Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani. 8. septembra 1905. Ust 36. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Ime Marija. Mogočno tvoje je Ime, A še milejše za srce, Radost tolažbo dušam vlija Ime nam tvoje, o Marija! Jasni razum in mračno čelo Ah, naj slavim te večnost celo! Radoslav Silvester. XIV. nedelja po Binkoštih. Kaj bomo jedli; ali kaj bomo pili? (Matej 6.) Imeli so pred nekaterimi desetletji v imoviti gorenski hiši šivarje. Za prodaj na sejmeh so izdelovali plašče; tiste plašče, ki odetega v katerega njih še danes stegneš srečati starega moža. Tvarina jim je namreč skoraj neraztrgljiva. Z gorenskimi skalami, gorenskimi značaji naj bi se vzporedovalo to gorensko \ časih višnjevo, včasih črno-belkasto sukno. Stopil je pred vrata ubožec milodara proseč. Hišna mati, ki je bila itak samo in samo srce in zaščitnica vsakemu revežu, se je bavila nekoliko še z drugim opravilom. Kar se oglasi nad materjo deklica: „Mati, dajte no revežu, ki prosi." Ganila je menda dekličina beseda nekega izmed šivarjev, ki jih je precejšen ograbek bil okrog mize — suknena kupčija je namreč vspevala gori tiste čase — in nagovoril je mater: „Mina, tvoji otroci bodo srečni — kolikrat čujem, ko delam po hišah da zareže ini otroci nad prišlim revežem; a tvoji otroci pa prosijo zanj." Šivarja Frana in mater Mino že dolgo krije domača prst; a oni otroci - bil sem tisto pot poleg in je poznam danes — so po šivarjevi napovedi srečni. „Kaj bomo jedli; ali kaj bomo pili?" je današnje evangeljsko vprašanje. Ker mora tako govoriti mnogokrat revež. ki zjutraj še ne ve, kje se mu južina kuha za opoludan, premislimo danes, oprti na to vprašanje v svoj in v bližnjega prid v dveh delih usmiljenja: lačne nasiče- vati in napajati žejne. * Lačne nasičevati in napajati žejne ste telesni deli usmiljenja in sv. pismo nam v obilnem številu navaja razne zgodbe, ki velevajo ali vsaj priporočajo dobra dela. V novem zakonu beremo, kako so se nekokrat vrnili v svet razposlani apostoli. Peljali so se z Gospodom čez galilejsko jezero. Velike množice ljudi so prišle peš iz mest za njim, ker so cule in videle, kako Jezus uči in ozdravlja. Akopram vtrujen, je Jezus zopet pričel z ukom in ozdravljal. Ker je pa pozno nastalo, govorili so Jezusu učenci: Kraj je samoten; pusti množice, da gredo na vasi in si kupijo jesti. A Gospod tega ni dovolil. Donesli so mu pet kruhov in dve ribi. To je blagoslovil. In so jedli in se nasitili in so pobrali ostanke: 12 polnih košev koscev. Število teh pa. ki so jedli, je bilo 50G0 mož, brez žen in otrok. Drugo pot je bilo zopet veliko ljudstva krog Gospoda. Došel je tudi k gali- Icjskemu jezeru in tu stopil na goro. In množice so vstrajale s svojimi mutastimi, slepimi, kruljevimi ob njem 3 cele dneve. Zasmilile so se niu in nasitil jih je s sedmerimi kruhi in nekaterimi ribicami. Bilo jih je to pot 4000 mož, brez otrok in žen. 1 Matej. pogl. 14 15. h Tako torej sam Gospod z na si če vanj cm lačnih. Poglejmo nazaj v liste starega zakona. Zvestega hlapca Kliezerja je Abraham po>lal po /eno svojemu sinu Izaku. Sel naj bi v Abrahamovo rodno zemljo in dobil tam svojemu prihodnjemu gospodarju hišno gospodinjo. Določno Abraham ni hotel nobene kanaanskili hčera, med katerimi je moral tukaj bivati. Hlapec je zvestobo obljubil Abrahamu, vzel seboj blaga in i »tvoril / njim 10 velblodov ter se podal proti 1 laranu. \ahorjevcmu mestu, kjer je nekdaj ži\\l Nabor, brat Abrahamu. Došel je do mesta, ustavil se in uredil velblode. da so se \ legli poleg studenca. Zvečer je bilo in sklepaj jv\ da pridejo sem mestne hčere v« »de zajemat. Zato je takole moliti jel na tihem: ( n »s|h »d. Bog mojega gospoda Abrahama, prosim, stoj mi danes na strani. Hčere prebivalcev tega mesta bodo hodile vode zajemat. Deklica torej, ki jej portčein: Nagni mi svoj vrč. da pijem, in ki odgovori: Pij in tudi tvoje velblode napojim le-ta je. ki si jo namenil svojemu služabniku Izaku. Ni še i/molil, kar prihaja Rebeka. ponosita devica, zgolj nedolžnost. Vrč je nosila po deželni šegi na rami. stopila na studenec, snela si vrč. napolnila ga ter se je jela vračati. Llije/er jej je naproti šel in rekel: Daj mi nekoliko vode piti i/ tvojega vrča. Pij. odgovorila mu je prijazno, hitro dejala vrč na svoje naročje in um dala piti. Ko si je utešil bil žejo. nadaljevala je Rebeka: Tudi tvojim velblodoni bom zajemala vode. dokler se ne napijejo. Ko mu je povedala, da je hči Batr.eia. Nahorjevega sinu. in da je v očetovi hiši dosti prostora za prenočevanje zahvalil je Kliezer Gospoda, ki ga ji pripeljal do te hiše. Rebckin brat L.iban ji vsled dekličinega poročila prihitel do moža na studenec iu spremil njega in njegove velblode v očetovo hišo. Tu je Eliezer kojkoj zaprosi! za Rebeko, še predno se je podal na obed. Laban pa in Batucl sta mu odgovorila: To je naredba Gospodova. Glej, Rebeka je tu pred teboj; vzemi jo ter pojdi in naj bo žena tvojega gospoda. (I. Mez. 24.) Toliko, dragi, je pa učinilo že v starem zakonu izvrševanje enega telesnih del usmiljenja: napajati žejne. Rečeno je bilo, da se nam priporočajo dobra dela usmiljenja, in videli smo, kako nam je vneto besedo opisuje sv. pismo. Morda so nam pa dobra dela tudi dolžnost? Brezdvomno dolžnost takrat, kadar je bližnik v veliki potrebi, mi pa smo mu pomagati \ stanu — dolžnost nam je, da smo mu desna roka, kadar mu to moremo biti. Sam Gospod nam obljublja v govoru na gori: .Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli." (Mat. 5. 7 ) in nam napoveduje pri evangelistu : Uboge namreč boste ziniraj imeli med seboj." (Mat. 26. 11.) I 'boge torej, kojim toliko pomagajmo, da bodo manj ubogi. Celo odločilno bodo na po-slednjesodno tehtnico vplivala naša dela usmiljenja. Saj poreče Gospod onim, ki bodo na desnici: .Pridite, blagodarjeni mojega očeta! Posedite kraljestvo . . . Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti." (Mat. 25, 34. 35.) Oprti na apostola Jakoba izrek: „ Kakor je namreč telo brez duše mrtvo, tako je tudi vera mrtva brez del " (2, 26.) in na istega besedo: ..Kaj pomaga, moji bratje! če kedo pravi, da ima vero. del pa nima " (2, 14.) oprti na take besede se navadimo. da bomo opravljali to ali ono dobro delo, ki nam je nalaga naša sv. vera ali je vsaj priporoča neprisiljeno, nego z onim dobrim srcem, ki nam je slika apostolova beseda govoreč: ..Sleherni (naj da) kakor je namenil v svojem sreu - ne z žalostjo ali po sili: zakaj veselega darovalca ljubi Bog." (II. Kor. 9. 7.) Amen. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske.* 11. Cerkev sv. križa v stari bolnici. rsmiljeiii bratje. V poslednjem poglavju smo se poslovili od on. diskalecatov. ki so morali spomladi leta 17*0. ostaviti na višji ukaz svoj s tolikim trudom sezidani samostan in brdko cerkev sv. Jožefa. V njihov dom so se malo mesecev kes-neje naselili usmiljeni b r a t j e. Ta dobrodelni red je izkusal že v prvi polovici 17. stoletja priti v Ljubljano, o čemer svedoči neka izjava ljubljanskega kapitula iz I. 1050. 1'ripetilo se je pred nekaterimi leti — tako so pisali tedaj kanoniki — da so si na vso moč prizadejali usmiljeni bratje, da bi bili sezidali poleg mesta samostan, kjer bi bili I o > svoji šegi delili ubogim in bolnikom pomoč. Kaj se je zgodilo? Vsa načelništva drugih redov so se tedaj pritožila odločno in oporekala, češ da bi jim bili usmiljeni bratje na škodo, zato naj se jim ne dovoli naselitev (I tiskalceatska kronika i. A konec is. stoletja so se stvari popolnoma preslikale. Sedaj je pozval v Ljubljano usmiljene brate cesar sam. Kar je bil sprožil d osi p 11. dne 2S. sušca 17*4 v pismu poslanem iz Gradca grofu Khevenhiiilerju. tla naj se namreč usmiljeni bratje pokličejo iz Trsta in n a j z a s n u j e j o b o 1 n i c o v z a-trtem frančiškanskem samostanu it. j. v stari gimnaziji), to se je zgodilo z ukazom, ki je iznenadil imenovane brate dne 25. velikega srpana istega leta. veleči jim. da naj pridejo v osmih dneh v Ljubljano. Meseca vinotoka so že bivali nekateri bratje v naznačenem prebivališču. I vadi bi bili takoj izvršili cesarjevo željo, da se odpre bolnica, a bilo je treba poprej ^e mnogo priprav in preuaredeb. Načrti za prevstroj sta rega samostana so se napravili v Ljubljani in potem romali v Gradec in iz Gradca na Dunaj in tako sta minili dve leti in usmiljeni bratje niso mogli izvrševati svojega človekoljubnega posla. 1 vei-jali so se čezdaljo bolj. da nekdanji frančiškanski dom ni primeren za bolnico. Koje cesarski ukaz dne 10. malega travna 17*0 pregnal diskaleeate z Ajdovščine, prosili so usmiljeni bratje takoj dovoljenja, da se smejo preseliti v njihov samostan in tamkaj vstanoviti bolnico. Dim 17. malega >rpaua i. 1. jim je javil ljubljanski okrajni urad, da je njihovo prošnjo vslišal cesar dne p.i. rožnika. Dosedanji upravitelj zatrtega di^kalee.it-skega samostana Nikolaj Uozmaii je d«>bil lik ram migljaj, da naj izroči usmiljenim bratom imenovani samostan s porabnitn orodjem vred. Svoj nalog je izvršil dne 7. kimalca leta 17*0. Meseca vinotoka so že usmiljeni bratje sprejemali bolnike. Vstanovitev bolnice je naznanjal letokaz vklesan v marmornato ploščo, ki je bila vzidana nad vrati stare bolnice. (ilasil se je: InflrMls VtrlVs«|Ve se\Vs loseph Vs seCVnl )\ s Caesar. ivN, pIVs. aVgVstVs posVIt. t. j. Bolnim obojega spola postavil Josip IL. krepostni, veličastni cesar kralj. Iz navede nega letokaza se izlušči letnica 17*7. Tedaj je bila že za silo vrejona bolnica s svojo lekarno. Takoj o prihodu na Ajdovščino so opozorili usmiljeni bratje okrožni urad na potrebni prevstroj samostana. Nato je dobil inženir Schenierl dne lo. svečana 17*7 ukaz. da naj takoj zmot i, kako visoka je nekdanja diskaleeatska cerkev iu kolik jej je prerez. Vlada je namreč vkrcnila. da se poleg samostana prelevi tudi cerkev sv. Jožeta v bolnico. Načelnik usmiljenih bratov je pač napel vse strune, da bi bil rešil cerkev. \ svoji vlogi povdarja. da bi bile izbe v tem prostoru pridobljenim na ta način prevelike in previsoke in njih kurjava po zimi predraga. (D. pl. Kadies. Zgodovina dež. eiv. bolnice v Ljubljani .-»:-»i. Gubernij ni uvaževal teli vzrokov. nego je vkretiil. da se cerkev z žagradom porabi za bolnične dvorane. Drevstroj samostana in cerkve je precej zadržal dvorni ukaz od 22. dne velikega srpana 17*7.. ki je veleval, da naj vsesploh preneha popravljanj«-poslopij verskega zaklada. Ko je bil ta ukaz izgubil moč. nadaljevala se je predelava omenjenih zgradeb in dovršila leta 17*0. (ib. :;7t. i >ii«' 3. suš« a 17.sk jc jtosctil cesar Josip svojo vstanovo bolnico usmiljenih bratov na Ajdovščini. Bila j«* že tako vrejena. da je istega leta sprejela v svoje prostore 2on bolnikov. Delovanje usmiljenih bratov je bilo vs«-sko/i nesebično. Oni so oskrbovali bolnike zastonj. i Dalje prih.) Slepi Matice. Živenjepisne črtice (Konec) Malo kateri človek jc bil po lahkomiselnosti. ali pa hudobiji druzega pahnjen v tako nepopisno nesrečo iu malokedo jo je prenašal s tako potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo, kakor ubogi trpin Matice. Zadnja leta je večkrat otožen v kaki senci za svojo hišico presedel ure in ure. včasih je britko zastokal, a tukedar ni -e tožil o svoji hritkosti in ni-kedar se ni jezil na neusmiljenega človeka, ki mu je lahkomiselno provzročil tako gorje. Knkrat. ko se mi je zdel posebno žalosten. posebno trpeč, selil ga vprašal celo. kako mu je. ali je /nabiti kaj bolan. Odgovoril mi je: Žalosten sein. res sem žalosten, pa saj to no bo dolgo trpelo. Tema pred mojimi očmi se izgublja, solnce vzhaja, oj da 1»; mi nikedar več »>o /ašlo. Posebno ovesolil si ga. ako si mu iz kake knjige, iz Novic. Danice.- ali kaj drugega zanimivega bral, srčno se je zahvaljeval in prosil, da se ga še usmili. Redek je človek, ki bi v tako nesrečo zabredel iu bi jo tako mirno trpel, da l»i si bil človek mislil, da je Lil pri vsi svoji nesreči srečen. Večkrat je blizu svoje hišice sedel ure in ur «, včasih je britko zastokal in rekel Moja hritkost in težava so bliža hvala Bogu h kraju. In res se je kazala na Mati-četu tisia Mara bolezen, ki je skoraj vsakega uda družim* -pravila pod zemljo. Po ."»0 letu živenja je vsakega uda Valcnčičeve družine napadla neka huda bolezen, sila pogosto krvavenje iz nosu. nasledek temu jc bilo splošno telesno oslabenjc. časih vodenica in kouečuo smrt. Tudi ^lepea Maličeta je proti zadnjemu napadala ta huda bolezen, ki mu je prov/ro-•"ila smrt. S svetimi zakramenti previden je umrl. pobožno, kakor je živel star blizu 60 let. Kolikokrat je on Bogu v čast orgljal. kolikokrat je Bogu in božjim svetnikom v slavo prepeval lepe Piharjeve pestne. Svoje obile mladostne napake in grehe je opral in očistil s svojim dolgotrajnim in groznim trpenjem. ki ga je voljno in vdano v voljo božjo prenašal. Zanašamo se torej, da zdaj gleda z novimi zdravimi očmi Boga in Marijo in Bogu slavo povikšuje na vekomaj. Jane/. Bi'c Čez leto in dan. (Potopisne črtice iz slovenske domovine). .Na vse te reči se ozira omamljeno moje oko." (Pesnik in skladatelj župnik Luka Dolinar.) (Dalje.) Višina, na kateri je postavljen Postojin-ski kolodvor, imenovati se sine prijetna, ker ponuja ob dnevu popotniku mikaven razgled. V njenem podnožju k severu se razprostira obširni trg. Za njim koj se dviguje strmi Sovič, katerega vrh nosi temno-zarjavele ostanke nekedanjega ponosnega Postojinskega gladu. Na sliki XI. knjige sloveče Valvazor-jeve kronike str. 630 se nam kaže ta grad še v svojem ponosu. Tudi grajska cerkvica z malim stolpičem se vidi še naslikana. Posvečena je bila. kakor je zapisano v Valvazorju sv. Cršuli. Kedo je grad pozidal in kedaj. se ne ve. L. 1372. mu je bil lastnik Herman grof Celjski: 1. 1436. deželni vladar: še kasneje knezi Hggenbergi : — o Valvazorjevem času pa ga je posestoval Ferdinand knez Auersbcrg. Kakor piše Henrik Costa v svojih Reisceriniierungeii aus Krain str. OS. kupil je grajščino od kneza Ferdinanda Auersberga leta 1707. neki Fran pl. Oblak: od njega pa L 1722. v dan 27. avgusta Veličanstvo cesar Karol VI. za So.ono gl. Bila je s tem nakupom sklenjena tudi last kobilarne — k. k. Kar-ster Hofgestiitt — v Prestraneku. Menimo pa. da je vse to skupno posestvo moralo biti last sedanje grajščine v Postojini. v kateri je ne-kedaj poslovala c. k. kresija. danes pa okrajno glavarstvo. Kakor piše zgoraj omenjeni Costa. vdarila je po nekem urbarialviein zapisniku v noči 10 novembra 1. 1089. med jutranjo 2. in 3. uro v grad na Soviču strela, vžgala ga in vpepelila. Brž kakor ne je ž«* takrat iazpadel v razvalino. Na mesto njega pa so sezidali v podnožju sedanjo graščino. ki je velik kine Postojinskega trga. — Čas. o katerem smo bili na višini Po-stojinskega kolodvora, bila je pozna nočna doba. Lepo je gledati svet in pokrajine ob svitu zlatega solnea: a videti ga v bledi luni. ko je odet s tihim mirom trudne noei. to vpliva nepopisljivo na ogledovalčeva čuvstva. Postojinaima svojo sloveeo podzemeljsko jamo. ki se zaradi kapljin in okamnin sme imenovati pravo čudo sveta. A od te se tudi po dnevu nieesa ne vidi. Kakor dragoceni biser je sredi rujave katnenite školjke. Redno odprta je jama le enkrat na leto : Binkoštni ponedeljek. Takrat je razsvetljena in v svojem popolnem blišču. Takrat se pa sme baje priličevati pravi podobi raja. Če sem rekel preveč, pa preklieujem besedo. Meni je bila v mladostnih letih enkrat prijetna prilika. da sem videl notranje prostore Postoj-niške jame: a bila je razsvitljena le pičlo, in le na bolj znamenitih mestih. < Ikolieo, ki je videti od Postojinskega kolodvora, na drobno popisovati ne vtrpim. Le po večjem naj kaj malega omenim, da se častiti bralci in bralke vsaj po večjem nekoliko seznanijo z Notranjsko stranijo naše dežele. Svet je okoli Postojne in sploh po Pivki gričnat, ali kakor nekateri pravijo valovit. Rodovitna polja in travniki se menjajo z grmičjem in nizkimi gozdiči. Od Postojine pelje na zapadno stran proti Trstu državna cesta, od katere se pa kmalu za imenovanim trgom odcepi k levi druga državna cesta, ki vodi skozi Pivko. Št. Peter. Ilirsko Bistrico v Reko. Okoli ure hoda po Tržaški cesti je videti na zmernem griču k desni komaj streljaj oddaljena sloveča duhovnija Hrenovicc. katere pričetek je skrit v temo starodavnosti. Za časa Valvazorja je štela 13n. Iz tega popisa bo sedalo pač posneti mnogo jako zanimivega: vsa žalna zgodovina nekedaj nega posestnika tega gradu. Krazma Lu-egerja. Le to naj omenjam, da je sedanji grad — če prav umevani Valvazorja pozidal neki grof Kobenzl. ki je bil 1. 1500. dvorni kaneclar pri nadvojvodu Karol u v (Iradcii. - Prvič sem bil v Ilrcnovieah L 1*45.. kmalu po smrti župnika in uniirovljenoga dekana dos. Andrianija. Župna cerkev je bila takrat pač borna, zanemarjena do skrajnosti. Kdina njena zanimivost je bil takrat veliki altar kakor zgodovinsk predmet, I.ii j.« namreč poprej — do časov cesarja Josipa ll. — v zatrti kapucinski cerkvi v Ljubljani. Tudi bližnja okolica cerkve je kazala takrat žalostno podobo. Ondi. kjer stoji sedaj velika stavba menda župnišče in kaplanija — ali le poslednja — nahajala se je takrat v razvalinah neka razpala stavba. Od Hrenovie naprej pelje državna cesta do Razdrtega, ki stoji ob podnožju strmega Nanosa. 1 ><» tukaj sega razgled raz višine postojinskega kolodvora na zapadno stran. Viši učitelj Josip Levičnik (Dalje prihodnjič.) Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini. (Dalje.) NI. Prepir med nemškim redom in k a p i t u 1 o ni z a g r e b š k i m. Kapitul zagrebški se je čutil občutno prikrajšanega v svojih pravicah. Ker na prijazne prošnje in opoiuinje n. red ni nehal pobirati desetin. pritožil se je radi stuljell«* krivice papežu lw*iicdiklu XII. Poslal je v Avinjon I. ]:;:;.*. škofovega vikarja Jakoba in |»a Ivana, arhidijakona goriškega. Papež je pooblastil eistereijskega opata Ivana, in dominikanskega prijorja Ladislava. da stvar razsodita in ohranita praviee zagrebškemu kapitulu. Papeževa pooblaščenca sta začela takoj izvrševali dani nalog in sta poklicala koiiie||«|atorja Henrika, naj pride na osmino Malega Srnama L I:{.'»«.». na razpravo v Zagreb. Vender I lenrik ni prišel in ni poslal svojega iiani-stnihi. Na to je bil poklican Henrik drugič in sjeer na osmino vseli Svetov, ledaj je tudi prišel in stvar glede desetine -e j., razpravljala v cistereijskem samostanu sv. Marije. Ivan arhidijakon goriški, j.- zahteval. naj križniki več m* pobirajo desetim-po belokranjskih župnijah ker pripada zagrebškemu kapitulu : »e\ institmioi.....t ordi- nati«uie anti.jua. Ivan. arhidijakon goriški, je b:l učen in navdušen mož. posebno obsežnega pravoslovnega znanja. Prav v tej prepirki je kaj dobro došel t;, m,,ž škofiji. Ker se je videio. da bo prišlo do hudega -pora in obravnav, naročili sov škofiji njemu, naj sestavi zbornik pravic In dohodkov zagrebške škofij«*, ki so utemeljene na podlagi raznih darovnie in pravic, pridobljenih tekom časa od papežev, kr.iljev. banov in velikašev. kateri s,, obdarovali kapitui zagrebški. Sestavil je ta zbornik I. LT»4., ki je bil dan pred sv. I.ovrom slovesno oklicau. Ohranil seje nekoliko izpopolnjen v liber ^taliitoruin ali album capitale iz I. |.T>4.. ki e>tavi*k v zborn ku je zanimiv za nas. ker ne navaja samo žup in župnih cerkva. temveč tudi podružnice pojedinih župnij. Ta arhidijakoiiat je. kako« že rečeno, dobil svoje ime. od hriba Gorice, onkraj Kolpe, kjer jc bila župnija sv. Martina. Delil seje pa ta arhidijakoiiat na tri okraje in to na goriški z edcnmtridesetiiiii župnijami inekedanja banska regimenta v vojni krajinina podgorski ali niedjiiriečki / ed.-nind vai-eiinii (okoli .la^ke |.-r metliški in žumberaški s sedmimi župnijami. Raztezal se je torej od -laske čez ()kič in Žumberk na Kranjsko, potem je š d čez Kolpo v IJosiljevo in v I linijsko !egimento k (Vtinju: od ondot pa v I »osno — v turško Hrvaško — in ohsezal večji del kasnejše banske krajine. Za nas je važen le tretji del tega arliidijakonata. namreč oni metliški in žumberaški. Glasi se o njem v zborniku tako-le: Iteni in tertia parte: Keelesia beati Ge-orgii de \* v u od i na. i\Upniškem dekanatu: a sedaj je v župnijski cerkvi sv. Lovro. v podružnici Dojutrovici pa sv. Jurij, toraj je zadnja starejša) matri.\. cujus reetor LvpoMus noiuine. nune non obedit .lohaimi moderno arcliidiacono de Guerchc. ob< »ediebat tanicn Petro arcliidiacono de Guerchc anten, super hoe tanicn et siinilibus provisum esi. prout in forma litterarum. (piarum lenores sunt posili supra. ui»i de decimis de Guerchc descripluin e>i. Kiliae huius: ima in honore beate virginis. alia in honor«' beate Maric Magdalene. Item ecclesia sanete erucis d e S i lie m bergli (Žumberak. zdaj je patron župnijske cerkve sv. Nikolaji. Item in Met lili ca ecclesia beate virginis circa castelhim i pri Treh farali. torej je bila la župnija že mnogo preje, nego se poizkušali ondi naseliti frančiškani) matri.N. Huius liliae: Sandi Nieolai de loro i sedanja župnijska cerkev i. item Maric Magdalene dložjakovoi: saneti •lacobi diereča vasi. saneti Viti (Jugorje) et sa n ct e Tr i n i t a t i s iRadovieai. Item saneti Martini i Podzemelj). matri\. (Župnija že 1. L»34. ne pa I. 1kakor piše catalogus eleri še nianje pa v 17. stoletju, kakor misli P. Ilicinger Archiv II III. 18f>4). Huius filie: capella sanete Margaretbe IJorst. saneti Nieolai in provincia Melhlice (Adlešičii. Item saneti Petri <1 e (* h e r n o m e I. niatrix. Huius liliae: saneti Johanuis baptisti' de Doblich Dobliče se torej že tedaj imenujejo, le v patronu je razlika, ker sedaj časte Dobli-čani sv. Ivana evangelista, a gotovo tudi že tedaj) et saneti Irinei lOtovcc). Item ecclesia saneti regis S t e p h a n i . m a t r i x d e S e -n i e h (Semič), de fundacione regis Ude. ut creditur. »Ivan goriški je tolmačil patrona v prilog svoje stvari. Mislil si je: (V je se-miški patron Štefan kralj ogerski. kedo bi župnijo vtemeljil, če no P>«'la IV., kateri je bežal pred Tatari v dolnje kraje. A. če je v temeljil to župnijo liela. kako. da ne bi župnija spadala pod zagrebško skotijo ? Vender motil se je. ker patron semiški je sv. Štefan niueenik. ne pa sv. Štefan kralj ogerski). Hu-ius filiae: eapella sanete Marie Magdalene (Požni dol), item saneti Primi et saneti lo-liannis ((iaber). Item in Vinnieba. et si-nuliter de provineia Metbliee. eeelesia sanete crucis. matrix. (Viniea je bila torej že 1. 1334. župna eerkev. ne pa 133n.. kakor stoji v »Ca-talogus eleri. Iluius filie : eapella sanete T r i n i t a t i s i Preloka). Pač važen spomenik za zgodovino belokranjskih župnij iz onega zbornika, ki je bil kakor pravno dokazilo za pravice Zagreba potrjen in razglašen in ki ga je rabil Ivan na razpravi, katere se je udeležil komendator Henrik. Ta ni mogel na dokaze ničesar odgovorili. nego je le izprosil poverjenstva. da bi se mu rok. v tej stvari konečno odgovoriti. podaljšal do osmine sv. Ivana Krstnika 1. 1340. Sodniki so to dovolili. Toda Henrik ni ostal mož beseda ni sam prišel, ne poslal namestnika in se ni opravičil. Sedaj sodniki niso mogli več čakali. Prisodili so 7. julija 1340. pravico zagrebškemu kapitulu. kar je potrdil tudi papež Klemen VI. Cela razprava se je vlekla še nekoliko časa. V početku L 1340 sta poslala opat Ivan in prijor Ladislav Kgidija. sina Andrejevega v Podgorje. Medjurečje. < )zelj iti Metliko : a Leona rd. župnik vseh Svetov, in I v a n. župnik sv. Vida pod < )zljem. sta v po-četku februarija istega leta v Metliki izobčila komendatorja Henrika in črnomeljske križnike. Tudi to ni pomagalo: tedaj sta papeževa pooblaščenca zapovcdala belokranjskim župnikom. da križnike vsako nedeljo vnovič izobčijo ( caiupanis pulsatis. caudelis accciisis et post ca e\tinctis «*t in terratn proiectis et pedibus conculcatis (izobčenje se prebere, med zvonenjem zvonov se prižgo sveče, nato ugasnejo, vržejo na tla in pohodijo), tako dolgo, dokler ne prenehajo pobirati desetine. r 1 Tristoletnica Marijine družbe v Ljubljani. (Konec.) V tehle črticah je bila večkrat omenjena bratovska knjiga Marijine družbe vstanovljeiie pred tristoleti. Ta znamenita knjiga folijske oblike, vezana v obledeli haržun se je ohranila do danes. Iz Erhergove zbirk«* j«' prišla v arhiv ljubljanskega deželnega muzeja. Za naslovnim listom.*) ki navaja poglavitne letniee družbinega začetka in razkroja, t«' izn«*uadi lepa slika Marije Device s krono na glavi: ljubek smehljaj ji zaljša usta in veličasten sijaj glavo: nebeška »levica razprostira svoj širni plašč, ki je sprejel v varno zavetje v prvi vrsti višjo duhovščino in velikaše. a v dnu zadaj tudi meščane in druge vernike. Na tretjem listu hratovske knjig«'je na vsaki strani po pet okroglih naslikanih vencev. \ te vence so vdeta imena najznamenitejših odličnjakov duhovskih in svetnih, ki so sto-pili v Marijino družbo. V srednjem vencu prve strani imenovanega lista je zabeležen avstrijski višji vojvoda L «• r d i n a n «1. ki s«' je vpisal v bratovščino bi vaje v Ljubljani dne 12. grudna 1010. Vpisan je med drugimi dunajski višji škof in kardinal K o I o n i č. Ihatovska knjiga Marijin«* družbe obsega nato imena duhovskih členov. Potem j«* nameščen imenik svetnih udov: na čelu stojita dva Eggcnberga: Ivan Kristijan in Ivan Siegfrid. Izmed ostalih omenjam poglavarja kranjske dežele V <>1 b e n k a K n ge 1 h re h t a g r o f a T u r j a š k e g a. ki se je vpisal v Marijino družbo dne 2f>. sušca 10.r>l. Za t«-111 i je imenik dijaških družabnikov Marijinih. Konec knjige tvori abecedni zapisnik vseh členov. Leta 1772. sta bila zapisana v Marijino bratovščino tedanja poeta : Anton kic nlia ril in tieorgius Vecha Zadnji udje >o zabeleženi leta 17*2. torej devet let potem, koj«'bilo odpravljeno tova- •) Naslov knjigi je ta le: Sodalitas Beatissimae Vir-ginis Maria e In Coelos Assuniptae In Arcliidncali ColU-gio Societatis .lesv Labaci Hrecta et Inclioata Annn M.DCV Om-firmata M.DC.VI. Duarum Mater Sod al i ta tu m; vniu< fttl» li tuli) Immac: Conceptae M DOXXlV. Alterins tub titulo \at.u-Keginae Angelorum Cultudiim M.DC.XL. Curauit In k: Album Sodalibits infcribetulis M IMM.I C.ontirmationi> fuae XI V rištvo Jezusovo. Med njimi so bili štirje liziki, deset logikov in osem poetov. Spominj t»' tristoletnice se je >lovesno praznoval nedeljo. 20. velikega srpana t. L. v Ljubljani. Tu sem so bile za ta dan odposlale moške iu ženske Marijine družbe iz slovenskega ozemlja svoje deputaeije. Došle so z zastavami. Tržaški gostje in metliška dekleta so se prav posebno zavedali svoje naloge: ob 6 uri zjutraj so namreč imeli na Rožniku sv. mašo in obhajilo. A tudi za domače je bilo v Kri-žankih sv. obhajilo. ob s. zjutraj so s samostanskega vrta v Križankih šle družbe in deputaeije v uršu-linsko eerkev. Tu ji; bila tiha sv. maša in k. š. Anton R o u a v n t u r a J e g 1 i e je blagoslovil novo zastavo ljubljanske moške Marijine družbe. Kumovala je soproga deželnega odbornika ter držal v nega poslanca, gospa T e r c z i n a I* o v š e t o v a. t >d tu se je vršil slavnostni i z p r e v o d po mestu v cerkev sv. Jakoba. V izprevodu ni bilo nikakih zastopnikov katere si že bodi gosposke. Tukaj je pridigal knezškof in izvršil pontili-kalno sv. maso. Odtod je bil po opravljeni cerkveni slovesnosti odhod nazaj v cerkev nemškega reda v Križanke, kjer so se shranile 42tere zastave Tri stoletja so ob teh lepih urah šla nn-iiio njega, ki sc je vglobil v zgodovino Marijinih družeb na naši zemlji. b Iz sveta. Vatikanski arhiv. V nobenem arhivu ni tako živo sedaj kakor v vatikanskem. Skoraj bo petindvajset let. odkar ga je Leon XIII. odprl preiskovalcem vseh narodov, da bi si nabirali podatkov za zgodovino svojih pokrajin. Sedaj zajemajo iz njegovih dragocenih -hramb zastopniki vseh držav in zuamenitej- ših evropskih dežeL Tudi nekatere zasebne družbe so poslale tja svoje člene n. pr. nemška (iorresova družba. Celo T u r č i j a i n J a p o n s k a i š č e t a v vatikanske m arhivu važnih listin za svojo zgodovino. Izmed avstrijskih pokrajin omenjam kraljestvo Češko, ki je poslalo tjakaj profesorja Krofta in Krejčika. — Kako bi se okoristila n a š a s I o v e n s k a zgodovina, k o b i se našel mecen, ki bi poslal v vatikanski arhiv kakega slovenskega z g o d o v i n a r j a. Koliko je tamkaj shranjenega gradiva za našo cerkveno zgodovino. b. P. Odpadnikov od katoličanstva je bilo lani v naši državi 3902. Večino teh so dobili protestanti. Kako deluje na odpad njihovo Gustava Adolfa društvo svedoči dejstvo, da se nahaja, v proračunu tega društva za 1905. točka: 442.0OO mark za avstrijske dežele. B P. Peti veliki avstrijski katoliški shod bo letos meseca listopada na Dunaju. Zanj se delajo obširne priprave. Ivan Č. Zrnje. Cerkve prazne — gledališča polna. Kralj mogočne države je bil gotovo vsako nedeljo in zapoved en praznik na sv. maši. Neko nedeljo, ko je bilo zelo mrzlo in je divjal hud vihar zunaj, našel je cerkev skoro popolnoma prazno. Zvečer istega dne, ob istem vremenu je pa dobil v gledišču natlačeno polno ljudstva. To ga je vžalostilo in je vzkliknil: >0 koliko vender ljudje žrtvujejo za razveselje-vanja. kako malo pa za Boga.« Danes posebno v šolah opažaš, da se otroci koj prehlade v cerkvah po zimi — ne pa na ljubljanskem Kernu*. A to prehla-jenje si vmišljujejo le matere in ne dijački. Mladina je redoma veliko rahlejega srca od nemladine. 0. X. .Danica* izhaja vsak petek na četi poli in velja po pošti za vse leto ti kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono "jO vin. Zunaj Avstrije \vlja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako b; bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V I pihljam se dobivajo pos.imr/ne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan P i c h 1 e r j e v e taliakarni na Kongresnem trgu.