kulturno - politično glasilo Če potrebujete apno, ga še danes naročite pri zastopniku Jožefu Blažej LETINA, pošta Šmihel pri Pliberku Na željo takojšnja dostava na dom! Oijiiif! Poštni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsbrt Klagenfurt. LETO XV. / ŠTEVILKA 35 CELOVEC, DNE 2. SEPTEMBRA 1965 CENA 2.— ŠILINGA Za Avstrijo in Slovence važna obletnica Dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev 13. maja 1965 je minilo pet let, odkar je bil na Dunaju pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Kretskega prvi sestanek s predstavniki Ikoiroških Slovencev, ki so se ga udeležili prvikrat tudi predstavniki vseh v koroški deželni vladi zastopanih političnih strank ter visoki .uradniki avstrijskega zunanjega ministrstva. Ta v Evropi edinstveni način reševanja manjšinskih vprašanj se je .izkazal, to oh petletnici prvega oficielnega srečanja vladnih predstavnikov z zastopniki koroških Slovencev z mimo vestjo lahko ugotovimo, tako za manjšino kot za Avstrijo kot zelo pozitiven. Kakor znano je bil vnesen v avstrijsko državno pogodbo 'iz leta 1955 tudi člen 7 s posebnimi pravicami za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate. V § 1 je zajeta s sledečim besedilom enakopravnost obeh manjšin: „Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jezi-ku.“ § 2 vsebuje ureditev manjšinskega šolstva: »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.“ V § 3 je zajeta enakopravnost slovenskega in hrvatskega jezika: „V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini kakor v nemščini." § 4 člena 7 .govori o naši udeležbi na kulturnem, upravnem in sodnem ustroju: »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah Pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani." § 5 člena 7 pa določa zaščito etničnega značaja: »Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati." V zvezi z realizacijo člena 7 državne pogodbe .sta predložila Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij zvezni vladni republiki Avstrije 11. oktobra 1955 obširno spomenico, v kateri je bilo opozorjeno na žrtve avstrijskih državljanov slovenske narodnosti med drugo svetovno vojno. O načinu reševanja manjšinskih vprašanj pa je bilo v spomenici rečeno: »Mi smo občutili na lastnem telesu, da vsaka izključitev soodločanja narodne manjšine izzove napetosti, ki se jim je treba v splošnem interesu države, v interesu mirnega sožitja vseh narodov brezpogojno izogniti. Zato pričakujemo, da bo vlada v smislu naših predlogov reševala nakazana vprašanja in izdala zakone za izvajanje določil člena 7 državne pogodbe v duhu širokogrudnosti in tolerance v sporazumu z organizacijami koroških Slovencev." Medtem ko je prišlo med leti 1955 do 1980 le redkokdaj do kakega srečanja vladnih predstavnikov s koroškimi Slovenci ter sc imeli predstavniki Slovencev po navadi ie možnost oddajanja svojih vlog kakemu višjemu uradniku tega ali drugega ministrstva oziroma zveznega kanclerja, se je to od leta 1960 dalje spremenilo. Že 8. novembra 1959 je napovedal zunanji minister dr. Kreisky .predstavnikoma koroških Slovencev v Celovcu, da namerava Avstrija rešiti vsa vprašanja, ki zadevajo Slo-, vence, v sodelovanju s prizadeto manjšino kot zgled za reševanje južnotirolskega vprašanja. Dejal je, da bodo pri razgovorih .pod predsedstvom zunanjega ministra navzoči predstavniki v koroški deželni vladi zastopanih strank, uradniki in pravniki ter zastopniki manjšine. Razgovori bodo enkrat v četrtletju, kasneje dvakrat v letu, nato pa vsako leto enkrat. Dne 8. marca 1960 so se mudili predstavniki koroških Slovencev na Dunaju. Bili so sprejeti od zveznega kanclerja Raaba, podkanclerja dr. Pitermanna, pravosodnega ministra dr. Tschadeka in prosvetnega ministra dr. Drimmla. Vsem predstavnikom vlade je izročila slovenska delegacija naše zahteve in predloge v zvezi z realizacijo člena 7 državne pogodbe v obsežni spomenici in jih še .posebej tolmačila na tiskovni konferenci, katere se je udeležilo nad 30, avstrijskih in Inozemskih časnikarjev. Med njimi so bili zastopniki velikih mednarodnih agencij. Na tiskovni konferenci, ki je trajala skoro dve uri, so se novinarji ravno v zvezi z južnotirolskim vprašanjem zelo zanimali za koroške prilike. Izrecno je bilo od naše strani poudarjeno tako pri razgovorih s predstavniki avstrijske vlade kot na tiskovni konferenci, da je vsakršna rešitev vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, možna samo v sodelovanju z le-to. Zato smo pozdravili načrt zunanjega ministra dr. Kreiskega o ustanovitvi stalne komisije iz zastopnikov pristojnih vladnih predstavnikov in prizadete manjšine kot vzor za dobrohotno sodelovanje med vlado in manjšino ter izpovedali svojo pripravljenost, pri reševanju manjšinskih vprašanj lojalno in pozitivno sodelovati. Temu je sledil 13. maja 1960 po dr. Kraškem predvideni prvi razgovor v zunanjem ministrstvu. Razgovora so se udeležili poleg predstavnikov manjšine kot zastopnik SPO v deželni vladi tedanji deželni glavar Wedenig, za OVP tedanji deželni svetnik dr. Schleinzer, za FPO deželni svetnik Ra-der, bivši avstrijski veleposlanik v Beogradu Wodak ter kot zapisnikar -uradnik zunanjega ministrstva dr. Sohurz. Temu srečanju je sledil ponoven razgovor 16. novembra 1960 na Dunaju, 25. maja 1961 v Celovcu, 7. februarja 1962 in 6. decembra 1963 zopet v zunanjem ministrstvu na Dunaju ter 11. marca 1965 v prostorih koroške deželne vlade v Celovcu. Od 16. do 19. marca 1960 sta bila na uradnem obisku v Jugoslaviji zunanji minister republike Avstrije dr. Bruno Kreisky in državni sekretar za zunanje zadeve prof. dr. Franz Gsehnitzer, med 24. in 27. novembrom 1960 pa je bil jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič na uradnem obisku na Dunaju. Dunajska „Die Furche“ je ob priliki obiska jugoslovanskega zunanjega ministra zapisala: „S pomladanskim obiskom ministra dr. Kreiskega v Beogradu se je začelo novo obdobje avstriljsko-jugoslo-vanskih odnosov. K medsebojnemu razumevanju im k tesnejšemu sodelovanju predvsem na gospodarskem področju bo sedanji obisk ministra Popoviča mnogo pripomogel. Pa tudi slovenska manjšina, ki je ostala v Avstriji, ji daje najlepšo priliko, da prav po njej naveže z Jugoslavijo tesne gospodarsiko-kulturne zveze, ki bodo obema sosedoma velika korist. Iz tega dejstva pa sledi, da bo morala dati manjšini to, kar ji pripada po pogodbah in po naravnem pravu." Ob zaključku jugoslovamsko-avstrijsMh razgovorov je bilo izdano sledeče skupno uradno poročilo: »Obe strani soglašata, da bo pripravljenost, ki je bila izražena s strani Avstrije, da izpolni določbe člena 7 državne pogodbe glede manjšin, omogočila doseči vsestransko zadovoljivo rešitev tega vprašanja in da bodo manjšine tako postale element za pospeševanje odnošajev dobrega sosedstva." Popovičev obisk na Dunaju je imel za posledico tesnejše sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo na gospodarskem in kulturnem področju. Prosvetni minister dr. Drim-mel je nekaj dni po državnem obisku jugoslovanskega sekretarja v zunanjem ministrstvu izjavil pred novinarji, da so razgovori med obiskom Koče Popoviča omogočili ojačenje kulturnih odnosov med obema državama. Ti odnosi so bili že doslej plo-donosni, zdaj pa so se odprle nove perspektive. Začela se je že izmenjava vseučiliščih profesorjev med dunajsko in graško univerzo ter jugoslovanskimi visokimi šolami. Kmalu se bo začela akcija štipendij za avstrijske študente, ki hočejo študirati v Jugoslaviji in obratno. V načrtu je gostovanje reprezentativnega avstrijskega gledališča v Jugoslaviji. Tudi na likovnem in glasbenem področju je pričakovati živahnejšo izmenjavo. Predvsem pa vlada na avstrijski strani zanimanje za jugoslovansko moderno umetnost. Hkrati je najavil dr. Drimmel ustanovitev avstrijskega kulturnega inštituta v Beogradu. Stike, ki segajo po prizadevanjih vladnih krogov v Celovcu in Ljubljani že mnogo let nazaj, je bilo možno v zadnjem času še bolj izgraditi, tako da spadajo redna kulturna srečanja ter vezi gospodarskega značaja v vrstvo vseh tistih pogojev, ki so omogočili ustvariti miren razvoj v odnošajih med obema deželama ter Avstrijo in Jugoslavijo. K temu zbližanju je svoje pripomogla slovenska manjšina na Koroškem kot trden most med narodoma sosedoma, ki si veliko prizadevata za ohranitev in utrditev miru v svetu. Stiki med Avstrijo in Jugoslavijo so bili . kronani končno letošnjo spomlad z uradnim obiskom kanclerja dr. Klausa v Beogradu. 9. maja 1965 je Klaus v Celovcu pred koroškimi Slovenci ponovno izpovedal, da bo Avstrija reševala obveznosti, ki izvirajo iz člena 7 državne pogodbe, v sodelovanju z manjšino, hkrati pa je zagotovil manjšini stalno podporo v kulturne in gospodarske namene. Tako smo koroški Slovenci prepričani, (da smo našli z avstrijsko vlado tisti način sodelovanja, ki je edino možen talko za državo kot za koroške Slovence. Ureditev vprašanja odškodnine slovenskim izseljencem, podpora prosvetnega ministrstva zadevam slovenske gimnazije, začetki ureditve manjšinskega šolskega oddelka z upoštevanjem predlogov koroških Slovencev glede nadzornih organov za slovensko šolstvo in slovenski pouk na dvojezičnih šolah, izdelava učnega načrta za slovenski pouk na dvojezičnih šolah, upoštevanje želja koroških Slovencev glede učne obveznosti učiteljev dvojezičnih šol, v zadnjih letih prenakaza-na .podpora v namene manjšine po finančnem ministrstvu, izboljšanje vzdušja v deželi zgovorno pričajo, da smo na pravi poti, po kateri bo možno rešiti tudi še vsa ostala odprta vprašanja. Atentat na Južnem Tirolskem Trezne izjave državnikov V vasi Seso v Pustriški dolini sta bila umorjena dva italijanska orožnika. Dogodek je povzročil tako v Italiji kot v Avstriji veliko ogorčenje. Avstrijski kancler dr. Klaus je poslal predsedniku Italije Moru brzojavko s sledečim besedilom: ,,Z najglobljim presenečenjem sem danes zvedel za nezaslišani atentat proti italijanskim orožnikom in za smrt vaših sorojakov. Jaz sem tembolj prizadet, ker so se na Južnem Tirolskem v zadnjih mesecih pokazali ugodni znaki za pomiritev, ki jo vsi zelo goreče želimo za plodno nadaljevanje pogajanj in razgovorov. Prosim vas, gospod predsednik, da sprejmete izraze mojega najglobljega obžalovanja zaradi tega naj- novejšega neodgovornega dejanja jalovega terorja." Predsednik italijanske vlade Moro pa je izjavil pred novinarji: „V tem trenutku žalosti in solidarnosti niso primerne politične ocene. Omejujem se samo na besede: da bo Italija nadaljevala s svojo' politiko čvrste zaščite nacionalnih interesov in jamstva mirnega sožitja ter — v pogojih polne dostojnosti — pravičnega razvoja jezikovnih skupin v pokrajini Božen", je dejal predsednik vlade. Po zadnjih vesteh je slišati, da so izvedli atentat štirje južnotiroiski mladostniki, med njimi Josef Steger in Heinrich Ober-lechner, ki ju pa doslej še niso mogli izslediti. Italijanska policija jih išče kot znane teroriste že od leta 1961 dalje. Po nedolžnem umorjena: Luigi di Gennaro {24 let) in Palmerio Arrini (26 let). Politični teden Po svetu... V WASHINGTONU BOLJ OPTIMISTIČNI darskih vprašanjih z namenom izgraditve še boljših gospodarskih stikov med Sovjetsko zvezo in Egiptom. V Nemčiji so bili doslej zastopani v za-padnonemški vladi krščanski demoferatje (CDU/CSU) in svobodnjaša stranka Nemčije (FDP), medtem ko je bila doslej socialistična stranka zastopana zgolj v parlamentu. Pred kratkim je presenetil prejšnji kancler dr. Adenauer nemško in svetovno jav- Vodilne ameriške osebnosti, ki so govorile pred tedni še o obupnem vojnem položaju v Vietnamu, so postale v zadnjih dneh nekoliko bolj optimistične. Predsednik ZDA Johnson se je sam pretekli teden v tem smislu izrazil. V Washing.tonu stojijo na stališču, da se v vedno večji meri poznajo vojni uspehi ameriške vojske. Posebno opozarjajo na uspehe ameriško-vietnamske vojske v okolici Ču Laja. Optimizem pa seveda v ameriških krogih nikakor ne sega tako daleč, da bi računali v Washingtonu z možnostjo dokončne zmage nad komunisti, temveč so mnenja, da bi uspehi ameriške vojske mogli le olajšati pot za kontakte in razgovore s sevemovietnamskimi političnimi krogi. Poročila ameriške obrambne službe govore o tem, da je marsikje opaziti, kako popušča vojna morala med bojevniki Severnega Vietnama in da pomanjkuje vojski vojna oprema, municija in proviant. Pojavljajo se pri Amerikancih dezerterji, kar je dokaz, da operacije ameriške vojske vendar niso brez uspeha. Poleg tega bo kmalu konec deževja, ne da bi prišlo do kake večje ofenzive severnovietnamskih čet, kljub temu- da se je o njej veliko pisalo in govorilo. TUDI POROČENI V VIETNAM Vladni krogi v Washingtonu se trudijo, da bi izkoristili trenutni položaj v Vietnamu. Posebno predsedniku Johnsonu je na tem, da bi prišlo čimprej do pogajanj, kajti ameriški prestiž je zaradi vojne v Aziji v zadnjem času močno tipel. Na drugi strani pa je videti, da računa Johnson tudi z možnostjo nadaljevanja vojne, ako bi Severni Vietnam ne pristal na pogajanja. Tako je izdal predsednik Johnson 26. avgusta odredbo, M je v tem trenutku nihče ni pričakoval. Po njej je dana sedaj možnost, vpoklicati v vojsko tudi poročene moške, ako še nimajo otrok in še niso prekoračili 26. leta starosti. Seveda gre zaenkrat bolj za akcijo psihološkega značaja. Kajti preveč mladostnikov se je v zadnjem času na hitro poročalo, da bi tako ušli vojaščini dn s tem vojni. POSKUSI POSREDOVANJA Medtem je slišati, da so vključili Ameri-kanci neko „tretjo silo", ki naj bi posredovala v Hanoi-u ter dosegla delni umik se-vemovietnamskih čet iz Južnega Vietnama. Kot protiuslugo je ponudila Amerika zmanjšati vojne operacije proti Severnemu Viet-namu. Pri tem je mišljena predvsem ukinitev bombnih napadov, s katerimi Ameri-kanci skušajo omehčati severno vietnamski odpor. Medtem ko se kažejo v Washingtonu po zadnjih dogodkih nekoliko bolj optimistične, pa je severnovietnamska osvobodilna vojska zavzela južnovietnamsko trdnjavo Tam Nhut, oddaljeno le 13 'km od Saigona. V posebnem proglasu poziva vodstvo osvobodilnega gibanja k še močnejšemu odporu ter povečanju napadov na ameriške in juž-movietmamske čete s ciljem, da bi polagoma popolnoma obkolili glavno mesto Južnega Vietnama Saigon. TSIRIMOKOS NI DOBIL ZAUPNICE Grški premier Ilias Tsirimokos pn glasovanju v grškem parlamentu ni dobil zadostnega števila glasov. S tem je bila izrečena njegovi vladi nezaupnica. Medtem ko so nemiri v Grčiji vsaj malo prenehali, je nastala po padcu Tsirimokove vlade nova kriza. Klic po predčasnih volitvah je vedno glasnejši ter prihaja sedaj tudi iz vrst, ki so to rešitev doslej odklanjale. VOLILNA BORBA V NEMČIJI V Nemčiji bodo septembra parlamentarne volitve. Gre za to, ali bo mogla utrditi stranka krščanskih demokratov z Erhar-dom in Adenauerjem na čelu svoj vpliv ali pa se bo posrečilo socialistični strank: Nemčije pod vodstvom župana Brandta vdreti iz opozicije ter prevzeti soodgovornost v nemški vladi. nost o svojem pozitivnem stališču glede velike koalicije. Dejal je, da bi bila povezava krščanskih demokratov s socialisti v obliki velike koalicije, kot jo imamo v Avstriji, v danih slučajih možna. Ministrske sedeže, s tem pa seveda tudi odgovornost, bi si tako po volitvah delili obe glavni stranki v Nemčiji. Adenauer jeva izjava je bila na splošno dobro sprejeta. Nekateri jo .smatrajo sicer kot zgolj zadevo volilne 'taktike, drugi pa ji pripisujejo več, nekateri celo preokret za-padno-nemške politike. Brezdvomno je postala sedanja politična baza Zapadne Nemčije preozka spričo velikih problemov, ki tarejo tudi Zahodno nemško republiko v zvezi z vprašanji navezan ja gospodarskih in političnih stikov z vzhodnimi državami, spojitve obeh delov Nemčije, mirovne pogodbe, evropske integracije itd. . in pri nas v Avstriji V JESENI DVOJE VOLITEV NA KOROŠKEM Kot prve naj omenimo volitve v zastopstvo Delavske kmetijske zbornice za Koroško, ki bodo v nedeljo, 24. oktobra t. 1. Volilni upravičenci so vsi uslužbenci (t. j. delavci in nameščenci), ki so bili na dan 23. avgusta 1965 zaposleni v kmetijstvu ali gozdarstvu, ki so ta dan stalno bivali na Koroškem in že dopolnili 18. leto starosti. Volilno pravico imajo tudi vsi tisti, ki sicer omenjenega dne (23. avg.) niso bili zaposleni, a neposredno pred tem dnem niso bili dalje kot 20 tednov nepretrgano brezposelni. (Volilne pravice seveda nimajo oni, ki so zaradi kakega zločina obsojeni na izgubo častnih pravic.) Pomembnost teh volitev je na žalost dosti premalo znana. Vedeti je treba, da ima izvoljeno zastopstvo sledeče naloge: 1.) 'vpliva na izdelavo zakonov, ki tičejo interese kmetijskih dn gozdarskih uslužbencev; — 2.) imenuje stanovske zastopnike v razne edi-nice dn naprave, kot n. pr. zavarovalne zastopnike, prisednike pri poravnalnih oziroma delavskih sodiščih; dalje kot člane vajenskega sosveta, deželnega in okrajnega šolskega sveta; — 3.) brezplačno daje nasvete vsem članom te zbornice v poklicnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih zadevah 'in zastopa njihove koristi pri javnih ustanovah; — 4.) daje pojasnila o članskih pravicah in dolžnostih, ki izvirajo iz službenega razmerja, in skrbi za potrebno poklicno šolanje; — 5.) pospešuje nadalmjo poklicno izobrazbo ob sodelovanju ustanov, ki so za to predvidene; — 6.) sodeluje pri urejevanju delovnih razmerij in naazoruje izvajanje zaščitnih določb; — 7.) vpliva na razvoj socialnega zavarovanja članov in njihovih družinskih pripadnikov; — 8.) pospešuje gradnjo stanovanj za kmethske in gozdarske uslužbence in skrbi za druge tozadevne ukrepe. Iz teh točk je torej razvidno, kako obširne in važne naloge ima Delavska kmetijska zbornica, zato naj uslužbenci v kmetijstvu in gozdarstvu pri teh volitvah dobro prej premislijo, v katere roke bodo izročili vodstvo omenjene zbornice! Druge volitve, ki sicer niso tako pomembne kot zgornje, a vendar ne brez važnosti, bodo občinske volitve v Beljaku, in sicer 17. oktobra t. 1. Cas za reklamacije ( vpogled oziroma vpis manjkajočih volil-cev) je od 27. avguste do 5. septembra t. 1. Izid teh volitev verjetno ne bo dosti drugačen od dosedanjih, zato se kakšnih presenečenj ni treba bati. DRŽAVNE FINANCE — NEKOUKO BOLJŠE Po poročilih iz finančnega ministrstva se je državni dohodek v mesecu juliju dvignil nekoliko nad proračunsko določeno vsoto. Zato bo odpadlo že nameravano in odobreno znižanje proračunskih kreditov v višini 3,7 odstotkov. Prav tako bodo po poročilu finančnega ministra ukinjeni vsi varčevalni proračunski ukrepi, ki naj fod stopili v jeseni v veljavo. Tudi ministrstvo za promet je v zvezi s tem javilo, da bodo odpadle nadaljnje nameravane ukinitve vlakov, ki naj bi stopile v veljavo 12. septembra 1.1. ENOTNA UPOKOJITEV — PO 35 LETIH S 1. januarjem 1966 naj bi za javne nameščence stopil v veljavo moderen zavarovalni zakon, katerega osnutek je že odobrila vlada na svoji zadnji seji. Po določilih tega zakona bo po 150 letih prvič v Avstriji za vse državne nameščence (tudi za oficirje) v veljavi enoten, 65 paragrafov obsegajoč pokojninski zakon. Medtem ko je do zdaj javni nameščenec moral delati 40 let, se bo te doba po novem zakonu znižala na 35 let in bo lahko že po tej dobi užival polno pokojnino, t. j. 80 odstotkov zadnje plače. To bo lahko dosegel že s 60 leti starosti, medtem ko je dosedaj meja pri 65 letih. Važna je tudi določba, da oni, ki bo v bodoče mogoče hotel biti v službi več kot 35 let, 'bo vkljub temu prejel pokojnino le v oni višini, katero bi prejel že po 35 letih službe. Slovenci smo jim trn v peti NASSER V MOSKVI Na posebno prisrčen in prijateljski način je bil pretekli petek sprejet v Moskvi predsednik Združene arabske republike Nasser. Gre pri sedanjem obisku za četrti Nasserjev obisk v .Sovjetski zvezi. Zadnjikrat je bili Nasser v Rusiji leta 1958. Na letališču v Moskvi so sprejeli Nasserja predsednik SZ Mikojan, tajnik stranke Brešnjev, ministrski predsednik Kossygin ter vrste ministrov dn članov strankinega vodstva. Navzoči pa so bili tudi diplomatski zastopniki posameznih držav. V krogih Združene arabske republike izjavljajo, da je namen Nasserjevega obiska predvsem v tem, da skuša pridobiti sovjet-isko vlado za mirovni načrt v zvezi z dogodki v Vietnamu, ki so ga izdelali ob svojem srečanju v Kairu indijski ministrski predsednik Šastri, Tito 'in Nasser. Načrt predvideva prekinitev vojnega stanja ter umik ameriških čet Združenih držav Amerike. Izvedbo navedenih akcij bi nadzorovale mednarodne vojaške sile. Šele potem bi bilo možno, pričeti z rednimi pogajanji. Na strani Sovjetske zveze pa poudarjajo, da se bodo razgovarjali predvsem o gospo- Redkokdaj smo se bavili z glasilom koroške svobodnjaške stranke (FPČ) „Karnt-ner Nachrichten", kljub temu, da skoro ni številke, v kateri bi v tem glasilu ne napadli koroških Slovencev. V zadnjih tednih se zaletava list FPO-jevcev v avstrijskega kanclerja dr. Klausa. Gotovim krogom pač ni všeč, da je spregovoril dr. Klaus na proslavi praznovanja 20-letnice obstoja Druge republike in desetletnice podpisa avstrijske državne pogodbe pred Slovenci tudi slovensko. O kanclerju Klausu in njegovem govoru pred Slovenci so „Kamtner Nach-richten“ pisale pod vzglavjem „Da geht einem der Hut hoch!“ Ta klobuček jim dela stalne preglavice. Tako se v „Karntner Nachrichten" tudi niso mogli načuditi, da je „Koroška dijaška zveza“ povabila vse slovanske manjšine v Avstriji k sodelovanju ob priliki praznovanja jubileja avstrijske republike. Kljub temu, da je uredništvo „Karntner Nachrich-ten“ natančno vedelo, da se le Madžari niso mogli udeležiti proslave v Celovcu, so zapisali v svojem listu, da gradiščanskih Hrvatov pri proslavi ni bilo. Jim pač ne gre za resnico! Pač pa bi v tej zvezi vprašaM, kdaj bo imela FPO svojo proslavo ob priliki letošnjih za našo državo 'teko pomembnih jubilejev? Ali jih tozadevno še nekje čevelj žuli? Tudi v zadnji številki si je FPo-glasiilo privoščilo svojevrstno poročilo, seveda spet pod vzglavjem ,,Da geht einem der Hut hoch!“ Also vvieder einmal! Kaj pišejo »Karntner Nachrichten“? Poslušajmo! „Pred kratkim smo morali poročati, da so bile prikazane v neki televizijski oddaji o Gradiščanski tamkajšnje narodnostne prilike potvorjeno in v čisto napačni luči. Ob razmerju 75:13:2 SO' bile nemška, hrvatska in madžarska narodnost upoštevane po ključu 4:3:6, kar je naletelo na Gradiščanskem daleč na okoli na ogorčenje. Nerazčiščeno je bilo pri tem, ali je treba pripisovati te potvarjanja, da ne rabimo druge besede, na osebni račun Heinza Conradsa (priljubljenega conferencier-ja avstrijske RT, prip. SLOVENCI doma in pfl vnetii Novi monsignorji na Tržaškem Naslednji tržaški duhovniki so bili imenovani 2* mo?isignorje: dr. Jože Prešeren, dušni pastir za slovenske vernike v župniji Novega sv. Antona; Franc Šibenik, župnik v Proseku; Marino Cosuhch, župnik in dekan pri sv. Jakobu; Stefana Sissot, župnik v Rojanu in Guido Bortuzzo, župnik pri Sveti družini. Dr. Jože Prešeren — monsignor Te dni je prejel častno odlikovanje z naslovom „monsignor” profesor dr. Jože Prešeren, svoj čas tajnik škofa dr. Rožmana v Ljubljani, sedaj pa že skoro dvajset let dušni pastir za slovenske vernike v župniji Novega sv. Antona v mescu Trstu. Gospod je duhovni vodja tržaških slovenskih skavtov. Ni dolgo od tega, ko je 14 dni taboril s skavtinjami in za tem spet 14 dni s skavti v Selah pod Košuto. Istočasno je prejel častni naziv „monsignor” tudi drug slovenski duhovnik tržaške škofije, župnik na Proseku, č. g. Franc Šibenik. — čestitamo! Nov stolni dekan v Ljubljani Sv. oče Pavel VI. je z apostolskim pismom 11. julija letos podelil dignitarno prebendo stolnega dekana pri sv. Nikolaju v Ljubljani prelatu in profesorju Jakobu Šolarju, stolnemu kanoniku v Ljubljani. Umeščen je bil na to mesto 14. avgusta. Škoda je, da je tako šibkega zdravja. Ustanovitev slovenskega ekumenskega sveta Slovenski katoličani imamo posebno dolžnost, da delamo za edinost kristjanov. Smo namreč v stiku s pravoslavnimi in protestanti. To je spoznal in poudarjal že služabnik božji Anton Marti% Slomšek. Da bi se koncilski odlok o delu za edinost dobro izvedel, so ljubljanski nadškof, mariborski škof in škof Slovenskega Primorja ustanovili Slovenski ekumenski svet. člani tega sveta so škofijski voditelji Apostolstva sv. Cirila in Metoda ter profesor vzhodnega bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani. Nadaljnje člane potem ti predlagajo sami. Primerno bi bilo, da se pridruži temu. svetu tudi kak slovenski duhovnik celovške škofije. Duhovniške spremembe v ljubljanski nadškofiji Med raznimi prestavitvami in nastavitvami omenjamo, da so prevzeli sedaj župnijo v Sostrem pri Ljubljani v upravljanje minoriti. Novega župnijskega upravitelja imajo na Jesenicah (dosedanjega kaplana Hajnriharja), pri sv. Jakobu v Ljubljani (dosedanjega župnika Koroške Bele dr. Stanislava Perčiča), na Primskovem v Kranju (Božidarja Slapšaka s Kuma na Dolenjskem). V Zagorje ob Savi je bil nastavljen diakon Pavel Krnc kot diakon župnije in katehet. Iz Nemčije nam je poslal pozdravno karto in pismo rojak Jože Varl, delavec v skladišču nadomestnih delov tvrdke Ford. Pravi, da ga vleče celovški velesejem in spominja se narodne pesmi: „Jutri bo v Celovcu semenj. Tja gor ga bom peljala. Al’ ga bom zatavšala, al’ ga bom prodala...” Piše: Rojaki! Ostanimo v srcu zvesti Slovenci, hvaležni sinovi svojemu narodu, hvaležni pokojni materi in očetu za ves trud. uredništva) ali pa so mu bila posredovana od kake nadrejene instance in so ga tako, ne da bi za to vedel, izrabljali." Nato poudarjajo „ Karntner Nachrich-ten“, da se zna zgoditi nekaj sličnega sedaj tudi na Koroškem. Koroški listi so namreč poročali, med njimi tudi „Valfcszeitung“, „Kleine Zeitung" in „Die Neue Zedt“, da se je mudil Heinz Conrads s svojo gospo 30. julija 1965 ob spremstvu dveh celovških „mestndh sodnikov" v občini Sele pod Karavankami. Tam ga je pozdravil gospod župan, domači kvintet pa mu je zapel tri slovenske pesmi, glasbeni ansambel pa zaigral nekaj domačih melodij. ,,Karntner Nachrichten" nadaljujejo: ,,Skoro nihče ne bo verjel, da se je vse to pripetilo tisti torek slučajno!" List se tudi čudi, da je Heinz Conrads Selanom obljubil, jih povabiti k sodelovanju ob priliki naslednje televizijske oddaje o Koroški. „Kaj se tu dogaja?" je v listu rečeno. „Ali naj se tu ponovi, kar smo doživeli že v primeru Gradiščanske? Ali Heinz Conrads ne pozna razmer na južnem Koroškem in ali ve, koliko osjih gnezd je tam, v katera lahko dregneš!" Da, da, ob takem pisanju in histeriji res ne moreš kaj drugega dodati kot: „Da geht einem der Hut hoch!" Prof. Jože Peterlin, Trst: Znamenje na polju ... (Nadaljevanje) 'Marijan Zadnikar vsa ta znamenja združi v skupine in jim hoče dati isti imenova-vec, čeprav niso šablonsko izdelana, ampak je pravzaprav vsako znamenje drugačno. Vsako ima kako svojstveno potezo. Saj jih je navadno ustvarjala vedno druga roka. A v neke skupine jih vendar moremo uvrstiti. Dr. Zadnikar govohi najprej o tako imenovanih kamnitih znamenjih in jih deli v pokopališke Stebre in svetilnike, v srebrna in otebrasta znamenja, figuralna znamenja šn kamnite križe. Od kamnitih znamenj, loči zidana znamenja, ki so sHopma in slopasta, potem trikotna in znamenja z nišo. Kot posebno skupino navaja avtor kapelice, ki so lahko zaprtega tipa, odprtega, lahko so poiigonalne ali pa kapelice-Bvomilki. V zadnjo skupino pa' prišteva avtor lesena znamenja, razpela in različne primere namestitve. Ko obravnava dr. Zadnikar zdaj po vrsti vse te različne skupine in tipe znamenj, se bo bravec spomnil številnih kipov in slik, ki jih je .srečal na osamelih poteh ali med naselji, na stebrih alli v malih stavbah, po-krikh z leseno streho, ali pa ‘morda stoje kar tako sredi .polja pod dežjem in soncem. V krajih, kjer je več kamna in manj lesa, ibo več kamnitih kipcev, tam pa, kjer rastejo številna drevesa, pa bomo videli največ lesenih razpel dn iz lesa izrezljanih podob. Avtor poišče za tem vsa ta različna znamenja, ki še stoje, marsikatero fotografira in opiše; poišče znamenje, ki je morda že zelo nagnjeno in je v razpadu. Spet drugod opisuje znamenja, ki so zelo dobro ohra-ntjena in lepa. Kjer so znamenja poslikana, opisuje podobe, omenja, da ph je slikala roka preprostega ljudskega slikarja, spet drugod omenja znana imena. Na Gorenjskem je poslikal mnoga znamenja slikar Layer, ki je tudi avtor brezijanske podobe Matere božje. Ta slikar je v mnogih krajih po naročilu slikal preprosta znamenja, včasih pa tudi stene kakih gospodarskih poslopij ali pa hiš. Te zvrsti znamenj sicer dr. Zadnikar ne omenja, čeprav IM morda nekako spadala tudi k znamenjem. Marsikje namreč opazimo na stenah stavb podobe svetnikov, kot na primer sv. Florijana, ki je zavetnik proti požaru. Ljudje so dali poslikati steno svojega bivališča ali pa gospodarskega poslopja, da bi izprosil pri svetniku zavetja pred nesrečo. V mnogih slovenskih vaseh so na hišah naslikali podobe Matere božje, ali pa Križanega. So to sicer posebna znamenja, ki se ločijo od znamenj, ki jih je zbral dr. Zadnikar v knjigi, a gotovo nekako dopolnjujejo zbirko teh bogatih likovnih ljudskih, včasih pa tudi že .popolnejših umetnin. V tem 'izboru številnih znamenj seže dr. Zadnikar včasih tudi na Koroško in opisuje tipično koroško znamenje. Le nekajkrat opozori tudi na znamenja na Tržaškem, posebej omenja znamenje na Katinari in pa razpela, ki iso tako značilna na domovih kralških vhodnih vrat. Verjetno bi se snov avtorju preveč raztegnila, če bi dosledneje iskal zanimiva znamenja prav med nami in na Goriškem, mogel pa bi najti mnogo zelo zanimivih primerov prav v tukajšnjih vaseh. Ob koncu knjige je dodan resume v francoščini ‘in tako odpira temu znanstvenemu delu širšo pot. Delo je namreč izrazito znanstvenega značaja lin je morda nastalo prav zadnji čas, ko je bilo 'gradivo dosegljivo še v taikem obsegu. Vendar s tem nočemo reči, da bo knjigo vzel v roke z zanimanjem morda samo umetnostni zgodovinar, ampak jo bo rad prelistaval vsakdo, M 'hodi po poljih in skozi vasi z odprtimi očmi. Knjiga ga bo opozorila na marsikakšno lepoto, na katero morda do zdaj ni bil pozoren, našel bo izraza te vrste umetnine, ki jih morda do sedaj ni poznal, s številnimi fotografskim prilogami pa je knjiga tudi pestra in mikavna in je človeku oddih v mestu in spomin na pati, ki jiih je ‘prehodil. Tistim pa, ki hodijo mimo teh znamenj morda dan za dnem, pa bo znamenje ob poti še bliže in se bo zazrl vanj s spoštovanjem in tiho rrtisfliijo. (Konec) Kronika gimnazijskih lef Nekaj časa smo se učili in se trudili, da ,bi čim bolje odrezali, nato smo sedeli pri zeleni mizi in jeoljaje odgovarjali na dana vprašanja. Nekateri smo potočili tudi nekaj solzic — verjetno iz nervoznosti — nato smo se pomirili in — matura je bila končana, z njo pa smo zaključili osemletni obisk šole. Kar melanholičen postaneš, če ‘pomisliš, kako hitro je minilo. Kot bi bilo včeraj, se spomnim trenutka, ko so mi starši povedali, da bo morda po.uk na slovenski gimnaziji, ko bom končala četrti razred ljudske šole. S .podvojenim veseljem sem se učila slovnice, nemške in slovenske, morala sem vedeti, kaj je subjekt. To mi je zelo koristilo, ko sem poleti leta 1957 nastopila k sprejemnemu izpitu. Ne bom nikoli pozabila, da je narek, ki smo ga pisali ‘pri tem izpitu, pripovedovali o levu, ki se je ujel v mreži, in o miški, ki ga je rešila. Pri ustni obnovi pa je bil govor o šivilji in škarjicah, ki iso same rezale. Nekoliko pozneje smo se prvič za dalj, časa ločili od doma. ŠM smo v Celovec; napotili smo se s šolskimi torbami proti naj-novejšamu šolskemu poslopju. Dobili smo čitanke, kupili .simo svinčnike, napisali smo imena na zvezke za šolske naloge — hodili smo v gimnazijo. Skrajneži v demokratski družbi nimajo prostora Vzgoja naše mladine naj bo osnovana na zdravih načelih. Pred leti smo videli dober film, ki je prikazoval, kako je blazna Hitlerjeva propaganda zaslepila mlade Nemce, da so bili pripravljeni iti v smrt tudi v zadnjih dneh nacistične Nemčije, ko je Mio že zdavnaj vsakomur jasno, da je vojna izgubljena. Vtem ko je ves ostali svet ta film dobro sprejel, ga ije nemška publika sprejela z deljenimi občutki: Nekateri so se smatrali krive za zločin, ki se je izvršil tudi nad nemško mladino, hkrati pa so s filmom soglašali, ker da bo pozitivno vplival na novo generacijo. Drugi pa so film izžvižgali, češ da ■niši patriotizem in omadežuje patriotizem nemške mladine. Tega primera deljenih občutkov nemškega javnega mnenja v zvezi z vzgojo nemške mladine smo se spomnili, ko smo brali o nekem podobnem primeru, pa čeprav v povsem drugačnih okoliščinah. Za kaj gre? Hamburški ilustrirani ‘časopis „Stern“ je pred tedni prinesel veliko sliko mladeniča, z jekleno, čelado na glavi lin brzostrelko v roki in pove, da je pri neki zahodno nemški vojaški enoti bila „na poičitnicah“ skupina dijakov iz Berlina, ki jih je vojska zvabila .,na počitnice" pod geslom ..prostor na soncu". Po .pravilih bi ‘morali študentje iz mest preživeti pri vojaških enotah tritedenski počitek, da bi živeli na prostem, v zdravem okolju prirode. Toda hamburška revija odkriva vse drugačno življenje teh dijakov, ki ne delajo sprehodov, ne telovadijo, ne plavajo, pač pa ise prevažajo v vojaških avtomobilih, korakajo postrojeni v vrste kat vojaki z 11 kg in pol težko, brzostrelno puško na rami in se učijo 'Streljati v človekolike tarče. 16-let-ni Hans-Joaohim Sch. — je, kot piše hamburški list — opisal svoje spomine na te • počitnice" takole: „Moj najlepši spomin na počitnice je tisti, ki sem ga doživel pri enoti obmejne straže. Nekega dne sem prosil, naj mi dajo brzostrelko. Neki inštruktor mi je najprej razložil, kako orožje deluje, nato mi je brzostrelko izročil. V trenutku sem se zdel drugi človek. Tolikšna je bila sila, ki je izvirala iz orožja. Čutil sem se dovolj močnega, da M zavzel vso Rusijo. Nato sem si nataknil na glavo še jekleno čelado in se vadil z orožjem. Nato sem streljal na namišljenega sovražnika. Samo ob sebi se razume, da je bil napad sovražnika odbit. Talko sem bil navdušen, da brzostrelke nisem hotel vrniti." Direktor hamburškega časopisa Henri Nannen ob tem piše, da se ob teh dogodkih spominja na zadnje tedne nacistične blaznosti, ko je Hitler pošiljal v smrt .pregla-jene dečke v preširokih uniformah s pogumom strahu v očeh in ,pancerfausti‘ v rokah", zaključuje pa takole: „Prav gotovo nas bodo zaradi tega obtožili, da svoje umazano perilo peremo pred drugimi. Toda nič za to. Preprečiti moramo že v samem začetku. Letos je bilo dvajset berlinskih otrok, ki jih je pritegnila privlačnost strojne puške. Prihodnje leto bi jih brez našega posega moglo biti dvesto ali dvatisoč. Preprečiti moramo, da do tega ne pride in da se vetrček ne spremeni v vihar". Zgodovina nas uči, da pretirani nacionalizem škodi in za tako skrajnost se po navadi navdušuje najbolj mladina, ker nima dovolj ižkušenj, da bi se lahko ubranila škodljivim vplivom tistih ljudi, ki jo hočejo z lažnimi ideali zapeljati. Bodisi komunizem, fašizem ali pa nacizem je škodljiv, ker vse te ideologije skušajo na vsak način zamoriti človeku svobodno voljo in iniciativo ter ju posplošiti v „korist“ neke ‘skupnosti na račun druge. Šolska torba je postajala vedno težja, čim večji smo postajali. Učili smo se o Prešernu, Cankarju in Gregorčiču, o Goeteju, Schillerju in Grill-parzerju. Poglabljali ;smo se v svet matematike, fizike in kemije, spoznavali smo čudeže .stvarstva, mučili .smo se s kontrapunkti in kadencami, slišali ismo o krivovercih in o cerkvenih učiteljih, bojevali smo se v mislih z Napoleonom dn zmagovali z njim; brali smo. Cezarja in Tacita, prevajali Homerja in Platona, pripovedovaM o Oscarju Wildeju in o Bernardu Shovu, o Gogolju in Tolstoju. Jezili smo se, kadar smo ‘pripravljali govorne vaje, bili ‘Smo kaznovani, kadar smo pozabili geografske atlante. Včasih smo založili telovadno obleko lin nam ni bilo treba teiovaditli. Grožnje, da bomo pri naslednji telovadni uri telovadili ‘brez, .so Mie navadno brezuspešne. Skratka, jezili smo profesorje in, če odkrito .povem, nikoli ne M hotela biti kdo izmed njih, kvečjemu, kadar bi šli v gledališče na kako šolsko predstavo ali kadar bi -si ogledali kak film. Tekom gimnazijskih let smo isi ogledali Dunaj, udeležili smo se smučarskih tečajev na Katschbergu in v .St. Oswaldu. Na ‘šolskih izletih smo občudoval na visokih planinah Osojiščice, Žimgarce dn Pece lepoto Koroške. Ob začetku vsakega leta smo pisali nov urnik, ob koncu pa .smo z zanimanjem brali letno poročilo. Zdaj, ko leži vse to za nami, nam postane pač težko pri srcu — zlasti še, kadar se spomnimo popackanih šolskih klopi, polomljenih stolov in slabo pobrisane table. Tekom let smo se vsega tega navadili in razred se nam je prikupil kljub svojim po-manjkljivostim. Zavedamo se, da nikoli več ne bomo sedeli ob teh mizah, da se ne bomo gugali na stolih, da ne bomo več metali papirčkov lin oranžnih lupin in celo klepetati ne bomo več mogli tako mimo, kot smo to v preteklih letih. Od kod le bomo zdaj zvedeli vse novice, ki niso zapisane v dnevnih časopisih, da je imel nekdo trganje v ušesih in da je nekomu tekla kri iz nosa? Ne bo se več razglasilo po vsem razredu, da bi bil nekdo izmed nas skoraj utonil v ježem, ker je bil premalo pazljiv. Razkropili se bomo po vsem svetu in s tiho solzo v očeh se bomo spominjali gimnazijskih let, ki so Je prekmalu lin prehitro minila. Ostalo nam bo upanje na čim večkratno svidenje s sošolci in profesorji — s sošolci, da bomo spet nekoliko pokramljali o najnovejših novicah, s profesorji pa, da jim bomo potožili svoje skrbi in dobili od njih dobre nasvete. —iv — KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA: Študijski dnevi na Kaiišču Lanski odbor je pripravil članom KDZ sestanek od 15. do 18. avgusta na Kališču v Selah: .ti trije dnevi naj ne bi bili članom saimo v zabavo in prostost, marveč naj bi tudi razširili pogled v kulturno delovanje in sodelovanje na Koroškem. Študijski dinevi iso se pričeli v nedeljo, 15. avgusta ob 8. uri zvečer s sv. mašo, ki jo je daroval č. g. dr. France Cigan. Dijakov se je zbralo 22, (6 deklet in 16 fantov). Predavali so gg. župnik Vošnjak, Reven, Ropitz, dr. Cigan ter predsednik KDZ, g. K. Smolle. Vsak dan ismo imeli vsaj dve predavanji, če ne tri. Kako pestro so bila pripravljena vsa predavanja, se je Videlo na obrazih udeležencev, ki so strmeli kar z odprtimi očmi in poslušali. Po kosilu smo se vsak dan nekoliko razšli. V torek smo se celo nekateri odpravili na iSedlee ter smo od tam občudovali krasno naravo. Da ne bom pozabil ugotoviti ter vse udeležence še povrhu pohvaliti, kajti po vsakem predavanju se je razvila kar živahna diskusija, kar pa nam je pokazalo, da večletne vaje t diskusiji niso bile zastonj. Po večerih smo se navadno zbrali ob šalah ter družabnih igrah. Kresili smo tudi. čisto po „modernem“ nam ga je priprav1! član-skavt Jožko Hudi. V sredo smo se hoteli odpraviti na Obir. Pa glej hudiirja, kako gleda z Obirja, nismo mogli. Megla... Opazovati smo ga morali od spodaj. Na predvečer konca študijskih dni pa smo soglasno sklenili sMepe, ki naj bi nas posebno obvezovali v ‘prihodnjem šolskem letu: Dijak se mora kulturno udejstvovati: Nudi ise mu tu zelo veliko načinov, kot na primer udejstvovanje pri ‘stavenisfcih časopisih, predavanja pri ljudeh s skioptičnimi slikami, razširjanje slovenskih plošč, predvsem pa sodelovanje pri obstoječih slovenskih društvih. Podrobneje bomo sklepe resolucije objavili kasneje. Kot ismo že slišali od mnogih, je sestanek popoUnoma uspel in treba je samo upati, da bomo želi tudi njegove sadove. Na tem mestu se Koroška dijaška zveza prisrčno zahvaljuje gospodu Olipu, pd. Kališniku, ki nam je dal — kot že vedno — zopet brezplačno stanovanje ha razpolago. Prav tako se zahvaljujemo vsem predavateljem ter prav posebno vsem dijakom, ki so se povabilu odzvali ter jim kličemo nasvidenje ter obilo sreče v prihodnjem šolskem letu. PRODAJA O SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV POSLOVANJE O DELAVNICA ZA POPRAVILA Josef Kirchbaumer KLAGENFURT, Rosentaler Strafie 48, - telefon 23-38 ODVLAČILNA SLUŽBA PODNEVI IN PONOČI: Tel. 23 38 ali 61-51 J Prijavite ©froke za dvojezični pouk SVEČE (Vesel dogodek) V zadnji številke „Našega tednika" smo brali, da bodo v Št. Janžu zelo pogrešali Markeja Hafnerja, ki se je pred kratkim preselil v iSveško faro. Porodil ise je namreč z Greti jo Pack in stanuje s svojo družico pri Breznikarju na Bistrici. Družina je daleč naokrog znana kot ena najboljših naših družin. Oče je veliko sodeloval v nekdanjem prosvetnem društvu „Koona“ v Svečah, predvsem pa smo ga skozi dolga leta videli na koru sveške cerkve, kjer je sodeloval pri drugi božji službi kot vnet tenorist. Tudi mati prihaja iz zgledne družine, ki je dala Slovencem vrsto katoliških mater. Tako se veselimo z našim novim faranom Markejem, da se je poročil v tako dobro družino. To tudi zato, ker se je preselil s svojo družico v lepo stanovanje. Breznikarjev dom je eden najlepših, ako upoštevamo pri tem nadvse ugodno lego. Okoli doma je obširen vrt, ki ga krasi pred hišo starodavna lipa. V ,,Našem tedniku" je bilo zapisano, da je Markej sin slavnega in daleč naokoli poznanega Lipana, rodoljuba, ki ne manjka na nobeni slovenski prireditvi, narodnjaka, ki vestno zasleduje vse dogodke našega narodnega življenja. Sad ne pade daleč od drevesa. Tako se ne čudimo, ako smo tudi v svešfci fari že veliko čuli in čitali o delovanju Lipanovega sina Markeja. Sodeloval ni le pri farni mladini, temveč je pomagal tudi v pisarni Narodnega sveta in Krščanske kulturne zveze. Iz tega razvidimo, da gre pri Markeju za navdušenega javnega delavca. Prepričani smo, da bo po zgledu svojega očeta in njegovem dosedanjem idealizmu stavil svoje zmožnosti in sposobnosti tudi naši farni skupnosti na razpolago. Novemu paru želimo obilo družinske sreče in tihega zadovoljstva. Obema kličemo: „Bog Vaju živi!" SELE Razno ' Hladna jesen že prihaja. Ptice selivke se bodo odpravljale v toplejše kraje. Tudi letoviščarji nas zapuščajo. Iz mestnega hrupa so prihajali k nam uživat blaženi mir v planinski naravi. Obe gostilni s sobami za tujce sta iste lahko oddali, .tudi Trklova dn nekatere privatne hiše. Še več pa je 'dan na dan prihajalo izletnikov. Nekatere so zanimale stare hiše, n. pr. mala Mostnikarjeva in s pisanimi cvetlicami obdana lesena Kobovmikova, Marsikateri ju je vjel v fotoaparat, ena slikarica pa na platno. Posebno privlačna pa je bila za letoviščarje in izletnike naša nova cerkev z okolico. Velika večina je priznavala, da je cerkev svojstvena, praktična, mimo lepa. Neki starejši ženi pa se ni nič dopadla, ogorčena jo je označila kot „aibscheulich!“ Vsak človek pač po svoje sodi. Inženir Maier z Dunaja je že kot dijak rad prihajal k znancem v Sele. Priljubile so se mu tako, da je od Rutarja na sončni strani kupil zemljišče in zgradil tam hišo, kjer si hoče z družino privoščiti oddiha in preživljati počitnice. Pred hišo je uredil vodni bazen za kopanje, z balkona pa bo užival krasen razgled na gozdnate hribe in skalnato Košuto. Letos je tudi v poletju od večkratnih nalivov nastopila mlaka in ostala več dni. V toplih dnevih se je voda pregrela in nudila kopel otrokom in letoviščarjem. Žabe so se čez dan poskrile, zvečer pa so se spet oglašale s svojim rega-koncertom. Tako so Sele začasno zaslužile naziv „Zell am See“. Avtopromet je skozi Sele zelo narasel, s tem pa tudi potreba po prostoru za parkiranje. Sedaj je občina na mestu nekdanjega Fallejevega kegljišča priredila prostor za okoli 10 avtov. Nova občinska hiša raste in bo kmalu pod streho. Približuje se tudi elektrifikacija Sel. Onim, ki so že dosedaj imeli električni tok iz maie privatne elektrarne, obeta KELAG tok že letošnjo jesen. Iščemo mliarske pomočnike za izdelavo pohištva. Dober zaslužek; v slučaju vestnosti in dobre kvalifikacije možnost napredovanja! — Stalna služba! — Stanovanje (z oskrbo ali brez nje) na razpolago. — Takoj odgovorite na naslov: Nobel Herer VILLACH — BELJAK ITALIENERSTRASSE 1 Tudi ob začetku šolskega leta je možno prijaviti otroke k slovenskemu pouku. Prijava pride v poštev v prvi vrsti za otroke, ki na novo vstopijo v šolo. Starši, ki želijo, da bi njih otrok obiskoval dvojezični pouk, izjavijo svojo željo vodji šole pismeno. Otroci, ki so že v preteklem šolskem letu obiskovali slovenščino, morejo brez ponovne prijave obiskovati dvojezični pouk. Pač pa obstaja ob začetku leta prilika, da prijavijo k temu pouku otroka še tisti starši, katerih otroci doslej niso bili prijavljeni Letošnje taborenje je bilo pod slikovito Košuto. Ne bi bilo prav da hi šli molče mimo tega uspela dogodka za naše slovenske skavte. Zato' kratko poročilo. Mogoče bomo bralcem postregli z dalšiim poročilom pozneje. Kljub dežju smo se na nedeljo prvega avgusta odpravili na svoje določeno mesto. Tokrat nas je bito' nad pedeset. Prišli so slovenski skavti iz Trsta,, 'Gorice in mi Korošci, kot so nas radi imenovali. Ob prihodu na 'taborni prostor je deževalo in smo bili malo mokri. .Skavtinje iz Trsta, ki so preživele na taboru 3 tedne, so že stele ob jamboru uvrčene in s pesmijo so spustile svoje zastave po pesmi slovesa so se skrcale na svojo „bai1ko“ avtobus, ki jih je odpeljal proti Trstu. Mi smo začeli postavljati šotore in urejevati prtljago zlasti z živili je bito največ dela. Bilo je kakor' na mravljišču. Vsak je nekaj nosil in tekel, da bi čimprej spravil pod streho. Ni bilo prijetno — vam kar povem — ko je kar naprej deževalo in pod nogami je bilo vse mehko in mokro, da ne govorimo o novih izvirih prav blizu tabornega prostora. Čez noč nastali „veletofc“ smo imenovali Missi-sipi prečkal nam pot k kuhinji. Hitro smo kot iskušeni pijonirjii postavili zasilni most — dve močni deski, da smo prišli do ognjišča. Prvo noč nas je nekaj spalo pri sosedu Furjanu na seniku. Zeto Ijubeznjivo so nas postregli. Drugi so Zlezli pod 'šotore in prejetno zaspali. Po slabem vremenu je vedno lepo po1 tisočletni praksi, tako je bito tudi tokrat. Zjutraj v ponedeljek se je nam nasmejalo sonce mi pa njemu. Sklenili smo prijateljstvo. In res nam je bilo skozi naklonjeno. Začelo se je urejevanje tabora. Postev- za slovenski pouk. Učitelji so tudi še tekom prvih desetih dni ob začetku šolskega leta dolžni, prijave vzeti na znanje. Starši! Privoščite svojim otrokom s prijavo za dvojezični pouk vzgojo po načelu: „Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!“ Prijavite svoje otroke v njihovem in svojem interesu za dvojezične ljudske šole. Tudi s prijavo otrok k slovenskemu pouku hočemo dokazati svojo ljubezen do našega materinskega jezika. Ijanje in prestavljanje šotorov, „kanaliiza-dja" za odtok vode za slučaj novega naliva, urejevanje higijenskih prostorov, pregled in urejevanje prehrane, ograja tabornega prostora in ureditev vhoda itd. Brat Pavle je dejal povelja in vse se je gibalo veselo in po načrtu. Ko jo bito vise urejeno simo, začeli misliti na taborni ogenj in druge podrobnosti, Vreme je bito odlično in smo uživali prijetne dni v območju skalnate Košute, Zelenih iSetič, koničastega Obirja v družbi postrežljdvih in prijaznih ljudi, ki ISO' nas obiskovali zlasti zjutraj pri maši in zvečer ob taboimem ognju. Možnosti za izlete tu res ne manjka. Šli smo že v torek na Setiče, na Obir kmalu za tem v Korte in na Sedelce dn parlkrat k jezeru. V spomin nam je ostal nočni pohod nekaterih na Setiče in pogovor z vrha in taborom s pomočjo žepnih svetilk z mor-sejevimii znalki. Dnevi so bili prenapolnjeni z raznimi igrami, kjer smo lahko preiskušalli svoje spretnosti: streljanje z lokom, lov na roparje ob prevozu ..zaklada", ponoči so nas iznenada Obiskali ,,Marsovci", da je bilo nekatere pošteno strah, iz Amerike smo dobili pismo, da je pristal satelit, ki ga je treba poiskati. Našli smo ga kmalu in v njem je bila sladka rdeča dinja. Nato so bila razna predavanja, pevske vaje in učenje skavtske snovi. Kuhinja je mnoge zaposlila, naj bo to s pripravo hrane, čiščenjem posod m pripravljanjem drv. Vsak dan je bila po jutranji telovadbi in temeljitem umivanju v mrzli vodi sv. maša na prostem. Naše število pri maši so pomnožili ljudje iz okolice; zlasti ob nedeljah jih je bilo več kakor nas. Hrana je bila odlična. Prevladovala je italijanska kuhinja, saj je bilo naših bratov iz Trsta več kot nas. Le s cvrtnjakom („šmornom“) smo imeli težavo, da smo morali po tujo pomoč; nato se nam je le vdal in postal pokoren. Prav vsega smo pospravili. Ko je prišla sobote, 14. avgusta, dan odhoda, smo neradi podrli „naše mesto". Le Pavletova odločna beseda nas je prepričala, da gre za res in bo treba vse natanko izpolniti, kar nam je bilo naročeno. Ko je bilo že vse na svojem mestu, smo se zadnjič zbrali ob jamboru, spustili zastave in poslednjič zapeli skavtsko himno in nato še pesem slovesa, se otovorili in odšli k avto- Vtisi s pevskega koncerta na Reki Zadnji nedeljski večer smo domačini iz šentjakobske okolice porabili za obisk koncerta pri Antoniču. Sosedje in znanci smo sedli k mizam in ob prijateljskem pomenku počakali na začetek prireditve. Slovensko pesem pa so hoteli slišati tudi tujci-letovi-ščarjd. Najbolj navdušeni ljubitelji petja so prišli h koncertu tudi z onstran Drave in iz Spodnjega Roža. ..Izreden gost" te prireditve pa je bil kapucin pater Jakob Vučina, ki se začasno mudi na .Koroškem, sicer pa deluje med Slovenci okoli Nice v južni Franciji. Ko se je zbor Jakob Gallus Petelin mudil spomladi na turneji v Franciji, se je pater Jakob zanj talko navdušil, da ga je prišel poslušat tudi na Reko. Za spored ste poskrbela: zbor Jakob Gallus-Petelin iz Celovca in Rožamski fantje. Povezoval je g. Erik Prunč. Med pesmi je nasul vsakovrstnih smešnic. Zmeraj spet pa je poudaril, kako pomembni za sporazume- vanje med narodi sta prav pesem in melodija. Pesmi so pa tudi navdušile! Kako močno dn sproščeno je bilo ploskanje, ni ga hotelo biti konec. Vsa čast in priznanje obema dirigentoma: prof. dr. Francetu Ciganu in g. Simonu TrieBnigu! Oba zbora ste nudila kar največ. Vsi so se zadovoljni razhajali na domove. Med prireditvijo je pater Jakob še posebej naglasil, kako lepa je slovenska beseda in slovenska pesem. Posebno tisti, ki je v tujini, njeno blagozvočje še posebej občuti. Pohvalil je tudi kulturno udejstvovanje na Koroškem in poudaril, kako je obisk zbora Jakob Gallus-Petelin med Slovenci, za katere on skrbi, razgibal rojake v Franciji in jih navdušil za prosvetno delo Neposredni cilj vsakega podobnega nastopa je: v poslušalcih razgibati skrite zmožnosti in jih navdušiti za sodelovanje pri kulturnem delu. Skavfsko taborjenje na Šajdi DR2AVNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Objava V ponedeljek 13. septembra so ponavljalni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence. Prizadeti učenci se zberejo ob osmi uri v drugem nadstropju pred konferenčno sobo. V torek 14. septembra 1965 so sprejemni izpiti za prvi razred. Prijave so možne do 10. septembra 1965. V sredo 15. septembra 1965 ob 14. uri je vpisovanje za vse razrede. V četrtek 16. septembra 1965 ob 9. uri je začetna služba božja v cerkvi novega bogoslovja in ob 13,15 prvi redni pouk. Ravnateljstvo. Deželni glavar Sima v ilutsljani Na povabilo predsednika Izvršnega sveta Slovenije Janka Smoleta je bil 30. in 31. 8. 1965 koroški deželni glavar Hans Sima z gospo na obisku v Sloveniji. Povabilo za ta obisk je izrekel predsednik Smole ob priliki gostovanja Slovenske filharmonije v Celovcu ter ga je ponovil ob svojem nedavnem obisku avstrijskega lesnega sejma v Celovcu. PODGORJE (Mala Gospojnica) Na Malo Gospojnico je v Podgorjah romarski shod. Na predvečer je ob 7. uri rožni venec in blagoslov, nato je nočno češčenje. Na praznik so sv. maše ob 7., 8., 9., 10., in 11. uri. Ob 10. uri je tudi sv. maša pri Kapelici. Obiskal nas bo tudi novomaš-nik in bo delil novomašni blagoslov. Popoldne ob 14. uri je rožni venec in blagoslov. ŽIHPOLJE (Žegnanje in vedno češčenje) Letos bomo imeli cerkveno žegnanje v nedeljo, 5. septembra ker je v nedeljo na-vrh, 12. septembra vedno češčenje. V nedeljo, 5. septembra bodo sv. maše ob pol osmih s slovensko, ob devetih z nemško pridigo in ob desetih je glavna slovesna sv. maša. V nedeljo, 12. septembra, na dan ved-nega češčenja bodo sv. maše od sedme ure naprej celo dopoldne, popoldne pa ure če-iščenja in zvečer ob sedmih še ena sv. maša in sklep. Vabimo vse častilce Marije in Najsvetetj-šega Zakramente od blizu in daleč na sončne Žihpolje. DOBRLA VES (Četrtkov večer) Dne 12. avguste 1965 je bil v prostorih hotela Rutar v Dofonli vesi koncert slovenskih in nemških pesmi. Pevsiki zbor iz Št. Vida v Podjuni pod vodstvom Janeza Kežarja je prejel lepe zahvale — tudi od strani nemških gostov. Sicer je sledila koncertu plesna veselica, vendar je smrt — 'izguba dr. Petka ki je bil prejšni dan pokopan, bolela Podjunčane in marsikaterega radi tega ni bito na koncert. Kljub temu je bil te prvi poizkus v Dobrli vesi, prikazati gostom iz inozemstva, kakšna je Koroška v resnici, lep uspeh. Gosti so bili le začudeni, da teko dobri zbori ne nastopijo tudi v te-kozvanih „Heimat- ali Karntnerabend". Takšne prireditve financira namreč občina. Prihodnji četrtek večer bo 9. septembra. Začetek ob 8. uri. Na sporedu so domače pesmi in petje k plesni godbi. Vsi rojaki od blizu in daleč, tudi iz Celovca so k temu lepem srečanju srčno vabljeni. Prispevek za godbo in neobhodne stroške znaša 10.— šil. Izšla je DRUŽINSKA PRATIKA 1986 Kupite jo! busu, ki nas je čakal pri Trklu. Srečni in veseli smo prišli v Celovec in od tam vsak na svoj dom. Tržačane in Goričane pa je vlak odpeljal na jug. Ob koncu se zahvalimo vsem, ki so nam na kakršen koli način pripomogli pri našem taborjenju. Ne bomo tu naštevali imen, ker jih je preveč. Vsi pa naj si bodo svesti, da so pomagali pri dobri in koristni stvari! Na skavtsko čast se je treba zanesti — pravi naš prvi zakon. Zato bomo skušala biti mož beseda — in bomo spolnili vaše želje in zahteve, ki jih imate do nas. Mi smo vedno pripravljeni! Dr. Theodor Veiter: Volker im Volke Osterreichs (Nadaljevanje) Sprach-, aber nicht Volksgruppe Es ist nun hinreiehend geklart, daB es •keine windische Sprache gilbit (sowenig wie zum Beispiel eine vorarlbergiisch-alemanni-•sche, Oibwohl der Vorarlberger alemanni-sche Dialekt sioh von Hochdeutschen weit starker uniterscheidet als das Kamtner Win-dische vom Hochslowenischen), und die filhranden deutsehen Sprachforseher Karn-tens haiben das klar genug immer wiieder gesagt17. Es steht auch test, daB es kein wmdisehes Voilk im ethniisehen Sinne giibt. Allerdings ist damit nieht gesagt, ob die Windischen, unter denen man heute An-gehorige der .Karntner Dialektform der slo-wenischen Spraehe zu verstehen hat, etwa dem slowenisohien Volk langeihoren. Noch 1920 war es unbedenklich, dies zu beja-hen, und die ganze Propaganda in Karnten unterstrich ja, daB eim sehr groBer Pro-zentsatz der Slowenen damals fiir Oster-reich stimmte. Hatte es ein eigenes wiin-disohes Volk gegebem, so ware diese Argu-mentation, die 1945 his 1947 wdederum eine ganz eintscheidende Rollle bei der Abwehr der jugoslawiiSChen Gebietsanspruche spiel-te, in sich wiiderspruohHch und unverwend-bar gewesen18. Aber: Jahrzebmte dieses Ein-hammenns des Unterschiedes zwiiseihen den „helimattreiuen“ Windischen und den dazu 'in Gegensatz istebenden Nationalslowenen ‘haiben doch zum Ergebnis, daB heute jene, die sich beltont als Wmdische bezeichnen und die Bezeichnung ,,Slowene(n)“ ableh-nen, nicht ohne weite!reis mehr der s]owe-nischen Volksgruppe, sondeim inur noch der 'Silowen'ischer Sprachgruppe zuzurechnen sind. Schvvebendes Volkstum Unter dem Gesichtspunkt der Volkszu-gehbrigkeit sind sle entvveder — wie die zahlenmaBig miniimalen Angehorigen des »iBundes der V/indisehem", der pollitisch der OeVP und der FPOe mit vertedlten Ro-llen anhangt — zu Angehorigen des Mehrheits-volikes gevvorden oder aiber sie stehen noch zwischen der Volkern. Hiefiir hat die Volks-wissens'Chaift schon vor langem den Begriff „schvvebendes Volkstum" ausgebildet und auch die Wiindischen, deren Exi:stenz zu leugnen falsch ware, da sie sich ja seibst so bezeichnen und sehen, gehdren dem „sohwelbenden Volkstum" zu. Vergleichs-beispiele iiafem heute der ElsaB, die Plamen in Nordwestfrankreich, viellleicht auch die „'Speckdanen“ und die Luxemburger, wahrend in der Vergaingenheit das slov^a-kische Oberungarn das Paradigma lieferte. Da die „Wimdischen“ eine politisohe Min-derheit darstellen (als M it tel zur Redu-zierung des volksibevvuBten Slowenentums), sind sie aber nicht nur potentieMe Angeho-rige des Mehrheitsvolikes (sobald sie die slowenische Haus- und Familiensprache aufgeben), sondam ebenso sehr auch der sknvanischen Volksgruppe. Am Tage einer Gebietsaibtretung waren sie schon sicher Slovvenen. Eine Lanze fiir die Windischen In jiingster Zeit hat sich allerdings die Stimme eines deutschsprachigen Karntners, also eines Anonymus (was oft zu Bedenken AnlaB giibt) erhoiben, die unter Ablehnumg des deutschnationalen Denkens bei gleich-zeitigsr Bejahung und Glodtfdziierung der Partisanen in Karaten und Kradn gcgen die Niatioinailislowenen zu Felde zieht und fiir die Windiseh-Theorie eine Lanze bricht: .•>Die Minderheiiitenfrage Kamtens" in der Monatssehriift „Der dsterreichische Stand-punkt"19. Darin werden bed hochst einsei-tiger Literaiturauswahl die voliksbetvuBten Sl'0wanen als „Miniaturnationalisten‘‘ be-zeichnet und wird gesagt, daB 40.000 .,Windische“ fast nur noch deutsch spra-chen, also gar keine Slovvenen mehr seien. Die MiBversitandniisse und heftigen Diskus-sdonen, die um eine Puiblikaition des katho-lischen Mainzer Universitatsprofessors Doktor Anton Hilckman, eines bekannten Min-d erh eti t anf acbmanne s, der aber in der Kamtner V/inddschen-Frage es wohl am ndtigen Rešpekt vor dem Genarailvikar der Didzese Gurk-K 1 agenfurt fehlen lieB, entstanden sind2«, zeigen, daB man mit polemischen Darstel lungen zum Wiindischen-Probiem nicht s Brauchbares ibeitragen 'kann. Dieses Problem ist die Quedde alleii MiBbehagens und kann nur von der Volks- und Sprach- ■vvissenischaiflt, nicht von der Politik her ge-lost vverden. Es ist daher zur Zeit unlosbar, da die deutschnationalen Kreise Kamtens in den Windisohen Janitscharen sehen, wahrend die Nationals!owenen in ihnen po-tentielle National,slowenen emblioken, die es z u riickzuge vvinnen ge It e. Briicken werden geschlagen ,Die Wi:rkl'iohkeit is heute — im Gegensatz zu einer erst 35 Jahre zuruckiiegen-den Zeit — so, daB die Windischen eine poliitische Realitat, aber unzweiieilhaft Sprachslowenen sind, wie etwa 98 Prozent Osterreicher sich zur deutsehen Mutter-sprache bekennen. VoIkstumsmaflig sind die \Vindischen „schweibeindes Volkstum", also gewissermaBen a.uf dem Wege vom Slovvenentum zum deutsehen Sprach- und Kulturvolk Kamtens. Eine altosterreichi-scher — wenn man so will: habsburgischer — Oberlieferung entsprechende Volkspo-litik in Karnten wiirde siioh freilich im Sinne der Erhaltung echter VoUksibriioken be-muhem, diesen Obergang des Teilles des slo-weniischen Spraobvolkes, der sich als „Win-dische" bezeichnet, hinvveg vom Slovvenentum nicht zu begunstigen, sondern viel-mehr moglfohst zu inhibieren, wie man dies zum Beispiel in der Schvveiz Ld21. Statt dessen laBt man wi:rklich keiine Gelegenheit ungemutzt, um die (National-) Slovvenen zu diskriminleren. So ist das Problem der W,indisiChen, nach slovvenischer Auffassung ein „Vol:k aus der Retorte", nach mancher deutsichkarntneri-scher aber ein Beispiel des Falles ,.eigen-sprachiger Kulturdeutsioher"22, auBeror-dentlich :s'chwer zu Ibsen. Da nach herkommlichen minderheiten-rechtliohen Grundsatzen der Volkerbundara nur jene Minderbeiten Anspruch auf beson-dere Scbutzbestimmungen baben, die eine „quant‘ite considerable", also an ZaM be-achtlich sind, spielt die Minderheitenista-tistik mahezu iiberall eine gnoBe Rolle. Im aldgemeinen hat man nach 'den Minderbei-ten.schutzvertragen der Volkerbundara als maligi bend einen Hundentsatz von 20 Prozent, nur in sehr seltenen Fallen von 30 Prozent angesehen, vvahrend fiir das Karntner Gerichtssprachengesetz von 10 Prozent aus-gegangen vvurde und in Finnland 7 bezie-hungsweiise 5 Prozent als ausreichend fiir die Schaffueg eines Minderheitanschutzes gelten24. Dieses reine Zahlendeniken foirgt sehr groBe Gefahren fiir die Minderheit in sich, vor allem dann, vvenn der / Prozent-satz knapp um die gesetzliche Mindestgren-ze harum oszilliert. Anderseits konnen reine Volkstumssplitter keine FbrderungsmaB-nahmen ervvartcn. Es wird daher vvohi štet s von Fali zu Fali und von Land zu Land nach versehiedanem Regelungen gasucht vverden miissen. Im Minderheitenrecht gibt es keine ge-nerallen Patentlbsungen. Fiir den besonde-ren Fali Kamtens vvird man vvohi zu einem kombinierten System greifen miissen. Ei-nerseits vvird ein Gehiet, namlioh das so-genannte ,,gemischtsprachige Gebiet" ,Siid-karntens, als historischer Lebeinisraum („an-gestaimmte Heimat") deutschsipmchiger und slovvenischer Karntner den auBeren Rahmen abzugaben haiben. Er ist nahezu gleich je-nem Gebiet, in vvelchem 1961 eine Sprach-zahlung durchgefiihrt vvurde (ganzer poii-tischer Beziirk Volkermarikt und Telle der politiischen Bezirke Villach-Land, Klagan-furt-Land und Hermagor). Dieses Gebiet deckt sich nicht vollig mit dem Sprachzabl-gebiet der Zahlung 193925. Fiir diese Region vvird man vvohi einen Mdnderheitenschutz verlangen konnen, solange darin insgesamt noch mehr als 5 Prozent der slavvisehen Sprachgruppe angehbren. Fiir die emzelnen Gerichtsbezirke mag die Grenze mit 10 Prozent angemessen sein, vvahrend fiir die Gemeinden auch ein hoherar Prozentsatz (etvva 20 Prozent) in Betracht kommen mag. Insovveit das osterreichische Nationalitaten-recbt Sprachenrecht ist — und das ist vveit-gehend der Fali, besonders im Bereiche der Gerichtssprache und der (bisher noch nicht geregeltem) Veinvaltungsisprache —, kommt fiir die Hunder tsa tz er m ittl ung nur eine Addition der VolfcszaMuingsergefofiisse aller Varianten, in denen „windisch“ oder „sk>-weniisch“ vorkommt, in Betracht. Dies ist die logisehe SohluBfolgerung aus der Tat-saohe, daB es eine vvindilsche Sprache eben-sowenig gibt vvie ein vvindisohes Volk. Doppelsprachig vvie im Burgenland Man vvird also iiberaill do,rt, vvo es aaxf die Ermittlung der Angehorigen der slovveni-sohen Sprachminderheit ankommt, „vvin-disch" mit „slowenisch“ gleichzusetzen ha-ben. Fiir Karnten giilt so gut vvie fiir das Burgenland, daB jeder, der sich in vvelcher Variante auch 'immer als der Umgangs-siprache nach doppelsprachig bezeichnet, auch in der Variante „deutsch/sfowenisch“ oder ,,deutsch/windisch“, der Sprachmin-derheit zuzurechnen ist, denn niemand vviir-de sich vvenigstens in der Variante der Dop-pelsprachigkeit als zur Sprachminderheit gehorig bezeichnen, vvenn er ihr nicht tat-sachlich angehorte. Dazu ist der Sog und das Soziailprestige der deutsehen Sprache ja viel zu grofi. Ob und invvievvelt mit die-sem Siprachzugehbriigkeitsbekenntnis auch ein Bekenntnis zum slovveniischen Volk ver-bunden ist, ist eine andere Frage. Dort kann das Sipraohfoefcenntnis „wmdiseh“ ohne vvei-teres als Absage an die Zugehorigkeit zum (mationalen) ,Slovvenentum gemeint sein. Wer die Verhaltnisse dn den einzelnen Dorfern kennt, vvird allerdings 'diesbezuglich sehr miBtrauisch sein, vvenn man fiir Gemeinden, vvie Zeli (Karavvanken), Moos (heute bei Bleiiburg), Veliach oder Ober-ddrfeil, eine relativ groBe Zah‘1 von Perso-nen ausgevviesen findet, die nicht „slovve-nisch", sondern „windisch“ in irgendeiner Variante als Umgangssprache angegeben haben. Denn diese Gemeinden sind auch heute noch unzvveifeilhaft so gut vvie reim 'slovvenisch im volksbevvuBten (etvvas schdef und atavistisch gerne so genannten („natio-nalen") Sinne des Wortes. 17 Jn dem erwahnten W6rterbuch des Grenz-und Auslandsdeutschtums, Bd. III. Vgl. auch die sicher unverdachtige Feststellung aus der Feder des angesehenen Karntner Abvverhrkamploffiziers F. X. Kohla in dem VVerk des OKH liber die Karntner Abwehrkampfe, Bd. II, Seite V, FuBnote 1: „Windische” heiBen die in Karnten und in der Steiermark vvohnenden SIowenen. „To je človek, ki je morda največ storil za sedanji koncil," tako se je izrazil o njem papež Pavel VI. Congar je dominikanec in sedaj sitar 60 det. Nekaj njegovih misli o našem katolicizmu. „Naša 'Cerkev, naša katoliška Cerkev, ni dovolj učinkovita v svojem katolicizmu (univerzalnosti), odnosno, udejstvuje ga na nepopoln način. To je poglavitni vzrok razcepi] enosti med krščanskimi narodi. Naši vidni in otipljivi vesoljnosti primanjkuje ono, kar so naši ločeni bratje vzeli iz Cerkve dn ustvarili izven našega kroga. Po neki živi, skrivnostni komunikaciji spoznavamo, da je vse ono, kar je čistega in pristno 'krščanskega pri naših iločenih bratih, last Cerkve. Po ločitvi ista se oblikovali dve različni duhovni in kulturni skupini. Velik del človeštva je v njih našel svoje oblike krščanstva in svoj religiozni izraz izven naše .skupnosti. Rusi,ja je pravoslavna, a skandinavske zemlje iproiteistantiske. Spričo tega pogrešamo v Cerkvi slovanskega in nordijskega izraza... Med njimi se vrednote izražajo 18 Bemerkenswerterweise kennt die slowenische Sprache, die man hierfiir wohI allein als maBge-bend ansehen kann, auch ihr windischer Dialekt in Karnten, nicht den Ausdruck „windisch”, sondern nur „slowenisch”, auch wo im Deutsehen „windisch” steht (Slovenji Gradec fiir Windisch-Graz, Slovenji Plajberk fiir IVindisch Bleiberg usw.). Vgl. hierzu die wichtige Schrift von Lojze Ude, Teorija o vindišarjih-„Windische”, Klagen-furt-Ferlach, 1956. 19 Heft 7/8, Juli/August 1965, SS. 4—7. 20 Anton Hilckman, Ein heiBes Eisen. Zu den Sorgen der slowenischen Volksgruppe in Karnten, in: „Begegnung”, Koln, Jahrgang 1961, Nr. 10, SS. 271—276, mit „Antwort des bischbflichen Gur-ker Ordinariates in Klagenfurt” in „Begegnung'\ Jg. 1964, Nr. 9 und 10, und ..Entgegnung” von Anton Hilckman dazu in derselben Ausgabe. — Dazu die nicht minder heftige, auch nicht viel ergiebigere Kontroverse in ..Osterreichische Lehrer-zeitung”, St. Polten (Hippolyt-Verlag), Nr. 11/1964 (Nachdruck eines Aufsatzes zum Hilckman-Streit aus „Das Menschenrecht”. Wien, Jg. 1964, Nr. 3 bis 4), und in Nr. 3, Jg. 1965. 21 Cyni;l Hegnauer, Das Sprachenrecht der Schvveiz, Ziirich, 1947. 22 Max Hildebert Boehm, Das eigenstandige Volk, 2. Aufl., Darmstadt (Verlag Wissenschaftliche Buchgesellschaft), 1965; Theodor Veiter, Nationale Autonomiev Wien (Braumiiller), 1938 (mit manchen heute nicht mehr aufrechterhaltenen Thesen); Christian v. Imhoff, Imperialismus oder volkische Politik, Berlin (H. v. Hugo), 1937; Helfried Pfeifer, Das Recht der nationalen Minderbeiten in Osterreich, Miinchen, 1960 (Bd. VIII, ..Ostdeutsche Wiissenschaft”). st Ragnar M e i n a n d e r, The Status of the linguistic minorities in Finland, in: 22 F, u rop a Ethnica 1965, H. 1, SS. 2 ff. 25 1939 erfolgte die Sprachzahlung fiir den gan-zen Landkreis Vblkermankt (wie heute aiuch), fiir den vveitaus groBten Teil des Landkreises Herma-gor, fiir diie zur ehemaligen Abstimmungsz.one B gehorigen Gemeinden der Landk rcise Klagenfurt-Land. Viillach-Land und St. Vek/Gl. und auch fiir die Stadtkreise Klagenfurt und Villach. Letztere dret hcutigen politischen Bezirke vverden nicht mehr in die Sprachzahlung einbezogen, vvas fiir die beklen Stadte mit eigenem Statut zu Recht so ge-liandhaibt vvird, da dort keine bodenstandi-gen Slovvenen leben und auch nie gelebt haben, obvvohl natiirlich Klagenfurt Landeshaupt-stadt auch fiir die Slovvenen und Sitz der vvichtig-sten Organisationen ist. (Dalje prihodnjič) na dotočen način, ki ga pri romanskih in anglosaških narodih ne najdemo. Cerkev je ena, četudi bi zaradi razkola lizigubila precejšen del svojih članov, moramo pa priznati, da je zaradi razcepljenosti 'kristjanov njeno katolištvo (univerzalnost) manj učinkovito." „V zgodovini nastopajo obdobja, ko pride na svetlo, kar je bilo prikritega. Prepričan sem, da sedaj preživljamo tako obdobje. Tudi sedaj se vrše čudeži in mi smo jim priče. Protestantski redovniki iz Taize so tako čudo. Sekretariat za zedinjenje in sam kardinal Bea so pravi čudeži, čeprav ,so ti čudeži samo v človeških razmerah, pa predstavljajo, ako jih presojamo v luči vere, brez dvoma velike čase v zgodovini odrešenja. Ekumenizem potrebuje časa. Delo za zedinjenje zahteva potrpežljivosti. Kdor je bil poklican k temu dedu, mora vedeti, da se bo, zavleklo skozi več generacij. Delo se razvija v počasnem procesu notranjega preoblikovanja vsake krščanske venske skupnosti, vključno, katoliško 'Cerkev." CORTINA-CORSAIRE SMstkkif KLAGENFURT SUdbahngurtel 8, Tel. 53-20 Priporočamo vam posebno še naš novi Cortina-Corsaire! Ali smo že koncilskega duha? Četrto zasedanje vesoljnega zbora se začne v septembru. — Nekaj misli znanega učenjaka, dominikanskega patra . — Yves Congar. Kaj mladina hoče? Saj nam ije poznan ta 'izraz: „nora leta". Mladostnike od 15. do 19. leta postavljamo v to dobo; torej mladino, na katero stavljamo vsa svoja lUipanja. Saj je to doba v živfljepju mladostnika, ko mu je življenje eno samo hrepenenje, dejavnost in polnost načrtov. Raz obraz teh mladostnikov sije veselje, lepota; glava mu je polna pogledov v bodočnost, celo premajhna je, da bi objela vse sanje ... in te ljudi, ki toliko obetajo, ljudska sodba označuje kot ljudi v „norih letih“. Kdo so ti mladostniki? Če o odraslih pravijo, da ,so bitja, ki so prenehala rasti na obeh koncih in ki rastejo le še v sredi, potem bi o mladini dosledno morali reči, da so to na vse strani rastoča bitja. Toda to je še vse premalo. Mladi ljudje so tako resna zadeva, da je bolje opustiti zabavo na njihov račun. Saj pri njih ne gre za „nora leta", marveč gre za dramo, ki se zapleta vedno bolj in tako, da ne veš, ali bo končala v žaloigri ali pa bo dosegla svoj višek kolt veseloigra in se kot taka tudi končala. Vedno je mllad človek veljal za skrivnost in vsi njegovi prijatelji ob njem z neko bojaznijo pričakujejo nadaljnjega razvoja: kaj bo iz tega fanta ali iz tega dekleta? Mladi ljudje zelo radi sumničijo odrasle, zlasti starše in predstojnike, da jih ti ne razumejo. 'Mlad človek misli, da kljub vsem izkušnjam starejši Hjudje izgubljajo izpred oči nove čase, da se zanimajo: Je za zgodovino in živijo vse bolj v preteklosti. Mladega človeka pa preteklost le malo zanima; po zgodovinskih knjigah brska le iz radovednosti, a je prepričan, da za praktično sedanje življenje nima vse to nikakega pomena. Katoličani smo zgubili mladino, ker smo jo preveč držali v preteklosti. Življenje je šlo svojo pot in mladina je drvela za njim, dostikrat seveda v napačno smer. O mladini se mnogo govori in piše; večina knjig, !ki jih dobimo v roke, ne pove mnogo novega. V bistvu je mladina vendar vedno enaka. Resnico življenja podati in predložiti1, je pa drugo vprašanje. Mladinoslov-je mora odgovoriti na to vprašanje in to prav 'kmalu. In k temu „kako“ moramo vsi prispevati. 'Kaj mladina danes hoče? Saj ni mogoče odgovoriti na to vprašanje. Ona hoče, kar je vedno mlad človek hotel in to je: Ljubiti in živeti življenje! To življenje pa hoče živeti na tem svetu, če nepristrano in brez vsakega farizejstva opazujemo mlade ljudi, bomo z lahkoto opazili, kako malo zariimamja kaže mlad človek za smrt ali večnost. Pa radi tega nikakor noče veljati za brezbožneža. Saj kljub temu dobro razume mlad fant, da ni prav, če prelomi božje postave. Njemu je dovolj, če se greha varuje in pošteno živi; prepričan je, da je s tem storil svojo dolžnost. Prepričan je pa iše vse bolj, da daje človeku vrednost predvsem to, kar je dobrega storil Zaverovan si morda v samega sebe. V svojo lepoto, športno spretnost, svojo iznajdljivost, družabnost. Zato te morda obožujejo, se ti hvalisajo in prepričan si, da je edino tako prav. Živiš čisto svoj svet, v tvoji duši doživljaš vse drugače kot ostali iz tvojega okolja. Zdi se ti, da te nočejo razumeti ali pa morda niti ne morejo. Še sam sebe ne razumeš. Vedno več nerešljivih ugank nastaja v tvojem čustvovanju. Da, čudovit in nedoumljiv je mali svet človeka. Vsak izmed nas je nekaj posebnega, nerazumljivega, skrivnostnega. Kolikor ljudi, toliko svetov. Poleg človeka pa je še drug svet, ki ga sestavljajo živa in neživa bitja. To je svet, na katerem živimo in katerega si hočemo podvreči, da bi nam služil. Tudi ta svet je človeku nedostopen, čeprav si je že večkrat domišljal, da je prodrl v najglobje njegove skrivnosti. Pa se zdi, da bolj, ko človek prodira v tajne narave, tembolj spoznava, kako majhen je vpričo neizmernosti in čudovitosti stvarstva. Samo nekaj teh neizmernosti: izračunali so, da se zemlja vrti okrog sonca s hitrostjo MALIK MLADINE „Ali poznaš Johnnya Hailllydaya?“ „Da bral sem o njem. Veliko uspehov lima s svojimi popevkami." „Zasluži veliko?" Denar zanj ni problem. Nekaj drugega ga muči!" „Kaj pa?" „Cela Firaincilja ga slavi. Mladina vseh slojev nori za njim. On pa poje v svoji popevki: ..Ljudje pravijo, da sem mladine malik. Mnogi mi zavidajo. Vendar oni ne vedo, kako osamljen se počutim v življenju ...“ PREDVAJALI SO FILM O JANEZU XXIII. V veliki sprejemni dvorani v Castelgan-dolfu, kjer preživlja papež svoje poletne mesece — v Rimu je namreč v tem času neznosna vročina — je sv. oče Pavel VI. z izbranim krogom cerkvenih predstavnikov v tem življenju. Toraj: je prav to življenje odločilne važnosti, nadvse zanimivo in vredno, da ga žiVimo. Postaviti se mora človek v tO življenje in v njem 'izpolniti .poslanstvo po' božjem poklicu. 108.000 km na uro; sončni žarek pa hiti k nam s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Tako bi naše potovanje na luno ob njem trajalo le nekaj nad eno sekundo, na sonce pa dobrih 8 minut. In če bi s to hitrostjo hiteli proti zvezdam, bi potrebovali do najbližje vsaj štiri leta. Nekatere izmed milijonov zvezd pa so oddaljene na stotine milijonov svetlobnih let... Strašna neizmernost! Znanstveniki pa odkrivajo tudi neizmerno majhne sestavine materije. Imenujejo jih atome in elektrone. Tudi tukaj je gibanje v čudoviti naglici do 300.000 km na sekundo. Silna energija je v teh mikroskopič-no majhnih elementih in če jo človek sprosti, more pomeniti najsilnejšo katastrofo za vse človeštvo. Potopljeni smo v skrivnosti: na vsak korak jih srečujemo. Ce jih človek premišlja, že ni več tako gotov, da more vse sam spoznati in obvladati. Tako je veliko bolj sprejemljiv za iskanje in dobro besedo. Ob vsej veličastnosti velikega in malega sveta bo šel vase, spoznal svojo majhnost in ponižno priznal: kako sem neizmerno majhen in reven ... in s isameniiščniki zavoda Propaganda fided prisostvoval prvi predstavi filma, ki ga je režiral Ohm, „In prišel je neki človek". Film prikazuje življenje in delovanje dobrega papeža Janeza XXIII. Papež je z velikim zanimanjem sledil predvajanju filma in je nato pohvalil delo režiserja. Javno pa bodo ta film prvič predvajali na beneškem filmskem festivalu, ki se je začel 31. avgusta. BARVNA TELEVIZIJA PO SATELITU Naslednja stopnja televizije bo barvna reprodukcija, ki je v ZDA že precej razširjena. Pri nas še v doglednem času ne bomo limeli te iznajdbe. Vendar pa napovedujejo, da bodo že v letošnjem letu mogli sprejemati televizijske oddaje v barvah in sicer -preko satelita v Franciji in Sovjetski zvezi. „DON QUICHOTE“ JE IZDELAN Mladinski film „Don Quichote“ bo izšel v novi obdelavi. Orson Welles že tri leta vrti to romantično zgodbo v svojih ateljejih, sedaj pa se je odločil, da z delom pospeši. Mehifcanski igralec Francisco Rigue-ra igra v filmu glavno vlogo. !kah*i di&k&zcU ŠMIHEL NAD PLIBERKOM se priporoča naročnikom — Izdelava kvalitetna — Cene zmerne StraKssiU! trjcvina za umetns cvetlice, mirta in damske klobuke KLAGENUJET, filter Piaitz 34 KAM PA DANES ZVEČER? Gotovo boste zadovoljni, če boste obiskali pri Pliberku znano gostitče „PETZENBLICK” ki ga vodi dobro znana družina Jamnig. Če poznate gostilno „PETZENI)LICK” od prej, boste opazili, da je sedaj popolnoma renovirana, tako gostinski prostori kot tudi tujske sobe, ki jih oskrbuje gospa Jamnig skupno s svojim sinom Valterjem. Vse je prezidano v podeželskem slogu in tam, kjer je stalio pred 40 leti staro kegljišče iz ilovice, se sedaj razprostira novo, popolnoma avtomatizirano, narejeno po švicarskem vzarcu. Povezano je z jedilnico po vzorcu staro-podiunske kmečke sobe. (Kegljišče lahko rezervirate zase, ako se pravočasno najavite po telefonu — štev. 0 42 35 — 270.) Vsi ti prostori so seveda zelo pripravni in ugodni za družabne prireditve vseh vrst, kot so to plesne prireditve, poroke, itd. Znano je, da se še dandanes posebno mladina rada druži ob domačem kegljanju, zato je, kot rečeno, poskrbljeno za vsako družabnost, na drugi strani pa vemo, da posebno tuji gostje ljubijo koroško, domače vzdušje, in prav zato je treba poskrbeti za obe strani. Sporočamo tudi veselo novico, da je tujcev vsako leto več in to zato, ker vedo, da je prav Podjuna pravi kraj za osvežitev moči za nadaljnje delo. In ako gledamo našo lepo Podjuno, ugotovimo, da je zelo primerna za izlete, za kopanje, za razvedrilo in posebno tudi za počitek! Zato vam vsem, domačim in tujim gostom, posebno še tistim, ki hočejo svoj dopust preživeti nekje v bližini Pliberka, posebno priporočamo gostišče „PETZENBLICK” pri Pliberku, posebno tudi še za to, ker so nam znane solidne cene, ki omogočajo tudi manj premožnim družinam znosen dopust. Nabiranje gob Gobe lahko nabiramo od konca marca do močnejših jesenskih zmrzali v novembru aili v decembru, ko mraz uniči zadnje sivke. Spomladi se gobarji razveselijo mavrahov, ki se med mladim zelenjem pojavijo ob robu gozdov, med grmovjem, po lokah, ob potočkih in drugod po peščenih krajih. Sthroki in hrčki v nižini prenehajo rasti sredi maja, v višjih legah pa jih najdemo tudi še v juniju. Sicer ste maj in junij za gobarje najbolj jalova meseca v vsej sezoni. Le redko se poikaže v tem času bistremu očesu pOiSamezna užitna goba. V juliju in avgustu se po izdatnejšem deževju slika spremeni. Kadar pa imamo vroče in suho poletje, se navadno vračamo iz gozdov s praznimi košaricami. Največ gob uspeva v gozdovih in po travnikih od septembra do novembra, posebno kadar je DARUJTE za visokošolski dom Korofan! vlažna in topla jesen. Hladne noči :n slana pozneje od tedna do tedna redčijo vrste užitnih gob, najdlje se upirajo mrzlemu času sivke, rumeni ježki, mraznice in lisičke. Navadno se razne vrste užitnih gob pojavljajo vsakih nekaj let v večji množini. Verjetno je, da to ni odvisno samo od ekoloških razmer (npr. od vlage in toplote), ampak tudi od izčrpanosti podgobja. Saj niti gozdno drevje, npr. bukev ali smreka, ne obrodi več let zaporedoma, temveč v večletnih presledkih. Za nekatere vrste je odločilna vrste tal in kakovost rastišča. V listnatih gozdovih srečujemo druge vrste kot v iglastih, zopet druge so manj izbirčne in nastopajo v različnih gozdnih tipih ali celo zunaj gozdov. Začetniki naj bodo pni nabiranju gob skrajno previdni. Prevelika korajža se kaj hitro maščuje. Zato 'bomo nabirali samo teke vrste, ki jih dobro poznamo in pri katerih je zamenjava s strupenimi vrste-mi izključena. Za neznano -gobo ni dovolj, da jo površno primerjamo z včasih slabo in pomanjkljivo sliko v knjigi, ki jo nosimo s seboj. V tekem primeru si je treba vzeti nekaj časa in prebrati opis gobe ter preverjati znak za znakom, ali se ujema z vrsto gobe, ki je pred nami. Posebno pa mo-ramO' biti natančni pri našem opazovanju, kadar se srečamo z gobami zelene alfi bele ibarve, ki imajo pod klobukom lističe. Zlasti moramo' paziti, da take gobe ne odrežemo nekje v sredini bete', pač pa moramo iimetii pred seboj vso gobo, torej: tudi del, ki je v zemlji. Ne smemo verjeti Starim pravljicam, češ da SO' užitne -gobe prijetnega, neužitne pa zoprnega duha alti okusa. Ne poznamo namreč znakov, po katerih bi lahko kar prvi hip ločili užitne vrste od strupenih. Le dobro poznavanje gob po njihovih vrstah nas bo obvarovalo' nesreče. Nabirajmo le mlajše in zdrave primerke, izogibajmo se nagnitih, napol suhih ali od črvov in polžev oibžrtih starih gob, ker lahko povzročijo prebavne motnje ali celo zastrupitev. 'Gobe,, ki rastejo na zemlji, previdno odvijemo, da ne poškodujemo podgobja. Nastalo jamiico' pokrijemo s prstjo z listjem. Takoj ko gobo odtrgamo, jo že v gozdu očistimo peska, prsti, ostankov listja, iglic im druge nesnage; če je treba, jo tudi obrežemo. Pri vrstah, ki imajo- sluzeato (mazavo) povrhnjico, npr. pri maslenkah in polžarjlih, klobuke olupimo, da ne onesnažimo z njimi drugih gob. Pri zdravih gobah uporabimo tudi lističe in cevke na spodnji strani klobuka, ker je trosna plast posebno bogate s hranilnimi snovmi. Vlažno lin deževno vreme ni primerno za nabiranje gob. V takem času se napijejo vode, postanejo mehke, sluznate, niso pripravne za prenašanje in se hitreje pokvarijo. Med prenašanjem -se gobe najmanj mečkajo in polomijo, če jih previdno nakladamo v pletene košarice ali kartonaste škatle. Mreže, nahrbtniki ali vrečke iz plastičnih mas niso primerne za transportiran je gob v večjih količinah. Doma jih shranimo na hladnem prostoru in jih čimprej, po možnosti, še isti dan, pripravimo za obed. Obiščite nas, brezplačno vam svetujemo! STALLEINRICHTIN6EN Montiramo najmodernejše hleve za govedo in prašiče. Usa dela vam opravljajo izkušeni delavci! ANDREAS URBAS Volkermarkt - Velikovec, telefon 521 2254 tvrdk is 31 držav razstavlja na 82. Dunajskem velesejmu Medmabodni značaj iDumajsfcega velesejma bo prišel pni letošnjem jesenskem sejmu posebno do izraza. Skupno se bo sejma, ki bo od 12. do 19. septembra, udeležilo preko 2000 razstavijalcev iz 31 držav sveta. Kolt je sporočil prezident sejma dvomi svetnik StrauB, bo Evropska gospodarska skupnost -na sejmu zastopana s 66,77 odstotki, EFTA s 23,33 odst., medtem ko je raz ste vtjal cev liz vzhodnega bloka samo 1,73 Odstotkov. Iz ostalih navezanih držav 'Evrope jih pride 0;58 odst. ter iz držav preko morja 7,'59 odst. Lente bodo- razstavljale po večini v hali 'narodov, razen Ljudske republike Kitajske, ki p je dala Sovjetska zveza svoj paviljon na razpolago. Na kolektivnih razstavah bodo letos prvič udeležene tudi Senegal in Nigerija. ■Nas pa ne bodo zanimali samo tuji razstavljali oi, temveč predvsem domači. Največ razsteVljaicev pride seve iž Dunaja, ki je z 2182 razstevljalci na prvem mestu. Da je pa Koroška med avstrijskimi deželami na predzadnjem mestu, ni preveč razveseljivo, saj je vseh razstavljalcev iz naše dežele samo 17! Po dolgem času se bo letos na velesejmu pojavil spet tzv. „Paviljon iznajdljivcev" (Erfinderpavillon), kjer bodo kazali svoje iznajdbe predvsem tudi inozemci. Smo že res radovedni! V ostalem boste pa seveda našli na sejmu vse, kar ste navajeni od Koroškega velesejma sem, od poljedelskih produktov pa do strojev raznih vrst. Kot je bilo sporočeno na tiskovni konferenci, bodo razen razstav tudi še tekmovanja podeželske mladine; vsekakor je vredno, da obiščite 82. Dunajski velesejem. Kako preganjamo muhe iz kurnika Najnovejši izdelki ameriških izvedencev za perutninarstvo so pokazali, da je pravzaprav uničevanje muh v kurnikih z naj-razlilčnepimi zatiralnimi praški in podobnim — brezuspešno. Muhe se namreč množijo zlasti in z neverjetno naglico povsod, kjer je vlaga in v kurnikih je vselej vlažno. Zato so ugotovili, da je trete za zatiranje muh predvsem odpraviti vlago. V te namen so Američani iznašli .posebno napravo, ki ji pravijo ,,weekburner“, s katero enostavno ožgejo travo in sploh snovi, ki ustvarjajo vlago. Seveda je treba pri tem poslu paziti, da ne pride do požara, napravo je trete torej držati v višini kakih 20 cm nad mestom, ki ga nameravamo iztrebiti. Stroški za to- operacijo znašajo v Ameriki okrog 3 šil. za kurnik velikosti 28x162 metrov. Operacijo je treba izvršiti poleti vsaj trikrat, a pozimi le enkrat. VW prinaša dva nova modela VW tovarna prinaša v dopolnilo že obstoječega programa še dve novi vrsti avtomobilov na trg, in sicer sta to VW 1300 in VW 1600 TL. Model VW 1300 je na zunaj isti kot model 1200. Model 1600 TL pa že na zunaj lahko spoznamo po zadnji strani, ki je podobna oni, kot jo ima znani „Fast Back”. S tem avtomobilom je pro- ki omogočajo dobro zapiranje. Tehnična gradnja VW 1600 TL je v večji meri enaka VW 1500. Motor ima zračno ventilacijo. Če si ogledamo notranjo opremo VW 1600 TL, vidimo, da je zelo modema. Vse je storjeno za u-godnost človeka, ki se v njem vozi. Pri vratih najdemo široka naslonjala, ne da bi nas bilo treba dukcija VW-iev postala zelo modema in sicer je postala slična znanim ameriškim modelom. Sedanja vrsta VW avtomobilov pa ni zato tu, da bi izpodrinila že obstoječe vrste, temveč zato, da bi jih dopolnila. VW 1300 Na zunaj se ne razlikuje dosti od sedanjega modela 1200. Na novo sestavljena je samo sprednja os, ki jo je treba mazati vsakih 10.000 km. Prav tako so se povečali cilindri od 1192 ccm na 1285 ccm, kar seveda poveča vrtilni moment in zboljša pospeševanje. Motor novega modela 1300 potegne 40 DIN PS pri 4000 obratih na minuto. Zanimivo je, da je bil VW 1300 že skoraj v vseh deželah sveta dobro preizkušen, posebno tudi v Afriki, in zato avtomobil VW 1300 ni samo eksperiment tako za odjemalca kot tudi za tovarno. VW 1600 TL VW 1600TL je nastal, kot smo že rekli, po ameriških avtomobilih „Fast Back”, seveda na svojstven način. Mislimo samo na avtomobile Ford Mustang, Mariin, Barricuda ali pa na nekatere evropske avtomobile, n. pr. Ferrari. VW je s tem modelom prvič prodrl v tako imenovani „veliki razred” avtomobilov. Zakaj sedaj tako hvalimo VW 1600 TL? Četudi ima VW 1600 TL na zunaj iste mere kot VW 1500, je znotraj večji. Tako se je povečal tovorni prostor zadaj od 200 litrov na 290 litrov. Pri VW 1500 in 1600 TL so spredaj ATE-zavori, biti strah, da bi se vrata sama odprla. V notranjosti avtomobila najdemo seveda še varnostno steklo, kar je bistven pripomoček za varnost pri vožnji. Druga novost pri VW 1600 TL so zadnja okna, ki so brez okvirov in gibljiva. Ako se sedaj usedete v novi VW 1600 TL ter se peljete na poizkusno vožnjo, boste spoznali: da je motor VW 1600 TL močnejši, kot ste do sedaj navajeni; da ie motor mnogo bolj tih; da je pospeševanje hitrosti boljše; da je zaviranje tudi pri večjih Jrrzinah brez vseh nevarnosti možno, in še mnogo drugih novosti. Da se boste, dragi bravci, že doma mogli seznaniti s cenami VW avtomobilov ter premišljevati o možnem nakupu osebnega avtomobila v bližji prihodnosti, sam tukaj objavimo cenik VW-avtomo-bilov: VW-CENIK od avguste naprej: VW-Limousine 1200 S 36.850.- VW-Limousine 1300 (novi model!) S 37.850.— VW-Cabriolet 1300 S 50.400- VW-Limousine 1500 S 49.800.— VVV-Variant 1500 S 55.400.- VVV-Limousine 1600TL (novi model) S 55.500,-VW-Variant 1600 S 59.800.- Karmann-Ghia-Coupe 1300 S 56.900.- Kanjiann-Ghia-Cabriolet 1300 S 64.300.- Karmann-Ghia-Coupe 1600 S 77.000- izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Všktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7,— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— Ib, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— lir., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— 1. šterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Vtas tednik Hcanika Obiščite naše podružnice po celi Koroški NUDIMO VAM VSE, OD ŽIVIL IN TEKSTILNEGA BLAGA PA DO NAJMODERNEJŠEGA POHIŠTVA Ljudje današnjega časa hodijo kupovat v ■ v. ' ' -VV v'-' ^ KONSUM na ogled in za poskusne vožnje Aufohaus KNOCH & Co. KLAGENFURT, TELEFON 37-21 TIEF-, BRUCKEN-, STRASSEN- und WASSERBEHAL.TERBAU (j'luurd Jlilivii & (d&. BAUGES. m. b. H. Wolfsberg Tel. 28 82 Filiale: Bleiburg, Tel. 297 Izdelujemo zidno ter OPEKARNA stropno opeko, klin-ker, plošče za tla ter Dipl. inž. svinjska korita. VOLKERMARKT, TEL. 449 Vsem našim naročnikom lista toplo priporočamo domačo tvrdko! Podjetje Podjetje FRIEDRICH KRAUT ERBESCHNIQ- LastN,kERHARD KRAUT R O H R S TOVARNA BETONA Bistrica pri Pliberku Feistritz bei Bleiburg Velikovec - Volkermarkt SAGEWERK - HOLZHANDEL ŽAGA - LESNA TRGOVINA • BETONSKI KAMNI • GRADBENI MATERIAL Gutsgasthof D 1^, J' ? " Gostilna kmetijskega posestva •>* Cl^,eHCllCLC • TERAZZO Planinska^goscilna ..SiehenliuUen" STUAG StraBen- und Tiefbauunternehmung AG, Filiale Graz fiir Steiermark und Karnten, Bauleitung Volkermarkt, Ludvvig-Hulgerth-StraBe 2. Gradbeno podjetje za ceste in talne gradnje d. d. Podružnica v Gradcu (za Štajersko in Koroško) Gradbeno vodstvo v Velikovcu, Ludvvig-Hiilgerth-Str. 2 Kdo bi si pred tridesetimi leti mislil, kakšen podvig bo Pliberk doživel? Ko sem se pred nedavnim /npet peljal iz Celovca proti Plberku, sem na poti proti mestu obstal, ko sem na desni strani pred menoj zagledal lepo nanovo zgrajeno hišo. Mislim in mislim, pa ne morem se spomniti, čigar stavba bi to bila. Vprašal sem neko deklico, kdo je lastnik te zgradbe in pove mi — ali da ne vem — da je to gospod Opetnik. Takoj se odločim, da ga obiščem. Potrkam in takoj mi odpre g. Opetnik sam. Vidi se, da je g. čevljarski mojster vedno pri delu in le težko je dal kladivo iz rok, ki ga spremlja vedno skozi življenje, kakor pač to poklic zahteva. Vprašam ga, naj mi pove nekaj o njegovi lepi stavbi ter o njegovem poklicu sploh. A glej ga, gospod mojster je že spet pri delu, reče mi, da mora nujno zgotoviti še več parov čevljev, kajti stranke že čakajo. „Ampak, če hočete”, mi je dejal gospod Opetnik v domači prijaznosti, „vas lahko popeljem h kuharici, ki vam bo vse pojasnila.” Četudi ima tudi ta zelo veliko dela, mi je pripravljena odgovarjati na vsa vprašanja. V pogovoru mi razjasni, potom kakšnih težav je nastala ta nova stavba, ki se dviga pred nami. Poroča mi, da je hiša dograjena za penzijo, a kaj, to je ja hotel, sem si zamislil, saj v celem Pliberku še nisem videl tako moderno opremljene stavbe. Prosil sem jo, naj mi razkaže tudi sobe. Ko hodim po hodniku ter si hočem ogledati kako sobo, vidim, da so vse po vrsti zasedene. Samo eno sem še našel in še pri tisti so gostje isti dan odšli in za naslednji dan zopet pričakuje druge. Videl sem v sobi tekočo vodo, seveda toplo in mrzlo, saj brez tega si danes ne moremo več zamisliti nobenega gostišča. Ko sem zopet zapustil hišo, sem videl, da je tudi za hišo ob vrtu mnogo dograjenega. So to garaže, saj večina gostov — predvsem iz inozemstva — pride z lastnimi avtomobili. Je to lep uspeh Slovenca na našem dvojezičnem ozemlju, posebno še zato, ker je bil mojster sam, ko se je hiša zidala, težko bolan. Ko je prišel iz bolnice, je njegova zvesta žena občutila kar dva bremena: Hiša se je morala dograditi in mož je težko bolan ležal v bolnici. In še eno priznanje moramo breči Opetnikovi družini, in to je, da je vsa dela, ki so bila pri stavbi potrebna, dala domačim tvrdkam, kar se le zelo redko zgodi. Prav sedaj, ko vedno več tujcev prihaja v našo lepo Podjuno, bodisi da hočejo na Peco v prelepi planinski raj ali pa da se hočejo kopati ob naših jezerih, vsem, prav vsem iz srca priporočamo PENZION OPETNIK pri PLIBERKU. Tudi m tiste, ki se pridejo kopat, je v današnjem motoriziranem času samo malenkost do katerega koroških jezer. Vsakemu tujcu in domačinu se nudi prav tako prelepa možnost, da napravi kratek bdet v sosednjo Slovenijo z najmanjšimi stroški. PENZION OPETNIK je oddaljen od meje samo kaka dva kilometra. Domačin se priporoča Svojim edjemaicem in znancem priporočamo Laiidwirls(iiaft!i(he Genosseiistbaft Vdikemarfct Kmetijska zadruga r. z. z o. j., Velikovec Skladišče • Mlekarna • Žganjarna Že od leta 1899 v službi kmetijstva 1 Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu! Vitclcfy(>\/ina s UUčtiUiami MAX PLACH KLAGENFURT - CELOVEC, 8.-Mai-StraBe Adolf Camjtidett SLIKAR, ZLATAR, KIPAR Prevzemam vsa popravila cerkva Predelava okroglih tabernakljev KLAGENFURT, Villacher SfraSe 213 Za osebni prevoz z avtobusi in prevoz tovorov s tovornimi avtomobili se priporoča AVTOPODJETJE Štefan Sienčnik DOBRLA VES - EBERNDORF Telefon 219 Pri črpalki za bencin in trgovini z vsakovrstnimi vozili in potrebščinami za vozila postreže v zadovoljstvo vsem Ljudmila SlcnČnlk DOBRLA VES - EBERNDORF Bar en • Ba tf erie Kundendienst durch die Fachvverkstatten AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOPOLD JUNGFER F EI STR ITZ IM R O S E N T A L - KARNTCN Raiffeisenkasse Bleiburg registrirana zadruga z o. j. Menjalnica Opravljamo vse bančne posle BLEIBURG — PLIBERK Telefon 321 VW-Werkstatte und Fahrschule fmm VOLKERMARKT • ŠOLSKE TORBE • AKTOVKE Naj več ja izbira v specialni trgovini kovčkov in torb JHiikUmeh^ KLAGENFURT - CELOVEC Rainerhol (Neuer Plati), tel 50-45 Vino — kava — sendviči — pečene piške na ražnju Za ples in zabavo igra godba (Ofrlutimu(,VeseliŠtajera)izKnittelfelda m Pliberškem SeJiSD Ufi B^EZHIKU Vsem kmetom: Pod najugodnejšimi pogoji Vam dostavljam vse kmetijske proizvode, tudi umetna gnojila in semena. Zamenjujem moko za žito. Fa. KARI FERRA KMETIJSKI PROIZVODI PLSBERK-BLE8BUIRG PODRUŽNICA Postg. 13 rfjtq&aivici OCj^ant pliberk Naše posebne ponudbe ob Pliberškem sejmu: poceni dnevi od 4.—7. septembra 1965 PLIBERK - BLEIBURG SIMON W0SCHANK DRVEŠA VES PRI PLIBERKU EBERSDORF BEI BLEIBURG ZIDNA OPEKA VOTLA KLADNA OPEKA (25 - 30) Opeko dobavljamo na dom z lastnim obratnim tovornim avtomobilom MIK ADO RIO KAVA V2 kg vrečka S 21.- ČOKOLADA ZA KUHANJE 400 g S 9.50 AMERIŠKI žvečilni gumi, 6 kosov S 2.50 ITALIJANSKI RIŽ, 1 kg vrečka S 5.90 KEMIČNA PISALA, 4 komadov (etui) S 5.-BRITVICE ZA BRITJE, znamke ,Rotbart’, ,Aufbau’, ,L,uxor’, 10 kom. S 5.20 MIRANDA SPRAV za lase, vel. doza S 19.-PLASTIČNO VEDRO za 6 in 10 1 S 8.50 BLAZINE za STOLE s plast, prevleko S 5.90 DAMSKE NOGAVICE IZ PERLONA DAMSKE NOGAVICE IZ PERLONA „ERGEE”, 2 para S 19.50 DAMSKE RAZTEGLJIVE FINE NOGAVICE, v dozi S 12.90 DAMSKE HLAČNE NOGAVICE, raztegljive, v vseh barvah S 44.— DAMSKI ORLON PULI, razUč. barve S 49.- VISOKOOVRATNI PULI za moške in dame S 57.50 MOŠKE SRAJCE, iz perlona, bele S 75.— PERLON DEŽNI PLAŠČI brez šiva, brez napake S 7.90 za moške in dame S 159.— Električne BLAZINE ZA OGREVANJE POSTELJ, 1 leto garancije..........................S 95 - Na sejmu nimamo stojnice! — Trgovina je odprta v času od 4. do 7. septembra vsak dan od 8 — 12. in od 14.—15. ure. ŽELEZO • BARVE • GRADBENI MATERIAL Ph. Zwick Pliberk - Bleiburg Trgovina z mešanim blagom in tekstilijami z bogato izbiro — Zmerne cene KUŠEJ TEREZIJA - FRANC ŠMIHEL NAD PLIBERKOM v službi kmetijstva in gozdarstva CIRIL RUDOLF K O LA R S KI MOJSTER Bistrica pri Pliberku Obiščite ob Pliberškem sejmu URARSKEGA MOJSTRA FRITZ NEDVVED PLIBERK — BLEIBURG Telefon 227 Ure vseh vrst; zlati, srebrni in umetni okraski; vsakovrstni optični predmeti; foto-potrebščine. Dobavitelj očal bolniškim blagajnam KROJAŠKI MOJSTER Jernej Friedrich ŠMIHEL NAD PLIBERKOM ■ SE PRIPOROČA ZA IZDELAVO OBLEK ■ RAZNE VRSTE BLAGA NA ZALOGI ■ CENE SOLIDNE! Brala OPETNIK pliberk Krojač Čevljar Velika zaloga najfinejšega blaga. Velika zaloga trpežnih in luksuznih čevljev - Kroiaštvo za moške in ženske P° zcl° ugodnih cenah. - SoUdna in 3 hitra popravila. — Obiščite mojo stojnico obleke. BOGATA IZBIRA! na Pliberškem sejmu! Obiščite razstavo o gospodarstvu gospodinjstvu in tehniki na Pliberškem sejmu pri domači fvrdki tškšM hmštk Št. Lipš (Tihoja 2), pošta Dobrla ves, Koroška Obiščite ob PLIBERŠKEM SEJMU TRGOVSKO HIŠO HERZELE PLIBERK-BLEIBURG Največja izbira vseh vrst blaga za moške in damske obleke, konfekcija in špecerija. Kadar pridemo v PLIBERK, si oglejmo MIZARSTVO Hermana Kušeja SPALNICE - KUHINJSKE KREDENCE Izvršuje vse po naročilu. Vse strokovne nasvete daje brezplačno. Ugodna plačila. BLEIBURG — PLIBERK, Koschatstr. 1 ZNAMKA ZAUPANJA GRUNDNER Klagenfurt - Celovec Wienergasstt 10 (Promenadna cona) IIIIIIIII11IIII1IIIII1IIIIIIIKIIIIIIIIIIIII1II1IIIIIIIIIIII1IIIIIIII1III Hilli IIIIIIIHIII GRADBENI MOJSTER • BAUMEISTER Hans Primig Harkf Griffen % Stavbeno in pohištveno mizarstvo Birmski botri! «. Jožef logi Najlepša darila za bir- DVOR PRI ŠMIHELU — PLIBERK Goiffrieti AnraHier izdeluje vsakovrstne kuhinjske in sobne opreme kot tudi okvire za okna in vrata Klagenfurt, Paulitschgasse 9 Popravila izvršim takoj in DOBRA IZDELAVA - ZMERNE CENE! solidno, kupujem in zame- y”J” V- njam zlato in srebro (tudi strto zlato). Telefon 0 42 35 - 37108 Sfeyr-FIAT-Puch-zasfopsfvo za Koroško Thomas Bohrer Klagenfurt, Aug.-Jaksch-SfraBe 44, Ruf 36-71 V trgovini s stroji „P 1 a s t i c a“ - obloge oziroma podlage podov po ugodnih cenah in zelo trpež- Maks Traun ne — Velika izbira — Pravtako vam nudi tudi preproge „Tufting“ PLIBERK — BLEIBURG Herbert Traun dobite vse poljedelske stroje — šivalne stroje — radio-aparate — kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in PLIBERK — BLEIBURG plačilnih pogojih. Brezplačni nasveti in strokovna izvedba! Josef Keuschnigg KLAGENFURT Heuplatz 6 Tel. 04222 - 2717 SAMEN- UND BLUMENZWIEBEL-GRQSSHANDLUNG GEGR. 1879 Spezialunternehmen fiir Gemuse- und Blumensamen - Blumenzwiebel - Grassamen-mischungen - Auslieferung, Vorfiihrung und Kundendienst von JACOBSEN-Rasen-pflegemaschinen - Samtliche Gartenbedarfsartikel. 112-seitiger bebildeter Hauptkatalog auf Wunsch gratis - Postversand u. Zustellung Gemi 5 pristal srečnp na zemlji 21. avgusta je ponesla raketa kozmonavta Cooperja in Gonrada v kapsuli Gemini 5 na osemdnevni polet okoli zemlje, v nedeljo, dne 29. avgusta pa sta se astronavta spet srečno vrnila med naše zemljane. S tem vesoljskim poskusom so Amerikanci TISKARNA Učbeniki za vse učence KNJIGOVEZNICA peresa in svinčniki IZDELOVANJE zn zvezki ČRNO-BELIH IN lelo potrebščine za risanje BARVASTIH KLIŠEJEV zemljevidi ZALOŽBA črnila in barve. KNJIGARNA IN PAPIRNICA NAJLEPŠA KVALITETA m TOČNA DOBAVA ■ KULANTNE CENE # - * KLAGENFURT — CELOVEC BUCHDRUCKEREI ( fčuLttmim r Volkermarkter Ring 25 Telefon 3651, serija prekosili doslej najdaljši sovjetski vesoljni polet, ki je trajal 5 dni. Cooper in Conrad sta morala med svojim poletom okoli zemlje fotografirati Luno, Zemljo in druge točke v vesolju ter izpeljati vrsto medicinskih in tehničnih poskusov, na podlagi katerih bodo strokovnjaki ugotavljali, kako vpliva Zlasti (breztežnost na človeka. Vodja poletov v vesolje je že izjavil, da bodo poleti na Luno možni najkasneje leta 1969. Člani Konzuma so darovali 250.000 S za poplavljene kraje Centrala vseh konzumskih zadrug je takoj po strašnih poplavah v Avstriji darovala za prizadete kraje 200.000 šilingov. Preko tega pa je Zveza konzumskih zadrug pozvala vse njene člane, naj darujejo za prizadete. V kolikor nam jie do sedaj znano, so člani Konzuma — Konzum oskrbuje preko 440.000 družin — zbrali okoli 250.000 šil. Koroška sama je doprinesla 42.000 šilingov. LEP RAZVOJ KONZUMSKE DRUŽBE CELOVEC Kot nam sporoča trgovsko vodstvo celovške kon-zumske družbe, je ta organizacija zaznamovala v prvem polletju dober razvoj. Z 31. julijem je prodaja napredovala za 5,7 %. K temu napredku sta največ pripomogli samopostrežbi v Porečah (Portschach) in Vrbi. Samopostrežbe so dandanes najugodnejše trgovine, ker kupcem ni treba dolgo čakati; to pa danes vsak želi. Kot nam je že od prej znano iz GoC-trgovine v Celovcu, se dobijo tudi v Porečah in Vrbi piščanci na ražnju. V prvem polletju se je izkazalo, da so naprave veliko premajhne ter da je povpraševanje veliko. To pa seveda zaradi ugodnih cen. Tudi samopostrežba v Borovljah se je izkazala kot nepričakovan uspeh! Če pomislimo nazaj na Koroški velesejem, moramo biti zadovoljni, kajti obiskovalci sejma so se zelo zadovoljno izražali o konzumu. dami &a tisUovAti Mad! Warmufh — Schulkleidung — Sonderaktion! Madchen-Schulkleider mit langen Armeln, aus gut waschbarem Wol-lin, verschiedene Dessins: Lange 60 cm..................S 30.— Lange 65 cm..................S 35.— Lange 70 cm..................S 40.— Lange 75 cm..................S 45.— Lange 80 cm..................S 50.— Lange 85 cm..................S 55.— Lange 90 cm..................S 60.— Lange 95 cm .................S 65.— Knahenhosen — lang — Modehosen, einfarbig, grau oder dunkles Glenscheckmuster, erstklassig — sehr strapatzfahig: Grofic 3—6 ...............S 88,— Grofic 7—13 ...............S 99,— Burschengrofie 38 S 110.— Burschengrofie 40.................S 110.— Burschengrofie 42.................S 110.— ® Grofiauswahl p r e i s g ii n s t i g e r GYMNASTIKANZOGE, TURNHOSEN, TURNLEIBCHEN, WXSCHE, STRUMPFHOSEN, STUTZEN, SCHUHE, TURNSCHUHE, SCHULTASCHEN KARNTENS GRČSSTE KAUFHAUSER