275. številka.
Ljubljana, v petek 27. novembra 1903.
XXXVI. leto.
shaja j vsak dao avečer, imm&i nedelje in praznike, ter vetja po poal! prejemam ea avstro- *-*a« ar ime teto afi &, Jša£vul        13 Kt za četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec 9 K dO h. Za LJubljano & podil}anj^n
ci dom sa tse leto 84 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec S K.   Kdor bodi mm jpoaj, na celo teto 82 K, za pol teta 11 K; za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja daiai« tolike
saC, kolikor znaša pofttnina. t- Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve i <v?ocnine na no ozira Ca *»^a*ila |w*c>ne ae ođ peteroalopne petit-vrste po 12 h, ce ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če aa dvakrat, in po $ h, os «■ arffcrai aii večkrat dlaka. — Dopisi caj se izvole* fraotcvaU. — Rokopisi se ne vračajo — tirWKi*tto in aaravnlttvo jo aa Kongresnem trgu BU 12. — Opravnifitvo naj se blagovolijo   pošiljati naročnina reklamacij, oaoanila
C. > administrativne ttvari. — Vnod v aredn^vo t« m lr <uit» aiice st. 8, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga §t. 12.
Slovenski Narod" telefon St. 34. PosAm^nt fttevllke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon fit. 85.
Ministrski predsednik Korber in Slovenci.
Slovencem izven Kranjske se še ni nikdar tako slabo godilo, tudi če je bila na krmilu nemško-strankarska vlada, kakor pod regimom »nevtralnega in vsem narodnostim enako pravičnega« min. Kčrberjevega. Nikoli se še niso pravice slovenskega jezika* zajamčene po državnih osnovnih zakonih in po posebnih jezikovnih na-redbah, v uradih, zlasti pa pri sodiščih tako hladnokrvno teptale in brez ozirno gazile v blato, kakor baš v eri KSrberjevega ministrovanja. Morda tudi ni naključje, da je zapostavljenje slovenskega jezika pri sodiščih postala takorekoč maksima sodnijskih uradnikov, baš od časa, ko je po ^rofu Spens-Bodnu prevzel Ko.ber tudi vodstvo pravosodnega ministrstva.
Slovenci nismo nikdar prenehali se pritoževati zoper krivice, ki se nam gode s strani nemških in nemško mislečih državnih uradnikov, in smo neprenehoma zahtevali, da se tudi nasproti nam strogo izvaja po državnih temeljnih zakonih nam zajamčena ravnopravnost in se nam dado one pravice, ki gredo vsakemu enakopravnemu avstrijskemu državljanu.
Ministrski predsednik Korber je nam na naše pritožbe vselej odgovarjal z najsladkejšim obrazom, zatrjeval jc, da je Djegova vlada prožeta takorekoč z idejo pravičnosti nasproti vsakomur in da bode vselej in vsikdar vestno in budno čuvala, da se ne bo nikjer po podrejenih organih kršilo to načelo; v nasprotnem slučaju pa bode, ako treba, tudi izsiii.a spoštovanje in ugled pred zakoni in pred vladnimi odredbami. To so bile lepe besede, toda ostale so tudi samo besede, katerim pa ni sledilo tudi dejanje. Nasprotno! Gonja proti slovenskemu jeziku in proti vsemu, kar je slovenskega, se je na-
daljevala, kakor na višji ukaz na sveh točkah in dosegla že tak višek, da smo se z vso resnostjo popraše vali, ali še sploh živimo v pravni državi, ali še sp'oh velja za nas zakon in pravo. Sicer smo klicali na pomoč zaščitnike in branitelje zakonov, a ti so bili za nas gluhi in slepi. Nasilstvo zoper nas je postajalo vedno hujše in hujše in končno so se na Koroškem celo osmelili in so z brutalno silo izgnali slovenski jezik izpred sodišč. Med slovenskim narodom se je dvignil vihar ogorčenja. Prvi so se sestali slovenski odvetniki, ti ljudski tribuni, ter najodločneje zahtevali od ministrsk. predsednika odgovora, da-li ve za ona nečuvena nasilstva, ki se gode vkljub zakonu in pravici slovenskemu jeziku, in ali je voljaa nemudoma poskrbeti, da se bodo tudi napram Slovencem uvaževale in spoštovale postave.
Dr. Korber je na ta odločni poziv — molčal.
Ako smo preje še Slovenci dvo mili, da bi bil vrhovni načelnik pra-vosodstva sokriv na naravnost barbarskem postopanju proti slovenskemu jeziku na Koroškem, na za postavljenju slovenskega življa pri sodiščih na Štajerskem, ta trdovratni Kdrberjev molk nam je moral odpreti oči, postati nam je moralo mahoma jasno, zakaj si upajo podrejeni s o d -nijski organi na Koroškem in Štajerskem vkljub in v nasprotju z veljavnimi zakoni in naredbami nastopati z ne verjetno predrznostjo in silovitostjo proti slovenskemu jeziku! Vedo dobro, da je Korber, ki odobruje to postopanje, njihov vrhovni zaščitnik!
Da je to istina, je pokazal Kor ber sam, ko je odgovarjal na izvajanja posl. dr. Ferjančiča. Tako drzno, tako izzivajoče še menda ni govoril nobeden ministrski predsednik nasproti Slovencem. Med viharnim pri-
trjevanjem vseh Nemcev je izjavil, da bo vlada z vso odločnostjo branila narodnostni mir na Koroškem in se ne bode dala ugnati agitatorju, ki si je nadel nalogo, Koroško v jezikovnem oziru razdvojiti.
Torej kdor pravice svojega naroda brani, kdor zahteva, da se zakoni in naredbe izvršujejo in £poš»u jejo, ta je v Korberjevih očeh agitator. S tem se je Korber postavil popolnoma na stališče koroških nemških šovinistov in tudi implicite priznal, daje on pokrovitelj one brutalne gonje, ki se vodi v zadnjem času na Koroškem proti slovenskemu jeziku!
Včeraj pa je govoril isti mož napram koroški slovenski deputaciji, ki je prišla apelirat »vom sehlecht un-terricbteten an den besser zu unter-richtenden — Leiter des Justizmini-eteriums«, popolnoma drugače.
Korber je bil, če se sme verjeti poročilom, kar presenečen, ko so ae mu razložile kričeče krivice, ki se gode slovenskemu jeziku na Koroškem, in slovesno je obljubil, da bo pazno čuval, da ae bodo v bodoče spoštovale vse naredbe in postave, da se bo natančno dal poučiti o koroških razmerah in da bode zauka-zal, da se Slovencem vrnejo vse one pravice, ki so jih doslej uživali.
Očividno ima torej Korber — Ja-nusov obraz. Pred nekaj dnevi je naglašal patetično, da se vlada ne bo upognila slovenskim zahtevam, včeraj pa je s sladkim obrazom zatrjeval, da se bodo Slovencem na Koroškem vrnile vse pravice, katere so se jim v zadnjem času prikrajšale! Kaj naj sedaj Kdrberju verjamemo, prvo ali drugo? Ali ga je morda res koroška deputacija »bolje informi-ralao, da je postal kar preko noči iz Savla — Pavel?  Čudno bi to bilo.
sicer pa bodemo videli! Vsekakor nam bo treba biti silno opreznim, zakaj ni izključeno, da hoče premeteni Korber s tem manevrom Slovence samo speljati na led in jih nekoliko časa uspavati. Ako ima Kčrber zares resno voljo, storiti vse, da se bodo na Koroškem tudi nasproti Slovencem izvrševali zakoni in veljavne zakonite določbe, se bode tovna j-krajšemčasu pokazalo. Dotlej pa naj vsi Slovenci vztrajajo v n a j od 1 oč n e j š i in najskrajnejši bojni poziciji napram Korberju in njegovi vladi!
Državni zbor.
Seja dne 26. novembra.
Finančni minister je predložil zakonski načrt o vračanju državnega posojila, ki ga je dobila Koroška zadnja leta za regulacijo rek. — Posl. Got z je nujno predlagal, naj se preostanek iz leta 1901 v znesku 800000 K porabi za razširjenje telefonskega omrežja. — Posl. Kulp je interpeliral brambovskega ministra zaradi nastopanja častnikov proti češkemu prebivalstvu v Kro-merižu. — Posl. Hagenhofer je interpeliral finančnega ministra zaradi odmerjenja naklad okrajnim zastopom na Štajerskem. — Posl. Šusteršič je interpeliral ministrskega predsednika kot justičnega ministra glede rabe slovenščine pri koroških sodiščih. — Posl. Pro-chazka je interpeliral zaradi razmer pri bolniški blagajni v Trstu. — Posl. Dobernig je interpeliral trgovinskega ministra, naj se telefonska zveza Dunaj-Celovec-Beljak dovrši do poletja 1904.
Potem se je nadaljevala debata o dr. Korber je vi izjavi. Govorili so samo trije poslanci: Foft, Men-ger in Klofač.
Posl. Foft je polemizoval proti posl. dr. G ros s u ter izjavil: »Ako
bi češka obstrukcija tudi ne imela drugega namena, kakor da je zdrobila liberum veto, ki so ga vpeljali Nemci, pridobila bi si za Avstrijo in njeno ustavno življenje velike zasluge. Ministrski predsednik je včeraj obdeloval češke volilce, toda volilci vedo, da Korberjevo ministrstvo dela zboljšanje razmer nemogoče, ker goji napuh Nemcev«. Govoreč o ogrskem armadnem vprašanju je izjavil, da vkljub skominam po ločitvi in vkljub vsenemškim Banjam ni nevarnosti, da bi Avstrija propadla, toda postaviti se mora na lastne noge ter postopati s svojimi narodi z enako ljubeznijo in pravičnostjo. Načelo, da se Čehom brez dovolitve Nemcev ne sme izkazati niti drobtinice pravice, mora pasti.
Posl. Menger je polemizoval proti predgovorniku, dolžil Čehe, da so edini zakrivili sedanje obupno stanje. Razpravljal je o pravicah krone ter izjavil, da bi bilo neod-pustno, ako bi se pravice, ki jih ima krona glede armade, prepustile zakonodajnim korporacijam, ker bi se strankarski boji zanesli potem tudi v armado. Bahato je trdil, da so Nemci vse storili nele za temeljne uredbe v državi kot v celoti, temuč so si tudi za posamezne narode z važnimi zakoni pridobili toliko zaslug, da bi se jih od nobene strani ne smelo napadati. Končno je ponovil znani nemški: ceterum autem .. da mora nemščina biti posredujoča vez med narodi, t. j. poglavje o nemškem državnem jeziku.
Posl. Klofač je izjavil: »Sedanja vlada je vlada praznih besed. Ministrskega predsednika naloga je, da ima govore, ki so jih napisali njegovi uradniki, in ki se jih pred ogledalom na pamet uči. On je glumac, ne pa resen državnik. Niti najslabše ustavoverne vlade si niso drznile proti našim narodnim pravicam take nesramnosti, kakor si jih drzne   birokratična   vlada  dr. Kor-
LISTEK.
Mladost in poznejša leta pobožne gospe Mici N. N., rojene Micke Stepišnik.
IV.
Dolgo pa ni bil srečen njen mož. Kakor mlada žena je postala zopet goreče pobožna.   Njemu se je spočetka to dopalo, ker bo mu je zdelo še tako ginljivo dekliško in otročje. Ali ko je začela spreobračati tudi njega, se mu ni več dopalo. Najprej je bil velik prepir, ker ni zahajal v iupnišče.   Ona, da je parkrat govo rila pred cerkvijo z gospodom župnikom in da bi rad  občeval ž njim, z njenim možem,  ali  ko  ne pride blizu . .. Mož je dejal, da farovških pragov ne bo pometal, ona, da ima slabo vest, da je sigurno izprijen človek. Bog vse sam ve, kakšnega človeka je dobila  za moža in  če bi bila to vedela ... i. t. d. . . Potem je bila enkrat v  cerkvi prid ga zaradi »Slovenskega Narodaa. Prišla je domov in izjavila možu, da ne trpi več •acega pohujšanja v hiši.   On, da to •ve nič ne briga, če je ona norčava, &e mora biti tudi on.  Ona, da jo je
briga za njegovo neumrjočo dušo, da jo je briga, če ima pogana ali poštenega katoliškega človeka za moža . . . Potem so bile volitve. Bila je pri izpovedi in gospod kaplan ji je naročil, naj skrbi, da njen mož ne voli proti sveti cerkvi. Vprašala ga je, kako bo volil in ko je dejal, da ne klerikalno, jo je prijel jok. Vrgla se je pred njega na kolena in ga s povzdignjenimi rokami prosila, naj se je usmili. Ko to ni pomagalo, je zaklinjala, da ni bilo bolj nesrečnega dneva, kakor takrat, ko je njega prvikrat ugledala, da jo bo v grob spravil in zakaj jo je Bog tako kaznoval, da je pripustil, da je vzela njega, takega ničvrednega in brezbožnega človeka za moža.
Pomagalo pa ni nič, mož se ni uklonil.
Šla je k Mariji Pomagaj na romanje prosit za njegovo spreobrnenje. In ko je bil misijon je preklečala ves dan v cerkvi in je opravljala devet-dnevnico, da bi sveti Duh razsvetlil njenega moža. Dajala je vbogajme: — In molite za mojega moža, da bi postal pravi kristjan. —
Ko je desetmesečna hčerka na zobeh obolela, jo je zaobljubila Materi božji: da jo pošlje z osmimi leti v samostan in če bo imela poklic,
jo posveti Bogu. Na otroka je na-ve8ila svetinj ce in škapulirje in komaj je revše izgovarjalo par besed, ga je učila molitvice in pobožne vzdihljaje.
V stanovanju so bili v vsakem kotu oltarčki pred katerimi so gorele luči v čast raznim svetnikom. MoŽ ji je le z veliko  silo ubranil, da mu je pustila vsaj  štacuno pri miru.   V svojih suknjah in tudi v srajcah je načel vsak čas zašite sve-tinjice  ki jih je njegova žena kupila za drag denar, zakaj posvečene so bile na glasovitih božjih potih: v Lurdu, v Loretu, v  Rimu, na Švicarskem in   še bogvekje.   In kdor nosi njeno svetinjo  ali  pedobo, četudi nevede, tega  Marija ne zapusti .. . Vsak večer je zbrala v kuhinji dekle, hlapca in oba učenca iz trgovine in molila jim je na glas rožni venec; pred vsakim praznikom se je molila še posebna devetdnev-nica. Mož pa je bil revež, doma mu ni bilo obstanka in če je prišel zvečer k prijateljem v gostilno, so ga dražili in mu nagajali, da ima doma samostan za tretjerednike.   če se je branil so mu oponašali: — Kakšen mož pa si, ali je žena gospodar v hiši ali si ti?! —
— Vidiš, Mici, to ne gre več
tako naprej, — je začel včasih z lepo.
— Ne, ne gre! Kakšne vzglede daješ otrokom; — imela sta jih že štiri. — Kako bodo vzgojeni, če ti ne držiš na Boga in na cerkev. Saj si vendar krščen, saj imaš dušo! —
— Jaz tudi pravim, kako bodo otroci vzgojeni! Oblačiš jih, kakor da bi bil grof. Kaj jim je treba tukaj na deželi žametastih oblekic in lakaBtih čeveljčkov?! Eakrat v lužo pade pa je vse glorije konec. Vse, najboljše, kar imam v prodajalnici ponosiš ti in otroci. Kaj je treba take noblese! Odkar je konsum, človek težko izhaja. —
— No, vidiš, saj sem ti rekla. Zakaj se ogiblješ duhovnov, zdaj imaš! Sploh pa, kdo zapravlja? Kdo mora vsak dan v gostilno? —
— Kako bi ne šel, ob osmih ne morem iti spat, če imam doma tako lepo razvedrilo. Rožnega venca in II-tanij pa ne bom molil. —
— Ne bi ti škodilo, ne! Sicer pa ni samo gostilna: kje so smodke, kje so tisti tvoji časopisi! Kadar je v trgu v čitalnici veselica, vselej pošlješ kaj za tombolo! —
— To je vsak omikaneo dolžan, tu se gre za narod.   Kdo pa mora
imeti vselej novo obleko, kadar kam gremo? —
— Menda vem, kaj se spodobi. Jaz sem izomikana, pa bi bil raje kakšno kmetavzarco vzel. —
— Bolj pametno bi bil napravil, resnično, — je povzdihnil mož.
Ona je pa drugi dan dala zopet za mašo pri oltarju sv. Antona, da bi ji našel izgubljeno zakonsko srečo.
Ko so otroci malo zrasli iz plenic, se je zdelo možu malo boljše. Mnogo se je igral Ž njimi in srečen je bil, da so tako pametni in zdravi.
Neki večer ga je vprašalo njegovo sedemletno dekletce: — Ti tata, kajne nevernik je strašen človek in pride v pekel? —
— Zakaj bi bil strašen človek? Če je dober in nikomur nič hudega ne želi, ne pride v pekel. —
— Ali si ti tudi nevernik? —
— Nisem. —
— Kaj si pa naredil? —
— Zakaj? —
— Veš, z mamo molimo vsak večer, da bi se spreobrnil; kakor v cerkvi za nevernike. —
Takrat tisti večer je bil prvikrat pijan, odkar se je oženil . . .
Tudi se ni več tolikokrat igral z otroki.
berjaa. Svoj do skrajnosti oster govor je zaključil z besedami: »Za slučaj skrajnega boja smo pripravljeni   podpirati   češko koalicijo.
— Delavsko ljudstvo upa, da postane svobodno v svobodni češki državi«.
Nato se je debata prekinila ter seja zaključila. Po seji je bila volitev T grajalni odsek proti posl. Ste inu, ki je obdolžil posl. F resi a, da je ukradel v belgrajskem dvoru žepno uro. V odsek so izvoljeni: P loj, Place k, Stranskv, Gre k, Gnie-w o s z D u 1 e b a, Svlvester, Dlu zaneki in baron Morse v. Predsednik je Duleba.
Položaj na Ogrskem.
Vse je bilo lepo napeljano, grof Tis za je že korakal takorekoč pod slavoloki, opozicija se je premagovala, da mu ni stegnila roke nasproti. Kakor užaljena deklica se je vedla, ki je v srcu že davno odpu stila svojemu ljubemu, le njen ponos ji ne dopusti, da bi se mu vrgla v naročje, dokler si spokorno ne izprosi odpuščanja. In tako je tudi ogrska opozicija le navidezno še delala obstrukcijo, ker je bila v razpravi ravno rekrutna predloga, povod njenim puntom. Pa pride grofu Tiszi v glavo nesrečna misel, da mora vsak upor proti svojemu programu korenito zdrobiti. V včerajšnji seji je namreč posl. Podmaniczkv na Tiszovo naroČilo predlagal, naj se vrše v bodoče vsak dan dvojne seje, namreč ne le od 10. dopoldne do 2. popoldne, temuč tudi od 5. popoldne do 9. zvečer. Ta nakana je neodvisno stranko razkačila do bes-nosti. Klicali so: »Proč s predsednikom! Dol ž njim! Tega ne trpimo! Predsednika moramo ven vreči!« Nastali so viharji, kakršnih še ogr ska zbornica ni videla. Predsednik je le zvonil in delil na levo in desno ukore, ustne in protokolariČne, kajti klicalo se mu je: »To je razžalitev Časti! Predsednik zlorablja hišni red! Vi ste izdajalec domovine! Takega predsednika ne ubogamo! To je svinjarija, podlost! To je izdajalstvo domovine!« Posl. Horvat: »Predsednik je bandit!« Posl. Kaas (desnici): »Vi hočete izdati deželo Avstriji!« — Ko je grof Tisza v svojem govoru rekel, da opozioija hoče parlamentarizem razdjati, zaklical mu je posl. Kubik: »Govorite tako s svojim hlapcem doma, ne pa z nami!« Posl. Kaas: »Idite s svojo politiko na Dunaj!« Med splošnim vriščem je izjavil grof T i s z a : »Ako ostanete na svoji krivi poti, razpade ogrski parlament v razvaline« V nadaljnem govoru je prišlo med njim in posl. Barto do spopadov. Posl. Bar ta je zaklical grofu Tiszi: »Jaz nisem ponesrečeni bančni ravnatelj!«  Posl. Gajary: »Mož, o ka-
terem se javno ve, da je prišlo ž njim do poloma, ne sme tukaj govoriti!« Dva liberalna poslanca sta planila nad Gajarvja ter bi ga bila pretepla, da niso treznejSi skočili vmes. Predsednik je moral sejo suspendirati. Potem jb Tisza nadaljeval svoj govor med burnim razgrajanjem. Opoziciji je rekel: »Mi varujemo ogrski narod pred tem, da bi ga blaznost njegovih lastnih sinov privedla v pogubo, vsemu svetu v posmeh in narodu v sramoto.« To, kar dela opozicija, bi še boljše opravilo 50 »dam« v mestni tržnici. V tem zmislu se je seja nadaljevala, ki se je morala pozneje še enkrat suspendirati Strune so znova do skrajnosti napete. Vse koncesije glede armade so bile zaman, do novega leta vlada vendar skoraj gotovo ne dobi re-krutov. ^^^^^^^
Politične vesti.
— Odgoditevdržavnega zbora. V poslanskih krogih se govori, da se državni zbor že prihodnji teden odgodi, ako bodo čehi obstruirali proračunski provizorij.
— Pretep v parlamentu. Poročevalec dunajskih listov Man* del, je prinesel iz Belgrada vest, da si je posl. F r e s 1 iz beligrajskega dvora vzel žepno uro za spomin na umorjeno kraljevo dvojico. Povedal je to posl. S teinu, ki je Freslu očital v zbornici tatvino. Poslanci Fresl, Klofač in Sehnal so poklicali vsled tega Mandla na odgovor; ker pa je predrzno odgovarjal, prišlo je do pravcatega pretepa. Mandei je pozval Kiofača in Sehnala na dvoboj.
— Državnozborski predsednik grofVetter prevzame baje službo deželnega glavarja na Moravskem, katero službo ima sedaj njegov oče, ki pa se že prihodnji mesec cdpove. Predsedstvo v državnem zboru ponudi baje vlada poslancu dr. Barnreitherju.
— Češki deželni zbor se skliče še v decembru h kratkemu zasedanju, ker je deželni maršal knez Lobko witz že naprosil deželne odbornike, naj čimpreje izde lajo proračun za leto 1904
— »Parlamentarni« dvoboji. Posledica včerajšnjih dogodkov v ogrskem državnem zboru je več napovedanih dvobojev. Poslanec Daniel je pozval na dvoboj po slanca Rakovskega in Barto, B a r t a pa posl. Gajarvja.
— »Proč z Avstrijo!« Zaradi prepovedanih italijanskih vse-učiliščnih tečajev v Inomostu so priredili vseučiliščuiki v Rimu protestni shod in demonstracije po mestu, pri katerih so vpili: »Proč z Avstrijo!«
—Proti trpinčenju vojaštva. Bavarska zbornica je sklenila,  da je vse  častnike in pod-
— Vzela mi jih je; kaj bi se kregal ž njo za nje, saj je tsko zastonj. —
Pred Veliko nočjo je prišel njegov petletni sinček k njemu v pro-dajalnico, objel ga je okrog kolen in mu pravil, da ga ima neznansko rad. Šel je ž njim na pult in mu je ob-ljuboval, da dobi majhnega psa od njega za piruhe, če bo vedno tako priden in če bo njega, tato tako rad imel, kakor zdaj.
Deček je bil vesel, ali čez nekaj časa se je zamislil in mu je dejal v uho: — Slišiš tata, jaz bi te rad nekaj prosil? —
— Kaj tacega? —
— Pojdi v cerkev k spovedi, zdaj za Veliko noč! To je velik greh, Če se ne gre! —
Oče ga je postavil na tla.
— Kdo te je to naučil? Kdo te je poslal? — je vprašal osorno.
— Mama, — je odgovoril deček preplašen. — Rekla je, da mi da poln krožnik jabolčnega kompota. —
Oče je bil tisti večer zopet pijan . . .
— Oh, jaz nesrečnica, — je jokala gospa Mici, — kam vodi nevera. Če človek nima vere, je izgubljen. —
— Mici, jaz te svarim, — je de-
jal mož. — Ne pretiravaj! Pusti me pri miru, ne grizi me neprenehoma in vsaj otrok ne mešaj v to stvar. Saj sem pošten človek, vsi me spoštujejo, tudi moji nasprotniki. Kaj pa še hočeš? Tretjertdnik pa ne bom nikoli. —
— Saj ni da bi moral biti tretjered-nik, ali z duhovniki se spravi, »Narod« daj proč in s katoličani drži in ne z framazoni. In če druzega ne, pusti vse skupaj pri miru, ne voli nikogar, nikar se ne druži s temi liberalci! Glej učitelja, ta se tudi odkar se je oženil, za nič ne briga. Kaj mu mar vse skupaj! In davkar v trgu, ta je bil prej največji proti duhovnom. Ali kar ima ženo in otroke, ne gre nikamor več. —
— No, da, če imata take žene, kakor si ti, potem ni čuda, da sta se pomirila. Jaz bom pa pil, če ne bo drugače. —
Micka je poslala hčerko v samostan v odgojo. 2e z osmimi leti, kakor se je bila zaobljubila. Njeno življenje je bogaboječe in v vsakem pogledu vzvišeno nad ljudstvom naokrog.
Mickin mož pa včasih pije . . .
častnike, ki sami trpinčijo vojake ali pa zakrivijo trpinčenje neposredno zaradi površnega nadzorstva, brezobzirno izgnati iz armade.
— Nemški cesar otvori baje osebno državni zbor, ako mu bo rana v grlu dopustila dolgo go-voranoo.
— Med francoskimi in angleškimi parlamentarci vlada veliko prijateljstvo. Lani so bili francoski poslanci v Londonu, sedaj pa je 176 angleških parlamentarcev s soprogami obisk vrnilo v Parizu.
Petrova skala.
V. K. Iz Rima, 25. nov. I.
Rimska cerkev se ne spominja rada mrtvih papežev. Dokler nosi nKristusov namestnik" tiaro, dotlej leži katoliški svet pred njim v prahu in ga moli, kakor kako višje bitje, čim pa zatisne oči, je že pozabljen in navadno — to se je videlo pri Leouu XIII. — niti dostojnega pogreba ni deležen.
Dne 11. oktobra 1. 1. je bilo 600 let, kar je eden najmogočnejših papežev rimske cerkve zatisnil oči, namreč Bonifacij VIII. in 1. novembra 1.1. je bilo 400 let, kar je zasedel papeški prestol Julij II., neustrašni vojskova-telj za povečanje papeške posvetne države. Bonifacij VIII. in Julij II. spadata brez dvoma med najmarkant-nejše osebnosti, kar jih je kdaj nosilo tijaro, a vender se na rečena dva dneva živa duša ni spomnila omenjenih obletnic.
Bonifacij VIII. je bil najimenitnejši reprezentant svetovne nadvlade papes-tva v vseh posvetnih zadevah, nadvlade nad vsemi cesarji in kralji, lu da je francoski kralj Filip Lepi dne 3. septembra 1303. stri prešernost tega nad vse ošabnega papeža, to je dogodek, ki je svetovnega pomena in ki daleč nadkriljuje energični korak, ki ga je pol tisočletja pozneje storil Napoleon I. s tem, da je papeža Pija VIII. dal zapreti. Zakaj z zmago kralja Filipa je bil srednjeveškemu papeštvu zadan smrtni udarec, ki ga ni in ga ne bo nikdar več prebolelo.
Bonifacij VIII. je vsemu izobraženemu svetu poznan kot avtor velepomembne bulle „Unam sanctam", s katero „visoko pesmijo papeške vsegamogočnosti" je Bonifacij proglasil, da ima papež od Boga oblast nad vsemi posvetnimi vladarji tudi v vseh posvetnih zadevah, češ, papež ima pravico kralje nastavljati in odstavljati po svoji poljubnosti in kralji naj si nikar ne domišljajo, da jim ni treba biti pokornim papežu, kajti blazen je, kdor to misli, „ disipit, qui sic sapit." In tisti Bonifacij, ki je bil cesarju Albrehta zaklical „Jaz sem Cezar, jaz sem imperator," je zaklical francoskemu kralju Filipu: „Kakor neumnega pobiča odstavim kralja," (Nos deponeremus Regem ita sicut unum Garcionem."
Manj znano kakor to, je Bonifa-cijevo neznansko ošabno postopanje proti nemškima cesarjema Adolfu Nas-sanskemu in Albrehtu, sinu cesarja Rudolfa, ustanovitelja habsburške dinastije. Praded Še sedaj vladajoče habsburške dinastije, cesar Albreht, spada med tiste vladarje, ki jih je papeška sovražnost najhuje preganjala. Papež Bonifacij je cesarja Albrehta s krvavo žaljivimi izrazi kakor navadnega hudodelca klical pred svoj sodni stol in hladni in sicer jako energični cesar Albreht je uklonil ponosno svojo glavo, kakor je to storil cesar Henrik IV. Ponižno je prisegel, da je on kot cesar papežev podložnik in je vse papeške zahteve pripoznal.
In koj na to je prišel grozni padec. Ponižan in osramočen kot jetnik rimskih Colonnov je Bonifacij VIII. umrl in kmalu potem so prišli papeži v babilonsko sužnjost v Avignon. Pa-peštvo pa do današnjega dne ni ne za las odjenjalo  od Bonifacijevih zahtev.
Tudi Julij II. je stal popolnoma na Bonifacijevem stališču in vse svoje življenje se je vojskoval, da poveča papeško moč in razširi papeško posvetno državo. Pregnal je Cezarja Borgio in se polastil Bologne, preklel in izobčil iz cerkve vojvodo ferrarskega, ker se mu ni uklonil, ukrotil Florenco in pridobil francoskega kralja in nemškega cesarja za boj proti Benetkam. Komaj pa je Benečanom ugrabil nekaj mest, je že začel vojno proti svoji zaveznici Franciji in se kot katoliški papež proti katoliški državi združil celo s Turki!
Velikanski in dalekosežni so bili nacrti Bonifacija VIII. in Julija II. a danes? Kaj je danes rimsko papeštvo, kaj je danes katoliška cerkev, kaj je danes Petrova skala?!
Dnevne vesti.
V Ljubljan., 27. novembra.
— Osebna vest« Ce&ar je velikodušnemu slovenskemu mecenu
g. Josipu Gorupu podelil viteštvo S predikatom Sla vinjaki. — Kon-ceptni praktikant pri mestnem magistratu g. FranGovekar je bil v zadnji seji občinskega sveta imenovan konoipistom. — Okrožni zdravnik g. F r a n R a z n o ž n i k v Petrinji je na svojo prošnjo premeščen v Velike Lašče.
— Sprememba v politični službi. Deželno vladni konceptni praktikant gosp. dr. Rudolf An-drejka pl. Livnogradski je prideljen v službovanje o. kr. okr. glavarstvu v Radovljici. — Absol. pravnik g. Bogumil Senekovič je pripuščen h konceptni praksi in prideljen v službovanje dež. vladi v Ljubljani.
— Klerikalcem v odgovor. Klerikaloi so mojstri v zavijanju in liguorijanstvu. Tako so tudi iz uvodnega Članka v »Narodu« od petka iztrgali nekaj besedi in stavkov in na te reagira »Slovenčeva« gospoda. Tako pravi »Slovenec«: »Liberalni učitelji hočejo prisiliti katoliško stranko, da jim plač ne — zviša«. To pa zato, ker učiteljstvo zahteva v »Narodovem« članku zadoščenja za svoje delo. »Slovenec« nazivlje tudi zahtevano regulacijo učiteljskih plač »strašansko zahtevo višje plače«. Zares strašanska zahteva je to, in ti sočaki, ki jih zmeče ljudstvo na sto tine v nenasitno bisago, so prava malenkost proti tej strašanski zahtevi. Dalje pravi »Slovenec«, da arogantni učitelji, ki pišejo v »Narod«, ne bodo prisilili katoliške stranke, da plače zviša. Potem še pravi, da učitelji sami odklanjajo povišanje plač. In tukaj je »Slovencev« liguorijanec iztrgal en stavek, ki ima drugačen pomen, ako se citira samega, namreč: »Od arogantne osebe dr. ŠusteršiČa in drugih ne maramo niti vinarja«. Ne citira pa naprej stavka, ki pravi: »mi (učitelji) zahtevamo zvišanje plač od ljudstva, katerega deco učimo, oziroma od zastopnikov ljudstva«. To se sliši drugače, gospodje liguorijeve »žlahte«! In, Če se še bolj jezite, mi vztrajamo pri tem, &ar smo pisali in se ne pu stimo oplašiti od svojih zahtev, zakaj mi se bojujemo za opravičeno zahtevo in za nami stoji vse učiteljstvo na Kranjskem, razven tistih par izdajskih učiteljev in učiteljic, ki gredo za Jakličevo požhndrano zastavo. Teh pa je tako malo, da se mora vsak pošten katoličan zjokati nad tem številom. H.
— Koroška se oglaša. Mi-nolo nedeljo je bilo pet shodov, na katerih se je razpravljalo o kršenju ravnopravnosti na Koroškem. Ti shodi so bili v Preval j ah, v Šmi helu pod Pliberkom, v Št. Jakobu v Rožu, na Trati pri Glinjah in v Hod i šah. Na vseh shodih so bile z navdušenjem sprejete resolucije, s katerimi se z ogorčenjem protestira proti postopanju birokracije glede pravic slovenskega jezika na Koroškem.
— Avstrijska justica na Koroškem. Vendar smo dobili v roke enkrat avtentično navodilo c. kr. deželnosodnega predsedništva v Celovcu, kako si naj pomagajo na Koroškem sodniki v slučajih, da pridejo vsled jezikovne nesposobnosti pri razpravah s slovenskimi strankami v zadrego. Recept: pretipaj stranki kosti in obisti in če izžemeš iz nje nekaj besedi nemških — evo dokaza, da ni samo slovenščine zmožna, temuč da se za silo tudi v nemščini ne da prodati. Koroški sodnik se oddahne, zbriše znojne kaplje s čela in jame z mirno vestjo v začudenje stranke razpravljati v jeziku ndes Herrenvolkes"; zgodi se pa tudi, da sodnik kar per distanciam zavoha, Če zna stranka samo slovenski ali ne tudi nemški, kar se je zgodilo v spodaj navedenem slučaju. Danes je prejela neka slovenska stranka v Ljubljani naslednjo rešitev svoje pritožbe, s katero se je pritožila, ker je rešilo c. kr. okr. sodišče v Celovcu njeno slovensko vlogo nemški in s katero zahteva, naj se ji dopošlje slovenska rešitev: „ . . . wird mitgeteilt, dass die Bestimmungen des fUr Karaten massgebenden I. M. Erl. vom 15. Miirz 1862 Priis. 865 P. 4 die beantragte Verfugung nicht zulassen, weil die Gerichte. Erledigungen in slo-veniseher Sprache nur an jene Parteien
hinauszugeben haben, vvelehe nur der slovenischen Sprache machtig sind. Ullepitsch m. p.tt Tako g. Ullepitsch. Slovenska stranka bo seveda po svojem zastopniku iskala s primernim komentarjem še na drugem mestu svojo pravico. To pa reč-mo že danes: čim več brutalnosti in jasnih krivic se nam zgodi, tem ložje nam bo, zoper iste se braniti in jih dokazati; če ne bo hotel dr. Korber zlepa odpomoči, poiskali si bomo drugo pot, kakor so jo iskali in Bi jo iščejo drugi zatirani narodi. Svaka sila do vremena, mera je polna; za pomnite si, g. dr. pl. Korber. Vse slovenske stranke pa naj v vsakem slučaju na Koroškem uveljavljajo samo sloven ski jezik in naj vsako brutalnost s strani koroških sodišč prijavijo na odbor društva slovenskih odvetnikov v Ljubljani v roke g. dr. Karla Trii lerja v Ljubljani.
— Nemci v strahu. »Grazer Tagblatt« je kar obupan, ker ustanovi Ljubljanska kreditna banka z novim letom v Celovcu svojo fiiijalko. Liat priznava, da so Nemci v Celovcu delali na to, da bi banka ne dobila primernega lokala in hujskali meščane, naj nobeden ne da svojih prostorov banki v najem. To se ni posrečilo. Banka je dobila lepe in primerne prostore in začne z novim letom svoje poslovanje, o katerem pravi »Grazer Tagblatt«, da zna b ti »eine unabaehbare Gcfahr fiir den deutschen Kaufmann und In-dustriellen, sow»e auch fu> die bis-herige politisehe Stellung der Deutachen in Kiagenfurt und Karn-ten iiberhaupt«.
— Iz seje dež. šolskega sveta kranjskega dne 19. t. m. Za nadučitelja sta imenovana: v H >" danji tamkajšnji učitelj gosp. Adolf Sad ar, v HotederŠici pa učitelj goap. Božidar Schuller iz Babnega polja. Definitivno ata naatavljena: učitelj g. Ivan Vuga v Nadanjem selu in učitel|ica gdč. K a r o 1 i n a Burnikova. V stalni pokaj je stopila učiteljica gdč. Franja Wrus-sova. Dovolila seje ustanovitev eno-razredne šole za vasi Stari in Novi Vinkelj; razširjenje enorazrednic v Naglasu in pri Se. Jakobu na Savi v dvorazrednioi in šole v Boštanju v trirazrednico. Nadalje se je še sklepalo glede razširjenja šole v Rakeku, o rekurzu deželnega odbora v zadevi priznanja službenih doklad, o razpisu dveh na novo sistemizdvanih učnih mest na II gimnaziji in o neki disciplinarni zadevi.
— K dež. brambi so premeščeni   ti-le  gg.  rezervni Čast niki: Dr. Milan Š k erl j v Lipskem, Fran Trdina v Ljubljani, Albin Ehrlich v Žibnicih, Josip Ver-tovec   v   Ljubljani   in   K meri h Grasselli v Ilirski Biatrici k bramb pešpolku št 27 v Ljubljani; Valentin Levičnik v Kranjskigori, Ivan Poženel v Poatojni in dr. Edvard Pa j nič v Novem mestu k bramb pehotnemu polku št. 23 v Zadru.
— „Narodna Obrana" v Osijeku prinaša v predvčerajšnji številki prevod našega članka »Po iožaj na Hrvatskem«, ki smo ga pri občili v soboto, in pravi: »Ljubijanaki »Slovenski Narod« zaaleduje sistematično odnoŠaje na Hrvatskem. Zanje ima posebno rubriko »Hrvatske novosti« ter ne izpušča niti ene, še tako neznatne pojave, da bi je ne zabeležil. Simpatije in usluge, katere nam je izkazal »Slov. Narod« za časa našega spomladanskega pokreta, so neprecenljive in »Slov. Narod* zaslužuje trajno zahvalnost našega naroda«.
— PoStna vest.   Pošt na asi stenta g. Edvard Roder v Ljubljani ing. Martin Radej v Gradcu sta menjala svoji službeni mesti.
— Repertoir slovenskega gledaliča. Jutri, v sobote se poje Puccinijeva opera »B o h 6 m e«. Glavne vloge imajo gg. Orželski in Angeli ter Skalova in Kalivodova. Puccini piše opere od 1. 1884. ter je spisal sledeča operna dela: »Willis«, »Ed-gar«, »Mauon Lesoaut«, »Boheme«, »Tosca« in »Mme. Buttertlv«. Zadnja še ni dogotovljena. Doslej je imela »Boheme« največji  vspeh.   Na Du-
naju se je pela pred leti v gledališču ob Dunajščioi, prav sedaj pa se poje v dvorni operi. — Prihodnji teden pride na oder dramska noviteta »Kr a 1 j H a r 1 e k i n«; opera študira Čajkovskega »Onjegina«.
— Slovensko gledališče.
pariški boulevard ima svojo posebno literaturo, svoje posebno časopisje in svcjo posebno dramatično umetnost Med proizvode te boulevardske dramatike spada tudi »N e 11 y R o z i e r«, ki se je sinoči drugič predstavljala na našem odru. Ta lahkoživa igra z moralizujočim svojim koncem zahteva, je naj ima popoln vapeh, posebno sigurno in hitro predstavljanje. V tem oziru pa je sinočna predstava le mestoma bila povoljna, medtem ko so se nekateri prizori prav po nepo trebnem zavlačevali. Naši igralci, ki sploh niso posebno navajeni na take igre, bi ne smeli pozabiti, da se v pariških igrah ne izhaja s tradicijo nainimi igralskimi sredstvi. Take i^re stoje in padejo z igralci. Igralci morajo znati vsaki besedici pomoči do popolne veljave in moraj j s krep kim in originalnim karakteriziranjem svojih ulog poživiti dijaloge in vse dejanje. Najbolj sta tem zahtevam še zadostili gdč. Rilckova in gdčna. KreiBOva. G Conskv je — to se je videlo tudi včeraj — res dober igralec aii nejasno izgovarjanje mu dela veliko škodo. Gospa Lierova je v nekaterih partijah prav dobra, v tej igri pa pač ne zadostuje. Gg. Verovšek, Dragutinovič* in predstavljalec Francoisa so pač nekaj napravili iz svojih ulog, a še dolgo De tega, kar bi se dalo.
— Predavanje gospe dr. Jenkove. Opozarjamo novic na predavanje gospe dr. Jenkove o bedi Macedoncev. Predavanje bo ? nedeljo zvečer v »Mestnem domu«. Začetek je določen na 8. uro in se občinstvo prosi, da pride točno, ker se bodo začetkom predavanja >rata zaprla.
— Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani
neznanja da se bo v nedeljo, dne 29. t. n. ob pol 11. uri dopoldne v domači napeli zavetišča usmilj'enih sester (Leo-imum) na Vodmatu kot cerkvena obletnica društva v smislu pravil brala maša.
— Zverinski ljudje.   V R1-
rolnci pri Brežicah, tik na hrvaški neji ob okrajni cesti Brežice - Novi-narof, sta služili pri veleposestniku ?anu Gerjeviću sestri 17 letna Kata m 24 letna Bara Verbešić, doma iz Gorice n* Hrvatskem. Zjutraj 24 . m. ob treh je opazil hlapec, ki je idnje napajal, da sloni ob oknu, kjer ita imenovani dekli spali, lestva in h so železni križi iz okna iztrgani, ■budil je gospodarja, da je šel gle-iat v spalnico deklet. Našel je obe jrezzavestni v krvi v postelji. Obe ta imeli strašne rane na glavi in oiah, prizadjane po ročni sekiri. Ura je bila do petih popoldne brez lavestna. Kata je pripovedovala sodni emisiji, da jo je o polnoči zbudilo iihovanje sestre, kakor da jo kdo lavi. Ko je hotela prižgati luč, jo e nekdo udaril po roki s sekiro, po-em pa še po glavi. Orožniki so lašli na dvorišču klobuk enega napadalcev ter pozvedeli, da so se na-»adalei odpeljali proti Zagrebu z lelim konjem. Vzetega ni bilo nič, emuč se je izigrala krvava drama d zaradi ljubosumnosti. Zločincem 9 že na sledu blizu Zagreba.
— Požar. V Deževni pri Tr iču je 22. t. m. Urhu Zupanu po orela hiša z vsemi gospodarskimi oslopji Kako je nastal ogenj, se e ve. Skoda se ceni na 3400 K, očim znaša zavarovalnina samo O0 kron.
— Ubeglega vojaka Jakoba osca, ki je 24 t. m. desertiral od ukajšnjega pehotnega polka št. 27, 3 25. t. m. prijeli  v Novem mestu.
— Talijo za rešitev živ-enja je dobil delavec pri urav-iu 6ave, Andrej Volovec iz Brežic, -r je rešil iz Save hišno posestnico arijo Polenčič.
— Zaradi goljufije so zaprli Rudoifsheimu pri Dunaju trgovca {naca Tramška in njegovo ijub'co atarino  Gajšek, doma iz Vojnika ti Celju.
— Samomor. V Skednju pri rstu se je zastrupila 18letna Karo-na Sciak, ker ji je njen ljubimec, rzenaiski delavec Josip Baciar, gro
da jo zapusti.   Deklica je umrla zdravnikovih rokah, ki ji je izpiral - ,dec.
— Slovanska čitalnica v ariboru priredi v nedeljo, dne ). novembra t. 1., v »Narodnem mu« ob 8. uri zvečer komorni asbeni večer.
— Akad. društvo „Slove-ija" na Dunaju priredi svoj III. dni občni zbor v torek, 1. grudna 1. Lokal: Budjev. pivnica, VIII., iserstrasBe 59. Začetek ob polu urizvečer. — Slovanski gostje dobro 'šli!
— „Slovanslto pevsko društvo" na Dunaju priredi v sredo 2. decembra 1.1. ob pol osmih zvečer v dvorani hotela »S*voy« VI. Mariahilferstrasse 81 velik koncert pod vodstvom kapelnika Ana-tola Arhangelskega in s sodelovanjem konoertne pevke gospdč. Elne Durumove, g. prof. Rud. Reissiga in kvarteta slov. akad. društva »Slovenije«. Na sporedu je kot prva točka Stanko Pirnatov slovenski mešani zbor »Žalost«.
— Pri občnem zboru ,Pod-pornega društva za slov. visokoiolce v Pragi1 so bili izvoljeni v odbor: G. Frančišek Tomšič, drž. nadinžiner (predsednik); g. dr. Bohuslav Franta, dež. svetnik (podpredsednik); g. dr. Karel Sebesta, od vetnik (blagajnik); g. Josip Germ, akad. slikar ;n učitelj risanja (tajnik); g. dr. Ivan Žmavo, o. kr. amanuensis (odbornik); g. Ivan Arh, c. kr. gospodarski nadsvetnik; g. Frančišek No bač, inžiner, in g. Karel Bureš, kon trolor (namestniki); g. Gregor Sporn, revident c kr. drž železnic, in g. Filip Gasparin, c. tr. profesor (revizorja); g Josip Valenta, dež. inžiner, in   g.   Frančišek   Herio, praktikant
0. kr. univ. knjižnice (namestnika). Podpore naj se pošiliajo odslej na naslov: Dr. Karel Šebesta, odvetnik, Praga, Soalena ul. 24.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču.
1. Anton Bukovnik, kaj zarja sin iz Bo-bovka, in Lovre Mrak, posest, sin iz Kokrice sta dne 13. kimovca pred Kmetovo gostilno v Kokrici napadla Andreja Stareta in Matevža Ostermana in ju z gnojnimi vilami in s kolom pretepla baje za to, ker je imel Bukovnik na fante iz Predoslja skrivno jezo. Bukovnik je bil obsojen na 13 mesecev, njegov tovariš Mrak pa na 6 mesecev težke ječe. 2) Anton Jugovic, sedlar v Skofji Loki, izvršuje od leta 1898. sem svojo obrt, in čeravno je bil pasiven, ni konkurza napovedal; njegova imovina znaša 74 K 74 v, tej nasproti je pa nepokritih dolgov 2130 K. Obdolženec je bil krivim spoznan pregreška zoper varnost tuje lastnine in obsojen na 3 mesece strogega zapora. 3) Ivan Tura in Secondo Casagrande, laška zidarja v Boh. Bistrici, sta dne 1. listopada t. 1. v bistriškem potoku ribarila postrvi, ki so last grajšČaka Mubra. Tura je bil obsojen na 4 tedne, Casagrande pa na 6 tednov težke ječe. 4) Klemen Zani-van iz Beluna, zidar v Boh. Bistrici je prišel S. listopada nekoliko vinjen v Olifčičevo gostilno in je sedel v sobo, kjer je bilo pogrnjeno za boljše goste; ko ga je pa domača natakarica hotela odpraviti iz sobe in je na to sobo zaprla, suval je z nogo ob duri in grozil, da bo ponoči vas zažgal; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 5) Josip Rauhekar, posestnik in bivši občinski tajuik v Boh. Bistrici je v imeniku II. volilnega reda za tamošnje občinske volitve po preteku reklamacijskega roka izbrisal imena treh volilcev in na njih mesto vpisal imena treh drugih volilcev, kateri niso imeli pravice do tega volilnega reda. Obsojen je bil na 8 dni strogega zapora. 6) Janez Egenberger, vžitkar v Goričanah je dne 6. kimovca dopoldne na nekem travniku spečega in nekoliko pijanega delavca Petra KoŠe-nino sunil v desne nadlehti in ga ne varno poškodoval. Egenberger je bil že del j časa jezen na Košenino; obsojen je bil na 6 mesecev ječe. 7) Jakob Jager, posestnik iz Landola je 1. t. m. zvečer na cesti med Landolom in Brinjem iz starega sovraštva napadel Andreja Karuzo, ga 3krat vdaril po glavi in ga z nožem sunil v desno roko; obsojen je bil na 4 mesece ječe. 8) Oton Gross, 8trugarski vajenec v Ljubljani je izmaknil svojemu mojstvu Jožefu Oblaku iz zaprte delavnice 54 K, moj-strci pa 6 K; dalje je vzel iz zaprtega predalčka dragocenosti v skupni vrednosti 103 K. Vzlic svoji mladosti je bil Gross že zaradi tatvine kaznovan; sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe.
— Utopljenko so našli predvčerajšnjim pn Zgornjem Kašlju v Ljubljanici. Ponesrefienka je najbrže identična z Marijo Novakovo, ki je nedavno v Vodmatu pala v vodo.
— Tatvina v tovarni za
lep. Včeraj popoludne je bilo v to varni za lep  delavki Jeri Koseljevi, stanujoči na Dolenjski cesti št. 4 iz krilnega žepa ukradenih 1 K 40 vin. Tatvino je- izvršila neka delavka.
— Ubegel prisiljenec. Danes zjutraj jo pobe*rn»l od dela na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti prisiljenec I/nacij Mivc, 20 let star, pristojen v Zelimlje. Mavc je nevaren tat.
— 1# Ameriko se je odpeljalo r*anes ponoči z južnega kolodvora 17 izseljencev.
— Iz Westfalskega se je pripeljalo včeraj v Ljubljano 150 de lavcev, ki so na pntu domov.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 15. do 20. novembra 1903.
Število novorojencev 23 (=36-84%0), mrtvorojenec 1, umrlih 19 (= 2134°/00),
med njimi je umrlo za jetiko 6 vsled mrtvouda 5, za različnimi boleznimi 8. Mednjimi je bilo tujcev 10 = 52 b* °/0), iz zavodov 12 (=63 10/0) Za infek-cioznimi boleznimi so oboleli, in sioer za ošpicami 3 za vratioo 2, za tra-ohomom 1, za rudečioo 1 oseba.
— Hrvatska vesti. — Pri občinskih volitvah v Ivanca sta prodrla samo dva kandidata vladne stranke, vsi drugi novoizvoljeni zastopniki so opozicionalci. —- Umrl je pred-vČeranjim zjutraj v Reki urednik „Bilance", Vito Mohovich. — Madjarski jezik bodo vpeljali kot učni jezik s prihodnjim Šolskim letom na ljudski šoli v Čahni in sicer na zahtevo tam naseljenih Madjarov. — Demonstracija v zagrebškem gledišču. Pri uprizoritvi „Republike v Magare-ševcu" so socialisti v zvezi z napredno mladino hrupno demonstrirali, ker se v tej drami zasmehuje svojedobno so-cialistiško gibanju v Sremu. Starčevi-Čijanci so skušali prirediti protidemon-stracijo, a so pozneje zapustili gledišče, ker so bili v maujšini. — Hrvatska zmaga v Istri. V torek so vršile se v RoČu občinske volitve v tretjem volilnem razredu. Zmagali so Hrvatje s 139 glasovi proti 52 nasprotnim glasom. — Učenje ruskega jezika vOseku. V Osek je došel ruski dijak Evsej Av-ramov Pek in ostane tam kake 4 mesece ; za ta Čas bo otvoril tečaj za učenje ruskega jezika. — Ustrelila sta v gozdu vdovec Lazo Basnič in njegov sin Krstan iz Blagaja svojega sina ozir. brata, 12-letnega Dušana, ker je temu zapustila pokojna mati celo svoje premoženje. — Prodana nevesta. Brata Abid in ReŠid Karadžič iz Sanice sta prodala svojo sestro nekemu Husu Mehmediću za 80 K. Ko je pa slednji prišel po kupljeno nevesto, sta ga brata napodila s koli, da je komaj odnesel zdravo kožo.
— Prodajo „Slovenskega Naroda" prevzel je g. Jossp Sjwa, časopisni biro v Celovcu.
* Najnovejše novice. —
Vrhovni ravnatelj južne železnice, dvorni svetnik dr. Eger, je dobil vitežtvo. — Skof v Tri-dentu postane ondotni monsignor Endrici. — Danski prestolonaslednik Friderik je prišel v Budimpešto ter prisostvoval včerajšnji viharni seji v državnem zboru. — Vlak je utrgal obe nogi jetniškemu pazniku S. Ungerju v Ljubnem na Gor. Štajerskem V Neumarktu pa je vlak utrgal gluhi privžitkarci Brandi glavo. — Umor jen proŠt. V Stanislavu so našli grško-katoliškega prosta Štefana Gawackega v njegovi sobi umor jenega ter oropanega. Slovel je za bogataša.— 100.000 kron je pn-sleparil z menicami avangelski pastor v Ipolvsagu na Ogrskem ter se sam javil sodišču. — O prince-zinji A lice se zatrjuje, d» se je poslovila od svojega soproga ter z njegovim dovoljenjem odpotovala na francosko nabrežje. Pač pa je res, da je ž njo potoval tudi italijanski kočijaž — Javna prodaja zapu ščine Obrenovičev se vrši v Bc-lgradu dne 24. decemDra. Večji del zapuščine namerava kupiti kralj Peter, da ostanejo v konaku. — Podrl se je del nove češke pivovarne v B u d j e j o v i c a h. Trije delavci so prišli pod razvaline ter so nevarno ranjeni. — Grofa H ek t o rja K w i 1 e c k e g a, proviro-čitelja slovečega procesa, je več poljskih poslancev pozvalo na dvoboj. — Brutalni pop. Katehet v Libercih, Florian Holfeld, je klofutal 121etnega učenca Eichingerja, ki je zamudil mašo, tako hudo, da je dečku počila ušesna mrena.
* Umetniška fakulteta. Na belgijskem vseučilišču v Liiiticbu so ustanovili novo fakulteto za umetnost in raziskovanje starin. Nova fakulteta ima pravico izdajati diplome.
* Obravnava proti sv. Vac-lavski posojilnici. Včeraj se je nadaljevalo čitanje obtožnice, ne da bi se končalo. Obtožnica pravi, da je deficit   nastal   polagoma,   in sicer:
1. vsled poneverjenja gotovega denarja v zastavljainici in posojilnici;
2. ker so se dovoljevala posojila na preobremenjena posestva in na menice osebam, ki so ze skoraj bile v konkurzu; 3 ker so se nakupovala za ogromne denarne svote maiovredna posestva in so 'se t'prevzela v svojo režijo pasivna podjetja; 4 ker se |e vsakoletna izguba zamolčala in 5 ker se je denar za podpore in darila kar razsipal. Kako lahkomišljeno se je gospodarilo z denarjem, je razvidno iz tega, da je dobil vsak odbornik za vsako sejo 10 K plače in da se je izplačalo v nekaj letih članom upravnega sveta remuneracije 79 100 K, odbornikom 254000 K, za podpore in darila pa 201.570 K. Da je bilo to gospodarstvo skrajno brezvestno, je pač umljivo, ako se upošteva, da je imela »Založna« že leta 1880 Čez milijon kron izgube. Ta defioit je seveda vedno naraščal, ker so vai od ravnatelja Drozda pa do najzadnjega
posojilniškega uradnika kradli, in sicer tako, da so drug za drugega vedeli. — Kakor se poroča, se bode danes obtožnica prečitala do konca, nato pa se prične z zaslišavanjem prid.
* Koliko se je izkadilo no« vih smodil? Po uradni statistiki se je izkadiio novih breznikotinskih smodk, ki so prišle 1. oktobra t. 1. v promet, že zelo veliko, kar znači, da so se občinstvu precej priljubile. Rosit po 8 vinarjev se je izpušilo v tem kratkem času 11 milijonov, selekt po 20 vin. pa pol milijona.
* Pruska vojna justica. Kakor znano, je dobil častniški namestnik HuUsener, ki je prebodel nekega enoletnega prostovoljca le zaradi tega, ker ga po pomoti ni pozdravil, samo dve leti ječe, katero kazen mu je pa cesar še olajšal. Ne davno pa sta dva mornarja s kamni napodila svojega predstojnika, a dobila sta po šest let težke ječe s petletno izgubo časti.
* Uvedba telesne kazni. Danski justiCni minister je predložil zb irnici zakonski načrt za uvedbo telesne kazni pri ljudeh od 15. do 55 leta. Taka kazen naj bt bila poostritev sedanjih kazni za vse zločine proti ženski časti in nenravna dejanja proti otrokom, kakor za su rove in brutalne zločine sploh. Tako kaznovanega se bo teplo s šibami po nagih plečih. Najvišje število udarcev je določeno na 27
* Samozavest Viktorja Hugota je najbolje opisal Renan v nastopni satiri: „Srečni človek! Ima nepremakljivo vero v Boga in v ne-umrjočnost. Ako pride enkrat v nebesa ter zagleda tam eden stol, se bo gotovo nanj vsedel, ne da bi dolgo povpraševal, ali ni morda določen za Boga-očeta."
' Neednak zaročni par. Na
Dunaju se je zaročil grof Štefan Gyuiay de Maruš Nemet et Nadasd. ogrski prašČak, vitez nemškega reda itd., z 20 etno hčerko siromašnega mizarja v H-rnJsu, Elizo Koiazia. Grof Gyulay, član s.are ogr ske plemenitaške rodbine, ima še dva brata, ki ju mora sam zdrževati, ker sta zapravila svoje premoženje.
* Grozen samomor. V Lvovu si je polila 60<etna soproga železniškega uradni, a, Frančiška Pekel, srajco s petrolejem ter jo zažgala na sebi. Zgorela je do kosti, ne da bi bila dala le gias od sebe, ker bi jo bil sicer slišal v sosednji sobi speči mož.
* Maščevalec vesoljnega madjarskega viteštva. Za časa
cesar|evega armadnega povelja iz Chiopyia je govoril nadporoČnik For manek v Premyslu pred vojaki zoper Madjare, da jim je raztolmačil namen povelja. Neki Zsolnav vojaški učitel| sabljanja v Papi na Ogrskem je čutil dolžnost, da mora vitežko čast vseh Madjarov oprati. Napovedal je neznanemu poročniku dvoboj. Na določeni dvoboj pa ni bilo nadporočnika, ker mu je njegov polkovnik zabranil se dvobojevati, dokler se ne izve, ali je Zsolnay za to po značaju sposoben. Sedaj so dognale pozvedbe, da je ta madjarski vitez, ki reprenzentuje čast cele Mddjarske, bil že večkrat sodno kaznovan, in da je ravno sedaj v preiskavi zaradi roparskega umora. Dvoboj se ie seveda odklonil.
* Jagićevi nazori. Ta hrvat ski učenjak je zopet napravil Nemcem neopravičen poklon. V svojem 20. zvezku arhiva za slovansko filologijo razpravlja vprašanje, ali naj slovanski učenjaki pišejo v kakem slovanskem ali v nemškem jeziku ter prid*« do zaključka: »Zdi se mi, da še ni prišel Čas, da se opusti to sredstvo za razumevanje (nemščina) ki hrani obenem bogato znanstveno literaturo kot izvor učenja. Nihče ne more tajiti, da med slovanskimi jeziki še ni nobeden za sedaj tako priznan in razširjen, da bi se mu mogla poveriti uloga nemškega jezika Znanje štirib, recimo glavnih slovanskih jezikov — namreč ruskega, poljskega, Češkega in srbo-hrvatskega, pri čemur se mi je ozirati tudi na ugovore Malorusov, Slovencev in Bolgarov — naletelo bi tudi pri Stova nih na večje tetkoče, kakor če se nauče eden edini tuji kulturni jezik, v katerem so vrhu tega rezultati slo-vans ih raziskavanj pristopni tudi zapadu«. — Za ta poklon bodo slova skemu učenjaku hvaležni pač Nemci, ne morejo ga pa priznavati Slovani
* Krinka za tramvajske uslužbence. jPri električni cestni železnici v Metzu so upeljali za voznike in sprevodnike posebne krinke s steklenimi očmi in s po sebno zatvornico pred usti. Ta naprava naj bi varovala uslužbence prahu in prehude sape, ki jim veje pri vožnji v obraz.
* Častno  mesto v vsaki
h i Sli bi moral zavzemati zvesti pomoćnik gospodinjin in brzi pospeševalec nje dela: Šivalni stroj. Kakor dober  prijatelj   ji   priraste   na srce.
Videl jo je znabiti že srečno nevesto pomagal ji je pri nipravljanju bale; na njem je mlada žena šivala prva krilca za ljube otročiče in čim večji je bil njih krog, temveč je moral železni stroj prestati, tembolj se je razlegalo njega drdranje. Ce bi ga v kaki hiši še ne imeli, j i m n e bo težko iskati pripravnega božičnegadarila. Sin-fr e r .k. C o. šivalni stroji, delniška družba na Sv. Petra cesti Štev. 4 je tudi letos priredila mično božično razstavo, kjer je izložila poleg odlično opremljenih Šivalnih strojev izvrstne konstrukcije tudi množico Čudalepih vezenin, ki naj osvedočijo tudi to najnovejše področje, ki si ga je osvojil šivalni stroj. Najlepše umetne vezenine se izvrše na šivalnem stroju z manjšim časom in trudom kakor pa z roko; Singer & Čo. pa na priznan način zastonj poučuje vsako lastnico originalnega Singerjevega šivalnega stroja.
(10380)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 27. novembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila jako slabo obiskana. Na-vzočnih je bilo komaj sto poslancev. Prezident grof Vetter je v najostrejših izrazih obsodil postopanje poslancev K1 o f a č a, Sehnala in Fressla, ker so včeraj v parlamentu pretepli žur-nalista Mandla. Klofač je vsled tega predlagal, naj se izvoli gra-jalni odsek, da izreče prezi-dentu grofu Vetterju grajo. Tega predloga pa prezident ni pripustil, češ, da je govoril v svoji uradni lastnosti. Potem je prišlo na vrsto poročilo grajalnega odseka o zadevi Fressl-Stein. Kakor znano, je Stein dolžil Fressla, da je v konaku v Belgradu ukradel uro in se je skliceval na žurnalista Mandla, ki pa je Steina pustil na cedilu. V imenu grajalnega odseka je poročal dr. P loj, ki je predlagal, naj se Steinu izreče graja. Po kratki debati je bil ta predlog soglasno sprejet. Zbornica je na to nadaljevala razpravo o vladnem programu. Govorila sta doslej baron Morsev in VaclavHrubv, na vrsto pa pride še S ch al k. Prihodnja seja bo v torek.
Dunaj 27. novembra. Danes sta kot zastopnika žurnalista Mandla prišla dva oficirja v parlament. Govorila sta najprej s poslancem Albrehtom, ki je rekel, da ima s Fresslom še neko častno zadevo, ki ni poravnana. Oficirja vsled tega nista Fressla pozvala na dvoboj. Posl. Sehnal je oficirjema rekel, da z nemškimi oficirji on nima ničesar govoriti, poslanec Klofač pa je na kratko odklonil poziv na dvoboj.
Dunaj' 27. novembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih so jako vznemirjeni zaradi velikih proti-avstrijskih demonstracij, ki se gode v Italiji zaradi tolovaj stav, ki so jih po barabsko uprizorili nemški burši v Inomostu.
Budimpešta 27. novembra. Danes so bili v parlamentu zopet hrupni prizori, in sicer zaradi formalnih vprašanj Finančni minister Lukacs je predložil proračun za leto 1904.
Rim 27. novembra. Dogodki v Inomostu so vzbudili z novo silo staro sovraštvo proti Avstriji. Sinoči so bile po vseh večjih mestih velikanske protiavstrijske demon s traci je. Kaj se je vse godilo, se niti popisati ne da, ker bi bilo zaplenjeno. V Bologni so morali gledališko predstavo zaradi demonstracij pretrgati. V Benetkah je obč. svet izrekel svoje ogorčenje radi dogodkov v Avstriji. V Genovi je bila pred avstrijskim konzulatom velika demonstracija. Danes bodo demonstracije na vseučiliščih. Vlada grozi, da zapre vse univerze, a za te grožnje se nihče ne meni, češ, Avstrija je mirno prenesla vse, letošnje poletje zgodivše se, skrajno žalijive demonstracije, in si mora tudi te demonstracije dopasti pustiti.
Darila.
XVI.I Izkaz za .Dijaški dom' v Celju.
Za „Dijaški dom" so nadalje plačali prispevke: Gg. Jožef Žagar, posestnik v Solčavi, 24 K; Franc Janežič, c. kr. kan-celist okr. glavarstva v Celju, 20 K; Vincenc Kraroaršič, pri tvrdki ,llercur\ od raznih potnikov nabrano 8Toto 33 K 18 vin.; gospa Adela Dečkova nabrala v Logarjevi dolini 10 K: g Franko, učitelj na Primorskem. 10 K; Neimenovan nabral pri neki veselici v Staremtrgu tik Slov. Gradca za ,.Dijaški dom" 30 K. Častiti g. dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani, 10 K; vesela družba v Plepelčevi gostilni v Središču 4 K; g. dr. Matija Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu, 20 K; g. Julij Zigan, trgovec na Polzeli. 20 K; si občinski urad na Polzeli 21) K; č. g. Schreiner Fran, kaplan na Doberni pri Celju. 1U K; č. g. Kranjc Jožef, župnik v Zibiki, 2 K; dijaki Šaleške doline polovico čistega dobička igre „Bob iz Kranja1', predstavljene v Velenju 31 K; gg. Roza in Jožef Močnik s Št. Kunigunde na Pohorju povodom odstopa od zasebne tožbe gosp. Frana Zupančiča 10 K 60 v.; g. dr. Ivan Klasinc, odvetnik v Gradcu, 50 K; vesela družba v vinogradu g. dr. Serneca 37 K 60 v.; si. okrajni zastop Vransko ustanovne stroške južnoštajerske hranilnice 400 K; si. okrajni zastop v Gornjemgradu ustanovne stroške Južnoštajerske hranilnice 4C0 K; vesela družba na primiciji novomašnika g. Ferd. Žganka v Šeščah 20 K. Skupaj 1162 K 28 vin, prej izkazanih 31803 K 84 vin., skupaj toraj 32966 K 12 vin.
dri kroničnih katarih jabolka in sapnika
# Rogaški „Styria-vrelec"
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 27. novembra 1903.
Naložbeni papirji
Wk% majeva renta . . . t*a«/p srebrna renta . . . 4°/B avstr. kronska renta , i»/e „ zlata „ . t% ogrska kronska „ |o/a u zlata „ iVo posojilo dežele Kranjske il/.°/o po«0]!!0 mesta Spljeta n « Za^a IVi8/o bos.-herc. 2el.;pos. 1902 i°/0 češka dež. banka k. o.
tVi°/o Baat' P18-^- d. hip. b. fV,°/0 peSt. kom. k. o. z
10°/0 pr.....
4l ,° c zast. pis. Innerst. hr.
»V/, .i   o&; .centr-
deželne hranilnice
4Vi°/c zast. pis. ogr. hip. b. *l/«°/o obl. ogr. lokalne žo-ieznice d. dr. . . • IViVo m CeSke ^d. banke »°/, prior. Trst-PoreČ lok. žel. 4*/0 „ dolenjskih železnic 8°/. „ )už. žel. kup. Vi Vi 4V»°/o      P08« 554 ■* P- °-
Srečke*
Sročko od leta 1864 .   . .
„   „    1880V. • « m     it   n    1884 .  . • ttzsko.  .   .  #  • • aemlj.kred. I. emisije
ogrske hip. banke . a    srbske a fra. 100'— turške .  c   .  . . Basilika srečke    . .
Kreditne a   • • •
(nomoške ■       » •
Krakovske . • • • Ljubljansko . » . Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ h .... Budolfove b   • >
Balcburške ■ • • • Dunajske kom.   .   •  • •
Delnice;
južne železnice • • • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske B . Živno8tenske „ • . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Etima*Muranyi . . * * • Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe || Coske sladkorne družbe
Valute
C. kr. cekin , .  . .
80 franki.....
80 marke.....
Sovereigns ....
Marke......
Lafiki bankovci.  . . Bublji . .
Dolarji ...
Denar
100 501 100 351 100-45' 120 55,
98 40J 11860
9975 lOO—i 100-1 100 50
100— 1 99'60
10125
1C6 30
101— 1
100 25 100 20
100-— 10025
98 50
99 50 305 -100 65
169 -18575 267-163 75 294 — 288 — 268-91 ~ 144 25 19 10 471 — 82-80-72-53 25 26 65 66 50 79 — 504 —
9025 671 25
1617 — 681 — 74950 gfrl 50 697-40550
1892 ~ 48350 399 -374 — 147 —
1135 19 06 2343 2393
11715 9530
25275 484
Bl.go
100 -70 100 55 100 65 120 75 98 00 118 80 100-50
10150 10015 100 55 10225
10730 102 —
10125 101-20
101-— 101-25
100 30 307 —
173 — 18775 27G -165 75 299 — 292 50 271 — 94-145 25 2010 482 — 87-83-76 50 54 25 27'65 68 — 82 -510 —
91 25 672-25
1627 -682 — 750 50 253 — 701-— 4«'6 50
1902 — 484.50 403 — 378 — 148-
1139
191)8 2451 24 03
11735 95 50
25375 5 —
Žitne cene v BudimpeitL
dne 27. novembra 1903.
Pšenica za maj Rž „ maj
Koruza „ maj Oves      „ maj
1904
za 50 kg K 7*70
„ 50   „ „ 668
50   . „ 520
. 60  „ „ 5-50
Angeljnovo milo
Jtfarzel jsko (belo) milo.
M z idrak n
(972 - 68)
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo! - -.......-
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Meteorologično poročilo.
VUin* nad morjem 80t*S.   Srednji anoni tlak 780-0 mm
Nov. ||	čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Ari e> IS	Ve*xovi	Nebo
26	9. zv.	r,d2b	18	sr Bzahod	del. oblaC.
27.	7.zj.	733 9	02	tir jzahod	oblačno
m	2. pop.	734 9	3-3	si. jug	jasne
Izvrstna fina
(11- 272)
Srednja včerajšnja temperatura: 3-5°, nnrrnale: 13°. *io r;na v 24. urah : 12^^. Zvečer se je bliska o, po noči pa nekoliko snežilo
marker
3109-1
se sprejme takoj
v ljubljanski kavarni.
Kje, pove upravništvo „Slov. Nar".
Trgovski pomočnik
z večletno prakso in dobiimi spričevali, katerih prepisi naj se ofertu prileze, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom.
Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«. (3103-1)
Spiejinejo se
pod   jako ugodnimi pogoji solidni in spretni
zavarovalni poiovalci.
Ponudbe naj se pošljejo pod »zavarovalni potovale." na upravništvo »Slov. Naroda«. (2425-22)
V svarilo!
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da raznu mene nima nlbee drugi praviee izdelovati cementnih vodnjakov s stonnjieauii nizdol.
Izdelovanje omenjenih vodnjakov ali rovokopov je moja lastna iznajdba^ zavarovana po e* kr« patentu št. 3099.
Toliko v svarilo slav. p. n. občinstvu, da se obvaruje lastne škoda
Spodnja Šiška, dne 25. novembra 1903. (3074—3)
Z odličnim spoštovanjem
Filip Ropaš
lastnik c. kr. patenta za Izdelovanje rovokopov in vodnjakov.
Edtmind 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
Id
slovenskega in nenrškpga jezika popolnoma   zmožn*gf»,  v  vsth notar-sk h   posbh   izvtžbf nega, sprejme ped ugodnimi pogoji
" Vilibald Swoboda
^ c. kr. notar        (3lo7—1)
oiijieali. s
v Ljubljani — Pogačarjev trg.
Fotbplastični umetni zavod I. vrste.
V soboto. 28. novembra 1903
zadnji dan razstave :
Milenijska razstava
v Budimpešti 1896*
Od nedelje 29. novembra 1903 do sobote 5. decembra 1903:
Kronanje
kralja Edvarda VII. in London v praznični opravi.
Nihče naj ne zamud', sleherni teden ogledavati te velezanimive slike na steklo, ki jim ni primere in ki so nalašč napravljene za ta zavod. Vstopnina je, dasi so negativi stali mnogo denarja, zelo nizka. Vsem društvom, višjim učiliščem in ljudskim šolam bodi obisk teh zemljepisno urejenih potovanj priporočen prav posebno.
Popolno namestilo potovanja.
NajlepSi potni spomini.
Te fotografije na steklo so napravljene nalašč za Panoramo international.
Serija 40 vin.   Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Vsak teden v nedeljo nova razstava:
Y*;iW dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprt« od H. do 19. uro dopoldne in od 9. do **. ure popoldne.
Z odličnim »poštovanjem
Nespremenjeno.
Na zdar!
g)anes si pa vesel. j Sem, ker sem %opet sđrao. i
Maj si pa rabil? * (Boekoa brinoac iz cHarn- A
niha, najboljše sredslao
zoper kašelj l
(3068- i)
Dobro poslujoča, solidna vinska veletrgovina išče spretnega
zastopnika
proti visoki proviziji, s časom tudi stalna plača.
Ponudbe glavno-poštni št. HO, Trst.
predal
3104—1)
Jajca! Jajca!
Zdravniško priporočena.
«« Jojee K UMI Iranko.
Vsled velikega izvoza smo v položaju, da lahko vsak dan na vsako postno postajo pošljemo zdravniško pr.znana sveža jajca (pripravna za pitij in jamčimo, da se jajca 6 tednov ne skvarijo. Več tisoč zahvalnu bolnic in raznih bolnikov je na razpolago k niU-lileno L 3862' razpošiljanje v poštnih zabojčkih proti navedbi in povzetju, ali če
•t«n«lle dGnar naprej Pr"daja jih J. Wolf, eksport za jajca, Krakovo. (5105
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beijaku.
is
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod it Ljubljane juž. kol. Proga čez Trhli. Ob 12. ari 24 m ponoči osobni v Trbiž, Bel.;ak. Celovec, Pranzensfcste, Inomost, Monako vo, Ljubno, čez Sel zt h al v Auasee Solnograd, čez Klem-Reillmg v Steyr, v Lmc na Dunaj via Amstetten - 0b7 nriu' zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno Duaai čS belzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11 uri 51 m dnS.iSo osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljafe Ceiovec, Ljubno, Selzthal,   Dunai — Oba nriw m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste Monakovo Lin bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre*enc Curih r nevo, Pariz, čez Rlein-Iteimng v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare'Heb VST cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunai'čez Arn«7 ^ ~. 0b M*-.™ ponoči osebni via* v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, MonakoJT {Direktni vozovi I. in 11. iazreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto ln v ZocW<e Oanhri vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novoinesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 ur'5 m nn polodne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v L1nfcila*Q vV-' Frogft li Trbiia. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstottan Monakovo Inomost, Franaenaieste, Solnograd, Line, Steyr lsl, Aussee, Ljubno, Celovec Beliak (di rektni vozovi 1. in IL razreda Monakovo-Trstj,  — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak l2 Trbiža.  — Ob 11. mi 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten Lmsko Prago idirektm vozovi I. in II razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Manjine vare Plzen, Budijevice, Solnograd, Lmc, Steir, Pariz Oenevo, Carin, Bregenc, Inomost Zeli ot jezeru. Lend-G^Btein, Ljubno, Celovec, St. Mohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, SelzthaJa, Beljaka. Celovca, Monakovega. Inomoata Fran zenslesta, Pcntabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka! Šmo-hora, Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomoata v Solnograd — Proga li Novega moiu In Socevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne  iz Straže, Toplic, Novega   mesta Kočevja in ob a uri 36 m zvečer isto take, —  Odhod  iz Ljubljane drž. koL   v Zamrlk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m  zjutraj, ob 2 uri 6 m popoludne, ob 7 uri   10 m in ob 10. uri 46 m ponoči samo  ob nedeljah in praznikih, samo oktobra.   —  Pnhod v Ljubljano drž. kol. U iLamnika. Mešani vlaki • Ob b. uri 49 m /iiiitraj, oo 11. uri 6 m dopoludn6.  ob 6. un 10 m m ob a uri 66 m zvečer samo ob nedeijar« no pray.r.ikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min pred krajevnim časom v Ljubljani. U719J
Izvleček iz razglasa.
Vsled ukaza odd. 13, št. 2628 cd 1. novembra t 1., si namerava c. in kr. državno vojeo ministrstvo od 1 januvarja 1905 naprej tudi za več let v bedoče priskrbljevati za c. in kr. vojsko
iz platna in bombaževine izdelana oblačila in posteljnine potom privatne industrije. (3C30S
Natančnejši pogoji se razvidijo iz razglasa tega časopisa, priob čenega v polnem obsegu v 270. številki z dne 21. novembra 1903.
ANDROPOGON
17
(IziiajdilelJ P. Hermiami^ZgornJa Potekava)
[jSSftl e najboljše, vsa pričakovanja prekaša oče srfdiilvo za mM lan. katen> B jikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajam 'ena neškodljiva tekočina. Iti zabrani izpadanj«* laM In odstrani ura-liaje.
Značilno je, da se pri pravilni ralo že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast as, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanja naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 K.
Dobi se v vseh mestih in večjih kra ih dežele.
€~iu\ii<« zalojca In razpošiljal*** % LJubljani pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zaloir! imata tudi gg. 1 • pl. '1'rn-Uor/>. Kanr, W.. ?*ai-l4 % LJubljani* in £ A. Kuni % krnii|u. Dobiva se tudi v ItffM itienlti \ lekarni pri AiilvIJii*.
Preprodajalci popust.   (213 31)
Do dne 1. decembra t. I.
oOH)—6
j«3 zadnji 11? c 1 «3 tx »vilbsl^ripcije {
na delnice za zgradbo hotela „Union" v Ljubljani.
Pristopne izjave se dobe v pisarni družbe „Union". Kongresni trg št. 19 v Ljubljani, in se pošiljajo na zahtevo tudi po pošti.
izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčai.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne"
8245^3
33
096364