78. številka. Ljubljana, v četrtek 7. aprila 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI ML lih«}« vaak dan avceer, tsrimll nedelje in pravnike, tor »elja po polti prcjeman ta avstro-ogerske deaele sa m lato 15 gld., ia pol leta 8 gld., sa Četrt let« 4 gld., za jeden sjeeeo 1 gld. 40 kr. — Za Lf obijano hrm pošiljanja na dom aa vat leto 13 gld., ia Četrt leta 8 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kx. na tneaeo, po SO kr. sa Četrt leta. — Za taja delale toliko vefi, kolikor poštnina anala. — Na naroCbe, brez istodobne vpoftiljatve naročnine, se no ozira. Za oznani la plaCOjS se od Itinstopne petit-vrato po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, Ce te dvakrat, in do 4 kr., te se trikrat ali vaCkrat tiska. Dopisi naj a« izvoli fran kovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Dredniitvo in npravniltvoie na Kongresnem trgn it. 12. Opravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. vae administrativne st*ari. Telefcn št. 3-3b. Državni uradniki in uravnava njihovih plač. \ seji dne 31. m. m. je finančni minister dr. Kaizl nainanil državnemu zbora, da ima vlada resno voljo, zakon o uravnavi uradniških plač se letos predložiti v najvišjo sankcijo. Državni zbor je vzel to izjavo radostno na znanje. Ako ostane vlada mož beseda, tedaj se je nadejati, da bodo državni uradniki po večletnem zavlačevanju tega perečega vprašanj* vender le dosegli povišanje svojih plač. Bode-li jim s tem izdatno pomagano, je drugo vprašanje. Za povišek plač so bile merodajne dra-ginjake razmere pred petimi leti. Da pa je mej tem Časom draginja zopet napredovala, to vsak ve. Danes povišanje plač po stari meri gotovo ne more imeti več tistega efekta, kakor so si ga mislili faktorji, ki so pred petimi leti stvarjali lestvico za nove plače. Državni uradniki bodo morali slej ko prej a skromnimi sredstvi pokrivati troške za svojo eksistenco. Toda ne gre vsak hip zahtevati, da se plače regulujđjo, kakor raeejo ali padajo cene na trgu. In smelo trdimo, da so državni uradniki zadovoljni, če se jih vlada spominja vsaj takrat, kadar nastane razmerje mej njihovimi prejemki in izdatki vsled napredujoče draginj« povsem neznosno. Če je to tako, pa državni uradniki niso in ne morejo biti zadovoljni s sedanjimi določbami glede ivansementa oziroma personalnih statusov, ki so la razne stroške državne uprave jako različni. Sistema, po katerem so se uravnali personalni sta* tuši, prav za prav ni nobenega, če ne smatramo tega ta sistem, da se ustanavljajo višja uradniška mesta vedno le tam, kjer skoro brez izjeme niso pristopna uslužbencem, katere je nemila usoda potisnila v Bali status majhne kronovine. Kranjska je majhna kronovina. Birokratični aparat deluje tu ravno tako, kakor v Štajerski, Češki, Poljski i. dr. Abstrahujmo od sodnih in poštnih uradnikov, kateri so vender v toliko na boljšem, da se njih statusi raztezajo skupno po LISTEK. Trojka. Povest. — Spisal dr. Fr. Deteln*) Jeden izmej onih slovenskih pisateljev, o katerih se more reči, da se ravna po geslu „Nonnum prematur in annum', je dr. Fr. D-tela. Mož ni plodovit, toda vsako drugo, tretje ali celo peto leto izide kako njegovo delo, o katerem se mora reči, da je dobro premišljeno in skrbno opiljeno. Reči pa se mora tudi, da v svojih spisih napreduje. S takim veseljem pa Že nekaj časa nisem čital daljše slovenske povesti, kakor njegovo .Trojko«. Ne bom trdil, da je epohalna po svoji vsebini *H da je senzacijsko duhovita. »Trojka* je nasprotno prav preprosta po-▼sst brez velike ali celo nove ideje, brez posebnih, nenavadnih značajev, — a vendar je pristno umetniško delo. Pripovedovanje je sicer včasih trdo, jezik pe-8«t, toda o tehniki „Trojke" se mora reči, da je prav dobra. Kakor v vrli drami je podal pisatelj najprej jasno ekspozicijo, v kateri nas je seznanil z značaji trojice svojih „junakov«, nas uvedel v ,millieu , •) Zabavna knjižnica „Slov. Matice" X. zvezek. dveh ali treh kronovinah, imamo pa politične in finančne uradnike, ki tvarjajo za se po posamičnih kronovinah statnse in primerjajmo njih karijero v dveh kronovinah, recimo v Štajerski in Kranjski. Pri politični, kakor pri finančni upravi nahajamo na Štajerskem relativno in tudi po števila samem mnogo več sistemizovanih višjih mest kakor na Kranjskem. A ta višja mesta so pristopna le uradnikom samosvojega statusa. Tujca ne gre vriniti mej domačine, to je načelo. Seveda tudi tu ni brez izjem. Če je treba protežiranca spraviti na boljše mesto, se pa odjenja od načela. Vender pa velja, da uradnik iz Kranjske nima nobene pragmatične pravice do službenih mest v sosednem statusu. Ker v Krarjski ni tako visokih služb, mora kranjski uradnik v svoji karijeri zaostati, in nič mu ne pomaga, če je Ae tako spreten in udan uslužbenec. Politični in finančni uradnik v Kranjski je torej nasproti tovarišem v sosednji Štajerski v svoji karijeri prikrajšan, dasi ima tiste dolžnosti in tisto službeno odgovornost. To pa je očitna krivica, katera se godi ne le drž. uradnikom v Kranjski ampak vsem drugim v manjših kronovinah. Vlada mora delati na to, da se ta krivica odpravi. Mimo uravnave plač naj se uravnajo tndi personalni statusi, ki se naj spojijo v jeden sam konkretuvalni status tiste stroke državne uprave ali pa naj skrbi vlada za drugi sistem, po katerem bi državni uradniki mogli doaet i višje činovne razrede, če tudi služijo v mali kronovini. Najbolj pravičen bi bil personalni sistem, po katerem se uslužbenec po preteku določene vrste službenih let pomakne v višji razred. Če hoče vlada zadovoljiti svoje uslužbence, naj ravna z vsemi jednako pravično. Kranjski deželni zbor je v svojem zadnjem zasedanju pri uravnavi učiteljskih plač z zadovoljstvom pokazal, kako se v tem ozitu dado odpraviti ktičeče krivice. _ V IJubljanl, 7. aprila. Vlada in jezikovno vprašanje .Czas" objavlja inspirirano dunajsko pismo, v katerem se v katerem se nadaljnje dejanje vrši. ter nam s plastičnimi potezami predstavil tudi važnejše osebe. Potem pa se povsem neprisiljeno začne viti, zavijati in razvijati pnvestična .nit". Vse se vrši brez pretiravanja niti na dobro stran — kakor je zahtevala v nekem listu neka „? stetikarica" — niti na slabo stran. Tu ni niti „angeljev", niti »hudičev", niti .slučajev", niti .usode".....vse je motivirano. Dr. D. svojega konservativnega mišljenja tudi v .Trojki" ni prikrival — nasproti, često povdarja svoje protiliberalne nazore; a način, kako jih izraža, je umetniški. Pisatelj ne vsiljuje nikdar svoje osebe mej pripovedovanje, pisatelj nikoli ne poudarja svojih subjektivnih načel, nego se vedno kot ob jektiven pripovedovalec umika v ozadje. Dotična načela pa izražajo povsem neprisiljeno osebe, ki v povesti nastopajo, in priznati treba, da imajo prav, seveda le z ozirom na svoje značaje, svojo odgojo, z ozirom na stopinjo svoje društvene izobrazbe. Spoštujoč vsako prepričanje, ki je pošteno in iskreno, ne ogovarjamo niti pridignjočemu sveto« vavcu niti moralizujočemn beneficijatu. Njijn nazore o veri, o Bogu, o slovstvu, o ženstvu, o dvoboju, o kmetiSkih strojih, o postanku zemlje itd. morejo pobijati modroslovci, literarni zgodovinarji, pravniki, ekonomi, socijolcgi, naravoslovci . , . kritikova naloga mora biti samo ta, da sporoča, da misli vendarle vlada sama začeti novo akcijo za rešitev jezikovnega vprašanja. Po tem vi m sklepajmo, da meni grof Thun kmalu po Veliki noči podati izjavo glede* ureditve jezikovnega vprašanja. Na željo vlade naj se izvoli iz vseh strank parlamentarna komisija v ta namen. Klerikalen glas o položaja. .Linzer Volks-blat t", glasilo Ebenhochovo, piše, da je notranji položaj vedno kritičnejši, ker ni nobene nade, da bi mogel parlament poslovati. Obstrukcija se sicer ni vrnila, toda nujni predlogi bodo izzvali brezkončne debate. Na desnici ni nikake prave sloge. Češki in poljski časopisi trdijo, da je dospel položaj do odločitve. Grofu Thunu očitajo, da je napram manjšini preveč koniventen, ter ga poživljajo, naj se končno odloči. Dipauljev upliv na desničarske stranke je oslabel Katoliški narodni stranki ne zaupa nihče več. Splošna negotovost in razkosanost vladati. Parlament je postal največja ovira zdravega in naravnega razvoja našega javnega življenja. Vlada stoji v ozadju. Z gladkim diplomatiziranjem sknša ustvariti umeten mir za jubtlejsko leto, s tem pa se položaj le slabša. Zategadel mora biti katoliška narodna stranka v svoji politiki sila previdna. Agrarni nemiri ▼ Italiji še niso ponehali. V Bolonjskem okraju so zaprli pred kratkim 500 kmetov in kmetic radi izgredov. Strašna beda tira ljudstvo v obup, v katerem zagreši tudi zloiejstva. Kmetje in delavci v Bolonjskem okraju so prav taki reveži kakor na Siciliji. Okoli Bolonje se goji namreč riž, pri čegar obdelovanji ljudje strašno trpe. Dela\ci stoje preko kolen v blatu ter se jim p javke zajedajo v meso. Solnce pripeka neusmiljeno na njihove glave, a drevesa ni daleč na okol* nobenega, pa tudi vode ne. Plača za deset ali še več urno delo pa znaša redkokdaj liro. — Ženske dobivajo često le 70 centesimov. Umevna je torej strašna beda v teh slojih, ki si ne znajo niti morejo drugače pomagati, kakor z izgndi. Vlada se pa jako moti, ako misli, da je agrarno gibanje zatrto, ako je zaprla tistih 500 revežev I presodi .Trojko" s stališča umetnosti, ki ne vprašuje po snovi, nego le, kako je obdelana snov. Kritika, ki zavzema snovno-materijalistično stališče, je morda moralna, znanstvena, narodna, verska ali kako drugačna, toda umetniška ni. Dela Boccaccijeva, Wielandova, Goethejeva, Zolina, Mau-passantova i. dr. so Često .nemoralna", dela Julesa Verneja i. dr. so znanstveno nedostatna, a umetniška so. Mnogo je pa del, ki so i moralna i na-cijonalna i znanstveno neprerečna, ki so vseskozi .katoliška*, . . . toda umetniška vendar niso. Igrača je „pobiti" Shakespearja ali Ibsena a stališča takozvane nravnosti; lahko je tn in tam očitati jima neverstvo, celo bogokletstvo; lahko je često osmešiti pisatelja kot nevedneža v zgodovinski, zemljepisni, medicinski ali naravoslovni stroki . . • navzlic temu — ali Često celo prav zategadel I — sta pa Shakespeare in Ibsen giganta mej literati* umetniki. Naše kritično stališče je torej prav umetniško liberalno, in preverjeni smo, da bi v Slovencih ne bilo toliko neplodnih literarnih prask, ako bi zavzemali vsi kritiki tako stališče ... S takozvanega „katoliškega" stališča se morejo in — morajo ometati do malega vsa klasična dela starega, srednjega in novega veka, vsa najpopolnejša dela slikarstva, kiparstva in slovstva. Prav zato pa se moderni pisatelji toli malo menijo, ako jim ta ali oni špansko amerikanski konflikt se izpreminja kakor aprilsko vreme. Vsak dan poro rajo brzojavke drugačen položaj. Dtnašnji listi javljajo, da je vojna neizogibna. Amerikauski ultimatum očita Španc m, da so Himo oni krivi nereda in bede na Kubi, da so oni provzročili katastrofo na ladiji „Ma nn", za vrača vsako posredovanje ter z ihtava mir. Ultimatum je torej že n> kaka napoved vojne Generalni konzul Lee je pozval Amerikance v Havani in drugod, naj ee nemudoma odpravijo domov ter je dal amerikanske ladije na rnzp dago. V luki Šamana pri San Domenigu so utrdili Amerikanci postajo za premog, kateri se dokaza v ogromnih mtsah Vodja šptn-ekih konservativnih liberalcev, Si I vela, je v pariškem „Figaro" objavil člauek, v katerem trdi, da Spancem v bodoči vojni ne bo nedostajalo denarja, ker so Španci sila požrtvovalni. Tudi dinastija ne b) v ne\arnosti, četudi bi bili premagani, kajti čas pronunciamietitov je že divno m-nul, kralj co ljubi vse in vsakdo je preverjen, da bi bila republika Spamji na pogin Doji [MSI. la tVlfa, G. aprila. (Teharska volitev.) Kakor se V«, m je že brzojavi <>, ■magala je narod aa stranka pri občinski vdtitvi v Teharj h v vseli tr* h razred h presjajno To ohčmo pr bor li smo si šele pred 3 leti po silni volilni borbi Letos so pa nem skuta rji po-kusdi svoj poraz popraviti, t* r dobiti oblino zopet v svoje roke Računali ho na gotovo zmago. Z eiali so se s socijalnima demokrati. Neki švig -šv-gi, kateri je pred tremi leti pridao delal za slovansko zmago, potegnil je z nenaškutarji, ker ni postal župan, kakor si je tako srčno žele>, izdajali so volilne okl os v slov-nskem jesika, ter dali celo tiskati slovenske volilne lisrke, razvili ho strastno agitacijo ter nezatdišan terorizem. V tej ri občinski hiši. In res, nobeden ei ni upal iz<>stati ; kajti vt-deli so, da bi ta oblastni pasa vsakega, ki bi se drznil amo duma ostati, kaj šele ko bi volil narodno stranko, prav hitro iz službe odpustil, kajti po nemški .svobodi*, kakor jo ta privandra-nec razume, on detavoa ne plača samo delavne moči in pridnosti, ampak tudi njegovo dušo in vest. S solzami v očeh so pravili nekateri, kako bi radi volili z narodno stranko, pa da ne smejo. Jeden teh siromakov je, ko je zvolil nemškutarnke kandidate, kar pied volilno komisijo zakl cal: „ Volil sera tako, pa le prisiljen od ator-kih gospodov (* — Do zad n epa tšnutka so menda res upali, da zmagajo. Ali toliko večje ji bilo njih iznenađenje, ko so videli nase mu gobrojne čete. Vse kar je neodvisnega od štorske tovarne, vsi boljši kmetje, vse ju prišlo, kakor jed n mož, in zmagali smo tako sijajno, kakor še sami ne bi bili pričakovali. V tretjem razredu so dobili sl(,v n*ki kandidatj^ po 106 glasov, nasprotni po 47, v drugem razredu po 2d, nasprotni po 12 in v prvem razredu smo zmagali s 6 proti r» glasom. Naša zmaga je v pnmerju z zmago pred 3 leti sijajnejiia, kajti takrat smo dobili v tretjem razreda po 102 proti 58 glasom; v drugem razredu po 28 proti 14 in v prvem razredu je bilo 5 proti 5, tako da je odločil žreb. Pri volitvah pred tremi leti je šlo z nasprotno stranko Še nekaj boljših kmetov, sedaj pa le delavci sužnji, par kmetskih spufancev ter par zarjavelih starih nemškntarjev, od katerih v Ija rek, da se bodo spreobrnili, ko se bodo v jamo zvrnili. — Vse drugo bilo je na narodni strani, in veselje je bilo opazovati, 8 kakim ponosom in 8 kako samozavestjo so se naši volilci postavili na volišče. Videlo se je, da ti trije volilni shodi, katere so na Teharje sklicali zadnji mesec gg dr. Ivan Dečko, dr Karlovšek, Dragotin Hribar, Medved in Kržišnik niso bili sastonj t Največ zaslug pridobit si je pa za sijajen izid volitve g. Kržišnik, kateri je cslo agitacijo org t-mzoval in izborno vodil. — Izid volitve je tak, da dvomimo, d t bode nemškutarska stranka kmalo spet prišla na teh trsko volišča. Sicer p», ako tudi pride, porok nam je ravno zadnja volitev, odgaali jo bodemo spet tako, da bo nji kar sapo zapiralo! Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. aprila. — (Osebna vest) Glavni odbor kranjske kmetijnke družbe je imenoval dr. Kramarja iz Celovca vodjo kemičnega poskuŠaliŠča. — (.Kleindeutschland in Krain") tako so v svoji duhovitosti krstili Nemci koče/sko pokrajino, za katero je nemški šulveraji v lanskem letu d rova 1 2400 gld., da ž njimi ponemčijo slove-inko deco. Novo ime »Kleindeutschland iu Krain" za Kočevje naj najbrž razširi mnenje, kakor da je po« krajina, ki se imenuje Kočevje, popolnoma namika, da jo to nemški otok sredi Slovencev. Ako veseli Nemce take fikcije razširjati, jim mi ne bomo kratili tega neJolžnega veselja, pri tem pa sami ne smemo nikdar pozabiti na svojo naroduo dolžaost, na dolžnost, varovati slovensko prebivalstvo v kočevski pokraj ni in z ito ne bo od/eč, če se zopet jedenkrat vpraši: Kaj je s slovensko šolo v ,stolnem mestu" .Kleindeutschlanda*, v kočevskem mestu ? — (Pole 8 podobami sa šolo in dom.) Druiba za razmnoževalno umetnost na Dunaji je začela izdajati pole s podobami za šolo in dom, katera bodo gotovo veliko basuile mladini, podajajoče jej obilo nazornega gradiva v podobah z vseh znanstvenih polj v sistemu, obliki in umetni podobi. Prva serija, obsegajoča 25 pol, je ravnokar izšla ter prinaša na prvi poli času primerno, sliko Njegovega Veličanstva, tej slede podoba iz stare in nove zaveze, lepi prizori iz raznih legend in prav* Ijic (Libuša), razne slike, predstavljajoče zgodovinske reči iz starega, srednjega in novejšega veka, Hane, Marijo Terezijo, pogorja, železniške zgradbe itd. Iz tega je razvidno, da je program prav raznovrsten. Izšlo bo kakih 500 pol. Pri tem podjatju sodeluje veliko število odličnih umetnikov iz vseh delov av-strijsko-ogerske monarhije in tako je pričakovati, da bodo te pole v celoti in posamezne mogle ustrezati povsem svojemu namenu. Visoko ces. kr. mi nisteratvo za nk in bogočastje je podjetju naklonilo največjo pozornost in u valujoč pomen tega podjetja za šolstvo, je naročilo komisiji strokovnjakov, brumni katolik ali kaka moralistinja o'ita pohuj-ianje ali kaj druzega groznega . . . Pisatelj se je tekom povesti zaletel tudi v rro 'erno svetovno slovstvo ter napor.H proti .novi ftruji* nekaj c3lih stranij. Nu, niti zato ga ne obsojamo! Kakor pa sami ne usiljujemo nikomur svojih abogov*t, tako si tudi mi ne damo usiliti c"r igih. Rečem samo toliko : .Novo strujo je lahko rotolči, ako jo zagovarja človek, kakcršen je frazćr Radivoj. Gesla „audiatur et altera para" pisatelj ii pošteno uvažil, in to dela na onih stranicah nekak mučen utisk . . . Toda — svetovna nova Btruja se nima ničesar bati takih vodenih strel in n-j se si pijejo nanjo v še tako velikem številu; zategadel pa nas tudi Detelini strelica niti malo ni vznemirila . . . Povest .Trojka" se vrši na spodnjem Dolenjskem in le spočetka na Dunaju. Osebe so vzete iz srednjih stanov in bržčas iz življenja; sij so toli lealistične, kakor bi bili naši dobri znanci. V središču dejanja stoji h sa oderuškega, izvrstno slikanega Majorja in njegove zvodniške in brezsrčne soproge. Glavna oseba pa je prav za prav njiju lepa hči, koketa Irma; radi in okoli nje se vrAi vsi povest. Za Irmo se zaporedoma in hkratu poganjajo trije vseučitiški tovariši: Lovro, Radivoj in Vladimir. Dobrosrčni, večkrat sila naivni Lovro popusti filologijo, ko jo podedoval po svoji teti grajščinico, zaide v MajeriČine in Irmine zanke, a so s po močjo svojih pametnih staršev reši ter se oženi s plemenito Milico iz vzorne rodbine Stojanove. .Doktorand* Radivoj je izvrsten tip veliko-šolskega .švadronerja" ; vsaka njegova beseda je patetična fraza in vsaki gibljaj komedij a rito vaka pora. Značaj tega bahača je slikan g fino satiro in trpko ironijo! Vladimir je resen, izobražen medicinec, ki pa se z Radivojem vred zagleda v zap Ijive Irmine oči ter pade v dvoboju z baronom Bergerjem, kateremu je bil ngrabil oderuški Majer vse imetje z gradičem vred, iu katerega vodi Irma dotlej za nos, da ostane sama. Ko jo hoče tedaj oče prisiliti k zaroki z docela nesimpatičnim, najmeglenejše slikanim Emilom Jugom, pobegne Irma z obupanim Bergerjem. Ker pa se mu v zagrebškem hotelu noče udati, ustreli razkačeni Berger njo in sam sebe . . . Poleg glavnegt dejanja je še več postranskih dogodkov, ki se vrše pri Stojanovih in Draganovih. Konec povesti je nekam prenagel in prepovršen, vendar pa vrlo utemeljen ... Ne rečem, da ni še nekaj nedostatkov, a premalenkostni so, da bi jih navajal. .Trojka" kaže torej lep napredek pisatelja dra. Đ.; zato pa smelo izrekamo nado, da poda .Slov. Matici1 še več takih povestij, kakršno je najnovejše delo. Fr. Golob. naj gleda na to, di bodo pole v vsakem ozira zadoščale vsem zahtevam umetnosti in odgoje, ker novodobna pedagogika vedno odločneje sahteva sa abstraktna in teoretična razlaganja nazornega poduka. Te pole so pa tudi prav po ceni. Posamezna, Črno izvedena pola stane 6 kr., pisana pa 10 kr. Razprodajo ima samo ces. kr. zaloga Šolskih knjig na Dunaji, a posamezne pole v prodaji na drobno se dobi v vsaki prod -jalnici za knjige in umetnost Dobe" se v vseh avstrijskih jezikih. Podjetje je na vaak način priporočila vredno. — (Preskrbljenie nžitninskih uradnikov.) Včeraj smo priobčili dopis s Štajerskega, a katerim se poživljajo užitninski uradniki k skupni akciji na zagotovitev njih eksisteace Ž-tleč, da bi se užitninski uradniki krepko zavzeli za stvar, pripominjamo, da je dežela kranjska v tem oziru že sana storila prve korake in začela zltgiti peozijski zaklad za užitninske uradnika. Štajerska j i seveda se daleč zadej, saj pa je tam tudi duž. užmtninska uprava tako slaba, da se le čudi no slovenskim poslancem, da se je v dež. zboru niso lotili. — (Genijevo darovno gledališče) katero je bilo za večkrat v Ljubljani, priredi zopat več predstav. Vršile ae bodo v L ttterm tnnovein drevoredu in se začno na velikonočni ponedeljek. — (Zdravstveno stanja v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27 marca do 2. aprila kaže, da je bilo novorojencev 23 (= 34' 15 %o) umrlih 21 (= 3 l ■ 18 0 '00), mej njimi je umrl za tifuzom 1, sa jetiko 5, za vnetjem sopilnib organov 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 10 (=s 47 0 <>/•>, i* zavodov 12 (=57 l°/0)- Za infekoijozaimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1, za vratico 5, za varioello 2 osebi. — (Is Žibnioe pri Škofjiloki) se nam piše: V prodavo cestrjeve 50'etnice ustanovila se je m. m. že dolgo zaželjena kmetijska podružnica c. kr. kmetijske dražbe v Ljubljani. PriŠal je na prošnjo mnogih Žtbničanov pred »vat ravnatelj c. kr. kmetijske družbe gosp. G. Pire. Predavanje se je vršilo v šoli. Prišlo je mnogo ljudi] poslušat izvrstnega govornika te stroke. A ne samo v šoli ampak tudi zunaj nje je imel gospod ravnatelj mnogo poslušalcev. Razložil nam je v jedrnatih basedah pomen podružnice in poučil nas v razn-h, za kmetijstvo važnih rečeh. Najbolj je zanimal poslušalce govor o mlekarotvn, kar se vidi, da se *e snuje mlekarska zadruga, in upamo, da ee kmalo ustanovi. Podružnica je imela izvzemsi 4 starih udov še ta dan 27 novih. Gosp. ravnatelja Pircu izreka v imenu vseh udov podružnični odbor najtoplejšo hvalo za njegov trud. — (Posojilnica za Stari trg - Lož in sosedstvo) imela bo dne 17. aprila t. 1. svoj občni zbor. — (Požar.) Dne 29. m. m. je posestnik Ivan Cerovšek v Sp. Apleniku razstrelil neko skalo. Eksplozija je tlečo užigalnico vrgla na elamnato streho Cerovškovega hleva in jo užgala. Ogenj se je hitro razširil in upepelil hišo, hlev, gospodarsko poslopje, kozolec in mnogo pridelkov ter hišne oprave. Škoda zuaša 2500 gld. — (Iz vlaka padel.) Z Zidanega mosta se nam poroča: V nedeljo na večer bi se bila mej Zidanim mostom in Zagrebom kmalu pr-petila na vlaku strašna nesreča. Otrok neke ženske, katera se je vozila po železnici, je skozi okno gledaje, izgubil ravnotežje ter se prekucnil is vlaka. Prestrašena mati se ni dolgo premišljala, nego skočila je skozi okno za svojim otrokom. Na dano znamenje se je vlak mej ZaprešiČem in Podsusedom ustavil. Vsakdo je pričakoval, da najdejo otroka in mater mrtva ali pa vsaj težko ranjena. Koliko je bilo tedaj začudenje potovalcev, ko sta oba povsem nepoškodovana sopet vstopila v vlak t — (Novo pevsko društvo) Graško namest-ništvo je ustanovitev slovenskega pevskega društva .Vranska Vila" s sedežem v Vranskem po predloženih pravilih potrdilo. — (Za kolesarje ) Obiskovalci graške trai-ning šole prirede* o Velikonočnih praznikih training* taro pod vodstvom znanega dirkača A. Gaverja. Vozili se bodo od Gradca v Celje, Ljubljano, Reko, Opatijo, Trst, Gorico, Beljak, Celovec itd. V Ljubljano pridejo v petek ob 8. uri zvečer. — (Napredek.) V Gorici sta narodnjaka gg. Hrovatin in Oberdank ustanovila tovarno sodovke, sifonov in pokalic, dva Slovenca, ki imata potrebno strokovno znanje in dovolj kapitala, pa sta ustanovila trgovino z železjem v največjem obsegu. Za goriške Slovence je zlasti trgovina z železjem pomembna pridobitev. Ako bodo goriški Slovenci tako napredovali is zlasti delovali na gospodarsko emancipacijo od Lahov, potem bo Lahe njih prasni želodec kmalu prisilil h kapitulaciji. — (Lahi in tržaški škof) Is Trsta se nam pite: Nekdaj toli prevzetni in mogočni .Indepen-dente* je postal star in dolgočasen ter js sedaj najslabši vseh tržaških listov. V boju proti škofa mora za drugimi listi stopinje pobirati, a da bi to vsaj deloma prikril, debatira zdaj v daljšem članka % posebno ideja ,Ind«pen 1 -nt*11 uvid-va, di v boja mej Lahi in tržaškim škofon ne morejo popolnoma zmagati niti škof niti Lahi, in zategadel nasvet.nje, naj se škof umakne iz Trsta Tudi primerno škofi jo je modri „Independente" že našel za škofa Sterka, in to je — ljubljanska. Po ,Ind*pedenteju* je ljubljanska škofija še izpraznjena, ta pametni liat ne ve ničesar, da je dr. Jeglič že imenovan ljubljanskim knezoškofoin, ker o tem rimski listi naj brž niso pisali. „Independente" je preverjen, da bi bilo konec boju v Trstu, ako bi škof Sterk šel v Ljubljano, na njegovo me-to pa bi prišel italijanski šk< f. Kaka škoda bi nastala v verskem ozira, ako bi dobil Trst italijanskega škofa, za to ni treba nam skrbeti, in na to tudi še dolgo ni treba misliti, konstatovati s.no samo hoteli duševno revščino najradikhlnejšega tržaškega glssila. — (Slovenski vojaki na Kreti) se vrnejo v kratkem domov Po odloku državnega vojne.'■ ministarstva od 26 pr. m. ee ukrca 2. bataljon 87. pešpolka doe 11. aprila t. I. v Sudi, da se o lpelje v Polj Ako bo vreme uvodno, prispejo potem, vojaki v Pulj v 5 ali 6. dneh, od koder se vrnejo v svoje prejšnje prebivališče. — (Najvišje sodišče na Danaji ) Višjesodni svetnik v Zadru, odlični hrvatski rodoljub gosp. I. Tonama se o je imenovan svetnikom pri najv.Šjem sodišči. — (Občinske volitve na Reki) so se vrš le v torek iu so bili z veliko veČino izvoljeni kandi-datje italijan-dto-avtonoiiii-di.'ne stranke. Hrvatje se volitev niso udeležili. * (Prino samomorilec iz ljubezni) Rezervni čast n k, 26letm Konstantin Iv »lokot rom, sin giškega princa, se je zaljubil v Dinajčanko R^dinger. Da bi se bila mogla porami!, je b lo izključeno, kajti bile so na poti nepremagljive ovire. Sklenila sta torej umreti. V petek sta šla v hotel Khalen-berg na Dunaju, kjer sta preživela najprej nekaj veselih ur. Nato pa sta se zaprla v sobo. N ikrat sta zadonela iz sobe strela. Prihiteli postrežeiki so našli nesrečna ljubimca v krvi na tleh. Vsaki njija je imel v roki svoj samokres. Ona je že umrla. * (Dedek velikan ) V Rešn, v sarajevskem okraju, je lGleten mladenič, Simo Bojevič, kateri je 2 metra 20 cm vistk ter meri črez trebuh 1 meter 4 cm, objem glave mu znaša 62 cm, objem srednjega prsta pa 9 cm. Ta mladenič ni samo orjaške postave, temveč je tudi s Ino močan. — Vsekakor bi se lehko kakor kako .čudežno dete" razkazoval po sveta. Tadi njegova mati je prava velikanka; vrgla je lebko celo kravo čez plot Oče pa je bil navadne velikosti. Tako poroča „Hrvatski Branik". * (10O0O0 gld. sa gledališko ložo) je dal španski marki Villamejor na korist španski mornarici Kraljica je dala za svojo le 20 000 gld. Drugi so dajali po 10 000 — 25 000 peset. Za vse vstopnice pri dotični dobrodelni predstavi so dobili okoli 300 000 gld. * (Sultanov zet) Nedavno se je poročila hči sultana Abdul Hamida s Kamaleddinom. sinom Osmane paše, zmagovalca pri Plevni. Tudi najstarejši sin pašin, Nureddin paša se je oženil s princesinjo Zekiš, hčerjo sultana; najmlajši sin 0a-mana, 18lstni Djemal pa je zaročen s 14letuo sultanovo hčerko, princesinjo Naiie. Ko je namreč ju-saški vojskovodja Osman, braneč Plevno, prišel v rusko suženjstvo, zaobljubil se je sultan, da hnče Osmana, ko se vrne zopet v Carigrad, obsipati z najvišjimi Častmi. Osman se je vrnil in padel pred sultanom na koleni, da si izprosi milosti; toda Abdul Hamid ga objame pred mnogobrojoim občinstvom, poljubi ga ter reče: Tvoji otroci so moji otroci, in moji naj bodo tvoji. Kar je sultan obljubil, to je tudi spolnil. * (Da kaznuje moža.) V Parizu je našel rudničar Saussier nedavno, ko se je vrnil na večer domov, vrata zaklenjena; majhna njegova otroka pa sta pripovedovala, da matere ni doma; vrata so že od četrte ure zaprta. Ura je minevala za uro, žene pa ni bilo od nikoder. Mož je poslal slednjič po ključarje ter je dal vrata šiloma odpreti. In našel je svojo ženo na postelji mrtvo. Na misi pa je ležalo pismo. „Kar sem mogla, sem storila, da osrečim tebe in tvoje otroke. Sedaj si tesen svoje „stare". Odločila sem se, umreti samo zato, da kaznujem tebe ; kajti zapuščen od svojih *>tiok, bodeš poginil kakor živinče". * (Letovišče v žrelu vulkana.) Slavni amerikanski naravoslovec dr. Guppy si je izbral v preteklem leta nenavadno letovišče. Prebil je tri tedne globoko v žrelu nekega vulkana na Havajskih otokih, (sposnal je, da provzročuje bivanje v žrelu glavobol « omotico, ter da je življenje v vulkana povsem slično življenja na luni. Na obeh je baje jednako »aplodovito, suho in mrzlo. Darila i Podporno društvo sa slovensko visoko-■©le« v Gradcu VII. izkaz: 200 gld. je dovolil ▼»s. dež. zbor kranjski v XVII. seji dne 28 svečana *£seeca 1898. leta (naznanilo vis. dež. odbora voj- vodine Kranjske z dne 18. snšca meseca 1898. I., štev. 3127) kot podporo za 1898 leto, 30 gld. si. posojilnica v Slovenski Bistrici; 20 gld. slavna S i-vinjska posojilnica v Žalcu; 15 gll. slavna posojilnica v Hrežtc-h; 10 gld. ('retji obrok ustanovnine) g dr. Gregor Krek, ces kr. vseučiiiAčni profesor v Gradcu; po 5 gld. so darovali: g. Jakob Hren, c. kr. nadstgsterski &vet rtduciral prvotni načit za pouin žiti v mornarice kar za polo vico, pa je n« utemeljena. Dunaj 7 aprila. Ititimus miuistersk-'ga predsednika BantTy|a, tajni svetni < Lan g, je izdal knjigo, kattra oboja v tukajšnjih p di tiinh krog h veliko senzacijo. Lang dokazuje, da nimajo Madjari prav nob nega vzroka, pod pirati prizadevanj* in stremljenja Nemcev v CslitvHi.skt, toliko manj, ker je končni njih cilj ohranitev in zagotovitev nemške prepon-derunce, katera je naperjena ne samo proti avstrijskim Slovanom, ampak tudi pr. ti M*-diaroiu. L uig ptiporoča Madjurom največjo reeervo, ker nimajo nobenega vzroka, zadrže VKti in uvel i a v ljenje jednak" pravu ost i vseh avstrijskik narodov mereči naravni razvoj razmer in izreka končno mnenje, da puštane Dunaj v 20 stoletju slovansko mesto Madrid 7. aprila. Politični krogi goje zopet upanje, da se vojna mej Špansko in Zjed njenimi državami morda vender prepreči Danes ali jutri izda kraljica regen-tinja proklamacijo, s katero dovoli kubanskim ustaše m primirje. Madrid 7. aprila. Poslanik Z jed i njeni h držav VVoodfort je zapustil mesto, členi poslaništva so odpotovali v Pariz. Konzuli Zedi njenih držav so ameriškim državljanom, biva jočim na Španskim, naznanili, da v slučaju vojne prevzame njih varstvo Angleška, Madrid 7. aprila Visda nadaljuje ne utrudno priprave za vojno. Minister mornarice je odpotoval v Kadiks, da inspicira mornarico. Španci nameravajo sestaviti legijo prostovoljcev, katero izkrcajo takoj na teritoriju Zjedi-njenih držav, čim se napove vojna. London 7. aprila. Mac Ktnlevjevo sporočilo kongresu, od katerega sporočila je od visno, ali se ohrani mir ali pride do vojne, se predloži šele na velikonočni pone del jek. London 7. aprila. Nekaterim listom se javlja, da se Mac Kmlevevo sporočilo kongresu predloži šele v ponedeljek, da bi mirovna stranka v tem zamogla preprečiti vojno. London 7. aprila. Stranka miru prišla je zopet do veljave in dela na to, naj kongres Zjedinjenih držav pooblasti predsednika Mac Kinleva, da sme napovedati vojno, kadar se mu sdi potrebno. S tem hočejo utrditi in razširiti moč miru naklonjenega predsedaika. Mac Kinlev je odločno proti temu, da bi Zjedinjene države pripoznale kubanske ustaše kot vojsku jočo ae oblast. London 7. aprila. Poroča se, da Zjedinjene države kubanskih ustaše v zategadel ne-čejo priznati kot vojskujočo se oblast, da bi si ohranili možnost okupirati Kubo. Frankobrod 7. aprila. Iz Washingtona se poroča „Frankfurter Zeitung", da se Mac Kinlevevo sporočilo predloži kongresa radi tega šele v ponedeljek, ker je ameriški generalni konul Lee v Havani brzo javil, di bi bilo življenje ameriških državljanov v nevarnosti, ako se napove vojna, še predno so Kubo zapustili. Poročevalec izreka mnenje, da je L^ejevo poročilo le pretveza, da se stvar v interesu miru zavleče. Narodno-gospodarske stvari. — Pobojilnioa na Slapa pri Vipavi) je imela dne BI. marca t. I. evoj redni občni zbor. N.čelnik g Fran Punčuh pozdravi navzoče zadružnike, zahvali se vsim navzočim, da so se vkljub slabemu vremenu v tako ogromnem številu udeležili občnega zbora. Zatem poroča o delovanji posojilnice v pretepenem letu Posojilnica je v pretečenem letu jako dobro napredovala. Število zadružnikov, mej katerimi je mnogo odhčnjakov, povišalo se je na 320. Pri dovoljevanji posojil je bilo načulstvo jako štedljivo ter je dovoljevalo le onim prosilcem posojila, kjer je bila dokazana potreba. Vsa posojila v svoti 01.202 gold. 56 kr., izposojena so na prav varna mesta tako, da se posojilnici ni bati pri no bekem dolžniku nikake zgube. Število hraniluih vlog se je v letu 1897. iz lamo pomnožilo. Ob konca svojfga poročila se načelnik v laskavih besedah zahvaljuje vsem onim, kateri so pripomogli k tako lepemu napredku posojilnice. V prvi vrsti izreka za* hvalo za blagor ljudstva jako vnetemu c. kr dei. sodnemu svetniku g. Ivanu Nosanu za vso naklonjenost, katero on skazuje posojilnici. Gospod Ivaa Nosan je mož izredno bistrega duha, i plemenitega značaja blag in vzoren, nepristranski uradnik. Občni zbor vzame to poročilo z odobravanjem na znanje. Predsednik posojilničnega nadzorstva, c. kr. deželno-sodni svetnik g. Ivan Nosan je poročal o letnem računu. Letni račun, kakor tudi vse posojilnične knjige in blagijnice se je od strani nalzorstva natančno pregledalo ter vse v redu naAlo. Hranilnih vlog vložilo an je v letu 1897. v skupnem zneska 40431 gli. 81 kr, vzdignilo pa 29 339 gl. 62 kr.v tedaj več vložilo 11.092 gld. 19 kr. Stanje vseh krmilnih vlog koncem 1 1897. je b lo 77.775 gld. 50 kr. Posojil se js I. 1897. izplačalo 33.395 gld., vrnilo pa 8995 gold. 84 kr., tedaj več posodilo 24 399 »Id 16 kr. Stanje posojil koncem I. 1896. je bilo 6G 803 gld. 4 kr. in je toraj skupno s'aoje posojil koncu 1897, leta 91 202 gld. 56 kr Stanje reservnega zaklada bilo je ob koncu 1897. leta 50r> gld. 22 kr. Čisti dobiček leta 1897. je znašal 609 gld. 53 kr. in se bode vsled sklepa občnega zbora izplačevala zadružnikom 9°/0 dividenda od glavnih deležev. — Za prihodnje upravno leto bili so voljeni v načelstvo: Fran Punčuh, ljudski nčitelj na Slapu (načelnik), Alojzij Ferjančič, posestnik s Slapa (načelnika namestnik in preglednik), Ivan To* mažič. posestnik iz Sanabora, Anton Volk, posestnik s Slapa, Fran Šf.okelj, posestnik iz Planine, Fran Bratnvž, trgovec iz Vipave in Jožef Volk, posestnik iz Erzelja. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Iv. Nosan, c. kr. deželno sodni svetnik v Vipavi (predsednik), A nt n Hrovatin, župan v Vipavi (podpredsednik), Anton Prbavec, posestnik iz Vipave, Ivan Premra, trgovec in posestnik v Št Vidu. — Posojilnica v Slovenski Bistrioi. Število zadružnikov je bilo 553 koncem leta 1896 , sedaj koncem leta 1897. ima zadruga 629 zadružnikov in u plačan h deležev 3060 gld. Hranilnih vlog se ja leta 1897. vložilo 71.395 gld 26 kr., izplačalo pa 59 441 gld. 75 kr. in je stanje hranilnih vlog koncem 1897. leta 117 542 gll. 48 kr. Novih posojil se je leta 1897. dalo 19.193 gld., vrnilo pa se ja 11.051 gld. 26 kr. Skupnih posojil koncerni. 1897. je 111.144 gld 58 kr. Promet v teku leta 1897. zoaša 187.213 gld. 58 kr. Čisti dobiček leta 1897. znaša 1687 gld. 44 kr. Za nagrade in dobrodelna namene se dovoli 1040 gld. Ostanek čistega dobička 647 gld. 44 kr. pa se pridene posebni rezervi, katera bo zviša dostevši prejšnjih 2109 gld. 86 kr. na 2757 gld. 30 kr. Splošna rezerva znaša 675 gld. 26 kr, in imate obe rezervi skopaj 3432 gl 56 kr. — Razpis dobavo- C. kr. trgovinsko ministarstvo je poslalo razpis dobave vojaškega oblačilnega oskrbovališča v Belgradu, vsled katerega se bole dražba vršila dne 12 , oziroma 20. aprila v Belgradu. Dobava obsega gumbe, vrvice, ovratnice, flanelo, medalje itd. Razpis je na ogled v p sami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Državne železnice V smislu § 13. (3) obratnega reglementa za železnice v državnem zbora zastopanih kraljestev in dežel se je za obratno okrožje postaj St. Andra-VVordern s 1. aprilom 1893. v Koenigstettenu ustanovilo tovorno postajališče, v čegar okrožje spadajo kraji Wordern, St. Andrea, AValfpassing in Koenigsstetten. — PodUjica „Liun Stadt", lokalne železnice Postelberg-Laua, katera je bila dosloj urejena samo za osebni in prtljažni promet, se je 1. aprila 1898. otvorila tudi za tovorni promet. Nakladanje in izkladanje iz vagonov morajo poskrbeti stranke v časa, kateri je za to določen po tarifa. — Dosedanje imenovanje na progi St- Polten-Leobersdorf ležeče postaje .Triestingtiof* se spremeni s 1. majem 1898. v „Berndorf-Fabrik". — Dosedanje imenovanje na progi Dunaj-Solnograđ ležeče postaje Weidlingau-Hadersdorf" se s 1 majem 1898. premeni v aHadersdorf-Weidltngau". Meteorologično poročilo. April <*"as opazovanja Stanje barometra v mm. L» i 2 Vetrovi Nebo 1 sl •TI * •» BS CU *> 6. 7. M 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7411-0 742 2 741-5 5 0 10 ; 15 4 si. svzh. si. jzab. •r. svzh. jasno jasno del. obl. 0*0 malom Srednja včerajšnja temperatura 6*3 \ sa 1*6" pod oor- JD CLixajsira. "borza dne 7. aprila 1896. Bknpni državni dolg v notah . . . . . 109 riđ. 25 Skopni državni dolg v srebra . . 109 ■ - avstrijska zlata renta..... . . 131 80 Avstrijska kronska renta 4*/« . . . . . 103 30 . . 121 20 . . 99 t 35 avstro-ogerske bančne delnic« . . «21 • — Kreditne delnic«....... . . 3.1 25 London vista......... . . 120 45 Nemški drž. bankovci sa 100 mark . . . 58 75 90 mark.......... . , 11 75 90 frankov......... . . 9 53 Italijanski bankovci.....; . . 44 95 C kr. rekmi ........ . . 5 a «5 Zahvala. Globoko potrti po isgubi našeg* iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma brata, starega očeta in strica, gospoda Avgusta Pressl-a c kr. višjega postnega upravitelja v p. si Štejemo v dolžnost za vsestransko nam dolle dokaze prisrčnega sočutja, za izredno mnogobrojno in jako častno spremstvo pokojnika do zadnjega počitka, kakor tudi sa mnoge krasne vence, s tem iareči najUpiejio zahvalo vsem prijateljem in znancem in posebno vsem gg. uradnikom in uslužbencem c. kr. poste. V Ljubljani, dne 6. aprila 1898. 535) Globoko žalujoči zaostali. Umrli so ▼ TJubljanl: Dn6 7. aprila : Helena Tertnik, mestna uboga, 60 let, Karlovska cesta 6t. 7, rak v želodcu. V hiralnici: Dne 5. aprila: Avgnfttin t*rebiv, delavec, 34 let, bu-len je m ožgan. za > Izdelava perila otroke gospode, gosp6 in aa debelo In drobno. O C > g 2 J S s. jo «n -o i—i O .5 rs ^ 3 SI m O •>■!•• mm |ntpo4* bal Ufam, flarfka prta, br«a ■» vr.talk*, br*a u.nitt, IT mt, I komad po gld i te do STO • ko™ »J , m S-M „ 1B-— •raj«« mm «l««li« T 4 Tahkattih, kakgr aforaj 1 komad po (ld I-— 4o l «• • komad . . III „ t-TI •podaj« bl»č« (gmirn) mm Kfllpod« • k.koTostd 1 kom p« gld. — S0 d« 1 40 0 kom. . . 4 tO „ T M M oiraiaikoT gld. 1 SO do gld. t-SO. IS paro? mrniai od gld. S-SO do 4 00. IS komadov prodiraj taikoT od gld.I M do 1 — .1 rr O 0) O M P O < p ^ w Za kroj broa srraje in za todno postrežbo jamči tvrdka O. CT- XX Al£ A^ET v I jjiil>ljmif ki s perilom oskrbuje mnogo o« In kr. častnikov in o ln kr. mornarloo. 0aV~ Cenike Blovenske in nemške poftilja na sahtevo brezplačno. "Sna, (531—1) Ces, kr avstrijske £|| državne železnice Izvod iz voznega reda voljsvon od dne l. oktobra 1807. leta. Odhod la l.|nl»IJ*n« jni. kol. Presra #es Trma Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbil, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Aosae, Sol-iograd; A«a Klein-Reiflin& v St^vr, Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontab«>L, Beljak Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoladne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela. thal. Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne osohni vlak v Trbil. Beljak, Celovec, Ljubno; ces Selzthal v Solnograd, Lene Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo. Pariz; čez Klein-Reifling v Sterr, Line, Badejevice, Plsenj, Manjine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto l» k K»«e>v|e>. Ob K. ari 15 m zjatraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoladne mešani vlak. — Ob 6. ari 30 m zvečer mešani vlak. — Prihod v Izubijano, j. k. Progst la Trblia. Ob 5. nrf 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaji, via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solno -grada, Linca, Stejrrs, Aoaseea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Fran-zensfeate. — Ob 11. nri 90 m. dopoladne osobni vlak s Daneta via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Len d Oasteina, lijuhna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. ori f>7 m. popola-dne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. svecei osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proga la Nov«**;* lairmUk lo le Ho«ev|m. Ob 8. ari 19 m. zjatraj mešani vlak. — Ob 2. nri 32 m. popolndne mešani vlak. — Ob 8. ari đ5 m. zvečer mešani v'" V — Odhod la ■,|ubljwne d. k. v Kauatiik. Ob i. ari 23 m. sjatraj, ob 2. ari 5 m. popolndne, eb 6. url 50 m. zvečer. — Prihod * L.|uul|aao d. k. Is Ksvtualksv Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ari iO m. svečer. (17—78) Pri c. kr. poštnem uradu na deželi (Gorenjsko) vzprejme ee poštna odpraviteljica. Zahteva se zmožnost, potitni urad samostojno voditi Plača po dogovora. — Naslov pove iz prijaznosti nptavnifttvu „Slov N»roda". (533—1) Št. 11.543. (536} Ker se od 29 decembrA 1897 naprej niti v Ljnbljani niti v okrožja 4 kil* metrov rd mesta ni p*imeni nikak slučaj mačje ali pa pasje stekline, se s tnkajSnj m» razglasoma z dne l. decembra 1H97 a t 40 858 in z dn«5 5 ja-nnvnrja 1898 št. 44 672 določena konttimacija z današnjim dnevom razveljavi z destavkom, da je v navedenih mestnih okraj h zopet dovoljeno mačke imeti. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane doe 30. marca 1898. Najnovejše ln najboljše v 1 o To \jl te i la. za gospode in dečke Jsdrlk« s>rvlJk ssvatrlJakih, n«osaUlh( Italllanskih In ausjjlešklh tovarn priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah (4C6—3) 3Ic>iPstiii trif Ht. 8. Zaloga klobukov o kr. prlvlles;ovaclh £^ dvornih klob. tovarn W. Ch.Pless, Dunaj, in J. Pichler, Gradec. Klobuki ae s»o laatnl alr|avl glnv« In po lastni eep«veal oaillla« ladrl|n|«>|o Iu ar vspreJetna)o atarl klobulcl sa barvanje In nsodt>rnlsovnn|e. Ljubljana, Preširnove utice št 9 f>iipot oca t