ISSN 0350-5561
77
350
S56C
14
m teow—
Nadaljevalo se bo suho vreme
številka 01
četrtek, 10. fanuarja 2002

i-Jí

w-'
-t.
- v ' • -


:




• • . - -i

NizKe temperature so to zimo tudi Velenjčanom omogočile ledene užitke. Takole je bilo konec minulega tedna na Škalskem jezeru.
Nora noč v (pre)zimski idili O

Gorenje
Optimistično tud! v letošnje leto
Te^^ve. ki pcstijf» svetovno jiosp<K]iirslvi>, (iorenja niso ohšlc. Pď bodo turli lansko p<ivlovno \vtii sklenili / ».*lo dobrimi |>oh]<ivn»mi rcxulliilj.
Računajte, da bi^úo i/kazali 7i\ 15R milijarJ lolarjcv prihodkov od prodaje. karjc20 cidsioikov več kol v predlanskem rekordnem k lu. Cisti dobiček naj bi dc>f»cgel 3 milijarde 30() milijonov lolarjev.
OplimíMiČne so ludi letošnje napovedi, saj nsčrlu-jejo.dalxxlousrvarili/a 173,4 milijarde tolarjev priliotlkov od prodaje in 3,9 milijarde tolarjev tistega dobitka. Prihodke od pr^>daje naj hi torej poveiali 9. dobiček pa celo za I8odsunkov.
■ mz
250 SIT
v novo teto 2002 smo mnogi stopili na velikem siNe-strovanju na prostem v središču Velenja. Bilo je prijetno in zabavno, rajanje s Pop designom pa je trajalo pozno v noL
ÇOlte Slovenija
Za »čevljarji« še tekstilci
Tistim, kije po stivestrovar\ju ostulo kiij denarja, s» lahko ÍM pni (lehn ni dan v no^em lelu izk<»rislili ZH ujioden nakup na p4»si/onskjli ra/pnKlajah oUntv«.
Kol prvi so že po obíáaju, ?. razprodajami zaceli prav li. Obutev je bila v poprečju cenejSa za 41) odstotkov in mnogi so to ugod-n*Tst izkoristili. Danes (10. januarja) so 7 ra;rprodajam) /ačcli !ek-siiJci, na Hkzprodaje j5porlne opreme pa bo treba počakati do 5. februarja.
Vse več ljudi se na éas razprodaj pripravi,oiemerpriiJa ludigne6i prvib dni. O lem govori tudi posnetek Sianeta Vovka.
■ mkp
Znova v zadnjih trenutkih
ŠOŠIAN.I - Ljubitelji k<^rke so v soboio v Sa^ïanjski Spori-ni dvorani umivali v vseh lepotah tc igre. Žid pa se igralci Elek-irc Savinjskim ř lopstim v sosedskem derbiju niso izpeli maščevati za poraz na Polzeli, /a nameček so Se sedmo tekmo v lej sezoni izgubili v zadnjih sekundah in se spet znašli v nevarnih vodah. Vendar zaupajo svojim mi>Ccm in napovedujejo vzpon na prvcastvcni lestvici.
i •





ám
C
a-iJnis
7ť
- i
K
Ureditveni načrt za območje Družmirskega jezera

d.d.
ZAVAROVALNICA M A R I B O R
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
10. januarja 2002
n ONOVitEC e

ga bodo
GORH^NJE'Že vsetHi /ačetka meseca clťc«nii>n) Je »bmt Keramike dobesedno veliko gndbii^če. V celoti ga ImhIo oiinovill in povsem posodobili. RaCunajo, da bodo dela sklenili do konca meseca.
Med drugim bodo zamenjali petnajst let tehnologijo za proizvodnjo lalnih In stenskih keramičnih ploščic. S icm bodo proizvodne zmogljivosll pijdvojili,
Vciina delavcev lega obraiit korisli vča.su obnove kolektivne dopuslc (poleii jih niso imeli), veliko pa jih tudi pomaga pri prenovi in namestitvi nove opreme.
■ mz
V	izdelkih ni gensko spremenjenih organizmov
.ARJ.A VAS - V Sl(»vei)iji je uporaba gensko spreniei\jenih živil in dodatkov, ki so i/delani iz takšnih surovin« za zdaj dokaj ne/.Ktno področje. Z vsto|m)m v l^vropsko unijo p;i bo potrebno rediti tudi to vprašai\je.
/aradi vse večjih polemik v javnosti in ?:clje potrošnikov, ki jihzanima,kakSne izdelke kupujejo, so se v Mlekarni Cc-leia v Arji vasi lani odloČili, da bodo od vseh svojih doba-vileljev pridobili podalke o prisotnosti oziroma neprisotnosti gensko spremenjenih orga/iizmov. Po zagotovilih vodje slu/lx: kontrole mag. Tanje Veselko je analiza poka/ala. da v izdelkih mlekarne ni gensko spremenjenih organizmov,
V	začetku lega leta bodo pri nekaterih dobaviteljih pridobljene podatke preverjali ludi na lerenu.
In /akaj potroi^nlke zanimajo ti podaiki? Pri uporabi takih izdelkov se namreč lahko poveča možnosl alergij, saj v človekovo prehrambeno verigo zaidejo proteini, ki jih člwek prej ni u:^ival, med drugim pa se lahko poveča tudi odpornost na antibiotike.
mtp
Tudi svet zavoda potrdil Jurasa
ŠMARTNO OB PAKI - V prvih dneh februarja naj bi bilo znano, kdo bo ravnatelj osnovne šole bratov Letonju Šmartno ob Ihtkí.Na razpis so se prijavili trije kandidati.
Odbor za družbene dejavnosti, ki deluje kol delovno telo obeia^kega sveta, je dal podporo dosedanjemu v.d-ju Bojanu Jurasu in diplomirani pedagoginji Mariji Vodovnik, ki se je na razpis za ravnatelja .^>le prijavila že leto prej. Kolektiv je konec lanskega leta podprl jurasa, svetniki pa so na zadnji seji svela v letu 2()(J1 menili, da bi lo mesto moral zasedati domaćin, torej Marija Vodovnik.
Takoj po novoletnih praznikih so se na sejo sešli Sc člani sveta zavoda in prav tako podprli Jurasovo kandidaturo. Končno besedo bo imela ministrica za šolstvo, znanost in Spon.
■ tp
O prostem času mladih
VELENJE • Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je vceRtj d<ipoldne pripravila med(»bčinskt otn»ški parlament. Na njem so učenci osnovnih šol iz Šaleške doline spregovorili o preživljanju svojega prostega časa.
Parlameni je bil v sejni dvorani Meslne občine Velenje, tako pozno (ponavadi so ga izvedli v novembru) pa zato, ker bo republiški parlament letos mnogo kasneje kot običajno. Vzrok naj bi Inla zasedent^st dvorane državnega zbora.
Mbš
Kreativno
preživljanje prostega časa
CELJE« Mladinski center Ceneje svoja vrata odprl pred dobrima dvema letoma in do danes uspel obdri^ati na začetku začrtano rdečo nil delovar^a.
Obiskovalcem cenlra uspešno omogoča kreativnejše pre/ivljanje prostega časa, predvsem na področju kulture, izobraj^evanja. športa, turi/ma in scx:iale. Lani so pripravili kar 109 delavnic in leČajev, 41 koncertov, 33 različnih športnih aktivnosti In áe marsikaj. Po slaiističnih podatkih je celjski mladinski center lani obiskalo skoraj devet in pol tisoč obisk^ivalcev.	■ bŠ
Pobude in vprašanja svetnikov občine Šmartno ob Pakl
Občina upravičena do elcoiošlie takse
Svetniki občine Šmartno ob Paki so se na zadnji seji v preleklem letu pri pobudah in vprašanjih dotaknili tudi ekolaške lak.sc. Razpravo o lemi je načel sveinik Frančišek berdnik, kije med drugim povedal, da redno spremlja podatke o onesnaženosti zraka v tedniku Naš čas. Kljub izgradnji Čistilnih naprav na blokih Teša merilne naprave na Velikem Vrhu liele?ijo precejšnjo onesnaienasi. »Kaj bomo v občini siorili za izboljšanje stanja? SliŽi se, da naj bi ekološko takso ukinih, jaz pa menim, da je občina do nje upravičena.« Po besedah svetnika Jožeta Robide bi morali župani v regiji vztrajali pri zahlevah o dolgoročni odpravi posledic onesnai?enja okolja. Svet-
nik Franc DroFelnik pa je menil, da je ludi občina Šmartno ob Paki upravičena do dela denarja, ki ga dobi iz naslova kurjenja kastne moke občina Šoštanj.
Roje • Je kaj novega?
Svetnik Bojan Pra^nikar je vprašal, kako diileC so aktivnosti glede določilve volilnih enot. Pobudo za spremembo so podali krajani vaSke skupnosti Gorenje, svetniki pa obravnavo preložili na kasnejSI čas, ko naj bi bilo znano kaj bo s pobudo o t^dccpltvl dela naselja Roje iz občine Braslovčc in pri-ključilvi k občini i^martno ob Paki, Svetnika Frančiška Berdnlka je zanimalo, ali je že prišlo iz Ljubljane kaj konkretnega v zve-
zi z naseljem Roje. Župan Ivan Rakun je povedal, da bi bila med drugim potrebna ludi sprememba imena naselja, kar pa je v pristojmvili občine Braslovče.
Opozorilo Slovenskim železnicam
Občinska uprava je golovo že prisluhnila pobudi svetnika Franca Fužirja in opozorila pristojne na Slovenikih železnicah, da se morata vlaka ob 6. uri z.julraj srečevati na železniški postaji v Šmannem ob Paki po predpisih. Ker temu sedaj ni lako, dijaki skačejo iz enega na drugi lir, njihova varnost pa je zaradi lega ogrožena.
mtp
Občina Mozirje
Lepe možnosti za novogradnje
Prošlom za stanovanjsko in drugo ^radrgo je v Mozirju in okolici zelo malo, zato je toliko več vreden pn)jekt ure<litve (mslovno-sta nova irskega sredii^a Podn>2iiik na zemljišču med l>encinsko črpalko in cestnim odcepHint zii (»olte.
Osnutek ureditvenega načrta na 13 hektarih predvideva do dva večja trgovska centra s parkirišči, 1.^ poslovnih in obrtnih objektov ter 40 sianovanjskih hL5. Potrebne posiopke so že začeli, po januarski javni razgrnitvi pa bodo začeli ludi javno obravnavo.
Vendarle upanje za Sožitje
Mozirsko dru.?tvo Sožitje, ki je lani slavilo 15-lelrLÍco več kot uspešnega delovanja, seje ob vseh svojih i/jemnih prizii deva njih v drugi polovici leta soi>čilo z neprijetno resnico. Z izjemno vnemo so namreč pripravili vse potrebno za preureditev večje stanovanjske hiSe, ki jo je kupila občina Mozirje in jo društvu izročila v brezplačni najem, da bi v njej zagoloviio prostore za varstvo oseb z duševnimi motnjami in za društveno delovanje.
Zaradi najiprotovanja sosedov upravna en^rta namreč ne more izdali potrebnih dovoljenj. Resnica je v tem, da preureditvi mispro-tuje le peščica sosedov, večina pa je s podpisi poîrdila, da varstvenim prostorom in varovancem v svoji soseščini ne nasprotuje. Ti «> scdje zato želijo in hočejo omogočili nadaljevanje postopka, ki bo varstveno-delovnemu centru in druStvu Sožilje omogočil prave
pogoje za delo.
Hočejo veaj telovadnico
Deselielje in več so si v Moziiju neaspešno prizadevali za izgradnjo Spořme in večnameaske dvorane. Tak objekt si Se vedno želijo, vendar so jih med tem z izgradnjo taksne dvorane prehiteli v s<xsednjih Nazarjah- Še druga velika dvorana v neposredni bližini seveda ne vliva preveč upanja, da bi pristojno ministrstvo zanjo namenilo sredstva prej kot v nekaj na«ilcdnjih lellh, zato sosc v Mozirju odloČili za izgradnjo večje telovadnice pri i>snovni šoli z možnostjo kasnejše razširitve. Vedeti je namreč treba, da mozirska (^snovna St^la lelovadnice sploh nima, pouku lelesne vzgoje pa je namenjen večnamenski proslor sredi .šolskega poslopja.
Za 100 milijonov naložb
Vmozlrski občini v laaskem letu velikih naložb ni bilo, saj je proračun obremenjen z obveznostmi za popolno osnovno šoío na Rečici ob Savinji in za most preko Savinje v Lokah. Kljub temu so zadovoljni, saj so na cestnem, kanalizacijskem in ne kate rili drugih področjih i/vedli nekaj za krajane pomembnih vlaganj. Zanje so iz (•občinskega proračuna zagotovili 6ti milijonov lolarjev, s prispevki krajanov pa je skupna vredm>sl leh na iořb presegla 100 milijonov.
■ iP
Medobčinska zveza DU Velenje
Svečana seja ob zaključku leta 2001
v zadnjih dneh iztekaji^^a se Ida 2iM>l so se člani upravnica iidhora Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje* sestali na .svečani seji, / njimi pa sta hila tudi predsednik Zyei.a društťv upokojencev Slovenije Vinko Gobec in podi^.upanja ve-lenjske meslne občine ter predsednica Območnega odbora DeSUS^a Velenje K<»za Ana Hri* bar.
Prvi je udeležence pozdravil in nagiwril predsednik MZDU Velenje îluberi Mravijak, ki je na kratko spregovoril o uspeSnem delu zveze. Pc"webej je poudaril, da je zveza vse zastavljene naloge uresničila, ludi lansko največjo, to pa je bila izvedba drugega zaporednega srečaiija slov«nskiIi upokojencev v Velenju.
Naslednji govornik je bil predsednik /DU Slovenije Vinko Go-bec, ki je najprej pohvalil delo medííbčinske zveze in vseh ptjsa-mezjiihdru.^levvŠale,ski dolini, še posebej pa odlično izvedeno srečanje slovenskih upokojencev. V nadaljevanju se je osredotočil na pcíliiične dosežke in žal ludl neuresničene zahteve upokojencev Slovenije. Znova je izrecno dejal, da pokojnine niso dar države, lemvcč pošle no zaslužen denar za minulo delo slehernega
Karei Uranjek in Vmko Gobec ob podelitvi piakete
upokojenca. "Nekateri danes za-pc^sleni delavci Se vedno poudarjajo, da delajo ludi za naše pokojnine, To je popolnoma zgrešeno, resnica namreč je, da delajo /a svojo stxrialno prihodnost [Ki upcikojilvi." Vinko Gc^bec
je prisotnese2aianil Se z načrtovano reorganizacije^ slovenske zveze, na podlag česar bodo regije dobile večje pristojnosii, to pa pomeni razbremenitev AX'ze na eni .«»Irani in približanje dejavnosti upote>-jencem na drugi.
Roza Ana Hribarje najprej čestitala Vinku Gobcu ob 565 -le In Ici de krhanj a ZDU Slovenije, v nadaljevanju pa je nekaj besed name nihi gospodarski uspeSnosli ŠaleJke doline, ki tudi prispeva lep delež k.soci a In i varnosti up^v kojencev. "Na^a naloga je. da i\m več up<îkojencev vključimo v de-b občinskih organov, zlasti občinskih svetov, čim bolje pa se moramo pripraviti ludi na prihajajoče volitve,"jeŽc poudarila.
Posebne pozoma^tl na svečani seji je bil deležen dolgoletni lajnik MZDU Velenje Karel Uranjek, ki jc lani dopolnil 80 lel. Najprej mu je za dolgoletno uspe.^no in vesino delo čestiial predsednik 7.DU Slovenije Vinko Gobec In mu izročil plakelo zveze. Tudi predsednik MZDU Velenje Hubert Mravljak je pohvalil njegovť> predano delo in dodal, da ima Karel UnuijekveliktJ zaslug, dasif opravili vse zastavljene naloge. Ob tej priliki mu je Izročil priznanje medobčinske zveze in s^^min-sko sliko.
Karlu UranjekusoČestiike izrekli ludi ostali člani upravnega odbora, za kulturni spored pa sc^ poskrbeli člani kvinleta Po domače Iz Velenja 1er Vida in Dolfe Lipník iz Škal.
I Bogdan Mugerte
r^^dm SAŠ ćiVi Í2UM: ča&opíKia-zaloínitka In RTV ■iiiiuL^ dniSba.d.o.o. Velenje <zha|d ob celrtun. Cena posamezndQS izvoďa 250 SÍT. meseira naročnina 940 SIT, InraseCna naroCnina 2.750 SfT. polfeina naroCnIna S SIT. leira naroSrwé 9.900 SfT
Uredništvo: Bons Zat(oâek (dsreklor m glavn urednit;). Stane Vovk (QCjgovomiuredrHk), Milena Kf^S£-PJaninc ([»niúinicaur&ďnika). Janez R3$nik, Tatjana PoflgorSek. Bojana Špegel {novinski). Mira Zakoš^K {urednica radija), Janja KoSuta-špegai (tehnik urednica), úamír šmid {Qbbko^c) Propagancb: NIre Jug (vodia propagande). Saio
Koiečnik. Jure Benčnik (projiagarHlista}:
Z^t uredniltva In uprave: 3320 Veten}e. Kftfričeva 2d, p. p. 202,
telefon (03) 17 SO, telefax (03) 897 46 43.
Žiro raCun pri APP Velenja. Številka 52aDÛ-6Û3-3$48a
E*mall: prsss @ nascas.sl
Oblikovanie in grst. prfprava: NaS (as d.o.o. Tek TIsloma^Td.d.
Nenaroćenlli fotograf) In rokopisov ne vra&amoi
Po zakonu o DDV )a 'Nal Cas' (ivrSčen med pioizvode Intormaiivnega značaja za kaie^e se plačuje davek po S. 5% znižani siopnjl.
10. januarja 2QQ2 ^HlAS
AKTUALNO
Od dvajsetih pregledanih postavit na MO Velenje šest spornih
Bo »mnenje s pridržkom« povod za politiine obračune?
VELENJE, ćetrlck, januarju - Tiikoj p<» novoletnih praznikih so na MO Velenje prl-pniviii novinarsko konferenco« na kateri so ^upan Srećko Meii in njegovi ožji sodelavci sv/nanlli novinarje / uuot(»vit* vami Uaćunskej^a sodii^ćH RS. ki je lani od maja do septembra natančno pregledulo po-slo>anjeolKine v /^idr\jem pet-letnem of>dohju. Pri tem so |X)-sehno poM)rm»st posvetili letu 1999. Od pregledanih 20 proračunskih povta>kknrv 12 niso imeli priponih. v :^stih pii so opozorili na nepravilnosti. ki pa po /upanc»vih besedah niM» bile take narave, da bi C »škodovale mestni proračun. Z njimi (orej niî^o twkodiwali obćiniške^a premoženj« in ne storili kai'iiivcga dejanja. Zato je raCunsko sodišče 17. decembra lani j/dalo »mnenje s pridržkom«, nanj pa se MO Vckujc ni prhožiia. S tem je pOR^čilo o rcvi/iji poslovanja občine med leti )9%-200(l přislalo pravnomočno, ilupan Srećko Meh jc povedal: »Moja spio^na. zelo kratka ocena je, da račun.sko so-dišOc nepravilnosti, ki bi povzročile kakšne pi>scbnc ukrepe, ni tjgotovilo. povem po »športno«, je bil rezultat 12: 6, Revizorji v j 2 proračunskih pcïsiavkali niso odkrili napak in nl^) imeli pripomb, pri 6 postavkah pa so jih imeli. Kar je bik) treba popravili, smo popravili, nekaj /e pred pregledom, nekaj pa po pregledu rcvi/oijev.« Med te àieje dokončanje Kidričeve ceste, kjer jc sporno javno naročilo. Občina jc prev/ela obveznosti. za katere v proračunu za le-\o 1098 ni bQo podlage. Dovoljeni /nesck so prekoračili /a 13,4 milijona tolarjev. Vendar pa je ?upan poudaril, daje bila /ima in da je s podpisom pog(xJbe omogi»čii dokončanje del na eni najbolj pa^meinih cest v mestu. Polog tega je bil v čahU, koje podpisal pog^idbo, že pripravljen proračun za na-
slednje lelo, v njem pa so bila že načrtovana u.Mrc/na sredstva za dokončanje ic nalo/be. .Spt^rna je bila tudi obnova tr-
tudi na ptxln>čju financiranja političnih strank In pri plačah zapo.slenih v upravi (dva delavca sta bila razporejena na
datki, ki /videvajo svetniške skupine, predvsem pa funkci-r>narje, popolnoma v skladu i /iikoni In veljavnimi akti. Mis-
Da so tiskovno konferenco o ugotovitvah Računskega sodišča RS na veienjski občini sMîcaii takoj po novoletnih praznikih, Je bii poglavitni razlog v tem, da je poročlfo prišlo v javnost že 17. decembra, veridar je ob koncu leta zmanjkalo časa za pojasnita. Tokrat so bifi župan in
sodelavci izčrpni v izjavah in pojasnilih.
ga v Saîeku, zalo, ker so brez javnega razpLsa oddali dela v visini 19 milijonov sn*. Sloje za dodatna dela, ki jili prvotno ntôo načrtovali, sama obnova pa je pokazala, da so nujna. In tudi tokrat so se tako ixíločili zaradi zime in čim prej.^njega dokončanja del. Revizorji so opozorili tudi na nepravilnosti pri izplačilu plačlunkcionaijev iz leta 1998. »Pri plaCah funk-ciiinarjev pa Je šlo m ^por med MO Velenje in menoj. Morali bi spremeniti statut, kjer je pisalo, da so predstojniki funkcionarji. Izplačilo je bilo sicer pravilno, ^lo je le zato, da so prejemafi plače /a funk* cionarje, po zakonu o lokalni samoupravi pa so hili višji funkcionalni delavci.« pojasnjuje Meh. Nekaj manji^ih nepravilnosti so revizorji odkrili
neustrezna dela glede na iroh-razbo). Še ena ugotovitev je bila sporna: občina je i/dala v letu 1909 zaiKlstotekviSja poroštva, koï bi jih smeia glede na vij$lno proračuna. Izdali so ga za stanovanjski sklad, koje župan ocenil, da mora hitro ukrepati, da občanom čim prej zagotovi nova stanovanja s pi)-mo^o ugodnega kredita .Stanovanjskega sklada RS-Del nepravilnosti lako Bojan Komlč kol Srečko Meh pripisujeta tudi pogostemu spreminjanju Zakona o k>kalni samcv upravi, pri čemer na občini niso dovolj hitro spreminjali veljavnega statuta. Županje siccr svetnike na to opozarjal, a v svetu ni dobil potrebne dvo-tretjiaske podpore. O ugotovitvah revizorjev pa je }>e ptwedal, >»ZadovolJen sem, da so vsi iz-
lim. da je bila kontrola dobra« zadovoljen pa sem tudi z dru* Rimi ugotovitvami revizorjev.« Na prvi seji v letu 2002 Ixxio poročilo računskega sodišča obravnavali tudi svetniki in svetnice MO Velenje. Ali :^up-an pričakuje velike pripombe svetnikov?
»Pričakujem prip4imbe, ludl mnenja. Zagotovo pa nobena ugotovitev računskega scxlišča ni lak^na, da bi zahtevala kakf^no posebno odgovornost in popravke, vedeti pa moramo, da je to v času pred volitvami hvaležna tema. .Sam Ix^m razumel, kar koli se bo dogajalo, saj boilo tudi za nabiranje političnih točk.«
■ Bojana Špegel
V Velenju vsako leto vsaj dvajset novih občinskih stanovanj
Kmalu nov razpis za dodelitev stanovanj
t^to 2iH)\ je prineslo precej sprememb nn pf)dn»cju z a ko« n«Klaje » ^osiXKlarivnju z olfinskimi stanovanji. Zato so v Velenju ustanovili nov proračunski sklad, ki je prevzel naloge hivše$;a stanovanjskega sklada mestneol)čineVelenje. 'IVenut-no je v skladu približno 700 sta-ntivanj in 12 poslovnih prosto« rov. Namen otičine je, da vsako letu pridobijo vsaj 20 novih stanovanj. Kot kaze. se bo to v letu 2002 več kot uresničilo.
V letu 2001 so bili v mestni občini Velenje ua področju izgradnje novih stanovanj zelo uspesni. saj so ključe novih ali i^amcnjamh slanovanj podelili 74 družinam in posameznikom.
Največ so jih pridobili/ obnwo nekdanjega Vcgradovcga samskega doma na ulici Simona Blatnika, v katerem so uredili kar 52 novih stanovanj. Ključe so delili pt^ oblikovanih prednostnih listah za dodelitev ne-profiuiih in socialnih sii^novanj v najem, ki so jih oblikovali zc nekaj mcscccvprcj. /zamenjavami pa so pridobili Se 14 različno velikih slanovanj.
Leto 20(11 si bomo lahko zapomnili tudi kot leto, ko so v olíčini poskrbeli, skupaj z varno hišo oz Celja, za ureditev primernih prostorov ^a Štiri prosilke z otroki in socuilncga delavca- Prostore naj bi dokončno opremili v januarju 2UÙ2-
Zc lani jc MO Velenje uspela pr idtibil 14i I txLstcHkw pot rebnih sredstev za nakup novih ali obnovljenih stanovanj v letu 2002. Kandidirali so namreč na razpisu Republiškega stanovanjskega sklada in uspeli, sredstva pa bodo porabili za dokončno ureditev lamele D na Ulici Simona Blatnika, v kateri bo 20 nwih stanovanj, na Kajuluwi ccst I bodo zgradili nov blok z devetimi stanovanji In na Gorici blok s 15 stanovanji. Po ocenah urada za javne gospodarske zadese bodo prvrt nova stanovanja urejena prav na cesti Siinona Blatnika. PolegtcgaseŠcvedno dogovarjajo o dokupu (Iradlsovega samskega doma nasproti koial-
kall^ča. Preuredili naj bi ga polovico. S tem naj bi pridobili 16 stanovanj, dve stanovanji za invalide in 52 Že obnovljenih garsonjer, ki hi jih uporabili predvsem za socialne upravičenec.
/a konec 5c novica /n vse, ki še nimajo u si rez no rc.Šencga sla-novanjskcga problema, ac v zat\ilku leta 2n()2 naj bi MO Velenje občina objavila nov razpis 7ii dcxlciiiev neprofitnih in soci-alnih sumován] v najem, s lem pa bodoohmwill tudi prednostne liste upravičencev. Torej bodo nova sianovanja. ko bodo dokončno urejena, nizdelili '>e po novih prednostnih listah.
Mbš
KS Recica ob Savinji
Hočejo lastno občino
V	tej krajevni skupnosti so v preteklih leti!) veliko postorili. lepi uspehi pa med ra/logi. ki	P*) samo* stojni olK-ini. kar seveda ]Hmteni izločitev iz sedanje ol>čine Mo/irje.
Postc^pek so na Ročici začeli lansko pomlad in ga nadaljevali po soglasju mozirskega občinskega sveta, ki pa je za iz-K'jčitev seveda postavil doUK^cnc pogoje. Državni zlH)rje za nadaljevanje posii^pka prii^gal zeleno luč, svoje pa bodo seveda morali powdatl Se krajani na referendumu.
Urediti Tavčarjev dvorec
Keči^ko turistično društvo si je luni Ziidak» še eno pomvn)l>« no nalogo. Skupaj z ost^ilimi krajevnimi dejavniki l>i na-mreč radi ol>n<»vili zgodovinsko stavl>o sredi kraja, ki Jo sicer imenujejo lUvčarjev dv<»rec.
Ime je dobila po ljubljanskem ikofu Janezu Tavčarju^ kije Rečici ob Savinji daljnega leta 1.^85 podelil trSke pravico in je bil tudi lasi nik te stavbe. Na Rečici so zamisli o bodoči namembnosti že oblikovali in že začeli akcijo za začetek del, to pa bosevedaprcdvscm odvisno od u.spešnasli pri zagotavljanju jxjtrei^nih sredstev.
Polepšali središče kraja
V	zadnjem delu limskej^a leta so»2jesredik'e Kečke krepko preuredili in polepšali.
Predvsem to velja za temeljilo obnovo dvorila in opornih zidov okrog/župnijske cerkve. Veseli so tudi nove kanalizacije, saj so sočiisno obnovili tudi zastarelo električno napeljavo in javno rmvetljavo.
■ iP
Ljubno ob Savinji
Dobrodošle pridobitve
Na Ljubnem ol) Savinji so hili ob /iiključku lanskega leta upravičeno zjidovoljni ob uek«ij lepih pridt^itviih na p^KlroCJu zdravstva, ki veliko pomenijo tudi za zdravstveno varstvo prebivalk in prebivalcev vse Zgornje Sii vinjske doline. Za kraj in celotne» o1>cino je nejholj pomembno dejstvo, da s*i končno pridobili /xlntvnlkď v svoji splosni Jinihulanti, /a vso dolino pa stu pomembni mislednjj dve prid(4)itvi.
Prva je zasebna ginckoloskii ambulanta, ki je naSla svoje mesto vprcnovljcni stavbi tik ob zdravstvenem domu. visti stavbi pa jc decembra odprla vrata Se drugii novt«!, lopa je ultrazvočna diagnt«tlka, ki bopripomogja k boljšim in hitrejšim preiskavam trebu.^nih ori;anov, vratu, ščitnice, sklepov» mišic in mod. Vse skupaj bo /gornjesavinjčankam in Zgornjesa-vinjčanom gotovo prihranilo veliko časa in kilometrov in prispevalo k večji kakovosti njihovega življenja.
MiP
Prva od priobitev skupnega pomena je bila zasebna gi'
nekološka ambulanta
v SREDISCU POZORNOSTI

10. januarja 2002
y nastajanju: ureditveni načrt za območje Družmirskega jezera
Ideje načrtovalcev niso nikoli takoj dopadljive
V Jiteljvju krsijinske arhilek« ture Pinno n»s(;4ja ureditveni nacrt jm obim^jv Dru/niirske* }4aJe7XTH (niislov pn»jekta Ure> dilveni načrt Dru/mlrje). Osnulekjc hiljHvnora/$»rnJen v prostorih OI>čine Šoštanj in prostorih Krajevne skupnosti ^o^tHnj, v začetku decembra pa jc l)ila v šoštfinjskeni do-mu kulture opravljena tudi javnn oljravnií\'H. O dokumentu. ki Ik). ko bo sprejet, posegel v prostor ob Dru/mirskem jezeru, 5m0.sc p4»govHr|ali z avtorico Sa.šo Piano, diplomirano krajinsko arhitekt ko i/. Ateljeja krajinske arhitekture Piano.
# Kako SoŠranjčani sprejemajo naslajanje dokumenta? So mvJušeni nad rešitvami, ki jih ta ponuja? »Vsi ŠoSUnjřani ne, kar seveda ludi razumljivo. Osnutek ureditvenega naCrta namreč nekatere že obstoječe dejavnosti ureja dmgače kol so vajeni. Vjavni razpravi, ki je bila precej burna, se je to jasno pokazalo. Cire denimo 7jà območje vrtickarjev, ki smo ga presiavjli Iz sedanje lokacije, nad Cimer nUo vsi navda^eni. Nekaieri so to razumeli, kot da jim urediivenl načri nekaj jemlje, pa sploh iic gre to.« %Je morda usmUťk ca ^oHlanj prtvttč àrvux ? Kaj pra izaprav predvide>'ay
«Naravno, pasivno rabo re-
kreacije-spreh<>de. kt>lesarje-nje • kar naj hi se v celoti ohranilo. Jedro dc^ajaiija bi ostala o)>siojeia ribISka k<Vřa. kl bi jo povećali, znotraj objekta pa združili prostore za različne dejavnosti. Zanimanje za li>so izrazila različna društva in gostinski lokali. To bi bil obenem tudi osrednji prireditveni prostor na lem obmc^čju. ki bi se |X)lem, na željo ŠoítanjČanov, navezal na Čolnarno na zahodnem delu Družmirskega jezera. Ib jezero bi pregradili in »di^bili« dve. V manjšem delu. v zalivu, ki je bliže mesiu SoŽtanj, bi bilo onemogočeno veliko nihanje vode, karje želja ribiške dru?Jne in morda listo glavno i/hodiSče, zaradi česar je u\o ureditvenega načrta sploh prišlo. Manjše jezxTo bi bilo potem tisti osrednji, programski del lega območja. Od riblJke koče, do morebitne čolnarne In okoli jezera bi se zgrnilo vse dogajanje in se pripelo na mesto. In za to,da bise pripelo na mesto Šošianj.smo na obnniCju, kjer so danes vr-iičkarjl, tudi na pobudo krajevne skupnosti predvideli park, inîcnovan Park mladih, Šlo naj bi za mestni park. ki ga Šoštanj nima in bi služil povezavi nied lucsiom in naravno rabo pri'isîora ob jezeru. Prestavili smo vrtičkarje in dodali veliko parkirišče. Ideja, ki se
Saša Piano: »Danes s«
nam je zdela zelo dobra, je bila pobuda, da bi na lem območju naredili spominski park kot ol>eležje pogreznjene vasi Drui^mirje. Označili smo ob-močje.kjer je neki^Č stala cerkev sv. Mohorja, kjer bi lahko obeležje siakx kasneje, ko bi se območje ugrczanja povsem umirilo, pa bi se z natcčajno rešitvijo dejansko uredilo kot spominski park.« # Ta dokument je zdaj fazi
osnutka. Kaj pa uhj? »Seslaviii dei razgrnitve je javna razprava. Zaključki javne razprave in pripombe na javno razgrnitev so tisti, ki jih mora projeklanl skupaj sprojekinim svetom pregledati in prcdla-
/šde z&dostno itevf/o parkirnih mest, uvozi, dostopi ...k.
gat i a-Siive. Nekatere stvari bo Ireba uskladili, predvsem tiste. ki sobile vlej lazi konflik-ine: območje vrtičkarjev, ki ga preslavljamo na drugo lokacijo, območje večjega parkirišča, kise l>o dejansko približalo naselju ob Cankarjevi. Predvideli smo, da to ne bi bilo klasično parkirišče, ampak zelena cona 7. močno zeleno bariero in ludi le parkirne površine bi bile zelene, ker gre za občasno parkiranje. Pmeben problem pa predstavlja območje ob jezeru, od zahoda proti severu, kjer so kmcli jske povri^ine. Mi v prvi fa2i tam še predvidevamo ekstenzivno kmetijstvo, kasneje pa ne. tudi pred-
stavlja problem. Vedeli je namreč ireba. da je biloceloino območje, ki je danes pokrito z vodami, pretei^no kmetijsko. Veliko kmetijskih povp^in je bilo uničenih, oziroma spremenjenih v drugo rabo. Dej-srvo pa je, da intenzivno kmetijstvo čisto na robu mesla ležJvO obstane, kol je dejstvo tudi to. da ti kmetije zemljo polrcbujej(\ Ko bomo le reči uskladili, bc^mo izdelali predk»g in Šele ta bo listi, ki se bo termalno sprejemal v postopku na občini. Ce pa sc bo se izkazalo, da teh, nasprotuj oči ii si idej, ne bomo mogli uskladili, bomo morali izdelali še eno varianUî in jo poni^vno razgrniti.-
^Včasih je lorej kar težko uskladili interese lako imenovane laične javrimti in stroke, »A je loseslavnidel načrtovanja in njegov smisel. Gre za usklajevanje želja in Idej z uresničljivimi možnostmi in zahtevami, ki jih postavlja okolje. Pri tem ne mislim samo na varovanje okolja v ckolo^kent smislu, ampak ludi oblikovanje estelskilt prviji in omogočanje bivanja, kar pa je /^e socialni element, Zato je nekoč načrtovanje zahtevalo, tla se gospodarstvo in družbene dejavnasti ter prostor, v tej fazi. med seboj prepletajo. Tega zdaj ni. je pa zalo toliko več dela na
usklajevanju v fazi razgrnitev.
V	zadnjih lelili.se kaže, da postaja načrtovanje kakovostnejše prav zalo, ker je dosti več usklajevanja. Stvari, ki jih načrtovalci naredimo, niso ni-kiili lakoj dopadljive, treba je ogromno naporov, od pogovorov. da pridemo do smiselne, usklajene, optimalne, predvsem pa skupne rešitve.«
0 Pa »'fl.ç kàaj žalosti, da se kakšna vaM ideja, ki se vam Zidi izjemno clohra, pade v vo-do?
»Oh, seveda. Včasih si žalosten, ko naleti.? na odpor ... Morda tudi zalo. ker zadev ne znas na pravi način razložiti. Veliko je odvisno oć spretnosti in od lega, kako neko idejo predstavih, pokažeš tako, daje všeč ludi drugim. Je pa dejstvo, da včasih tudi zelo dobre slvari obstanejo... Zaradi denarja. denimo.
V	zadnjeni obdobju so se zunanje ureditve ^^banalizirale na nivo tehničnih ureditev. Da-ne.s se išče zadostno število parkirnih mest. uvozi, dt>siopi ... Nadgradnja in tisto, kar bi površine naredilo prijaznejše in kakovostnejše pa je poginjeno z nekaj več denarnimi sredstvi. Vsaj v prvi fazi. Oo\' goročno pa je vprašanje, če je cenejSa režitev tudi bi^ljJa rešitev.«
■ Miiens Hfstic - Planine
Golte Slovenija
Domačini domačinom in veiilio gostov
Narava t debelejšo snežno odejo smučarskemu središču na (iolteh tudi letos ni posebej naklonjena, vsaj ne duslej, seveda p» se bogato ol^rcstuje
nalo/ba v sistem znsncžcvanja. S števih)m smučarjev In drugih obiskovalcev so lastniki in up« ravljavci dok^ij za<luvolJni, saj skoraj izpolnjuje njihova pred-
videvanja. Od sredine decembra do teh dni so našleli povprečno 400 obiskovalcev dnevno, v posameznih pntzniénih dneh pa sejcitte>1l-ka povzpel» tudi nad 80t>.
Nočitvene zmogljivosti na Golteh so polno zasedene že od božičnih praznikov naprej In bodo še lep čas. V tem času imajo namreč Šole v naravi šolarji s HrvaŠke, od sredine januarja namrcpj pa jih bodo zamenjali slovenski. Ugodno vreme v zadnjem obdobju seveda omogoča lepe u/itke na snegu in v naravi sploh, v začetku ledna pa so jih obiskah ludi člani komisije, ki ocenjuje vsa slovenska smučišča.
Ze nekajkrat so upravljavci
središča na Golteh poudarili, daje razvoj pogojen tudi s sodelovanjem doline pod Mozirski-mi plan ina ni i in krepitvijo njene ponudbe. Prvo pobudo in izziv stí pri.spevali sami, saj so ob spodnji postaji nihalke v Zekovcu v prednovoleinem času postavili velik šotor In v njem vsak dan pripravih kaj raîcvedrilnega in zanimivega. Posebej velja omeniti Dan samoslojnosti.ko je bila na vrsti prireditev z imenom "domačini -domačinom." K sodelovanju so pritegnili člane mozirskega društva mlajevcev, ki so po starih âegah postavili mlaj. člani lurističnega društva z Rečice ob Savinji so pri kaza h izdelovanje rož iz papirja, za izvirno domačo glasbo in odhčne d<v brote je poskrbela družina Rak, predstavili so se člani har-nio nikarskega orkestra, ludi za ples je bilo poskrbljeno in Mefani so bili obdarjeni. Za prikaz pustne norčavosti so poskrbeli člani dru.Šiva Pusi Mozlrski, ki so Šegavo napovedali, da skladno s pustnim poslanstvom zime ne bodo mogli pregnati, če ne bo zares obilna. In koi nalašč je bila zima prav lega dne zelo radodarna z obilnim sneženjem. Najbrž je bil tudi to razlog za bolj skniraen obisk, vsekakor pa btv do piMjobne prireditve prirejali ludi letos, da bi zares prebili led in začeli ustvarjalno sodelovanje z domačini in okoljem v vsestransko korist.
mjp
Z dotnačo glasbo in dobrotami seje posobej izkazala družina Rak
Potrošniška svetovalna pisarna v novih prostorih
ééé««« »••ééé««****«kéééaé •
Ljudje so Jih takoj našli
Pisarno varstva potrošnikov Celje, svetovalno pisarno Velenje. po novem najdete v ]H>dh<H]u âaleîke ceste, v pod» ho4lu Mastodont. Selili so so decembra. Mestna občina Ve-lenjci ki Jim nudi prostor, se Je namreč odločila, da stare prostore na Efenkovi proda, v /.amenjavo .so dohih te. No» vo loksicijo ocenjujejo za do» bro, saj Je v samem srediiiču mesta.
Potrošniki so jih takoj našli. »Presenečen sem bil tudi sam. saj so stranke začele prihajati že ob selitvi. Prihajajo pa z različnimi leŽavaJiii,vecinaje lakih, da se jih da sproli reševati«, pravi sveiovalec v pisarni .Janez Pelko. Zadeve, ki se porajajo na terenu. so lokalnega značaja. Največkrat so povezane s problemi. na katere potrošniki naletijo v Irgovinah, precej je tudi listih, ki so povezane s komunalnim področjem. V zaplelenejf>ih zadevah se naj-
KdaJ Je pisarna odprta?
Ob poncdeljkUî In sredah, od 9. do J6. ure. V malih dneh jih lahko pokličete po telefonu 5871 321.
Janez Peiko: »Zdaj smo v podhodu Mastodonta
prej posvetujejo s sorodnimi pisarnami, v katerih imajo morda z njimi že kakšne izkušnje, sicer pa veliko delajo 7 iniipekcijskimi službami in pristojnimi organi, na katere se t^bračajo.
»S telefoni, ki so bili včasih problem Številka ena. je zdaj manj zapletov, več jih je, kot ÍÁ rečeno na pt^dročju komu-nalndi slorilcv. Ljudem pomagamo z nasveti in informacijami na koga naj se obrnejo in kje lahko rešijo svoj problem. Če sami niso uspešni, posredujemo mi. Zelo smo veseli, kadar dobimo povratno informacijo in zvemo, da so z na.?o pomočjo uspeli,« je dodal Pelko.
■ niitp
10. januarja 2QQ2 »»^ČAS
UTRIP
Dolga pogajanja o kolektivni pogodbi dejavnosti gredo v prid delodajalcem
V regijskem SKEI učna ura za stavko
PERSPEKTIVA
VELENJE • V rofiijskcm od-horu sindikata SKEI> ^Uja 4.800 članov, lansko delo ocenjujejo la dokaj u?<p(2Šno. Največji poudarek ko dajali spremljanju in nadziiru izvajanja kolektivnih |)o^odb, rdeča nit pa hilo po}jHjanJe o kolektivni ponudbi dejavnoiiti «SKEI Slovenije.
«Pogajanja se vlečejo žc vse predolgo, ccil dve Icll, kar je seveda v prid delodajalcem. Zato smo izpeljali kar nekaj aktivnosti» da bi dosegli premik v nadaljevanju pogajanj v zvezi z dvigom izliodii^nili plač in spremembo sistema plač,« pravi predsednik regijskega odbora SKEI Velenje Branko Amon.
{) lem so obzirno spregovorili na konferenci indusîrijskih sindikatov, ki je bila v Celju, »Opozorili smo zlasti na neustrezno plačno poliliko v gospodarstvu in prenizki plače. Decembra smo znova zbirali podpise za izvedbo opozorilne stavke, /ahlevamo lakojs5nje pogajanje o povečanju plač. V regijskem odboru SKEI Velenje smo za morebitno iwedbo opozorilne siavke organizirali seminar z naskwom Učna ura za stavko. Ves čas smo pozorno spremljali pogajanja na ekonomsko socialnem svetu pri nastajanju novega predloga zakona o delovnih razmerjih, tako imenovane male delavske usta-
ve, ki smo ga poskui^ali tudi tvorno sooblikovali, Med Številnimi aktivnostmi, ki smo jih izvajali, pa velja omeniti tudi vodene aktivnosti za sprejetje
in sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja,« je o delu v lanskem letu povedal Branko Amon.
■ mkp
SKEI o EKO
Branko Amon: «Z grenim priokusom smo sprejeli novico, da v EKO zapirajt>pr(iizvodnjo. Do konca Tebruatja naj bi z.iipt)sliîev izgubilo 216 delavcev. S francoskim lastnikom smo v dogovoru, da nam bo do 20. februarja sport^il. pti kakinem pt^slcit^ku bodo spk>h speljali nameravano ukinitev proizvodnje v Velenju. Mi dajemo prednost mt>žnc«ii prevAma s strani drugega proiwxinega produkta. ki bi omogt)Čil dokîCenemu isievilu delavcev ohranitev zaposlitve. Skladno s kolektivno pogodbo in zakonodaji^ bodo zadevo spremljali in budno bdeli nad izvajanjem postopkov, da zavarujemo pravice znpaslenlh. Prav pred dvema lett^ma smo v EKO, kjer imamo danes 20Hčlanitv,uspešnt> zastavili delo. Žal nas je zdaj prehitela informacija o zapriju librata.«
Podjetje zd avtomatizacijo proizvodnje PIA Velenje
Njihov izziv so spremembe
Na lan.skem srečanju malega in vetikega f>i>si)odars(va Savinjskc>-&ileske rejiije je na okrogli mizi o sodobnih Irendili v «-poslovanju in tclckomunikacljah sodelovalo Podjetje avti»mutizHcijo proizvodnje PIA i/ Velenja in presenetilo mnoge udeležence. Na njem je direktor podjetja Igor Razbornik med drugim predstavil njihove izkušnje pri po.slovHtvju s po.slovnimi t>artnerji doma in v tujini (med drugim /.drùivami bivše Jugos-lavye. Mad^iirsko in Ameriko) na o.snovi .sodobnih telekomimlkacij.
[gor Razht^rnik nam je povedal, da prodor na tuji trg ni bil naključen, tudi ne lahak. »Približno 111 kl smo se spt^znavali zevrip,sktm trgom in trgom na področju biváe Jugoslavije preden smo uspeli. Kako ga sedaj obdržali, je druga zgodba. Mi poskušamo bili enakopraven partner približno 150 txislovnim partnerjem v Sloveniji» v vzluidno evn.'ipskih državah jih imamo približno 15. To ne postanek Čez noč, ampak na osnovi večletnih precejšnjih vlaganj v razvoj. Mimogrede - amerii^kega poslovnega partnerja smo prepričali za posel tako, da smo mu dokaz-ali, da nismo le izdelovalci programske t>prcme, ampak znamo njegtM> ideje oplemenititi, Druga pomembnost pri prodoru na trg je najbrž ta. da imamo kot eni> redkih sUwcnskih podjetij lasten oddelek za preverjanje kaktMXsii. Opremo oddamo šele po treh testiranjih. Med drugim smo naáim poslovnim partnerjem omogočili tudi. da lahko s pomočjo dveh programskih paketov, ki jih imamo na internetu, ti v vsakem trenutku preverijo, do kam smo razvili izdelek- kje so težave, kaj načrtujemo

Igor Razbomik, direktor Podjetja za avtomatizacijo proizvodnje PiA iz Vete-nja:tiSpoznaii so nas kot enakopravne* ga partnerja, zato smo trg tudi obdržali,»
v ilok^čenem času in predvsem, kakšne so možnosti za oddajo programskega paketa v dogovorjenem času.«
Pc^djetje PIA iz Velenja, ki v tem trenutku zaposluje devel delavcev, se na Irgu v predstavlja na treh različnih področjih: začeli so s CNC programiranjem oziroma pnigramira-njem numeričnih krmilnih siaijev. V 10 leti so razvili sedem različic tega programskega paketa, ki jih uspežno uporablja pri delu približno 150 poslovnih partnerjev v Sloveniji in približno 15 v državah vzhodne Evrope, odpira se tudi irg v zahodni Evropi; do leta
so jim prinašali največ prihodka programski pakeii za učenje na daljavo, Pri izdelavi približno 40 različnih programskih pake-tiw, ki jih je odkupilo ministrstvo za iclsivo. znançwl in Spt>rt: .so sc)dek>vali z učitelji v slovenskih šolah 1er Šolskim centrom Velenje: irelje podaičje predstavljajo Inlernel aplikacije - izdelava programskih paketov na ključ, Z njimi so prodrli na anwri^ko tržišče, približno 20 lakih prc^amov pa so izdeUili za slovenska podjeija. »Skoraj pri vseh pcvskwnih parlnerjih. predvsem pa pri ameriškem, smo morali dokazali svoje prednosti, znanje in vrednosti lako, da smo oplemenitili njihove ideje z lasinimi, Stxielovanje s.slednjim je med drugim zahtevalo tudi časovno prilagt>ditev. Delamo v tiveh izmenah, druga začne delo ob 16. uri in ga konča ob polnoči, kar je za programersko firmo dokaj ne<>bičajno. Pa Še nekaj je bilo zanimivo pri tem:lelc po dveh letih sodelovanja smo dobili prve pn^ekte, izdelave programskega paketa smo se lotili torej na osnovi skromnih informacij.
igorRazbornikpravi. dabi ležktJ napovedal, kam bokreniïrazvojptxljeljav priluxlnje. Dejavnost namreč sega na področje, kjer.sospre-membe zelo hitre, kjer je vsaka informacija o tem, kaiere projekte bo podpirala vlada, katere Evropa» na kaierih pc«dročjih bodo vlaganja večja in podobno, .^e kako pt^membna. »Spremembam na podroiju tehnologije in potrebam na trgu bomo sledili s stalnim izobraževanjem vseh zaposlenih, kakovostnemu testiranju opreme in dejavnosti raanagemen-ta,«je Se poudaril Igor Razbomik-
■ ep
Već zdravih Ijudi^ bolj bolna država
TalctK pa xmo pripokali v noro lao.Po pi^ih petard in šampanjcev so Tfičdi pokafi ímí jeze mnoRi ljudje, ko so slišali za to, da jim je drfava voŠaia z novimi cenami. Eni so rekli, da so ziHo krive raijne-re na trgu, drugi uvedba skupne evropske vaUae, le redki so pokazali no domaće gnilih za rasi cen. Vse hi lahko hilo četo Še huj^, Če se ne* kaicrim trgovcem m hi tjubiiopripravitipt^isov in nasStaviii ntnih cen, v katere hi vključili tudi višjo /roiarino. To imajo še m zalogi.' Najbolj je driava udarila po prsiih kaddce i/t pivce aJkolu>lnih pijač, in to le zaJOy da bi .spametovala ljudi in hi tnanj kadili in se opijali. Država se pri tem se^'eda zanaša na neposlušnost kaddcev in pivcev in upa. da jih ne hii veliko takih, ki hi opu.Ktili tako razvado, pa čeprav naj hi hi»
10	to zanje holj ziJravo. Ce bi hilo tako. bi se lahko zfiodito, da bi ime-
11	več zdravil drtavljanov, pa veliko holj bifino driavo. Alh^utl in tobak pač močiu> polni/a drifivno NafjajmK Po tej sirani, sopiwi in ktí' dilci najwčji p<Mlpomiki driffve.
In Ce smo imeli novo leto z iv/îko pokanja a brez vojne, imamo že preaý časa v Sloveniji vojno, čvpravje kvč škripanja z zobmi kol pa prax^e^a iH)k(mja. Pivovamurska vojna ne jvnjfi in ne jenja. Gre dejansko za mednarodno vojno, saj je vmešana še fiija Jnižba. [Joslej je bil s celjskega območja v to zgodbo\kijHčcjui le laška piwvamo, zdaj so v to difgujanja nekateri povezali xvfenjsko (iorenje. Nekaj je pač lakih, ki ne verjamejo, da je Gorenje kupilo trisrčeí ske delni' ca zato, du bi jih obdržalo, več je lakih, ki menijo, da imata nekdanja ti-oiui "nove"pi\'o\'ameLaško, skiipni irtleres, da ostmepivoiar-sti'o v slovenskih n)kah,îQ/ko se ho ta vojna razpletla in kdo ho pO' legnil daljši, kdo pa krajši konec, še ni jasno. Dejstvo pa je, da je red-ko katero dogajanje i' gospodar^tin tiidi tako razumelo politike, kot to.
Zdniîevanjepivovarjex' je razdelili politike! Pa na zdravje.
Če se Slovenci med sabo vse bolj kregamo, niti ni čudno, da nas je vse manj. Otroci so namreč sud Ijtibezni, nekalen p/i so tako zatopljeni v delo in politiziranje, da Še v posteljo nimajo času leči, kaj .^e, da ni tam počeli listo, kar se spodobi. In rezullati so tu. Tudi na Celj' skem. V celjski porodnišnici so (ani v primofjavi z lelom poprej za-heleiili še večji padec Šfeiila mjstev kot leto poprej Kar 59 manj jo-kov nowmjenčkov je hilo. Pa /udi vpn'ih lelo.lnjih letih le oirokom ni nič kaj mudilo na s\v(. Pnn je tokrat rodila porodnica iz SoŠta-nja. Morda mjstw deklice pomeni, da ho Icta^ tcnski rod le mah enakovred/iejši ma^kemu; po Štex'i!u .sodeč sex'eda. I.anr se je namreč 7UI Celjskem rodilo več kot sto več fantkov kol deklic. Fa že tako ne-kateri moški tarnajo, da težko pri dajo do deklet/Morda pa l>o nova su/f^ei ska politika le kaj pripomogla k prenehanju nazadovanja števila "noxili" Sloi'enčkov Čejtnivje res, da ju/litika .Še nikoft ni hila dohra mutf. Pa naj lyo kakršna kr)li že.
Na lem našem re^jskem območju so hili ob prelomu leta vsaj nekateri mah holj zadowljni. Menijo namreč, dit jim je v hoju z drŽavo vendarle uspelo zbojextiti vsaj delno zmago. Oster odziv re^jske razvojne agcncije na oceno njihoivga programa, ki ga je izrekla agencija za n^onalni nizvoj, naj hi vendar le privede! do tega. da je ta siv-je stališče spremenila, to pa naj bi pomenilo, da lahko na našem območju le ziično uresničevati začrtaneprogratne. in morda ixi to vendar prh'edlo k postopnemu zmanjše\'anju razlik z razvitimi deli naše države. Tako mali smo, da sc nekateri kar čudijo, kako gre v te meje toliko neenakomerne razvil<isti,
m (k)
Na mnoga leta!

Medtem ko nekateri odst^no opazujemo tok let, ses težavopriwjamo menjavi številk, kijih a\''fomat.sko zapisuje roka za datumom, œtajamo hladni oh medijsidh povzetkih preteklega enoletnega obdobja, od začudenja izhuljimo íkí, ko se po nas slinijo v decemhnt in jantiarjti znanci s starrdardnimi željami in dojamemo z zakasnitvijo, da se je treba odzvati enako, v ča.stt pisanja voščilnic pa zholi/noz vročino (ali pa vnaxpn)-t nem priment zašlo vimo po hiperaktivni kreativnosti), dnigi skrbno beležijo vse pomembne trcntitke, zlastiplastelinasio počasen in viskozen čas novolelndi praznikov, nato pa po polnoči prežijo na novorojenčke. Takrat se rojevajo polnočni otroci, kisa nekaj posely nega. Zaznamujejo prihod novega leta in novo lelo. Če je verjeti horo^dcopom, zazruimuje njih. Obdarjeni so z mnogimi nadnaravnimi sposolniostmi, ovitt-mi v mistiko, če je verjeti nekaterim verovanjem (našla sem jih zlasti pri miLslifíwnskih avtorjih).
A letošnji začetek je zaznamovan lioljs .smrtjo kol z življenjem. Polnočnih otrok niso rtizgh/šali na ves glas, niso iziv-rali.x-milijardtega zemljana, letnica niolovgla, torej.sehodo rojeni opolnoči skrivali med nami kot navadni smrtniki
Prva pomembna .smrt se je pripetila v sredo, 3. januarja popoldne. Medtem ko ni bilo doma niti Bili a. niti I Hilary, je njnn štiri in pol leta star Čokf)ladni Mradorec fíridffy stekel na prt mlet tU) cesto. Bil je eden izmed najbolj jot ograjtranih živali v Ameriki. Tako kot njegovo Življenje pu je ttidi njego-w smrt pripomogla k ščepcu politične poptilarmxstí Demokrati Žalujejo. Ideniijikacija številnih lastnikov psov in sočustvovanje je omogočeno.
Ista smrt - morda v malce drtigačni, holj naravni oftUki -je zglasUa na Sardiniji pri Antonitt Toddettt med njegovim spanecm v noči iz četrtka na peiek. Do sedaj se gt/ je pridno izogibala, s čimer si je italijanski pastir v pokoji i prishižil omembo v (jidnnessovi knjigi rekordov kot najstarejši zemljan od decembra 2IXXÁ Ttxlde bi čez mesec dni dopolnil 113 let. Ihdde je dejstvo, da je bila smrt intenzivno zaposlena dmgje in ga ni in ni ohvikalo. prii^isoval kozarcu rdečega vina vsak dan (po priporočljivih merilih preveč), gihanjti ter mediteranski prehrani. Nikoli se ni pretirano razl)tirjal, če izvzamemo njegov edini izlet z domačega otoka, ki ga je vodil v prvi) svetovno vojno; bd pa je po italijansko zelo Ijitl^eč do svoje družine, vkuteroni nikoli puhal cigaretnega dima.
Stoletniki dandanes niso več redkost. Ihičakovana starost se z leti z\išnje. Sama sem imela veliko čast hiti oh zadnjih trentilkUi 97-lelnika, ki je ttmrl .spokojno v svoji domači hiši. obkrožen z Ijtibcznijo. Po besedah domačih je bil njegov pogled na svet ^'edru> prešeren, odnos malce llegr^iutičen. fdo-zofija pu »ho že«. Bil je bistroumen in je spremljal dnevna dogajanja. Nekateri namreč trdijo, da je vistika starost povezana tudi z ohranjanjem okretnega mišljenja. Vsekakor je dokazano, da s takim početjem vstij deloma odložimo de-menco.
Recept za do!gc) starost je seveda različen, (iotovo je hi! tudi med kaddci cigar kakšen devetdesetletnik. Težava je torej, Čr stolettiik ni živel po principu današnjih zdravih načel. Čeravno so obeti lepi in ti i razloga, da ne hi svojih življenjskih načrtov od sanjali tja v osemdeseta in de\'ef deseta leta, nad nami prežijo različne mrihavosti, ki utegnejo itjru) .smrt naročitt nekrdikoprej, kot hi .v/ to želeh mi in naši dragt. Ker pa čmoglediKst, če me spomin ne vara, ni ne spoilobna. ne primerna za začetek leta, se o.sredotoČtmo na dobre prednosti, kijih prinaša lepa dolgoletna prognostičrui napoved današnjega mladostnika. Ob receptu: brez cigtiret, skopo doziranje (ifkohola in maščob v prehrani obilica zelenja}>e in sadja, veliko gilmnju, redni pregledi pri zdravm'ku (ki hi naj nadzorovah >»iihe<' dejavnike kt^t so povišan knni tlak, holesterol in diabetes), za nameček pa še d nižinska neobremenjenost {od.sotnost l)o!ezni v družini) ali celo predisponiro' nost (častitljivi starostniki v dnizini) bo.ste mimogrede dočahili sto let. To mtj vam v pričujočem letu nekoliko tdjlaži naglico, stres ter podaljša vaše trdne novoletne sklepe, da boste zdaj resnično nehali kaditi alise re.s/iično spravili na daijši sprehod - kljitb drobnim snežnim skorjicam, ki so vam do zdaj dttjalepofiiho, da .ste ostajali domu.
■ frena Jakopanec
NASI KRAJI IN LJUDJE
^HlAS 10. januarja 2QQ2
Planinsko društvo Nazarje
Novost za pohvalo in spodbudo
V vrtcu je sedaj še lepše
GABILRKE • Minuli pcic-k jc Inhi v vrlcu v Gabcrkiih /clo prisrčna slovesnost. Starši« ki imHjosvojť otroka: v Icj ust»novi, so.si skupaj s predstavniki krajevne skupnosti <val)erke in nekaterimi ^o^tHnJskimi svetniki, i njimi Je hil tudi /upan Milan Kopušar, /. zanimanjem o}ilcdaH n'A novo opremljene prostore, darilo krajevne skupnosti, ki je /a to namenila pnl>-li/no milijon tolarjev.
Vesna Žerjav, ravnateljica Mtanjskega vrica. kalcrcga dci jc ludi cnoia v Oahcrkalu sc jc v
imenu malikov. njihovih slari>cv In /ap4>hlcnih. zahvalila prcd.scdniku KS Uavlu Župcvcu in prcd^Uivniku sveta slarscv ll(>)>danu Lampretu kije dal p<ibudo 7a to, m dru^m predstavnikom krajevne skupnosli za to - kol jc dejala - velikodušno dejanje.
V.nali Sle prisluhniti željam v/^ojiieljic iii otrok lor ludi slarScv. s Cimer so tudj malCkí v Gabcrkah dobili lepo in primerno pohii>lvo, Sedaj bo v vrtcu .Še bolj prijetno in lepo."
■ vos
Dneve pred minulimi prazničnimi dnevi so éhmi nazjir-skej^a planinskega društva po» pcMrili z dobrodo.Mo novostjo in '/. njo lejjo /.a(»krci^ili svoja prizjidevanja v drugem letu nb-stfýa in ra/nolike^za delovanja.
so sc nanireC za poplavile v razstave. na kalcri so v sliki in l>escdi predstavili Jo^otl-kc v minulem letu. dopt>lnili so jos predstavitvijo nekdanje pla-niaske. alpinistične m smučarske cpreme, dodali lepo zbirko kamnin, p^-iscbej pa sose izkazali nnlCki iz nazarskega vTtca in iwiiovnoSolci i7 Smarincga ob Dreti s svojimi prispevki, s pomočjo i/kuicncjših planinccvpa sojo uredili mlajši člani društva. Za mlajše in starejše ljubitelje planinskega sveta in lepe narave so ob tej priliki pripravili sc predavanje z diapozitivi prav o
Zanimanje Je potrđffo pravilnost odločitve in hkrati nujnost
vsebinske in prostorske iiritve
skrbi za prvobitno, neokrnjeno in cisto naravo.
Razstavo st) uredili v niali raiii nazarskega delavskega doma. kije bijj za krstno izvedbo Šc dovoij prostorna, zanimanje z^njoje narekovalo pi^daljSanje
do konca icga ledna, kar vse skupaj pomeni, da je bila zamisel dol>er zadetek in bo jo na p<^dlag) letošnjih izkušenj bilo vredno razširiti, lii o tem že sedaj tehtno razmiivljajo.
Mjp
Nazarje

Navdušujoč koncert
Za socialno ogrožene občane
Ntl^ENJE. ŠoSTANJ - Svet mestne obane Velenje seje (udi lani <k]1oćII, da bo denar, ki bi ga porabil /i\ nakup novoletnih daril, raje namenil za (človekoljubne namene. 530 tisoč tolarjev je tako svet namenil Območnemu zdru/£nju RK Velenje, ki pa je /a ta denar kupil živila in pralni pmi^L
Pripravili so 2.S0 paketov in jih fv pred lanskimi božičnimi prazniki razdelili socialno Šibkim dnožinam na obmf>vju M«,ístne občine Velenje. Zadnji delovni dan v letu 2IM11 seje za podobno potezoodlcx*ila tudi ol^čina Šoštanj in nakazala RKSO tisoč tolarjev. Ta pa jeza ta denar pri-
pravil 6í)pakcU'>v,«Kiainoogrt>ženiinobčanom <ibčinc Šoštanj |Xi so jih razdelili včeraj.
tp
Ustanovili Društvo za živaii
VEI.ENJIi - v ponedeljek je 23 Velenjčanov in Vclenjôink ustanovilo Društvo 'm ićivali. Na tamnuem zboru .so sprejeli tudi statut, sedaj pa bodo društvo ludr uradno re^i.strirali.
Ko\ že ime ptwe. bodo skuíali pomagati za» pu.ičonim in lačnim živalim v Saie.^ki dolini, ki jih ni malo. Takoj po uradni registraciji dništva pa se bo moč vanj tudi včlaniti.
bš
Dneve pred Im/ičnimi in novoletnimi prazniki v Nazjtrjah vsako leto ziiznamujcjo tudi uêiteyi in učenci nazarske }i|asl>ene šole.
Posebna draž kulturnega in praz;ličnega dogajanja je ře nekaj lel uveljavljeni božično - novo-
letni koncert solistov, komornih skupin in mladinskega pihalnega orkestra, vsi pa so prenapolnjeno dvorano nazarskega kulturnega doma navdušili tudi v četrtek zvečer.
■ Foto. jp


Srečanje z dimnikarskim mojstrom Petrom Pecnikom
»Lahko bi hodili tudi z belimi rokavitami okrog«
Marsikdo \Hy/j\» slarcj verova-n^Q, da dimnik^ir prinaMi srećo, če sv ob srečanju / nJim primemo za gumb. Oumbov imamo dovolj, sreče pa • ^lede na pogosto tarnanje večine ljudi • očitno premalo. So mar dimni* karji krivi zja premalo sreče? smo se pošalili v pogovoru s Petrom Pecnikom iz Velenja, ki seje po 12 letih opravljanja samostojne dejavnosti dimni-karstva odločil /a mojstrski izpit in pred nedavnim tudi opravil.
»Morda je res nekaj resnice v lem,«" nam jc odgtworil z na-sniehoni na ustih in nadaljc-val>Danes je v Sloveniji v dimnikarski dcjawiosti zaposlenih približno 28(1 oseb, od tega jih vsaj četrtina nima pruneme izobrazbe. Dejanske polrcbe pa so vsaj 4.^0 dimnikarjev. CHedc na vpis ne kaže. da hi bilo v pri-htidnje kaj dru^če.« Razlogov za takšno stanje je, po Petrovem mnenju več, OsmoSolci premalo vedo o lent pt>klicu. niti razpisane -štipendije jih ne pritegnejo. ť'rna obleka, třmělo in pogosto tudi od saj umazan obraz kot zaščilniznak dimnikarjev jeře dl >lgo preteklost. »'R> ni več umazan poklic. Teh-nok^gija kurilnih in dimnovod-nili naprav je t(Uiko napredovala. da hodimo od stranke do
stranke s sesalci v rokah. sebninii napravami, merilniki, kamerami z^ snemanje dimnikov in piidobnimi pripomočki. Današiiji dimnikarji. pok;g varstva pred požarom in varovanjem ljudi pred zadušitvijo in zastrupitvijo, ljudem svetujemo, kako lahko varčujejo z enei^ijo. skrbijo za varstvo okolja. Ko opravimo storitev pri stranki, za nami ni umazanije. V stKcdnjih dri^iivah. zlasti v Avstriji in Nemčiji, hodij(3 dimnikarji z belimi rokavicami okrog. Tbdi pri nas bi lahko.« Naslednji razJog za pren^ajhno zanimanje je, meni, odnos družbe dcj tega tradicionalnega «obrtniškega poklica, s^e vedno je premalo cenjen in spi>Sto-van. Kot pravi Peter sc zakonodaja v zvezi s tem spreminja, odnos do dejavnosti pa ne. »Naša služba je lokalna javna služba, ki naj bi jo lorcj podpirala lokalna skupnost in za opravljanje dejavnosti razpisala koncesijo. Občina Velenje potreben odIt)k ima. na razpis koncesije pa še vedno zaman čakamo. Prepričan sem. če hi bilo kdaj kaj narobe, bi nas hitro na.sli in nam zagrozili s kaznijo. Da bi nam pomagali rešiti kakšno težavo, to pa ni ravno praksa. Bolj delajo po sistemu: znajdi se.« Kako vrednoti
država službo, dokazuje med drugim z davčnim sislemom. Včasih dimnikarska dejavncwt ni biia obdavčena, zato so bile zaradi uiŽjili cen tc storitve za stranke bolj sprejemljive. Ljudje na terenu so pri zgodbi poglavje zase. »Pri mnogih strankah se počutimo Šc vedno kot nekaj nebodigatreba. čeprav po predpisih moramo opravi t i storitev, Na lep način jim poskušamo stvari predstaviti. Nekatere dejstva nato sprejmejo, druge vztrajajo pri svojem in nas napodijo od hiše. ť'iščenje naprav je obvezno vsaj enkrat na leto, T) zahteva tudi zavarovalnica.kiUiv prihodnje zadeve Še zaostrila.« Peter je povedal, da so slovenski dimnikar]} člani evropske dimnikarske zveze. kar med drugim pomeni, da sledijo napredku, se učijo na izkušnjah svť^jih stancwskih kolegov. ki so v drugih državah precej »Mj gor vzet i, laH mi v Skwcniji,«
/a poklic dimnikarja je Petra navdušila mati. Opravlja ga z dušij in telesom, /anj se je izučil na Srednji gradlvni kú\ v Mariboru in jc, trdi. edini izučen še aktivni dimnikar v občini Velenje. Od nedavnega je tudi edini dimnikarski mojster. Rad se spominja mojstra DiLšajia Kukovca. vodje enote
Dimnikarski mojster Peter Pečnik:« Naša dejavnost ni pri-dobitniška. Po terenu ne hodimo več 2 od saj umazanim obrazom, omeiom in metlicami na ramah, ampak s sesai' cif sodobnimi merilnimi napravami in drugimi pripomočki v
rokah.» {foto: vos)
Dimnikarskega podjetja Ravne na Koroškem v Velenju, ki mu je bil pri opravljanju prakse v veliko oporo. Će bi bil Še enkrat pred odk^ítvij(\ kam po osnovni Šoli. bi zjiova izbral poklic dimnikarja. »Zelo raz-
gibaiio delo je to, dan se razlikuje od dneva, počutiš se svobodnega. Ko greš od hiše, kjer si opravil storitev, ic preveva občutek zadovoljstva, ker veš, da 1x1 ognjišče toplo in varno.« Mimogrede nam je zaupal, da
se je nekaj lel preizkusil kot knapv jami.a jc naposled vendarle d<mmel, da je bili dimnikar lepše.
Dejavnost je »zastrupila« kar vso Pcčnikovo družino, ^na pi^maga Petru privođenju pt>-sebnega registra strank, njuni trije otrcKi {sinova in hči) sledijo željam po nadaljevanju dimnikarske družinske tradicije. Najstarejši sin je že spivjial delo dimnikarja na terenu. Peter, ki je opravil mojstrski izpit za U>. da bi lažje sicdiJ razvoju tch-n(3logije. izobraževal svoje delavce, se je odkn'il še z-a napre-díwanje - prijavil sc je namreč za pridobitev naziva sodni t/ve-denec za kurilno-dimncwi^dne naprave in pTi;/račev<ihie sisteme. Da delo na terenu tipravlja kakovostno in strokcMio. pa bo pi^kuŠal dokazati tudi s prido-bitvij(^ certUikata kakovosti IS(.) 14CHJ0. »Najbrž vsega tega ne bi počel. Če ne hi poklica Ckprav-Ija res z diišo hi telesom. Ker jc temu tako, imam kanček upanja. da se bodo stvari obrnilo na bolje, da bomo z^dovtjljni vsi -izvajalci dimnikarskih storitev, stranke in lokalna skupnost. Pa bo morda tudi zaradi tega med nami več srečnih ljudi,« je sklenil pogovor dimnikarski jnoj-ster Peter Pečnik.
MTp
10. januarja 20Q2
«fl^ÉAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
MIlan Cajner, predsednik LD Dreta Nazarje:
//
Porušeno naravno ravnovesje ogroža divjad
//
Vs« većje uro»nalijevanje okolja in vstf Vťčji pustni človeka v nuruvo rušijo n^iravno ravnovesje« v^e to pa iinn velik vpliv f\a go/dne živali. Med taksne posege gotovo sodi gradnja ceslneua omrežja, na naiđem ^ir.^em območju p(>sel>ej gra<i-nja avtociiste od Vranskega proti Ljubljani. Ob tem seveda n:«sl;ija veliko nemira in divjitd seje zaradi te^a primorana seliti, po drugi strani pa nova cesta prekinja tisočletne naravne poti divjadi.
Na kamni.sko-savinjskcm lovsko-gojitvencin obmt>Čju lakSnn slanje v največji meri vpjjva na divjega pra^iCa in jelenjad. Te živail se namreč v zadnjih letih umikajo v osrednji proslor, lorcj na področje Me nine planine. Zaradi lega lam naslaja vse več Škode, kar likrali pomeni nezadržno večanje naspnnja med lastniki gozdov in kmeiijskih zemljiSČ 1er lovci.
"Lovci smo žc pred dobrimi ircmi leti spoznali, da zaradi lakSnih sprememb v okolju posamezna lovska družina na iako ol>sežnem področju ne more 11 speSno gospodarili in upravljali s SieviJom divjega prašiča in jelenjadi. Zalo smo se začeli poj^^no dogovarjali in na podlagi lega sprejeli odločilev, da na področju /gornje Savinjske, dela i>aleSke doline 1er domžalskega območja ustanovimo novo lovsko-gojiiveno enoio. zno-

iraj kaiere bi kar najbolj uspei>no uresničevali potrebne ukrepe za uskladitev/mogljivcv sli naravnega okolja s številom divjega praSiča in jelenjadi. Nemogoče je namreč, da bi na tako velikem področju to uspelo posamezni lovski družini." pravi Milan Cajner, sicer predsednik nazarske lovske družine Dreui.
Lovci v cn glas poudarjajo, da namen taksnega dogovarjanja nikoli in nikdar ni bil povečanje Številčnosti divjega prašiča in jelenjadi. "Nasprotno, naš temeljni namen je zmanjšati število, saj se v celoti zavedamo, daje glede na raz-
merev okolju Število teh živali odločno previsoko," pravi Milan Cajner. Pri teh napt^rih so lovci večkrat nemočni. Tudi zaradi zadnjih milih zim. ki so pripomogle, da so zaradi zelo ugodnih razmer že enoletne živali dosegle rodnost in število divjih prašičev je skokovito poraslo. Prirastek je torej visok, izgub ni. ob lem pa mile zime povzročajo velike ležave za uspešen lov,
Milan (Cajner: "Kljub temu je st^delovanje med družinami pripomoglo, da smo bistveno povečali (xistreI. VIelui9y4in nekaj naslednjih je odstrel na celotnem področju dosegel
povprečno številko 87 prašičev, Po sprejetju dogovora med družinami smo skušali s povečanim odstrelom zmanjšali škodo. Tako smo leta odstrelili L^n živali. leUi 2(K)() že 180, v lem obdcibju pa želimo odstrel Še povečati, da bi prelomili nenehno rast šlevila div-j ih prašičev in zmanjšali Škodo, ''pričakujemo" pa tudi pomoč osirejše zime. >Ca nekatere to pomeni previsoko število, za na<i lovce pa dokaz, da a'sničnt:) želimo zmanjšati škodo v gozdu in zlasii na kmeiijskih površinah. lU>čcmo lorej prispevali. da bi bilo z usklajenostjo med številom živali in
ra/merami v naravnem okolju Čim manj škode, v celoti pa je seveda ne bomo mogli preprečiti."
Ob tem so lovci prepričani, da del teh Škod izziva tudi tisti del kmetijske politike, ki Se naprej dopušča gnojenje visokogorskih površin z mineralnimi gnojili. "Povsem nesprejemljivo je, da ob vsem znanju $ tem nadaljujejo, kar posebej velja za kranjsko stran. S tem namreč le za kratek čas izboljšamo kakov<Tst travne ruše, saj mineralna gnojila kaj kmalu povzročijo spremembe koreninskega si.stema, kar omogoči rast listih rastlin, ki divjega prašiča najbolj privlačijo. Tako 10 žival neposredno usmerjamo k uničevanju kmcujskili površin. Prav lako in šc bolj pomembno je, da s temi gnojili ogrožamo vire pitne vode, ob tem pa vsi vemo. daje Me-nina izjemno bogat vir pitne vode za ljudi na obeh straneh njenih ogromnih pobočij. Ta problem je izjemno pereč in bojimo sc, da sc bo nasprotje glede šleviJa divjih prašičev le še povečala. Moramo ,sc zavedali, da ima tudi divjad pravico do življenja in da Človek zaradi uporabe teh gnojil nima pravice zahtevati, da se določena živalska vrsta iztrebi. Na kaj takega ne moremo pristali, kakor se ne strinjamo s "kvazi" ekologi, ki terjajo zaščito živali vsevprek." je odločen Milan Cajner.
Dejstvo lorcj je, da v krajini, v kateri je šel človek s posegi predaleč in s tem porušil n«trav-na razmeija, brez posegov v populacijo rastlinojede divjadi ne gre: s pravilnim in strokovnim odstrelom lovci morajo uravnavati število divjega prašiča in jelenjadi. "Lovci se velikokrat počutimo nelagodno, ko moramo na eni strani kol zaščitniki divjadi povečevali odstrel na drugi pa prav dh'-jad braniti pred pritiski zagovornikov popolnega odstrela. Soočamo sc lorcj z zelo odgovorno nalogo, ki jo bomo morali uresničili z dogovarjanjem med lovskimi družinami in s pravilnim 1er strokovnim odstrelom. To pasebej velja za živali, ki Živijo v skupnostih, saj je pri odstrelu izjemno pomembno poznavanje strukture te iikupnosti. Dokazano je, da se 7. nekom roli ranim od.stre-lom Šlevilo Živali ne zmanji^uje, nesluleno pa se povečuje škoda, kar ptvsebej velja za divjega prašiča in delno tudi za jelenjad- Zalo .sem prepričan, da brez sodelovanja med družinami na tej zahtevni in odgovorni poli ne l>omo uspeli. Skrb za pravilen odstrel namreč za lovca med drugim po-meni> da mora velikokrat v gozd in da se mora velikokrat ludi odločili, da ne boslrcljal, saj bi s lem naredil samo veliko škodo,je med drugim povedal Milan Cajner.
■ /P
Krajevna skupnost Kokarje
v ospredju izgradnja športnega središča
Knijevna skupnost Kokarje je med Cremi v nazar^ki Mini najmlajša, sevedai sam» v rem pniîledu. saj so imeli v Kjikaijah p<» dru^ vojni najprej krajevni ljudski (HllMir in kasneje krajevni» skupnost v skiopu tedanje skupne oltčine Moziije. Čeprav jn štejejo med nianjše> pa ven* dar v petih naseljih ^i 530 kni* janov. prt^/no delavcev in kmetov; To p<»clročjeje Že izdiivnine /nant» p) lončanit\i],/adr\)e sledi izdelovanja pitsode iz gline pa se^'kjo v leto Nemara ta ugotovitev ni dovoy in hi lahko v krajevni skupnosti v svoje načrte lahko vkljitčili tudi oživi* te v in ohranitev tega l>o^atega Izročila. Veliko izdelkov je še c>hrai\jenih. spomini so tudi «^e živi, le čas hitn» I>e/i.
V tej krajevni skupnosti se vse od ponovnega nastanka ne ubadajo v VLSokoletečimi cilji, njihove želje in potrebe so prilagojene zmožnmiim, le pa v veliki meri .slmiijo na txilíčncm sode-kwanju z občino Nazarje. To velja tudi za lansko leto, "ki je bilo kot vsa leta prej znova leto obilit\: prmtovoljnega dela. Največ smo ga opnivili pri ^adnji in urejanju športnega in rekieacij-skega srediSča ob tabornem prostoru na Lazah. Vblikzalogaj je loza našo krajevno skupnost, vendar sem prepričan, da ga bo-
Anton Btatnik: "Brez sodeio* vanja z nazarsko občino in prostovofjnega deta ne bi šio"
mo zmogli in v celoti odprli ob .sepicmbrskem prazniku nazar-^ občine. Pridobili bc-mio ravnalo igrišče za veliki nogomet, iu^fallirano igriSče za mali nogomet, košarko in odbojko, nekaj prosiora smo namenili al-lelskim disciplinam, tu ho otroško igrišče z izvirnimi igrali., svoja tekmovanja bodo lahko izvajali gasilci in še marsikaj bo možno na tem zares lepem me-.stu nad krajem, do dokončne
ureditve pa moramo p("wlavili še spremljajoče objekte," je po vedal predsednik te krajevne skupnosti Anion Blatnik.
Sami so obncwili most preko Drete v Potoku, razširili odsek krajevne ceste, kol vedno so se množično udeležili vsakoletnega prvomajskega pohoda na Ćreto, glede dru.štvene dejavnosti pa velja pohvalili gasilce, športnike in v zadnjem času posebej tabornike roda Sotočje, ki vključuje tudi člane iz Nazarij,
"Med letošnjimi načrti je gotovo v ospredju dokončna ureditev sredica na La/ah. pospešili moramo priprave na izgradnji» ka-bclske televizije in uredili javno razsvetljavo v FV^toku. slednje že imamo obljuliljena sredstva, kar velja tudi za asřalliranje igrišča na Lazah. Seveda se bo nasla Še kakšna drobnarija^ ki pa krajanom vseeno veliko pomeni. Dobro se bomo morali pripravili ludi na volitve, kjer bomo dali svc^c glaswc tistim, ki bodo v naslednjem obdobju odgovorni za razvoj občine in krajevne skupnosti. Seveda /elim vsem krajanom in občanom zdravja, miru in zadovoljstva, velja pa jim ludi zahvala za pomoč in sodelovanje v pateklem letu. Naj bo letos vsaj lako," je Še povedal Anton Blatnik.
■ iP
Gornji Grad
Konec zapletov z lekarno
D(»lgotr:tjni zapleti okro^ zasebne lekarne v (vomjem (iradu su hili dokončno ra/rešeni šele pn>ti koncu lanskega letu. To je seveda ponteni-lo uresničitev dolgoletnih že^a prebivalcev zgor-rgefta dela 2^drečke doline, pa tudi širšega oh* močja. Mnogim so sed^j prihranjeni pot, stniški in čas, kar vse so doslej tratili oh ohisku sose<J« njih lekarn.
Pol do (îdprtja pa je bila trnova. Lekarno ob zdravstvenem domu je namreč zgradilo in v celoti opremilo podjetje interdenl d.o.o., ki pa navzlic vsem naporom ni u.speU'j pridobili koncesije. Občina (}omji Cîrad je zaradi tega prožila u.stavni spor, ki pa se vleče v nedogled V občini in pc^djetju .so ocenili, da rešitve ne ho prej kot v leiu dni, zalo so poiskali drugo rešitev. Tako je podjetje Interdent lekarno z vso opremo prodalo podjetju Farmadenl d.o.o, i/ Maribora, lo pa jo jc oddalo v najem koncesionarki Tanji Veršnik. S lem so zagotovili pogoje za podpis pogodbe z zavod(3m za zdravstveno zavarovanje in odprtje lekarne.
mjp
Klub študentov šmarške fare
Pričakovali več
člani KJuha študentov šmarške fare so v drugi polovici lanskega decembra v prostorih šmarškega Mladinskega centra pripravili prvo brucovanje. Pare je v .šaljivih igrah spodbujalo približno 70 udeležencev. Kot so povedali organizatorji, so m prireditev pričakovali vetje zanima* iX|e, vendar so hili gle<le na res hladni sobotni
večer z ohiskom kljuh temu zadovoljni.
Svoje čhme bodo povabili na prireditev znova v drugi polovici tega meseca. In sicer bo lo potopisno predavanje. Februarja pa bodo pripravili informativni dan za srednješolce oziroma bodoče študente.
mtp
8
KULTURA
'^H'AS 10. januarja 2002
Glasbena šola Velenje
Čudovita orgelska glasba
V Viîk-nju .smo od leia IW7 Ix^uii-Icjši 7i\ prclujxi orgelski» dvor»* no in kviiliiťinu mehanske or^lv dunajske firmv Allu^ui^r. P<» nnli domoćih in tujih orgcUkih strokovnjakov, ki ^o>ilujcjo \ ghisbcni iUili vsako leto, scgnjo n.iiU? or^lo po ol»ću(ljivosM trak«
tur& in xlnhtni intonaciji v sum vrh od tisočih orgelskih instni« mcntov. kolikor jih pn^mori' našit
V prcdhožičncm ćasu orgelski oddelek glasbene št>le vsako leto pripravi Orgelski večer» na katerem se prcvUiavijo dijaki, pa lu-
di il udeni je orgel, /a p^peslriicv programa smo bili vselej deležni tudi kakšne nove komt>rnc kom-binauje zorglami. Na lokratnem veieru so se pred-slavile orglavke Nimi J^takkar, .fcrncja Sredcnsck. Alenko Mir-k^c. TjašH Lc2>nik. Liera Hnri in
orglavec Jernej Ma/ej. Veiji del programa sc> sestavljala orgelska dela. ki so jih skladatelji napisali prav za bo?iCno pra/JiiCno razpoloženje. / dvema božičnima pesmima se je oh koncu programa predstavil violinski duo: Katja Drev in Ana Sredensck. Pi»leg čudovite or^cUke gla.sbe. ki nam v času božiča seJ-e Se bolj do srca. smo lahko prisluhnili ludi izbranim leksloni Phila B<w-rnan^a. ki jih jc interpretiral lilip Vrnhič.
Orgelski (xJdelek vsako leto po kckncertu povabi na daižalK'n klepet in praznične dobrole vse ptv sla^alce. Na sjedaj že tradicionalen božični orgelski večer se je odzvalo ludi letošnje leio veliko 5tcvik> pcfiluSalci?v. Čestitke mag. Emi /apui^ek in prof. Barbari Sevi>ek. ki sla priprav i h letošnji bogat večer.
■ Andreja Gofež
HarmonIkarskI orkester Premogovnika Velenje v Berlinu
Po uspešnem letu še gostovanje v Nemciii
Harmonikarskj orkester Uarbu-r» premo}iovnik V«lenje je nastal skorajda slučajno. Pred dobrimi (remi leli so se tantje. ki v prostem času radi raztegnejo meh na dlatonični harmoniki, /.bral! le /Jito, da bi svojim kna-povskim sUinovskim kolibom m-igrali na prireditvi ob novem letu. Nastop je več kot uspel, zalo je ideja Polde Robarja, da bi us(ano>ili čisto pravi orkester, hitro padla na plodna tla. Sedaj 18 mu/.ikan(ov vsak četrtek pridno vadi, seveda pa se izpi»pol-njujejo tudi v prostem času. Kot sestav so ziinimivi. saj tovrstnih orkestrov v Sloveniji in po svelu skorajda ni, vsaj ne tako številčnih. Zuto jih vse pogosteje vabijo na gostovanja. Pno v letu 2<Kt2 bo kar v nemškem Berlinu, kiimor gredo v četrtek, 17. januarja.
O delovanju orkestra Barbara smo se pogovarjali 7 vodjem sestava Bojanom Lajlarjem, kise je uvodoma zahvalil prav vsem na Premi^g^^vntku. predvsem pa vtxl-sivu in sindikatu. Orkester namreč deluje pod okriljem Odlxí-ra za kuhur(\ delovanje pa financirala (vsak pol) sindikat in Pre-mogovniL Ek^slej so veliko nastopali in snemali, pot navzgiu.vos čas pod vosivom Mira Klinca iz Liboj, pa se se nadaljuje. »Tojo/elo topel in dol>er mentor, ki ima veliko potrpljenja pri delu z nami. Vedeli morate.da nismo profesionalni glaslKiniki. am«
pak da ses tem ukvarjamo ljubiteljsko. Ti>rej v svi»jem prostem času. Vaje imamo enkrat tedensko. razdeljeni pa smo v več sku* pin. Mentor nam poloû), kako naj se naučimo, vadimo pu doma. Na vajiih popravimo, ol>novim<j in {/.delamo.«
In kako nastaja repertoar? »V glavnem ga izbiram jaz. se pa vedno pogovorimo /, vsemi čla* ni. Svoje mnenje p{»vc še mentor. Danes lahko zaigramo m koncertni program, ki traja eno uro. To pa je od 12 do 14 skladb. Vmes smo tudi precej snemali, saj pripravljamo prvo zgo.^^čenko. Doslej smo posneli 7 skladb, računam pa, da bomo delo v studio končali do pomladi. Takrat naj bi i^šla naŠa pr>'a zg(»šC*en-
ka.«
Se prej pa jih čaka konccri v Berlinu. Izidor Pečovnik - Dori. znan župnik, ki dela v Berlinu, bo pripravil srečanje z zdomci, na katerem bodo izvedli samostojni koncert. Piwabila so bili zelo veseli, poleg orkestra pa se bo v Berlinu s svojimi likovnimi deli predsiavil slikar Stojan Spc-gel. prav tako zaposlen na Premogovniku.
»V Šaleški dolini že ves čas veliko nastopamo. I^ni smo sodelovali na različnih proslavah in prireditvah Premogovnika Velenje. Dohro pa sodelujemo tudi z Muzejem premogovni.^tva Sh»ve-nije. V sodelovanju /. njimi smo igrali v Celovcu na otvoritvi sej. ma, igrali smo v avstrijskem po-
bratenem muzeju z našim muzejem...,« je ob tem. na na^ vprai^anje. kdaj bodi"» koncvrt pripravili doma. tiodal Bojan Lajlar. Ni pozabil omenili âc nekaterih drugih uspehov orkestra» ki je svojstven, Zšito pohvale dežujejo in to prav iz vseh k(mcev Skweni-je. »Lani smozans<imblom Dan in noč uspesno nastopili tudi na Vurberškem festivalu. Publika je bila navdušena. Posneli smo ludi dva videospoia /a TV Slovenija. Enega smo posneli na starem jašku, drugega pa na wljo režiserja v okolici Vile Herlwrste-in. Oba sta dobro uspeta, zitlo sta hila uvri^čena tudi v redni spored TV Slovenija I.«
■ Bojana Špeget
Harmonikarski orkester Barbara Premogovriik Veienje bo v naslednjih dneh igral našim
zdomcem v Bertinu. Tja jih je povab// znani župnik Dori.
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
»Slovenija odprta za umetnost 2001
«
V letu 2<KM je bila mechiarodna likovna delavnica »Slovenija i»d-
prta /it umetnost« jubilejna, 'k deseta po vrsti. Kot vse doslej, je
l>i>tekalu na slikovitem .Sin^jem vrhu nad Ajdov^'ino. Nastala dela IkhIo od jutri dalje na ogled v ve» lenjski galeriji KC IN. V progra» ma <»b otvori M, ki se la > pričela oh IH. uri. bo sodelovala mlada pianistka Ana Avl)eršek i/Velenja.
Na likovni tlelavnici je sodelovalo 24 avtorjev iz 12 držav. Udeležence je izbralo V selektorjev. Med udeleženci je bilo bili kar pet častnih g<*slov: Valentin Oman (Avstrija), /vonimir Kamenar (lirvažka}) in Franco Dugo in Carmelo/oUi (Italija)in Bogdan íobal (Slcjvenija). Meil Slovenci pa-SO bili ietoAnji udeleženci: Ludvik Pandur. Ivo Misiiik. Ana Za-vadlav, /mago Puhar, i^n Pu-
siovrh. Domen Slana. Arijan Pregl, Milan Tîîdiè. Vodja projekta jc bila tudi lokral Anamarija Stibilj-Šajn. umetniški vodja pa Klavdij Tuita.
Pluralnost izražanja daje tej delavnici možntwt odprtega dialoga med posameznimi avtorji in Žirino 1er svoU^do izražanja-Izbt^r del je vsako kno na ogled v ireh galerijah; Kultunii center Srečka Kt)sovela ScŽana-decenibcr 2íK)l, Cîaierija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje-januar 2002. Mestni muzej Idrija- februar 2(K)2.
Razstava bo v Velenju na ogled do4. februarja 2íK)2!
■ bš
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE vabita na
NOVOLETNI KONCERT
Nastopata:
MLADINSKI PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VELENJE DIRIGENT: MATJAŽ EMERŠIČ
PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE DIRIGENT IVAN MARIN
PROGRAM:
B. Adamič, V Bellini, F. Suppé, D. Šostakovič, V. Štrucl, K Vlak
LKONCERT
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKJ VELENJE VELIKA DVORANA, SOBOTA, 12. JANUAR 2002, ob 17.00
2. KONCERT
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKJ VELENJE VELIKA DVORANA, SOBOTA, 12. JANUAR 2002, ob Í920
Šest izzivov - šest avtorjev
Danes oh J.\ uri hodov avli upravncslavbc Gorenja na Partizaaski 12 odprli ra7Siavo kade ms ki h slikarjev Nikolaja Bt*ra, Črtomir* ja Frvilha. T<»ma/.a Gorjupa, Hermana Gvardjanćiču. Zdtnka Hu/jana in Apulonije Simun.
Gre za i/razite prodsiavnikc sodobnega slovenskega slikarstva, večina pa opravlja ludi pomembno pcdaga^ko delo na Likovni in PcdagoSki akademiji v Ljubljani. Slike so na.sUilc na .štiridnevnem likovnem druženju pod pokrov I tcljsivom ( jorcnja v Vili I Icrl>cr-sicin sredi oktobra lani.
Ra/siavo bo (jdprla MUenii Kuren Uo/iček. vodja CJalcrijc KC* Ivana Napotnika v Velenju. Likovno kolonijo in raxsiavo je or-î^anizirala Kulturnica. Vahljvní!
Bralni krožek v Kulturnici
v torek, 15. januarja, oh 18. uri bo v Kulturnici gosi bralnega kro/ka pri Društvu za kulturo (iorcnjc Milja Cander. urednik Bclclrinc iz Ljubljane. Tema pogovora bo knjiga Marjana Romanca Ljuhe/en. <iost veCera bo govoril o knjigi kot najvišji obliki, ki »ostaja ena redkih, morda cclo edinih motnosti oschne izbire življe nj skon a/orskcga sprasevanja« (dr. M. Kmcel).
Vabljeni!
Ustvarjalnost mladih na ogled v dolini
l^ini Sťptemlira st> se v Zavodnjah nad Si»(tanjťm /e osťmínd-vajsetič /hrsdi mladi kiparji i/ osnovnih sol v Šaleški dolini in dveh ^oKtujnćih šol. 1\idi tokrat so ucenci vitjih ra/rt^ov v trojkah uslvarjali ihkI vodslvnm svojih likovnih pťda^^o^ov. In ludi tokral so nastala i/jemna dela, kijih hidi pnznavalci likovne umetnnsii težko prtpti^ejo delu mladih najstnikov.
Vsit leta Jc bilo mogoćc na.iialc plastike in slculpiurc videti ic v /avodnjah, v Mali Napotnikovi galeriji v Potočnikovi hiši in pa v Si'jAianjski Napotnikovi galeriji.
V ponedeljek popoldne pa so jih prvić na o^ed postavili sredi Velenja, v avli občinske liiše. Obi.sk otvoritve je bil bogat, program učenk Sok* MP T prijeten, kipi premišljeno postavljeni, obiskoval-ei pa so se lep cas zadr/ali na klepetu.
10 jc zagotovo razstava, ki jo mora videti čim veC ljudi in upam. da bo res tako.
■ bš
Program ob otvoritvi kipov svojih vrstnikov so tokrat pripravile učenke iz velenjske šole MPT.
10. januarja 2QQ2 »»^ČAS
107,8 MHz
mim m iàsomi mom * mim m tmmi mu\K
0
(îajin kotiček ekolu^ko oharvanu oddaja, ki jo priprjvljii aastí zunanja sodelavk;« dr. Marta Svetina, sicer ra/Jskovatkii na ERlCo, ima vedno širši kro^ poslušalcev. Okuljskih tem se loteva z zanimivimi prijemi in tii<ii souovorni-ki. kijih vabi v oddaje, so sko/l njena vprašan-,ia pred stil vi jen i povsem d ru}*ače, kol jihpuzn<i-
mo. Oddaja je v proj^rumu Radia Velenje na sporedu ob torklb ob 9. uri, ponovit>i pa lahko prisluhnete ob ponedeljkih ob IH. uri.
V i>porincm količku, lega pa pripravlja Katarina Praznik, nekdaj odlična plavalka, zdaj Sporlna pcdag(îginja, pa sc enkrat mesečno, tudi ob ponedeljkih, .seznanjamo s Sporli, od smučanja do plavanja.
Obe oddaji sta prava pope^stri^cv radijskega programa.
■ /nkp
Katarina Praznik pripravlja Športni kotiček, dr. Marta Svetina pa oddajo Gajín kotiček
(foto: vos)
Senza
Velenjska skupina SenZa je nastala leta 1999. Pred približno letom dni so k prvotni /asedhi dodali še električno violino (dokaj redek inštrument) in lako i/.oblik<»vali da-na.šrgo glasbeno podol)o, ki temelji na pop r<Kku. /ačii\je> nem i elementi ska ritmov.
V času svojega kraikcga obstoja imajo zascboj že kai precej nastopov, polivalijo pa sc laiiko ludi s studijskimi posnel-ki. S skladbo »Će bi vvdela« so gostovali na lani izdani šaleški kompilaciji »Lignit 2«, pred kratkim pa so posneli Judi svoj prvi vidcospol, V vizualno po-
dobo so odeli skladbo »Ventil«, spol pa prcmierno pred-.stavili na koncertu v mariborskem STUK-u, kjer so že drugič nastopili pod okriljem Šaleškega študentskega kluba.
Če vas o obetavni velenjski skupini zaninia kaj več, pa lahko obiSčctc njihovo spletno stran www.senza-band.com.
■ MiČ
NA KRATKO
6PACKČUKUR Konac minulega leta, natančneje 26. decembra, je velen isk I raper posnel material za svoj prvi videospot »Šluk šluk«. Snemanje )e pod vodstvom režiserja Klemna Dvornika trajalo od 7. ure zjutraj do 23. ure zvečer, 6 Pack pa se je po režiserjevih besedah dobro držal.
DESIQN OF LOVE 5 26. decembra je v Rdeči dvorani uspešno minilo že pelo na-dalievanje elektronskih zabav pod blagovno znanko Design of Love. Žal jo je organizatorjem tokrat zagodlo vreme, saj zaradi snega in slabe prevoznosti cest, precej retverjev ni uspelo p rili do Velenja.
GEORGE HARRISON Založba Parlophone records bo 14. januarja ponovno izdala George Harrisonovo največjo uspešnico »My Sweet Lord« v časi pokojnemu Harrisona Dobiček od prodaje singlov bo namenjen dobrodelni organizaci-
VLADO KALEM6ER
Po uspešnem sodelovanju z Novimi fosili In Srebrnimi krili, se Vlado Kalember spet predstavlja s samostojnim albumom. Plošča z naslovom »Rano ml je zaspali'« |e nastajala v Sloveniji In na Hrvaškem.
SEKAAAI
Založba Menart je ob skoku v novo leto izdala dvojno plesno kompilacijo z naslovom »Se-kaaa!«. Na dveh pfoščklh je 28 skladb, pri nilhovem mlksu pa so sodelovali ta hip najbolj vroči slovenski klubski producenti
ZABLUJENA GENERACIJA
Po uspešni naslovni skladbi njihovega prvenca >'Pozltlv va-brejšen« in super uspešnici »Superboy«< mladi zablujenci predstavljajo že Iretjl singl z debilantskega albuma. Tokrat je tosidadba »Sonce nabija«.
MC VELENJE • DOGODKI
Koncert doc.TONE
V solmlo« 12. januiirjsi, Ih> v MUdinskeni centru Velenje v organizaciji ŠSK-ja nastopil Jazzovski kvartet doc.TONE. Mednarodna z^isedba je nastala n» pobudo velenjskeua saksofonista Jureta Pukla, ki se Je lansko jesen mudil na krajšem študiju v nizozemskem Den Kaa^u. V kvartet je povabil šeavstrtjskega pianista Martina Reiferja in dva niztn zemska glasbenika: Rodri^a Reijersa (kontraba.s) in Kle-mensa IVtarktIa (bolmi). Skupina igra moderen mainstream ja/z s primesmi Tunka in lati* na. Preiuravajo tako svoje skladi>e, kut tudi lastne aranžmaje znanih jazz4»vskih standardov, nenavadno ime doc.TONE pa so si nadeli po skladbi B. Marsa I is kvarteta in v/devku prekmalu preminulega pian i.sta K. Kírklanda.
Doc.TONE pravkar končuje-
jo krajšo turnejo po Sloveniji, Avstryi in Hrvaški, njihov so* hotni koncert v Mladinskem centru pi\ se bo /ačel ob 21.00 uri.
Fender show
V petek, II. januarja, Imi ve« lei\jskj Mladinski center pri* zorí^če zanimive predstavitve kitar in dru^e glasbene (rpreme slovite ameriške blagovne /namke i*'ender. Dogmiek se ho začel fe ob 17.00 uri s projekcijami in predstavit\1Jo kitar tega legendarnega proizvajalca. Ob 18.00 uri bo sledila cyber twin prezentacija {Mitja
Korbar), nat<» \h) nekij kitaristov §e v živo demonstriralo kvalitete Fenderjevih i/delkov« ob 21.00 uri pa bo sle<lil Idejam session, kjer bosta m dober ritem skrbela basist Jane/ Za-košek in iKibnar Jernej Tešanovic. Prireditev se bo zaključila s projekcijo koncerta preminulega bluesovskega kitarista Stevie Ray Vatighana. vsi za-ljul)ljencf v Tenderjev stratoca-ster, telecaster in druge modele pa se boste lahko vpisali tudi v Tender fan club.
Na sliki Le<» Fender i 1909-1991), ustanovitelj tovarne l*ender	■ MiČ
Sir Paul McCartney prvi britanski pop miiijarder
Nekdanji član Bcailov sir Paul McC!arincy (59) jc v prcie-klcm lelu pcislal prvi milijarder med brilanskimi pop glashieniki. Kol jc i/računal časnik Sunday Express, zna.^a McOartncycvo premoíicnje 1,1 milijarde funtov, kljub icmu pa se Je na "seznamu bogaiih" uvrslil §elc na 11. mesio. Drugi najbogalejsl Britancc v/, svela /abavne industrije jc David Bowie s 5i)\) mi-
Student naj bo
v icm simc-
n rm i
u ti ^ lx>lj aktiven.vesel» priden na faxu in vse t>suilc siva r i,k i sic jih v preteklih dneii slisali ti-si'ïiiiratf Mí smo slišali nekaj (a-kega kol "sTyansii nagi'", bili smo namreč v Budimpešti, kjer smo razumeli le našega super Lado-la in bili za siivesirovo polteno lepeni s kariona&iimi tuleCimi lulci. Da pa ne bi iisto zanemarili šiudijskili obveznosti, smo se dva <.lni zabavali na madi^rskem ekonomskem laxu • êe bi bili laksni faxi pri nas,ne bi niiiCe diplomiral! Ampak preživeli smo in še preveć slabo se nismo imeli - žal vam je laiiko, ki nisle bili zraven.Seveda pa Budimpešta ni
bila največji žur v decembru, lo jcbil namreč nas mega Na knap žur, ki je ze dru^č zapored pc»ru« Šil vse rekorde na Sluku. Udeležba in aktivncsi šiudenlovsia bili res izjemni, oporaniia bi le Se vse.kisodali lam potrdila vpisu, da pridejo Še v MC* in izpolnijo pristi>pne izjave - potrebujemo jili, da bo lahko še 3. Na knap žur. Naslednje vrsiia» bi morale bili moCno poudarjene, nanašajo se namre^i na tragedijo našili noviii prostorov. Razočarano smo namrei ugotovili, da nekateri ne aiajo cenili našega truda in dninarja .kije bil vložen v la pnv jeki in si> takc^ novi cyber kale, ki smo ga res polrebewali. popolnoma zasnivnjali. da nc uporabim se kakSne hujše bese<le. Tako bo-
do proslori začasno (približno en mesec) zaprti, dajili uredimo ponovno in do konca, naio pa bíxlo veljali siroîyi ukrepi. J'.al nam je, daje nekaj neobzimežcv uničilo možnosu ki je bila namenjena vsem štuiienlom, vendar začasno ni druge pi')ti. Ta Čas pa .se postavitev kol in razmišljajte, wikaj moramo biti v Velenju vedno lako posebni. Na/^dnje se vabilo na naše» pivo januarskih prireditev - jutri bo v mc-ššk domačin Jure Puklspnjatelji z glasbene akademije iz Gradca pred-sfavilkvaliteten funkyjaTzl Glas-1>3 za na.^e duše, začnimo novo lelo s prijetnim vzdušjem in ob zvokih le priljubljene zvrsti!
Bodite z nami tudiv2D(l2. bose za 1 boijsekotv20()n
■ MajaAhtik
lijoni funtov, ki sc je uvrstil na mesto, sir Elton John pa .se jc s 4.50 milijoni znašel na 47. mcslu. (sta)
Mobyja ugriznila mačka
Guruja elektronske glasbe Mobyja je nedavno v kitajskem predelu New Yorka ugriznila mačka, zaradi čcřiar jc moriti poiskati zdravniško pomoč. Moby jc na mačko naletel med spa'ho dom. Ko jo je zagledal Jo je hotel pobožati, a ga jc la ugriznila. Kol jc povedal Moby, sprva sploh ni pomi.slil. da bi lahko bil ugriz mačke nevaren, a čez dan je njegova roka vse bolj zatekalo. Sprva je bolečine stoično piX5-našal, ^ele ko ni mogel več premikati prstov, se je odpravil k zdravniku, 'lam je dobil injekcijo proli tetanusu in ogromno količino aniibiolikov, zdravniki pa so ga tudi okarali, ker ni poiskal zdravniške pomoči takoj po ugrizu, (sla)
Porolca Erica Ciaptona presenetila tudi svate
56-letni britanski glasbenik Eric Clapton se je prvi dan novega leta jioročil s svojo dolgoletno prijateljico Američanko Melio MeCncry (25), ki mu jc pred Šcsiimi mescei rtidila hčerko Julie Rose. Poroka jc bila veliko presenečenje za vse, saj niti p(V vabljeni nist> vedeli ;ianjo. Gostje so se v cerkvi v Ripleyu na jugu Anglije namreč obrali na povabilo h krslu Claptonovih hčerk, Julie Rose in 16-leine Rutii,po končanem kislu pa je vikar oznanil vest, dasc Clapton in Melia Me Ene ry želita ob tej priloi^nosti tudi poročiti. To je 70 drugi 7žfkon tega legendarnega riKkerja, ki jc bil v letih od 1979 do 1988 poučen z manekenko in nekdanja ženo Ge-orgea Harrisona Palti Boyd, (sta)	■
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 06.01.2002:
1.PRIMORSKI:	Brez kikice al'S kikfco	10 glasov
2.FAL0TI:	Sostanjčanke	8 glasov 2.VERDER6ER: Maneken	8 glasov 5.MODRlJANI:Mebišuoh	2 glasova 5.VITEZI CELJSKI: Zdravica prijatelju	2 glasova
I I I I I L
Predlog] za nedeljo, 13.01.2002:
1.FAMTJEZGG:	Klošar
2.K0ČEVAR:	Mehanik
3.MLADI	DOLENJCI: ŽenitnI oglas
4.	POGUM: Kresničke
5.TINELESJAK:Avstroogrska
Viti Grabner
n
I I I I I
93-letfii Edo Hudovemik je bil eden od direktorjev terni oeleklr aro e, odličeD orodni telovadec, ki je Še poseben blestel na drogu ter čislal (še vedno ga!) zborovsko petje. Tudi zdaj, kot stanovalec doma za varstvo odraslih, se rad udeležuje kulturnih dogodkov in druži z ljudmi. Na fotografiji je skupaj s sinom ter Vinkom Šmajsom, slavistom ÍD publicistom in Smajsovo ženo Slavko, ki se je v svoji delovni karieri veliko posvečala otrokom.
Ravnateljica Vrtca Šoštanj Vesna Žerjav je bila v gaberškem vrtcu pred nedavnim jasna in nedvoumna: »Na vas tukaj je» da poskrbite, da vrtec čez leta ne bo prazen«. »]e mislila tebe ali mene,« pa se sprašujeta Bogdan Lampret (levo), predstavnik sveta staršev in Milan Kopušar, šošlanjski župan, ki je tudi Gaberčan.
•Le kdo ju ne pozna? Ftankovičeva - Zmago, odličen pevec in zborovodja in Rozika, med »pintarjevci« včasih izjemno priljubljena fizkultumica? Popust v trgovinah s čevlji je tudi njiju pritegnil. Za strokovno oceno in nasvet pa sta vzela s seboj hčer.
Izročilo lepih želja
MOZIIUE - Božično in novoletno praznovanje 6. jimUHrja sklenejo svcii irijc kralji, kaicrili lepo izročilo obujajo in ohranjajo vSlevilnih krajih. V Mozirju so za to pred Icîo poskrbeli člani Kulturnega d m šiva Jurij, pridružile pa so sc jim tudi druge skupine na posamc/nih območjih. 'Irijc "Jurijevi" kralji so v sobolo svoje v<iSČilo z lepo pesmijo začeli na skrajnem robu meje mo-zirske oléine pri Kíwíič-evili na gorenjskem klancu, svoje sporočilo pa so naio ponesli še v Mozirje«
■ Mo:)p
Stari vici
ZAMENJAVA
Nâ malem letaQáču v eksotični deželi naj bi vzletelo letalo. Z mešanimi občutki so potniki poslu&^l pileča, ki )e glasno vpil:
"Ne bom vztetel, dokler ml mehaniki ne bodo zamenjali motorjev!" Čez petnajst minul je leialo vzletelo in eden od potnikov je vpm^i stevarde-
so:
"Ali je mogoče, da so ta^tko tako hitro zamenjali motorje?' "Ne, niso zamenjali motorjev. Zamenjali so pilota"
ŽEUE
Predsednik parlamenta je v bolnišnici. Poslanci mu pošljejo telegram z naslednjo vsebino: "S petinsedemdesetimi glasovi za in dvanajstimi proti vam želimo čim-
prejšnje okevanjel" REMI
"Koliko je to, Vasja?" vpraáa učiteljica, potem, ko je napisala na tablo 2:2. "Remi!" odgovori Vasia.
POMOTA
Silvestrovo, v pričakovanju novega ieta, v upravni stavbi podjela. V zatemnjeni pisarni [ežita dva, moški fn ženska, v udobnem naslonjaču. Sliši
se nežno in strastna sopenje. ■Joj, Tone, lore, še nikdar me nisi tako ljubil ..Ali |e danes tako dobro zaradi novoletnega lízpoíoženja?" "Ne, to je najbrž zato. ker jaz nisem Tone!"
OSTALE ŽENSKE
'Katere ženske imaš raje: tiste ki veliko govorijo ali ostale?" "Katere ostaJe?"
FRKANJPS'^ei^:,
Zadovoljstvo
Računsko st>di5cc jc velenjski nxAini (ibiirú izdalo mnenje s pridržkom, ker z vsem niso bili :řitdovoljni. Ha mtsi-ni občirii so bili s tem zadovoljni.
Pod sabo
Pa smo k^^nccm lanskega leiaspci dobili itiebnosi leta. Nckaicri ob icm sprašujejo, uli je res xmagol listi, ki jih ima vcC poU sabo.
Presek
§c vedno je sll^l i prcccj govoric, da je minuitcr řVescCnik na udyru. Nekateri lake vorice zanikajo, ni pa Se hiïo nikogar bi govorice o odsi relu PreseCnika dokonCnopre-sckal.
Čistost
Potapljali 7 raznih koncev dn^ave so znova nazdravili ni)vemu letu kar precej pod gladino Velenjskega je/era. In spet odprli penino. Upiij-mo, da bo voda res kmalu poN-sem lako bistra, kol je laka pijaCa, Da pa se ne bo penila zaradi kakšnih primesi.
Očetovstvo
Zdaj smo ludi uradno dobili očetovski dopusi. Nekateri menijo, da bo zdaj več
moSkih priznajo oCelovstvo.
Za denar gre
Slišimo, da ho obnova zadnjega dela velenjske Kidričeve lako zahteven zalogaj, da bodo obnovo načrlo-vali vse leiosnje leio, delo pa začeli 5ele naslednje lelo. Se' veda bi lahko bili načrtovalci bolj dinamični, a začetek obnove diklira dinamika dotoka denarja.
IzobraŽevanje
Le zakaj smc^ lako ponosni na lo, da izobražujemo vse več brezposelnih. Cc bodo bolj izobraženim, se bodo še bolj zavedali, kako gt)rje je bili brez dela.
Ponos s ceno
v Smartnem ob Paki so znova vse bolj ponosni na svoj m)gomel. A predvsem mniK gi sveiniki so ob sprejemanju proračuna tudi tarnali, da imajo šití veliko drugih po-ireh. Kaj hočemo, vsaka .slava nekaj .stane.
Na konju
po kitajskem k(îlcdarju je Icuv^nje leto v znamenju konja. A da homo res na konju» je samo lo dejstvo mnogo premalo. Nekateri bodo za lo morali garali koi asli.
10. januarja 2QQ2

REPORTAŽA
11
Rave zabava »Design of Love 5« ni zmotila mestnega miru


I * • • • • •
Nora noč v (pre)zimski
VLl.ENJt:. Zfi.íkwHiííw - MwU (i^m ko M) velenjski politiki, spldh listi, ki so Sli mi seji svvta MO Vv-Ivnji' úrťkli za nadnlJvvHnjv ravv v velenjski Kdcći dvorani. Nvrjctno mali) k Mrnhom prićako-vali »rciulinte« prirodilvc »De-oť love 5», kratko imenovan »DOL 5«. so Si* mladi po leMh in bTcu, ki najÍM)lj	prav oa v<>-
likili <lv»ranskili technoOouiKlkih, srcKiinetsa vučera resnično veselili. Rdeča dvorana Jc namreč po /apk'Cth v Ceyu ostalu edina večja dvorana vdr^iivi, kjcrtrunutn<»5e potekajo tovrstne prireditve, ki jih /amdi mno/Jcno.sti obiska ne lil smeli več uvrsti me<l sul>kul-tume. /^rndi odnosa javnosti in n1udije^ do njih pa to /iigotovo še vedno ><01 (bdi tokratna prireditev jc potekala na organi74icijsko /iividljivem nivoju, v nekaterih medijih o/.naćena s»>parexellen-ce«. Še največja te/^va m oruani-/;4(orje in obiskovalce pa mi bili ra/lM»riti velenjski »jugomladci", ki so na prireditev, ki sicer ni po njihovi meri« prišli kaziili moć svojih pesti, dolgih prstov in s tem velikost mo^canov. Zal bo morda prav to (in ne skrb politi* kov) organizatorje v prihodnje pregnalo i/; mesta ...
Ibkral smo sc v uredništvu od-UïCill, da ravc obišCvni službeno. Kar lakoj moram pojasnili, da lo privatno poćncm ?e nekaj let» vse (xi pojava lehnokuliurc na Slo-vcj^skcm; in da sc uwrsinih /iihav v /adnjcm i^asu udeležuje naša družina v ccloii. Mi^/jc namrcC glasbenik, ki se že dolga lela ukvarja s techno ^asbo. Pravzaprav je med pionirji na Slovenskem. Najstniška liCi pa je v zadnjem času ludi čisto nnvda^ena nad pariiji. Pri/nam. da ji ne pa.šc najbolj, da smo na parlvju koî druýina. pa čeprav se vidimo le nekajkrat v noći. Paive pa meni. saj vem, kaj se, žal. na pariyjili dogaja. To znam videli in opazili. \<;dnovupanju.dab<' (nekatere) miade raverje srečala pamet in da
bodo z drt^gami nehali eksperi-mcniirail in jih jesU koih<mbone-To, du mkuli hodijiJ na parivje le ziito, ;la se ga »zadenejo«, je daleč od resnice. Ko\ tudi lo. ki ho;l)jo na tovrstne di^godke, uživajo droge. Na velike parlije vednt> bolj .številni privrženci ich-no kulture iz dežele na sončni sirani Alp večino ležko čakajo, saj gre pri îem tudi z^i&kreno. prijazno družeiije mla^lihobglasbi, ki jo je treba znali poslušati in imeli rad. Toliko v pojasnilo, čeprav pre-priCwaij prepričane, da je vse ptv vezano z ravom zJi >in daa^vsiob-iskcwalci narkomani, nima nobenega smisla.
Naloga se mi ni zdela ležka v^e do irenuika, ko sem resno začela razmii^ljaii, kak<^ naj pravzaprav ^k>gajanje na DOL 5 predslavim bralcem Nai^cga časa, DJ-jev večina ne pozna, mdi o ravu verjetno ne vedo kajdosli. Zalo sem se odliičila, da najprej predslavim di>gajanje v dvorani In ob lem povem še kaj več o ravu kol subkul-luri.
Ljubezen, ki je močnejša od vremena
M^>čn<'isneženje, kise ni utrudilo do pcwie^a sredinega wčcra, je nekatere dele Slovenije skoraj odrczalf> od promel no zakt>tne-ga Velenja - Gorenjci in Notranj-ci so zalo na ležkopričakovam» zabaven prišii mixíin^ zdeselkani. Ves dan so brneli mobiji organizator^ jev. »A parly .sploh bo?-, pa je bilo najbolj pogosto vprašanje. Da bi ga odpovedali, ci bilo več vprašanje. Priprave na tako dobro organiziran dogcxlek. ki je vedno slej dožjvel šlevilne pohvale v medijih, ki spremljajo lovTstno v!o-gajanje, so namreč skrbne in dolgotrajne. Vsaj mesec dni časa vzamejo najoi^i ekipi organiziilorjev. V zadnjih dneh se jim pridružijo šešievilni Usti, ktskrbijt^zaposlav-ljanje odrtw. o7vx>čenj. sanke, garderobo, vamt^s I in dogajanje na parlvju. Dvorano so na dan prireditve pripravljali ves dan, hiln> in natančno. Prej je bila namreč zasedena. In ludi zalo vprašanje, DOL 5 (kol kratko imenujejo prireditev) ni mogla bili pod vpra.sajem. Kar verjeli nisem mogla, da se je v dvorani kljub nerac)gocim razmeram na cesti
zbralo dobra dva lisoČ ljudi. O^omno registracij na avtomobilih je iztlajak>v da Primorci (ki po zakonu sploh ne p<îirebujejo zimske opreme J, ludi tokrat niso ostali doma. Ki' stopali iz zasneženih avtomobilov, so bili prav /4<čudeni. »Mon», kam smo pa prišli? V pravo zimol,« je bilo ze-lo pogosto slišali na parkiri.Šču pred dvorano.Tudi Italijanov je
prišlo precej. Mnogi Ljubljančani in Mariborčani pa izkoristili ponujen organiziran avtobusno prevo/^ ki seje lokrai verjetno izkazal kol najbi^ljša ptH v Velenje in domov. Domačini pa smo bili ludi tokrai hvaležni organizatorjem, da so nam parly pripravili kar »doma«.
Do osmih in naprej
Noč je minila vznamenju ple.sa in zabave, tokrat brez huj.^ih zdravstvenih pi'isledic obiskovalce, kar je Še posel)ej razveseljivo. Vsi vemo. kaj sc je dogajalo na prejšnjem ravu,čepravjc verjetno utopično pričakovati, da jeto mlade. ki na lakšnih prireditvah po-sežejcf po umetnih substancah, streznilo. Vendar lokral ne nevladna organizacija Drogarl, ki je bil na prireditvi prisotna s pi^eb-nih Šolorom in Številnimi prosto-viîljci (li krožijo ludi po dvorani in t^ziijej(5 obisk<walce, če bi potre-lx)vali pomoć) in ne organizirana zdravsivcna služba nisla imeli prt'-liranega dela. Nihče ni obležal.
Pri rave modi Je dovoijeno iiiti »odšiekan«
Tudi na DOL.^ so sc obiskiwaieiptMrudili in poskrlx'li zavečk<M zanimive garderobe, /.ivx^pisane barve oblačil in las, odštekanc IVi-yua\ razgaljen i udi. lepih mladenk^ Dovoljeno je prav/apravvsc. Ni ne pravik ne omejitev. Velja svoboda pt^sameznika. njegovega okusa in stila oblačenja, ki je za mnoge za vsak parti skrbno, dolgo pripravljana. Kreativnost je zaželeno in dobrodošla. Ker je tovrstna oblačila ležko najli v irgtwinah. jim mni^i šivajo sami. Skoraj obvezna so sončna očala. dude. dodatki kot gamaše, čevlji z visokimi ravnimi podplaii. imenovani «krcmŠnile«.../agou>-vo je izgled obiskovalcev pariiya štikanten za zunanje, naključne obiskwalee. Večina pa vseeno uživa v opazxwanju skrbno napravljenih mlade nivo v in mladenk.
nikogar ni bilo treba nikam<^r odpeljali, Prav/jprav jim je nekaj dela ptiv/n'JČilo le preveč alkohola v krvi neke mladenke. In grda huška, ki jo je *'íasal" prijazen, nič hudega sluleč mladi raver, ki se ga je lotil razbi'>rili velenjski pretepač. ki je (îCilno na zabavo pri.Šel z namenom, do pokaže svojo '»moč«,
îb, da res »zadetih« obisktTval-cev tokrai ni bilo opaziti, smo ugi> tavljaii Številni malo starejši obis-ktivalci, ki smo že zdavnaj ugotovili. da se lahko či<*>vek zabava tudi ob soku in vodi. Občutek, da so mladi tokrai plesali z giíiv(í, torej brez pretirane uporabe kakršnih koli drog, pa potrjujejo ludi zgoraj navedena dejstva in uradna zabeležka policistov. Na prireditvi je bilo veliko kriminalistov v civilu in nekaj uniformiranih policistov, ki dela tokrai niso imeli veliko. Vseeno so opravili zasege mamil pri I3obÍskovalcih.
kí^nČna «bilanca« pa je bila okoli 7iJ ckiiazijev. Ćeprav so se poli-ci.sti bali, kako bo. saj je bila prireditev v času b(^žičm^-ni dvoletnega vcseljačenja, mnogi pa jo vzeli kar kol pravo prednovt^leino zabavo, scMudi policisti preživeli mirnont^. Res pa je tudi. da je organizati^r tudi lokrai poskrbel za več kot dobro varovanje - najeli so vsaj 3(1 varnostnikw iz Kranja. k; st^svoje delo opravljali korektno in prijazno, saj natančno pregledali prav vsakega obi.sko-valca. Njihova prisotnost pa tudi v dvtjrani ni bila moteča.
Ko ugasnejo luči
Tudi juiro je bilo l>elo. Snega ni umazal nihče, nad lem, da ra-vcrji kakorkoli oneča.siil! <íkolico dogajanjći. Rdeč^^ dvi'>rano in s tem mesto, se tokralresni mogel nihče pritožiti. Ob H. uri zjuiraj je ghjs-ba iz mikrofonov utihnila. Ugaslii-
Odiične kritike
Na enem najbi»lje zasiavljcnih in delujočih elektronskih na:»lo-vov, kjer izvemo prav vse o elekironski glasbi in subkulturi. livtý ka.a>m.jc kritiko tokratnem ravu v Velenju zapisal: »Peti Design of L(we je ludi lokrat puslil odlične viise. lako organizacijsko kakor seveda tudi sam line-up. V dvorani je bik^ poskrbljeno 2i\ garder<^bi>. DrogAruwci in ekipa medicincev so skrbeli za na-Še zdravje, pred hrupi>m sise lahko umaknil v prijetno ohUijcni chill OUI zambicnlainoglasbt\ le wc-jis{>še vedno žzamašek', kjer čakaš čelrl ure. Laserje presve lijeva I dvorano, strt^bt-^kc^p lomil gilH.% video animacijc pa so bile nekoliko medle. pre.svel]c in zalo tudi neučinkovite. Zabavna novost je infomat. iz kaicrega si lahko prijateljem poslal elektronsko razglednicos.svojo slikos partyja, Najptjmembneje pa je, da lahko glavni>komponenu>-glasbo-ocenim z H)+l»
DJ-ji, ki so na D0L5skrbL'-li za plesno ritme na dveh plesiščih, so bili tudi lokrai skrbno izbrani in dc^bri. Luy-giVan, uveljavljaji>či se slovenski lehno DJ, je ogreval prve i-»biskovalcc že od 10, ure naprej. »Njeg^w riimično nekoliko moncUtm in energično slaboten sel je bil šele uvod v noro noC.«sm(^ lahko prebrali v eni od krilik (islih, ki lovrsino glaski odlično poznajo. Eden najbolj znanih dcmiačih D.l-jcv. d(ïbro poznan po vsemsvelu. Valentino Kanzyani. je žudariť že pred pídnočjo, čeprav ga organizatorji navadno pustijo kol poslastico za na konec. Bilje rilmično razgiban in vse skozi stopnjevan, llali-jan Maao Carola je metalni presUilzitsedel okoli prve urv zjuiraj, Verjeinoje bil za mar-sikiîga višek noči na.stop dol-gci pričakovane dvojice .Spa-cv DJs.îXxjne njunega >'dela« «"^biletxlliêne. Psihu je uspelo ohranili ra/poloŽenje na plesišču vse do 8. ure. ko so ugasnili mikrofone in luči. House plesišče, tudi tokrai urejeno na balkonu, jc bilo najl>olj pi>]no in zanimwo med naslopom di>mačili Ro-k»r-jev. ki stí pričarali zvi^čno bogat livc-act. Prostor pa je bil bisiveno pre.svetel.
le so luči, laseiji sc^ nehali divjali, skcnciji in rawrji pa plesati. Mno gim je noč minila prehitro, z-ato so s plesc^m nadaljevali v klubu Max. kjer je bila lakrat organiziran «after parly«. Rdeča dvorana je bila umazana, a niČ bolj kol p(3 kakšnem drugem velikem družabnem dogodku. Malo pred deseto sledi po zabavni noči skorajda ni bibsvč. Cislilkein drugj '»pi'«sprav-Ijalci« nif napolnili šUri zabojnike smeli, ozvočenje je bik>p<ispravlje-no. In vseje teklo kot namazano. Tudi okolica dvorane je bila čista. Tudi parkirišče seje izproznik'» • na njem sem opazila le še nekaj avtomobilov z bolj oddaljenimi re^-siracijami. Crlede na razmere, ki jih je zakuhalo vreme, so bili zadovoljni ludi organizau^rji. Pa čeprav ilobička ludi lokrai niso imeli. K<v nec konwv velenjske parlije pripravljajo ljudje, dt^mačini, ki imajo lovrsine d<Tgodke iskreno radi!
■ Bojana Spegei


J
Začelo se je v klubih
v Sksveniji se je lehno kullura pojavila v letu ] "íQ!, najprej v ljubljanskem K4. Sledile so prve radijske oddaje na radiu Študent. Na začetku so DJ-ji glasbo (precej komercialni lechno) vneli kar iz CD-jev. Danes jo vrtijo iz vinilk, kar je prvi v Sloveniji, tiim v lelu 1992, začel vsem znani D.l Umek. Dejstvo je. da je prvi lechno bcnd v Sloveniji iz Velenja-skupina PIN, kije kasneje prerasla v DIG. iz njih pa v frakcije Dofîe Control. BÍo-nel in House Mouse, ki so danes že dobro uveljav-
ljeni na lechnostxîni...
polem so sczaíeli paniji v večjih prostorih- Mariborska pekarna, S'l"UK.žey5, lela jebil rave party ludi v Laškem, na »pivoincveljc«... Pravo revolucijo in razrail techno kulture pa smo doživeli po odprtju Izolske Ambasade Cîavioll. Število pripadnikih' rave nacije od Uikrai liitn^ naraščju zato so se dobro prijeli tudi veliki, dvi^ranski panvji in poletni open air Tesiivali. ki jih je vsako leto več. Previa-tlujejo sicer mla^li obiskovalci, a nís<í redki tisii. ki so že zjJavnaj dopolnili iri ali šliri desetletja.
12
VI PIŠETE
»"^ĆAS 10. januarja 2002
Blagoslov z rekordno udeležbo
SENTrU PRI VELENJU 26. decembra 2m\ • Okoli ob-j.skovalccv i/ šaleške in sciscd-njih dolin jc na dan svetega Sle-fana prišlo pred C erkevsvclega Ilija, da bi videlo šesli zaporedni blagoslov konj. Konjeniki so pred "oliar" na prostem pripeljali kar 1 K) konj. '^Prircdilcvjc znova lepo uspela se je polem, ko je bilo že vsega konec veselil Mirko Vranjek iz Lo/^nicc pri Velenju, eden i^med pobudnikov oživitve več slo Lei starega običaja -blagoslova konj na dan svetega .Šlelana v Šenli-Iju pri Velenju. Tudi letos se jc priredilev pričela z maio, ob II. uri pa se je pričel sprevod konj z blagoslovom. Vsprevodu je bilo prvič več kol Slo konj. Obred jc opravil krajevni i^up-nik .lože Kuřnik in priporočil, da bi zavetnik konj sveti Šle l'an obvaroval le plemenite živali in da bi ljudje /nali le dobrine eeniii v pravem pomenu besede.
Prireditev so podprli Številni dcnalorji in do-
mačini, ki poskrbijo za prive/e za koje in njihovo krmo, jahači in lasiiniki konj dobijo prigrizek. kojném pa pripnejo spominke v nbliki rozele. Shod je polepšal še pester kul l urn i spored / nastopom pihalne godbe iz Svetine, na«ilopiIi so številni pevci in glaslKinlki. Da obiskovalci
niso prezebali, so poskrbeli /a zakuhano vino, domače žganje in kruh. Tako so si številni obis-k^>valci polef^ali praznične dni in zares je biJ sprevod konj najrazličnejših pasem, od lipicanca do ponija. Čislo prava paŽa za oči.
■ Hinko Jerčič
Božični pohod na Sv. Križ
Pluninsko dru.štvo	J« 25. dtfcembra
desetič or|i<ini7Jr<tl nočni božični pohod na Sv. Križ (1051m). Pohod Je bil /družen s sveto mHŠo vceilcvi Sv. Križa, kije bila pi^svečena nimarjem in planincem. Udeležilo se gu Je preko 1500 ljudi i/ Šiileške in Savinjske doline 1er tudi iz dru« Uih delov Sloveny«. Rila Je Jasnu noč, /ato je luna s pomočjo bukel in baterijskih svetilk ter sne/.ne odeje naredila skonij dnevne razmere za h<»Jo.
Vzpon na zelo razgledno točko na Sale.ik(5 dolino iraja dt)bro urozmcrnc hoje. Pri zagotavljanju varnosti na pohodu so poleg vodiiikovPOSav lanj sodelovali tudi člani postaje Gorske reševalne službe Celje.
■ Bojan Rotovnik
Z bal^iami tudi v Topolšici
Tntdiciomilni pohiKl / baklami, ki seje prejisnjo soboto vil (kI upravne ^gnidl)« mimo vikendov, donuičij po pul>očJu Lomu do j^ostlšča Plrnat. so letos v Topolšici že tretjič /iipovrstjo organizirali Planinsko društvo Velenje • sekcija Bolnišnica Topolšica in turistično društvo teua kraja.
Pohod je zanimiv in vreden udeložhe, saj se ga iz leta v leto udeležuje vse več pohodnikov.
Lepoto večera je narek(wal j^rcščen planinski korak, ne preveč mrzel večer, prižgane bakle, postajališča s toplim okrc|>čilom. [epa.«iloveaska pesem, zagoreli obrazi. Skoraj triurni pohod seje zaključil vgasiišču Pirnat, ob vročemčaju, plania^^kem sen-viču, zvokih domače harmonike in s pozdravom "drugo leto se ob tem času znova srečamo".
■ Pohodniki
Prva slovenska revija v Mariboru
Novembra je bila v Dravogradu revija pevskih zborov društva upokojencev Kortx^ke in Šaleške doline. N;istopilo je osemnajst meíanih, ženskih in markih zbt^rov, nastop na prvi reviji pevskih zborov društev upokojencev vse Slovenije v Mariboru pa sta si zagotovila moški pevski zbor
Dra^tva upokojencev Velenje, ki deluje žc 39 let, in mt>Skt pevski zbor DU Dravograd.
Na prvi reviji v Mariboru dccembraje nastopilo trinajst zborov iz v.se Slovenije, pokroviteljica prijetnega dniženja pa je bila Zveza dru.štev upo-k(ijeneev Slovenije.	■ B.M.
Vefenjski upokojenci so se z ubrsno pesmijo izkazati tudi v l^ariboru
Tradiciia velia
lako, kot že mnogokrat doslej, so se tudi na prvi dan novega leta 2002 številni krajani Šentilja. predvsem pa vai^'ani Laz povzpeli na Kiiželj. Hrib, ki loči iknliljin V.'lenjc,jegoslili^levilne ljubitelje pi"^hodnL<lva, ki so se na vrh povzpeli v lepem,sončnem vremenu. Pridružili so se jim tu-
di prebivalci Velenja, ki so dokazali, da prijateljstvo živi naprej, /e v silvesterski mr7li ncK^i sose navrh Kožlja povzpeli Slevilni pohodniki in nazdravili so, upamo, prijtiznemu novemu letu. Sicer pa je ta dobro obiskana izIeiniSka točka nad Šale5ko dolino polna obiskovalcev predvsem ob nedeljah in ob lepem vremenu, saj nudi lepe poglede vse Ija do avstrijskih Alp, Pohtirja, naša dolina je pa lako kot na dlani.
■ D.K.
MNENJA IN ODMEVI
Do lepšega jutra tudi z državnim denarjem?
Pod tem naslovom jc bila objavljena novinarska konlc'renca poslancev LDS Jožjfa lOivtičnika in Milana Kopui^irja v rubriki »DOGODKI« dne n. decembra, v Na.icmčasu. V zapisu samoiwâljc-nja je veliko zapisanega. Ko sem v Večeru dne dec. prebral, kako íx.vn|ujtíta svoje delo v preieklcni letu ptxl naslovom »Pí^memlwn državni delež pri lokalnih na-menil, cLijcpri.^lodo napake v režimskom časopisu in Ixista cmicn,iena demantirala zapisane trditve. ?.al vidim, da so taksne izjave bile izrečene, saj to potrjuje tudi v veliki večini zapis v Na-šeni času. Res st) v bkalnem ča».>pisu drugačne številke, kot v Večeru.
Naj navedem sami> nekaj lažnih trditev, ki so bile navedene v Večeru, in sicer:
Prepis dela prvega o<!stavka: «Tako bo Velenje za preplastilev Fo-itiwe in Partizanske ccste v letih 2001 in 20U2 dobilo skupaj 71 mi-lijoncîv tolaijev, zatïbnovo íalc.^cc ceste pa do leta 20i)5 238 milijonov. Blizu tristo milijonov proračunskega denarja je namenje-
nega dograditvi cesle SoÎNianj -Šentilj in njenemu nadaljevanju na koroškem koncu.« Ker sem Član Sveta MOV, sem na z-idnji seji '}£k[ odg(^vor, kje so prikazana sredstva v rebalansu proračuna za leto 2001. Ker je konec lela 2001, se upćim trditi, da v letošnjem letu ne bo ničesar realiziranega inje irdíievzaleto2tX)l lahko nabiranje p<^litičnih točk. Kaj bo realizirano v letu 2iX)2 pa bomo 5e videli. Da omenjena ptwlanca ne p(5znaia vseh področij, ki jih pokriva dr^iiva, je vsem znano, saj je j^asovanje v DZ znano že vnaprej. Da pa ne poznata okolja, iz katerega sta bila izvoljena, je pa sroeSno/Frditve, da g. Kavtičnik ni seznanjen s pr»")blemtim cesi ne navezave na avtocesti), so pa smeivne. ?!e nekaj letgiworim. da je nujno potrebno začeli aktivnosti za obvoznico Velenja in sodoben dovoz na avtocesto. Žal nisem imel pi^dpore pri vladajtíčih v Velenju. Kerpase bližajo lokalne volitve in kot je zapisal g. MarlinŠek v Almanahu 20U1» dasi jc stranka LDS v letu 21X)l zadala projekt, da p^tsia-ne najmočnejša stranka, kar pismeni prevzem oblasti v Velenju, je naenkrat ta stranka oziroma »u>d-je«. sposobna narediti vse. Oseb-
no menim, daje čas pravljic mimo. Kog. Martinek ixenjujc dek> kol p{'>džupan, je potrebno (kidati, zakaj občina ni več zadolžena. Najmanj zaslug za to si lahko pripisuje LDS. S lem, ko je ?upan spo-ZJial. da jc potrebno v Svetu MOV poslušati in upoštevati vse predloge,se je Imančno stanje izbolj.^alo. V kolikor /LSD ne bi imela toliko čUinovv Svetu MOV in bi morala kupovati glascîve kol prejSnji mandat, bi se finančno stanje Še pL«Iat^o. Da íirgimKntirara svoje trditve. LDS ima večino na Komunalnem podjelju Velenje, saj obvladuje nadzt.>rni svet in s tem ludi direktorja. Krivdo, ki jo g. MartinSek pripisuje ^ede izvajanja del naCîorici.je piitrebno pripisati predsedniku nadzt>mega sveta in to je g. Marlinšek- Saj nam je že znano, kako je, če sam sebe nad-zorujc.il Glede Sol je javnast seznanjena. kdo je bil predlagatelj trenutnih rešitev. To ni bila LDS, ampak. Franc Sever - SDS. Res pa je, da je predlog podprla LDS in posledično vsi člani Svela MOV Vsi, ki se gihljete v ceniru mesta, pa si lahko .sami ustvarite vtis o vodstvu stranke in imenovanih v Almanahu. Naj me občani ne razumejo napak, v Veneziji ni scdeř občine, kolikor je meni znano. Kakšna je morala LDS, vam m(v ra bili znano. Izvoljena poslanca
sla bila oba izvoljena ludi v Mestni občini Velenje, ki bi jo g. Ktv pušar rad spremenil (del Prelog). Občani Velenja so ga izvolili, da bi Velenje delil? Na koncu pa še seznanitev o realn<5sti LDS. V vseh .strankaii smo lak-^ni ali drugačni ljudje, kar je normalno. Zelo mije \^ec, da se ptîgcfvarjamtî v nor-n^alnem tonu. Moti pa me, zakaj loliko laži in zakaj se ne objavi vseh podatkov. LDS kot naj-mc^nejJastranka v državi je predlagala in povečala DDV za 1 %, kar je približno 20 milijard letno. Velenje kol eno od večjih mest v SUweniji bo v državni proračun financiralo veli ko več sredstev letno, kot jih bosta država ali omenjena poslanca ?agotovila v mandatu. Uspeh poslancev je Šele takrat, ko lahko rečejo, da bo lokalna skup-nc«t dobila vrnjena sredstva od zadnjega dviga DDV in Se toliko zraven, kot so hvalila. Tako pa so to samo drobtinice in zi>pet borni) v Velenju plačevali vse, kar bomo želeli imeti. D<.»ločeni občani se upravičeno bojijo, kaj vse nam ho LDS zaračunal, če bi prevzel obla.sl v mestu. Konec leta bo vse znano, ko bodo volitve končane in mandati razdeljeni. Odločitev je vedno v rokah vcîlilk in volilcev. Zato je usoda Velenja prepuščena volilnemu telesu. Če se strinjale s prometno ureditvijo in parkirišči v
Velenju, letnim bazenc^m, ki ga nimamo, dovozom na avttîccsto, fu več let ne/vajenem VDC, zapiranju ene od osncmiih 5ol pred uvedbo dcvetletke v vseh šolah, različnimi kriteriji pri dodelitvi stanovanj, premajhnim kapacitetam za liste, ki so gradili Velenje, v div mu za ostarele in&bi laliko našteval, je smiselno izvoliti LDS. V preteklih devetih lelih ni zahtevala nobene sprememb kot vladna stranka v Velenju na teh podrt^Cjih. Ker je ZLSD v koaliciji zraven LDS iraela ludi DeSus, ji ni hik> potrebno realizirati omenjenih problemov, saj koalicija ni bila sestavljena na osntwi prc^rama, ampak cwebnih inlerestïv.
■ franc Sever
Otroci pa kar za ograjo
K pisanju me je spodbudil veseli dt'^odek ob prihodu dedka Mraza na mestni sladion v tJecembru. Sevcdavcija pohvala tistim, kise se spominli, da je irgv Saleku mno-gc^premajhen za Številno množico i^ljnih srečanja z možia'm, ki Že leta in leta priliaja in razveseljuje otroke. Žal je kar nekaj ljudi v na.^m preljubem Velenju, ki .smatrajo, daje lo komunistični dobrotnik in gaje potrebno ukinhi. Celo svt>je otroke že zastrupljajo s te-
mi oslarijami in jim ne privc^Sčijt» užitka invcffcljaobsrečanjuznjim. Le naj se jim zaleti kakšen bom-bt)n. ki lx>pt> pomoli zitšel v njihova Škodoželjna usta.
Prehajam pak tistemu, karme je zbodlo ob zadnjem prihodu. Vse je bilo super. Tako ambient, kot v zimo odela okolica jezera. Res velik prastor, ki je kot nalašč za lake slavnostne, otrokom namenjene dogodke. .la otrokom. Le li so žal svojega dedka Mraza sprejeli kot zaporniki izza ograje, ki jim je preprečila bližnje sreča nje z d(î-brotnikom, ki prinaša vei>elje. radost in nenazadnje tudi darila.
Kar klasTna slika se je kazala tudi ob nastopu malčkov in vseh nastopajočih, saj so se mogli kar dreti, a kljub vsemu fio bili bolj malo slišni. Kol da nastopajo sami sebi. Bolj so bili pomembni govi-^nri in dedek Mraz na vozilu v časinem krogu po atletski stezi, ki pa se jc tudi .sicer v prekinja-ji>čem govorjenju slabo slišal.
V bodoče mora snovalec ali snovalci lega dogodka upoštevat i do-bronamemc kritike in prhi za in med oiroke, ki nikoli več ne smejo svt.>jega dedka Mraza dočakati za močno želeaio ograj<'>. ki je namenjena vamt)sti na tekmah, nikakor pa ni bil in ne bc"» ogrožen dedek Mraz.
Pa brez zamere!
■ Drago Kolar
10. januarja 2QQ2

ZANIMIVO
13
hOrOSKOP
OVEN OP 21.3. 00 21.4.
OrSte obljube, ki ste jih dali svoiim sodelavcem Vnaspro-mem pfimeru si boste nakopali več pf&blemov kot ugodnosti, Ljubezen, poslušajte, kaj hoč« povedati pailner in ga nikar venomer ne píepríčuHe v svoj prav Pomembneje. kot da se s&injate. le, da se navadile drug drugega razumeti in spoštovati. To ob vali naravi ne bo latiko, a se da Nobena sprememba ni lahka, a tokrat se vam res splača potruditi
BIK OP 22.4. DO 20.5.
Po dolgem času boste poini energije in vitalnosti To se vam bo videlo le na daleč. Sic^ pa boste znali koristno prelive-b vsako minuto Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe. zato se zna igoditi. da boste nekomu postali silno všeč. To vam bo naiprej pokazal diskretno, sai ve. da sle vezani Kako daleC boste Sli, je odvisno samo od vas,
PVOJČKA OP 21.5. DO 21.6.
Zelo boste nemimi Želeli si boste več svobode, kot si jo trenutno latiko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upate Prilegei bi se vam vsa[neka[dnevni dopust če jele mogoče, si ga privoščite, o stroškiii pa raje ne razmišljajte. saj imale dovoli denarja, da še vedno lahko dobro poskrbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali partnerju, da je hladen, se vprašajte, kaj ste na/edili za to, da ne bi bil
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Tudi. če boste večino časa preživeli kar doma, k|er vam bo zelo lepo, se ne boste dolgočasili Lihkosezgodi,dase boste lotili preurejanja stanovanja, saj vam bo ista razporeditev pohištva in barve sten pegasi presedla. 2al se lahko v naslednjih dneh pripravite na nekaj prepirov z domač imi, ki bi se jim. če ne bi imeli tako dolgega lezika. z lahkoto izognili Pri finančnih zadevah ne tvegaite preveč
LřVOP23.7. PO 25,8
Veliko vaših misli se vrti okoli den^ja. k^ vas bolj ali manispravljavsiabo voljo Bolje bo. da o tem ne govorite preveč, saj ^di v sedanji situaciji velja, da bo čas po-skibel za vse. SIcer pase stvari le vrtijo vam v prid. kar vas bo v to še prepričalo Na ljubezenskem področju bo vse lepo. romantični in ne^i boste kot že dolgo ne kar bo še najbolj veselilo vašega partnerja, ki bo vse, kar mu boste nudili, vpijal kot žejna goba.
DEVICA OD 24. 8. PO 23. 9.
Uspešen vikend je pred vami Uživali boste v plodovih dolgoletnega dela, pohvale pa vam bodo več kot godile Oa bo vse še lepše, se bo kmaiu poznalo tudi na iinančnem področju. Partner vam bo pri tem več kot pomagal, nekaj nasvetov pa bo imet boljših, kot se vam bodo sprra zdeli. Za-vedaitese. da ie tokrat nj^ov pogled na zadeve veliko bolj realen
TEHTNICA OP 24, 9. PO 23.10.
Srbelo vas bo za nekoga od bližnjih, saj mu bo zdravje močno ponagajalo Kolikor boste lahko, boste pomagali, še vedno pase vam bo zdelo, da ste naredili premalo Po drugi strani boste imeli toliko dela vsiužbi, da se ne boste videli iznjega. Zato si boste vsak dan bolj želeli počitka, pa ne takega, da bi le ležali in nič delali. Predvsem tak^a. da bi lahko dali možgane na pašo.
ŠKOf^PIJON OP 24.10 DO 22,11.
SoiodnikI bodo pripravili kar nekai šc^antnih novic C-epravse ne bosle počutili vpletene, vam ne bo vseeno, saj se vam bo zdelo, da rinejo z glavo skozi zid. Če se boste odločili, da jim pomagale, pazile, kako boste izbrali besede. ko jim bosts obrazložili vaš načrt če vas bodo narobe razumeli, bo zagotovo pnšlo do hude zamere. Partner vam bo stal ob strani in imel tudi nekaj pametnih idei,
STRELEC OP 23.11. PO 22.12.
Pravita postavljate čisto po svoje in se pri tem ne ozirate na to, kai čutijo dugi. Niti opazite ne. kako se morajo vsi okoli vas stalno prilagajati vašim muham. Inče kdo od njih ni pripravljen storiti tako, kot si Želite, že vihate nos in kuhale mulo Dolgo ^s ne bodo več prenašali, zato se raje malce vzemite vroke. Boste pa uspešni poslovno, saj se bo vaša denarnica v naslednjih mesecih precej okrepila.
KOZOROC OP 23.12. PO 20.1.
Lludje bodo spoštovali vaš močan značaj, vam pa bo tosil-no ugajalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmotljivi In genialni Sle. ne boste pri svojih določitvah odstopili niti za ped pa čeprav boste morda s tem naredili več škode kakor koristi Denar -nikar tako močno ne zaiegujte pasu, saj vam še ne gre tako slabo, 2ivlienje je kraO^o. zato ga je treba živeti. In pri tem prisluhniti tudi drugim Partner si bo želel več življenia v vas.
VOPNAR OP 21.1. PO 19.2.
fór boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počutili v vaši dnjžti. Če boste organizirali kakšno a-bavo, ali pa boste nanjo le povabljeni, boste vsekakor blesteli Partner bospet malce Ijubo^men. a mu boste znali odgovoriti na vsa zoprna vprašania Na delovnem mestu vam dela sicer ne bo zman|kalo, a ga boste kar z lahkoto opravljali, saj se ga boste lotiti s prave strani
RiBt OD 20. 2. PO 20.3.
Čeprav se vam ne bo dalo od doma. boste odšli na zabavo, kise bo iztekla mnogo bolje, kol prlčakuiste, Nova poznanstva boste že kmalu izkoristili in ugotavljali, da ježiv-ljenje, če poskrbite za družabni del. veliko lepše Nenadno izboljšanje finančnega stanja vam bo več ki^ godilo, Raz-£ mišljali boste o večjih nakupih, ki bodo sedaj res možni Čeprav mora-# te biti tudi pri tem pazljivi, saj boste pogosto čustveno praznino polnili I z nepremišljenimi nakupi
široke možnosti inzulinske terapije
/ii /aCclck mivcga IcUi 2t)tl2 Vas namenoma opomnim na zdravljenje sladkorne bole/ni / dodajanjem hormona inzuiina v injckcijah- In/ulin jc liormon, snov, i/delana v naši trebušni slinavki ob ircvcsu, ki jc najbolj odgovoma'/a pravilno presnovo sladkorjev po zaužilju v tirani. Dre/ i n/u I i na življenje ni mo?no in pred odkriijcm tc dragoccne snovi so sladkorni t^olniki (lip L bolezni, odvisne od inzulina) umirali v 6 mesecih do 2 Iclî Zdravljenje « lem liormonom se namreC bisiveno ra/Iikuje od uporabe labiel: medtem ko tablete silijo našo trcbu.sno slinavko, da '\y.\oCl vcC inzulina in jo s icm na nek nařin tudi izčrpavajo, z umeinim dodajanjem Čistega hormona samo ponudimo naiU;niu telesu tisto manjkajoče za njegovo normalno delovanje. Hormon se po vnosu v telo ne vpieia v druge pRKCse, ne bremeni naSih jeter ali na^ih ledvic. P(^skrbi /a pravi ten preh(îd sladkorjev v eclice, kjer se le - li porabijo v procesu presnove in tvorbe ener^jc za na?^ normal-
no delovanje. NajizntzitejSi je učinek inzulina v mišicah in jetrih, toda brez njega bi odpovedale Še §l<;vi]ne druge funkcije v letcsu. na primer na^ obramba pred bakterijami- Brc/ inzulina nai^a bela krvniCka lahko živi in ludi lahko >»požre« tujo bakterijo, nc more pa jc uničiti in nas s lem ozdravili.
t tornion inzulin včasih pridelovali iz živalskih trebušnih slinavk: lako pra^iC kol govedo imaia lako podolwn inzulin, da je zlalika ura\'navat ludi sladkcu v naiem lelesu. Toda ra/v(Dj gre naprej in danes ga i/dclujemo pcîv.scm umclno.s pomoCjo t>ak-lerij in glivic (Sc sreCa, sijj nas lako nc morejo ogrozili »nore krave«). Sc vedno sc ga uporablja skoraj v a^loti v injekcijah - liormon je namreC beljakovina, ki bi jo telo prebavilo, Cc bi jo prepravilo pojedli. Podobno kol pri kiićjem strupu: ludi la je škodljiv samo, Û.' pride v kri. Danes se izvaja glede in/ulina /c vrsto Studij: najdlje jc izdelana metoda, da se bo inzulin uporabljal v obliki sprcja. Tablete, ki so bile
V spomin Miri
...K neznanemu me produ nosi reka, Nad reko Timivrbe veja bodi. da se Te z zadnjimi močmi oklenem, počijem, kse bridkostirazodenm-... potem najme nemir spet dalje vodi.
(M. Kaćić)
3. januar 2002
y mislifi .sem pri Tebi Se vecfno sem pod vlisom zuflnjegd ohàka r ho/nisfu-d. ^sa si .spremenjena, izCrpfinti odzu-liri)ine Ín>!eZi\ú oi^ipana.,. željna ío^yfe besede i/l hlij^ndejnegt/ dotiku I^njih nz/jdražjiJi, ganljivo slow, slednji prijaieljski f?ozdnn :
Ura je že skonij enaj.'H p(jnoCi. Predirljti'o z\'Onjenje le/efonit me zdrami iz razmišljanja. V.^trahu dvignam sin^aJku. Med jokom Tvoje sestre se zavem, da .ù oma^la v kntli horbiz holvznijo, do sem iz^o'hiia swjo dohro prijateljico in pc\'ko.
Misii iïilijo, s{X)minise vračajo kot slike na jVmskcm plauai, in že je tu nuSe pni) srečanje. Bilo je mima, leia 19SX ko si posta-la Clanicit Ženskega pevskega ziyora Í)U. K(fr hitro sem ugotovila, du izviraS iz Šentilja in dnđi/ic, v kateri je že od nekdaj pesem doma. Kol uCiteljica sem ravno takrat z nčend raziskovala ljud-.<iko pesem na tem ohmočjii in prav to me je vzfHxIbiidilo, da sem tislanovila po.\ehno skupijio Ijiulskili pe\ k iz Šaleške do!ine. (šaleške predice). Vtejshipinisiprepi'\ala vedei. Na šolskih pri-redit\'ah sle prenašale ljudsko i^esem na mlajše rodove. Huda si pref)e\'ala ludivzbom. čq?rm'jelnlo to petje za htm} ej.k^ ljubezen do i}etja in /foustvarjanja Ti je lepšala življenje in Ti dajala nuyč, da si laže premagovala vse težave in lako liila vedno irden .^tehcr svoje dmžtne.
Pťscm je med nama sikula trdno \'ez prijatelj.siva. Nepozabni ostajajo lepi trenutki najinega zasebnega dniženja.
Ostala je neizpeta pesem iz T\'ojega bogatega žh'ljenj.skega repertoarja.
Ostale smo brez Tebe. na fX}ti s katere ni vmir\'e.
Uvala za Tvoje i.skreno prijateljsc\'0.'
Zelo le pogrešam!
I voja prijateljica in ziwrovodkinja DU Velenje
■ LP. Vida

VELENJE. Prešernova 1A TEL : 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
VROČE CENE mu NAJUGODNEJE tli!
'rabljena vozila
HONDA CIVIC 1.4IS (klima, elektrika) Iel96
ohranjen	1.680.000,00 SIT
OPEL KAOm* 1.6 (CZ, strešno okno...) Iet91
ohranjen	600.000,00 SIT
Mercedes VITO 108D (vsa oprema) let.97 2.800.000,00 SIT
*fim vodla - POPUST ZA LETNIK 2001
HONĐA STREAM 1.7 lES • NOV, HONOA CIVIC 1.61L$ 5vrat,
MERCEDES BEN2C180 TO<araVAN). MERCEDES eENZA160 long
(vsa oprema)
NAKUP! PO SISTEMU STARO ZA NOVO. WWV/.FORiSI
BOLNIŠNICA TOPOlilCA
VAMJANJUSJim
\ SLAdKORN,
(PO NAŠ! MRI )
prod kratkim omenjene, so trenutno bolj reklamni artikel! Sprcj z in/ulinom jc telinoh^ko /clo zahteven /a i/dclavo: Cc bodo drobcene kapljico v sprejů prevelike, jih ne bo§ mogel dtwolj globoko vdihnili, da bi sprcj dokwal; Čc pa U'^do premajhne, bodci potovale predaleč v pljuča in bodo lam sprožile bra/goiinjenje pljuč namesto ugodnega učinka na krvni sladkor. Modemi .sislemi lako omogočajo \ocno dovolj velike kap-ljicevsprejti,dabodo.spreji lahko nadomestili pogosto up<ira-bo krat kode lujočcga inzulina.
Poireba po in/ulinu sc pri po-same7niku lahko occni vsaj pri-l>li?no Xc po starosti in teži preiskovanca; ob naraščanju lc?c raste poraba, s starostjo pa po-ncTvno pada. Običajno potrebuje človek cca D/) eiîote in/uhna aa kilogram telesne le/e na dan. pa naj gre /u njegov lastni inzulin ali umetno dodajanje preko injekcije. Nc glede nu lo, katero vrsto in/ulinn preiskovanec
uporablja (liiiro ali poča.si delujočega, bistrega ali motnega ali mešanico), bo skupna 24-urna poraba vedno pribli/no enaka. Preisk(wanec laliko sproti vsakodnevno korigira svojo predvideno div.o inzulina za 2iW( nav-/gtu ali nav/doL upo^tcvaji'iO seveda t<i glede na posamezno dozo in/uliita ali glede na vse inzuline skupaj listi dan. Cc prilagodi posumc/ne do/e in čc zna napraviti tudj meritve krvnega sladkorja sam, si lahko uredi krvni sladkor na vredn<wi po Iji (prav ste prebrali). Način izračunavanja bom predstavil drugič, da nc bo začetek tela prenaporen.
IN MIMOGREDE: novoltina akcija nalmvť ^lukometrov \ht znižani pnunični ceni še teč« do kimca Januarja Kdor /ell, naj /a informacije pokliče IxUnišnico ireL	alidi-
rekmo dohaviletja (teL07/.^(>44 -555}.
■ Damjan Justiriek
Mira cisLJE..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Cellu... Ipavčeva c. 21 Telefan (03) 42M1-78 In 42G-12-12
Tin	imnik	CfHA
EQRÇ MOMOEP v C^l.	fW	1 MTftwnnsíT
	97	1 líwmonnRrT
řlAT MARFA100 SK VVftfiKMrt	M	?iMnno.oosrr
FIATBHAVA1 fi«		ijsfiofwnnsrr
FlATTîPOl.rDSnmmallW	AS	fl30.ooooasrT
flATPlIfirnft»^	Ad/1?	7«nnonflsrT
RFNAUiTSAFRAN?.» -f vj» norrviu	ftq/11	3.iM,ononQsrr
RFNflinTrtRTSnwriflfirtV	M	.-uflfOftnnsrr
Aliniflř)?ft«lnw fM Tflh n?/	»	flflfliïwnDsrr
vwnnip FV14 SArfBfi. Borll^Z	ds	2.190.000 00817
VW P(XO tíňss^c. 1 .f>. r«o. fKpriiiir/02	00	14^.000.00 srr
MATTîAW.IdftI/mfl malW/	AR	1 iMonnnnsrr
SWJFT1.6 r>l X4Armn. fHbniar/O?	flS	MflDnonnsrr
		173.000.00 srr
IAnANIVA17i	9B	s4<!nminnRiT
IAnANlVA1.ft/A6kw	A4	iBflimoansrr
		1 wfnKionsrr
CfraOEN .HIMPÍR ?J, D řnrw iwbliftaňl	Vi	i4M.nnnmisrT
, IN ŠE... VEDNO 0040 RABUENIH VOZIL AAZUČNIHZNAMK
KREDITI * STARO ZA STARO ' KOMiSUSKA PHODAJA * VÛZIU IMAJO VEUAVEN Tf HNIČNI PHEGLED * OÛUEO VOZIL OD 8. D017. URE * NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZIUI*
Za določene bpe ûajen^o delno garancijot Ponud&a/ia imemetu MtpiZ/www.avttk'Ceye.sf, «•mallirs^lena^vto-ceije.sf
ZASEBNA
GINEKOLOŠKA
AMBULANTA
Edita ARH dr. med. Foršt 28, LJUBNO (poleg zdr. doma)
Ordinacijski čas: ponedeljek
12.30-19.00
torek	7.30"	14.00
sreda	7.30-	14.00
četrtek	7.30-	14.00
petek	7.30-	14.00
Naročanje možno po telefonu 83812 60 ali osebno v ordinacili.
ČETRTEK, 10. Januarja
PETEK, 11. Januarja
SOBOTA, 12. januarja
NEDEUA, 13. januarja
PONEDEUEK, 14. januarja
TOREK, 15. januarja
SREDA, 16. Januarja
SLOVENIJA 1
08.30 Moslovi 09,00 Poti kfobukom 09.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska krcnikd. 10/12 11.30 Slikama smučeh 12.00 Zgodbe obmejnih trdnjav 12.30 Dokumentarna otitiaja 13.M Poročila, èport, vreme 13.30 Kaj so reMI večerni ooslje
vfe(u 2001 14.20 Mario 16.00 5k)venski utrinki 16.30 Poročila. Iport, vreme 16.45 Zaplešimo. 1/26 17.00 Enajsta lola 17.45 Humani^ika 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20,05 Tednik 21.00 Prviindnjgi 21.20 Osmi dan 22.10 Odmevi, kuflurajporl 22.50 Oddaja o kulturi 23.^ Humanistika 23.55 Dosežki
SLOVENIJA 2
08,00 Vitieosirani 10.00 TV prodaja 10,30 Vitieosirani 14.30 Tvprodaja 15.00 Videos potnice 15.35 Stolpnice, mostovi,
pregon. 1/3 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Bogataš in revež, 9/12 17.55 Božični 2rebec, ang, iilm 19.M Videos potnice 20.05 Tuja razvednlna oddaja 21.00 Šoteria.7/18 22,00 Louise, franc, film 23.40 AkcijaU2/14 00,30 Videos potnice
TV .1
09.10 JAG, nan. 10.00 Vsiljivkd. nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Prepovedanastrast,nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Newyorská policija, nan. 14.05 Dragon Ball, ris, serija 14.30 Hrošćeborgf, nan. 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Umor. nan. 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Tri sestre, nad. 13.15 Vsiljivkd, nad. 19.15 24 ur
20.00 Raztresena Ally, nan. 20.55 Prijattíji, nan. 21,30 Seks v mestu. nan. 22,00 Zahodno krifo, nan. 22.50 JAG, nan. 23,40 M,A.S,H., nan. 00.10 24 ur, ponovitev
<53>
m« 11
ST
«a
B2
09.00 Klepet na kvadrat,
ponovitev. 90St: Mar» Galunlč 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Naj spol dneva 10,05 Odprta tema, ponovftev 11.05 VkJeoslrani 18,00 Vabimoko^iedu 18,05 Naj spot dneva 18.10 Regior^alne novice 18.15 Mladinska program-
Siddartha & GO 18,55 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Košarka, posnetdktekme, Mlekarna Kunin: Pivovarna Laško 21.30 Beli pianino, zabavno
glasbena oddaja 22.50 Naj spol dneva 22.55 Vitieostrani
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi
08,30 DuhûWîi utrip
08.50 Fračjidol
09.10 Zaplešimo, 1/26
09.25 Enajsta sc^a
10.00 Oddaja za otroke
10,30 H uman Isti ka
11.05 Dosežki
11.25 Alpe, Oonava. Jadran
1155 Dr. Ouinnova, 19/29
13.00 Poročila, Šport, vreme
13.45 Čari začimb, 10/20
14.15 Prvi in drugi
14.35 Osmi dan
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Ainafriki
17,15 Iz popotne torbe
17.45 NatH>nal geographic, 9/10
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, špol, vreme
20.05 Odprtonočindan,1.dej
20.35 DeteljKa
20,45 Pr^sa. nan.
22.00 Odmevi, špofl, vreme
22.50 Polnočni klub
00.00 National geograptiic, 9/10
SLOVENIJA 2
08,00 Vkleostrani 10.00 Tvprodaja 10.30 VideostranI 14,30 Tvprodaja 15,00 V(deospotnk:e 15.35 Hladna vojna, 1/12 16,30 Rad mam Lucy 17,00 Bogataš in revež, 10/12 18.00 Ljubezen in druge katastrofe, 1. del 19.30 Videospotnice 20,05 Rdeči gospodar)]. 2/3 21.00 Med ženskami, 4/4 22.00 Za en sam zmenek, ang. tiJm
23.30 Prvi val, 1/22 00,20 Iz slovenskih jazz klubov 01.20 Videospotnice
09.10 JAG, ris, serija 10.00 Vsiljivka. nan. 10.55 TrisesU^. nan. 11,50 Prepovedana strast, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 ZaivDdhokhlo, nar^. 14.05 Dragon Ball, rís, serija 14.30 Hroščeborgi, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Umor, nan. 16,25 Prepovedana strast, nan. 17,20 Tri sestre, nan. 18.15 Vsiljivka, nan. 19.15 24 ur 20.00 Seks, ljubezen in
gotovina, amer. íilm 21 40 Privid zločina, nan. 22,30 Jag. nan. 23,20 M.A.S.H., nan. 23.50 24 ur
<53>
HmnmU 2T
S2
09.00 Dobro lutnj, infwmativno
• razvedrilna odtiaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dnevâ 10,10 Košailo, posnetek tekme. Míekama Kunin: Pivovarna Laško 11.40 Beli pianino, ponovitev 12.40 VideostranI 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regbnalne novice 18,10 Športni blok 18,15 Miš Maš. kontaktna
oddaja za olroke 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Nal spot dneva 19.05 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Lokalni utrip Zgornje
SaWnjske doline 20.30 Skrbimo za male živali 21,00 Ljudje Evrope: Rasizem, dokumentarna oddaja 12/20
21.15 Regionalne novice 21.20 Sportniblok 21,25 Vabimo k ogledu 21.30 Hamionika je r^egova ljubezen, pogovorz Jožetom Šalejem 22,30 Ir otitiaje Dobro jutro 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Naj spot dneva 23.30 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Radovedni Taček 09.15 Pod klobukom 10.05 Otroška oddaja 10.40 Guliverjeva potovanja, ris,
film 12.00 Tednik
13.00 Pc^očila, sport, vreme 13.10 \^deostrani 13.25 Mostovi 14.30 O živalih in ljudeh 15.00 Vse zaradi mame. nemški film
16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Grdi raček Tine. 6/26 17,10 Pfvisneg 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare
18.20 Z vseh koncev sveta,
9/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20,05 Razvednina oddaja 21.40 Obiskali smo..., 16/17 22.10 Poročila, šport, vreme 22,40 Oz, 5/8
23.35 Kulturno dokum, oddaja 00.35 Z vseh koncev sveta. 9/13
SLOVENIJA 2
09.00 Videostrani
09.35 Raymonds imajo vsi radi
10.50 SP v as smuk à)
12,20 SP v as smuk {M) 13,40 SP v smuč. skokih sledi Rokomet liga prvakinj 19.30 Videospotnice 20.05 Razočarana nevesta.
nemški film 21.30 Klemperer, 1/13 22.20 Sobotna noč 00.20 Videospotnice
I L"^-	- -
j	07.50	TV prodaja
i	08.20	Slonček Benjamin, ris.
I	serija
Í	08.45	F^incesaSissi, ris. serija
!	09.10	Dragon Bali. ris, serija
!	09.35	Hroščeborgi. mlad. serija
i	10,00	Jezdecisenc. ris. serija
i	10.30	Možje v črnem, ris, serija
I	11,00	Pasji policist, nan.
!	11.30	OtRDci ne lažejo
:	12.00	Šolska košarkarska liga
!	13,00	Robinson Crusoe, amer,
î	film
I	14.40	Delfini, dokum. odd^a
i	15.30	Naša sodnica, nart.
I	16,30	Dragi John. nan.
\	17.00	Blažen med ženami, nan,
I	17.30	Kriv nedolžen, amer, film
I	19.15	24 ur
:	20.00	Mali jvedsednik. amer.
i	film
I	21.50	&nska liga, amer, tilm
\	00.00	24 ur, ponovitev
ť52>
lu«n«ill
ar
S2
09.00 Miš Maš. ponovitev 09.40 VabirDO k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09.50 Ljudje Evn>pe: Rasizem,
ponovitev 10.00 Harmonika je njegova ljubezen, pogovorz Jožetom Salejem. ponovitev 11,00 \^deostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Lokalni utip Zgornje Savinjske doline, ponovitev 19.25 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/oglasi 20.00 1049.VTVmaga2in, regionalni informativni program 20.30 Toftalka. zabavno-
glasbena oddaja 21,30 Morilec, ki joče. ameriški film
23.05 Vabimo k ogleda 23.10 Naj spot dneva 23.15 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav 09.55 Promenádní koncert 10,25 Pomagajmo si 11.00 Afrika, 9/13 11.25 Ozare 11.30 Obzoriadutia 12J)0 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Videostrani 13.55 Zdravnik na morju, ang. film
15.30 Lingo, tv igrica 16.00 Carizačimb, 12/20 16,30 Poročita, šport, vreme 16.45 Vs^danjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18,15 Razgledi slov. vrhov 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje k)ta 19.00 Danes 19.05 Zrcab tetina 19.30 TVdnevnik, Šport, vreme 20.05 Mano 21.50 Intervju 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Zgodbe o knjigaii 23.15 Spalnice in predsobe.
ang. film 00.45 Razgledi slovenskih vrtiov
SLOVENIJA 2
08.30 Videospomk:e 09,20 SPvassl(Ž),1.vožnja 10.10 SPvassl(M), 1.vožnja 12.05 SP v as si (Ž), 2. vožnja 13.40 SP v as si (M), 2. vožnja
sledi	šport
20.05 Stolpnrce. moslovi,
predori. 2/3 21,00 Frasier, 1/26 21,30 Homoturisticus 22.00 Končnica 23.00 Kralj r^alhus. opera 00.00 Videospotnice
07.50	Tvprodaja
08,20	Slonček Benjamin, ris. serija
08,45	Princesa Sissi. ris. serija
09.10	Dragon Bali, ris. serija
09,35	Hfoščeborgi, mlad. serija
10.00	Jezdecisenc,ris.serija
10,30	Možje v čmem, ris. serija
11.00	Pasji policist, nan.
11.30	Otroci ne lažejo
12.00	Šolska košarkarska liga
17,30	Film
19.15	24 ur
20.00	Film
21.50	Športnascena
22.35	Film
00.30	24 ur, ponovitev
<53>
•CMMll ST «M
SLOVENIJA 1
08.35	O živalih in ljude ii
09.05	Afnafriki
09.35	Domača čistilna napi3va 09.55 Risanka
10.15	Dnevnik velikih mačk, 6^10
10.35	National geographic, 9/10
11.30	Návrtu
11.55	Z vseh koncev sveta, 9/13
12.25	Oddaja tv Maribor
13.00	Pofočáa, šport, vreme
13,10	N^deostrani
13.30	Ljudje in zemlja
14.20	Polnočni kkJb
15.30	Pisave
16.00	Doberdan, Koro^
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Telebajski
17.05	Bisergora, 4/15
17.20	Radovedni Taček
17.45	Recept za zdravo življenje
18.35	Žrebanje3x3plus6
19.00	Kronika
19.30	TVdnevnik,šport,vreme
20.05	Komisar Rex. 13/15
21.00	Mednan^j na obzorja
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.55	Brez reza
23.55	Recept za zdravo življenje
00.45	Rad imam Lucy
01.10	Vrtinec, 1/7
02.00	Mednan^d na obzorja
02.50	Studio city
03.45	Spori
SLOVENIJA 2
08.00	Videostrani
10.00	Tvprodaja
10.30	Videostrani
13.40	Tvprodaja
14.10	Videospotnice
14.45	Glasbeno dokum. oddaja
16.30	Rad imam Lucy
17.00	Bogataš in revež, 10/12
18.00	Po sledeh Inkov
18.30	Štafeta mladosti
19.30	Videospotnice
21.00	Trend
20.30	Svetovni izzivi
21.00	Studio city
22.00	Hladna vojna, 2/12
23.00	Brane Rončel izza odrs
00.25	Videospotnice
PONOVITEV ODDAJ		Í 18.15 [ 19.15 i 20.00
	TEDENSKEGA SPOREDA	
09.00	Mis maš, ponovitev	
	oddaje	\ 20.55
09.40	Iz ponedeljkove oddaje	i 21.50 i 22.40 i 23.30 1 00.00
	Dobro jutro	
10.35	1048. VW magazin.	
	regionalni infomiativni program	
10.55	Športni torek, športna	À
	informativna oddaja	1 i
11.10	Iz olimpijskih krogov	
11,15	Športni gost, pogovor	\ 09.00
12.00	Oglasi/Vabimo k ogledu	
12.05	Ministrski stol, pogovor.	1 10.00
	gostja; dr. Lucija Čok,	1 10.05
	ministrua za šolstvo.	: 10.10
	znanost in šport	
13.05	Lokalni utrip Zgornje	i 10.40
	Savinjske doline	1 11.40
13.35	Iz sredine oddaje oddaje	5 18.05
	Dobro jutro	1 18.10
14.25	Ljudje Evrope: Rasizem.	1 18.15
	dokumentarna oddaja	i 18.55
	12/20	1 19.00
14.35	Iz petkove oddaje Oobro	1 19.55
	juin)	: 20.00
15.25	Videostrani	
18.00	Vabirïïo k ogledu	
18.05	1049. VTV magazin.	[ 21.00
	ponovitev	1 21.05
18.35	Odprta lema. ponovitev	
19.35	Morilec, ki joče, ameriški	i 22.35
	film, ponovitev	1 23.25
21.10	Vabimo k ogledu	1 23.30
21.15	Videostrani	1 23.35
09.10 Jag, nan, 10.00 Vsiljivka. nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Prepovedana strast, nad. 12.40 Tvprodaja 13.10 Športnascena 14.05 Dragon Bali, ris. serija 14.30 Hroščebwgi 15.00 Tvprodaia 15.30 Umor, nan. 16.25 Prepovedana strast, nad. 17,20 Tri sestre, nad. Vsiljivka, nad. 24 ur
Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan. Providence, nan. Jag. nan. M,AS,H., nan. 24 ur, ponovitev
Hmnmtt
4e
as
Dobro jutnD. infomialivno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj spot dneva 1049. VTV magazin, ponovitev Toftalka, ponovilev Videostrani Vabimo k ogledu Reçnnalne novice Mladi upi. ponovitev Naj spot dneva Videostrani
Vabimo k ogledu / Oglasi Slovenija na poti v Evropsko unijo, gost: Rado Genorjo Regionalne novice Košartia, posnetek tekme. Pivovarna Laško: Split CO Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani
I	SLOVENIJA 1
i	08.35	Mostovi
:	09.05	Čarobni šol^i avtobus,
i	ris nan.
\	09.25	Radovedni Taček
i	09.40	Oddaja za otroke
i	10.35	Recept za zdravo življenje
i	11.30	Pomagamo a
i	12.05	KomisarRex,13/15
j	13.00	Poročila, šport, vreme
j	13.40	Obzoijaduha
i	14.10	Mednarodna obzorja
i	15.00	John Carpenter, dokum.
i	oddaja
i	16.00	Prisluhnimo tišini
i	16.30	Poročila, šport, vreme
i	16.45	Zlatkozakiddko
i	17.00	Čarovnikova hiša. 5/12
j	17.45	Ogenj in (ed, 2/2
I	18.45	Risanka
i	19.00	Kronika
i	19.30	TV dnevnik, šport, vreme
j	20.05	Tlily Trotter, 2/4
i	21.00	Pogovors predsednikom
i	države
i	22.00	Odmevi, kultura, šport
j	22.50	Izprijenost, 2/3
I	23.40 Ogenj in led, 2/2
:	00.30	Rad imam Lucy
j	00.55	Vrtinec, 2/7
\	01.45	Pogovor s predsednikom
i	dfžave
i	SLOVENIJA 2
i	08.00	Videostrani
i	10.00	Tvprodaja
i	10.30	Videostrani
j	14.00	Tvprodaja
\	14.30	VideospotnKe
i	15.05	Svetovni izzivi
j	15.25	Hokej na ledu MHL
i	Olimpija Dunnafer
:	15.35	Studio city
i	16.30	Rad imam Lucy, nan.
I	17.00	Bogatašinrevež,11/12
i	18.00	Upomikbrez rBzk)ga.
j	amer, film
i	19.45	Videospotnice
i	20.05	Narodno zabavna glasba
i	21.00	Ko slišiš zvonove, hivaški
I	film
i	22.25	Fraza, slov. kratki film
i	22,35	Vojna zvezdic, skiv. kratid
i	film
i	22.50	Videospctnue
09.10	Jag, nan,
10.00	Vsiljivka. nad.
10.55	Tri sestre, nan,
11.50	Prepovedanastrasl, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Sedma nebesa, nart.
14.05	Dragon Bali. ris, serija
14.30	Hroščeborgi. nan.
15,00	TV prodaja
15.30	Umor, nan.
16.25	Prepovedanastrasl nad.
17.20	Tri sestre, nad-
18.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Prave rieno
20.45	Film
22.30	Jag, nan.
23.30	M.A.S.R. nan.
00.00	24 ur, ponovitev

kanali 27

09.00 Vabimo k ogledu 09.05 Slovenija na poti v Evropsko unijo, gost; Rado Genorjo 10.05 Košarka, posnetek tekme. Pivovarna Laško: Split CO 11.30 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 spot dneva 18.10 čas za nas, ponovitev 18.50 spot dneva 18.55 Videostrani 19.55 Vabimokogiedu/Oglasi 20.00 1050, VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Športni gost, kontaktna
oddaja 21.30 Viva Turistice 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Naj spot dneva 22.05 Nosilci sprememb, dokumentarni film 22,35 Vabimo k ogledu 22.40 Naj spot dneva 22.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08,35 Doberdan Koroška
09.(K	Trojčice, 12/13 09.30 Grdi raček Tine, 6/26 09.55 Zlarko zakladko 10,10 Čarovnikova hiša, 5/12
10.35	Lingo, tv igrica 11.05 Ogenj in led. 2/2 12.00 Tilly trotter, 2/4 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Videostrani 13.50 Guliverjeva potovanja 15.05 Pogovor s predsednikom
države 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Avstraískakronika. 11/12 18.45 Risanka
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Garnizija, amer, (ilm 21,35 Pumovci ' če st izštekan,
dokum. oddaja 22.20 Odmevi, kultura, šport 23.55 Avstraiskakrcinikâ, 11/12 00.45 Rad imam Lucy
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani 10.00 Tvprodaja 10.30 Videostrani 14.10 SPv biâHonu,štafeta (M)
17.55 Košarka evroliga'
Krka:CSKA 20.00 EP v umet. Drsanju, športni pari prosto 23,00 Prvi val, 2/22 00.00 Videospotnice
J
09.10	Jag. nan.
10,00	Vsi^ivka, nan.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Preverieno
14 .05	Dragon Bali, ris. serija
14.30	Hroščeborgi. mlad. serija
15.00	TV prodaja
15.30	Umor, nan.
16.25	Prepovedana siraS, nad.
17.20	Trisesl^, nan.
18.15	Vsi^ivkâ, nan.
19,15	24 ur
20.00	Film
21,45	Newyor^a policija, nan.
22.40	Jag, nan
23,30	MA,S.H.. nan.
00,00	24 ur, ponovitev
Nansll
S7
62
09.00 Dobrojutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spol dneva 10.10 1050. VTV magazin.
ponovitev 10,30 Športni torek, ponovitev 10.50 Športni gost. ponovitev 11.35 Videostrani 18,05 Vabimo k ogledu 18.10 Reg oralne novice 18.15 Otroški program, V mojem košku je pa mavrica 18.55 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Župan z vami, kontaktna
oddaja 20.55 Regionalne r>ovice 21.00 Motor spori mundial 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja
22.30 IzoddajeDobrojutro 23.20 Vabimo k ogledu 23.2S Naj spol dneva 23.30 Videostrani
10. januarja 2QQ2

MODROBÍLÁ KRONIKA
15
Trčil v nasip
V nedeljo. 6-januarja, ob 13.40, se je na cesii Velenje-Iluda luknja,v Paki při Velenju, zgodilii hujSa prometna nesreča. 41-letni I). B.. voznik osebnega avtomobila iz Velenja, je meJ vožnjo proii Paki v levcni, nepreglednem ovinku izgubil oblasi nad vozilom, zapeljal i/ven voziSća. irCil v nasip in sc huje ranil.
Kje je bel punto?
V noii na pelck, 2H. deeembra, je bil na Tomi>i<ícvi v Velenju ukraden osebni avto tiat punto bele barve registrskih o/nak CE ÍÍ9Z.
Terenec najden v Žalcu
v noti na ponedeljek so bili na območju ^alca poseix^j dejavni vlomilci. IVIedlS. in 24. uroje bilo vlomljeno v prostore Kraelijske zadruge na (îomilskem. Kol kaže je hilsiorilee med dejanjem pre-g3ian, Siíj mu m uspelo ničesar odtujili. Policisiiso nepridipravu že na sledi,
Okoli 2. ureje neznanec v Podvinu pri ^aleu vlomil v slanovanj-sko hi^o. Dt")maCi so ga očilno pregnali, vendar je hil vseeno tako v/irajen in predr/en, da se je okoli 4. ure vrnil in na Škodo lasini-ka B. M. odtujil denar in dokumente osebnega avtomobila v.skupni vrednosti okoli l()().i)(H) tolarjev.
Visii noči med 1. in 4. uro.pajehilo,prav laki) vPodvinu pri Žalcu, vlomljeno v drugo stanovanjsko hiSo. Vlomilec jo odnesel večjo količino denarja, diktafon, nakil in mobilni telefon. Iz garaže je od-
peljal lercaski avio/namkc toyota land cruser, zelene barve, registrskih Številk CE I6-24M. ki $o ga kasneje zapu.<čenega našli v Žalcu. Lastnik M. K. je oškodovan /a okoli 65lM)ni) tolarjev.
Krušna peč povzročila požar
Vponedeljek, 7. januarja, malo pred 8. uro.jevPrimtr^u pri Ljubnem pnSlo dop<wara na starejši zapu.Ščeni stanovanjski hiSi last D. K. Ogenj, ki so ga poga-sili okoliški gasilei, je povzročil /a okoli I.50(U)0n tolarjev gmotne ^kode. Kot vse kaže je zagorelo zaradi dotrajane in raTpokane krasne peči v kateri je la.sinikprcd tem zakuril.
Razbita stekla na sodišču
Med 31. decembrom in januarjem je neznanec s kamni in steklenico razbil tri slekla na stavbi sodila na Pre.íermwi v Velenju. Sodile je oškodovan za okoli lOO.flOO lolarjev.
»
Milifonar« le kratek čas
v petek. 4. januarja, med 10.15 in K),.^.^, je bilo iz pisarne Banke Celje, ckspwiturc Hmezad i'^lee, odtujeno 3,000,000 tolarjev. Kol se je izkazalo kmalu za tem, je 38-letni B. K. iz /alca izkoristil trenutno odsotnost bančne referentke in odne.sel denar Po opravljenem poslu je prostore hitro zapustil, a so ga po uspeSno opravljeni akciji žalski policisti in celjski kriminalisti prijeli, denar pa vrnili ustanovi,
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
Prireditve
JANUAR
Čeirtel(.10. januarja, ob 19.30, Dom kulture Velen|e Zeleni gledališki abonma (3) in Izven
Kulturni center Izola (TV Poper) G. Covatte:
BUH UCTVARE ... IK POKVARE
Satirični kabaret.
Režija Sergij Verč, Igrajo: Boris De-vetak, Franko Korošec, Marko Feri, Suzi Bandi.
V priredbi besedila je Boris Deve-tak glavno vlogo namenil zapitemu in nesrečnemu slovenskemu pov-prečnežu Cvetku Rebuli, ki sanja o novem In drugačnem svetu. Po prekrokani noči. ga bledega In zmačkanega zbudi sam Bog In mu naznani, da pripravlja nov vesoljni potop. Kot dobro novico pa mu zaupa, da bo rešil prav njega. Obeta se nam ura In pol smeha, zdravega cinizma ter politične satire. S to predstavo zamenjujemo predstavo kdo se boji Tennesseeja Wllllamsa (SMG Ljubljana), ki bi moral biti na sporedu v decembru, a je zaradi bolezni odpadla. Slovensko mladinsko gledališče pav januarju nima nobenega možnega temilna. Vstopnice 2000 SIT!
Potek. 11. januarja, ob 18.00, Galerija KC IN Velenje Odprtje razstave mednarodne likovne delavnice
SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOn
Svoladelabo razstavilo 24 umetnikov Iz dvanajstih držav. Nastopila bo Ana Avberšek, klavir
Petek 11 januarja, ob 19.00 Dom kulture Velenje Marjan Marinsek TRIO MOJ DOM V KAUFORMIJI diapozitivi
Avgusta In septembra 2001 je velenjski trlo "Moj dom "(Kristina Š-uster, Tanja Meža, Marjan Ma-rlnšek), na povabilo kallfomijskih Slovencev, obiskal San Francisco. Kaj vse je pri tem doživel In videl, kako so Qa sprejeli rojaki In kako je kalifornijslu poslovnež Joe Lídovch Iz letala pokazal deželo, kjer se cedita mled in mleko, bo razvidno iz njegovega predvajanja sijainih barvnih diapozitivov. Vstopnine ni!
Sobota, 12. januarja, ob 16.00, Dom kulture Velenje Pikin abonma (3) In izven
Pavel Polák (po motivih Bratov Grimm):
JANKO IK METKA
Lutke.
Zgodba bratca In sestrice, ki se Izgubita v temnem gozdu In se znajdeta pred hišico iz medenjakov hudobne čarovnice, nas bo prva popeljala v novo leto. Vstopnice 800 Sit
Četrtek, 17. januarja, ob 19.00, Knjižnica Velenje Predstavitev pesniške zbirke Mosda Salomon: Bill VRHOVI
Potek.18. januarja, ob18.00, Knjižnica Velenje Cool knjiga
NAJSTHIXI0SE8IIH SVOJI KNJIGL
Tokratna cool knjiga: Marilyn Ka-ye-Amy številka sedem. Pogovor bo vodila Andreja Kac,
Petek, 18. januarja, ob19.00, Dom kulture Velenje Manan Marinšek
VPATAOONSKIHAHDIH
V času poletja pod južnim križem |e skupina slovenskih gornikov (vodja dr. Franc ZabukovšelO obiskala Bahloče - ^entinsko sivo, kjer so rojaki proslavljali jubilej ob 50-letnlci Slovenskega planinskega društva. Skupina |e obiskafa Catedrai, kjer obstojita posebna »slovenska planinska steza« In Slovenk bivak, se vzpen|ala na polčetrti tisoč visoki Tronador-gromovnik na meji s Cilom In »argentinsko Škriaico« - Cerro Cap lilo, najbolj slovensko goro v Argentini. Vstopnine ni!
Ponedeljek 21. januarja, ob 19.30, Dom kuHure Velenje Beli gledališki abonma (3) Torek. 22. januarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje Rumeni gledališld abonma (3), Mestno gledališče ljubljansko, Manus von Mayenburg:
OOHJEHI OBRAZ
sodobna družinska tragedija. Režiser Samo M. Strelec. Igrajo: Tone Kuntner, Ljerka Belak, Iva Kranjc, Tadej Toš, Aljoša Temovšek Vsebina temelji na družini, katere člani skozi temen humor zdri^nejo v krvoskrunsîvo, požig, umor staršev In samomor "Ognjeni obraz" morda ne bo prepričal bstih, ki bodo prišli v gledališče Iskal identifikacijo in se bodo zgrozili ob manifestaciji
tolikšne l^rutosti v občutljivem družinskem okolju. Druge pa bo prepričal z izvrstnimi In enakovrednimi Igral^mi kreacijami, s pmfili-ranim in brezkompromisnim avtorskim pristopom režiserja in z vsem tistim, kar l<diko skozi nepojmljivo krutost predstava pove o realiteti sveta. Predstava je polna šokov, tako, da na koncu šoka sploh več nI. Vsto|xi(ce2000 SITI
Četrtek, 24. januarja 2001, ob 19.00, Dom kulture Velenje Marjan Marinšek
SAM NA ROBIKZONOVEM OTOKU
Robinzonov otok se naJiaja v veliki samoti prostornega Tihega oceana In se ponaša s tem, da je na otoi<u še vedno \ndna votlina, v kateri je škotski mornar Aleksander Selfork preživel prve mesece svojega prlal-nega bivanja na tem otoku. AncteškI mom^i so sto let kasneje, svojemu slavnemu kolegu, po katerega doživljajih je Danl^ Defoe napisal knjigo o Robinzonu, na otošld razgledni gori posta\^ll ^omenlk. Sel-|gri< je vsak dan pleal na to gom, prižigal ogenj, da bi ga opazila kakšna mimo ploveča ladia. In str* mel v daljavo. A ladja je priplula šele čez štiri leta in štiri mesece... Marjan Marinšek je na tem samotnem otoku, kjer živijo pretežno ribiči, preživel teden dni In otHskal vse njegove znamenitosti. Vstopnine ni!
Četrtek, 24. januarja, ob 19.00,
Knjižnica Velenje
Pogovor
ISiAM-NAS BilŽKIl
Pogovor z dr. Mar|anom Smri<etom In mag. Alešem Črni čem.
Petek, 25. januarja, ob19.30, Dom kulture Velenje Koncert
VUDO KRiSlIN IN BHTIKŠKA BAKDA
Ob vstopu v novo leto bo med nami, po daljšem premoru, spet gostoval priljubljeni Vlado Kreslin z Seltinško bando, kl je decembra polnil dvorane po Sloveniji In tradicionalno nastopil tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Liubljanl. Končat bi moral biti' že decembra, vendar je bil Kreslin preveč zaseden s koncerti v Ljubljani. Vstopnice 1.500 SITIPred-prodaja je že mogoča.
Torek. 29. januarja 2002, Obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Zlati abonma (3).
AKADEMIJA ST. MARTIM IK THE FIEIDS
Dirigent Sir Neville Marriner; soilst Richard Goode. klavir.
Odhod avtobusa ob 16.30 Iz slovenj Gradca In ob 17.00 Iz Velenja.
Četrtek, 31. januarja, ob 19.00, Knjižnica Velenje
ČEMU PISANJE?
Pogovor s predsednikom OrušNa slovenskih pisateljev Tonetom Peršakom o knjigi, pisateljevanju In o kulturnem prazniku.
FEBRUAR
Četrtek, 14. februarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje Zeleni abonma (4) In izven Café teater Ljubljana Branko Đurić-Ouro:
AVDiaJA
Kostumograi Alan Hranitelj: Igrajo: MatjalJaušnIk, Uroš Smolej, Marjan èarec, Vlado Viaškallč, Jure Ti-ne C In Sandi Pavlin. Pred nami se odvija avdicija za Igralsko šolo. Spremljamo nerodnosti posameznih kandidatov, njihove želje, ki so večje od zmožnosti, nji* hove nastope, komentarje... Nastopili bodo sami mladi, izjemno naděleni igralci, o katerih se bo v prifiodnosti gotovo še veliko govorilo. Vstopnice 3000 SIT!
Ponedeljek, 18. februarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje Bell gledališki abonma (4) Torek. 19. februarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje Rumeni gledališki abonma (4) Slovensko tjudsko gledal^če Celje.
Vinko Mi^demdorfer; PODKAJEMNIK.
Komedija.
Režiser Vinko Modemdorfer. Igrajo: Janez Bermež, Milada Kalezič, Miro Podjed, Barbara Vidovič. Jožef Ropoša, Barbara Med-vešček, Bojan Umek, Drago Kaste-llc. Zvone Agrež, Stane Potisk, Anton Cvahte, Vojko Koštomaj, Gregor Prah In Rado Pungaršek. Tokrat je komediografova ost usmerjena v lastninjenje, natančneje v denacionalizacijo, širše slej ko prej v pohlep. Zgodba živi v najbližji soseščini, v sosednji hiši: gospa Apoionija Nov^ dobi z denacionalizacijo nazaj lastnino svojih prednikov. Krasno, vse dolder se ne izkaže, da v njeni hiši ^vi podnajemnik s stanovanjsko pravico,.. Ko-mediia je b^la nagrajena na lanskem natečaju za Žlahtno komedijo v Celju. Vstopnice 2000 SITI
Četrtek, 21. febmarja, ob 19.00, Knjižnica Velenje FERI LAINŠČEK
Pogovor bo vodila Darka Tancer Kajnih. Sodeluje glasbena skupina Mavra. Vstopnine ni!
S solzilcem nad prodajalko
V soboto. 29. dcccmbra, ob 18.55, je neznan moški siar med 2f) in 31) let, suheposiavc in visok okoli 170 cm, slopil v prtwiorc prodajalne z/ivlli Skral na Koraški ccsli v Velenju. Pri blagajni je ssol-zilccm poškropil prodajalko, ki pa je bila tako priscl^na, da je zaklenila blagajno in pričela klieali na pojTH)č, zaradi čc.'iarjc neznani nepridiprav s kraju pobegnil brez plena.
Iztrgal ji je torbico in pobegnil
Nc/nani m<iftkijc v nedeljo, .111. decembra, okoli 17..in na necjsvel-Ijcnem delu Elbnkove cesic v Velenju, rt.Vlelni T. 15. iz rok izirgiil lorbico, v kateri jc Imela mobilni telefon in ^ suhe salame 1er pobegnil.
Za konec starega in začetek novega leta številni vlomi
Konec minulega leta in zaCetek novega, 50 ziiznamovali Številni vlomi. V noči na petek, 2S, dcccmbra, je bilo na Prešernovi cesti v Velenju vlomljeno v iraiika^DVA. Neznanec je odnesel za 77.{)(X) lolarjev cigarci. Istega dne jc nekdo vlomil v kletne prosi ore na Šaleški cesli. Lastnik J.Č. pogreb dve gorski kolesi, vredni okoli 220.000 lolarjev.
V noči na sobolo, 29. decembra, jc neznanec vlomil v bencinski servis Peirola na Aškerčevi v Šoštanju in odnesel 3 mobi pakete Halo in 2 mobi paketa Vega v skupni vredmwii preko 140.000 lolarjev.
i^^ske ptjlicisle so v ponedeljek. 31. decembra, obveslili o vlomu vprcKiore Kmetijske zadruge vTrnavi, Neznanec jc odnesel večjo količinocigaret, kartice zaCrSM lelefone in nekaj hrane in pov7roćil za okoli 400.000 tolarjev gmotne škode. V ii^tem objeklu jc bilo vlomljeno tudi v bislro Kongo. Lasinik M. Š., kije oškodovan za 120.0(J0 lolarjev, ptigre^ cigarete in gotovino. Pri vlomu v Lindap d.o.o., v istem objeklu. pa ni bil aspekin.
Vlomilce so mikali tudi avtomobili, Tako jc ncznanec na Koželjskega iz juga odnesel avioradio in lastnika K. L. oSko-dovalza okoli 38.(K)0 tolarjev: na Vojkovi iz fiat una žensko torbico z dokumenti. N. M. je oi^kodovana za 30.000 tolarjev.
Na mwoletno jutro si je vlomilec dal du-^ka na Eťenkovi v Velenju. Iz fiat temprc.last K. B.. je odnesel avioradio in dve de-narniciz dokumenii in denarjem. OSkodiwal jojeya60.000 tolarjev. Na Isiem parldrl^u je bilo vlomljeno v Škodo felicia, la.sl A. B.. vlomilec iz V5.í2ila ni odnesel ničesar. Na silvestrovo pa je nekdo iz skladiSca Pi&P, last N. P. odnesel za 1 milijon tolarjev kaveinpiva, V Nazarjali pa iz stanovanjske hL^ A. K. za okoli 300.(j00 tolarjev denarja in nakita.
Na udaru pa jc bila spet Erina izložba trgovine Nama na Kidričevi v Velenju. Neznanec je v noči na .5. januar iz nje odnesel dva video rekorderja vredna 72.000 lolarjev. V Podkraju jc nekdo z vlečne prikolice odnesel vitel z jekleno vrvjo in M. K. oďskodoval za 250,000 tolarjev; na Preloški cesti pa je iz odklenjenega golťa izginil avioradio, lastnik M. K. iz Meže, je oškodovan za 20,000 tolarjev. Neznani mladenič je na parkirišču na Šaleški v Velenju vlomil v renaull 19, lasi Z. V, vendar pri tem ni imel prave sreče, saj so ga na kraju zalotili občani. Uspelo mu je siccr pobegnili, a je nesel s seboj le osem kaset. Mladoletni J>. L., ki je vlomil v dva avtomobila v /^lcu,pa bo svoje početje zagovar]al nasodiáču. Policisti so ga kaj hitro odkrili in mu ukradene predmete zasegli. Na parkirišču pred žalskim pokopali.^čcm je neznancc iz avtomobila B. Č. odne.^l torbico in jo oškodoval za kakšnih 40.000 tolarjev.
107,8MHzFM M
mnEo liDs
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Asmlra Bećarević, Velenie, Šai^ 95 In Edls Karahasanovlc, Šoštanj, Levstikova C. 11; Umija 6don|lć, Travnik, BiH In Mir^et Music, Velenje, Jenkova c. 11.
Alolzij Lemiit, ro|. 1935, Lažiše 46: Alolzij Kramaršek, roj. 1941, Svetel-ka 19/b; Marl|a PavSek, ro\. 1918, Podvine 39; SlavImIraVeber, roj. 1924, Čečovje 15; Vkla Hočevar, roj. 1923,Velenje. Ul. Janka Ulriha 28; Cedll|a Debelak, mi. 1912, Križan vrh 12; £lf:abeta Orelnik, rol 1911, Velenje, Jenkova c. 1 ; Zofija Kobale, roj. 1931, ŽIče 3; Rancižka Šokllč, roj. 1916, Gomifeko 7; Justifia VlcJović, ro|. 1917, Šoštanj, Cesta talcev 5; Anton Karol Zemljak, roj. 1932, Velenje, Prešernova c. 22/b: Borut Molan, roj. 1964, Velenje, Koroška c, 8/a; Dragutin Do-braš, roj. 1936, Ceije,	12;
Jožefa VetemIk, ro|, 1941, F^šer-
nova C. 20; Anton Poprask, ral, 1934, Topolšica 138; Sonja Furst a! mawed, roj. 1948, Šmarlno ob Pakl 130; Avgust Fils, ro|, 1949, \fele-nje. SaJeška c. 2/a
Upravna enota Žalec
Poroka:
Renata Doler iz Galicije In Tomislav Zupane Iz Žalca; Mataâa Terčak iz Brega pri Po^ll in Boštjan Novak Iz Orehove vasi.
Jožef Marovi, Parižlje 17, v 91. letu starosti, Vincenc Škrabar, Šempetr v Sav. Divini, Pot na Mlinarico 10, v 76. letu starosti; Zlatko Robida, Braslovče 28, v 81. letu starosti; Frančišek Žllcar, Na zelenici 4, Pk-bold, v 63, letu stanDSti; Alo|2 Stro-janšek, Dobrov1|e 7, v 59, letu starosti: Sorja Vaš, Kasaze 111, v 41. letu stan;«ti; Frančišek Jelen, Pođ-kraj 1, v 66. letu stanDSli; Ivan Rez-man, Gotovlje165, v64. lelu starosti; Peter LIpnik, Golovlie 86/a, v 55. letu stanDSti.

Joie Kranjc, direktor NK Era Šmartno:
• ké«	»éa*éé**éé« kéaAéé***«« éé«*éé**é*« éé« kéé*
"Potrditi jesenske dosežice"
Po (/Jumno uspťsni Jťsvní Ihj* priprnvù n^dtiljcvanje prvenstvu jutri /itčdi (udi no^om«;-(iisi Erti Šmartno. Dru^i del prvenstva sc 1)0 7^čol xeio kmalu, spored Ími /^osCvn in mipi»ren, zalo bodo v Šmartncm oh Pukl pripravam mimenili toliko vcčju po/orno.st. Ro v moštvu za po-mlnd prišlo do .spn*memi>?
»V zadnjem času se jc veliko govorilo o dumncvnlii odhodili Vica.'iciiKwica inžc koga. Na.sa želja ju. da kluba nc bi zapustil noben ip-alec/lak^noje mdi ircnui-no slanje, saj zaenkrat nismu dt)-bili sc nobenega zahlevka ali proSnjc in mislim» da bo lak\> ludi uslaio. Siccr pa so vsi igralci pt'kgodhcno Vezani s klubom konca prvensiva, /mo noben pre-siop ni možen brc/ spi>ramma s klubom.« pravi direklor kluba
Jo/e Kianjc.
Nekateri kiúlň n»j iii se Ziini-mali tudi /a kti|K'(anH Repov/ii?
»To sicer prviC slišim» vendar zanj vcija enako koX za vse oslalc igralce.«
N<ičr(ujctc sc kakšno okrepitev?
»Pogodbo .smo potipisali z mladim igralcem Mogrema i/.Butfve llijo Radzenovičcni. ki je bil v SmardKm na preizkusu že ptvno poleti in jc zadovoljil strokovno vodstvo, torej se bo mc^ilvu priključili i^c jutri- /elo blini jcdtigO' vor s prekaljenim AicSem 'Ilirkom, to pa še ne pomeni, da je spisek dokončen. Morda se bomo dog<ivt.>rili še s kakšnim slovenskim igraJccm, v&e pa bo seveda znano na zaćclku priprav,«
Moštvo Ere je liilo najveCje presenečenje Jcsen.skeKH dela.
Pričakovanja navijačev wi /ato pred nadaljevanjem porasla, k^ikšni s(i torej ciljiV
»»Dobrih iger in rezullatovsi seveda želimo liidi v vodstvu kluba. naloga pa ne b<5 lahka. Vsekakor želimo jesenske dasež.ke pritrditi.ne nadgradili. V jesenskem delu smt> si nabraJi dragcicc-ne izkušnje, dobili smcj ludi občutek. dasmosp<'>sobni veè kol (e obslankii v ligi. "lo seveda še naprej ostaja naš osnovni cilj, čeprav merimovKje.ť'aka panas ena »fmnta« z lepimi mcížami' mi za uspeh- To je seveda pokalno lekmcivanje. i^reb nam je zíj pt>lfínale namenil Aluminij iz Kidričevega. Navidez je to seveda najlažji možni nasprotnik, vendar boúo nogometaši i/ Kidričevega zelo ird nasprotnik, v.si pa ludi vem(\ da.sop^>kalne tekme zgi>d-be zase. Najprej moramo ustaliti« Aluminij, Sele nau^pase Ixwooh morebitnem us|vhupi^ovarjalio na?ih željah in možnostih v Ima-
ÍU-«
Kakšni m» nacrti /ji |)ripnivlj>il-no iibdobje?
»Prvi del bomo opravili doma, do26. januarja pa bomt» izvedli ludi iťstiranja in ostale nujne zadeve- V priprave bomo vključili ludi sest najbolj obetavnih mladincev, skupno Ki torej vadilo okrog nogomelaScv. Kasneje načrtujemo cn(3tedenskc priprave nekje ob mofju, nadaljevali pa b<imo doma- ('c seveda ne bo kak.<nih vremenskih težav, ki bi terjale pt>-novno .selitev drugam, za kakSen lian seve^la. Dtigovorili smo že tekme z Dravogradom, Dravo in maribt^rskim /^.elezničarjcm. odigrali pa bonv» ie nekaj težjih tekem z ekipami izlujinc.« jei>epi>vedal direktor NK Era íinartnt> Jože Kranjc.
Matjaž Beglé, direktor NK Rudar:

'••«»•• I


»
Moštvo bo zelo spremenieno«
IVavnal« ]X»vr.šine večine ni»go-metnih pnol^>iM>v so v minulih dneh še mirovale, (duh.ske uprave pa so delale s polno |)»r<i. Dela pred drugim delom prvenstva je veliko, tudi moštva bodo precej spremenjena, oio i/. klii1>i»v že prihajajo yjmimive novice. TUdi iz tabora velenjskeua Rudarja, ki bo priprave/.ačvljntri dopoldne-Z direktorjem l^ttd.irja Matjažem Ik'jiičem smo sc pi»}jovarjali v ]>ii-netleljek dopoldne.
»Tako je. Igralci se bodo zbrali ob I l.CK) in po krajam sestimku že opravili prvj trening, v nai^i Igralski zasedbi pa bo precej sprememb. Sodelovanje smo prekinili z igralci, ki so jim pi>te kle pogodbe. topa st^ Marinko Galič, Pelcr Šumnik. Niko Podvinski in Peter Binkovski. Precej ncgolovi>sli je glede ^'Ijka Spa^ojeviča. Goran JoliČ pa skoraj gotow> ostal v naáih vr.stah- Pog<warjamo -se m-
Tako so igrali
HypoligaJI. krog: Elektra - Savinjski Hops! 65:87
(75:75,52:52,38:30,22:15) Elektra: Marinkovrč 15, papovič 13, RIzman 27, Tajnik 8, Božič, Šaporac 8, Kaličanin 14, Dražovič Piva DOL. molki--10. krog: Šoštanj Topi»làica - Kamnik 0:3 (-25, -17,-24) Šoitanj Topolsica: Najdič. Mi-halinec. Hriberšek, Kugovniô, Medved, D. in S. Sevćnlkff, Sovinek, Pavi č. SlanoiCič, Dačovič.
di z dvema kakovcwinima fgral-ccma sprasii»ra bivSe Jugoslavije. Ibsta prosti branilec Izudin Kam-ber^wič. ki prihaja iz Udin, prej pa je igral pri Čeliku iz Zcnice, dru-gý pa je -Slobodan Ncwakovič. ki je nazadnje igral v prvi grški ligi.>i-cer pa jc bil član V(>jvodine.« Kako hlízu podpisu pogodi)« sta?
»Kamberovič je zck> blizu, glede Ní^vakovíčapa jcza^leva txipr-ta. vendar mora biti vse jasno do torka zvečer, lakrat pa se mora odločili tudi Spiisojevič.« Dosta ta dva i^^ralcu edini «»krepitvi V
»Vse je i>dvisnc^ od ponudb i)i seveda na^ih denarnih zmožnosti, v pripravljalnem obdobju pa bomo kr<^g igralccv ^ ra7.^irili- 'io velja za zelo obetavnega prostega branilca Ek>jana Trkolja iz jugoslovanskega prvoligaša Obiliča. ki se nam bo priključil na začetku priprav.«
Naj bolj sem ti strelcu Klemnn uivnčij p<»^(Kll>a poteče «»ete «»h koncu p^\e^sr^'a, slisi pa se, da naj l)i /apuslil Velenje že se-daj?
»Res je. Klemen je na preiz-kui^nji pri enem izmed nemških prvo ligaše v. Tudi zanj mora biliv torek zvečer jasno, ali bo i^stal v Rudarju, ali pa se bo preselil v mtx^nejšj klub-^
Kudar seje pred /acetkom pr> venstva doltičll »i ponihijevanje moliva. Dobro sta se uveljavi* la Dedič in Hojnik. boste pri-ie$>mli še ko»^ <kI mlajših?
»Cn^two, Pt>godbt>smožep(Kl-pi.salis stalnim sUîveaskim mladinskim reprezentantom Vilom Adamom. Priigram p<^mlajevanja bomo zancsljivti natlaljevali in pri lem skuj^ili zadr/adi in uveljaviti naše mlade in obetavne igralce. Zelo blizu sta Zagcr, ki jc Žc dobil priliko, na vrata trka Smon, v oza^îju pa jc ic nekaj mladili in obetavnih, kot,sla denimo Dedič in Ilojnik. Upam si trditi, da bo-domladi izkoristili priliko, kn jim jo b<^ trener ponudil.« Jutri torej /ačnete priprave, kak^eti Je načrt?
«Nekaj tekem smo ik^govori-ii, vendar so vprai^ljive tiste» ki smo jih želeli odigrati v Mo/irju. saj je igrišče trenutno pi^ledenelo in nc\'arnoza poíkcnlbe. Sicer b(v mo IH. januarja odp<">lovali na Mali Lt\>inj, kjer bomo igrali z Marilx»rom Pivovarno Laško, Ko-rotanom in z enim od nj?jeliga^v s p<idročja l.^tre. Prvega februarja bomo odšli v Poreč in bomo tam osiali devet dni.« In kakšna Je na|x>ved pred nadaljevanjem?
»Rudar mora biti bolje uvi^čen, vendar bomo tudi za ceno boljSega rezultata vztrajali pri uresničevanju pred začetkom prvenstva sprejeiih smernic. Moramo bil t potrpežljivi, tudi ljubitelji nogometa v na.ícm okolju, saj sc laiiko v prihodnjih letih nadejamo Veliko vitjih uvrstitev, pri tem pa bodo v ospredju v Rudarju vzgojeni igralci.«
■ vos
KK Elektra
I ••»•••I
Maščevanje ni uspelo
Sosedski derbi je v »ištanjsko Športno dvorano privabil največ navyačev V Momih .seAmi.V'KJII-ni Hopsi so se po,<tciio uvtdi.česo v .Stanju pričakovali lahko de-lo. Košarkarji Hlektre so namreč /ačvli tekmo trdno odločeni, da .se sc>sc<lom maščuJe|o za \isok pora/ na Pi»l/eli, pa Jim to ni us))e-lo. Znova so iz.i^ubili v /adnjih trenutkih lekmcs k;<r .se Jim je letos /42(Kiih» že sedmič, uostje pa so po ptidaijiku /mahali s 87;85.
V prvem polčasu ao bile vajeti igre v domačih rokah, ki m Riz-mancwih trojk vodili že za enajst V drugem polčasu so se gostje s čvrsto obrambo po vsem igrii^u u.speli približati, v zadnji četrtini pasocelop(.wedliz62:57. Odličm^ je igral Američan Hughes. ki ga je gtwJujťíči trener Saga-din kljub štirim twebnim napakam v minuli pustil na igrišču, kar se mu je bogato obrestovalo. CjtwJje so celotno srečanje, tudi podaljšek. iA-n^tnoskakali vnapa-du (15 skokov) in dosegali ko-<e tudi iz druge ali tretje akcijc-
Zmagtî litípscw v rednem delu je s trojko za izenačenje na 75:75 dve sekundi pred koncem preprečil Vladimir Popovič in že je kazalo, da je sreča v končnici končno na strani Eleklre- ludi v
pi>daljšku sta bili ekipi zelo izenačeni in pri izidu X5:R7s<'> imeli ^ošianjčani zadnji napad, ki pa gii niso izkoristili. Dražovič je bil znova edini, ki si je upiil nwlati» vendar je trojko zgrešil, /xigase je odbila do osamljenega Kaličitni-na. ki pa je namesto z-adel sami > ("shroč-
V naslednjem krogu bodo koi>arkarji Elekirc gostovali pri Kraškem zidarju.
Rekli so:
Dejan Srzič, trener lilektrc: >»Iekma je bila na evrt^pski ravni. Malo je nam reč lekem v Sloveniji z visokim riimtim m negotovim izidom od začetka ktmca, zato so bili številni gledalci z igro gtUovo zadovtiljni. PolzeUini so bili v psilnik'kški prednosti, saj na lestvici vodijo, imajo odličnega 'lovornika. ki vedno zncwa d<^ka• zuje, da je ludi v njegovih lelth možno tidlično igrati, imajo tudi sijajnega Američana. Ob mojem prihodu je imela Clcktrn pel zapo-redniii piuazov. s lak-šnega izhodišča pa je težko ujeti tekmecc-Ctlj klubaje seveda obsianek v li-gi. kot trener pa želim proti vrhu in ne bom sc predal, dokler ne pridemo med štiri najbtiljse. Pre-
pričan sem tudi. da sc nas boji vsako moštvo, ki pride v íošianj. Na tej tekmi so imeli gt">stje v prvem delu prednost, mi pasmose bi>rili do konca, takrat pa odločile izku-šnje g(>s1ov, naklonjena pa jim je bila ludi sreča.«
Vladimir Kizman - s 27. t^ička-mi najboljši strelec tekme: «Ni najbolj pt>membno. kdo dixsež*: največ tc^čk. nekdo pač nu>ra zadevali.Sem papi'kVTvemraziKaran nail nekaterimi soigralci. Nekateri očitno mislijo, da je že njihova prisotnost na igrišču dovolj za zmago- To pač ni pravi odnos do tUtih. ki nas plačujejo, niti došle-vilnih navijačev, da lako brezbrižno priilcjo na tekm<^ in pra\' tako igrajo. Verjetno imam takoj po tekmi še vročic glavo, vendar mnenja nc bom spremenil tudi p) ogledu posnetka tekme. Gledalci so g(íUíVo prišli na svojc-lekma je bila zelo kakovostna in dvi^rana je bila pi^lna. Česar si igralci najbolj Želimo- Zal nismo uspeli zmagali, vendar to zdaj ni več vprašanje sreče ali nesreče, mi smo sedem ali osem tekem izgubili za samo eno točko ali neka j več. Tu nekaj manjka, sam ne vem kaj-«
■ TP
VELENJE, 1-janurJa. Novoletni potop, ki so )>a žv os* mič priprHvili člani Klulm m pixlvndnc dejavnosti Jezero Velenje, je bil tudi tokrat posvečen preminulima članoma Heleni in Roku. In tudi tokrat so se jH»tapljaći Ahrali |)od čolnarno, kjer so letošnji) potapljaško se/ono odprli na prvi dan v letu 2002. nekaj po 14. uri. Njihovo svojevrstno avanturo pod ledenomr/lo vodo je .spremljala lepa množica radovednežev, ki so u/i^alf v dogodku in lepem sončnem pojKildnevu.
Letos mineva 50 let od začetka organiziranega p»ota-pljanja v Sloveniji, na kar je vse zbrane .spomnil lomaž Favai. nekoč svetovni prvak v p<^dvt)dni orientaciji. siccr Ljubljančan, danes pa član poia-pljaiçkcga kluba Shark'v íz Portoroža.
Pred potopom so za udeležence potopa pripravili tudi kratko izobraževanje, na katerem jih jc Lojze Zadnikar. izka'>en pi^tapljač iz ljubljanskega kluba Krota.se^nanils pripraven potapljaiUcc (Opreme za zimske razmere, là je pomembna predvsem, ko je temperatura vode zelo nizka. Tudi včasu potopa ni bila visoka, Ic 3.5CÍ (.'elzija so namerili v jezeru. Prvič se je ptilopa k(U glcilalecudeležil tudi predsednik Potapljaške zs'eze SUA'enije dr. Milja Slavinec. ki jc pcivcdal. da so ludi laksni potopi izobraževalnega pomena.
Velonjčanom se letos pridrtjžili potapljači iz Ljubljane. Portoroža in C elja. Dva šampanjca jc pod vodo spik> 20 potapljačev in 1 pota-pljačlca. Čestitke in aspešno ter varno sezono
želimo!	■
Najprej sose "postavUi" v krog.
nato 2 dvema šampanjcema pod vodo.



^ á

Zadovoljna po potopu - domačina Benc Strožak in Klavdija Čujes (foto: vos)
10. januarja 2002
SPORT IN REKREACIJA
17
OK Šoštanj Topolšica
Prvaki tudi z malo sreče
Ccpnjv rcm]|}it5;0 kam nu clad-kil xmâ^o gostov, jc rcsiiicii dulećod Lanski inl udi Jesenski prva« ki I/. Kamnikn so morali pokfl»iti vsť svoje /.RHnjo, imeli pa so tudi malo sreče, da so spravili na kole-na l>orlR'ne domačine.
TI so ves prvi niz igrali odiiCno in imeli (udi zaključno žt^go. a jc nisci izkoristiii in niz celo izgubili. Kam-niCani so dolnii pok»î in v daigcm niiOJ ptivedli kar DomaČi so sc siccr uspeli približali na 14:17, za kajvcipajifnjczmiinjkalomi^ii. V Irci jem nizu.sosc'lbpc^lCani zmwa pobrali in vr^dilis 16:11), v nad:jlje-vanju pa ncvcrjcino popa^iili in dovolili gcfSlom do vodstva 18:17. Končnica jc bila izenačena. doma6 S(") imeli pri vodstvu 21:20 prikwosl za zmanjšanje izida, a ni.«^o pritiska, zalo je zmaga odšla v Kamnik.
V naslednjem krogu bodo odbt")j-karji SťíSlanja IbpoKice gostovali na Bledu.
■ Robi Hugovnič, foto; S.
Vovk
KK Era Velenje
Zmaga in poraz
zadnjo soboto preteklega leta so kosarki^rji velenjske Ere odij^rali z<io5tdio prvenstveno Ickmo / Megaronom iz Ljuliljane. Na dom«ičih tleh sojih zanesljivo prema^HlI. saj sov^idilivsotekmoin bili na koncu holjsi M enajsl toCk. Velcnjć»ni so trenutno na ćetrtcm mestu.
'lakoj po novem Iclust^ žcvsredo odigrali 3. krog ptikala Spar. Gostili 80 prvoligaške ekipo kranjskega Triglava. Prve tri ^elriine so igrali zelo dohro in niso veliki>za<'>siajali, v zadnji pa so mt^Ono popuslili in gaslje so zmnjyjM .s 46 točkami prednosti.
Ib soboto bodo pt^novno igrali doma. Tekmo z mlado ekip<^ Pivcwar-nc La.§ko bodov tcUwadnici C)S Salek zaCcliob 18.i)(J. v soboto pa se bodo v svojj dvorani.^ trboveljskim Rudarjem ob lO.tK) srečali tudi kadeti Cre.Frane Blatnik, trener KK Era: »/ dosedanjimi igrami naie Članske ekipe nisem zadovoljen, saj sm(^ pred zaCetkom sezone upali na vrnitev v vrh lestvice, '/.c takoj na začetku smo doživeli dva poraza in nalo trikrat zapored zmagali in kazalo je, da bomo u.'ipcli urc^niCiti naCrls Zal so se za lem težje p<'>Skodovali karSiirje ključni igrale: in t>d prve peterke je asial le llerlaii, ki pa trenutno ni v pravi strelski formi. Tako trenutno igramo z mladimi, med njimi so kar štirje mladinci. To jc seveda ludi prav. saj so ti igralci bodočnost nažega kluba, Česar sevceloti zavedamo./aradi tega pričakujemo, da bomo pivenstvíT sklenili v sredini lestvice, kar pa tudi ni slabo.«
Namizni tenis
Uspešni nastopi
v soboto, .s.Januarja, seje priée! drugi del tckmov^inja v 1. državni na miznoteni.ški ligi. Igralci Vej^ada .so sostov;ili v LJubljani pri osem« krjtncm dr^ivnem pr\aku OlimpUi in!icdomovvmiN/<»sv4>jenoioC-ko. čeprav m bili }a: na pragu /majre. Na tokratni tekmi je bil najuspešnejši Jure Slatin^k, kije osvojil tri posamične zm^ige, enkrat Jc bil uspe»?n Uroš Slatinšek, pelo točko, za končni rezultat 5:5, pa sta brata Siatin.^k («vojila v i{>ri dvojic. Prvenstvo seje z 2. krogom nadaljevalo že včeraj, ko S4> igralci Ve^ruda gostovali v Puconeih.
V organizaciji NTK Vcgrad Velen je je bilovnedeljo. 6. januaija 2ti)2. v velenjski RdeCi dvorani prvenstvo severovzJiodne regije v namizneni tenisu z^ leto 2()(í2 kadete in kade lin je vpt'ç^amiêni konkurenci in v konkurenci panw.Tekmtwanja seje udeležilo lantov in 14 deklet iz 12 različnih klubov lega dela Slovenije. Med mladimi igralci Vegra-dasose iz pre d te km iwan j a naglavni turnir uvrstili Benjamin Klaužar, Blaž Sel an, Miha Kljajič in Tamara .ferič.lamara.lcrič je bila tudi v nadaljevanju turnirja zelo uspc.^na. saj je postala kadetska prvakinja SV regije, skupajs Selo Šalamun (ŽNTK Maribor) paje vigri dvojic osvojila drugo mesto (Vclenjčanka Ivana Zera. ki nastopa za ravenski Fuzinar je biia v pc«amični konkurenci druga, v igri parov pa prva). Uspe.šno je nastopal ludi Miha Kijajič, ki je v posamični konkurenci osvojil bron, skupaj s'lončkom Ropo}^> (M'1'S Murska Sobota) paje bil tretji tudi v igri parov.	|DK
PK Mladinsid servis Velenje
Ocenili minulo sezono
VULIvNJK - Na letni skupi^cÍRi PtHvalne{*a kluha MhidiriNki ^cr^is Ve^ kiue.bilaje26, decembm, povcujli pa sojo>s prihodom dedka Mraza, so (Kenili plavalno sezono 2001I/201K in podelili nagrade plavalcem in trenerjem za <losezke v t\jej.
Udeležili JO se 45 tekmovanj doma in na tujem in se z njih vrnili z lepo bero medalj. C).svojilis<5zlatih. IV srebrnih in bronastih odtičij. scimcr so v klubu nadvse Ziidovoljni. Od aktivnega plavanja sosc poslovili trije uspešni ptavalcl; Sanju Xu)ii>mk, Ivan Vrhnjak in Jure Primožič, ki so se jim s spominskim darilom zahvalili za dolgoletno uspe Sno sixie lova nje.
■ mkp
KK Nazarje
Manjima izi^ušenj
Košarkarji mladega kluba iz Nazarij v 3. (ip letos nastopajo prvič in se srečujejo/vsemi te/aviimi, ki spremljajo n<»vince. V z^idnjem krogu pred novim letom S4»)>ostovali pri mladi ekipi Pivovarne l^i^koin (tudi) zaradi nei/.ku^nosti i/4iuhiliv zadnjih sekundah, ko so po njihovem vodstvu domači 7.adcli trojko.
Sicer sov devetih tekmah zmagali trikral, prav tako trikrat pa s^^ izgubili z minimalno razliko. Naslednjo prvenstveno tekmo btnJo odigrali v si^bolo v na/arski športni dvcîrani. kjer bc^do oh )9.(K1 začeli srečanje z Grc«u pije m. Radovan Illačun, trener KK Nazarje: >Ko\ novinci v ligj pač plačujemo davek neizkuscncsti. Preveč jc se nihanj vigri. manjka nam seveda tekmovalnih izkulenj in tudi z^to smo nekaj tekem i/gubili v kt>nčnici in z zelo majhno r&zliko. Vei>eli smo. da je /âa-ni manje za kofiarkov Nazarjah in (jkolici veliko, kar [x^lrjuje polna dvorana. Ljudje si torej želijo košarke in mi jih bomo v prihodnje sc razveseljevali. Najbolj pomembno pri vsem tem je, da so v ekipi sami domači fantje in ludi do konca prvenstva ne predvidc'vamo nolwnih okrepitev. Takrat bomo sedli za raizo.oeenih opravljeno delo in se dogovorili kako naprej.«	B
Zbor liolesarjev pred Andrejevim domom na Slemenu
«•••a*a**a«aa*a«aa«a« «é*««••••••a »
Jančič lani 146-krat do Kratica
ŠENTVID, 31. decembra - Pred Andrejevim domom v Šentvidu nad iCavodnjamiJe zadnje dopoldne minuk^a leta potekalo v znamenju koles in kolesarjev. Okoli II. ure Je do doma p riki >]esHrílo 35 kolesarjev-toliko sc Jih je vpisalo v knjigo-bilo pajihjegotovoše već. ki so se proti Slemenu podali iz SavinJ.ske in Šaleške doline ter s Koro«» ko. i^upnik iz Me?ice .lože Lodrant je imel mp^> in blagoslovil kolesa in kolesarje, izbrali pa so si tudi svojega zaft;iinika.sv. Elijo, ki go-duje 20. julija.
Kolesarski vzpcm i na Sleme sosc začeli sp<^n lano. leta 1997. Od takrat do konca leta 2001 je bito teh vzponov točno 6370, je povedal MiJan Kreiič.eden od pobudnikov kolesarjenja do Šentvida, ki bdi tudi nad kjijigo, v kat ert^ kolesarji vpisujejo vzpti ne. V letu 2001 seje do Šentvida s kolesom največkrat podal Miran .lančič iz ŠoSlanja, kar 146-kral. ?z njim Andrej Jerin iz Šoštanja I0.1-krat in pokojni Edo I31a-golinsek iz Velenja, 6y-krai- Kcflegi kolesarji so se spt>minu nanj poklonili z minuto molka. Vsak v/pon jc skrbno zabeležen, lako .smo lahko s pomočjo knjige vpisov ugotovili ludi, kdo je bil tisti, kije v novo leto prvi pri kolesari I d^» Andrejevega doma. Ibjc bil Buítj an Ra laj iz i'rne na Koroâkem. ki je do tja prispel 1. ;anuar3a. zjutraj,
■ Tikp
Župnik iz Črne je bfagosiovH (tudi) kolesa.
Na kratko
Strelski šport Izkazali so se
Pred zaključkom Linskciia leta so se .slovenski strelci zbrali na sreôinju in tekmovarju oh 25-lct-niči dopisne strelske li(;e, nastopilo paje preko 500 strclccv iz 60 strelskih družin.
/ odličnimi dctsežkisose izkazali (udi velenjski strelci. V mednarodnem programu so mladinci s puSko osvojili 4. mestc»; v nacionalnem programu .so hile pionirke 2.,pionirji 4..sl.mest<îm pa so se izkazalivcteranlDUVcIenje. Med posamezniki je pionir Luka Av-osvojil t. mesto, prav tako Pranjo Aučki> med veterani, pk^nir-ka Nisveta Nakič je bila 2.
V	invalidski Ujp je ekipa MDl Velenje cwvojila 8. mes;o, pri pos.^-meznikih je zmagal Franjo Zučko. med invaliilkami pa Velenjčan-ke Kristina Jchart. Marica Mogil-nicki in Panika RazK rnik c«vojile 4,.5.in6, mesto.
MF-Ž
KK Tiger Velenje
a »aaa*aaa*aaa*aa*»a**aaa*aa*
Dvakrat zlati, trikrat bronasti
Na 6. mod narodnem božičnem turnirju v karatoju v Oplotnici Je nastopilo 320 telunovalcev i/, petih drŽ^v in 28 slovenskih klubov. Odlično so se odrezali prcd.stav-niki veler\jski^a kluha Ttjier z dve* ma prvima in tremi ta*tjimi mesti.
Omer Tabakovič jev kalah osvcv jil drugo mesto.všpc»rtnih borbaii pa je zmagal, na poii do prvega mcííia pa jc premagal lekmeec iz Švice, Trbtwelj in Ljutomera. Pri kadetinjah jevkatah zmagala Ali-sa Red?ič. tretji mesti pa sta osvojili Danijela Tam-še in AniUi Anušjč,
■
Lolcostrelstvo Tri zmage za uvod
V	Čakovcu Je bil pt^i letošnji mednarodni lokostrelski turnir v disciplini »ind(H>r,« nia katerem so mozirski lokostrelci dosegli tri zrnate. Zanimivo jc, da sopono» vib pravilih tudi veteranske kate* gorije uradne, torej Nido prirejali evropska in svctovTia prvenstva, vodili pa tudi evropske in .svetovne rekorde.
TakojeDuiian PerhačvCakovc-u s .570 krogi pivitavil svetovni rekord, ki jc zaenkrat sjvcda sc neuraden, peti pri veteranih je bil Miran Bor^tner, pri dečkih in mlaj,^ih deklicah pa sta zmagala Primož in .Tanja PerhaČ.
■
Smučarski skoki
• •a«a«««aa »a »a*a »•••♦•«aa a«*
Robnik in Benkovič
Na 90-metrski skakalnici na IJulmem Je domači smučarsko-skakalni klub BTC v soboto in nedeljo izvedel dve tekni slovenskega pobila za Člane in mladince. V solmtoje pri članih zma^^l Go-razd Robnik iz Mislinje, v nedeljo pa Rok Benkovič iz Men^^Aa. V^ lonjčan Marko Perse je bil v soix»» to pri članih 15. in pri mladincih 7., v nedeljo |>a Je hll 16. in 8.
V	Brezah nad Laičkim je bik> v nedeljo regijsko prvenstvo za pionirje do 12 in 14 let, /magal je GaSper Berlot pred Klemnom Omlad ICem, Žiga O mladic. Jelenko in Cjaber pa so sc zvrstili od 4. do 6. mesta, pri pionirjih do 14 lel je sta (Irgota in ŽiJtk osvojila prvi dve mesti.
Med 86 nastopajočimi na pt^kal-ni tekmi pionirje do lo in 12 lel v Kranju sla se med predstavniki velenjskega kluba z drugim in tretjim mestom izkazsia Klemen Omladič in Ga.^per Berlot. Med
mlajšimi je bil IbmaŽ Žižek 20.. Miha Berglezpas padccm
mj.o.
Nedeljski zmagovalec je bil obetavni Rok Benkovič
Novoletno srečanje tekačev
iaaB«*aa»i
•■•■■••«i
Pugeljeva in t&anjc
Maratonska tekaška sekcija M rs (iorenje Je ziidnjo nedeljo v minulem letu ljubitelje teka povabila na novoletno srečar\je. Začeli so ga s tekntii od Rdeče dvorane do Topol^ico. Na 15 kilontetrov dolgi progi so l)ili pri moških najhitrejši Branko Kra nje, Va^ija Jerčič in Janko Zupane, med ženskami pa Ankii PugelJ, Lojzka i'clicijan in Ana Hagemann ii Varaždina.
Na kasnejšem srečanju st^se ljubitelji teka dogovorili, da bc»do skakali oživiti tekaški pi'jkal Štirih s{>sednjih dolin, kamc^r sodita tudi nekdanji tabc'vmiSki tek na Muti in gozdni tek v Mislinji, v serijcj Ilirih tekov pa bcxlo vključili Šc Borisov tekv Mežici. Prvi od predvidenih tekov Ix") vsakoletni in letos že 16. p<i VTSli mM)letni lekv l^xlkraju pri Velenju. Začeli ga bodo v nedeljo.
januarja, ob 11.00, prijave pa bodo na prireditve ne nt prostoru sprejemali i\o 10,15.
■ N.
Šolska
košarkarska liga
V
Se dva kroga predtekmovania
Vtem In naslednjem tednu Ixxlo vriski ko^rkarski ligi odirati še preostala dva kr<»ga pred tekmovanja. Teden dni po koncu prvega deta l>i>do na sporedu tekme šestnajstine finala m osnovnošolce in srednješolce, srednješolke pa se l>odo v tekmovanje spet vključile v osmini Hnala.
Včeiajscj ki&aikaiiceOŠ Livada gfLislovale v Rogaški Slatin i. dijaki Šolskega centra Velenje pa bodo danes gaslili vrstnike z gimnazije Ravne na Kt^rc^škcm.
■
Kegljanje
V Šoštaniu je zanimivo
Termoelektrarna i^.^tanj Je ot^a-ni»it<»rica 7. odprtega pnenstva v kcjiljanju. glavna |K»kroviteljH;a Je občina Šoštanj, iAedkia pa je v rokah domačega kegljaškega klu-l>a. Na prvenstvu nastopa 180 keg-Ijačcv, od tega jc 30 rckrcativecv. med ostalimi pa svoje moči merijo VSI na)lx)ljši slovei«ki kegljači. tudi skwita imena svetovnega kegljanja.
Prvenstvo so sicer začeli v petek in ga hodosklenili v s(^^to. ljubitelji kegljanja pa na ^tanjskera kegljišču lahko uživajo vsak dan od 15.(X) do 20.30.
KINO VELENJE-
v^h jCLtjeJii _ R A

KAJ ŽENSKE UUBliO
romantična kvnedija Režija: Nancy Meyers Vloge: Helen Hunt, Mel Gibson Dolžina:126 minul tetm,10.U ob 20.00
Poneiie\lek. U.l, ob 20.00 On jevelikž^ld osvajalec. Pričakuje napredovanje ludi v službi. Toda njegovo mesto dobi ženska, nova moi podjetja. Njeçov ego n3(tet. Poleg tega pase mu zgodi, ko preizkuša ženske proizvode, ki jih morajo reklamirati, da ga mcien električni sinek obdari z posebno lastnostjo. Sliši vse kar ženskesamo mislijo. In lo je grozno. Nič dobrega namreč ne mislijo o niem. Nekaj časapredstavliazanito veliko br^me toda, ko odkrje. da lalv ko stvar izkoristi sebi v prid sidene peklensko maščevanje svoji novi šetici, Toda ona je t^o simpatična.
BLONDINKA S HARVARDA
komedija
Režija: Robert luketic Vloge: Reese Wítíierspoon, Luke Wilson
Dolžina: 96 minut Č6tm,W.1., ob 17,30 Pem, Iti., ob 17.30in ob 22.00 Sobota. 1ZU ob lOMinobŽUO m^Hè, n.1.,Qb17.00 PoneiS6llBk,1i.t, ob 17.30 Sreća. 1$.1.,ob20M Elle je naravna blondinka, zelo priljubljena, odlična ^ludenlka. druga uvrščena na Miss Hawaiian Tropic In ie in èe. Pa ne samo to. Ima dobro, pravzaprav zlato srce, ki ga hrani samo za nienega srčkanega Wamerja Toda, ko priča^ojje, da jo bo zaprosil za roko, jo da na čevelj, češ dani primerna za njegovo politično kariem. Da bi mu dokazala, da je lakoto, kar hoče on in še več se odpravi na Harvard študirat pravo. To pa seveda ni več tako laliko.
REŠEVANJE VDOVE GRACE
komedija Režija: Nigel Cole
Vloge: Brenda Ble^n. Craig Ferguson
Dolžina: 93 minut
Pelek, 11.1.,ob20.00
Sobota. 12.U ob 17.00 In ob 21.00
Netieila. 13.1.,ob1Š.00
Torek. 1S.1., ob 20.00
Grace je živela udobno življenje na
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spošlovarie za^ovânke, spoůtoveni zamovancf. obveščamo vas. úaje tel.: 112 rezervirani za službo nujne mećicinske pomoči. Na to (eiefon-sko šlevilko pokPčiiB SAMO V NUJNIH PRtMERíH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej šleM snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kHcIte na telefonsko številko 8995-478.
iJežurno slutijo pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek, 10. januarja-dopoldan
Čolič, dr mftd, popoldan Uit)anc,
dr med.. nočni Blatnik, dr. med. in
Friškovec, dr. med.
Petei(, 11. januarja - dopoldan
Špital, dr. med., popoldan Blatnik,
dr. mednočni Grošelj, dr med, in
Budnjo, dr. med.
Sobota, 12. januarja - dežurni
Stravnik, dr med. in Slavic, dr
med.
Nedelja. 13. januarja - dežurni
svqem posestvu kot ugledna članica ženske zveze in gojiteljica cve^a, ko {o je doletela smrt moža. ki jI je zapustil samo dolgove. V nevarnosti je celo njeno posestvo In hiša. Kot strokovnjakinja za rastline se skupaj z vrtnarjem domislita kako bi Grace na hr^ (k^ogaiela in poravnala dolgove. Gojila bo majihuano. Pri tem jo tiho podpira vsa vas. Toda kake bo rastlino spravila v denar? Kot neizkušena se poda v mesto in t^ nafeti na pravega gansterja...

REŠEVANJE VDOVE GRACE
komediia
Petek. 11.1., ob 19.00 Sobota. 1Z1.,ob20.00 Nedella. 13.1, ob 18.00
BLONDINKA S HARVARDA
komedija
Petek. 11.Uob21.00 Nedelja. 13.1.. ot 20.00
SHREK
animirana družinska komediia Otroška matineja Nedelja. 13.1.. ob 16.00
Filmski ciklus LAJF PO LIFU
KRUH IN TULIPANI
romantična komedija.114' Ponedeljek. 14.1., ob 19.00 Sreda, 16.1., ob 19.00
Cena vstoprúc: redne predstave 700 Sil premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT. Intormacjje in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje, NI rezervacij vstopnic!
--------------------
Kino nagrajuje
{	Izre^te kuponćek In ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak te-
I	den bomo izžreben tri ljutiftetje filmov za	ogied ene izmed
\	fiimskih predstâv.
I
I	Ime in priimek:________
!	Naslov:
Iz2r6bali smo: Ževart Nataša. Cankar^eva 16. Šoštanj; Golob Vesna, Gavce 51» Šmartno ob Paki; Rok Potisak, Šalek 91, Velenje.
Stravnik, dr, med. in Slavič, dr. med.
Ponedeljek, 14. januarja - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Vrabič, dr med. nočni Budnjo, dr. med. in Rus, dr. med. Torek. 15. januarja -dopodlan Pu-valič, dr med,, popoldan Špital, dr. med., nočni Vrabič, dr. med. in FriSkovec, dr med. Sreda, 16 januana-(dopoldan Rus, dr med, popoldan Puvalič, dr med., noćni Vidovič, dr med, in Stupar, dr. med.
Zobozdravniki:
12. in 13. januarja - Zora Koharo-
ví6-Pavlovič, dr, stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
ISHIH^H
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1, Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14,00, telefon 898-1880.
Od 11. januarja do 18. januarja-Simon Miklavžin, dr vet. med., gsm 041/633.676.
It il IM O V il L K J il
8 : 897 5005
ČETRTEK, tO. ianuarjo: e.OO Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije • poročilo Avlo molo zveze Slovenije; 7.3Q Poročila; 8,00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja-športa za vse; 10,00 Na swdenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Music mix; 19.00 Na svidenje,
PETiK, 11. [anuarjai 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Nada-našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Sloveni)e; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 KdaLkje.kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 12. jonuarja: g.OO Dobro julfo; Ê.30 Poročila; 6.45 Na danaSnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne iniormacije • ponjčilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 9.30 Pomčila, Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 18.00 V imenu Sove-SùJdent-ska oddaja; 19.00 Na svidenje,
NEOEUA, 13. jonuarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 6.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poničila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blokčestitk; 14,45 EPP; 15.0011. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambii; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
POHEDIUEK, 14. jonuarja: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-porobio Avto moto zveze Stovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Poneddikov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 PoročPa;15.00Aklualno;15.30Poročjl3; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Gajin količek; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 15. jflnuoria: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 CesIneinformacijeAvtomotozveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski dzuboks; 8.30,9.30 Poročila; 9.00 Gajin kotiček-oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila, 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Pomčila; 17.00 Nasi kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16. tonuaijo: g.oo Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.3Û Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ledna; 15.00 Aktualno; 15,30 Poničila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
mali OGLASI
APARATI IN STRO.II
TRAiaORSKOVmOKrpan.5ton prodamo. Telefon 5893-280, GSM 041/776-443.
NOV MONTAŽNI ŠROTER kladivarza zmo in stroke prodam. Telefon 5882-940.zvečff.
DOBRO OHRANJEN elektnčni štedilnik, na ^in plolče,u90dno prodam. Telefon 5874-368. TRAKTOR IMT 560 In kombanjSIP pnxíam ali meniam za živino, /konje, prašiče, goveda^. Telefon 5882-575. MOTORNI ŽAGI STIHL 041 in Husq-varna prodam. Telefon 5885-938.
DELO
VOZNIKA AVTOBUSA ZAPOSU-MO.ŠAMUTURS 041/666-213.
IŠČEMO ENKRATTEDENSKOpomoč
v gospodinjstvu, čiščenje. Telefon 587.6207.
KUPIM
KUPIM SAMONAKLAOALKO SIR do
17 m3 Z aluminiiaslimi stranicami in pajk na 4 vrtene 350 SIR Telefon
03/5688-297. LOKALI
VVaENJU, na odlični lokaciji, oddamo prostor, 28 m2 za pisamo. 6SM 031/418-249.
PREKLIC
IVAN LOČAN. Kombi ekspres s.p., Spodnja Rečica 13, Rečica ob Savinji, preneha z dejavnostjo prevomiStva z 10.4.2002.
POSESTI
VTOPOLŠICl,VHlŠI/letnlk198lA sta dve stanovanji, naprodaj je dvosobno, 67m2vl. nadstropju, vseljivo takoj, toplovod, kabelska. svq elektro Itevsc. cena 9 MIO/SIT. Telefon 5866-236.
PODARIM SEDEŽNO GARNITURO.
KRATKOROČNA
GOIO»POSOJIW
PE CEUE Kosovelovo 1 Ó 03/492 68 93
Telefon 5864-009,
STIKI-POZNANSTVA
30-LCTEN MOŠKI, zaposten, urejen si želi resno vezo zžensko do 35 let. GSM 041/248-647. 40-tETNA UGtTEUCA, simpalična, želi spoznali moškega do 50 let. s Štajerske ali Koroške. Kom. tel. 09(V74-42.
RAZNO PRODAM
ŠTIRI NOVE ZIMSKE GUME Goodyear 185-55-14 pnxíam. Telefon 5868-058.
IZVRSTNO ŽGANJE IN JABOIČNIK,
prodamo. Tefefon 041 /344-683.
STANOVANJE
V	NAJEM ODDAM DVOSOBNO Stanovanje na Kc^eljskepa 5 v Velenju. Telefon 5888-641 po 21.url.
V	VELENJU tOlPIM tri ali Stirisobno

NAPISNE TABLICE, NALEPKE TIPSKE iN INVENTARNE PLOêClCE PRIPONI^. OZNAČEVALNI SISTEMI ZA PROSTORE. REKLAf^NE TASLE IN DRUGI NAPISI.
TEL.: 03 897 0020. 887 OS 00 FAX.; 03 897 00 21 «-maB : »tona^iol.nst INTERNET : WMv.skoria.sk
ZAHVALA
Ob Kileii iz^bi drage
JUSTIKE VIDOVIČ
v
iz Šoštanja 13.4.1917 - L 1.2002
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam .stali ob sirani v najtežjih treniilkUi. Hvala gospodu Jovami Sluparju, dr. med. za poî^rtvovalno zdravljenje ter gospodu duhovniku Jankii za opravljen obred.
ÝAÍ.UJOÍl VSI NJKNI
stanovanje. Telefon 031/39^-369. ENOSOBNO STANOVANJE V VELENJU prodamo. Telefon 041/579-280.
STORITVE
STROKOVNO. AŽURNO VODIMO poslovne knjige, terjatve in administralivRe usluge za vse vrste podjetij in S.P. GSM 040/611-577.
VOZILA
PROOAMAVTOOOLFtl.bencinar 1,3. letnik 86. feg.12/02. GSM 041/396-737.
VW POLO FOX, letnik 93, prvi lastnik. 32-000 ion, prodam. Telefon 031/348-660.
ŽIVALI
DVA PRAŠIČA, cca120kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5709-061,
ĆRNO-BELEGA BIKCA starega en mesec prodan. Telefon 5888-603.
IŠČEM PARTNERJA zapsičko škotiki ovčar Telefon 5893-680. TELIČKO IN BIKCA stara 10 dni prodam. GSM 041/259-748. DVA DVOMESEČNA kraška ovčarja, mešanca, prodam. Telefon 02^88-55-812.
PRAŠIČA 150 kg prodam. GSM 041/9(^-999.
VEČ SIVOFUAVIH TELIČKOV prodam. Telefon 5893-812. PRA$IČA.120 kg, krmljenega i domačo krmo.prodam. Tetófon 5890-214.
8IKCA SIVCA, težkega cca 150 kg,
prodam. Telefon 586-99-87. BIKCA SIVORJAVE PASME, starega 3 tedne,prodam,Telefon 5881-279. 8IKt» IN TiLtČKO. sivorjava^za nad^j-njo rEio.prodam. Telefon 5893-552. 8IKCA.TEZK£GA125 kg. pasme èarote, prodam. Telefon 5893-255, TELICO ČBNO-BELO, brejo 8 mesecev prodam. Telefon 5882-710. KUPIM BIKCA SIMENTALCA. starega do 14 dni in pujske težke do 25 kg. Novak, telefon 5722-396. KUPIM MLADO KRAVO molzna, lalv ko ludi steletom. Telefon 5893-557.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,332Û VELENJE, Tel.: 03/ 891 OO 30, Mob.: 050/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI ^
•	PREVOZI	i
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
•	NABAVA CVETJA	I
MOŽNOST PUČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 2( UR DNEVNO
Poslovila se je nasa Uraga žena, niiinia» l^iihica
l^soda jù lako itotda, f/u imz^iiaj si ixWa. Samo tlela in iq)lÍHiye hiJo 'l\'oje je /JvljenjB.
JOŽEFA VETERNIK
29.4.1941-2.1.2002
Zahvaljujemo sc za pomoc Veri in Urški Bantialo, Mariji Stalier, palrona/ni službi in oscl'>ju Bolnišnice Ibpolsica ter vsem, ki so jo pospremili na njeni /adnji poli.
'Žalujoči moi Joifi, $inova Janez in Simon zdndmama ter o$(a!i .'iorodniki
K), januarja 2002 "^ÊAS
OBVESCEVALEC
19
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani drage mame in orno
VIDE HOČEVAR
rojene líahič IL S. Î923 - 26. i2. 2mi
l^mm lioni jp in dvoriščfi. 4omnn oko Te itoSfi išče. Ni K'eù l\'o}tígp sivíyhiiaja. h Irud in dolu 7\vjih pridnih rokosUyn.
NiU zbogom nisi rckJn. nití roke luvn ptxlala, odšh si tliio. 1)1^'/. sjovtisn. íja. kjvr ni Irplicnfa. ne gorja.
se jskivniv zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijaieijem in znaoccm, ki sie se zadnjic poklonili njenemu spuminu. nam izrazili sožalje, daiovali cveije in
wece ter jo pospremili na njeni zadnji poli. lopio se zahvaljujemo družini Pozvek za nudeno pomoC. Iskrena hvala giwomiku za besede slovesa, pogrebni službi Usar in duhovniku.
VSI NJENI
ZAHVALA
Tiho, brez besed slovesa je odŠel od na^ dragi mož. oče in dedek
FRANC JELEN
iz Podkraja 2 - Šentilj
Fmliiliv imiiilo je 7\t'/rt /w/eZ/í?. prvIiHro i'/.tckel Živllcnja jo čqs. Hvalu 71 mož in /o Tmjo Ijubiizen. liwla Zři vse, karsi storil za nas.
Iskreno se zali valju je m<f sorodnikom, sasedi>m, prijateljem. vaŠćanom in zjianccin. ki ste ga v lakn velikem iJ lev i lu pospremili v prerani grob. Vsem hvala za vence, cveljc, sveče, darovane svele maie 1er izrečeno usina in pisno soi^.alje.
Hvala gospodu župniku opravljen obred, govornikoma gospodoma Kalarju in Mandelcu. pevcem iz Šentilja in Ponikve, pi'aporŠćakoma. pogrebcem, KZ <jotovlje. Eri Velenje» Pi emogovniku Velenje in pogrebni službi Usar. Posebna hvala družinam Biusnjak. Sebanc in Nuhanovic. Se enkrat hvala vsem!
/.aUtjoči: Una Slava, hři Vitma iu .kiu t>arka zdrutinama» hm Me, .'tesiri Štejka m Marica
V 91. Iclu starosti nas je zapustila draga mama, oma, babica, prababica in leia
ELIZABETA ORESNIK
rojena KliLHAR 17.11.1911 ■ 27.12. 2001
Od nje smo se poslovili 29.12.2001 na pokopališču Podkraj. Zahvaljujemo se za izražena sožalja. darovano cvetje in sveče.
VSINJfCNI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi na^ drage In mame
v	v
Ni iimrt ù'sto. hir tias loči. in ^vijenie ni knr dnixi nos. So vezj mof^jio/še. Brm^ pomena zonjo so tozihlja. km I in čas.
Vvkovfíčna divgUi fv hliŽina. Smii je le zdnižilc\' tuiveCer. 7^miji\ .-ikiipno je priht?ř.nlišňfí in poslfninji cilj \'seli nas je mir.
(Mila Kaćić)
DRAGICE DOSLÍC
10, 9.1950-22.12.2fHH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosed(îm, sodelavcem in znancem, ki so nam v času njene bolezni in času slovesa slsili ob strani
in nam pomagali v najtežjili ircnutkib-/jhI je bila bolezen močnejša od volje in naSe ljubezni, ki bo («lala večna, koi tudi spomin na na^o nepozabno mamo.
ialnjoči: moi Branko, sin Mirko z Mojco, hčerka Milka
in ostati sorodniki
Nagrajenci na^rodne kriionke MESTNI OB<INE VELENIE, ofajavitene v tedniku Hvi las 20. decembra so: 1. NAGRADA: 15.000 sit prejfDe: ROSVrrA PIVK. Cesia I/) » 3320 2. HA6RADA: 1Q.OOO sit prelme; ELA STROPNIK. Lajše 205,332S Šu&lar^; 3. NAGRADA: 5.000 sit prejme: DEJAN NAdERNIK. Šalek 91.3320 Velenje) Nagra-jenci tfoúo obve^Ceni! Čestrtamol
Nograjemi nagradne križanke HABIT,
ebjavljefie v tedmku Nai cas 28. decembra
so; 1. NAGRADA; kosito v restavraciji Jezero • za štiri osebe: ANTON MARŠNiAK, Andraž 63.3313 Polzela: 2. NAGRADA: kosilo v restavracij Jezero - za tri osebe: VIDA KARIOVČEC. Florjan 185.3325 Šoštani: 3, NAGRADA: koslk) v restâvraciii Jezero • za dve osetí: J02ICA PODLESNIK, Kardeljev trg 3.3320 Velenje! Potnjilâ o nagradah bodo nagrajenci dobili po poStl! čestitamo I
Sporočamo žalostno vest. da nas je iienadoxua zapustila iiai>a dolgoletna sodelavka
BELINDA GROBELNIK
S svoji delom in osebnostjo nam bo ostala v trajnem spominu.
Ki}lekti\' KRA. rf.d. VeUnje
Koko boii in dfišo trpi. ko od holůzni in iaiosii nsiiiojo f.i\lji't\}ske moči, ves V in i'emo nu, ki smo ob Te^i bili zadnjih dni...
ZAHVALA
Oh boleCi izgybi dragega moža. oC«ta in dedija
DARKA REDNAKá
iz Kavč 79
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki sie nam v težkih ireiiulkih stali ob su ani m ga v tako velikem ílcvilu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSINJFMOVJ
^ ^ i
ZAHVALA
Ob smrti
ANTONA KAROLA ZEMLJAKA
2H. 10.1932 ' 28.12, 2(m
Iskreno sc zalivaJjujcnio vsem, ki ste ga po.spremili na njegovi zadnji poli.
.Srn Anton z dntijno

ZAHVALA
Ob boleii izgubi drage žene in ljul>eCc mame
MARUE JELEN
14.111931 ' 03.01.2m2 iz Velenja
sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijalcijcm, sosedom in znanccm za izražena pisna
in ustna sožalja ter za darovant> cveije. sveCe in svete maSe. Hvala vsem, kisle ji oh težkih irenulkih stali ob sirani in jo pospremili na njeni zadnji
poti.
Žalujoči: mot Joie 1er sinova Vito in Milan zdriiUiiania
Veliko občanov pričakalo
novo leto v središču Velenja
VELENJE- Silvestrovanja nu pn»stťiti so v srediscu Velenja tra<JUionalna. l^ili kto^nje-je pripmvila na^a m«xlijska hl^a v sodelovanju z mestno ol)čino Velenje, kiilliimim cen-Irom ter Gostom in seveda ob IMMlpori Prvmo^o^-nilui Velenje, (lorenja in Ere. Za pomoC se vsem. verjetno tudi v inienu va5h ki smo vam polepšali najholj noro m»č v letu« najlep.se /alna-ljujemo.
Prireditev je tokrat polekala na res lepem In velikem txlru, kl gaje za potrebe velikih priredi-lev. ki jih v tem okolju tti malo. kupila mesina občina Velenje,/ odrom pa upravljajo delavci Spor I no rekrefteijskega zavoda RdeCa dvorana. Tudi njim se zahvaljujemo za trud, ki so ga opravili v praznithiih dneh, koje bilo ireba oder najprej poslavi-ti, nalo pa ga navsezgodaj /julraj na prvi novoletni dan tudi pospravili.
Prireditev smo začeli že ob 18.
uri. koje otroke §e zadnjič v lanskem lelu obiskal dedek Mrć«z, tudi zaplesal je z njimi, za dobro razpt>loŽcnje pa sta skrbela še Bo^ijan in Maju.
Osrednjo slovesnost smo začeli s kroniko iztekajočega se leta in ^ enkrai obudili spomin na naj-
pomembnejša dogajanja v lokalnem okolju v letu 2il()l. Sledila je razglasilev naj osebnosti leia po izboru bralcev Našega časa. Ta laskavi naslov sije letos pridobil direktor Premogovnika Velenje dr ( rane Žerdin. Z-upan Srečko Meh je zbranim
voi^il vse lepa v novem leiu, takrat pa je ?e napočila polnoč. Priluxl ncn'ega leta smo obeležili z lepim ognjemetom in res pravim /urom s Pop Designom in pevecm ViHjem Uesnikom. Ti so veliko veČino v dobrem raz-pííli^enju zadr>íili na irgu vs^ tja
do drugo ure.
Skoraj vse je bilo lako kol je treba, celo petard je bilo manj kol prejšnja lela. /a to so poskrbeli UidivarmKlnikj píxijetja Samo, ki so prav takt^ dobro opravi Ji svoje delo.
Posebej pa velja pohvalili tudi
delavce podjelja PUP, ki so se nitvsezgodaj zjuiraj "spopadli^'z odpadki, ki so ostali za velikim veseljačeiijem,
Začeli smo torej dobro. Naj bo dobro, srečno In veselo celo leto 2^)02- Pa tudi dcîbrih zabav naj bo obilo.
Bralci Našega časa za naj osebnost leta 2001 Izbrali dr. Franca Zerdlna
Na trgu mu je zaigrala godba
Bralci Nai«ega časa so za naj osel)nost na območju, kjer be* remo Na^ čas. l/bnili dr. Franca Žerdina. direktoria posl4»v-ne^a sistema premogovnik Velenje in s tem potrdilo tisto, kar je bilo na nek način /nano že «d prej: da je s svojo nep«»-srednostjo in umirjenostjo priljubljen, ne samo med zaposlenimi. ampak tudi med prehi-\'alcl (zlasti) Šaleške doline.
Toje polrdila tudi uradna raz-glasilev na silvestrovanju na Titovem trgu v Velenju. Opremljena je bila z navdušenjem množice zbranih In nagrajena z igranjein rudarske godbe.
Če obnovimo ...
v tekmo za naj osebnost leta 2001 na obmiVSju, kjer beremo Nňš čas, se je podalo 14 kandidatov. Izbrali so jih bralei sami, tako da so v prvih dveh krogih, ko še ni šlo zares, predlagali imena llslih, ki bi la imenitni naziv lahko nosili. S. novembra so bili kandidati za naj aseb-nosi znani in prvič predstavljeni s sliko in iiesedo 1er dogovti-rom.davsak teden »izpadeta« dva, ki bosta prejela najmanj
va<ih glasov.
Nominirani so bili (naSieli po lakem vrstnem redu, kol smo jih predstavili prvič):Jože Stanič. predsednik uprave (jorenja d.d., Aleksandra Zuber, dr. med, Jože Pribožič. župnik in dekan ŠalcSke dekanije, Marjan Marin^ek. organizator kulturnih prireditev v KC Ivana Napoinika. Kranc Sever, predsednik KS vinska Gora. Jolan-da Ceplak, atletinja, Gvido OmlndiČ, predsednik uprave Era. d.d., Jaroslav Vrtačnik, direktor 'lèrmtXileklrarne Šoštanj, Mehmed Bečič. direktor zasebnega podjetja VEL-VAR. Natalija Verboten. pevka, dr. Franc Žerdin, direktor paslov-nega sistema Premogtwnik Velenje. Janez Poles, dr. med., direktor Dolnisnice TopoKica In Peter I^zar, dr. med, »Jona-sov« milijonar.
Ostala sta dva
Na koncu sta ostala dva: Jože Prll>oi^Jč in dr. Krane Žerdin. Cc smo se v zadnji lanski številki Se spraševali, kdo bo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu »^avni«, Je zadnje
0
N6i osebnost !eta 2001 dr. Franc Žerdin v družb/ urednikov Staneta Vovka in Mire Zakošek
Štetje glasovnic v ponedeljek, 31. decembra, pokazalo, da ni dvoma, /a najholj priljubljeno twebníxst ste spoznali <lr. Tran« ca Žerdina. ki ste mu nameni* li kar 1.098 glasov» za 042 več kot tekmecu .lo/.etii Pribo^lču. ki je tudi zbral zelo veliko glasov, 1.036.
Poslali ste 4.228 glasovnic
Sicer pa sle bralci Na^ga časa v času trajanja izbora- upt^le-vajočiudi predizbor, koste pO' magali nominirati In upoštevajoč ludi glasove, ki ste jih 5e potem, ko so že izpadli. pojUlja-li za .svoje kandidate - poslak
natanko 4.228 glasovnic.
Sušilec £re v Šoštanj
Med vsemi njimi smo» lako kot smo obljubljali več čas, na silvestrtwanju i/zrebali t Is lega, ki bo prejel glavno nagrado -sušilni stroj Gorenje.
Toje Mir/a Mumlnovič, Cesta Matije (iulKa 12,3325 Šo^ tanj
Dosedanji »zmagovalci«
Nai>časjc?.e osmiČ izbiral naj osebniwt na območju, kjer berete ta časopis. In kdo so bili dosedanji zmagovalci? Za leto 1994 Sle izbrali .Srečka Meha, 7up<ma mes (ne občine Velenje, kije bil najbolj priljubljen ludi v letu 1995, .saj je ponovno opravil z vso konkurenco: v letu I y96 vam je bila najbc^lj vSeČ teniška igralka Katarina Sre-botnik: leta 1997 patronažna sestra Majda Drev, leta 1998 zborovodkinja Anka Verdnik-Jazbee, leta 1999 vas je navduševal nogometni trener jan Prašnikar, leto 2(HH) je zaznamoval l)o|an Kontič. poslanec v državnem zboru, leto 2001 pa dr. Tranv Žerdin, direktor píwlovnega sistema Premogovnik Velenje. V vseh teh letih se je torej prvič zgodilo, da ste »segli« v gtispodarstvo.
■ mkp