorništvo v Gorici prošnjo, napisano na prostem papirju, na kateri mora biti označen piimek in ime, očetovstvo natečajnika in njegov točen naslov, bivališče in opredelitev zemljišča, ki naj bi bilo podvrženo izboljšanju ter celoten popis del. Opis pa mora biti natančen, da bo iz njega razvidno, če bodo opravljena dela nudila možnost boljše proizvodnje. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 30, novembra t. 1,
Razsodna komisija bo sestavljena iz predstavnika pokrajinskega poljedelskega nadzorništva, Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo ter pokrajinskega odbora za poljedelstvo. Komisijski predsednik bo voditelj pokrajinskega poljedelskega nadzorništva. Tajnik pa bo neki nad-zorniški funkcionar.
Opozarjamo kraške kmetovalce, naj se na pokrajinskem poljedelskem nadzorništvu pozanimajo za pogoje in napravijo potrebne korake, ker nudi natečaj našim marljivim kmetom veliko možnost za zboljšanja njihovih kraših posestev.	r:
m *
- ■*
m i
MOTIV IZ BENEŠKE SLOVENIJE
iZ BENEŠKE SLOV EH! JE
Pred gradnjo vodovoda v Mnzen
V vasi Muzec že nekaj časa ne vedo, kje se jih drži glava, ker je časopisje pisalo malo več o novem zakonu za te predele. Posvetovanje županov, ki je bilo 27. preteklega meseca v Tar-čentu, je to stvar še bolj kom-pliciralo.
Tudi mi smo pisali o novem zakonu, toda nismo si delali iluzij. Res je, da sestavljati zakone ni tako težka stvar. Videti je, da imajo italijanski poslanci posebno zanimanje ja to vrsto dela. V Italiji je danes nič manj kot 10.000 zakonov. Vsi so v veljavi, pa čeprav se med seboj ne skladajo. S t“mi vedno novimi zakoni; ustvarjajo med ljudstvom iluzije in si različne stranke večajo število svojih volivcev za prihodnje volitve.
Tako pričakujejo v Muzcu začetka dveh pomembnih del: gradnjo vodovoda jn napeljavo
Tržiške ladjedelnice
grade 18.600-tonsko ladjo za družbo Sidarmaiz Benetk
GORICA, 16. — Z včerajšnjim dnem so v tržiških Združenih jadranskih ladjedelnicah pričeli graditi novo 18.600 tonsko ladjo za pomorsko družbo Sidarma iz Benetk. S pričetkom gradnje tega novega plovnega objekta se je tonaža ladij v gradnji povečala na 90.000.
Zaključna dela opravljajo na 18.000-tonski ladji Berma, katero so že splovili. Prihodnji mesec pa bi morali sploviti neko novo ladjo-cisterno z 18.000 tonami. Pred dvema mesecema pa so pričeli graditi 31.500-tonsko cisterno.
Redna seja
mestnega občinskega sveta
GORICA. 16. — Danes zvečer je bila na gradu v dvorani deželnih stanov redna seja mestnega občinskega sveta. Ker bo mandat sedanjega občinskega sveta zaradi skorajšnjega poteka štiriletne upravne dobe po-
ZOPET NA ZATOŽNI KLOPI
Večni spori med stanovalci v Ul. Giustiniani 55
GORICA, 16. — Včeraj popoldne je okrajni sodnik dr. Vizzini imel zopet opravka s stanovalci hiše v Ul. Gustinia-ni 55. Ti ljudje gledajo, drug drugemu na prste in si že pri najmanjšem prekršku hišnega reda skočijo v lase.
2e pred časom je 31-letni občnski uradnik Virgil Sacchi sedel s svojo materjo ria zatožni klopi, ker sta razžalila sostanovalko Marijo Be-sednjakovo. Včeraj je pred kazensko sodnijo moral Sacchi to pot sam, ker je razžalil, sostanovalca Huga Manaresija, in sicer z besedami: «Zivite od sleparjenja ljudi in nejasnih poslov« ter vrgel nekaj pesti zemlje in kamenja na balkon Besednjakove v trenutku, ko je ta stepala na njem preproge.
Te nevšečnosti, ki se v manjšem obsegu, kot je pri zasliševanju izjavila tožitelji-ca, dogajajo skoraj sleherni dan, so ogorčeno Besednjako-vo pripravile do tega, da je zaprosila pomoči na policiji in Sacchija skupno z Manaresi-jem zopet prijavila sodnim oblastem. Pri zasliševanju je Sacchi trdil, da je na balkon Besednjakove vrgel samo peščico zemlje, ker je hotel s tem preprečiti, da bi stresala prah po ljudeh, ki so bili na dvorišču. Kar se pa tiče žaljenja Manaresija je izjavil, da je samo odgovoril na psovke svojega tožitelja.
Sodnik ga je spoznal za krivega, da je vrgel kamenje in zemljo v Besednjakovo stanovanje in ga zaradi tega obsodil na plačilo 5 tisoč lir škode, na povračilo prizadejane škode, plačilo zastopnika prizadete stranke v znesku 10.000 lir m poravnavo sodnih stroškov. Oprostili pa so ga obtožbe razžaljenja časti. ker so u-gotovili, da je z žaljivkami odgovoril na Manaresijeve psovke.
Zastrupitev posledica neznatne rane
GORICA, 16. — Pred dnevi se je 27-letni kmet Drosghig iz Rafuta 11 ranil pri delu na polju v levo peto. Rana je bila neznatna in je zato Drosghig nanjo kaj kmalu pozabil. Toda včeraj mu je pričela noga zelo otekati in zato se je mladi kmet odločil, da gre v bližnjo bolnico pri Rdeči hiši na zdravniški pregled. Tu so zdravniki ugotovili, da gre za zastrupitev in pričetek tetanusa. Rano so mu
razkužili in mu dali injekcijo proti tetanusu. Ozdravel bo v enem mesecu.
Nesrečna motorista
GORICA, 16. — V mestno bolnišnico Brigata Pavia so včeraj sprejeli 38-letnega Jožefa Castellana iz Fare Ul. Dante 20, ki se je pred časom ponesrečil z motorjem na cesti Videm-Gorica. Castellan se je takrat ranil v desno nogo in se šele včeraj, ko ga je noga začela hudo boleti, odločil za zdravniški pregled. Njegov sorodnik 31-letni Leopold Ettore iz Fare, ki se je z njim prevrnil, pa je prišel v bolnico še tisti dan, ker je imel zlomljeno desno roko. Castellana so pridržali na opazovanju.
Prefektov odlok
o prekuhavanju tropin
Te dni je prefekt gori-ške pokrajine v zvezi s prekuhavanjem tropin in pripravo lahkih vin izdal dne 1. oktobra odlok štev. 20689, ki določa:
1. Hranjenje tropin je dovoljeno samo do 31. decembra 1952, razen če niso namenjene prekuhavanju, za krmo ali v zasebne namene.
2. Za tropine So mišljene poleg trdega dela jagod tudi grozdni peclji, če so seveda ločeni od jagod.
3. Rok za hranjenje tropin bodo podaljšali samo za tiste pridelovalce, ki izdelujejo .vino tudi iz posušenega grozdja. Tem bodo rok podaljšali samo na podlagi potrdila, ki ga to-vrstnim pridelovalcem vina izstavi Trgovska zbornica.
4. Po zgoraj navedenem roku bodo tropine lahko hranili samo a) v prostorih destilerij pod kontrolo finančnih straž; b) če so pomešane z drugo krmo; c) močno skisane ali na kak drug način pokvarjene; d) posušene; e) pomešane t. rastlinskimi ali živalskimi odpadki, da jih je potem uporabiti kot gnojilo. V vseh ostalih primerih morajo pridelovalci vina tropine denaturirati z najmanj 1 kg živinske soli na vsak stot tropin.
5. Kar se tiče lahkih vin, je kot Po členu 12. zakonskega odloka 2. septembra 1952. stro go prepovedano prodajati ali hraniti za prodajo lahko vino kt ga pripravljajo z zalivanje in vrenjem tropin z navadno
vodo. Na prodaj so lahko samo tista lahka vina, ki so vskladi-. ščena v vinski zalogah na debelo in drobno. Na prodaj so nadalje lahko tudi laka vina. ki so namenjena: a) destilaciji; b) ki jih hranijo v prostorih destilerije pod kontrolo finanč-
teTcel, je bila to ena izmed zadnjih sej. Seja je potekla v mejah skromnosti. Reševali so nekatere ukrepe upravnega značaja.
Na dnevnem redu je tudi obračun za leto 1951, ki pa bo predvidoma prišel v pretres na prihodnji seji. Podrobnosti bomo objavili jutri.
Posvetovanje
volilnih odborov notranjih komisij
TRZIC, 16. — Volilni odbor notranjih komisij, se je po treh tednih začel znova posvetovati v zvezi z bližnjimi 'volitvami, •>
Predvidevajo, da bo do volitev notranjih komisij prišlo meseca novembra.
REDNA SEJA ODBORA POKRAJINSKEGA SVETA
Odobritev kredita za dobave zavodom ki spadajo pod pokrajinsko opravo
Cepljenje proti tifusu
Visoki komisariat za javno zdravstvo sporoča vsem' tisti«*, ki do sedaj še niso bili cepljeni proti tifusu,. dajo Čim _prej_ opravijo,- Cepljenju proti tifusu So podvrženi varnostni uslužbenci in tisti, ki imajo posla v kuhinji, pri razkuževanju, snagi in čiščenju bolnic, iri sploh vseh-javnih in zasebnih bolnio;
uslužbenci, ki imajo posla pri razkuževanju predmetov, v j javnih pralnicah, pri pr-eriaša- ! nju bolnikov in uslužbenci za j sebnih zavodov;	.	. , |
uslužbenci, ki imajo posla za i pripravljanje vode in zbiranje i in oddajanje mleka.
Vsj prizadeti naj se obrnejo | na Higienski urad v Ul. Mazzini št. 7' vsak dan od 9: do 12
GORICA, 16, — Pretekli torek je odv. Culot predsedovali redni tedenski seji odbora pokrajinskega sveta. Na seji so odborniki razpravljali o seji sveta, ki je bila preteklo, soboto in se povrnili na obravnavo vprašanja gradnje ceste Tržič-Gradež, pri reševanju katerega so si pokrajinski svetovalci iste stranke postali nasprotniki.
Odborniki so proučili predvsem posledice takega spora in njegov vpliv na resolucijo, s katero bodo predočili vladi, da nameravajo opustiti načrt za gradnjo te ceste in da bi 240 milijonov, kj-jih je vlada dala na razpolago za to delo, uporabili v druge namene.
Nato so odborniki prešli k dnevnemu reduf in imenovali duhovnike za zavode Duca d’Aosta v Gradiški in za pokrajinsko umobolnico. Za prve-
ga so določili duhovnika Mi-niussija, za drugega pa Bres-sana.
Nadalje so sklenili, da bodo popravili streho orožniških vo- in pol pa bo za plače delavcem
električne struje. Elektriko so obljubljali že zdavna, med drugimi tudi občinska uprava. Muzec je edina vas v občini Brdo, ki še nima elektrike.
Glede vodovoda je stvar precej drugačna in manj enostavna. To pa zato, ker nobena vas v občini nima vodovoda razen Njivic m Zavrha. Drugih pet vasi, med njimi tudi Muzec, imajo stare vodovode, zgrajene v prejšnjem stoletju v pogojih in s sredstvi, ki jih je imelo tamošnje prebivalstvo na razpolago, ne da bi jim pri tem kdo pomagal. Sedaj si n. pr. Ter prizadeva, da si bo sam zgradil vodovod.
Mnogo upanja je vzbudila vest, da foo država prispevala z velikimi vsotami za gradnjo majhnih lokalnih vodovodov.
Vas Muzec, kot smo že omenili, ima primitiven vodovod. V dolgi dobi so se cevi že pokvarile in korenike rastlin že segajo v vodne naprave. Vse področje je polno dobrih izvirkov. Ti kraji imajo med vsemi v Italiji skoro največ padavin, saj dosežejo letno okrog 3000 mm. Torej vode dovolj. Napra-| vili so že načrt, zajezili izvirek | pri naselju Zabrajdi, ki leži komaj km vstran od Muzca. Za gradnjo vodovoda je predvideno okrog 2 milijona lir. Pri tam je treba upoštevati, da bodo za potrebni material potrošili približno pol milijona lir, milijon
jašnic v Tržiču in Medeii in imenovali uqne moči za trži-ško srednjo šolo.
Po pregledu številnih vlog za oskrbo umobolnih in nezakonskih otrok je odbor zaključil sejo z odobritvijo izdatka .2.097.190 lir za razne dobave zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo.
KINO
VERDI. 17: «Vohun na jezeru«, A: Ladd.
VITTORIA. 17: «Prevara», N. Gray.
CENTRALE. 17:	«Paperinova
junaška dajanja«, W. Disney. "Barvni film.
MODERNO. 17: «Maroko», G. Raft in M. Windsor.
ki bodo zaposleni pri vodovoda.
gradnji
Njivice
Večkrat smo imeli priliko kritizirati naš poštni urad. Videti je, da so odgovorni upoštevali pritožbe in da hočejo urad vendarle urediti. Govori se, da bodo premestili poštari-co. Ostal bo pa uradnik, ki je med ljudstvom priljubljen.
Brdo
Videmska prefektura je sprejela odlok št. 55.372/3 o pravici j lova na ozemlju te občine. Tako je bilo ustreženo vsem lov-| cem te občine, ki so precej šte-| vilni. Do leta 1948 so bili lovci I občine Brdo in Tajpane člani * lovske podsekcije združenja iz
Tarčenta. Tako so bili odvis ni od tega združenja. Da b; se temu izognili, so se lovci, predvsem g. Eugenio Sussino iz Viškorše prizadavali, da bi ustanovili sekcijo za Tajpano ter so to tudi dosegli.
Pravico do lova na področju občine imajo samo domačin!. Edini, kj ni iz te občine, je g-Angelo Vivanda iz Tarčenta.
Čedad
Pretekli teden je bil 49-letni Mario Urbandig, pok. Josipa, zlatar, žrtev ropa. V trgovino je prišel neki človek, ki se je zanimal za uro. Potem ko je zbral najlepšo je prosil, da bi mu zlatar dovolil, da jo primerja z drugo v izložbi. Ko je šel «kupec» iz trgovine, jo je seveda pobrisal. Izsledili so ga in ugotovili, da se tat imenuje Anselmo Salvatore, da je star 22 let in da je doma iz Palerma.
To je torej eden izmed skupine tistih ljudi, ki prihajajo pod pokroviteljstvom oblasti v naše kraje, da bi prinašal; ita-lijanstvo.
Se veh nerešeno
tovarni SAFOG
v
GORICA, maši. ki jo
•0
16. - P° .
je ravnatelji|r)
tovarne SAFOG Pr'P'av'J.,lS lavcem in njihovim druztf" da so lahko izkazali hva ^ nost bogu in (Jdodaja js obilna naročila u preskrbljen kruh.	re.
družinam, m ravnatelj« šilo številnih vPr®sa"J.'ija it re je notranja ° je-pred meseci postavila p lodajalce.	,,
Doslej so sprejeli na e ^ neznatno število vaj ■ jeno, prav je bilo izrecao u da bodo po poletnem ]o sprejeli na delo vec ^ , novih mladih ljud ■ . dejav. evedbo kvalificiraj « ^
p n
še n1
Petrolej proste cone
GORICA, 16. — Trgovinska zbornica sporoča, da prihodnjega novembra in decembra ne bodo potrošniki naše občine prejeli obroka petroleja proste cone, ker je kontingent že izčrpan.
očesu
bolnico
Kamniti drobec v
GORICA. 16. — V pri Rdeči hiši so včeraj sprejeli 26-letnega Odilla Bossija iz Foljana ki mu je pri sekanju kamenja zletel kamniti drobec v desno oko. Zdravnik je ugotovil, da mu je drobec ranil beločnico. Ozdravel bo v dvanajstih dneh.
cev V spctiai—-- >e ve, novega. V	delav;
veliko število	Ravnaj
ki
cev v specializ‘ran® v e(jno rami )e_ 'e i starejši
v . bi rflemVepuf
v poico.j in di » klavcem, li prostor mlaJsl delavceV’ zahtev3	mjSi.
■CBS*
Največja za katero se še m
ja doslej se - - ,elaVCev. sprejem n o Vin	^ poln«
dela
število
seda}
zmogljivostjo.	nadure-
delavcev mora ,„[ovni čas Normalni dnevi?1 mora!5 je osem ur, sedaj f dnev-delati tudi po d - atekajo s no Delodajalci* tem načinom iz*01 eb#ii lavcev Zgolj zaradi o koristi. Kajti ce uspej # či pri
delavcih, da	^
ure. tedaj jim n ,. dj. pr«J jeti na delo novi Diačeva”
tako pa jim m tre delaVce z? na novo spr J ■ bol’
številne obveznos 1 niška blagajna, za stno li'
proti nezgodam	drUgih. =
varovanje in.t0 plačilom tistih iob^ei’ dnevno imajo vel« dSi2iii»-
Delavci marsikdaj0 ^
jo
voditeljem
delal"
d'
Nakazila za bencin
Pokrajinski E. A. M. v Gorici sporoča vsem interesentom. da lahko dvignejo na njegovem sedežu nakazila za bencin proste cone za mesec oktober. Za dvig nakazil je predložiti vozno dovoljenje.
ve zahteve, naj	^
se po osm«1 o domov.	sile	*
Pomanjkanje de. °'nemaihn"
SAFOG predstavi) of*aJ možnost za zap	eV	S
desetin novih ^	tak0 0
imamo na Goriš ^ vel^L čutno krizo skup	j>j
številom brezp0* ikih’‘Potreba sprejem j^vi*'- t3 delavcev samo P^ ®o.f
podporl	pred
nih organizacij	tettl
ravnateljstvom in -
tranja kom's'la, predlog ob
da bi
sp reje
.PATRIOTIZEM«
N gospodarstvo Odpusti starih dela'1
Protest tržaških pomorščakov
proti zapostavljanlu tržaškega pomorstva
v ladjedelnicah in I ovar111^ ^
V
I Prizadetih je 199 delavcev in uradnikov*1®^ 9 ti^f bodo životarili ob beraški pokojnini	*
 -------------------------------------
nih straž; c) ki so pomešana z vsaj 15 odst. vinskega kisa in ] ure za podrobnejša' pojasnila, so zatorej namenjena kisu.
Vsi tisti, ki hočejo izdelati
6.
lahka vina v namene kot pod črkami a), b) in c) prejšnjega odstavka, morajo napraviti prijavo na prostem papirju }n jo vložiti na Eksperimentalni kemijsko kmečki institut v. Gorici, Ul. Duca d’Aosta 55. V prijavi morajo navesti: a) količino tropin, ki jih nameravajo uporabiti za izdelavo lahkega vina; b) količino lahkega vina, ki ga bodo pridelali; kraj, kjer bodo lahko vino izdelali in ga hranili. Omenjeno prijavo je vložiti vsaj pet dni pred izdelavo lahkega vina.
Kršitelji te odredbe bodo kaznovani po zakonu.
Grobove je čas
osnažiti in popraviti do 28. oktobra
Mestno županstvo v Gor rici sporoča. da je treba s snaženjem	in	popravili
grobov na glavnem pokopališču zaključiti do 28. t. m.
Po omenjenem roku ne bo nikomur dovoljeno, da bi se ukvarjal z omenjenim delom na pokopališču.
Pet sto pomorščakov in uslužbencev protestiralo pred tržaškim županstvom - Delegacija S1NDAN pri županu - Ali bo minister Cappa snedel obljube tržaškemu pomorstvu?
m
Pii motiki dnevniki
ŠPORTNE VESTI
Prvenstvo četrte serije
Pro Gorizia igra v Tržiču
Pri igralcih Pro Gorizie se brez dvoma kažejo znaki prebujenja po tolikem mrtvilu. Nekateri pravijo, da je moštvo letos boljše kot prejšnja leta. Odgovor tej trditvi bo prineslo samo nadaljevanje prvenstva. Dejstvo pa je, da so Goričani popravili slab vtis, ki so ga bili napravili v predprvenstve-nih tekmah in v prvi tekmi le tošnjega prvenstva v Mestrah, kjer so bili visoko poraženi. V drugem kolu prvenstva so Goričani igrali doma pred sicer maloštevilnim občinstvom, a to je bilo popolnoma zadovoljno. V nedeljo pa so igrali v Bellu-nu in zopet zasluženo zmagali. Pravijo, da so Goričani ta dan j odlično obvladali tehniko igre in da so domačinom dali celo lekcijo kvalitetnega nogometa. Seveda se dan ne spremeni takoj v noč; prav tako je pri Go. ričanih. Od prvih tekem so zelo izboljšal; svojo igro, a vendarle obstajajo še nekatere manj še hibe, posebno v napadalnem kvintetu. Desno krilo Bosco je bil v nedeljo kritiziran, kajti Po njegovi krivdi bi lahk0 Prn tJorlzia zapravila zmago, K sre-či pa se je vse dobro izteklo.
Po vsej verjetnosti pa bo kmalu začel igrati v moštvu lanski srednji napadalec Juventi-ne Bavcon. Poleg tega se omenjajo tudi druge poizkusne izmenjave v goriški formaciji.
V nedeljo bo Pro Gorizia odšla v Tržič, kjer se bo srečala s tamkajšnjim moštvom CRDA, ki sodi med najboljše ekipe turnirja. Goričani bodo morali dati vse iz sebe, da bodo lahko zadovoljili svoje ljubitelja in vso goriško športno javnost. Od te tekme je odvisna tudi afirmacija v vrhovih lestvice, kajti tako Tržičani kot Goričani imajo po štirj točke. V nedeljo pa je na programu tudi tekima med sedanjim prvakom Pordenone, ki ima šest točk in med drugoplasirano ekipo Laneros-si, ki ima pet točk. Ostale tri ekipe, kj imajo tudi po štiri točke pa Imajo precej lahke tekme.
Lestvica je po tretjem kolu naslednja: t> točk: Pordenone: 5 točk:	Lanerossi; 4 točke:
CRDA, SAICI. Libertas, Por-togruaro, Pro Gorizia; 3 točke: Mestrina, Dolo; 2 točki: Csrea. Legnago, Thiene. Belluno, Trie ste; 1 točka: San Dona; brez točke pa je Ponziana.
Pred nekaj dnevi so tržašški iredentistični listi vzhičeno javili. da bodo s prvim januarjem 1953 vzpostavili novo pomorsko progo med Trstom in Južno Afriko. Na tej progi naj bi pluli dve ladji Tržaškega Lloyda. in sicer «Africa» in «Europa». To ni seveda nič izrednega. saj bi morale pluti iz Trsta vse Llovdove ladje, toda stvar so paj napihnili kot dokaz, kako skrbi rimska vlada za Trst in njegovo gospodarstvo.
No. to vzhičenje pa ni moglo dolgo trajati. V Genovi so se takoj čutili prizadete in so začeli vsi gospodarski krogi z oblastmi vred protestirati, kar je imelo odmev tudi v italijan. skem pomorskem in splošnem gospodarskem tisku. V Rim pa je tudi takoj odpotovala genovska delegacija z županom na čelu, ki je odločno protesti, rala pri ministru za trgovinsko mornarico Cappi. češ da je bil z novo progo,- ki se ne dotika tirenskih pristanišč, kršen o-snovni zakon o ureditvi pomorske službe plovnih družb državnega interesa (PIN), če prav so že večkrat kršili ta za-kon sebi v prid, Da bi pomiril Genovežane. jim je minister Cappa zagotovil, da bo imela nova proga Trst - Južna Afrika le poskusen značaj.
Ta vest. ki jo je razširila Ansa. je seveda silno razburila tržaške upravne uslužbence treh plovnih družb in pomorščake 2e dopoldne je šla k tržaškemu županu Bartoliju delegacija zastopnikov sindikata SINDAN in zahtevala, naj intervenira pri italijanski vladi, da se preprečijo spletke Genovežanov. Zupan jim je seveda kot po navadi obljubil, da bo tržaški občinski svet v kratkem razpravljal o celotnem položaju tržaškega pomor-stva v zvezi 7. resolucijo, ki je že vključena v dnevni <ed. Do. dal je. da bodo zahtevali razen omenjene nove proge v Južno Afriko ie nova izboljšanja v tržaškem pomorskem prometu in sicer ko bosta za. čeli plutl še ladji «Asia» in «Victoria» Tržaškega Lloyda in «Andrea Doria» družbe «Italia». Ko je bila delegacija pri županu, se je zbralo pred županstvom okoli 500 upravnih uslužbencev in pomorščakov, ki so demonstrirali v podp >ro delegacije in ki so se 00 tem ob pol eni mirno razšli.
Položaj je torej resen, kajti v Rimu imajo za Trst vedno
polno lepih besed, dejansko pa jim je pri srcu genovsko pristanišče, za katero tudi konkretno skrbijo. Le kako morejo tržaški pomorščaki kaj dobre, ga pričakovati od župana, ki je s takim veseljem vodil v Genovo nove ladje Tržaškega Lloyda. ki so jih zgradili is pomočjo ERP v tržaških ladjedelnicah. Prav zaradi tega ne
morejo pomeniti županove be. sede nobenega jamstva in zopet se lahko ponovi, da bodo Trst opeharili z izgovorom, da se poskus z novo pomorsko progo ni obnesel. Prav zato pa bi morali vsi tržažki gospodar, ski krogi nastopiti v obrambo tržaškega pomorstva, ki je življenjske važnosti za vse tržaško gospodarstvo.
KIJUB RAZNARODOVALNEMU PRITISKU ITALIJANSKIH OBIASTI
Vitalnost naše šole dokazujejo številke
Nujna potreba po ustanovitvi slovenske srednje tehnične šole in dvorazredne trgovske šole
Pouk na naših srednjih šolah se je zašel in kolikor moremo razvideti iz števila vpisanih dijakov, kažejo nekatere šole precejšen napredek v primeri z lanskim šolskim letom. I Tako n. pr. se je letos okrepi- i la klasična vzporednica višje j gimnazije, ki ima dva prva i razreda, dočim je imela lani sa- 1 mo enega; obenem pa je pridobila letos že tudi peti razred, kar dokazuje, da se naši dijaki zavedajo, da jim je potreben višji in temeljit študij. Klasična gimnazija je s tem potrdila svojo življenjskost in nujno potrebno bi bilo, da se že enkrat osamosvoji.
Na višji gimnaziji in klasični vzporednici je letos vpisanih 225 dijakov, na Trgovski akademiji 109, na učiteljišču 134, torej je na naših višjih srednjih šolah vsega skupaj 468 dijakov; na nižjo srednjo šolo se jih je vpisalo 552, tako da znaša število vseh naših srednješolcev letos 1.020.
Žalostno pa je, da moramo ponovno ugotoviti, da mnogi profesorji na naših srednjih in strokovnih šolah še do danes niso prejeli dekreta za poučevanje; šolska oblast je imela dovolj časa da poskrbi za pravočasno razmestitev učnega osebja, saj je bil rok za vlaganje prošenj za profesorska mesta do 24. aprila t. 1..
Lep napredek kaže tudi naša industrijska strokovna šola
v Rojanu in razni industrijski tečaji na podeželju, kakor na Opčinah, v Dolini, Nabrežini in Sv. Križu. Dočim so omenjeni zavodi lani imeli 680 u-čencev, jih štejejo letos 719. Ze samo dejstvo, da se je na industrijski strokovni šoli v Rojanu vpisalo 418 otrok, izpričuje, da je naš naraščaj usmerjen v industrijo.
Večje število slovenskih o-trok obiskuje tudi trgovsko strokovno šolo v Trstu ter trgovske strokovne tečaje na Katinari in Proseku ter kmetijski strokovni tečaj v Plav-jah, vendar za te šole danes še nimamo popolnih podatkov.
Ob zaključku šolskega leta smo tudi ugotovili, da bi .T1*1?" gi absolventi industrijskih strokovnih šol radi nadaljevali šolanje na industrijski srednji tehnični šoli, toda žal Slovenci take šole nimamo. Ze večkrat sn razne prosvetne in gospodarske ustanove sicer prosile za ustanovitev srednje tehnične šole kakor Uidi za dvorazredno trgovsko šolo, toda po mnenju šolske oblasti in predstavnikov ZVU na STO ta potreba za nas ne obstoji, kajti njih želja je, da bi naši otroci nadaljevali šolanje na italijanskih zavodih.
Skrajni čas je že, da nam oblasti priznajo pravice, ki nam gredo na tem ozemlju in nam omogočijo svoboden kulturni razvoj.
Podjetje CRDA ima namen odpustiti 199 delavcev in uradnikov. ki so presegli 68 let starosti. To bi bilo čisto upravičeno. če bi njihove pokojnine zadostovale vsaj za skromno preživljanje, saj bi na ta način odprli pot v ladjedelnice in To varno strojev večjemu številu vajencev, ki so jih zadnja leta vzeli tako malo na delo. Toda ti delavci se s svojimi pokojninami ne morejo preživljati. Doslej so prejemali od Zavoda za socialno zavarovanje le okoli 3.000 lir pokojnine in šele z zadnjimi poviški je pokojnina narasla na okrog 8.000 do 9.000 lir. Zato so bili ti delavci seveda prisiljeni delati še po svoji upokojitvi. Prav iz tega razloga pa je v podjetjih CRDA vedno manjši odstotek mladih delavcev in vajencev, čeprav bi morali skrbeti za bodoči strokovni naraščaj.
V imenu ravnateljstva CRDA je sklical zastopnike koordinacijskega odbora tovarniških odborov CRDA rag. Moretti. Povedal jim je, da namerava podjetje konec tega meseca odPu‘ stiti stare delavce in uradnike v ladjedelnicah Sv. Marka m Sv Roka, v Tovarni strojev in na' ravnateljstvu. Poleg redne odpravnin« jim bo podjetje da-lo še dodatek, hkrati pa se podjetje obvezuje, da bo sprejelo na delo večje število va-iencev. Moretti pa ie tudi izjavil da bodo zadevo predali Zvezi industrijcev in ne bodo o njej razpravljali v podjetju samem.
Koordinacijski odbor ie nato skupno z notranjo komisijo iz Tržiča razpravljal o zadevi in sklenil, da bo predlagal ravnateljstvu podjetja, da se stvar uredi v območju podjetja ter da se odpust odloži na bolj primeren čas, to je na pomlad. Ta sklep so nato predložili rag. Morettiju.
V torek pa je Zveza industrijcev poslala sindikalnim organizacijam pismo, v katerem se sklicuje na sporazum .0 odpustih in skrčenju osebja ter poroča, da namerava podjetje CRDA odpustiti 199 starih delavcev, kar kaže, da ravnateljstvo CRDA ne misli upoštevati predloga sindikalnih organizacij o odložitvi odpustov.
Vprašanje je torej resno, kajti za sedaj ni pričakovati, da bi Zavod za socialno zavarovanje Izboljšal pokojnine, potem ko so jih pred kratkim nekaj zvišali. Nekoliko na boljšem bodo sedaj delavci, ki dosežep 60 let starosti in stopijo torej v pokoj. Le - tl bodo dobivali višje, čeprav še nezadostne po-kojnine.
V Tovarni strojev in v ladjedelnicah govore, da bodo dobili odpuščeni delavci skupno pov‘| prečno okoli 300.000 lir odprav-<
nine. Nekate^ ske zbornice j ra vorice, da *e vSOto & CRDA >zro*‘>vodu
tef zU*"0: ti*0*
. zavod«
odpravnin. “	-	=<■
zavarovanje ^
pokojnine na v0d=«o
voric Pa, jfio še ni potrdi*0-
Sreda
ob 21. un
 __________________ C»ldr	S
izvajata
re ' BOSCha^°na\nc^ J
razP0
Vabila 5riasbc»e %/!• pisarni Fran<;išKa {e\.
Ul- sv- *iaviri
!., 2. bra
Ljubljano
Celje
IN 2.	V
1.
fljd0VŠČin° Vipavo Pulo J8
*• ifl-
pri
p, sev«1'0
5-b
K
i
K
to
?'
lil
Jk
j«
5;
v
»1,
i
«!
1
mumorski dnevnik
17. oktobra 1952
Avret'i Lukežič;
Stara oljka.
*min
rWin»iini||
|,||iiiiiiifiiiiiii,il,Tllmilll,nlllill|||l|lr||||||i(||||
m ni n iiiiiiiiiitiMiiiiiiiii iiiiiiin um iiiiiiiuiirii m iiiiiiiui nii iiuiiiiiiiiiiHiiiii
Razstava treh
talijanskih slikarjev
l
!l1 raž'R°ssoni na Koraki	že	več dni tr-
heQ dr/ nski umetniki: Ro-^il in v» ra5°> Antonio Fur-C!!"? RebeZ- To so tri-{Nko J }■ ,vsak 2 lastno ’ f.9seonim podajanjem So inrV in čustev. Del sarnn ,.rlan> ki razstavljali i ’ imata ie vsak ' J kclorit, medtem ko f!?Wi odstavlja Rebez le z
“mi
"fjeu
Razliko prvih dveh °t>u'v ,°Pazimo takoj ob
Del
Mtt,
V dvorano. Oti
'Tetov
“go
bh
una razen dveh mi. m. enega tihožitja '2nje ,crajine iz Trsta in *• Talen J-V. ®^°venske okoli-’t>om. :	lmo	vasico	pod So-
?«**«> razpoloženje, -Mave. £fa(ike stene stare i, 5t'e. si-o, ,arve So povečini > V aduje rumena oliv-Ž-; 6 r Srn$nietnl E“č' ie 2aieJ ž Se u Borštu; klanec, J °spre(j; navzdol, je izrabil o! ^e®ni • 9raci 3e nakazal to!n u dobro podani
n na Kat V"
^^ri in nove ceste ^ j,,3*!!!!	konča v vijo-
d n*icl yBlicah nad morjem., Jlii.^jlfK,'?oto užitek. Mor-v konstrukciji je
morje.
pokrajine. Vse mogoče pred-mete nameče na mizo, na stene, tla; vidimo krožnike, majo-like, steklenice, vse vrste sadja do angurij, cvetje, drevje in listje, ptičje kletke s kanarčkom. Med vso to šaro postavi tudi ženo z rdečo haljo, inštrumente in podobno, Gleda le nato, kako bi našel v barvi veliko razliko.
In vsepovsod prevladujejo kontrasti na debelo nagnetene zelene, rumene, rdeče, vijoličaste, olivne barve; če je miza rumena, napravi stene potencirano zelene ali bele, če so tla temna, nam kaže pri oknu močno svetlobo od zunaj žgočega sonce.
Kakor je prva razstavna dvorana z deli Del Draga ponižna, zamaknjena sama vase kot nekak izraz človeka, ki zahte va od življenja samo še harmonijo narave, je Furlanova zasnova — morda ozka v snovi, toda širša v občutju in glasnejša v barvi, tako da jih imamo pred očmi še dolgo potem, ko smo jih občudovali. Njihova ekspresivnost je pač večja, dasi je tudi njegovo izražanje enotno. Pri vsem pa imamo občutek, da se Furlan še ni razživel, da ie vedno išče pota, ' da je- -Se vedno .. v..stanju, metamorfoze in da ne bo kon-
ci imajo edino to prednost, da uživajo, dasi morda podzavestno, vso lepoto stvarstva.
Slikar je z neznatnimi pripomočki z ravno ali vijugasto črto izrazil visoka pobočja, soteske, suha debla, z nekaj sence pa strme prepade, gole stene, košato drevje. Ko opazuješ ograje nad strugami potokov, si tu in tam želimo vsaj malo barv, ki bi vso pokrajino nekoliko ogrele.
Biti dober risar ni preprosta želja; Rebez ni banalen risar in če presodimo nekatera njegova dela. spoznamo, da mu ni za nališpano, osladno oblikovanje; njegove poteze izdajajo impulz sodobnega umetnika, tehnika in misleca.
Ti
TEŽAVE SOVJETSKIH HLAPCEV V ROMUNIJI
Milnega ijudsu
nastopajo skupine gverilcev
Kar se danes dogaja v deželah, kjer so ljudje primorani živet} pod pritiskom Moskve, ni več nobena tajnost, ker pač ne more biti stanje drugačno, kakršno je. In kakšno je to stanje je danes že splošno znana stvar.
Cuijemo, da se dogajajo v Romuniji iz dneva v dan 'bolj zanimive stvari. Ni dolgo tega, kar smo bili priča likvidaciji Ane Pauker in še nekaterih drugih. To je bila neprijetna zadeva za marsikoga. Celo mi si nismo mogli kaj, da si ne bi bili z zadovoljstvom priznali, kako prav smo imeli, ko smo jih še davno pred tem Opozarjali. kakšen bo njihov konec, če ne bodo pravočasno spregledali sovjetskih namenov.
Tokrat pa bomo spregovorili nekaj besed o nečem, kar ne bo nič manj zanimivo. Konkretno o tem, v kakšnih oblikah se danes izraža v Romuniji ljudsko razpoloženje do režima, ki je prignal romunski narod skoro do obupa. Mislimo pri tem na pojav gverile, ki se spontano, dasi sedaj še neorganizirano, čedalje bolj širi predvsem v Albaniji in Romuniji, pa tud; v ostalih deželah kominformov-skega bloka. Gre za izraz naj-elementarnejšega in obenem nujnega odpora ljudstva proti določenemu sistemu nasilja, ko namreč postaja to nasilje že tako neznosno, da so ljudje pripravljen,- tvegati prav vse, samo da bi se mogli temu zlu izogniti ter ga uničiti.
Po izvirnih in zanesljivih ( podatkih očividcev, romunskih •beguncev, lahko sklepamo, da je danes gverilsko gibanje v Romuniji že zelo močno. To seveda povzroča ne malo skrbi bukareštanskim oblastnikom, ki ne vedo kaj bi ukrenili zoper, ta pojav, posebno ker so uporniki tesno povezani z najširšimi ljudskimi plastmi. . ki jim nudijo vso potrebno materialno in moralno. pomoč. Organi državne varnosti, policija in vojska so nasproti upornikom
no nikjer ni. Nevidni so in ne-prijemljivi. Vojaki, plačani a-genti «Sicuranze» in policaji pa se_ menda niti ne trudijo preveč, da bi se z njimi srečali iz oči v oči. Iz takih-le srečanj so še vedno odnesli zelo slabe spomine. Končajo se navadno tako, da se hrabri čuvarji državnega reda na vrat na nos umaknejo, na bojišču pa vedno puste po nekaj mrtvih in ranjenih, in kar je najvažnejše, tudi precej orožja.
Oborožena akcija romunskih rodoljubov proti neznosnim okoliščinam, ki so posledica brezpogojne kapitulacije domačih oblastnikov pred hegemonistič-no politiko SZ, pa ni samo od danes. Ze konec leta 1949 je bila okolica mesteca Baia Mare nekak center oboroženega odpora. y gverilskih skupinah so se začeli zbirati vsi, ki se niso mogli pomiriti z dejstvom, da je portala Romunija navadna sovjetska provinca in jim je bilo že skrajno zoprno poslušati neslano pripovedko o neznanskih zaslugah SZ za osvoboditev Romunije, o »nesebični)) pomoči, ki jo SZ daje romunskemu narodu pri njegovih naporih za izgradnjo ((socializma«, itd. Raje kot bi bili to še naprej poslušali ali pa okusili grozote zaporov in taborišč, so zgrabili za orožje in odšli v gozdove.
Zadnje čase se je gverilsko gibanje še okrepilo. Po pripovedovanju romunskih ubežnikov obstajajo danes uporniška žarišča tudi v Erdeljskih planinah. v okolici Baia Mare. Turn Severina, Jassija, itd. Ob priliki nekega spopada med večjo skupino upornikov in polkom sestavljenim iz organov državne varnosti j n milice, so ti zadnji izgubili 25 mož. medtem ko so imeli , uporniki samo 7 ujetih, ki so bili pozneje ustreljeni. Na kogar je samo padel sum, da je imel kakršno koli zvezo z uporniki ali jim pomagal, je bil odpeljan v 'abo-rišče. Vsi ti ukrepi pa, kot se zdi nimajo tistega učinka, ki
docela brez moči. Teh enostav- * si ga romunski oblastniki že-
le. To potrjuje tudi dejstvo, da na tem terenu še vedno operirajo močne oborožene skupine gverilcev, ki jim sovjetsko-romunska oblast ni kos.
To pa ni edini način, ki se z njim romunski rodoljubi bore proti osovraženemu režimu Geor-giju Deža. So še druga, prav tako učinkovita siei-stva. Tako so letos poleti pred žetvijo uporne skupine gverilcev, v treh okrajih blizu Lu-gosza požgale vse žito, ki je bilo zloženo v kope, da bi ga mogli državni popisovalci vnesti v evidenčne knjige, nato pa poslati v znak hvaležnost: svojim ((osvoboditeljem)) tja čez Prut..
V mestecu Baia Nuova so našli nekega dne obešenega v glavnem rovu nekega rudarskega normirca, znanega delavskega priganjača. Preiskava je ugotovila, da so ga sami rudarji najprej zadavili in nato še obesili. Kljub pritisku in neštetim zasliševanjem pa va\--nostnim organom ni uspelo izvedeli, kdo ga je likvidiral.
In tako bi lahko našteli še številne druge primere, kako dane? daje lomunsko ljudstvo izraza svojemu sovraštvu do tistih, ki imajo same sebe za ((voditelje ljudstva«, «borce za socializem« itd., pa nimajo z ljudstvom več nobene zveze, ker so izgubili vsak stik z njim čim so postali njegovi rablji
Ko govorimo o pojavu oborožene borbe in ostalih oblikah odpora, ki se jih poslužuje romunsko ljudstvo v svoji bor bi proti domačim oblastnikom ir njihovim gospodarjem, ne mislimo, da gre tu za neki množičen in organiziran odpor. V objektivnih pogojih je to tudi nemogoče. Sedaj je to gib-jnje še stihijsko in organizacijsko nepovezano, brez enotnega vojaškega in političnega vodstva in jasnega programa. Vendar pp bo nedvomno prišel čas, ko se bodo zdramili tudi osnovne ljudske množice romunskega naroda, in tedaj bo fcila zadnja ura sovjetskega gospostva v Romuniji.
,7 in "^Bledom Čez poljsko n KolbnkOvčem z zalivom in h	Perspektiva.'	čal	v,	zatišju	starih	manir,	tem-
^ !* je n‘Tj>e mehkih tonov,'
:..l , Podal umetnik popol-
Vi|;8 dr Urn h
kti-.rstn ? motivov iz oko 4 !Je «ma h na*el slikar tudi « *ibiiJ-Ine.9a Portiča»; ti-tii,;’! ». čolnički, hiša se
m
1,110	kljub	morju,	ne
[ 'uVltost'
VŽ[UiuJe
~drui ■ te0a elemen-
■■ UZUle jn cnnin
nietn'i7JK. ln sP“3a
našel.
6
K?1 ba~..pPsvetl1
ves
idi-
V
>*•* 0Qrn„T *'“■ v. zeleno q«ti)e ndnJ1 deževn° razpo-
i'h l\siikaaor po ullcl C-
bt°"urn\ lajela z
tehnični. ,___
C. Marziju je nasprotja pred
h£0snOrZVUH° ^hničnc pre-
SSif" ~"
!|>
ii°4
nizke'^™0 hkrati P“* ce$te ■ hmee s kratko 171 hso morja.
katerpmU ■ 3e živohnejš
Je upodobil sli-
kri. r
M 3 t,
i ^rlnna
^ n slfl3„0 nedvomno NŽJ^e&uje r' obvl°da vse, 1V Sv°je tJ .pravilno u-
SL n ima tudl
\	operira z
Ne* ie £Jeni barv. to-UB°dim-	ne vpliva
k* * *l*dka\manira ne-i. . m polizana, sli
k ne -7-1
ejo
zanosa, ampak
«1)1» ‘«-0 r„
l*1' Z	sentimen-
B«t. JL°1 je le Je razgibano-eftici en°hčna ubra-
Jk^0^sele,raVijo temu
?«ti'fc vsemu te-
,	kričiii*	A'	Furlana.
V tam morndnaOVe jar'
n°vi, ki jih P-rerezke
\>du nitilJČ ob^lava
Vi, n3em„ .tol}ko ne zani-
jele'
^žitja X”111 s}užijo to \i„.	' n]sčine in
za luč in
"Si
""n,.
i>eč -dU‘bo’ kreitil » modernejšo smer, Res je, da je zapustil abstraktnost svojih, prvih del, toda upamo, da ne bo obtičal v nekem stadiju impresionizma, v katerein ne bo našel vsega zadoščenja.
Sobo zase je zavzel Rebez z risbami: tu ni ličinka barv, u-metnik ima na razpolago samo sence, perspektivo in morda še privlačnost predmeta. — Slikar nam je prikazal motive iz vasic Karnije. Ce -izvzamemo tehnično plat slik,.moramo priznati, d(i je avtor ponazoril gledalcu lepoto krajev in obču. tek tesnobe ob pogledu na gospodarsko revščino ondotnih krajev. Primitivne in z lesom krite hišice, katerih domoval-
ilHilliiiiniiiiiiiiiif mu mirnimi iiiiiMiiiimini
Raziskovanje
morskih globin
Raziskovalna ladja britanske vojne mornarice. «Discovery 11», ki se je vrnila iz uspešnega križarjenja, na katerem so preskusili nove metode zbiranja vzorcev in opazovanja o-ceanskih globin ter podvodno enomesečno križarjenje, na katerem bodo preiskovali fizi-ko morja na zahodnem koncu Rokavskega preliva in v Biskajskem zalivu.
Med znanstveniki na krovu je novi hidrograf britanske vojne mornarice, vice-admiral sir John Edgell, neki višji mornariški častnik iz oddelka za pomorske gradnje in dva novozelandska znanstvenika
■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuniiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiii
SOVJETSKA MRZLIČNA GOIJA Z A URANOM
Kolonialno izkoriščanje vzhodnonemškega gospodarstva - Poplava sovjetskih strokovnjakov in preddelavcev - S kakšnimi sredstvi vzdržujejo dotok rudarjev - ,,Wismutska tolpa** se ne boji nikogar
«WISMUT A. G.»
Uran koplje v Vzhodni Nemčiji ogromna sovjetska organizacija znana pod imenom Wismut A. G., katere načelnik v Nemčiji je sovjetski častnik; organizacijo pa finansira vzhodno-nemška vlada po svojih davkoplačevalcih. V resnici Wismut dd. ne koristi nič vzhodno-nemškemu gospodarstvu. Nasprotno nudi jasen primer kolonialnega izkoriščanja, ker uporablja 250.000 sposobnih mož in žensk, ter material, ki bi lahko služili obnovi Vzhodne Nemčije, ter ima upravo, ki je neposredno odgovorna sovjetskim vojaškim oblastem. To je v resnici država v državi, ki ima svoje lastne zakone in policijo, odrezana od ostalega dela vzhodne cone.
DRŽAVA V DRŽAVI Tako je ta organizacija, ko je popolnoma izkoristila Kr-konoše, prišla sedaj v Turin-gijo, kjer so ugodni pogoji za nagel razvoj.
Pet činiteljev je značilnih za to novo gonjo za uranom: prihod sovjetskih državljanov, ki so zavzeli tako vodilne kot podrejene položaje; izgon domačega prebivalstva, da se napravi prostor za stalni dotok novih rudarjev; plačevanje visokih mezd, v zamenjavo za
"•min
goje; nastanek «wismutske bande«, ki se večinoma ne zmeni za oblasti; izboljšanje v ravnanju z bolnimi delavci v primeri s prejšnjim letom.
Prej so Sovjeti uporabljali nemške obratovodje jn nadzornike, pred kratkim se je pa to spremenilo. Rusi niso zavzeli samo vseh višjih, temveč tudi mnoga drugorazredna mesta, Rusi delajo tudi kot preddelavci, in v Oberschlem-mu dela celo 300 sovjetskih-inženirjev, preddelavcev in šoferjev. Sovjetske profesorje so nastavili na freiburški rudarski akademiji, in posebno veliko sovjetskih uslužbencev je opaziti v najnovejših turin-ških rudarskih področjih Ru-dolfstadt, Ronneberg in Gera, ker so domače prebivalstvo izselili, da napravijo prostor svojim.
Te izpraznitve se vršijo večkrat prisilno ali z zasegom. Drugo sredstvo je iskati ((politično nezanesljive« in obtožiti jih zaradi tihotapstva ali črne borze. Tedaj jih izženejo iz področja in «Wismut dd.» zaseže njihove hiše. Običajno je, da ljudi ženejo iz hiš ponoči, zlasti če rabijo stanovanja. V nekaterih področjih so prisilili stare ljudi, da so morali zapustiti svoje domoVe in oditi v sirotišnice; v drugih krajih dostikrat žalostne socialne po- J so zaplenili celo sirotišnice.
Preiskovalni odbor svobodoljubnih pravnikov je na primer ugotovil, da so v Tinzu in v Leubichau iz sirotišnic izgnali 234 ljudi, ki so morali spati na slami v nekem uradu. Včasih zasežejo tudi bolnišnice in sanatorije ter izženejo bolnike; izjem ni niti za šole in kmetije.
S SILO IN GROŽNJAMI
Dotok delovnih sil v uranske rudnike se vzdržuje na različne načine. Vzhodnonemška industrijska podjetja morajo izpolniti določeno kvoto nastavitev. Če ne zaležejo pozivi delavcem, uporabijo grožnje; v najšlabšem primeru odpustijo. zahtevano število delavcev. Ker tako odpuščeni delavci nimajo podpore zaradi brezposelnosti, nimajo druge izbire, kot da sprejmejo dodeljeno delo. Včasih uspe tovarnam, da pregovorijo delavce, da odidejo prostovoljno za šest mesecev v rudnike kot državni uslužbenci.
Posebne komisije za nastavitev potujejo po vzhodni coni in iščejo delovno silo, posebno med tistimi, ki so odpuščeni iz tovarn in podjetij zaradi pomanjkanja surovin. Drug način je izključitev malenkostnih kršiteljev od vseh zaposlitev, razen od rudnikov. Najbolj običajen tak prestopek je nezakonito prestopanje medeonskih mej.
Novačenje se vrši tudi s propagando, ki prikazuje to delo kot življenjsko važno za petletko ali za «delO za mir«. Določeni rudarji dobijo nalog, da pišejo pisma podržavljenim podjetjem, v katerih poudarjajo «čudežne plače« in pogoje pri Wismutu dd. Obljubljajo visoke mezde, in na splošno, rudar, ki je pripravljen trdo delati, tudi prejema nadpovprečno mezdo.
WISMUTSKA TOLPA
Te sploSne razmere go u-stvanle nov pojav, «Wismut-sko tolpo«, ki ge le malo ali sploh ne meni za oblasti. Privlačijo jo visoke mezde, nima zveze s krajevno politiko in vsekakor ne podpira režima. V nekem smislu so sami sebi zakon, in v prostem času jih večinoma najdemo v kavarnah in restavracijah, kjer dostikrat pojejo stare nacistične pesmi, da pokažejo svoje zaničevanje oblasti. Ni treba misliti, da ti ljudje predstavljajo odporni, ško skupino. Znano je, da se upirajo, toda njihov upor je brez političnega pomena.
Rudarji trpijo tudi na celi vrsti bolezni, ki jih prinaša voda. Prah od kamna skupaj s potenjem us.tvarja veliko žejo, voda v rudnikih pa je nečista. Ce se jo pije, povzroča težave v želodcu in celo hudo zastrupitev.
Iz FILMSKEGA SVETA j
. L ttt Ae Isfff
Walt Disney pripravlja nov slikan film «The Lady an the Tramp», kjer obravnava neko zgodbo med psi. Lady je namreč psica, pasme vcocker spa-niel», ki se zaljubi v potepuškega psa, Zgodbo sta napisala Disney in Word Greene in bo kmalu izšla v knjigi.
UFA,znana nemška filmska družba, ki jo je najprej nacistični režim napravil za svoj organ, pozneje pa.so•jo zavezniške oblasti postavile pod se-kvester, doživlja sedaj svoj
""" """»'lunini   imunimi hi ..............................
t»>-tako razum«. kratske oblasti tudi na področ. je poljedelstva
Unds uarneil med rimskimi razvaHne-mi.
smejo nemški kupci nabaviti največ tri gledališča, tujci pa eno. Niti država niti lokalne oblasti kakor tudi politične stranke in bivši nacisti ne morejo biti feupci. Izkupiček bo pobrala država in ga uporabila za razvoj nemške filmske in-dustrie.
Minuet se bo imenoval film, ki ga pripravlja MaX Ophuls pri neki angleški družbi in v konec. Nemški zvezni parlament je namreč izglasoval zakon, po katerem se bo izvedla dokončna likvidacija družbe. Njen o imetje se bo prodajalo zasebnikom z omejitvijo, da si katerem bosta imela glavni vlogi Claudette Colbert in Anton Walbrook (bivši nemški A-dolf Wolbrueck), Vsebino , filma bo predstavljala zgodba nekega slai-ncga pevca, odličnega interpreta Mozartove glasbe, ki ob ' zatonu svojega Življenja doživlja tragično pustolovščino Don Juana. Film bo postavljen v Salzburg, v atmosfero znanih festivalov,
Teden italijanskega filma je bil od 6. do 12. oktobra v «Lit-tle Carnegie Theatrev v New Yorku. Italijani so poslali na ta ((teden« deset filmov in sicer: Blasettijeve mDruge časen, Lattuadovo «Anno», Viseontije-vo «Najlepšo», Duvivierovega «D on Camillan, Castellanija «Za dva krajcarja upanja«, Ros-sellinijevo «Evropo 51», Lat-tuadov «Plašč», Zampov «Pro-ces mestun, Emmerjeva «De-kleta s Španskega trgan in De Sicovega nUmberta D». Poleg predstavnikov italijanske filmske industrije je bilo na «ted-r.u» tudi mnogo italijanskih filmskih igralcev in igralk in pa režiserjev. Tako so se zbrali v New Yorku: Silvana Man-gano, Eleonora-Rossi Drago, Marina Berti, Carla Del Pog-gio, Renato Rascel, Luigi Zam-pa, Luciano Emmer, Alberto Lattuada, Renato Castellani in drugi. (Silvana Mangano, ki igra v filmu «Annar>, je pred tem prisostvovala prvi predstavi tega filma v Londonu). Na splošno je treba priznati, da so imeli italijanski filmi lep uspeh; sicer so pa bili res izbrani sami dobri filmi. Praktični Američani pa niso pozabili ocenjevati vrednosti italijanskih filmov tudi s finančne plati. Otis Guersney piše v «New York Herald Tribune» o umetniškem uspehu italijanskih filmov, odkar so se pojavili v Ameriki, in navaja nekaj številk, ki se nanašajo na finančni uspeh. Tako pravi, da
mimmiiimmmimmmmmmmmmmmimMmimiiiiiiMiiiimmiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiimimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimimiimnmmmmmmmmjmmmmmmmmmm
i%FSF-
° ‘“ko, daVsaeSVe ^ 56 " ^
■L? **pva	se	bo	me-
'is. toesta, razširit-------
J'velika lrila na 50
?* h * v SZ tr , l naeel Po-
VQ('ne knSen bo pro'
tN r,5li!niu hn centl'acije
Wo.^“oXPCT„Sen? *-
$>^j^vd£ z ukinTvijo
«oPit4^°ad?‘Vab-
i* “le mesta ,, b'rokraci.
^ tis Sk°k°vit nn Ia vse >	1	Porast. Kar
'^v2nv J ’
<V5 ;>	vasi na stop.
5*«?- v'ažn„a*no vl°go, \ 'tWenje žp ^lip. kakor
5:
5. 0»	^	°bQst°je«ih	in
' L-'a, t *Vtlo-kan fS,' Izhaia-l k°nr.I'J- staii?-PltaIističneEa Ve<lno več
Nso*1* &ralitl Pri!r;ljanK
Z in vasjo.’
plitva
^“<lrPu0«a Postav
»linj^Sega, _
biro-
za nc
^g^rynlaasti za-
m s tem tudi v sami industriji. Poglejmo, na pr. kaj on pravi.
uToda vpliv zakona vrednosti se ne omejuje le na blagovni promet; razteza se tudi na proizvodnjo. Res je, zakon vrednosti nima značaja regulatorja v naši socialistični proizvodnji, toda on vendarle vpliva na proizvodnjo, in to je treba up oštevati pri upravljanju proizvodnje. Stvar je v tem, da se pri nas potrošni predmeti, potrebni za pokritje potreb delovne sile v proizvodnem procesu, proizvajajo in realizirajo kot blago, ki podlega dej-stvovanju zakona vrednosti. Prav tu se odkriva vpliv zakona vrednosti na proizvodnjo. S tem v zvezi so v naših podjetjih aktualna taka vprašanja, kot je vprašanje gospodarskega proračuna in rentabilnosti, vprašanje proizvodnih stroškov cen in podobno. Podjetja se ne morejo in se ne smejo zaradi tega izogniti upoštevanju zakona vrednosti.
Ali je to dobro? Ni slabo. V naših sedanjih pogojih to de-lansko ni slabo, ker ta okoliščina vzgaja naše gospodarske lunkcionarje v duhu racionalnega upravljanja proizvodnj^ jači pri njih čut za disciplino. Ni slabo, ker to uči naše pospodarske funkcionarje, da izračunajo proizvodne količine, da jih izračunajo točno, in da prav tako točno upoštevajo realne stvari v proizvodnji, in da se ne omejujejo na fraze o «podatkih za orientacijo)), vze-
MILOVAN O J I L A S
Ali se Stalin vrh v krogu?
tih iz zraka. Ni slabo, ker to uči naše gospodarske funkcionarje, da iščejo, najdejo in izkoristijo skrivne rezerve, ki so v sami proizvodnji, namesto da jih teptajo z nogami. Ni slabo, ker to uči naše gospodarske funkcionarje, da sistematično izboljšujejo metode proizvodnje, da znižujejo proizvodne stroške, da ostvarjajo gospodarski proračun in da se bore za rentabilnost podjetja. To je dobra praktična šola, ki pospešuje razvoj naših gospodarskih kadrov in njihovo spreminjanje v prave voditelje socialistične proizvodnje na današnji stopnji razvoja.
Nesreča ni v tem, da vpliva pri nas zakon vrednosti na proizvodnjo; nesreča je v tem, da naši gospodarski in planski funkcionarji, razen redkih izjem, poznajo slabo dejstvo-vanje zakona vrednosti, ga ne proučujejo in ga ne znajo upoštevati v svojih proračunih. S tem se tudi pojasni nered, ki še vedno vlada pri nas v vprašanju politike cen. Evo enega, med mnogimi primeri. Pred časom je bif. sprejet odlok, da se v interesu proizvodnje bombaža regulira odnos cene med bombažem in žitom, da se do-
ločijo cene žita, ki se prodaja proizvajalcem bombaža in da se povišajo cene bombaža, ki se oddaja državi. V zvezi s tem so naši gospodarski in planski funkcionarji predlagali nekaj, kar je moralo začuditi člane CK, ker je v tem predlogu predvideno, da naj bi bila cena tone žita skoro enaka kot cena tone bombaža, pri čemer je bila cena tone žita izenačena s ceno tone pečenega kruha. Avtorji predloga niso mogli odgovoriti nič pametnega na pripombe č!a-r.ov CK, da mora biti cena tone pečenega kruha Višja od cene tone žita, zaradi naknadnih izdatkov za mletje in peko. in da je na splošno bombaž dražji od žita, kar doka-, zujejo tudi svetovne cene žita in bombaža... Zaradi tega je CK moral vzeti stvar v svoje roke. znižati cene žita in povišali cene bombaža. Kaj bi se zgodilo, če bi predlog teh to-varišev dobil zakonsko moč? Uničili bi bili proizvajalce bombaža, mi pa bi bili ostali brez bombaža».
Ta citat je moral biti nekoli. ko daljši, ker se iz njega vidi: prvič, kako Stalin dobro in celo nežno in očetovsko uči go-
spodarsko birokracijo — ne pa delavski razred! — in zahteva od nje — a ne od delavskega razreda! — da upošteva zakon vrednosti, in to prav zaradi tega, da bi znala ceniti znoj proletariata. Ce ne bi zares bilo tako, ne bi bilo nobenega razlogu, da se o tem govori, kajti učinek tega ^akona je delavcem jasen sam ob sebi, če že ne kot komplicirana teorija vsaj kot vsakdanja praksa iz samega procesa proizvodnje, čigar rezultati se vidijo na tržišču; in drugič, vidi se s kakšnimi vprašanji se mora pečati «modro vodstvo«; z vprašanji, ki se ga dejansko ne bi tikala, če bi zares imelo vsaj drobec socialistične pameti, !cer bi se vrednost bombaža, žita in moke videla v sami blagovni izmenjavi, in se v njej os tv ar i-la na dosti bolj točen, preprost in enostavnejši, za družbo pa cenejši način, ker za to niso potrebni nikakršni pametni računovodje, kakor morejo to ugotoviti vsi modrijani tega sveta — bodisi s Stalinom, bodisi brez njega.
Ker ne razume bistva kategorij blaga, vrednosti in podobno, in ker ustvarja o njih teorijo izključno zaradi nepo-
srednih praktičnih državno kapitalističnih potreb (poglavitno zaradi jačenja birokracije in državnega kapitalizma v kolhozih), je Stalin te kategorije — čigar veljavnost na pod. ročju blagovnega prometa med mestom in vasjo mora Stalin priznati — izključil tam, kjer «družba» (t. j. država) vrši promet, a posebno za proizvodna orodja, Čigar vrednost je zanj le tuformalna računica«, ki jo mora tudi on vendarle uporabljati, dasi — baje — ta orodja nimajo opravka z ekonomsko kategorijo vrednosti.
Toda ko prehaja na vprašanje obvarovanja njegove ((socialistične« družbe od večje in globlje neskladnosti med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi, se Stalin pokaže nele kot teoretik državnega kapitalizma, ampak tudi kot subjektivni idealist v najvul-garnejši obliki.
«Tovariš Jarošenko greši ko trdi, da v socializmu ne obstajajo nikaka protislovja med proizvodnimi odnosi in proizvajalnimi silami. Res je, naši sedanji proizvodni odnosi doživljajo razdobje, ko oni — odgovarjajoč popolnoma porastu proizvajalnih sil — jih potiskajo naprej S kilometrskimi koraki. Toda bilo bi nepravilno, če bi se s tem pomirili in mislili, da ne obstajajo nikaka nasprotja med našimi proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi. Nedvomno protislovja obstoje in bodo obstajala, ker razvoj proizvodnih odnosov zaostaja in bo zaostajal za razvojem proizvajalnih sil. Pri
pravilni politiki vodilnih organov se ta protislovja ne morejo spremeniti v nasprotja, in tu ne more priti do konflikta med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi družbe. Drugače bi bilo, če bi mi začeli voditi napačno politiko, kakor nam priporoča tov. Jarošenko. V tem primeru bi bil konflikt neizbežen, in naši proizvodni odnosi bi se mogli spremeniti v najresnejšo oviro nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil.y>
Prav pri teh postavkah, če jih gledamo s stališlča socializma, se Stalin najočitneje vrti v krogu. On na splošno se sploh ne more premakniti iz kroga, čim se dotakne socializma. Iz kroga izstopi in postane nekako drzen in tudi jasen šele takrat, ko preide na državno-kapitalistično teorijo, zlasti pa na prakso. Tu je on suveren in v svojem okolju; vrtenja v krogu ni več, ampak -- drzno naprej!
Kakšen je ta njegov ((socialistični«, subjektivno-idealistič. ni krog? Kdo bo obvaroval družbo — in to, socialistično! pred morebitnimi napakami vodstva, pred tem, da te napake ne privedejo do spopada, do konflikta med proizvajalni, mi silami in odnosi proizvodnje? «Pravilna politika» tega istega vodstva! — To je edini odgovor. A kako more in mora družba vedeti, da je ta politika pravilna? Samo zaradi tega, ker jo vodi to vodstvo! In v tem je ta krog!
(Se nadaljuje)
] so f ilm «Rim, odprto mesto«
' predvajali v 2.000 dvoranah s 750.000 dolarjev izkupička, «Paisa» pa je že šel skozi 2.500 dvoran in dosegel en milijon izkupička, «Grenki riž» pa je v 3.500 dvoranah dosegel poldrugi milijon dolarjev.
Predsedniške volitve so s svojo propagando potegnile v svoj vrtinec tudi zvezde in zvezdnike in pa producente iz Hollywooda. Osrednji obveščevalni urad družbe Warner Bros je postal propagandni organ za republikance in je pričel svoje delovanje s tem, da je objavil, da so se za Eisen-hoioerja izrekli producenti Jack Warner, Darryl Zanuck, (Fox), San Goldwyn (M.G.M.), in Charles Brackett (povezan s Paramount). Ustanovil pa se je že tudi odbor za Stevenso-na, v katerem so med drugimi Dana Andreivs, La uren Bacall, Humphrey Bogart, Louis Cal-hern, George Čuk or, Bet te Davis, Marlene Dietrich, Paul Douglas, Ava Gardner, Will Ro-gers ml., Dore Schary, Dinah Shore, Frank Sinatra in Richard Widmark. Znani ameriški pisec komedij Robert Sher-ujood je na neki tiskovni konferenci izjavil, da se mnogo oseb iz filmske industrije obotavlja javno nastopiti za Ste-vensona iz strahu, da bi jih potem republikanci — če zmagajo — odpustili ali pa izključili od nastopanja v televizijskih oddajah. Sherwood, ki je podpiral Rooseveltov «New Deah> in napisal za Roosevelta marsikak govor, je mnenja, da so to «atmosfero strahun ustvarile številne preiskave o «pro-tiameriški dejavnosti)) med i-gralskim svetom. — In kje je toliko opevana svoboda?
Lattuada bo pripravil film mVolkulja)) po povesti Giovan-nija Verge. Zgodba se dogaja na Siciliji, Glavno vlogo bo i-mela angleška igralka Kerima.
Na Kitajskem je v letu 1951 prisostvovalo filmskim predstavam 360 milijonov gledalcev, kot je razvidno iz poročila tirada za kitajsko kinematografijo. Najbolj priljubljeni so sentimentalni in patriotični filmi. tako so film «Deklica iz vasi» predvajali istočasno v 25 mestih in si ga je v prvih 15 dneh ogledalo šest milijonov ljudi. Film «Upirajte se Ameriki; branite Korejo« pa si je prav tako v 25 mestih v enakem času ogledalo okrog deset milijonov ljudi. Iz poročila o-menjenega urada pa je tudi razvidno, da so vsi filmi, ki jih predvajajo na Kitajskem, sovjetske ali kitajsko-sovjetske produkcije; za drugimi filmi je izginila vsaka sled.
Rizzoli, producent, ki je lansko leto dosegel lep uspeh z «Don Camillom» in itFanfan la Tulipe«, pripravlja skupno z ireko 'francosko družbo film «Lucrezia Borgian. Glavni igralec v filmu, ki bo izdelan v barvah, bo Pedro Armendariz; v glavni ženski vlogi bo nastopila neka velika francoska i-gralka; Rizzoli pa še ni povedal katera. Režiral bo Christian Jaque. Skupno z neko drugo francosko družbo bo pa pripravil film »Povratek Don Camillav, prav tako z Ginom Cervijem in Fernandelom. Sicer im’a Rizzoli še druge načrte; v delu pa je že film «Brez pajčolanov» v skupni produkciji z neko nemško družbo; vodita ga Carmine Gallone in A. M. Rabenalt. Naslednji film v delu je »Živel sem od umetnosti, živel sem od ljubezni)), film o Pucciniju, v barvah, in pripravlja ga prav tako Gallone.
»Prepovedane igre», film ki je prejel veliko nagrado na beneškem festivalu (režiser Rene Clement), bo družba Dear Film kmalu razdelila po Italiji. S tem filmom se obetajo še nekatere novosti: uNočne lepotice a Reneja Claira z Gerardom Philipom in Gino Lollobrigido, «Krila	prihodnosti»	Davida
Leana, «Potni list za Pimlico» Henryja Corneliusa, »Zena za eno noč» Maria Camerinija z Ginom Cervijem in Gino Lollobrigido, «Nedeljski junakin Camerinija z Rafom Vallonejem in Cosetto Greco.
Linda Darnell se že dlje času mudi v Italiji, kjer obiskuje muzeje in si ogleduje umetnine.
Mednar. festivala kratkih filmov v Palermu prejšnji teden so se udeležili italijanski, ameriški, angleški, francoski, belgijski, španski, kanadski, jugoslovanski, švicarski, danski in holandski proizvajalci.
«Reka», film Jeana Renoira, bo v kratkem prišel na sporede italijanskih kinematografov (in s tem tudi tržaških, ker velja pač tudi za kinematografe, da se v Trstu predvaja, kar se predvaja v Italiji). Obenem s tem filmom bosta razdeljena tudi filma «Kraljica Afrike« Johna Hustona — glavna igralca Humphrep Bogart in Katharine Hepburn — in «High Noon» Freda Zinnemanna z glavnima igralcema Gargjem Cooperjem m Thomasom ' Mit-chellom.
«28 ton« se bo imenoval kratki film iz življenja šoferjev kamionov, ki vozijo po velikih avtomobilskih cestah S svojimi vozili. Izdelal ga bo Valerio Zurlini.
Festival v Cannesu bo drugo leto od 11. do 26. marca. Število filmov, ki se bodo potegovali za osem nagrad, So znižali na 14. Pač pa bodo še deset dni pred festivalom predvajali pred žirijo, ki jo bo sestavljalo 11 najbolj kompetentnih francoskih osebnosti, več filmov, iz katerih bodo izbrali tiste, ki bodo prišli v ožjo izbiro.
«Podeželjanka« je film, ki ga bo v teh dneh dokončal Mario Soldati in v katerem igrajo Gina Lollobngida, Gabriele Ferzetti in drugi.
«Wagnerjevo ljubavno življenje« se imenuje film iz življenja velikega glasbenika, ki ga sedaj pripravlja producent Moteno Malenotti skupno z neko nemško družbo. Film bodo snemali na bavarskih gradovih, v Raveliu in v Benetkah, kjer je Wagner skomponiral «Tristana in Izoldoi) in kjer je tudi umrl. Vodijo se pogajanja z Jamesom Masonom, ki naj bi prevzel glavno vlogo.
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA
NOVA IZDAJA
Kapitala**
V predgovoru k francoskemu prevodu «Kapitala» je Marx zapisal: «Nobena velika cesta ne vodi k znanosti in samo tisti smejo upati, da bodo dosegli njene svetle vrhove, ki se ne boje truda, plezati po njenih strmih skalah)).
Vsakdo, ki se je lotil proučevanja treh debelih zvezkov Marxovega originalnega »Kapitala«. se je brez dvoma spomnil na gornji izrek, Saj Marx in Engels sama priznavata, da je čitanje ((Kapitala« za laika izredno težavno delo. Poleg težav s snovjo samo, pa je ((Kapital« težko razumljiv tudi zato, ker obsega nad. 220 strani in je kakor vlit, tako da je pri vsakem poglavju potrebno poznati tudi vsa ostala. Drugo in tretjo knjigo je Marx zapustil v rokopisu in ju je šele Engels uredil za tiskarno. Tako je mnogo problemov ostalo samo nakazanih, brez pojasnil in ponazoritev in ostalo je tudi mnogo ponavljanj. Najvažnejši vzrok za težko razumevanje pa je v tem, da je Marx opravil ogromno miselno delo ter da je bil pes njegov duh in vsa njegova energija zaposlena z vsebino, tako da ni mogel toliko paziti na obliko. Pri tem seveda m mogel misliti na to, da bi utegnile številne stvari, ki so se njemu zdele vsakdanje in razumljive, povzročiti silne težave bralcu, ki nima njego. vega ogromnega znanja.
Zaradi težav pri čitanju »Kapitala« se je zato čutila potreba po poljudni pripravi, poljudnem povzetku Marxove e-konomske teorije. Takih del je bilo napisanih do sedaj ie mnogo. Najboljša izmed njih je brez dvoma poljudna priredba, ki jo je napisal nemški komunist Berchardt, kt ima pred drugimi to prednost, da zajema vse tri knjige in da pušča govoriti Marxa z njegovimi lastnimi besedami. Borchardto* va knjiga pušča v bistvu neiz-premenjen Mano v tekst z mo. Umi stilizacijami na težjih me. stih, skrajšuje original t tem, da ga omejuje na ugotovitve in definicije z najnujnejšimi o-pisi in ponazoritvami ter obenem razporeja nekatera poglavja drugače, kot so v originalu.
V slovenskem jeziku žal ie sedaj nimamo prevedenega celotnega «Kapitala», kljub raznim neuspelim poizkusom. Ze pred drugo svetovno vojno pa smo Slovenci dobili skrajšano Borchardtovo priredbo, katero je prevedel Stane Krašovec. Potreba po vsaj taki skrajšani izdaji pa se čuti sedaj po vojni ie mnogo bolj ter 'je zato Cankarjeva založba letos vnovič izdala poljudno izdajo v izredno okusni knjižni obliki.
i /	:
k I - f‘v S
\LU>’■ v*! mmki
iihiiiiii h m i n iii mili hi milnimi iii iiiiiiiiiii m
ALI PRIPADA
Turčija h Evropi ?
Ze iz samega pogleda na zemljevid spoznamo, da si tega vprašanja ne smemo zastaviti v zvezi z geografskim položajem te dežele, kajti v tem primeru je treba odgovoriti, da pripada Turčija k Aziji, V Zuerichu pa je nedavno turški izobraženec Osman Torfilli pri posebnem predavanju zagovar. jal nasprotno stališče. Njegove misli so v kratkem sledeče:
Večji del Turčije pripada zemljepisno k azijskemu kontinentu in prav tako živi pre*-težni del njenega prebivalstva na azijski celini. Tudi turški jezik, ki ga govori 90 odst. državljanov, je alta.jsko-uralske-ga izvora in 98 odst. prebivalstva je muslimanske vere.
Nasprotno pa govorijo nadaljnje okolnosti za to, da spada Turčija k Evropi; tako ni med prebivalci Turčije in ev» ropskimi narodi z antropološkega vidika skoro nobene posebne razlike. Danes tvorijo Turki mešanico ras, ki se je je v stoletjih razvila iz sožitja s sosednjimi narodi. Gospodarski sistem ima vse bistvene poteze Zapada, pravni sistem pa je s tem, da je prevzel švicarski zakonik o zasebnem pra. vu, pritegnil Turčijo še bolj v zapadni krog življenja. Obleka se prav tako ne loči od obleke evropskih narodov; odkar je Ataturk osamosvojil turško ženo, ne vidimo v Turčiji več pajčolanov na njihovih obličjih. Politično in vojaško je dežela orientirana na Zapad.
Predavatelj je postavil vprašanje, če je Evropa od svoje strani sprejela Turčijo v evropsko duhovno skupnost. Lahko rečemo, da mislijo evropske ljudske množice, kadar govorijo o Turčiji, le negativno o njej. Presojajo jo še vedno po vtisu nekdanjih križarskih vojn. Prav tako podčrtavajo Evropejci negativne strani turškega gospostva v južno-vzhod-ni Evropi, njihovo versko in politično nestrpnost na Balkanu ali celo njihovo divjaštvo, ki so ga izvajali proti Balkancem kot kristjanom. Evropejci govorijo povrh vsega o Aziji na splošno tako, kot da so Azijci manj vredni narodi.
Predavatelj je vseeno pritrdil, da do sinteze med Turčijo in Evropo še ni prišlo, zaradi česar še ne moremo govoriti o evropeizaciji Turčije. Vsekakor pa nadaljuje Turčija svojo orientacijo v smeri proti Za-padu, ki jo izvaja že poldrugo stoletje.
I I r\ 1“ l i P	Vremenska	napoved za	danes:
V f" A/l 5*	^ glavnem	lepo z redko	oblač-
f |\Lf”lL	nostjo. —	Temperatura	brez
posebne spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 17.2, najnižja 12 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
17. OKTOBRA 1952
mm fisjas mm	
	i ■
Hi, !!:!	H: i iilfj
	
jji:	lili mm.
•jjiiHfh g	liji : :i«”
Knm2S523SSS3588Sm
.ii.ilr Bi
fes
|l Si pili:!
a,
1	š
V:li
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: .715:
Slovenske narodne. — Tret 11»
18.15: Beethoven: Sonata v A-	j.
duru 20.30: Tržaški kulturni razgledi. — Trs* 21.05: Simfonični koncert pod vodstvom_ s-erg _ Celibidatha, prenos iz Turina. ®|,0Vf?A.' 7bori Komorna ura del L. v. Beethovena. 17.15. iz oper Smetaina in Blodeka.
V M K It I ska 1 rt l, I I. A A KAMPA K .1 Al SEVERNOKOREJSKI POVELJNIKI PIŠEJO CLARKU
Nemški sindikati ze soodločanje^.	*.	..
v gospodarskem in socialnim življenju enson 80 uwe jaw ja
Kongres sindikatov Zahodne Nemčije sprejel resolucijo, ki zahteva tudi podržavi jenje ključne industrije, politiko polne zaposlitve in soudeležbo delavcev pri dobičku podjetij. Opozorilo na neonacistično nevarnost. Pozdrav delegata FLRJ D. Salaja. Kongres demokristjanov Vzhodne in Zahodne Nemčije
BERLIN, 16. — Kongres zveze sindikatov Zahodne Nemčije je soglasno odobril resolucijo za uresničenje štirih na čel. ki jih je postavil kongres leta 1949, in sicer:
1. Pravica do soodločanja na vseh področjih gospodarskega in socialnega življenja.
2. Podržavljen j e ključne industrije.
3. Politika polne zaposlitve.
4. Soudeležba delavcev pri dobičku podjetij.
Kongres je začel svoje delo, kakor smo že pisali, 13. oktobra pod predsedstvom predsednika Kristjana Fete. Kot gostje so bili navzoči tudi predstavniki Jugoslavije, Avstrije. Anglije. Norveške. Švice, Švedske, Francije, Italije, Nizozemske in Saarske oblasti Predsednik Fete je v pozdravnem govoru poudaril, da je jugoslovanski delegat, predsednik Zveze sindikatov FLRJ Djuro Salaj prvikrat navzoč na kongresu nemških sindikatov, kar so delegati pozdravili s prisrčnim aplavzom.
Med številnimi delegati ki so kongres pozdravili, je bil tudi jugoslovanski delegat Djuro Salaj ki je med drugim izjavil: «Naši narodi spremljajo z veliko pozornostjo borbo, ki jo vodi delovno ljudstvo Zahodne Nemčije po svojih političnih organizacijah, zlasti pa po svoji enotni sindikalni organizaciji za pravico soodločanja delavcev v gospodarstvu«.
Dalje je Salaj dejal, da obiski, izmenjava mnenj, izmenjava publikacij in tiska nedvomno prispevajo k medsebojnemu spoznavanju.
Nato je vzel za pri*ier vprašanje delavskega upravljanja v gospodarstvu in dejal, da nacionalni sindikati lahko pri tem vprašanju ki ima velik gospodarski pomen za vse delovne ljudi, izmenjajo izkušnje za nadaljnje razvijanje in ustvarjanje težnje proletariata: izročanje tovarn delavcem.
Saarski predstavnik Paul Kutsch je na kpngresu izjavil, da se bodo saarski rudarji u-pirali evropeizaciji Posarja, dokler bo to gospodarsko povezano s Francijo.
Predsednik Zveze sindikatov Fete je na kongresu podal poročilo o delu sindikatov in je med drugim izjavil, da je negativni izid razgovorov med vlado in sindikati o zakonu o opravljanju podjetij jasno pokazal, da se je vpliv restavra-tivnih sil v Nemčiji ponovno okrepil.
Nato je Fete izrazil zaskrb-ljenje nad naraščanjem skrajno desničarskih, nacističnih e-lementov in dejal, in da vsi
VESTI IZ EGIPTA
Premestitve egiptovskih
diplomatov
KAIRO, 16. — Danes so bili objavljeni dekreti o premestitvah egiptovskih diplomatov; dekrete je podpisal regent. Med drugimi bo bivši egiptovski poslanik v Atenah Adli Andraos imenovan za poslanika v Parizu4 dosedanji poslanik v Parizu Ahmed Se-roit pa bo poslan v Atene. Za poslanika v Rimu je imenovan Ahmed Ramzi, za poslanika v Madridu pa Husein Aziz. Določeni so bili nadalje poslaniki in opolnomočenci za Sirijo, Jordanijo, Irak, Portugalsko, Avstrijo, Abesinijo, Saudsko Arabijo Libanon in Brazilijo.
V izjavi vafdističnemu listu «A1 Misri» je egiptovski finančni minister Abdel Gelil Emari demantiral govorice o domnevnem razvrednotenju e-giptovskega funta.
ukrepi, ki so jih podvzeli proti nacistom niso zadostni. Nič manjše nevarnosti ne predstavlja poizkus pronicanja kominformističnih elementov. «Toda sindikati so že podvzeli primerne ukrepe, ki bodo v kali preprečili vse poizkuse, da bi se sindikalne organizacije izkoriščale za smotre kom-informistov» je pripomnil.
Dalje je Fete izjavil, da je zakon o upravljanju podjetij samo del pravice soodločanja, ki ga delavci zahtevajo. «Ne bomo popustili, je dejal Fete. Smo šele v začetku in ne na koncu naše borbe za enakopravnost delavcev v državi*.
Pri razpravljanju o referatu so delegati ostro kritizirali delo predsedništva. Glavni očitki delegatov so bili: nezadostna aktivnost v politični borbi, podcenjevanje sil reakcije v Nemčiji, neodločnost v borbi, ki je dovedla do poraza
v akciji za izdanje zakona o upravljanju podjetij slaba politična organizacija, popustljivost in nezadostno izkoriščanje sindikalnih sredstev v borbi proti restavrativnim silam.
V vzhodnem Berlinu se je danes začel kongres vzhodne demokristjanske stranke pod predsedstvom Nuschkeja. V zahodnem Berlinu pa se bo jutri začel kongres demokristjanske stranke Zahodne Nemčije pod Adenauerjevim predsedstvom. Od razdelitve Nemčije je to prvikrat, da se deni okristjanski	stranki obeh
sektorjev sestaneta na kongresu v istem mestu.
Medtem javljajo, da bodo v Vzhodni Nemčiji prihodnje dni sodili pred vrhovnim sodiščem 35 članov demokristjanske stranke Vzhodne Nemčije. Med njimi so številni funkcionarji, ki jih obtožujejo, da so »agenti Zahoda«.
Profesorji in uslužbenci kolumbijske univerze so se javno izrekli za predstavnika demokratične stranke - Tudi bivši boksarski prvak Louis bo podprl Stevensona
NEW YORK, 16. — Tristo profesorjev in uslužbencev ko. lumbijske univerze, na kateri je predsednik general Eisenho-wer, je čez celo stran objavilo v «New York Timesu« plačan oglas, da bodo volili za guvernerja Stevensona. V izjavi je rečeno, da predstavlja ((visoka raven Stevensonove volilne kampanje poseben datum v ameriški politični zgodovini«. Pred tem se je 30 profesorjev iste univerze izreklo v prid Eisenhowerju. Z druge strani pa je tudi dekan novinarske fakultete Carel Acker. man sporočil, da bo volil za Stevensona, «čeprav se je skušalo pritiskati na nas zato, da bi molčali«.
Tudi bivši svetovni prvak v boksu Joe Louis bo volil za Stevensona. Louis je izjavil, da se je tako odločil zaradi tega, ker je bil 1945. leta pod po. veljstvom generala Eisenho-
werja vojak v Evropi in ugotovil, da s črnci niso ravnali pravično. Poleg tega, je doda’ Louis, sem v zadnjem času po. toval po južnih državah in se prepričal, da govori general Eisenhower nekaj čisto nasprotnega na jugu, nego na se. veru. Louis se bo stavil v ponedeljek na razpolago Ste-vensonu ter mu pomagal v njegovi volilni kampanji.
Volilna kampanja je v polnem razvoju. Stevenson je go. voril včeraj v San Franciscu ter med drugim izjavil, da obdaja generala Eisenhovverja skupina izolacionistov in reak. cionarjev pod poveljstvom Tafta.
Vse kaže, da se spreminja miselnost Američanov v pogledu gospodarske in finančne politike nasproti inozemstvu zlasti zaradi želje številnih, da bi se zastonjkarska pomoč inozemstvu spremenila in na-
domestila z nečim drugim. Ta tendenca, ki bi jo lahko potrdile prihodnje predsedniške volitve, sloni predvsem na naslednjih ugotovitvah: 1. Zastonjkarska pomoč inozemstvu v splošnem ni priljubljena in mnogi stremijo za tem, da bi bila znižana; 2. ako naj se svobodni svet uspešno bori proti komunizmu, mora nasloniti svoje gospodarstvo na solidne temelje in 3. washington_ ska vlada ne more spregledati in se ogniti pritisku od zunaj, ki zahteva naj ZDA spremenijo svojo gospodarsko in finančno politiko nasproti inozemstvu.
Nasproti vsemu temu ZDA niso ostale nedelavne. Trenutno proučujejo in vodijo celo kampanjo ter iščejo nasvete pri vladnih strokovnjakih, ki naj bi začrtali usmerjenost bo. doče ameriške gospodarske in finančne zunanje politike.
Obnovljena ponudba starih predlogov
Nenehni boji na osrednjem bojišču - Severnokorejci skušajo ponovno zavzeti izgubljene položaje
TOKIO, 16. — Poročilo zavezniškega poveljstva javlja danes, da je general Mark Clark prejel pismo, ki sta ga nanj naslovila severnokorejski poveljnik Kim II Sung in kitajski poveljnik Peng Teh Huai.
Pismo severnokorejskih po-velinikov vsebuje naslednje zahteve: 1. Delegacija OZN naj prekliče svojo odločitev, ki je dovedla do prekinjenja mirov. <lih pogajanj v Pan Mon Jomu; 2. repatriacija vojnih ujetnikov naj bo popolna in naj se izvede v smislu ženevskih določb in na podlagi načrta o premirju na Koreji; 3. premir. Je na Koreji in mirna ureditev korejske zadeve naj se čim prej zaključita na podlagi obstoječega načrta o sporazumu.
Poročilo zavezniškega povelj.
an m
m
■» i §§
agro i*
:
Maurice Herzog* pripoveduje
kakojso zavzeli goro Anapurno (8075m)
postavila med strahotnim za-1 pred steno. Zadnja pred vr-
Sinoči je Maurice Herzog v Beogradu govoril v napolnjeni 1 dvorani Kolarčeve univerze o poti francoske ekspedicije na ' Anapurno. Zaradi izrednega zanimanja bo predavanje pono- ' vil še dvakrat. Enako navdušenje je bilo tudi v Ljubljani, kjer so ljudje vdrli v dvorano kina Union, ker so prostori bili razprodani.
V razgovoru z našim dopisnikom je včeraj Herzog dejal, da še ni nikjer doživel tako toplega sprejema kot v Jugoslaviji in da bo po vrnitvi prenesel svoje vtise na francoske alpiniste, ki bodo v kratkem obiskali Jugoslavijo.
Herzog je v spremstvu beograjskih planincev položil na Avali venec na grob neznanega junaka, v svojem hotelu pa je sprejel zastopstvo pionirjev in jim razlagal o potovanju.
Herzogova predavanja so imela po celem svetu ogromen uspeh. Prav je, da si natančneje ogledamo Herzogov podvig in njegovih tovarišev, ki so v borbi z višinami za las ušli smrti. Maurice Herzog pripoveduje;
Bilo nas je devet...
«Bilo nas je devet: Terray, Couzy, Shatz, Rebufat, Lachenal zdravnik dr. Oudot. filmski'operater Ichac, de Noyelle, ki je skrbel za prevoz, in jaz. Pripravili smo ekspedicijo v Himalajsko pogorje.
Začelo se je dobro. Naša vlada nam je obljubila finančno pomoč, vojska nas je opremila pod pogojem, da preizkušamo vzdržljivost in kvaliteto materiala. Pred dvema letoma, zadnje dni marca, smo odleteli iz Pariza, Zbrali smo se v Nepalu, ker je edino nepalski vladar izjavil da nas sprejme z veseljem. Sredi aprila — lep dan je bil — smo začeli pot, ki nam je prinesla toliko doživetij. V daljavi smo od časa do časa zagledali veličasten masiv ledu in kamenja — Himalajo.
Pot do vznožja ni bila lahka. Prebijali smo se skozi džunglo, domačini so nam deloma na živalih prenašali nad 4 tone opreme. Nihče ni poznal poti, zemljevidov ni bilo, nam pa se je mudilo. V prvih dneh junija smo pričakovali monsunske vetrove in do tedaj bi morali že zaključiti našo avanturo. Vsak dan je bil dragocen in lahko si predstavljate naše veselje, ko smo se znašli na visoki planoti iz oči v oči z velikanom Anapurno. Štirinajst vrhov v tem pogorju ima višino nad 8 000 m, na nobenega še ni stopila človeška noga.
Ta čast je bila namenjena nam. 8075 metrov! Gledali smo in vedno večje spoštovanje nas je navdajalo.
Meter za metrom med grmenjem plazov
Odkrili smo, da je vrh pristopen samo s severozahodne smeri. Začeli smo plezati po ledenikih in stenah meter za metrom_ za seboj pa smo pustili na primernih mestih zaloge hrane, šotore, spalne vreče po starih izkušnjah raziskovalcev. Naša prva zaloga je bila nekako na višini 4800 m, pod velikim ledenikom. 800 metrov više smo imeli naše taborišče številka 2, jaz pa sem uredil zalogo št. 3 na višini 6500 m. Pri tem nisem imel nobenih težkoč. Vreme je bilo lepo, vrh Anapurne se je bleščal v vsej lepoti, ovit včasih v meglo. 2e v naslednjih dneh se je vreme poslabšalo. Plazovi so še bolj pogosto drveli levo in desno okoli nas vsak dan je tudi po malem snežilo. Začeli smo obupovati, napredovali smo počasi, v Indiji pa so verjetno že monsuni
K sreči se je zjasnilo in sonce nas je zopet navdalo s pogumom. Vzpostavili smo četrto taborišče, moj stari prijatelj Lachenal in jaz pa sva bila določena, da nadaljujeva proti vrhu. Morala sva kvišku čez nešteto nadležnih sten in napredovala sva zelo, zelo počasi. Na višini 7400 m sva
■v v ,.y '
At;-"--
f
16.00 Komorna ura )z ov##?* thovena. 17-15	9	#	G ■
tana in BlodeKa	,
medigra. 20.15 Vec
22.00 Poročla.
P.tt francoske ekspedicije, fia naši sliki so označena tudi taborišča, kjer so alpinisti pustili svoje zaloge.
vijanjem vetra in snežnimi zameti naše peto in zadnje taborišče. Vedno mi bo ostalo pred očmi; Zunaj je bila temperatura okoli 40 stopinj pod ničlo, midva sta v najinih spalnih vrečah zamišljeno prisluškovala divjanju narave. Jutri bosta najina tovariša Terray in Rebufat prišla do našega šotora midva bova v tistem trenutku — če bo šlo vse po sreči — na vrhu.
Strašna cena fotografije
Jutro je bilo krasno. Bleščeče bela strmina je vabila. Vsakih petdeset metrov sva se z Lachenalom menjala v vodstvu. Najina teža je predrla tenko ledeno plast. Vdiranje je otežkočilo najino napredovanje, še slabše pa je bilo z zrakom. Pomanjkanje kisika nama je žgalo pljuča, sonce peklo kožo, obenem sva čutila prav do kože hud mraz. Mehanično sva se v omotičnem stanju pomikala meter za metrom in se nenadoma znašla
hom; opazila sva v njej razpo-ko in to je bila rešitev. Z negotovimi koraki sva plezala do vrha.
Snel sem rokavice, dal prijatelju fotoaparat in nataknil francosko zastavo na cepin. Po slikanju sva začela pot navzdol. Meglice so postale goste, sonca nisva več videla, veter je postajal močnejši. Bila sva izčrpana. Nenadoma zavpije Lachenal:	«Maurice,
Maurice* in kaže s prstom name. Pogledam izgubil sem rokavice imel sem nezavarovane roke. Tudi noge so nama začele zmrzovati. Kako bova prišla do nižjega taborišča?
(Konec jutri)
Švedski nogometaši optimisti pred bližnjo tekmo z Italijo
STOCKHOLM, 16. — Danes ob osmih zjutraj se je začela prodaja vstopnic za nogometno tekmo Italija - Švedska. Pol ure je minilo in vsi listki so bili prodani. To je na Švedskem rekord.
Švedi Pravijo takole: V Florenci smo brez težav dosegli neodločen rezultat, zato moramo na domačem igrišču zmagati. Občinstvo se zanima za italijanski nogomet zlasti od leta 1948 dalje, ko je večina najboljših švedskih nogometašev odšla v Italijo. Mnogi trdijo, da bi bilo bolje, da bi Švedska na tej tekmi izgubila. Tako se vsaj ne bi ponovno začela selitev igralcev proti jugu. Švedska brani na tej tekmi svoj mednarodni renome.
Enajstorica bo verjetno sestavljena takole:
Svensson — Samuelsson, Nils-son — Aahlund, Gustafsson, Stenman (Arnell) — Bengtsson,
Loefgren, Persson, Brodd, Sandberg.
V moštvu sta dva novinca.
V LOVU ZA PETIM MESTOM
Gligorič-Wade 1-0
Odigrali so bile prekinjene partije iz 17 in 18 kola: Končale so se z naslednjimi rezultati: Stahlberg : Eliskases remi, Ell-skases - Sanchez 1:0, Vaitonis : Wade remi, Gligorič : Aver-bach 0:1, Pilnik : Prins 1:0, Un-zicker : Golombek 1:0, Wade : Gligorič 0:1, Szabo : Kotov 0:1. Szabo je po uradni objavi, da je kolo končano, odigral še nekoliko potez in tako pogrešil, da je potem predal partijo. Pilnik : Unzicker in Averbach : Prins še igrajo.
Stanje: Kotov 14 in pol; Pe-trosjan 12; Geller in Tajmanov 11 in pol; Szabo in Stahlberg 10 in pol; Averbach 10 (1); Gligorič 10; Unzicker 9 in pol (1); Eliskases 9 in pol; Pachman in Steiner 8 in pol; Pilnik 7 in pol (1); Barcza 7 in pol, itd.
stva ugotavlja, da ponudbe v tem pismu niso nove, niti konstruktivne in da bi ne mogle pripomoči k rešitvi poglavitne-ka vprašanja, ki ovira zaključek premirja, ter da je njihov namen zgolj propagandnega značaja.
Agencija «Nova Kitajska« objavlja dodatno pismo, ki sta ga severnokorejska poveljnika po. slala generalu Clarku in v katerem pravita, da bi bil mir na Koreji lahko že davno zaključen, če bi ne bilo vmes zavezniške nepopustljivosti.
Pismo trdi, da je teza OZN, nanašajoča se na vojne ujetni. ke, brez vsake pravne podlage, ker so bili doslej v vseh vojnah ujetniki bojujočih se držav vedno repatriirani. Ob zaključ. ku kritizira pismo prekinitev mirovnih pogajanj, češ da že to dokazuje, da OZN nimajo namena skleniti premirja in da si morajo zato naložiti tudi vso odgovornost.
Poveljstvo ZN je uradno zavrnilo korejsko-kitajske pred. loge z dne 8. oktobra, predloge, ki se nanašajo na vojne ujetnike, in ponovno poudarilo, da mirovna pogajanja niso zaključena. General Harrison je v odgovoru 11. oktobra izjavil, da so zavezniški delegati pripravljeni na ponoven sesta. nek s Kitajci in Severnokorejci, čim bodo ti sprejeli eno izmed treh točk zavezniških predlogov ali pa predložili no. ve. upoštevanja vredne predloge.
Na osrednjem bojišču se na. daljujejo srditi boji. Zavezniške čete so skušale ob zori s protinapadom ponovno zavzeti «Zelezni grič». Ob 11.30 po tamkajšnjem času je bil položaj ugoden za zaveznike. Med. tem so Severnokorejci sprožili protinapad, da bi ponovno zavojevali položaje, ki so jih vče. raj- izgubili na «Triogelnem griču« Doslej njihovi napori niso želi uspeha. Proti večeru so zavezniške čete ob podpori topništva, letalstva in tankov zavzele grič «Jane Russel» in napredujejo proti severu. Severnokorejsko topništvo ni bilo kdo ve kako delavno.
Zavezniško letalstvo je ves dan napadalo nasprotniške po. ložaje vzdolž cele korejske fronte in tudi zaledje. Posebej so letala bombardirala položaje v bližini Kangija in Kung-nama, Po cenitvi letalcev je bilo zadetih okrog 90 odstotkov objektov.
«Daily Herald« razpravlja v uvodniku o korejski vojni in pravi tako-le;
«Noben pošten človek ne mo. re več dvomiti o tem, kje je krivda za nadaljevanje korejske voj Pri mirovnih razgo. vorih je šlo samo za eno zadevo in sicer za to, kaj naj se ugodi z vojnimi ujetniki, ki so v rokah sil Združenih narodov in ki se bojijo, da bi jih ubili ali izvajali nad njimi nasilje, če bi jih repatriirali v Severno Korejo. Združeni narodi so dali predlog, v katerem se popolnoma upoštevati komuni, stično obtožbo, češ da so nepošteno izvedli zaslišanje voj. nih ujetnikov. Toda komunisti so zavrnili tudi ta predlog, ki «bi ga lahko bili sprejeli z dostojanstvom in zaupanjem« — kakor je včeraj rekel minister Eden v spodnji zbornici. S tem niso le pokazali, Ja jih ne briga odgovornost za podaljšanje vojne, ampak 80 razodeli tudi svojo nečloveškost«.	>
KINO
v TBSTT
Rossetti. 16.00: «Jeff, uporni Sejto M 0’Hara, Jeff Chandler.
Excelsior. 16.30: «Moj sin Je Pra‘ vi fenomen«, Dean Mart .
Nazionale. 16.30: «Ce bi Kami vedel«, Fernandel.
Fenice. 16.30: «Papa g***"* ma», A. Nin-chi, P. Stoppa.
Filodrammatlco. 16.00: «SIa*> Rossi, A. Nazzari.
Arcobaleno. 15.30: «^0Ifwn-govor s tremi ženan>l», ters, Bette Davis.	^
Astra Rojan. 16.30: «P3J» mama«. A. Nlnchi, P.
»Don Can»l®»'
M*
mama«, A.
Alabarda. 15.45:
Fernandel, G. Cervi. Armonia. 15.30: «VdH« *** R. Cameron, A. B®® •	^
Ariston. 14.30:
P?al» in «Kralji« P r msat,
Aurora. 14.15: «Ve®
M. Lanza, A. Blytn.
Garibaldi. 15.00: nebom«, B. Auber,
Ideale. 16.00: «IzprUenoSH' Gardner, R. Taylor. ^ ^ Impero. 15.30: «Bogata, lepa«, J. Powell.
Italia. 16.00: «Dtm nandel, G. Cervi.	^
Viale. 16.00: .NajlepSi ff ta«, G. Marshall, D- #SKan()al
A 'cuinn«5-
Moderno. 16.00: <(®a™S0Jjature-
rola* Camilo»>
Kino ob morju. 16.0°:
bele obleke«.
Da-
liia«, H. Lamarr, V. - _ Q Savona. 15.00: «l->0'!,”a Garson in G. P«K-	^
Vittorio Veneto. IW» ^ na ljubezni«,	J- vo	p^o-
Azzurro.	16.00:	«Ma»W.	ItltItI-
61 se», J. Mc Dona«*- •
Belvedere. 16.00: «Lju®ez men«, R. Hayvvorth. ^ g}r.
Marconi.	16.00:	*®eSL,Ilj2*a.
bablua«, Tot6, Isa	ger.
Massimo.	16,00:	«Cirano
gerac«, J. Ferrer.	]unj»
Novo cine. 16.00:	srce»,
Odeon. 16.00: «N«*valeW'
*. Del Poggio, F- L . i?
S c
Radio. 16.00: «Izgubila klica«. Mark Stevens.
RADIO
.i i«os i«
C O X K T*#
1178 *c
254,6 m ali
1953
PETEK 17. oktobra
7 0 A
6.45 Pogovor z žt-no- .poročila. 7.15 Slovenske ji. 11.00 30’ ritmične Igrajo kmečki ansamb' •	da!'*'
ročila 13.45 Od včeraj ^ 13.50 Domači zvoki. H- ,sK, # ni obzornik,	i i §
slušalci. 19.15	,9330”
Glasba za lahko noč. poročila.
VK*VJv*
306.1 m ali 98 ]2lo Z}
11.30 Lahki orkestr-. ^ nekaj' želj**/'
vsakega nekaj. ‘‘'.Tj. H .73O
13.00 Glasba P° 'jazz. 1 efl: ročila. 14.15 Klav'rs5 Beetli« Plesna glasba. j9.i5 &L Pe-Sonata v A.durU. *j|a. 2®- ,tur-melodije. I9-45. f0°	pev-stra glasba. ^--«3 slavP g. ni razgledi. 20.45 jeSsil BJyei<ke
: Lily Pons in„ jvora*1 sW.
21.00 Iz koncertni hlt3 > Britanije. 22.00 ^ 23.C» M 22.30 Večerne mel° JjadM. 2 zart: Mala nočna Poročila.	.
T “	’17-30	5
11.00 Razne P'eROir,ance- ^
red BBC. l8-05.„Rn°5 Plesna glasba, koncert P°d voo Ju..-libiciacha, Pre0nopltsna *lai Poročila. 23.30
n i, O v ** 3*j2,t p
327,1 m, 202,1	^	M
12.00 Mali konce'Sl^oo
be.
"l2.30 Poročila.
ir Benet*]*'poi ske narodne “..^straln1 5 a
gef
13.00
Pester orK_f&{u 5«e
Ckallei
Ulickmh
110,
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
«Zakua b ga pa na brcnu skuz vrata?» je prosil gospod Weller.
♦Nikakor ne,« Je odgovoril njegov gospod.
Prvič je bil gospod Weller v svoji službi nezadovoljen In ln nesrečen. Toda obraz se mu je takoj razjasnil, ko je premeteni gosipod Muzzle, ki se je bil skril za hišna vrata, pravočasno skočil iz skrivališča ter vrgel gospoda Jingla in njegovega slugo s stopnic tja na grede z ameriškimi aloami-
«Storiv$i svojo dolžnost, gospod,> je ogovoril gospod Pick-wlck gospoda Nupkinsa, «se moram s svojimi prijatelji posloviti od vas. Hvala vam za gostoljubnost in dovoljujem si izjaviti v Imenu nas vseh. d-a bi važe gostoljubnosti ne bili sprejeli, ko bi nas ne bila k temu prisilila naia dolžnost Jutri se vrnemo v London. Vaša skrivnost Je pri nas po kopan a. >
Tako se je gospod Pickwick dotaknil njihovega vedenja zjutraj, se globoko priklonil damama ln navzlic prošnjam odSel s svojim prijatelji iz sobe.
«Vzemi klobuk Sam,> je rekel gospod Plckwick.
♦Klobuk Je spodi, gspud,» Je odgovoril Sam in hitel ponj.
Slučajno ni bilo v kuhinji nikogar razen lepe služkinje, in
ker Je bil Samov klobuk nekje založen, ga je moral Iskati, lepa služkinja pa mu je svetila. Morala sta pregledati vso ku-kinjo. In ker se je lepa služkinja bala, da ga ne bi našla, je pokleknila In prevrnila vse stvari, ki so bile nakopičene v kotu pri vratih. To je bil neprijeten kot. Niste mogli vanj, če niste zaprli vrat.
«Tukaj je,» je zaklicala lepa služkinja, «saj je pravi? —
Kaj ne?»
«Dovolte, de pugledam,* je rekel Sam.
Lepa služkinja je pustila svečo na tleh in, ker je slabo svetila, je moral Sam tudi poklekniti, da bi mogel povedati, ali je to res njegov klobuk ali ne. To je bil strašno majhen kot in — nihče ni bil tega kriv razen tisti, ki je gradil to hiso —. Sam in lepa služkinja sta se tikala seveda drug k drugemu.
«Da, to je moj klobuk,* Je reke) Sam. «Z Bogam!»
«Z Bogom,* je rekla lepa sluzknja.
«Z Bogam,» Je ponovil Sam, a pri tem mu Je padel klobuk iz roke in dolgo je trajalo, da sta ga spet našla.
«To ste neroda,« je rekla lepa slučkinja. «Spet ga boste izgubili, če ne boste pazili.>
In da bi preprečila zopetno izgubo, mu ga je sama poveznila na glavo.
Ali je bil vzrok ta, da je bila lepa služkinja $e lepša, ko je dvignila glavo k Samu, ali je bila tp le naravna posledica tega, da sta sl bila tako blizu, še do danes ne vemo, toda Sam Jo Je poljubil.
♦Recite vsaj, da tega niste storili nalašč,> je rekla lepa služkinja in rdečica jo je oblivala.
«1 no. ne,» je odgovoril Sam, «ampk zdej tu strim.»
In spet jo je poljubil.
«Sam!» ga je poklical gospod Pickwick čez stopnlščno ograjo.
«2e grem, gosp ud,« Je odgovoril Sam in hitel gori.
«Precej dolgo je to trajalo,* je rekel gospod Pickvvick.
«Nekl je blu za vratem, gspud, in zatu nisva mogla udpret, gspud», je odgovoril Sam.
In to je bila prva v prvi ljubezni gospoda Wellerja.
ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE
Kratko vorotilo o poteku procesa gospe Bardellove zoper Pickivicka.
Ko je gospod Pickwick dosegel glavni cilj svojega potovanja z razkrinkanjem Jingla, je sklenil, da se vrne takoj v London, da Izve, koliko je napredoval proces proti njemu, ki sta ga začela gospoda Dodson in Fogg. Zato Je začel delati v ti zadevi z vso energijo in odločnostjo svojega duha in sedel na zadnji sedež prvega omnibusa, ki je odšel iz Ipsvvicha, in sicer po znamenitih dogodkih, ki smo jih pripovedovali v poslednjih dveh poglavjih. Spremljali so ga njegovi trije prijatelji in gospod Samuel Weller. Se isti večer so srečno dospeli v glavno mesto.
Tu so se naši trije prijatelji za nekaj časa poslovili. Gospodje Tupman, Winkle m Snodgras so odšli na svoja stanovanja, da se pripravijo za zopetni obisk v Dlnglev Dellu, gospod Pickwick ter Sam pa sta sl našla zavetišče v solidni, starinski hiši, v gostilni in hotelu «Junj z jastrebom* v Lombardski ulici.
Gospod Plckwick Je ravno poobedoval, izpil drugo fašo Izvrstnega piva, oprl noge na rešetko peči ter se položil udobno v naslanjač, ko ga je iz mirnih misli zmotil prihod gospoda Wellerja. ki Je prinašal ročno torbo.
«Sam,» Je rekel gospod Plckwlck.
«Prosm,» Je odgovoril gospod Weller.
i cK.	etf'
«Ravno sem premišljal,* Je začel gospod	na	,
bi	pobral vseh svojih stvari pri gospe Bard	*	^go
Streetu, preden se odpelje iz mesta. Imam s	Jer_	,
«Prou mate, gspud,* je odgovoril E0SJ°	ornanU’	J1*1
«Lahko bi jih poslal začasno h gospodu ^nese«1 Je nadaljeval gospod Pickwlck, «toda preden “	^ tja.
je	treba pregledati ln zložiti. Rad bi videl, da	^
in vse kako uredil.*
«Precl, gspud?* je vprašal gospod VVeller. «PreceJ,» Je odgovoril gospod Pickwick-»
Toda
.arnicoJ^SS
Sam,* Je dodal gospod Pickwck ln Jemal den Je)e o » fU »Moram še pla ati najemnino. CetTtletje )e dog°v01jA 19^ toda bolje Je. da plačaš. Mesečna odP0^.]® vl da da Je napisano. Oddaj to in reci gospe Bardei	^
stanovanje drugemu v najem, kadar h°č«.»	^
cZastopm, gspud,* je odgovoril gospod VY
gspud?*
«Ne, Sam.*
se
 	kak^r	da	j	zaf{
Gospod Weller Je šel počasi proti vratom,^ Ja pota^rf
^	o*-*	K*-	*	.	J'i*	r	r)0&
kaj pričakuje; počasi je odpiral, počasi	ga	je	^
ral in, ko so bila vrata že na dva prsta zap gospod Pickwick nazaj.	v$
«Sam.»	weller- k°	o
«Prosm, gspud,* se Je oglasil gospod
naglo v sobo ter zaprl vrata za seboj.	noizv^
«Nimam nič proti temu, če bi hote	in aii ®
mnenje ima sama gospa Bardellova o g,niati res tisto sramotno ln neosnovano stva	^mu. e
pripominjam, da nimam prav nl6eSrtlI7icic. poizvedeti, Sam,* je rekel gospod P|c	Jz	gobe-	.
Sam Je potrdil, da je razumel, ln	sl
m1iH 1C iTf-HAv	8nV	NriiL-nri-.f?KO ~ UKEDNISTVO ULICA MUNTECCHI Sl b. III nad. - telefon Stev. »J-tUfc
ln M-638. Pustni Predjl 802 — (IPHAVA. (H.ICA SV CKANCISKA St M. - Telefonska St 73-38 - OGLASI: od 8.30	12 In od 15 |g _ Tei.
73-38 — Cene oglasov. Za vsak inm vtStne v	1	stolpca.	fTRovskl	60,	tinanCno-upravni 100, osmrtnice no lir — Za FI.RJ za vsak mrr# Slrlnp 1
stolpca la vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski »avod 7.TT - Podru*.: Clorica Ul S Pellico l-II., Tel. 33-82. - Rokopisi se ni vračalo
ese** *l0 ci^
NAKOCNINA: Cona A: mesečna 3&0. četrtletna W00 polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fe(J
lir. f eo. ijuo. repuD.	"	t|jnega	'	Z-
Postni tekoči račun *a STO	ZVU: Založništvo tržaškega tlsKa, Trst 11.537«. - z» Jugoslavijo: Agencija dem" „	tiska	°
Llubljana TvrSeva 34	tel	200! tekoči rsčtin Orl Komunalni banki v
 ___________________________
Ljubljani B-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tri-i-  _______________