Leto LXXII., sl 8 Ljubljana, sreda tL iaimafja 1939 Cena Din I iznaja vsa* dan popoldne izvzemal aedelje m praznike — inaeratl do 80 petlt vrst a um 1 do 100 trsi a Din 2.50 od 100 do 400 vrst S Din 3. već Ji inaeratl petlt vrsta Din 4- Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji DId 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Dl CT*A VNMTVO LJUBLJANA, Rnafljeva nllea štev. 5 Telefon: 81-22. 31-23. 31-14. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg at. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani At. 10.351 Chamberlain in Halifax na poti: Rim v pričakovanju angleških državnikov Pripravljajo jim izredno svečan sprejem, da U na ta način manifestirali obnovljeno prijateljstvo do Anglije — Sla v ospe vi Chamberlainn v italijanskem tisku RIM, 11. jan. AA. Rruter: Prihod angleškega premierja Chamberlaina in ministra zunanjih zadev lorda Halifaxa se pričakuje v prisrčni atmosferi. Dasi se uradni ničesar ne govori o predmetih, o kate;'h *e bo razpravljalo na rimskem sestanku an gleških in italijanskih državnikov vendar mislijo, da se bo razpravljalo špansko vprašanje, odnošaji med Francijo in Italija glede italijanskih aspiracii v Afriki uprava Sueškega prekopa in našel ievanje Zidov, kakor tudi vprašanje angleško italijanskih trgovinskih odnošaiev Prvi urad , ni sestanek med predstavniki italijanske j vlade in angleškimi predstavniki je pred- i viden za danes zjutraj ob 8. v speciainem i vlaku. Ob 10 dopoldne bodo v Genovi ita- j lijanske civilne in vojaške oblasti svečano sprejele angleške goste. Popoldne ob 16 2C bodo na postaji v Rimu spieieli Chamberlaina in Halifaxa italijanski zunanji minister Ciano ter ostali Italijanski ministr-in angleški poslanik v Rimu Posta ;a je okrašena s cvetjem ter angleškimi in italijanskimi zastavami. Angleški eosti ce bo- do odpeljali v spremstvu predstavnikov uaiijanske vlade v sedmih avtomobilih z avtomob.lom zunanjega ministra Ciana In ^ham' ^rlaina na čelu Vse do vile »Mada-me« kjer bodo angleški državniki stanovali za časa bivanja v Rimu, bo postavljen vojaški špalir. rit 11 lan e. Po pisanju italijanskih listov pričakuje Italija mnogo od tega sestanka Sodijo, da se bo razpravljalo o frnm jsko-italiianskih odnošajih kot delu pogodbe o ureditvi položaja v Evropi Zelja Italije je. da se ti odnošaji razčistijo, na drug-' strani pa tudi želi, da se uredi špansko vprašanje In se tako na tem sektorju vzpostavi mir To vprašanje je po-^ktual^o do zaHniih 'm^gah eenerala Franca V Rimu poudarjajo, da se mora ^o teh zmagah generalu Francu priznati oravica vojuioče se stranke. Eno najvažnejših vprašanj rimske konference pa bo tudi vprašanje beguncev Listi poročaio da je pred dnevi neki Rudolf poslal Mussoliniju poslanico, v kateri ie izražena želja, da bi 2ide naselili v i Abesiniji, ker je tam že itak dosti Semi-tov. Tudi Chamberlain se bo zanimal za to vprašanje in bo predložil Mussoliniju stvarne predloge da se definitivno reši židovsko vprašanje Najvažnejše vprašanje pa bo nedvomno vzpostavitev direktnih in intimnih «tikov med obema imperijema. V rimskih službenih krogih pričakujejo, da bo Italija ime la ključ za rešitev evropske krize v svodih rokah Rimski sestanek naj bi bil prvi v vrsti sestankov, ki naj bi se vršili med totalitarnimi in demokratskimi državami za vzpostavitev ravnotežja in miru v Evropi in sploh vsega sveta. Diplomatski urednik agencije Štefani piše med drugim: Zasluge za dosego sporazuma med Ttaliio in Anglijo ima nedvom no tudi Chamberlain. ki je s svojo državniško uvidevnostjo in odločnostjo. . katero je nastopil proti vsem razdiralnim struiam v Evropi, pripomogel ustvarit*' vzvišene cilje ravnovesia in sodelovanja Italijanski narod se spomisna z živimi simpatijami vsega tega ter poHlia velikim dr- žavnikom in rimskim gostom najprisrčnejši pozdrav. Razgovori v Parizu LONDON. 11. jan. AA DNB: Vodeči angleški listi pišejo, da je zelo verjetno, da je Chamberlain izjavil v Parizu, da ne bo posredoval v spo. a med Italijo in Francijo in da bo generalu Francu priznal pravico vojskujoče se stranke šele potem, ko se izvrši načrt o nevmešavanju. »Times« misli, da je Chamberlain zastopal mnenje, da za-visijo dobri odnošaji med Anglijo in Italijo od spoštovanja statusa quoa v Sredozemskem morju s strani Italije. Chamberlain ie očividno povedal Daladierju, da bo Mussoliniju poročal resnico o solidarnosti med Anglijo in Francijo, kakor tudi o potrebi, da Italija tudi s svoje strani nekaj žrtvuje v svrho ohranitve dobrih odnošaiev med Rimom in Parizom. Jasno je tudi, da je Daladier izjavil, da Francija odbija vse italijanske zahteve glede francoskega ozemlja. češkoslovaška ^^■S^n^^^nMI^nB BL demarša v Budimpešti čsL vlada odklanja odgovornost in odškodnino za napade, ki so jili izzvali Madžari in poziva madžarsko vlado, da izvede sklepe dunajske razsodbe PRAGA, 11. jan. br. Uradno poročajo: Češkoslovaški poslanik v Budimpešti je dobil danes nalog, da izvrši pri madžarski vladi demaršo zaradi incidentov, ki so bili izzvani z madžarske strani v noči od sobote na nedeljo. V tej demarši dela češkoslovaška vlada madžarsko vlado odgovorno za vse te incidente in za neprestane kršitve češkoslovaške državne meje s strani madžarskega vojaštva in oboroženih madžarskih tolp. Češkoslovaški poslanik je obenem izročil madžarski vladi obširno spomenico s podrobnimi podatki izvedene preiskave v zvezi s temi incidenti. padom, ker je to v interesu sosednjih odnosov med Češkoslovaško in Madžarsko. Češkoslovaška vlada mora po mnenju madžarskega namestnika ministra zunanjih zadev predvsem napraviti red v svoji državi ter izjaviti, da je pripravljena poravnati materialno in moralno škodo za omenjene napade ter kaznovati vse krivce. Madžarska vlada ne more nadaljevati pogajanj v zvezi z dunajsko arbitražo, dokler ne dobi od češkoslovaške vlade zadoščenja v smislu madžarskih zahtev. V krogih, ki stojijo blizu madžarski vladi, vlada prepričanje, da bi se med obema državama lahko ustvarili normalni odnošaji šele po končani preiskavi s strani ma-džarsko-češkoslovaškega odbora ter potem, ko bo češkoslovaška vlada izpolnila svoje obveznosti. Nov incident Bratislava. 11. januarja (DNB) Snoči okoli 18. ure je skupina 40 slovaških beguncev iz Gornje Madžarske vdrla z naperjenimi revolverji v uredništvo madžarskega lista »Esti TJjszag«. Begunci so pozvali vse prisotne urednike, naj dvignejo roke kvišku ter se jnostavijO ob zid, nakar so prerezali vse telefonske žice ter poku-rili in uničili vso kartoteko in arhive. V slovaških krogih se spravlja to postopanje beguncev v zvezo z nekim člankom, ki ga je grofica Esterhazi objavila v bratislavskem madžarskem listu »Esti Ujszag«. Iz te spomenice je jasno razvidno, da so dne 8. januarja madžarski vojaki in večji oddelki oboroženih madžarskih civilistov prekoračili demarkacijsko črto v bližini vasi Dovbe južnovzhodno od Mu-kaeeva ter so s puškami, avtomatskimi pištolami in šestimi strojnicami streljali na češkoslovaško obmejno stražo in vdrli na češkoslovaško ozemlje. Sele nato je nastopila češkoslovaška oborožeua sila. ki je pregnala napadalce nazaj preko meje V Dovhe sta bila nato poslana dva oficirja, da bi pri madžarskem poveljniku protestirala zaradi tega napada in zahtevala ukrepe, da se taki dogodki ne bi več ponovili. Ko pa sta prišla na mejo, so iib z madžarske strani ponovno obstreljevali. Ko streljanje ni prenehalo, je nadpo-ročnik Novotny dvignil roko z belim trakom na rokavu, spremljajoči vojaki pa so mahali z belimi robci v znak, da so parlamentarci. Čeprav so bili madžarski vojaki oddaljeni komaj 200 korakov in so znake dobro videli, niso prenehali s streljanjem Češkoslovaški parlamentarci so se morali pred ognjem madžarskih čet skriti v bližnji jarek, kjer so čakali aad četrt ure. Ko pa streljanje še vedno ni ponehalo, so se v največjem ognju umaknili nazaj na češkoslovaško zaledje. Pri tem je bil praporščak Hacha trikrat ranjen s streli v prsa. Sele ob 11 dopoldne so Madžari prenehali z obstreljevanjem. Češkoslovaško zunanje ministrstvo je o tej demarši obvestilo tudi madžarskega odpravnika poslov v Pragi ter mu ob enem izročilo odgovor češkoslovaške vlade na verbalno noto madžarske vlade z dne 7. t m. in na pismo madžarskega poslaništva z dne 9. t m. Razen tega je češkoslovaška vlada izdala strog nalog vsem vojaškim in varnostnim formacijam, da pod nobenim pogojem ne smejo prekoračiti demarkacijske črte. Le v obrambi proti napadom z madžarske strani morajo z vsemi sredstvi braniti suverenost in nedotakljivost republike. Kar se tiče zahteve madžarske vlade po odškodnini v zvezi z obmejnimi incidenti, ugotavlja češkoslovaška vlada v svojem odgovoru, da je izvedena nepristranska preiskava nedvoumno doka/ala. da so bili vsi ti incidenti izzvani z madžarske strani z obstreljevanjem češkoslovaških obmejnih organov. Češkoslovaški organi so samo zaradi tega odvrnili s ognjem, da zavrnejo napad na češkoslovaško ozemlje. Češkoslovaška vlada zaradi tega tudi ne more biti odgovorna za te obžalovanja vredne dogodke in odklanja naravno tudi vsako odškodnino. Odkritosrčno pa želi. da bi se v interesu dobrega sosedstva vsi ti incidenti čimprej likvidirali. Zaradi tega ponovno predlaga, da se poveri preiskava zadnjih dogodkov pri Mu-kačevu in Užhorodu mešani preiskovalni komisiji. Češkoslovaška vlada je celo pripravljena, vprašanje odgovornosti za te dogodke podrediti rezultatom preiskave in ugotovitvam mešane preiskovalne komisije. Češkoslovaška vlada znova opozarja madžarsko vlado na obveznosti, ki sta jih obe vladi prevzeli s tem, da sta dunajs o razsodbo z dne 2. novembra priznali kot definitivno ureditev in ko sta svečano pristali na to, da bosta to razsodbo nemudoma izvršili. Češkoslovaška vlada zato ponovno predlaga, da obe vladi nemudoma izdata vse potrebne ukrepe, da se ponovitev obmejnih incidentov prepreči. Zato ponovno predlaga, naj ° osnuje nevtralen pas tako, da se vojašk in civilne oborožene formacije ne smejo približati demarkacijski črti več kakor na 1500 m. Češkoslovaška vlada upa. da je na ta način v popolni meri izrazila svojo miroljubnost in pripravljenost, da se vsi ti incidenti objektivno in nepristransko likvidirajo. Pričakuje pa, da bo tudi madžarska vlada pokazala enako dobro voljo. Volilni rezultati Službena objava glavnega volilnega odbora o končnoveljavnih rezultatih skupščinskih volitev 11. decembra Beograd, 11 jan e. Glavni volilni odbor je konča) svoje delo in včeraj so bili objavljeni rezultati volitev v narodno skupščin«} po vsej državi. Volilnih upravičencev je bilo 4.080.286. volilo pa je 3.039.041 oseb. Udeležba je znašala 74.48°/». Lista dr. Milana Stojadinoviča je dobila 1,643.783. lista dr. Mačka 1.364.521. lista dr. L joti« a 30.734. Po posameznih banovinah so bili rezultati naslednji: Beograd Zemun in Pančevo: upravičencev 90 806. udeležba 51618. v odstotkih 56 84% Dr Stojadinuvic 39.597. dr Maček 11 522. dr Ljotič 499 Dravska banovina: upravičencev 320 361 volilo 216 610. v odstotkih 67 61°«. Di Sto-jadmović 170.257. di Maček 45 226. dr Ljotič 1127. Savska banovina: upravičencev 816.967. volil-- 657 294. t i 80 470/i» Dr. Stojadinović 112.386, dr Maček 542.761. dr. Ljutić 2147. Vrbaska banov.: upravičencev 295.063, volilo 21i 184, t. j. 72.25° o. Dr Stojadinović 108 068 di Maček 103910, Ljotič 1205. Primorska banov.: upravičencev 270.321, volilo 213 620. t. j. 79.03°/o. Dr Stojadinović 42.85 4 dr Maček 168349 Ljotič 2427. Drinska banov.: upravičencev 427 677, volilo 335.141. t. j. 78.36'VV Dr. Stojadinović 193.059, dr Maček 138.320. Ljotič 3762. Zetska banovina: upravičencev 265.073, volilo 200.742. t. j. 75.74" n Dr Stojadinović 129 154. dr Maček 70.541, Ljotić 1047. Dunavska banov.: upravičencev 713.593, volilo 520 587. t. j. 72.95°/i> Dr. Stojadinović 373.070 dr Maček 129.944, Ljotić 17.593. Moravska banov.: upravičencev 428.630. volilo 326 778. t j 76.16° o, Dr Stojadinović 247 243. dr Maček 78.718, Ljotić 817. Vardarska banov.: upravičencev 451.831, volilo 303 457, t. j. 67.16°/©. Dr. Stojadinović 228 095. dr Maček 75.232. Ljotić 130. Poročila s španskih bojišč Na obeh straneh so že hudo izčrpani — Menziva je v zastoju Madžarska prekinila pogajanja s ČSR C Jkler ne dobi zadoščenja in zahtevane odškodnine za dogodke pri Mnkačevn Budimpešta, 11 januarja. (MTI) Češkoslovaški poslanik v Budimpešti je obiskal namestnika ministra za zunanje zadeve ter mu obrazložil češkoslovaško stališče glede incidenta pri Mukačevu. Namestnik zunanjega ministra je češkoslovaškemu poslaniku obrazložil s svoje strani madžarsko stališče, da se na osnovi tega, ker se napadi vedno pogosteje pojavljajo in ker izvirajo od rednih vojnih čet, da sklepati, da gre za namerne postopka v svrho stal- nega vznemirjanja prebivalstva ob meji. Namestnik zunanjega ministra je izjavil, da bodo madžarske čete. ako se bo tak napad ponovil, ne samo odbile češkoslovaške čete, temveč jih tudi preganjale, dokler ne bodo nesposobne sa borbo. Madžarska vlada ve, da bi nadaljevanje napadov bilo ne samo škodljivo za mir, ki ga vsi pričakujejo, temveč bi samo poslabšalo situacijo. Zato je potrebno, da češkoslovaška vlada napravi konec takim na* SALAMANCA. 11. jan. AA Na katalon-! skem bojišču nadaljujejo Francove čete v gosti megli ofenzivo. Južno krilo nacionalističnih čet je zavzelo severno od Palsete tri kraje Ob obali Ebra so tri kilometre severno od morja zasedle mesto Garcia Sovražnik je pustil na bojišču veliko število mrtvih, okoli tisoč republikancev pa je bilo ujetih Južno od Espluge so nacionalne čete zasedle samostan Pobled. Na Cordobskem bojišču so republikanci nadaljevali z napadi pri Valseillu in Penaroji, toda opaziti je popuščanje napadov Nacionalistične čete so stopile v protiofenzivo ter zasedle več republikanskih položaiev. Republikanci so imeli velike izgube. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo vojaške objekte v barcelonski luki. Saint Jean de Luz, 11. jan. AA. Po republikanskih poročilih so nacionalistične čete izvršile na estramadurskem bojišču v planini Prapera tri napade, toda vsi napadi so bili odbiti. Pri Artezi je bilo uničenih pet nacionalističnih tankov ter eden zajet. Na južnem krilu katalonskega bojiSća so Francove čete po težkih borbah zasedle me sto Espluga de Francoli, La Firega in Raba rez Nacionalistična letala so bombardirala kraj Ca pela res pri Barceloni. Republikanska radiopostaja je snoči javljala o ne- redih v nacionalni Španiji. Na južnem delu katalonskega bojišča so nacionalistične čete zavzele položaje oddaljene 20 milj od Taragone. Po snočnjih vesteh napredujejo nacionalistične čete na vseh delih bojišča, dasi napredovanje ovirajo velike megle. Nac cnalistične trupe bodo Šele *ez nekoliko dtii utrdile nove položaje. Barcelona, 11. jan. AA. Vreme 36 ;e spiemenilo tako. da nacionalistična letala zsred: megel ne morejo več napadati. Ke-pumikanci se zelo uporno branijo ter so nacionalist še daleč od glavnih obrambnih čit republikanske vojske. Rep'ib1 :knn-ska fronta v dolžini 150 km se dobro brani Gospodarska pogajanja med Poljsko in Rud jo VARŠAVA, 11. jan. AA. Ha vas: Poučeni krogi trdijo, da bo 18. januarja odpotovala v Rusijo poljska gospodarska delegacija, kjer bodo pogajanja o spremembah in dopolnitvah poljsko-sovjetskega trgovskega sporazuma, ki bo verjetno podpisan še ta mesec. Litvinov, ki potuje 14. januarja skozi Varšavo v Ženevo, se v Varšavi verjetno ne bo ustavil. Edouard Herriot ugledni francoski politik in vodilni dlan dlkalno socialistične stranke, je bil na včerajšnji seji že tretjič zaporedno izvoljen za predsednika poslanske zbornice. V političnih krogih ga označujejo tudi za najresnejsega kandidata za bodočega prezidenta francoske republike. Ril je tudi že večkrat minister in ministrski predsednik Nemška univerza v Pragi PRAGA, 11. jan. e. Včeraj so se pričela zopet predavania na tukajšnji nemški univerzi. Od pretekle sobote se je na nemško univerzo vpisalo 1500 dijakov, sodijo pa, da bo njih število še znatno večje in da se bo vpisalo tudi mnogo inozemcev kakor prejšnja leta. Na univerzo pa ne sprejemajo židovskih visokošoleev. Odpuščeni so bili tudi vsi židovski profesorji. Okrog 200 slušateljev bo stanovalo v bivšem domu sudetsko-nemške stranke, ki je preurejen v dijaški internat. Bivša španska kraljica v Rimu Run, 11. jan. AA. Bivša »panska kraljica Viktorija Evgenija je snoči prispela v Rim. Za svojega obiska bo gost Kvirinala. Dr« Hodža odpotoval v Švico Praga, 11. januarja. AA. DNB. Bivši predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je odpotoval v Švico, kjer bo dalji časa ostal v Lausanni. V političnih krogik trdijo, da je dr. Hodža odpotoval v Švico is zdravstvenih razlogov. Snežne razmere z dne 11. I. 1939 Kranjska gora 810 m: —5, delno oblačno, 65 cm snega, pršič drsališče in sanka-lišče uporabna, Rateče-Planica 870 m: -5, delno oblačno. 68 cm snega, pršič. vetrovno, skakal, niče uporabne, JPlanica-Slatna 950 m: —4, delno oblačno, 78 cm snega, pršič. drsališče uporabno, Peč-Petelinjek 1440 m: —3, delno oblačno, 85 cm snega, pršič, Dovje-Mojstrana 650 m: —7, delno oblačno. 50 cm snega, prsič, Bled 501 m: —2, delno oblačno. 45 om snega, pršič, drsališče uporabno, Pokljuka 1300 m: —2. drobno mede, 120 cm snega, pršič, Bohinj »Zlatorog« 530 m: +4, oblačno, 76 cm snega, južen. Komna 1520 m: —6, drobno mede. 215 cm snega, pršič, vetrovno. Polževo 620 m: + 2, delno oblačno, 35 cm snega, južen, mirno, Sodražica: +6, oblačno. 28 cm snega, južen, vetrovno. Nova vas (Bloke): -f-6, delno oblačno, 20 cm snega, južen, Senjorjev dom 1522 m: —8, delno oblačno, 110 cm snega, pršič, mirno, Ribnica na Pohorju 715 m: —1, demo oblačno, 30 cm snega, pršič, Sv. Lovrenc na Pohorju 488 m: —2. demo oblačno, 48 cm snega. prSič, Peca 1654 m: —6. delno oblačno. 100 cm snega, pršič. mirno. Rimski vrelec 530 m: —11, delno oblačno, 45 cm snega, pršič, drsališče uporabno, Dom na Krvavcu 1700 m: —4, oblačno, 15 cm pršiča. 130 cm podlage. Jezersko 890 m: -hI, delno oblačno, 00 cm snega, južen, mirno, Gorjuše 1000 m: 5. oblačno, 80 cm snega, pršič. 10. I. 1939 Dovje-Mojstrana 650 m: —9, solnčno. 55 cm snega, pršič, Sk a laški dom na Voglu 1540 m: —3, d din o oblačno. 230 cm snega, pršič, Rakitna 789 m: —9. solnčno. 35 cm snega, pršič, Toško čelo 589 m: —4, solnčno, 37 cm snega, pršič. Borzna poročila. Curih, 11. januarja. Beograd 10, Pari* 11.67, London 20.66, New York 442.326, Bruselj 74.75, Milan 23.275, Amsterdam 240.55, Berlin 177.25, Praga 15.1«, va 83.60, Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, areda, 11. januarja 1939. Stev. 8 Uspehi kluba ljubiteljev športnih psov člani kluba so lastniki pix>v, ki so si priboriB mednarodno In državno prvaštvo Ljubljana, 11. januarja JugoUoVeoski klub ljubiteljev športnih psov je imel snoči v hotelu Štrukelj občni /bor. Predsednik prof inž. Stane Prcmelč je pozdravil navzoče, posebno pa zastopnike veterinarskega majorja dr. Ooorelca za dravsko divizijo, šefa veterinarskega oddelka banske uprave dr. Le:i Hribarja, svetnika dr. Grofija za mestno občino, zastopnika Kinološke zveze ravnatelja Zupana, zastopnike klubov in časopisne poročevalce. V svojem poročilu je predsednik omenil, da sc je klub sporazumel z mestno občino lilcdc taks tako. da se je taksa na pse izravnala na 150 din. za imetnike psarn je bila poenotena na 300 din, a mladici v psar-nah 6o bili oproščeni taks. Klub je tudi interveniral glede konjača in prodrl s predlogom, da koniajč ne sme vzeti psa. če je poleg njega lastnik, ki se izkaže z legitimacijo. Doseči bo treba še, da bo konjač razpolagal z vozom, ki bo za prevoz živali bolj primeren, kakor je sedanji. Pripravlja se ustanovitev veterinarske ambulance za pse. Klu-bovo glasilo »Naši psi« lepo napreduje, toda z Lastnimi sredstvi se še ne more vzdrževati. V imenu Jugoslovcnskega kluba jazbečarjev in terijerjev je zboro\alce pozdravil direktor dr. Stare, nakar jc tajnik Teodor T. Dreni" prečital svoje poročilo. Klub ima častnega člana dr. Toneta Jamarja, 20 ustanovnih članov in 135 rednih članov, vsega 156 članov. Na Ljubljano odpade od teh 80. na Maribor 26. na Celje 9 in na druge kraje v Sloveniji 41 članov. Izstopilo je 20 članov, pristopilo pa jih je 16. Glavna prireditev kluba je bila IV. državna razstava psov vseh pasem dne 1. in 2. septembra lani v Ljubljani. Ilirski ovčarji niso bili zastopani v takem številu, kakor bi bilo potrebno. Za razstavo je bilo prijavljenih 74 športnih psov, iz inozemstva 18. iz države pa 36. Osem psov je dobilo nadejo za mednarodnega prvaka (CACIB), nadalje jc bilo 5 prvakov, 10 odličnih, 26 prav dobrih, 8 dobrih in 1 povoljna ocena. Trije psi so tekmovali izven konkurence. Med 12 ilirskimi ovčarji so bili razstavljeni mednarodni prvak in prvak Jugoslavije Dečko Mirnski izven konkurence ter trije prvaki Jugoslavije — Ljubljana 1938. Dva sta dosegle oceno CACIB, dva sta dobila oceno odlično, 6 prav dobro in 1 dobro. Na razstavi bi moralo tekmovati najmanj 50 ilirskih ovčarjev. Mednarodni sodnik prof dr. Karel \Vitzelhuber je ugotovil, da pasma ilirskih ovčarjev od leta do leta napreduje, V tekmovanju skope in vzrejnih skupin j je sodniški zbor dodelil sledeča priznanja: [ Pfarna Osoje, last Steva sinka v Škof ji Loki, je dobila srebrn pokal, darilo društva | Ente Nazionalc delia < mofilia. Milano; psarna Rožnik. Last Teodorja Dreniga v Ljubljani, je dobila srebrno plaketo nemškega kinološkega društva iz Berlina; psarna Sar planina, last Liubosave Grošljcve v Ljubljani, je dobila srebrn pokal darovalca Norsk Kennelklub, Oslo Skoraj 40% bolj ših ocen kakor navadno je bilo na tej razstavi. Na mednarodni razstavi psov na Dunaju v maju je bilo razstavljenih 900 psov. med temi štirje last ljubljanskega kluba. Trije hrti iz psarnc Turjaniki vrh so dobili oceno prav dobro, pekmgez iz psarne Grofija pa je dobil odlično oceno. Na mednarodni tekmi hrtov je prišla barzojka Cha-ra. last Elizabete Hartner iz Murske Sobote, prva na cilj in je postala prvakinja Dunaja za I. 1938. Važen dogodek za ves kinološki svet je bilo izdanje Jugoslovcnskc rodovne knjige, ki je izšla pred meseci in katero je uredil g. Anton Schuster. Xa klub odpade ena trt> tjina vpisanih psov. Oba mednarodna prvaka in trije prvaki Jugoslaviie so last članov ljubljanskega kluba Klub ima svoj dresurni prostor, ki ga pa člani žal ne uporabljajo. Mednarodno prvaštvo je mogoče za nekatere pasme doseči le. ako se izkaže tekmovalec rudi v uporabnostni tekmi. Od 1. januarja 1938. je uvedena tudi pri nas lu-goslpvenska uponbnostna kniiga Svoje glasilo je klub zdal štirikrat. Urejuje ga predsednik. V Jugoslovenski rodovni knjici športnih psov je vpisanih 475 psov, ki pripadajo 28 pasmam. Največ jc nemških dog in nemških ovčarjev ter ilirskih ovčarjev. V vzrejni register je b;lo vpisanih 108 psov. Blagajnik Ciril Vaši je poročal da znaša saldo v blagajni 7000 din G Smerkol je predlagal, naj vzdrži svoje glasilo vsai se leto dni. nakar se bo izkazalo, ali ga bo mogoče še naprej izdajati Svetnik dr Grošelj je pojasnil stališče mestne občine glede pasjih taks Mestna občina je ustregla kinologom, kolikor se ie dalo. Glede konja-ecvega voza ne more ukreniti ničesar, ker nima svojega konjača. temveč je z njim samo pogodbeno vezana. Priprav!:a pa občina gradnjo krcmator;ja za mrhovino, s čimer bo ljubiteljem živali ustreženo. Podpirala bo tudi ustanovitev ambulance za pse. Preglednik računov g. Gallc je predlagal blagajniku in odboru razrešnico s pohvalo. Predlog jc bil soglasno sprejet. Zborovalcc je pozdravil še zastopnik Kinološke zveze g. Zupan, nakar so bile volitve Za predsednika je bil zopet izvolien inž. Stanu Pre-melč. za podpredsednika ravnatelj Tvan Ro-stan. v odboru pa so dr Josip Cepuder. Teodor Drenig. Bojan Drenik, Ivan Kle-menčič. dr. Janko Koren, dr Fran Kovač. Ivan Podobnik, Lojze Smerkol in Ciril Vaši. Pregledovalca računov sta dr. Robert Blu-mauer in Alojz Možina. Glavne spremembe v novih pravilih Tujskoprometne zveze v Ljubljani, s katerimi se manj šina ni strinjala Ljubljana. 11. januarja Po dokaj Živahni debati je bila sprememba pravil Tujskoprometne zveze v Ljubljani na včerajšnjem izrednem občnem zboru z večino glasov sprejeta, toda s pridržkom, da bo poseben odbor stilistično popravil nekatera določila novih pravil. Sporna so bila nova določila glede članov in članarine. V novih pravilih je glede tega določeno: Člani so redni, ustanovni, častni in podporni. Redni in ustanovni član zveze postane lahko samo pravna oseba, in to rujskoprometna društva, samoupravne korporacije, društva, ki pospešujejo tujski promet, društva, organizacije, združenja, katerih namen je vzdrževanje in razvoj osebnega prometa ter vsa ostala društva, ustanove in podjetja, ki imajo posredno ali neposredno zvezo z razvojem tujskega prometa. Redne člane sprejema upravni odbor na podlagi prijave. Upravni odbor lahko odbije sprejem brez navedbe razloga. Redni občni zbor odloča dokončno na pritožbe, članarina za redne člane znaša najmanj 100 din letno. Višino članarine in način plačevanja pa določa za vsakega poedi-nega člana upravni odbor. Pritožba ie dopustna na občnem zboru. Glede pravic in dolžnosti Članov določajo nova pravila: Pravice rednih in ustanovnih članov so, tla se po svojih delegatih udeležujejo občnih zborov zveze, stavijo predloge in glasujejo, da volijo funkcionarje zveze in so lahko voljeni, da sodelujejo pri zvezi, njenih ustanovah in podjetjih zaradi okrepitve zveze, da uživajo vse ugodnosti, ki jih daje zveza svojim članom. Glede občnega zbora določajo nova pravila, da imajo pravico glasa in udeležbe na občnem zboru vsi redni člani in usta- novni člani zveze, kakor tudi vsi člani upravnega in nadzornega odbora. Vendar člani upravnega in nadzornega odbora ne morejo na občnem zboru giasovati v vprašanjih odobrenja zakiničnih računov, glede absolutorija in volitev nove uprave, če na občnem zboru tungirajo kot delegati rednih in ustanovnih članov zveze. Vsak redni ali ustanovni član ima pravico poslati na občni zbor enega delegata. Vsak prisotni član ima pravico samo na en glas. Izjemo tvorijo rujskoprometna društva, ki imajo do 100 članov pravico na enesa dele gata. na vsakih nadaljnjih 100 članov pa pravico do še enega delegata vendar največ tri. Zlasti s temi določili novih pravil manjšina ni bila zadovoljna. Glede upravnega odbora določajo nova pravila: Ispravni odbor sestoji iz predsednika dveh podpredsednikov, 12 članov in 6 namestnikov, katere voli občni zbor za 3 leta Spremenjena so tudi določila glede izvrš nega odbora. Nova pravila določajo: Uprav ni odbor vodi vse poslovanje zveze. Radi hitrejšega opravljanja tekočih in neodložljivih poslov pa voli upravni odbor iz svo je srede izvršni odbor, ki sestoji iz pred sednika, obeh podpredsednikov in štirih članov. Delokrog mu predpiše občni zbor s pravilnikom. V starih pravilih izvršni odbor ni imei s kakšnim pravilnikom določenega delokroga. Tudi glede nadzornega odbora določajo nova pravila drugače kakor stara. Po novih pravilih Tujskoprometne zveze sestoji nadzorni odbor iz 4 članov in 4 namestnikov, katere voli redni občni zbor za eno leto. Ing. P. Kobler 60 letnik Litija, 10. januarja Inž. Pavla Koblerja spoštujemo in cenimo v vsem litijskem okraju kot pravega moža, ki so mu vedno pred očmi skupne koristi. Ob njegovi 601etnici se ga sporni, njajo številna znanci in prijatelji tudi po mnogih krajih v državi, saj si je pridobil velik ugled kot Človek in strokovnjak, ko je bil dc aktiven. Jubilant je pristen Litijan. Po študijah v Ljubljani in na Dunaju je najprej nastopil službo pri železniški direkciji v Sarajevu, a je kmalu prestopil v finančno službo ter napredoval že pred prevratom med vodilne uradnike ljubljanske tobačne tovarne, ob prevratu je postal ravnatelj tobačne tovarne, kot odličnega strokov, njaka so ga kmalu pozvali v Beograd, kjer je nastopil službo kot načelnik monopolske uprave. Inž. Kobler je bil nekaj let tudi ravnatelj Strojnih tovarn in livarn. Tudi po upokojitvi je ostal delaven. Ude jat vu je se med vzornimi sadjarji in vrtnarji, med ribiči in športniki, pa tudi v gospodarskem življenju. Največ zaslug si je pridobil kot predsednik Okrajne hra- nilnice in posojilnice. Inž. Kobler jeva zasluga je tudi, da zdaj niso več tako ogrožena polja na Litijskem polju. Sava še ni regulirana, pa si pomagajmo sami. Sprožil je zamisel, naj bi zgradili obrambni zid vzdolž reke. Zamisel je bila uresničena. Na podoben način so po njegovi zamisli uredili v sosedni vasi Breg potok Reko. Tako inž. Kobler vedno rad pomaga s svojimi nasveti in bogatimi izkušnjami ter misli na druge, ne da bi se predajal brezdelju. Značajnoga moža, zvestega narodnjaka cenijo vsi. ki ga poznajo in mu žele še mnogo življenjskih jubilejev. Nevaren tat pod ključem Poljane, 10. januarja Domovi gornje Poljanske doline v zadnjem času niso imeli miru. Ljudje so dom. ne v ali marsikaj, vse tatvine so pa kazale, da je tat ena in ista oseba. Najprej je bilo vlomljeno v domačijo posestnice Marjane Demšarjeye v Zaprevaleh občina Javorje. Tat je izkoristil ugodno priliko, ko domačih ni bilo doma in je odnesel 300 din Kmalu potem je bilo v Zaprevaleh znova vlomljeno. Tokrat je imela nepovabljene- ga gosta poseetnica Marjana Jelovčanova, ki ji je zmanjkalo 500 din. Tat se je vtihotapil v hiSo. premeta! predale in omare in prišel tako do denarja. Jelovčanovi so tatvino takoj opazili, a kaj, ko je med tem tat že izginil. Morda bi se bil še zdaj skrival, da se mu ni znova zahotelo priti do denarja. Toda tokrat se je uštel. Ko se je bil namreč splazil v gornje prostore hiše posestnice Marjane Bohince ve, je delal tako nespretno, da je začula ropot gospodinja, ki je bila ta čas v pritličju. Od5 hitela je po stopnicah gor, kjer jo je seveda čakalo neprijetno presenečenje. Videla je vlomilca, ki se je v zadnjem trenutku zavihtel skozi okno. Odnesti seveda ni mogel ničesar, ker je bil prepoden. Orožnika Resman in Božič sta slednjič are tirala brezposelnega 201etnega Viktorja Dolenca, rojenega v četeni ravni, občina Javorje. Sprva je Dolenc - po stari navadi gre-, šnikov — vse tatvine tajil, zapletel pa se je v razna protislovja in tudi svojega ali-bija^ ni mogel dokazati, tako da mu ni preostalo drugega, nego da je tatvine vse po vrsti skesano in pred pričami priznal. Celo tako daleč se je udal, da je natanKo opisal, kako je vdiral v stanovanja ter kje in koliko je bilo denarja. Dolenc si je kupil za ukradeni denar dva para čevljev, in kravato, ostali denar pa je zapravil. Vlomilca, ki je bil pravi strah samotnih domačij, so z močnim orožniškim spremstvom odvedli davi v zapore škofjeloškega sodišča. na dvorišče in &e skušal izmuzniti *ku/i vezna vrata. Izročili so gu stražniku, ki ga je prečkal in našel v njegovem žepu več /latih predmeti'v. ki jih je fant ukradel v Datakarioini sobi. Na policiji je dolgo okušal tajiti svoje ime. da mu ne bi naprtili še starih grehov. Izdaja! se je najprej za dijaka osmošolca. nato za brivskega pomočnika, nazadnje pa je le povedal pravo ime. JvalenUnAccetto^ Ljubljana, 11, januarja Snoči je v vi-oki starosti 82 let zatisnil oči splošno znam ljubljanski incšoan in podjetnik £. Valentin Accetto. Rojen je bil 8. februar i a 1858 na Brdu pri Ljubljani kot Iz policijske kronike Ljubljana, 11. januarja Y gostilno Vinka Bavsa na Dolenjski cesti se je splazil oni dan ponoči nekdo, ki so mu morale biti domače razmere dobro znane in ki si je za nočni vlom vse že poprej temeljito pripravil. V gostilni se je dobro najedel in napil, potem je pa poiskal v miznici okrog 1000 din. ukradel povrh še par usnjatih rokavic in žepno uro. potem pa spet izginil. Gostilničar ie vlom prijavil takoj naslednje jutro in je policija vlomilcu že na sledi. V Sememški ulici je nekdo vlomil v stanovanje vikarja dr. Pavla Si~ mončiča v popoldanskih urah in mu odne sei iz pisarne pihalni stroj znamke »Olim-pia«. vreden 3500 din Trgovskemu pomočniku Antonu Hrova tinu je zmanjkala črna zimska suknja \z gostilne Sunara na Carkarjevem nabrežju la borantu Vladimiru Alešu pa je tat odnesel suknjo iz predsobe stanovanja v Strelišk: ulici 10. V ponedeljek ponoći je bilo vlomljeno v trgovino pekovskega mojstra Ivana klrižaja na Tvrševi ce>ti 47. Tat je iskal denar, ki ga je pa našel le za 50 din, potolažil pa se je z blagom in ukradel več zavitkov čokolade in bonbonov, tako da je povzroči! nekaj nad 5(X) din škode. Včeraj je prijela policija 22-Ictne.ua Ivana P., ki je šele nedavno pršel iz pobolj-ševalnice, kjer je bil pod nadzorstvom več Tet, pa se ni poboljšal Komaj je prišel i/ zavoda, se je že poalužil trikov, ki se jih je naučil v družbi enako pokvarjenih tovarišev. Iz Ljubljane je krenil v svet in se potepal po vsej državi. Slednjič se je ustavil nekje na Dolenjskem, kjer je zagrešil več sleparij in tatvin, končno jo jc pa mahnil v Zagreb. V Ljubljano se je vrnil šele nedavno. Večkrat je posedal v raznih gostilnah v Kolodvorski ulici in včeraj jc izrabil ugodno priliko, da se je bkrivaj splazil v gornje nadstropje, kjer je s ponarejenim ključem vdrl v sobo natakarice in pričel stikati za plenom. Pri tem pa ga je zalotila služkinja in poklicala ljudi, ki so Ivana prijeli, dasi je bil že skočil po stopnicah bice Karene. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Petek, 13. januarja: zaprto Sobota. 14. januarja: Giocoruia. Red B. Gostovanje gdčne Vere Majdičeve <8 sin revnega posestnika. Bil pa je izredno priden in nadarjen in iz preprostega pastirčka na očetovem domu se jc povzpel do oglednega ljubljanskega meščana in znanega stavbnika. Poštenost in solidnost je bilo geslo njegovega življenja Prav zaradi tega in zaradi svoje narodne zavesti si je pridobi! velik ugled, pa tudi velik krog prijateljev in znancev. Življenje mu ni prizanašalo / udarci, saj so mu na posledicah vojne umrl: trije sinovi Uglednega pokojnika bodo položili k večnemu počitku jutr;. Pogreb bo ob 15. s Trnovskega pristana štev. 14 na pokopališče k Sv križu. Pokojniku blag spomin, žalo-joči soprogi in hčerki naše iskreno sožaljc! Naše blišče DRAMA Začetek ob 20 url Sreda. 11 januarja: Trideset sekund ljubezni. Red B Četrtek. 12. januarja: Holly\vood. Red Četrtek Petek, 13. januarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Potopljeni svet) Sobota 14. januarja: Žene na Niskavuo- riju. Izven. Znižane cene Nedelja, 15. decembra: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Holljnvood. Izven. * Koncem prihodnjega tedna bo v drami premiera češke veseloigre ^Upniki — na p!an!< v režiji prof. Šesta. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda. 11. januarja: Roxy. Red Sreda četrtek, 12. januarja: ob 15. uri Trubadur. Dijaška predstava. Gostovanje ge. Lju- eiegnicct KOLEDAR Danes: Sreda, 11. januarja katoličani: Higin, Božidar današnji: priredita \ Kino Matica: Alibi Kino Union: Poročnik Rjepkin Kino Sloga: Demoni zraka matineja Ljubavne laži« ob 14.30 Društvo »Pravnik« predavanje dr. Kuk-mana >Upravna dekoncentracija po S 101 finančnega zakona za leto 1938 39 ob !w v dvorani št. 79 justične palače Ljubljanska sadjarska in vrtu. |M»druž-nica: predavanje nadzornika .Josipa strek-lja o s> Vzgoji trte ob zidu in na prostem ob 19. v fizikalni dvorani T. drž, n gimnazije (.realke) DEŽURNE L E K A K n E Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kogresni trg 12 m Nada K tar Vič - Tržaška cest.i Dva samomora Maribor, u. januarja V Klemenu pri Selnici ob Dravi si je na strašen način končala življenje 60-letns Marija Marčičeva. Starka je živela pri jem bratu, stanovala je sama in tudi kuhala si je sama. že ver let je bolehala na kroničnem obolenju pljuč in sira. Zaradi tega je bila precej potrta m večkrat }e tožila sosedom, da ji ni nič do življenja. Toda nihče ji ni verjel, da si bo res končala življenje, zlasti se zaradi fcega ne, ker je bila precej pobožna. Včeraj Q*< poldne pa so slišali domači in sosedje v njeni sobi stokanje in ko je brat odprl vrata j€ sestro na tleh v mlaki ki vi s prerezanim vratom, kraj nje pa velik kuhinjski nož, s katerim si je najbrž v hipni di vni zmedenosti prerezala vrat. Ko so ju našli je še kazala znake življenja, a kmalu je uihnila. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih gori« ih pa si je končala življenje 19-letna služkinja Marija Kurbosova. Sele nedavno je prišla iz mariborske bolnice, kjer so ji rešili življenje. S seboj je prinesla steklenico lizola. Ko so domači v Vardi luščili semenje, je Kurbosova šla v drugo sobo. kje:- je ; -pila lizol. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman in kmalu je nesrečniea v hudih mukah umrla. Dekle je imelo ljubavno razmerje, kar nI ostalo brez posledic. Njen fant je dobil te dni poziv k vojakom. Potrlo jo je. ker je dejal, da se ne smatra za očeta njen* ga otroka. Pokopali jo bodo na dan. ko odide fant k vojakom. Z Jezice Sadjarska in vrtnarska podružnica i Jezici bo imela v četrtek 12. t. m. ob 19.30 v Gasilskem domu na Jezici predavanje o sadnem izboru. Predaval bo g. Breceljnik iz Ljubljane. Sprejemala se bodo tudi naročila za sadno drevje in druge rastline za pomladansko setev in sajenje. Poučnega in zanimivega predavanja naj nihče ne zamudi. Vabi odbor._ PREPOZNO Ivica in Marica se pogovarjata o resnih stvareh. — Jaz bi rada bila deček, pravi Ivica. — Prepozno si se spomnila, odgovori Ivica zamišljeno. To bi bila morala povedati pred krstom. ■ ■ m s Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporo-čamo pretužno vest, da nas je naš najboljši mož, oče, brat, ded, praded, stric, tast in svak, gospod Valentin Accetto stavbenik in posestnik v torek lo. januarja ob pol 19- v 8Z. letu starosti po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, za vedno zapustil. Pogreb dragega rajnika bo v četrtek ob 15« s Trnovskega pristana št. 14» na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, lO. januarja 1939« MARIJA ACCETTO, soproga; ALBINA KREVTZER roj. ACCETTO, hčerka in ostalo sorodstvo •tor. 8 >SLOVENSKI NAROD«, sreda, n. Januarja 1939. Stran 3 DNEVNE VESTI — Župan iu dobrotnik občanov. Eden izmed redkih mož, ki se ob vsaki priliki izkaže s svojo dobroti ji vost jo. Je gotovo us: cdni in priljubljeni župan občine Rudnik g. Ojrrin Ivan. vele trgovec z vinom in posestnik na Lavrici. Ob raznih prilikan in večkrat na leto obdaruje revne občane in jim gre v vseh oziiih na roko. Tudi za novo Isto je g. Ogiin na Široko odprl svoje dobro srce in razdeli] med siromašne občane veliko količino moke in revežem s tem « ';«• <. v najtežjih časih. PrU ljubljenemu županu g. Ognnu se za njegovo plemenito-1 najlepše zahvaljujemo vsi obdarovani: _ Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. Od 5. marci do -O. novembra bo pri banovinski trsnici ta drevesnici v Kapeli pri Slatini Radencih Pmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstva V tečaj bodo sprejeti do-razvitl in zdravi mladeniči v starosti nad 16 let. Prednost imajo sinovi viničar-jev in malih kmečkih posestnikov. Pouk \ t, a m bo teoretičen in praktičen. Go-bodo* imeli v zavodu brezplačno sta* nova nje in hrano. Pridni in siromašni učenci dob*? za nakup učil podpore. Prošnje je treba poslati najkasneje do 1. Ic-bruarji upravi banovinske trsnice in dre-vesnice v Kapeli. Y>.i Ljubljana že govori o tradicionalnem Obrtniškem plesu ki bo dne 14. januarja 1939 v vseh prostorih Kazine Poskrbljeno je, da bo večer kar najbolj prijeten in pester. Ne zamudite prilike in nas počastite s svojim cenjenim obiskom! — Iz državne službe. Premeščeni so na "astno prošnjo zvaničnik Ivan Berdon od .^reakegia načolstva v Ptuju k sres4cemu načclstvu v Omomlju in policijski stražnik Ivan Florjančič od policijskega komi-sarljata na Jesenicah k predstojništvu mestne policije v M&riboiu, po potrebi službe pa policijski stražnik-pripravnik Rudolf Kacijan od predstojništva mestne policijo v Maribom k policijskemu komi-sarijatu na Jesenicah in zvaničnik Ivan Tretjak od sreskega načelstva v Črnomlju k sresdcemu načeJsvtu v Ptuju. Iz banovinske *Iužbe. Imenovana sta za sekundarnega zdravnika pri banovinski bolnici v Mariboru uradniški pripravnik dr. Jožef žitnik in za banovinske ga arhivskega, raonika pri banski upravi v Ljubljani uradniški pripravnik Stanislav Kianjc. Premeščeni so po potrebi službe banovinski sekunda rni zdravnik dr. Marin Bro^ant iz banovinske bolnice v O-.11 k banovinski bolnici v Novem mestu, ' imovinska administrativna uradnica Da-Ica PoB valnik cd okrajnega cestnega odora v Ljubljani k banski upravi in ba-is-ki uraJnižki pripravnik dr. Avgust ipart iz banovinske bolnice v Novem jtu k baruivin^ki bolnici v Celju. Izpit za zdravnika speeialista nevro-_a (živčne bolezni) je napravila gospa dar, uea, Plei\vess-Faj\ stune Pavlic, oba iz Ljbljane in Miha Dermota iz Železnikov. Čestitamo! 1/. Službenega lista«. ;Službeni list k:, banske uprave diavske banovine št. 3. z dne 11 t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah v uredbi o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani, načrt za .-mortizacijo 3rc obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov za proračunsko leto 1938 -I93U.. odločbo o posebnih taksadi za potrdila ,ki jih izdaja zavod za pospeševanje zunanje trgovine, odločbo o stopnji Stručne produžne ugostiteljske škole« v Zagrebu .sprememba in dopolnitev člena -1. pravilnika o carinskih posrednikih, dopolnitev pravilnika o carinskih posrednikih, podaljšavo trgovinskega sporazuma z Madžarsko, telefonski promet s Švico in Italijo, razpored v drža/vnem svetu za leto 193P. odločbo o razmejitvi župnij Dobova in Kapele in razne objave iz ^Službenih r. i in%. Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mi tvega Janez Seklič iz Dre-venika pristojen v občino Kostrivnieo, ld je bfl leta 1924 premeščen kot orožnik v južno Srbijo, od koder ni bilo o njem no- benega glasu ve£. Okrožno sodišče v Mariboru je pa uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Janez Bcženk s Selov-ca. ki je bil v Galiciji ujet in se je zadnjič oglasil iz ruskega ujetništva 1. 1915. in sicer iz A>ti i^hana. — živalske Kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. decembra je bila slinavka in paikljevka na 234 dvorcih, svinjska kuga na 34 dvorcih, svinjska rdečica na 8. perutninska kolera na 4. vranični prisad na 1. šuštavec na 1, in kuga čebelne zalege na 1. — Podpora športnim zvezam. Jugoslo-venski olimpijski odbor bo razdelil med Športne zveze 90.000 din kot podporo za priprave za olimpiado, po 10.000 dobe lah-koatletska. plavalna, kolesarska, veslaška zveza, po 8.000 din boksarska, sabljaška in težko atletska. 6.000 din zimsko športna, po 4.000 din kajaska in žensko športna. 2.000 din za hoekev na travi. Ker olimpijski odbor še nima denarja, more /.»enkrat izplačati podporo samo Zimsko športni zvezi. Letošnji zimski športni dan bo v nedeljo 18. junija. — Dr. Laza Nenadovič umrl. Po dolgi in težki bolezni je umrl včeraj v Beogradu izredni profesor za fizikalno terapijo, hidrologijo in bnlneologijo na me i'cinski fakulteti beograjske univerze dr Laza Nenadovič. Pokojni je bil zaslužen medicinski delavec, eden najboljših beograjskih zdravnikov. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno južno vreme, padavine niso izključene. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 14, v Kumbo-ru 13, v Splitu 12. na Visu. Rabu in v Zagrebu 9. v Ljubljani o. v Mariboru 4.8, v Beogradu 2, v Sarajevu —6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6, temperatura je znašala 2.5. snežna plast 16.5 cm. _ Ovaden delavec. V stanovanje delavca Ivana Koruna v št. Rupertu pri Braslovčah je prišel oni dan neki brezpo-selnež, ki mu je odnesel par novih škornjev in temno dolgo zimsko suknjo. Kot tatu zasledujejo orožniki nekega mladega šoferja iz Ljubljane, ki se rad potika po deželi in se preživlja izključno s tatvinami. — Tatvina v Kaplji vasi. V gostilno Mihaela Strožiča v Kaplji vasi je pred dnevi vdrl tat in odnesel več suhega mesa, nekaj drugih jestvin, več škatel cigaret, žensko obleko, dva plašča, dva moška putena jopiča in nekaj denarja. — Nesreče in nezgode. Zasebnica Marija Petellnšek. stanujoča v Zvezni ulici v Mostah, se je včeraj pri pranju hudo oparila s kropom po obeh nogah. Zdravi se v bolnici. Delavcu Janezu Podlipniku, zaposlenemu v tovarni na Jesenicah, je pri delu brizgnilo v levo oko tekoče železo. — Posestnik Janez Mlakar iz Dan je padel z lestve in si zlomil desno nogo. — Hlapca Pavla Urban i jo iz Blagovee je kon/ brcnil v levo ramo in mu zlomil kljiičnico. — v bolnico so prepeljali tudi posestnlkovega sina Franca Pojeta iz Babnega polja, ki si je na sankanju zlomil levo nogo ter Jovana Kiša iz Kamnika, ki si je zlomil nogo na smučanju. _ Smrtna nesreča beograjskega smii- carja v Alpah. Na smučanju v Alpah blizu Innsbrucka se je smrtno ponesrečil beograjski študent Egon Stajic. Pokojni je bil znan beograjski športnik, posebno navdušen za smučanje in plavanje. Zadnja leta je študiral tehniko na Dunaju. — Od strahu je umrla, čudne smrti je umrla v nedeljo ponoči v Daruvarju Ma, rija Kis, stara 75 let. Stanovala je na periferiji mesta in ko je legla v nedeljo zvečer k počitku, je pustila obleko na odprtem oknu. ponoči je skočil na okno velik pes in razbil šipe. Starka se je tega tako ustrašila, da je jela kričati, misleč, da ho* če nekdo vdreti v njeno sobo. Ko so prihiteli sosedje, so našli starko že mrtvo. Umrla je od strahu. — Senzacionalna aretacija splitskega trgovca. Veliko presenečenje je zbudila včeraj v Splitu aretacija znanega veletr-govca s krznom živojina Popoviča. Areti, rali so ga, ker je napovedal lažni kon-kurz in oškodoval svoje upnike za 750.000 din. PopovlCeva aktiva znaša samo 58.000 din. -* DOPUST Inkasant: prinesel sem vam račun, šef mi je dejal, naj se ne vrnem, dokler ne dobim denarja. Dolžnik: Srečni ste, tako dolgo dopusta še nihče ni dobil. Iz Lfnfrfiane —lj Živilski trg. Na trgu je zadnje čase zelo malo žive perutnine in jajc, kar seveda vpliva na cene. Zelenjave je dovolj, domače in uvožene. Zdaj lahko upamo, da se zelenjava ne bo več mnogo podražila, pač pa bo kmalu začelo občutno primanjkovati domače. Zdaj prodajajo na trgu še celo motovileč, ki ga morajo zelenja-darice nabirati izpod snega; v kleteh ima« jo tudi še shranjene precej endivije. V toplih zaprtih prostorih pridelujejo pri nas zadnja leta vedno več radič a. Med uvoženo zelenjavo je več vrst salat, od radića do glavnate salate, pa tudi lepa špinaca. Prometa je na trgu malo kakor navadno pozimi. —lj Kaj je z lučjo na Galjevici ? že nekaj dni je kolonija na Galjevici in tudi del Dolenjske ceste brez cestne razsvetljave. Velike sitnosti imajo Galjevičani tudi z električno lučjo v svojih stanova, njih, kajti luč jim sveti, kadar in kakor se ji zljubi. Vse motnje in pokvarjene vode na cestah bi prebivalci tega dela mesta končno le želeli imeti odstranjene, oziroma popravljene. —lj Lepa božičnica. Podružnica Narodne strokovne zveze v Medvodah je priredila v nedeljo 8. t, m. v veliki dvorani Sokol-skega doma zelo dobro uspelo božičnieo z zelo lepim programom. Obdarovanih je bilo 150 otrok in revežev. Tem potom izrekamo zahvalo nabiralcem darov, posebno zahvalo pa darovalcem, ki so podprli stremljenje narodnega delavstva, da se malčki tesno povežejo z ljubeznijo do domovine in sokolstva. Prirediteljem pa posebno priznanje. Le tako naprej. —lj Opozarjamo ponovno na predavanje prof. Anice černejeve o položaju in vzgoji deklet jutri, v četrtek ob 20. na ženski gimnaziji, Bleivveisova cesta. —lj Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi jutri, v Če, trtek 12. t. m. ob pol osmih zvečer v telovadnici viške šole poučno pi*edavanje. predava g. škulj o navodilih za cepljenje sadnega drevja, člani in prijatelji vabljeni. Vstopnine ni. —lj Družabni večer priredi zadruga »Oficirski dom« v LJubljani v peteik, 13. januarja t. 1. v Zvezdi?, Kongresni trg l, v proslavo pravoslavnega novega leta. Začetek oh 21. Obleka poljubna. Tovariše rezervne oficirje in prijatelje prosimo, naj se udeleže družabnega večera. — Uprava. —lj Dotična gospa, ki je izgubila v nedeljo popoldne pri predstavi v kinu L7nlo; nu v 3. vrsti kožuhovinast ovratnik, se obvešča, da se je ovratnik našel, ter ga lahko prevzame pri upravi kina. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mosta se sedaj nahaja optik in urar FK. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. —lj Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica nadaljuje po božičnem odmoru s prirejanjem strokovnih predavanj vsak teden v fizikalni dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. V sredo 11. t. m. bo predaval g. nadzornik Josip Strekelj o vzgojj trte na špalirju in na prostem. Začetek točno ob 19. Vstop prost, člani m gostje vabljeni. —lj O gneči na tr&mvaju ob sedanjem slabem vremenu piše takole mestni tiskovni referent: Res so upravičene pritožbe zaradi gneče, toda občinstvo mora nekaj časa potrpeti, ker uprava električne cestne železnice ne razpolaga z dosti velikim voznim parkom. Kakor je javnost že obveščena, je v delu 7 velikih, novih tramvajskih voz, ki bodo v d oglednem času že v prometu Dva predelana opatijska voza sta pred kratkim precej omilila te- ^ zave jutranjega in opoldanskega navala, drugače pa električna cestna železnica sedaj že lahko zmaguje normalen promet. Pri vsem tem pa moram pomisliti, da sa uprava v lastnem interesu sama najbolj prizadeva, da omogoči čim večji promet, ker bi z njim zvišala svoje dohodke. —lj Opozorilo telefonskim naročnikom. Vljudno opozarjamo vse telefonske naročnike, da poteče 15. t. m. rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije za I. Četrtletje 1939. Vsi telefoni, za katere naročnina do tega roka ne bo poravnana, bodo 16. t. m. začasno izključeni iz prometa, za zopetno vključitev pa se mora po predpisih tel. pravilnika plačati vključitvena taksa din 100. Vsi naročniki so ček položnice natega ček. računa 10.225 prejeli dne 20. decembra 1938 če pa je kdo položnico izgubil, dobi lahko drugo pri pošti Ljubljana 1. soba 66. II nadstropje. Za vsa eventualna pojasnila se obrnite na tel. 43,07. Posta Ljubljana 1. HALI OGLASI Beseda 50 par, davek pi.sebej Preklici, izjave beseda Din 1.—. davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POUK B ■■ oU pai. davek posebej. Nalmaniši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece. oddelKi od U7. do S. in od \i>8. do 9 ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2645 RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ZA VSAKO 1'KILIKO najboljše in najcenejše >Huberluse«. površnike, perilo in vsa oblačila nudi F K t S li E K Ljubljana Sv Petra cesta 14 50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana^, Gosposvetska cesta 12. * 3. T VELIKA KAVARNA v neposredni bližini središča Ljubljane se odda v najem z vsem inventarjem 1. julija 1939 kavcije zmožnemu reflektantu, ki ima lastno koncesijo. Več se Izve pri Kmetijski družbi v Ljubljani — Novi trg 3. 249 KLIŠEJE LNO * IN VECRABVNF JUGOGRAMKA MLEKARJA specielno za pripravljanje surovega masla na nov način, samskega, išče mlekarstvo Horva-tič, Zagreb, Ilica 69. 204 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej, NajmanlSi znesek 8 Din FRIZERKO dobro verzirano moč, in učenko iščem. - Hrabrič, Karlovac, Rečka 1. 205 MLAJŠEGA BOLNIČARJA ali sobarja, ki je bil že pri bolniku, iščem. Reflektiram samo na poštenega, z dobrimi spričevali in priporočili. Plača 800 din, stanovanje, zajtrk in perilo. Ponudbe na: Ing. Guštin, Kraljevac 65, Zagreb. 20S Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din GOSTILNO v centru Zagreba, na oglu, z velikim vrtom za 200 oseb, s tremi gosUlniškimi prostori in velikim inventarjem, promet 100.000 din, zaradi bolezni prodam za 65.000 din. Zvonko Ju-ričevič, Zagreb. Palmotičeva 28 204 NAMOČENO FOLENOVKO dobite pri I. Buzzolini, Lingar-jeva ulica (Kresija) 243 GOSTILNO IX TOČILNICO z godbo, promet 60 do 70.000 din mesečno, takoj prodam zaradi odpotovanja iz Zagreba na lastno posestvo. Gostilna ^Slavonija«, Zagreb, Tkalčičeva 19. _ 208 ŠTAJERSKA JABOLKA zimska, mosanegar ln bobovec na prodaj pri Kmetijski družbi, Ljubljana — Novi trg 3. 242 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din GOSTILNA S HI SO V VARA2DINTJ visokopritlično, obstoječo iz 6 sob, 2 kuhinj, lepega vrta, velikega dvorišča, kegljišča in kleti pod vso hišo, prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno. Gostilna je dobro uvedena že mnogo let. Cena 310.000 din. — Naslov: Varaždin, Vrazova ul. 4, F. Pavlovič. 202 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej Najmanlši znesek 8 Din NAKUP GOZDOV ~ vsakovrsten stoječ les ponudite na Lavrenčič, Ljubljana, postni predal 205. 244 GLASBA Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din RADIJSKI SPREJEMNIK Philips, 510 a, Super, petcevni, malo rabljen, odlično sprejema vse postaje, ugodno prodam. — Poizve se pri upravi »Slov. Naroda«. 222 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaHjeva ulica štev. 5 1 1 SENZACIJA! — NAPETA FILMSKA DRAMA IZ PARIŠKEGA DNA ! Tajne sile, romantika in borba ! PREMIERA KINO MATICA 21-24 DANES OB IG., 19. in 21. I'KI ALIBI v gl. vlogah: Erie von Stroheim. Janv Holt — Albert Prejean ^■^^■■■■■naDDnnHaHUUMHavr* >ANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob IH., 19. in 21. url. Odličen češki film o katerem govori vsa Ljubljana OROČNDC RJEPKIN VL. BORSKY, A. MANDLOVA in F. SMOL1K '•»d-r • prilika! Ne zamudite tega sporeda! z največjim navdušenjem! KINO UNION Tel. 22-21 SAMO DVA DNI! Premiera napetega pustolovnoga t Uma mednarodno špijona&C V gl. vlogah: Petei l.orre. Brian l>onle\ KINO SLOGA, tel. 27-30 Helion Wood. Ob 16., 19 In 21 uri Vsled izrednega zanima- « infi2iv«*» Invi predvajamo istega Se danes in nja občinstva za film LjUDaVne InZl jutri ob 14.30 Znižan*' cone Ugotovitve upravnega odbora JUU Ljubljana. 11. lanuarja Upravni odbor Jugos) učiteljskega udruženja, ki Lja sestavljajo razen izvršnega oe?i so predvsem proučevali razmere na ljudskih ;olah ter kako bi okrepili učiteljsko organizacijo in i/boljsali pogoje za narodno izobraževan: Skoraj vse edinice kažejo voljo za ureditev razmer v učiteljski organizaciji, ki ie zasnovana na načelih demokracije. Z obžalovanjem so pa morali ugotoviti, da je del učiteljstva sabotiral delo organizacije, ki jo je slabil s tem, da ni upošteval predpisov pravil in pravilnikov. Oesoraaniziral je učiteljska zborovanja :n potem na občnem zboru sekcije s preziranjem organizacijskih predpisov grešil proti organizaciji, kar jc upravni odbor obsodil, a končno rešitev jc prepustil "lavnemu odboru JUU. Sptošni položaj učiteljstva oe ni Izboljšal, temveč še celo poslabšal, kar velja zlasti za gmotne razmere. Gmotni položaj učiteljstva se je znatno poslabšal. Sedanji prejemk mi bili urejeni po uredbi, ki jc bila izdana Žc pred tremi leti, a medtem so >c Življenjske potrebščine podražile /a 20%. Ljudske šole so nezadostno oskrbovane s šolskimi potrebščinami, zhisti v zetski banovini. Upravni odbor apelira na učiteljstvo, naj ' vsemi silami podpira saniranje razmer V učiteljski organizaciji: obrača se na odločujoče činitelje naj v naprej proučujejo vse obtožit ve učiteljev PO predpisanem pravnem postopku; ugotavljaj da je zelo potrebna sprememba uredbe <» dra-ginjskih dokladah; pooblašča i/.vršilni odbor, naj skrbi, da ne bodo prizadete >o-eialne ustanove tei samopomoči javnih uslužbencev po pravilniku ministra trgovi ne. izdanega decembra Secr pa upravni odbor vztraja pri vseh zahtevah, izraženih v resolucijah, po izboljšanju pogojev za razvoj šole in življenjskih pogojev učitelj->tva. Iz Kranja — Sokoli ne pozabite! Drevi ob 20. je v telovadnici 41. glavna skupščina soko1-skega društva v Kranju. Člani, izpolnile svojo dolžnost! 14« januarja 1939 ob 20. uri v Kranju VELIKI LOVSKI PLES v vseh prostorih hotela „STARA POSTA" V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod ANTON NADIŽAF posestnik Pogreb blagopokojnega bo jutri, v četrtek dne 12. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Verovškova ulica 32, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. januarja 1930. žalujoči: KATARINA — soproga; IGNAC, IVANKA, ANTON — otroci; MARIJA — slnaha; BOŽO In KRI STO — vnuka. ZAHVALA Vsem, ld so ob smrti našega predobrega soproga hi očeta, irospodn Josipa Verliča lastnika tvrdke Ant, Krisper coloniale in veleposestnika sočustvovali z nami in položili vence in cvetje na njegov prerani *rob, izrekamo najpriarčnejso zahvalo. Zahvaljujemo se tudi 66. duhovščini, odličnim predstavnikom naše javnosti s gospodom županom na čelu, predstavnikom trgovstva, Zbornice m* TOI, Trgovske akademije, Združenja trgovcev, Trgovskega društva »Merkur«, vseh drugih korpo racij in organizacij, vsem njegovim tova-rišem, prijateljem In znancem, Id so prihiteli od blizu ln da!*č ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Sv. masa zadušnica se bo darovala v soboto, dne 14. januarja t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. LJUBLJANA, dne 11. januarja 1989. Ana Varili z otroci Stran 4 Tragična smrt družinskega očeta Iz tnozolčka na roki se je razvilo remu je podlegel Ivan Križanič iz Borec kate- Križevci, 10. januarja Danes so položili v Križevcih pri Ljutomeru k večnemu, počitku 43-letnega posestnika Ivana Kri/;-.niča iz Borec. Pokojni je bil dober gospodar In oče sedmih, še nepreskrbljenih otrok. Njegov rano in nenadno smrt objokuje številna družina, ki je ostala brez krušnega očeta, njegovo posestvo pa brez gospodarja. Vsa fara sočustvuje z ubogo družino. Pokojni je pred 14. dnevi opazil na levi roki med mezincem in prstancem majhen mozolček. na knterega ni polagal nobene važnosti. Opravlja! je vsa dela v hiši in hlevu. Nikoli ni m.siil. da bo ta mozolček postal usoden zanj in za njegovo družino. Pri čiščenju kon' si je namreč tam, kjer je imel mozolček zastrupil kri. Vsa nje. gova leva roka je postala modrikasta in otečena. Tukajšnji zdravnik g. dr. Lebar. pri katerem se je pokojnik zdravil, je odredil takojšen prevoz v bolnico v Mursko Soboto. Pokojni pa njegovega nasveta ni poslušal in ostal *"e doma. dokler mu ni vsa roka hndn zatekla, šele tedaj se je napotil v bolnico. Tam so mu hoteli odrezati roko. ker le tako b;. mu rešili življenje. Na to pa pokoini ni pristal in je v nedeljo na posledicah za stru pijenja umrl. V nedeljo ga je šla njegova soproga ob- iskat v Mursko Soboto m ker so obiski bolnikov dovoljeni le od 13 ure naprej, je Sla v cerkev. Ni slutila, da njen mož že leži mrtev v bolnici. Na brzojav, ki je dospel v Križevce okrog 10. ure, je prispel v Mursko Soboto najstarejši pokojnikov sin Stanko, ki je srečal svojo mater na ulici in ji sporočil žalostno vest o očetovi smrti. Uboga reva ni vedela, da je že vdova. Ob ogromni udeležbi ljudstva so pokojnega pokopali na tukajšnjem pokopališču. Uboga deca. ki je ostala brez očeta, objokuje njegovo prerano smrt. Naj mirno počiva, njegovi številni družini pa naše prisrčno sožalje. Taki in slični primeri kakršnih je po našem podeželju mnogo, pričajo, da nase ljudstvo mnogfo premalo polaga važnosti na higijeno. Tudi zdravnikovi nasveti in odločitve se ne upoštevajo. Sele potem, ko je prepozno, uvidijo, da je imel zdravnik prav in bi njegove odločitve lahko rešile marsikaterega. V gornjem primeru n. pr. bi g. Križanič še danes lahko živel, če bi na zdravnikov nasvet takoj odšel v bolnico. Kdaj bo naše ljudstvo toliko vzgojeno, da se bo otreslo stare konservativnosti?! — Vik — »Dobri v^iak švejk« na šentjakobskem odru Predstava 9e izredno ugajala Ljubljančanom, ki stalno Kairolrejttjejo šentjakobsko gledališče Ljubljana. 11. januarja Ves svet živi v noivoznem pričakovanju velikih političnih dcgoiikov, ki naj v temelju obrnejo dosedanji red. časopisi so polni vznemiriajočih vesti, nikjer ni videti, da bodo raiovrkani Evropi posijale svetlejše zvezde. Prav je z. ^o, če elocrk za nekaj ur pozabi na temno bodočnost in si pcišce razvedrila. Pn šentjakobskem gledališču imajo že od nekdaj srečno roko pri izbili komadov, ki občinstvu ugajajo. Zdaj so Ljubljačanom postregli z znano satii'3 Jarosiava Ha^ška. z njegovim nepozabnim švejkom. Nobeno drugo dramatično delo ni tako živo in odkrito posvetilo v notranje življenje bivše črno-žolte monarhije, kjer so se tlač2ni narodi pripravljali, da za vedno vržejo z ramen turji jarem, ki jih je tlačil nad tisoč let. Hašek je v svojem švejku podal izredno nazorno tip dobreclušne male slovanske duše, Ivi se na svojstven način roga c. kr. postavam in mora zato prestati marsikatero bridko uro. Toda švejk je fatalist in namesto da bi ga dogodki potrti, išče in najde v njih vedno in vedno humoristično noto. švejk je zmerom dobre volje, največje neumnosti pečenja s tolikšno naivnostjo, da človek ne ve, ali bi se jezil ali ssmejal. Sijajno zna s tenkim čutom zdra-vega priu. nega človeka razlikovati dobro od slabega in tako celo pomaga osovraženim avstrijskim oblastem, da razkrinkajo vojnega dobavitelja, ki si je na račun vojakov s pokvarjenimi konzervami pridobival milijone. Imenitno je v švejku prikazana tudi vojna psihoza in bojazljivost avstrijskih oblastnikov, ki so v najbolj nedolžnem človeku videli nevaren protidržaven element. Zaradi povsem nedolžne besede te je špicelj« spravil v zapor. švejka videli pred leti v naši dra- mi. Delo je bilo navdušeno Condor«, ki je krenilo 28. novembra od vodstvom kapitana Henkea na polet iz Berlina v Tokio in preletelo to dolgo pot v 55 urah, se je vrnilo v soboto popoldne v Berlin. Petčlansko posadko je svečano sprejel zastopnik nemškega letalstva general Milch. Sprejemu so prisostvovali generalmajor Udet, japonski poslanik Ya-nai in drugi- Vračalo se letalo ni po programu. Imelo je namreč smolo, da je padlo pri Manili v morje. K sreči morje tam ni globoko. Tako so letalo potegnili na suho in ga na otoku Manili popravili. S tem se je precej zakasnil povratek in posadka ni imela več veselja do rekordov. Na poletu z Manile do Beri na se je letalo ustavilo skoraj na vsakem letališču. V Berlin je priletelo iz Frankfurta kjer je posadka skoraj ineognito prenočila. Iz svečanega sprejema v Berlinu, kamor so prileteli nemški letalci z zakasnitvijo treh tednov, lahko sklepamo, da polet v Tokio in ponesrečeni povratek po progi holand-skega zračnega prometa ni zadnje delo kapitana Henkea in njegovih tovarišev. Vsi zaslužiio občudovanje, ker so v rekordnem času popravili ogromno letalo in izpolnili z njim dano nalogo Čeprav z znatno zakasnitvijo. Katastrofa švicarskega letala V soboto popoldne so opazovali prebivalci vasi La Chapele en Serval v depar-tementu Oise severno od Pariza dvomo-torno letalo, ki je letelo razmeroma nizko nad zemljo. Ljudje so slišali, da motorja nista v redu. Kar je letalo trešč.lo na tla in se razbilo ob grič med omenjeno vasjo in Survelliersom. Bilo je švicarsko prometno letalo, s katerim je potovalo 16 potnikov. Pilot Frey in radiotelegrafist Wal-ker sta bila takoj mrtva. Med ranjenci sta tudi dva Cehoslovaka in sicer učitelj Karel Veker in neki Ulmann, bivajoč v Leipzigu. Dalje so prepeljali v bolnico Gustava Ke-vvitza, Poljaka Svvigolo z ženo. angleškega stotnika Maathevvsa, Angleža Hvltona in Johna Buxtona z ženama ter potnika Mar-bacha in Nussbauma. Slednji je v bolnici podlegel težkim ranam. Doma je bil iz Frankfurta n'M. žrtve katastrofe so postali še en potnik, ki njegovega imena še niso ugotovili, dalje žena Poljaka Swigole in strežnica Broo-kova. Vsi trije so umrli v bolnici. Nesreča je nastala tako. da so se krila letala pokrila z ledeno skorjo, ki jih je končno prelomila. Grover se je vrnil Pustolovščina angleškega inženirja anglo-iranske naftne družbe »Brvana« Grovera. ki je poskusil z letalom ugrabiti svojo ženo, Rusinjo, ko ni dobil za njo dovoljenja, da bi odpotovala iz Rusije, sc bo menda vendarle končala srečno. Govori sc, da je za formalno obsojenega Grovera interveniral na zahtevo angleškega poslaništva v Moskvi Litvinov. Grover se je baje že poslovil od Moskve in vzel s seboj tudi svojo ženo. Groveru se je posrečilo prepričati sodišče, da je prekršil ruske zakone samo iz ljubezni do svoje žene. ko se legalno niti sestati ni mogel z njo. Mnogo mu je pomagala mlada prisednica sodišča, ki mu je dala priliko, da je podrobno opisal, kako 6e je pred sedmimi leti seznanil s svojo sedanjo ženo, Heleno Petrovno* in kako si je potem prizadeval odpotovati z njo iz Ru&ije. Grover je bil kaznovan zato, da je prišel v Rusijo brez vizuma m da je brez dovoljenja preletel sovjetsko mejo. Obsojen je bil na 1500 rubljev denarne globe, obenem so mu pa zaplenili letalo, ki je veljalo 173 funtov šterlingov. Globo so takoj plačali Groverovi starši. Grover je priletel v soboto dopoldne s svojo soprogo iz Sovjetske Rusije v Berlin. Letalo se je moralo prebiti skozi silne snežne meteže, toda priletelo je srečno v Berlin. Zakonca sta si v soboto ogledala nemško prestolco, v nedeljo sta pa nadaljevala polet proti Londonu. Grover je vzbujal v Berlinu veliko pozornost kot mož, ki je rešil svojo ženo iz Sovjetske Rusije in ušel iz »sovjetskega pekla« Premoč Anglije na morju se maje Nemčija in Italija sta zgradili močno in moderno vojno brodovje Tik pred novini eto m je prispela v Berlin delegacija angleške admiralitete na pogajanja z nemškimi pomorskimi oblastmi o vprašanjih, nanašajočih se na angleško-nemško pomorsko pogodbo z dne IS. julija 1935. štiričlansko delegacijo je vodil admiral Cummingham. O posvetovanj.h in pogajanjih niso prišle v javnost nobene podrobnosti. Njihovo ozadje pa ni tajno. Angleški admiraliteti dela hude zkvbi naglo napredovanje pomorskega oboroževanja. Pred 11 leti je imela Nemčija med zastarelimi ostanki nekdanjega vojnega bro-dovja eno samo moderno 6.000 tonsko kri-žarko >Emden«. Mirovna pogodba je bila pustila Nemčiji večinoma samo manjše ladje za obalno službo. Leta 1928. je dobila Nemčija tri nove krlžarke te vrste in 12 torpedovk. Jeseni istega leta. je začela graditi Se eno 6.000 tonsko križarko in slove- čo oklopnico »Deutschland^:, ki je dvignila pozneje toliko prahu. Tik pred Hitlerjevo zmago je dobila nemška mornarica še dve manjši kri žarki. činoma že pred dograditvijo odnosno zdaj že dograjene 9e dve oklopni križarki po oS.OOO ton, t no križarko s 36.000 tonami, 2 matični ladji za letala po 19.000 ton, 3 težke kr žarke po 10.000 ton, 4 lahke kri-žarke, 30 torpedovk in 25 podmornic. Tako to imela Nemčija v najkrajšem času 400 tisoč ton obsegajoče vojno brodovje. Nemčija je pospešila gradnjo vojnega brodovja, dečim se je v Franciji, Angliji in v Ameriki gradbeni program iz različnih razlogov zadržal. Tako so jeli Nemci graditi svojo 26.000 tonsko oklopno križarko šele leta 1934. pa je že davno na morju, d očim so začeli Francozi graditi svojo enako veliko kr žarko Dunquerque že leta 1932 pa so jo šele lani spustili ha morje. Pri tem se je nemškim konstrukterjem posrečilo presenetiti strokovni svet z ladjami kakor je recimo lO.OOOtonska kriiarka t pe Deutschland, ki ima mnogo močnejše oklepe od vojnih ladij drugih držav, je enako velika samo hitrejša, oborožena s topovi, ki bruhajo 304 kg težke granite 30 km *""" " MtSr |jp| • Nemška oklopnica »Deutechland« Po letu 1933 se je pa pričelo oboroževanje Nemčije na morju s toliko naglico, da je sklenila Argiija dve leti pozneje z Nemčijo pogodbo glede pomorskega oboroževanja da bi se izognila tekmovanju v oboroževanju na morju. Po tej pogodbi je dobila Nemčija pravico zgraditi vojno brodovje, obsegajoče v celotni tonaži 35% angleške tonaže. Kar se tiče podmornic je pa dobila Nemčija pravico zgraditi močnejše brodovje namreč 45f ? angleške tonaže. Po tej pogodbi naj bi imela Nemčija v letu 1942 vojno brodovje s celotno tonažo 420.000 ton. Za Nemčijo je bila ta pogodba ugodna, kajti Anglija mora braniti svoje interese na vseh svetovnih morjih, doč m je nemško območje mnogo ožje, kajti Nemčija zaenkrat Se nima kolonij. Toda NemČ:ja je ta čas mino poskočila z gradnjo vojnega brodovja. Lani v juli in ie imela že eno moderno oklopnico s 26 000 tonami. 3 oklop-nice po 10.000 ton. 6 lahkih križark. 38 torpedovk, 36 podmornic in v gradnji, ve- Iz Celfa —c Zanimiv koncert. Dijaki iz Celja in Ptuja bodo priredili v nedeljo 22. t. m. o 16. v celjskem gledališču koncert zbora kromatičnih harmonik, čisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Celju. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. —c Skakalna tekma v Liscah pri Celju. Jugoslovenski zimskosportni savez v Ljubljani je omogočil Smučarskemu klubu v Celju Izvedbo skakalne tekme za podsa-vezno prvenstvo z mednarodno udeležbo. Skakalna tekma bo v nedeljo 12. februar-, ja na skakalnici v Liscah pri Celju, ki omogoča skoke do 40 m. Kakor čujemo, se bodo udeležili tekme poleg domačih skakalcev tudi prvovrstni češki, bolgarski, italijanski in nemški športniki. —c Uradno popravljanje volilnih imenikov. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Po § 5. zakona o volilnih imenikih SI. 1. z dne 12. 9. 1931, št. 347-34, mora mestno poglavarstvo v dobi od 1. do vštetega 31. januarja vsakega ieta izvršiti uradne popravke stalnih volilnih imenikov, pri tem vpise v volilne imenike s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane, ter izpusti na isti način one, ki so izgubili to pravico. Vojaki, ki so odsnžali, odnosno ki v letu 1939 služijo svoj rok, se vpišejo uradno. Volilno pravico za volitve v narodno skup- daleč tako da se lahko taka kriiarka spoprime tudi s težjo oklopnico. Francija in Anglija imata v svojem vojnem brodovju razmeroma mnogo star h edinic, d očim ima Nemčija samo nove ladje, moderne, tehnično in po oborožitvi na višku stoječe. Zato ni čuda, da ima angleška admiraliteta nove skrbi. Nemškemu vojnemu brodovju moramo namreč prišteti še italijansko, ki je zelo močno in moderno. Italija sama ima najmočnejše brodovje podmornic na svetu, že lani 1. julija je imela 105 podmornic s skupno tonažo 97.687 ton, Nemčija pa 61 podmornic s skupno tonažo 25.531. Proti temu ima pa Francija SO podmornic s skupno tonažo 77.692 ton. Anglija pa samo 68 podmornic s tonažo 70.470 ton. Pomorska sila osi Rim—Berlin zelo h tro narašča. Anglija s svojimi preglavicami na Daljnem vzhodu, v arabskem svetu in drugod ima dovolj povoda za razburlenie in prizadevanje skleniti z Nemčijo in Italijo take pogodbe, da bi se ji ne bilo treba bati presenečenj. ščino imajo vsi moški državljani kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali naturalizaciji, ko so dovršili 21. leto starosti in vsaj že leto dni bivajo v občini. Državni in javni samoupravni us užbenci se vpišejo v volilne imenike Celja, ako Imajo v nJem svoj službeni sedež. Za državne uslužbens ce se enoletno bivanje ne zahteva. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v ime nikih še niso vpisane, naj se zglasijo v Času od 14. do vključno 30. I. 1939 med 9. in 12. dopoldne v sobi št. 2 mestnega poglavarstva. S seboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v občini celjski. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zglasijo tudi oni, katerih imena, poklici, službeni in drugi nazui ter bivališča niso vpisani. —c 13,073.237 din so izdali prebiva'ci Cel;a in sosednih občin lani za tobak, ci, garete in cigare, 138050 din pa za cigaretni papir. Leta 1937 so izdali za tobak, tobačne izdelke in cigaretni papir 250.000 din manj. —c V celjski bolnici je umrl v ponedeljek berač Jože Vrbovšek iz teharske okolice. Vrbovska so našli v ponedeljek zjutraj v Skobernetovem hlevu na Krekovi cesti vsega onemoglega, zanemarjenega in polnega gnojnih ran. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu po prevozu izdihnil. Darujte za »Zvončkov9 sklad 54 Molčal je in molčal je tudi polkovnik Morris Vsak je bil zatopljen v svoje spomine. Gray je videl v duhu svojega očeta Gotovo ni imel mirne ure, odkar je bil svojemu sinu dovolil udeležiti se ekspedicije. Zdaj hodi po sobah in stoji zamišljen pred sliko svoje žene. pred sliko Graveve matere. Mladeniču se je zdelo, da je njegov dom v Chi-cagu neskončno oddaljen, skoraj tako daleč, kakor so zvezde in luna. V očeh starega Indijanca je bila smrt, — o tem ni dvomil. — Ali so bile to rane iz bitke? — je vprašal mladenič nenadoma. — Ne fant! Pri nekaterih indijanskih plemenih je običaj, da se v znak žalosti sami ranijo, kadar jim umre kdo izmed dragih svojcev Najbrž je poglavar izgubil sina in zdaj se hoče maščevati. Bojim se. da misli, da si ti moj sin. Polkovnik Morris je hotel pregnati mračne misli, kar se mu pa ni posrečilo. Strah pred bodočnostjo je bil prevelik. Mlad Indijanec se je tiho ustavil in z zgovorno kretnjo je ustavil tudi bele može. Don, don, don, don — so zadoneli iz daljave bob- ni, potem je pa bobnanje ritmično naraščalo in pojemalo. Luka je stopil k svojemu starejšemu tovarišu, jel mu je nekaj razburjeno praviti in se posvetovati z njim. Šele čez nekaj časa je stopil k belim možem in na obrazu se mu je poznalo, da je razburjen. — Bobni oznanjajo nekakšno svečanost — in mučenje. — je dejal in se ozrl na dr. Marsona. Njegove besede so mogle imeti samo en pomen: da se je približal polkovniku Morrisu in mlademu Grayu konec. — Hitro moramo nekaj ukreniti! — je vzkliknil Marson obupano in se ozrl vprašujoče na svojega tovariša. — Lahko še pridejo pravočasno — je dejal Ha-les. — Zato se ne smemo zadrževati z razmišljanjem. Luka je skomignil z rameni. — Taborišče je najmanj še tri ure daleč. Kmalu nastane noč in težko bomo hodili po pragozdu. Zamolklo bobnenje bobnov se je še vedno razlegalo. Nevidni tambor je sporočal vsemu pragozdu svoje poslanstvo. — Naprej moramo, razumeš! — je vzkliknil Wal-ker in stisnil dr. Marsonovo ramo kakor v kleščah. — Nočem se vrniti iz tega pekla brez mladeniča. Če hočeta, lahko ostaneta čez noč tu in se odpo-čijeta, jaz pa pojdem naprej... — Ali je mogoče nadaljevati pot tudi ponoči? — Težko je najti rtezico že podnevi, kaj šele ponoči. Morda bi se lahko držali samo smeri. Dr. Marson se je sklonil k Indijancu. — Ti in tvoj tovariš bosta bogata. Celo čredo merjascev dobiš. Indijanec ni odgovoril. Šele čez nekaj časa je dejal: — Dekličin oče zahteva samo štiri merjasce; več jih ne potrebujem. Potem je pa zamahnil z roko in možje so krenili naprej po pragozdu. Tudi Carter je slišal bobne in zaslišal jih je mnogo bliže kakor dr. Marson. Bil je že pripravljen k nočnemu počitku, ker je bil zadnji dan povsem izčrpal njegove moči Čutil je, da je že blizu indijanske naselbine, toda hotel je biti spočit in dobro pripravljen na to, kar se je pripravljalo in zato je raje prej počival. Naenkrat so pa zadoneli bobni zelo blizu in Carterju se je zdelo, da bobne grozeče in svareče. Naglo je vstal, skočil od svojega ognja in poteptal plamenčke. Potem je pa zavihtel na ramo svojo popotno torbo in ubral pot pod noge tja, od koder se je razlegalo bobnanje. Vedel je, da je taborišče blizu in zato ni več hotel rabiti sekirice. Hreščanje padajočih drevesc bi lahko izdalo njegovo prisotnost. Brez sekirice je pa šlo zelo počasi naprej, saj je bilo vse polno ovir na poti. Tam, kjer bi ga bit en udarec sekirice osvobodil, se je težko orerival naprej ter puščal na trnju koščke svoje obleke kože. Vendar je pa nadaljeval svojo pot, kakor je vedel in znal. V ušesih mu je šumelo in srce mu je močno utripalo. Čutil je, da ga bo zdaj zdaj na- padla bolezen, morda mrzlica, dotlej mora opraviti svoje delo. Dobro uro se je prerival Carter skozi pragozd, ko je naenkrat zaslišal petje, čarovnikovo pesem. Slišal jo je jasno, le tu pa tam, vmes pa nerazločno. Carter je sledil zvoku, zdaj že z večjim upanjem v srcu. Kar mu je šinila v glavo nova misel. Ali ni vse to samo posledica mrzlice? Petje v pragozdu? Morda ga pa varajo čuti. Ustavil se je in stisnil glavo v dlaneh. Ničesar ni slišal. Potem se je pa zopet začula pesem, zdaj že zelo blizu. — Mrzlico imam, saj se mi samo zdi, je za-mrmral Carter in se zgrudil. V pragozdu je vladala grobna tišina. Kar je zaslišal Carter glas. Zdelo se mu je, da sliši obupen krik človeka, ki vidi pred seboj smrt in ki čuti, da bo zdaj zdaj iztegnila po njem koščeno roko. Bil je krik bolesti in groze. Carter je spoznal ta glas. Planil je pokonci in se pognal tja, od koder ga je bil zaslišal. To je bil krik mladega Graya. V kolibo ujetnikov ni stopil dve uri nihče. Mladenič in polkovnik sta se zopet pomirila in novo upanje se je zdramilo v njunih srcih. Skušala sta pozabiti na žareče poglavarjeve oči. Deloma se jima je to posrečilo. Polkovnik je dejal, da ga glava ne boli več in da se čuti povsem zdravega. Sklenil je celo vstati in poskusiti, če bi lahko hodil. Mladenič je sicer ugovarjal in odsvetoval polkovniku to, toda Morris je odgovoril, da je dovolj krepak, da se bo že lahko držal na nogah. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskamo« Fran Jeran — Za upravo In Inaerarm del Usta Oton Cbristof — Vsi v LJubljani