št. 24 (847)     L. XVII
NOVO MESTO, četrtek, 23. junija 1966
DOLENJSKI LIST
• ■
Neznanje je najdražje
V bodoče tesnejši stiki med delovnimi organizacijami in Delavsko univerzo. Tehnika in pametno gospodarjenje ne potrebujeta neizobraženih.
Pred kratkim je Delavska Univerza v Kočevju sklicala posvet o izobraževanju, na katerem so razpravljali o izobraževanju zaposlenih, ki niso končali osemletke, o druž-beno-ekonomskem izobraževanju članov organov samoupravljanja in o dopolnilnem strokovnem ter splošnem izobraževanju zaposlenih. Udeležba na posvetu je bila skromna.
Hiter razvoj tehnike in tehnologije ter intenzivno gospodarjenje zahtevajo tudi izobražene ljudi. Zaradi pomanjkljive izobrazbe napravijo Uudje na delovnih mestih manj, kot bi lahko, delo opravijo slabše, kvarijo stroje in povzročajo nesreče pri delu. Zaradi vsega tega je nujno potrebno, da zasedajo Posamezna delovna mesta res strokovno usposobljeni ljudje. Analize so pokazale, da se vsak dinar, vložen v izobrazbo, pri nas 7-kratno povrne (v Sovjetski zvezi pa celo 27-kratno).
Na posvtetu je bilo ugotovljeno, da v podjetjih sredstva *a izobraževanje so, žal pa jih vsa podjetja ne izkoristijo. Delovne organizacije bi se morale bolj zanimati, kakšen Uspeh dosegajo njihovi člani v večernih šolah in kako Delavska univerza porabi sred stva za izobraževanje.
Zdaj veter raznaša akorde njegove...
Dolenjska je izgubila v ne. deljo zvečer še enega svojih poetov: Marjana Kozi-n a. Dalj časa smo že vedeli, da leži hudo bolan v novome, ški bolnišnici; prijetno vzra-doščen je še pretekli teden sprejel pozdrav mladih novomeških glasbenikov, ki so se ga spomnili na javni priredit vi.
Od mojstra slovenske muzike, njenega velikega ustvarjalca in avtorja partizanske
simfonije, venca četverih nepozabnih pesnitev: Ilova gora, Padlim, Bela krajina, Proti morju, se je njegovo rodno Novo mesto poslovilo v torek popoldan. 2e v ponedeljek, še bolj pa v torek, ga je v avli Dolenjske galerije obiskalo več sto ljudi in mu izkazalo poslednjo čast. V torek popoldne kmalu po tretji uri so fanfare Slovenske filharmonije med Dolenjskim  muzejem  in galerijo
KRŠKO SLAVI
Občinska skupščina, občinsko združenje zveze borcev NOV in občinski odbor SZDL v Krškem vabijo na prireditve, s katerimi bo krška občina počastila
občinski praznik, dan borca in 25-letnice vstaje
SOBOTA — 25. junija: ob 17. uri slavnostna seja občinske skupščine in občinskega odbora SZDL v Krškem. — Ob 18. uri odkritje spomenika Janezu Vajkardu Valvasorju pred Valvasorjevo hišo v Krškem. — Ob 18.30 otvoritev galerije v preurejeni baročni kapeli in otvoritev razstave akademskega kiparja Vladimira štovička v novi galeriji.
NEDELJA — 26. junija: ob 9. uri občinsko brzopotezno tekmovanje v šahu (v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj na Vidmu).
PONEDELJEK — 27. junija: ob 14. uri zaključek Jugoslovanskih pionirskih iger in podelitev nagrad — v sejni sobi občinske skupščine.
ČETRTEK — 30. junija: ob 18.30 ulični tek atletov zasavskih občin s ciljem pred tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj na Vidmu. — Ob 19.30 koncert partizanskega invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca. Koncert bo v prostorih kopališča na Vidmu, v slučaju slabega vremena pa v domu Svobode.
PETEK — 1. julija: ob 18. uri odkritje spominske plošče Maksu Strmeckemu na stavbi no-vourejene trgovine ŽELEZNINA v Krškem; ploščo bo odkril narodni heroj Jože Borštnar.
— Ob 20. uri bo slovesna otvoritev obnovljenega Lamutovega razstavišča v Kostanjevici na Krki in razstave bratov šubicev z recitalom pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnja-kove.
SOBOTA — 2. julija: ob 16. uri otvoritev gasilskih garaž in slavnostna seja občinske gasilske zveze v Krškem. — Ob 19. uri proslava dneva rudarjev v šolski dvorani na Senovem.
— Ob 20. uri: jubilejna 25. predstava Miklove Zale v domu kulture v Kostanjevici.
O prireditvah, ki bodo v nedeljo, 3. julija, v Brestanici v počastitev 25. obletnice izselje-ništva, bomo danes teden poročali še posebej.
Gospa Sirimavo Bandaranaike ob prihodu v Cateške Toplice. Gostitelji so bili zelo veseli njenega obiska, vendar jim je bilo žal, da se ni utegnila zadržati v zdravilišču dalj časa. (Foto: Verlič)
oznanile začetek prežalostne-ga slovesa. Med množico do. mačinov so bili tudi dr. Marjan Brecelj, podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije France Kimovec-Žiga in številni predstavniki kulturnega kot političnega življenja iz Ljubljane in Novega mesta. Učenke in učenci novomeške glasbene šole so v dolgi vrsti držali vence in šopke cvetja, ko je skupina slovenskih skladateljev in dirigentov prinesla iz poslopja Dolenjske galerije krsto s pokojnikom. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar se je pred katafalkom poslovil od Marjana Kozine s temile be. sedami:
»Posloviti se mi je od slovenskega komponista Marja. na Kozine, ki se v tejle krsti odpravlja na svoje poslednje potovanje. Posloviti se mi je od njega v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere redno članstvo si je pridobil s svojimi zaslugami za muziko, za slovensko muziko in za našo umetnostno kulturo v celoti. In še se mi je posloviti od pokojnika kot od dragega pri-
(Nadaljevanje na 4, str.)
Danes v Čateških Toplicah
Ob 9.30 se bo danes v Čateških Toplicah začel VI. redni občni zbor Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev SR Slovenije. Poročilo zveze so delegati dobili v pregledni knjigi, razpravljali pa bodo o vrsti vprašanj, ki so najbolj pereča za naša zdravilišča in zdraviliške kraje. — Člani te zveze so tudi: zdravilišče Cateške Toplice, zdravilišče Dolenjske Toplice, ObS Brežice, ObS Novo mesto in krajevna skupnost šmarjeta pri Novem mestu.

od 23. junija do 3. julija
Prevladovalo bo lepo vreme, vendar vmes pogostne krajevne nevihte, zlasti okrog 25. junija in od 1. julija dalje.
Dr. V. M.
„Moja glasba nastaja samo tu..."
Spoštovani prijatelji, dragi tovariši!
Že kdaj prej mi je bila izrečena pohvala za moje delo, pa nikdar nisem bil tako vesel in globoko ganjen kakor danes, ko sem dobil pri znanje svojega rodnega mesta.
Mi Novomeščani smo s pravico ponosni na svoj kraj, saj ga ni lepšega kotička na svetu, čar in milina tega kraja, to je tako sihio, da v veliki meri oblikuje in vpliva na značaj vsakega svojega sinu, ki je dojemljiv za lepoto.
še veliko več! Tole naše mesto, Krka, Trška gora, Gorjanci, vse te in druge lepote, ki so nakopičene na malem koščku sveta, poma gajo in za zmeraj osvojijo tudi ljudi, ki se ni so tu rodili in ki jih je usoda zanesla med nas
Poglejte: mož, ki je dal ime današnjemu lepemu slavju, je bil po <*odu Gorenjec. Pa ne boste zlepa našli bolj dolenjskega Dolenjca, kot je Jaricz Trdina, čisto blizu tam pri Mengšu je bil rojen tudi drugi Dolenjec, ki mi je bil prijatelj in mentor in ki mu dolgujem hvalo za marsikaj, kar sem napisal, Ignacij Hladnik. In če sem kdaj napisal kakšno glasbo, ki je vredna danes mi izrečenega priznanja, je to vse nastalo tu, na Trški gori, s pogledom na Gorjance, Krko in čarobno dolino Krke.
Ne da verjamem, vse več, vem: moja glasba nastaja saino tu, brez tega je ne bi bilo. Zato mi boste verjeli, da sem srečen, ko izrekam svojemu rodnemu mestu prisrčno zahvalo za pohvalo.
(Besede Marjana Kozine, ko je leta 1950 v Novem mestu sprejel Trdinovo nagrado za življenjsko delo na področju glasbenega ustvarjanja.
PRED  DOLENJSKO  GALERIJO  MED POSLOVILNIM GOVOROM PREDSEDNIKA SAZU JOSIPA VI MARJA
Gospa Bandaranaike v Čateških Toplicah
16. junija se je na poti iz Zagreba v Ljubljano ustavila v Čateških Toplicah gospa Sirimavo Bandaranaike s svojo hčerko. Ugledno gostjo so ob prihodu prisrčno pozdravili in ji zaželeli prijeten oddih v Sloveniji. Gospa Bandaranaike je predsednica stranke svobode na Cevlonu in je prisostvovala kongresu SZDLJ v Beogradu. V Slovenijo je pripotovala na štiridnevni zasebni obisk.
Kratek postanek na Čatežu je bil namenjen ogledu zdravilišča. Gospa Bandaranaike si je podrobno ogledala zdraviliške prostore in se zanimala za terapijo..
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
SEKTORSKI SESTANEK LJUBLJANSKE TURISTIČNE ZVEZE
TURIZEM NI LE KONJIČEK NEKATERIH
V Kočevje vedno več, v Ribnico pa vedno manj izletnikov — Pred sezono propaganda odrekla — Nekateri napredni zasebni gostinci so preveč obdavčeni
Pred kratkim je bil v Kočevju sektorski sestanek ljubljanske turistične zveze, na katerem so pregledali uspehe lanske turistične sezone in priprave na novo sezono. Udeležili so se ga predstavniki Turističnih društev iz Kočevja, Ribnice, Sodražice in Ortneka-Velike Poljane, predstavniki ljubljanske turistične zveze, medtem ko predstavnikov obeh občin (Kočevje, Ribnica) ni bilo.
Kočevje: Inozemski, pred vsem lovski turizem, in izletniški turizem sta lani porast-la, medtem ko je ostali domači turizem nazadoval. Le tos se je sezona že začela pa še vedno manjka propagandnega materiala, pa tudi gostinska podjetja v glavnem še niso objavila cen. Tudi nj prav, da imajo avtobusna podjetja za iste proge zelo pogosto različne cene. Ob nedeljah je avtobusna zveza z Ljubljano preslaba, saj vozi le vsak drugi avtobus. Neka
Sožalje Ivana Mačka
Predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček je ob smrti Marjana Kozine poslal njegovi ženi naslednje soža lje:
Vsi, ki nam je bil preminuli Marjan drag kot človek, borec ter glasbeni izpovedo-valec življenja in revolucio narne borbe našega naroda, smo s težkim srcem spremljali brezupen boj med njegovim življenjem in neozdravljivo boleznijo. V tem tragičnem času se je v vsej veliči ni pokazal njegov iskren odnos do umetniškega ustvarjalnega dela, ki se ga je oklepal do zadnjih utrinkov svojih moči. Umetnost, ki nam jo je dal, bo še vnaprej govorila o njem, govorila pa bo tudi o naši zemlji in našem človeku, o njegovem trpljenju, bojih in zmagah.
Ob njegovi smrti Vam oseb no in v imenu skupščine SR Slovenije izrekam iskreno sožalje.
tere podeželske gostilne dobro delajo, večina pa si ne želi turistov, ker so redki in zahtevni.
Ribnica: Gostinski lokali v Ribnici, ki so bili včasih zelo slabi, so zdaj urejeni, hkrati pa Turistično društvo ugotavlja, da prihaja v Ribnico manj izletnikov kot prejšnja leta. Po mnenju predstavnikov Turističnega društva so izletnikom pred leti premalo nudili (slabi gostinski lokali, zaprt muzej, ni bilo vodičev in tako dalje). Predlagajo, da bi skupaj z Dolenjsko turistično zvezo izdelali prospekt ali vodič, ki bi zajel tudi območje zahodne Dolenjske. Ze letos bodo začeli graditi kopališče.
Sodražica: Letos bo urejevala Dom na Travni gori in Sodražico. Razmišljajo tudi o vlečnici na Travno goro. Ugotavljajo, da je slaba prometna povezava s Postojno in da bi bilo treba tu uvesti redno avtobusno progo, ki bi bila tudi bližnjica iz Novega mesta do Postojne.
Ortnek-Velike Lašče: Glavna turistična postojanka Grmada je tako kot pred šestimi leti, ko so jo zgradili. Doslej niso imeli načrtov, zda.j pa nimajo denarja. Hotel oziroma grad v Ortneku imajo v najemu Puljčani za svoje otroke. Zaseden je največ dva meseca. Predlagajo,, naj bi bil ta objekt odprt vse leto tudi za turiste.
V razpravi so turistični delavci ugotovili, da morajo po vezavo z gostinci še okrepiti, morda ustanoviti pri svojih društvih sekcije zasebnih gostincev, in da je treba zainteresirati za turizem tudi trgovino, industrijo in obrt, saj je turizem povezan z vsemi panogami gospodarstva. V turizem naj bi več vlagali, saj vsak dinar, vložen v turizem, pomeni tudi izboljšanje standarda občanov. Pri odmeri davkov bi morali zasebnim gostincem znižati davke za toliko, kolikor so vložili za izboljšanje svojih gostišč. Tu-
Francoski predsednik je končno prispel v Moskvo. Doživel je sprejem, kakršnega niso priredili Mo-skovčani še nobenemu tujemu državniku. Menda so tako sprejeli sa mo še prvega sovjetskega kozmo-navta Gagarina.
V Sovjetski zvezi si od tega obi ska veliko obetajo. O tem priča že veličasten sprejem, posebej pa še dve podrobnosti: francoski predsednik bo prvi diplomat, ki si bo ogledal sovjetsko vesoljsko letališče v Bajkonuru. Z njim bosta smela samo njegov sin in morda še zunanji minister Couve de Murville. In drugič bodo v Leningradu njemu na čast priredili slavnostno mašo. Kaj takega se v Sovjetski zvezi še ni zgodilo od oktobrske revolucije naprej.
»Pravda« je pred obiskom pisala takole: »Skupne naloge v boju za vzpostavitev varnosti in miru v Evropi ter skupni interesi, da bi preprečili neposredno ali potencialno nevarnost nemškega militarizma, ki je skoraj sto let nenehno stregel po varnosti Francije, Sovjetske zve ze in drugih evropskih držav, so bili podlaga za začetek zbliževanja med Francijo in Sovjetsko zvezo ter so utrdili njuno sodelovanje.« List dalje ugotavlja, da med Sovjetsko zvezo in Francijo ni nikakršnih resnično globokih nesoglasij, kar zadeva številna mednarodna vprašanja. Med njima ni teritorialnih sporov ne gospodarskih nasprotij. Vse to pa ne pomeni, da med njima ni razlik v ocenah mednarodnega položaja. De Gaulle je znan, da je oster sobesednik in da vedno naravnost pove, kar misli. Glede tega mu najbrž ne bodo ostali dolžni, kar pa spet ni razlog, da se ne
bi mogli pogovarjati v prijatelj skem vzdušju, zlasti še, ker je obema stranema dosti do tega, da dobi ta obisk čimbolj »veličasten« videz. •
Torej je prva in poglavitna stvar, o kateri se bodo pogovarjali — Evropa in varnost v njej. Francoska pa tudi sovjetska stališča do tega so znana. Sovjetska zveza je tik pred obiskom poskrbela, da bi njeno stališče lahko tolmačili kot skupno stališče vseh vzhodnoevropskih držav, saj so se ministri držav, ki
De Gaulle v Moskvi
so članice varšavskega pakta, dober teden pogovarjali za zaprtimi vrati. De Gaulle pa ne izpusti nobene priložnosti, da ne bi govoril o združeni Evropi — do Urala in imenuje Sovjetsko zvezo s predrevolu cijskim imenom Rusija. Ob svojem drugem obisku v Sovjetski zvezi leta 1944 (prvič je bil tam septembra 1941) je dejal: »Nizki bajoneti, napeta prsa, oster korak — to je res večna ruska armada«.
Toda de Gaulle je znan še po nečem drugem. On je tisti, ki povzroča največ preglavic zahodnim zaveznikom. Nenehno zatrjuje, da so bloki preživela stvar in je tudi dejansko pokazal, kako si Francija to predstavlja. Njegov izstop iz atlantskega pakta je vsekakor nekaj, na kar lahko pokaže kot dejanje in ne
le kot besede. Kaj podobnega mu v Moskvi seveda ne bodo mogli pokazati niti povedati.
Komentatorji po svetu pa soglašajo, da kaj velikega na političnem polju v Moskvi ne bodo sklenili. Ni pričakovati kakšnega novega pakta o nenapadanju, ali celo o zavezništvu, kakršnega poznamo iz nedavne zgodovine. Vendar pa bi utegni-nila veliko pomeniti skupna stališča do nemškega vprašanja. Veliko več pa si obetajo od nadaljnjega razvijanja medsebojnih odnosov tako na gospodarskem kot na kulturnem in znanstvenem polju. Pričakujejo, da bo de Gaulle tokrat podpisal pogodbo o kooperaciji med SZ in z Re-naultom, drugo o vesoljskem sodelovanju in pripovedujejo, da bodo v Sovjetski zvezi izstrelili v vesolje francoski satelit. To bo vsekakor odtehtalo nesoglasja do kakšnih drugih mednarodnih vprašanj.
Najbolj zaskrbljeni zaradi de Gaullovega obiska pa so seveda v Bonnu. Ni jim namreč všeč, da se bo avtoritativno pogovarjal o tej zadevi nekdo drug. Zato je kancler Erhard močno pohitel z izjavami, da bi se on tudi rad pogovarjal z Moskvo. Minister Strauss je nenadno odkril, da obstaja na zemljevidu tudi druga nemška država (in ne sovjetska cona). Erhardov strankarski somišljenik dr. Barzel pa je celo dejal, da ne bi imel nič zoper to, če bi v združeni nemški državi ostale sovjetske čete. Njega so sicer demantirali, besede so bile pa le izrečene.
Zadnjega junija, ko bo de Gaulle odšel iz Moskve in ko bodo objavili skupno sporočilo, bo vse jasno, kaj so se dogovorili ob tem obisku.
ristična društva morajo zahtevati, naj vsi organi v redu opravljajo svoje dolžnosti, ki so v zvezi s turizmom (pranje cest, podoba naselij, varovanje nasadov in tako dalje). O tem turizmu pa naj pogosteje razpravljajo tudi drugi občinski organi in organizacije, na primer SZDL, saj je turizem pomembna gospodarska panoga in se za njegov razvoj zavzemajo naši najvišji gospodarski in družbeni organi.
■ VEČJI VOJAŠKI PRORAČUN V ZDA — Predstavniški dom ameriškega kongresa je izglasoval za skoraj milijardo dolarjev večji vo-jaški proračun, kakor ga je zahtevala vlada. Proračun znaša 1" milijard 800 milijonov dolarjev. Večji proračun so izglasovali na zahtevo predsednika odbora za oborožene sile predstavniškega doma, da bi pospešili gradnjo atomskih podmornic in novih tipov letal.
Švedska novinarja na Otočcu
Od 14. do 17. junija sta se mudila na Otočcu švedska turistična novinarja Martin Alm in Ivan Ljungberg. V Slovenijo sta pripotovala s posredovanjem Turistične zveze Slovenije. Zanimala sta se predvsem za ribolovni turizem, o katerem bosta pisala v švedskih časopisih. Tuja gosta sta bila presenečena nad lepotami naše pokrajine in nad velikim ribjim bogastvom naših vod.
Spet konjske dirke v Šentjerneju!
V nedeljo^ 3. julija, bo priredil klub za konjski šport v Šentjerneju znane konjske dirke, na katerih bodo sode-
lovali konji domačinov, kasači s Krškega polja, Ljutomera in verjetno tudi dirkači iz Zagreba.
Odkrili so knjigo zapornikov
V Brestanici se prizadevno pripravljajo na veliko proslavo izseljencev. Te dni so zvedeli, da imajo v Laškem na občinski skupščini knjigo vseh zapornikov, ki so med vojno čakali v gradu na transporte v Srbijo in Šlezijo. Knjigo s seznamom izseljencev si bo pripravljalni odbor sposodil za bližnje srečanje izseljencev v Brestanici. Služila jim bo kot informacija za vabila, ki jih bodo poslali nekdanjim izseljencem iz štajerske in drugih slovenskih pokrajin.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
O ZAČETEK LIBERALIZACIJE CEN. — Od 16. junija naprej ni več administrativnih cen za 31 skupin proizvodov, na primer za razne električne aparate za gospodinjstvo, razen hladilnikov in pralnih strojev, tranzi storske radijske sprejemnike, gramofone, magnetofone, likalnike, kovinsko embalažo, svetleča telesa, izdelke iz plastične mase, filme, lesno embalažo, nekatere proizvode iz naravne svile, gumijasto obutev, copate, športno obutev, krzno domačih živali, ure in tako dalje, skratka za take proizvode, s katerimi je trg stabilno založen in pri kate rih ni objektivnih možnosti za povečanje cen.
Sprostitev cen pomeni, da bodo cene lahko določale proizvodne organizacije samo stojno, v skladu z razmerami na trgu. Marže v trgovini bodo ostale še naprej zamrznjene. Svobodno se bodo oblikovale tudi cene svinjskega mesa, to pa zato, ker so pora-stle odkupne cene prašičev in ker je svinjskega mesa na trgu stalno primanjkovalo.
V Sloveniji doslej ni bilo opaziti, da bi sprostitev cen bistveno vplivala na povečanje cen naštetih proizvodov.
M HUDO NEURJE NAD MARIBOROM. Prejšnji torek je med 16. in 17. uro divjalo nad Mariborom in okolico silovito neurje, kakršnega ljudje že dolgo ne pomnijo. Stre la je med hudim nalivom petkrat udarila v električni vod. Mariborčani so bili zaradi tega več ur brez električnega toka in pitne vode. Voda je vdrla v več kleti in poslovnih prostorov. Gasilci in drugi, ki so prišli odstranjevat posledice neurja, so bili zelo po žrtvovalni.
i| NOVI ZAKONI O DEVIZAH IN ZUNANJI TRGOVINI. V Beogradu menijo, da bo do še pred počitnicami pripravljeni novi zakoni o devizah in zunanji trgovini. Med drugim predvidevajo decentralizacijo deviznega poslovanja z dosedanjih treh »central« na vse poslovne banke, večjo liberalizacijo v poslovanju s tujino in tako dalje.
SPROSTITEV CEN NEKATERIH IZDELKOV
ig VISOKA GOSTJA V SLOVENIJI. Našo ožjo domovino je pred dnevi obiskala zelo simpatična gostja, nekdanja predsednica cej Ionske vlade, zdaj voditeljica stranke svobode gospa Sirimavo Bandaranaike. Pogovarjala se je s predstavniki slovenskega javnega življenja, med drugim tudi s predsednico Socialistične zveze delovnega ljudstva Slo venije Vido Tomšičevo.
P JANKO SMOLE O KOOPERACIJI. — V TV oddaji »Aktualni pogovori« je poleg predstavnikov tovarne Tomos in drugih sodeloval tudi predsednik izvršnega sveta Janko Smole. Med drugim je dejal, da so velike serije v proizvodnji temelj vsake koope racije, kooperacije, ki mora temeljiti na načelih samoupravljanja.
■ VZNEMIRJENA JAVNOST. Stanovanj
ski skladi v likvidaciji na območju ljubljanskih mestnih občin so presenetili stanovanj ske varčevalce s sporočilom, da se bodo lahko vselili v nova stanovanja, če bodo pri skrbeli še drugo polovico sredstev. Rok je bil zelo kratek. Pogodbe, ki so določale, da drugo polovico sredstev priskrbi sklad, so tako postale le kos papirja. To je precej omajalo zaupanje varčevalcev. V slovenskem tisku smo brali ostre proteste. O tem so razpravljali tudi na posvetovanju predstavnikov občin, skladov in bank. Posebej se je sešel tudi mestni odbor Socialistične zveze, ki je sklenil, da bo zadevo temeljito proučil.
H POTRES V LJUBLJANI. Seizmografski aparati so v nedeljo zjutraj ob 5. uri 12 minut in 14,5 sekunde zabeležili v Ljubljani potres zmerne jakosti. Materialne škode ni bilo.
H MEDNARODNA URBANISTIČNA KON FERENCA. V torek se je začela v Ljubljani mednarodna urbanistična konferenca. To je začetek dolgoročnega programa sodelovanja med tujimi in našimi strokovnjaki, ki bodo v prvi fazi izdelali preizkusni projekt ljubljanske mestne regije, v nadaljnjih fazah pa bodo izdelali program za delo mednarodnega centra za prostorsko planiranje.
■ JANEZ VIPOTNIK O NALOGAH VISOKOŠOLSKIH USTANOV. »Vse visokošolske ustanove čaka naloga, da temeljito preverijo in ocenijo dosedanjo organizacijo, vsebino in metodo pouka ter povedo, kakšne izboljšave so mogoče za boljše in učinkovitejše studiranje,« je izjavil zvezni sekretar za prosveto in kulturo Janez Vipotnik na posvetovanju s predstavniki univerz.
a KITAJSKI ODGOVOR — V Pekingu so objavili odgovor na ponudbo ZDA, naj bi obe državi podpisali .sporazum, po katerem nobena izmed njiju ne bo uporabila proti drugemu atomskega orožja. Pogoj za to pa je, da bi LR Kitajska prenehala z atomskimi poskusi. V Pekingu so tako ameriško ponudbo odločno zavrnili, ponujajo pa samo pogodbo o nenapadanju z atomskim orožjem.
■ POGAJANJA MED IRAŠKO VLADO IN KURDI. Predstavnik Kurdov Talabani je bil te dni v Bagdadu, kjer ga je sprejel tudi predsednik Aref. Po obisku je dejal novinarjem, da je zadovoljen z obiskom in upa, da bo dosežen mir na severu dežele ob zagotovitvi kurdskih pravic.
■ »KULTURNA REVOLUCIJA« NA KITAJSKEM SE TRAJA — Partijsko glasilo »Zen Min Zi tiao« je Ve dni objavilo nekaj novih člankov, v katerih močno napaua nekatere revizioniste, češ da bo objavilo njihova imena, če »ne bodo obrzdali svojih konj«. Komentatorji sodijo, da je na Kitajskem močan odpor proti »kulturni revoluciji« in to posnemajo prav iz tega stavka.
■ FEJSAL PRI JOHNSON U — Saudski kralj Fejsal se je te dni mudil na uradnem obisku v ZDA. Saudska Arabija je znana kot pobornik »muslimanskega pakta«, ki naj bi bil protiutež politiki ZAR. V Kairu vidijo v tem obisku napad na arabsko enotnost ter se spominjajo obiska prejšnjega saudskega kralja v VVashing-tonu, ki je povzročil hudo zaostritev odnosov v arabskem svetu. Sodijo, da je Fejsal zahteval večjo pomoč ZDA njegovi politiki, s katero naj bi ZAR osamil V arabskem svetu.
■ ZLOM BUDISTIČNEGA GIBANJA? — Saigonske enote so pregnale uporne vojake v univerzitetnem središču Južnega Vietnama Hue in vzpostavile v mestu red. Budistični oltarji so izginili z ulic, v Saigonu pa so z vojaško parado proslavili zmago nad budističnim gibanjem. Komentatorji so zadržani in niso prepričani, da so se budisti zares vdali >» da je konec njihovega pritiska na Kyjevo vlado. Vprašanje Pa je, če bo Ky držal dano obljubo in res razpisal volitve.
■ VLAKA TRČILA — Bliz« New Delhija se je ekspresni vlak zaletel v tovornega. Pri nesreči Je izgubilo življenje 14 ljudi.
■ STAVKA MORNARJEV V VELIKI BRITANIJI — V Veliki Britaniji že pet tednov stavkajo mornarji, ki zahtevajo večje plače. Zaradi te stavke je nastalo ve«*0 pomanjkanje živil.
•I
DOLENJSKI LISI
št. 24 (847)
VIDA TOMŠIČ:
(X)
Vloga SZDL Slovenije v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja
Nevarna in v bistvu globoko birokratska je težnja, da bi samoupravljanje izenačevali z anarhijo. Toda res je, da smo pogosto fetišizirali de-rnokratizem in omogočali izrabljanje demokratične oblike in da smo vprašanju večje državljanske zavesti, discipline, javnosti in samokritične odločnosti pri urejanju svojih zadev vsak dan, in ne kampanjsko, posvetili premalo pozornosti.
Splošni klic k odgovornosti konkretizirajmo v vsakdanjem delu vsi in premaguj-rno pri tem deklarativnost in splošnost ter malomeščansko filistrstvo in obrekovanje, ki se ga poslužujejo danes s pridom predvsem sovražniki socializma in samoupravljanja, advokati nedoraslosti delavca kot upravljavca. Pri tem je jasno, da postaja tako osebna odgovornost kakor tudi odgovornost izvršilnih organov samoupravljanja —- neločljiv del odnosov med ljudmi, tedaj neločljiv del družbeno-politične ureditve na osnovi samoupravljanja.
Slovenija v Jugoslaviji in mednacionalni odnosi
Mnoga od vprašanj, kj jih urejamo kot ekonomske odnose na osnovi družbene lastnine in delitve po delu, se kažejo danes kakor vprašanja mednacionalnih odnosov. Ni slučajno, da je prav zdaj, ko odpravljamo etatistično upravljanje akumulacije, prišlo to na dnevni red. In če trdimo, da je reforma revolucionaren korak v graditvi socialističnih odnosov med ljudmi, velja to tudi in predvsem za graditev mednacionalnih odnosov.
Za socialistično obravnava, nje teh odnosov je pomembne osnove, ki jo za to dajeta ustava in VIII- kongres ZKJ: da gre namreč tudi pri tem v bistvu za novo stopnjo k osvoboditvi človeka in de. la. Prav zato zares popolnoma zmagovite nacionalne svobode ni mogoče doseči z nekakšnim narodnim obrambni-štvom. ampak le z zavestnim in dejavnim bojem na fronti osvoboditve dela in z dviganjem zavesti samoupravne nacionalne skupnosti na tej osnovi.
Sicer velikokrat ponavljamo, da nacionalizem oviri predvsem lastni narod. Napadalna ali defenzivna skrb ?a vprašanja lastnega naroda na račun ali tudi le v obrambi pred drugimi narodi obda vsa razmerja s patino slogaštva. Slepi nam pogled na lastne pomanjkljivosti in ga ostri le za tuje, pri čemer se izgube socialistična merila. Pri tem pozabljamo in izkrivljamo zgodovinsko vlogo delavskega razreda :n delovnih ljudi pri odpravljanju vsake in tudi nacionalne diskriminacije, ki tako in tako nastaja vedno na osnovi eksploatacije tujega dela. roda prav tu se začne potem tudi zaostajanje in slab uspeh v boju za resnične nacionalne interese in pri naporih za napredek lastnega naroda.
Posebno moramo imeti P^d očmi tudi izredne dosežke našega razvoja v socialistični Jugoslaviji, ki je pomnožil gibalne sile, preobrati naše ljudi od revolucije naprej, okrepil naše narodne skupnosti, odkar je proleta-*W in z njim čedalje več delovnih ljudi prevzelo in sprejelo nase odgovornost za narodovo usxlo in za povezovanje med narodi in na-r°dnostmi na socialističnih osnovah. Naj poudarim predvsem usmeritev, ki se ne zadovoljuje z ozkosrčnim. vase ^gledanim zapečkarstvom, Jfcjnveč teži za tem, da bi °ua naša skupnost skladna
s svetovnim razvojem, odprta skupnost narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije.
Pri nas pogosto slišimo očitek, da Slovenija v povojnem času ni napredovala, kakor bi lahko bila, in to zaradi pomoči nerazvitim krajem in republikam v Jugoslaviji ter prispevkov k skupnim zadevam federacije. Po drugi strani pa se sliši očitek manj razvitih zaradi visokega osebnega standarda in hitrega razvoja Slovenije. V takšno razpravljanje o razvoju in pomoči, ki ni živo samo v Sloveniji, se pogosto vmeša tako obramba doseženega kakor tudi zahteva, da razvoj razvitejših -^stane, dokler jih drugi ne do-hite. Rešitev vidijo prvi le v večji decentralizaciji do republike, drugi pa v krepitvi vloge federacije, ki naj bi omogočila prelivanje sredstev za razvoj nerazvitih. Prav v boju na teh osnovah se pri vseh narodih Jugoslavije oživljajo zdavnaj pokopani miti, samovoljno se razlagajo zgodovinski procesi in mešajo vloge zgodovinsko progresivnih tokov z reakcionarnimi itd., da bi ali podprli težnjo centralizacije s p>ropa gi ran j em »j ugoslov a n s ke enotnosti«, ki v obstoju raznih narodov in narodnosti v Jugoslaviji vidi nevarnost za njeno monolitnost, ali pa da bi posebej poudarili posebnosti in prednosti svojega naroda pred drugimi. Naravno je, da poskušajo v takšnem ozračju ribariti tudi sovražniki socializma, ki jim, kakor je na III. plenumu CK ZKJ poudaril tovariš Tito, ni do razvoja tega ali onega naroda, ampak do razbijanja socialističnega sistema
Će primerjamo podatke o razvoju Jugoslavije v celoti, Slovenije in drugih republik pa posebej med seboj in z razvojem sosednjih in drugih evropskih držav, vidimo izredno dinamičen razvoj vseh naših narodov, razvoj, ki ga označuje izjemno hitra rast proizvodnje, spreminjanje strukture, a tudi vrsta nesorazmerij.
Razvoj vseh smo gradili na spoznanju skupnih koristi razvitih in manj razvitih na socialistični vzajemnosti- Vodili smo ga zavestno v hitrejšo industrializacijo. Prelivanje sredstev v pogojih prejš. nje politike ni moglo biti zasnovano na ekonomskih zakonitostih, bilo pa ni le enostransko, iz razvitih preko federacije v manj razvite, ampak tudi nazaj preko kmetijskih in surovinskih cen, tedaj preko tržnih odnosov, ki so bili pod pretežnim vpli. vom izven gospodarskih, administrativnih meril.
Dejstvo pa je, da smo veliko predolgo, z vztrajanjem na starih administrativnih instrumentih zapostavljali razvoj obstoječe industrije oziroma jo ropali, kakor je ugotovil tovariš Tito že na VIII. kongresu. Zato je hitro za-starevala, kar je sedaj posebno značilno za Slovenijo, pa tudi za druge republike, medtem ko so se nekatere nove investicije, grajene po kriterijih zaprtega trga, sedaj izkazale za manj donosne kakor prej. S takšno politiko, ki je postajala z doseženim razvojem v samoupravljanju ne samo anarhistična, ampak je prihajala v vse večji konflikt z njim, je izgubljal predvsem delavski razred, ne gle de na narodnost in republiko; namreč osebna in splošna potrošnja sta zaostajali, delo se je nizko vrednotilo, delavec je bil preslabo opremljen za svoje delo, zaostajala je organizacija dela,
Franc Popit v ISKRI in INISU
j 18. junija se je mudil v Novem mestu tov. Josef Va-lenta, glavni urednik revije »Život stranv«, glasila CK KP Čehoslovaške. Josef Valenta je na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, v Novo mesto pa ga je privedel Bogdan Osolnik, direktor in glavni urednik »Komunista« iz Beograda. Gost je obiskal naše uredništvo, gostišče »Na Bregu«, Dolenjski muzej in Studijsko knjižnico »Mirana Jarca« v Novem mestu. Na sliki: tov. Josef Valenta si v družbi s tov. Bogdanom Osolnikom ogleduje v uredništvu Dolenjskega lista izvod našega glasila. (Foto: Marjan vMoŠkdn)
Rinžo bodo začeli urejati
Letos na razpolago 20 milijonov starih dinarjev, Rinža pa kljub temu še ne bo čista
V zadnjih dneh junija bo začela vodna skupnost. Ljubljanica Sava urejati požiralnike Rinže od Livolda do Mozlja. desni breg Rinže od mostu v Kočevje do nove šole, obnovila bo jez v Mahov-niku in delno popravila zapornice v Kočevju- Za ta dela nima letos na razpolago /20 milijonov starih din.
Vsa ta dela pa ne bodo pri-
pomogla, da bi bila Rinža tudi čista, še naprej se bo treba prizadevati, da se kanalizacija in odpadne vode ne bodo stekale v Rinžo, razen tega pa tudi, da bi dobila reka še več vode. Nujno potrebno pa bi bilo plombirati nekatere požiralnike, ki so v dnu reke. in zgradili tudi jez pri Rožnem studencu Tu bi bilo potem tudi naravno kopališče- '
V UPORIH imajo nove pravilnike
V šentjernejskem ISKRI NEM obratu UPORI priprav, ljajo pravilnik o delitvi oseo-nih dohodkov. Ta bo odpravil plačevanje po normnem delu in si za podlago vzel skupinsko nagrajevanje z upoštevanjem lastnih cen. kvalitete del in prihranka materialov. Zatrjujejo, da bo novi   pravilnik spodbudne)
vplival na zaposlene, pričakujejo pa, da se bo na podlagi tega nehalo zlasti kopičenje zalog Pravilnik o varstvu pri delu in pravilnik o tehničnih izboljšavah pa sta že v obravnavi Pravilnik o tehničnih izboljšavah predvideva med drugim primerne nagrade za tiste za p isleno člane, ki bi skrajšali ali izboljšali tehnološki postopek;
Novo mesto: višje cene prašičkov
20. juniju je bil na novomeškem prašičjem se.jmu bolj slab promet. Rejci so pripe Ijali naprodaj le 439 pujskov, od teh pa je bilo 421 prodanih. Ker je bilo kupcev precej, blagu pa malo, so cene znatno poskočile. Tokrat so zahtevali za manjše pujske 13.000 do 21.0110 dinarjev, za večje pa 22.000 do 38.000 dinarjev.
Na sejmu v Brežicah prodali 436 repov
18. junija je bil na brežiškem sejmišču običajni prašičji sejem, na katerega so pripeljali 575 manjših in 30 vetjih prašičkov. Do tri mesece stari pujski so šli v denar po 950 do 1000 din /a kilogram žive teže, večji pa po največ 600 din kilogram. Prodali so jih 436.

Tov. Franc Popdt, predsednik republiškega sveta Zveze
Administracija v korak s proizvodnjo
Novomeški Zavod za izo braževanje je sklical 20. junija na pobudo Društva knjigovodij in Društva ekonomistov posvet o možnostih za ustanovitev skupnega mehano-grafskega centra v Novem mestu. Na posvetu so ugotovili, da moramo ob zelo hitrem razvoju težiti k mehanizaciji administrativnega poslovanja v podjetjih, ker sedanji ročni sistem administracije ne daje dovolj hitro vseh potrebnih podatkov. Osnovno vprašanje na poti k mehanizaciji v administraciji pa so brez dvoma strokovni kadri. Na posvetu so prepustili nalogo izobraževanja potrebnega strokovnega kadra za mehanizacijo Zavodu za izobraževanje kadrov v Novem mestu.
sindikatov Slovenije, si je 16. junija ogledal v spremstvu Marjana Jenka, člana predsedstva republiškega sveta, ter Ludvika Kebeta in Adolfa Šuštarja iz ObSS Novo mesto tovarno stekla INIS in obrat ISKRE v Šentjerneju. V pomenku s proizvajalci so govorili o gospodarjenju, o delitvi osebnih dohodkov ter o delu samoupravnih organov in sindikalnih podružnic. Tov. Popit je bil zelo presenečen, ko je videl lepo urejeni obrat družbene prehrane v ISKRI v Šentjerneju.
Letos že 3019 predavanj in izpitov
Novomeški Zavod za izobraževanje kadrov je v letošnjem prvem četrtletju izvedel 55 izobraževalnih akcij, od tega 33 odprtega tipa. Bilo je 3019 predavanj in izpitov na raznih šolah, ki jih organizira zavod; udeležilo se jih je 2283 ljudi.
Kmetijski nasveti
Kako pripraviti krmo za zimo
IVeč kot tretjina vse površine v Sloveniji so travniki in pašniki, vendar imamo od njih mnogo manjše koristi, kot bi jih lahko imeli. Že petsto let travnik redi njivo, kot temu pravimo. Z njega jemljemo, dajemo živini in vozimo gnoj na njivo. Travnati svet pa zapostavljamo. Vanj ničesar ne vlagamo, pa še ob spravilu s krmo nesmotrno ravnamo. Pogosto iz različnih vzrokov prekasno Kosimo, ker ne poznamo resnične vrednosti krme. Cas košnje so sme ravnati edino po razvoju rastline. Najprimernejši čas je, ko začne cveteti travniška bilnica.
Dobra zelena krma je še vedno najboljša in najcenejša krma za govedo, posebno pa za krave molznice. Na različne načine, predvsem s pašno, poskušajo pri nas in v svet« podaljšati krmljenje z zeleno krmo. Vendar je treba pripraviti zalogo tudi za zimo.
H SUŠENJE. Naši kozolci ki jih ni nikjer drugod po svetu, so značilen znak, da je pri nas vreme nestalno in sušenju nenaklonjeno. Izgube nranilnih snovi pri sušenju in spravilu so neverjetno velike: znesejo polovico in še več. To se maščuje šele v hlevu pri živini. 2e od nekdaj jih je skušal poljedelec zmanjšati. Tako so nastali kozolci, Gstrvi, stožje, kozli in žični kozolci, v novejšem času pa sušilnice za umetno sušenje ter naprave za prevetravanje napol suhega sena v skednju in različni silosi za kisanje. Slaba stran sušenja je predvsem v tem, ker je odvisno od vremena in velike izgube hranilnih snovi. Večina naštetih načinov zahteva veliko dela. Sušiti v sušilnicah se izplača samo visokokvalitetno krmo, ki jo zdrobijo in mešajo med močna krmila. Novejši žični kozolci, ki so se dobro uveljavili na kmetijah na švedskem, so za večje, družbena obrate pri nas skoraj neizvedljivi.
■ SILIRANJE. 'Krmljenje s silažo ali kisaljo se je pri nas že uveljavilo. Do 30 kg je dajemo brez škode na dan odraslemu govedu. Najpreprosteje ocenjujemo vrednost silaže po tem, kako slastno jo živali žro. Poleg vrste odlik ima edino slabo lastnost v tem, da je mleko krave, ki jo krmimo s silažo, slabše za predelavo v sir.
Siliranje je način spravila krme, pri katerem nismo odvisni od vremena, izgube hranilnih snovi so manjše in krmo spravimo na manjši prostor. Ko siliramo, moramo ustvariti pogoje, da se v krmi razmnožijo drobnoživke, ki povzročajo mlečnokislinsko vrenje, kar preprečuje razkroj in gnitje krme Osnovno pravilo je, da je treba Krmo temeljito tlačiti, da izrinemo iz nje zrak. Siliranje zabteva mnogo več znanja kot sušenje. V Ameriki, kjer štednja ni najvažnejša, navozijo farmarji pokošeno krmo kar na velikanske kupe, ki jih tlačijo s težkimi stroji. Pri nas so znane betonske jame in stolpi, ti pa zahtevajo veliko težkega dela. Praktičnejši so koritasti silosi. Se boljši, toda dragi so novejši okrogli kovinasti silosi z imenom har-vestor in alkosil, ki imajo strojno polnjenje in praznjenje.
Uspeh siliranja je odvisen tudi od vrste krme. Najoolje se silira koruza, vendar v mlečni ali celo v voščeni zrelosti, da je tako več vredna. Razmeroma težko je kisa ti travo, posebno če je mokra. Najbolje je, da je ov-eneia. Siliranje uvele trave je najbolj smotrn način konzerviranja trave za zimo. še teže je z deteljami. Da bi preprečili neuspeh, so razen temeljitega tlačenja in pokrivanja zaceli uvajati tudi posbne kemične snovi, ki pospešujejo kisanje. Pri nas lahko kupite domače sredstvo arbosil in ga enakomerno pomešate med silažo, in sicer 2—3 kg na tono kisali. Krma zaradi tega ni škodljiva.
/"DAJMO FANTJČ\
( Ko smo PA Do ZDAJ
-^

BOŽIDAR JAKAC:  SKLADATELJ   MARJAN KOZINA
Zdaj veter raznaša akorde njegove...
(Nadaljevanje s l.str.)
jatelja, se pravi kot človeka, ki mi je vzbujal spoštovanje in čustvo življenjske radosti, kajti bil je posvečen žlahtnim stvarem tega sveta, brez katerih mu je ta svet pomerili malo.
Slovo od Marjana Kozine, komponista, čutim z obžalovanjem in z bolečino nad tem, da je za zmeraj umolknil vir muzikalnih invencij, ki bi še in še lahko razpredal med nami čudovito govorico človeškega srca, ki se imenuje muzika. Hkrati pa me z okrutnim dejstvom te smrti miri zavest o tem, koliko nam je že izpovedal v tem svojem jeziku in zavest o tem, da govorica ubranih zvokov ne more umolknili. Ostala bo z nami in v nji bo ostal z nami on sam.
Česa vsega nam ni govoril Marjan Kozina' Spominjamo se njegovih prvih kantat: bizarnih in groteskno pošastnih balad Petrice Kerempuha, spominjamo se poezije v baladi o Lepi Vidi ali v pesmi o Ciganu. Spominjamo se velike in mogočne upodobitve človeških strasti in elementa morja v njegovem »Ekvinok. ciju«, v prvi slovenski operi, ki se je uveljavila tudi na tujih odrih. Znova in znova nas pretresa pošastna dramatika partizanske katastrofe na Ilovi gori, ki je v njegovi simfoniji dobila najveličastnejši spomenik. Z radostjo in mirom nam polni srce njegova Bela krajina in s pi-etetnim zanosom nas navdaja njegov simfonski stavek .pad. Um. Kam nam kaže pot, kam nas kliče, v kakšno obljub-bljeno deželo ruis vabi zaključni stavek te velike simfonične pesnitve »Proti morju«? Kako človeška in kako naša govorica! In potem gracilna in poetična fantastičnost obeh njegovih baletnih skladb »Diptihona« in »Na gozdnih jasah«. In topla in prisrčna govorica 'njegovih samospevov na pesmi Srečka Kosovela, Lili Novy in kitajskih pesnikov. In še simfonični stavek »Davnina«!
Koliko barv, koliko muzikalnih izumov in kakšno žlai\-tno pričanje o zgodbah človeškega srca! Vse to bo osta. lo z nami in bo govorilo in pelo generacijam in generaci. jam. Kakšno slovo tedaj? In vendar! človek, ki nam je vse to govoril, odlvaja od nas. Umolknil in onemel je za zmeraj.
Z muziko se Marjan Kozina ni ukvarjal samo kot komponist in dirigent, marveč ji je posvetil tudi veliko umskega in analitičnega truda. Pisal je kritike, študije in članke, ruipisal dve knjigi: Uvod v glasbo in še drugo informativno  knjigo  o muzikalnern
ustvarjanju. In še tik pred njegovimi zadnjimi dnevi je izšla njegova razprava o stre mljenjih, težnjah in zablodah sodobnega glasbenega snovanja. Poudarjam to razpravo, ker je tako rekoč njegov glasbeni testament in oporoka, polna umnih svaril pred modnimi boleznimi in opozoril na prava pota in na prava sredstva muzikalnoga in umetniškega ustvarjanja. Tudi to njegovo delo ostane nam in bodočim rodovom in bo uvrščeno v zakladnico slovenskega duha in kulture.
Slovenska akademija znano, sti in umetnosti je Marjanu Kozini izrazila svoje priznanje s tem, da ga je izvolila za svojega rednega člana in z natisom priličnega dela njegovega muzikalnega opusa. Zdaj se poslavlja od njega z vero in prepričanjem, da bo v svojem delu živel dalje in da bo njegov spomin deležen najvišjega spoštovanja in slave.
In naposled osebno slovo, ki mi je težje, kajti tu odhaja iz mojega življenja človek, ki sem ga spoštoval in ki mi je bil drag. Spoštoval sem ga zaradi vsega povedanega. Spoštoval pa sem ga tudi zaradi tega, ker je v težki uri iw.se zgodovine našel pot tja, kamor nas jt klicala usoda slovenstva, v narodnoosvobodilni boj, kateremu je posvetil svoj drugi največji opus in od katerega je prejel zanj od. ločilni navdih. Odzval se je temu klicu brez oklevanja in brez strahu. In bil mi je drag kot človek, ki je živel za svojo umetnost, za slovenstvo in za vse, kar je v njem velikega, dragocenega in človeškega. Bil je zaverovan človek in človek tiste žlahtne vere v resnične vrednote, ki vodi svet iz teme v luč. Tudi ta njegova vera bo ostala in bo njegov spomin odevala s spoštovanjem.
V nas bo za Marjanom Kozino ostala bridka praznina. In vendar: svoje življenje je izpolnil. Slava njegovemu spominu!«
Od pokojnika se je nato poslovil še skladatelj Danilo Švara, v imenu rodnega Novega mesta pa predsednik občinske skupščine Sergij Thorževskij. Zvoki žalne koračnice so spet napolnili dvorišče mecf muzejem in galerijo, srca vseh pa so se stisnila v nemi bolečini. Dve uri kasneje se je množica Novorne-ščanov poslovila -od svojega velikega sinu na pokopališču nad Krko, od koder je tako lep razgled na Gorjance in Trško goro ter vso našo čudovito deželico, za katero je delal, živel in ustvarjal naš nepozabni tovariš Marjan.
Z muziko, kateri je dal svoje veliko srce, bo ostal za vedno v naših srcih.
TONE GOŠNIK
JUBILEJ VLADIMIRA ŠTOVIČKA
Ni slučaj, da se začenja letošnje praznovanje občinskega praznika krške občine v znamenju pomembnih kulturnih manifestacij. Razen proizvodnji in vsesplošnemu gospodarskemu napredku svojega področja posveča občinska skupščina Krško vsa povojna leta, zlasti pa v zadnjem času, še prav posebno skrb tudi šolstvu, kulturi in prosveti. Z novimi galerijskimi prostori, z odkritjem spomenika zgodovinarju J. V. Valvasorju in z otvoritvijo razstave akad. kiparja Vladimira Štovička se bodo v Krškem začele prireditve v počastitev 25. obletnice izseljenstva Spod. Posavja. Še pred otvoritvijo naštetih manifestacij pa bo dru-žbeno-politični zbor krške občine po slavnostnem govoru predsednika občinske skupščine podelil diplomo s častnim priznanjem z medaljo J. V. Valvasorja svojemu zaslužnemu rojaku, spoštovanemu umetniku in uglednemu kiparju ter me-daljerju Vladimiru Štovičku, ki praznuje te dni 70 let svojega plodnega življenja. Ob tej priložnosti objavljamo besede, ki jih je za sobotno razstavo napisal sodelavec Zavoda za spomeniško varstvo SRS dr. Drago Komelj iz Ljubljane; predstavljajo nam lepo podobo tega našega pomembnega, čeprav osebno tako zelo skromnega umetnika.
no likovno in kompozicijsko dopolnilo.
štovičkova medalja je taka. Zato nedvomno pomeni vrh tega, kar smo zmožni v tej zvrsti danes doseči, hkrati pa tudi dostojna oživitev one velike medaljerske umetnosti, ki so jo nekoč dosegli naši medaljerji v času, ki je bil medalji kot likovni zvrsti bližji. Vendar pa ji tudi naš čas, ko kaže bogata žetev Štovičkovih razstav, ni nič manj naklonjen.
DR. DRAGO KOMELJ
26. junija 1896 se je v Bo-štanju pri Sevnici rodil Vladimir Štoviček. Družina se je kasneje preselila na posestvo Leskovec pri Krškem, kar je postalo za mladega Vladimira bržkone življenjsko odločilno, saj je na pristavi ostal tudi potem, ko se je po končanih študijah vrnil iz Pariza. Tu si je uredil dom in atelje ter živel skoraj neopazno. Njegovo umetniško življenje je bilo bolj navezano na Leskovec in Zagreb kot na Ljubljano. Bolj je bil znan med zagrebškimi numizmatiki in zbiralci in šele po osvoboditvi je delal tudi za Ljubljano pomembnejša naročila.
Najprej je končal umetno obrtno šolo v Ljubljani, nato pa odšel na praško akademijo, kjer sta bila njegova profesorja Jan štursa in Otokar španiel. Od tod je odšel za kratek čas v Firence in potem v Pariz, kjer je dobil svoj umetniški izraz.
V Ljubljani se je prvič predstavil leta 1925 in kasneje še večkrat. Razstavljal pa je tudi v Mariboru, Celju, Novem mestu, Brežicah, Krškem, Kostanjevici, Zagrebu in Beogradu. Sodeloval je na reprezentativni razstavi »Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije«, ki je v letih 1946 in 1948 predstavljala našo umetnost v Sovjetski zvezi, češki in Poljski. Leta 1959 je razstavljal na mednarodni razstavi na Dunaju, leta 1961 v Kairu, 1962 v Le Hayu v Holandiji. Samostojni razstavi 1965 v Novem mestu ter 1966 v Kranju in Tržiču sledi še jubilejna v novih galerijskih prostorih, v prenovljeni notranjščini nekdanje Duhove cerkve, v prostorih, kjer je bil zametek sedanjega Posavskega muzeja, in ki bodo vnaprej služili izobraževanju likovne kulture z občasnimi razstavami. Krška občina je Vladimiru Štovičku prvemu ponudila gostoljubje.
Medalje v njegovih zgodnjih letih so nežne, krhke, šele svetloba jih oživi v reliefno plastiko. Relief postaja s časom vse krepkejši, vendar
pa tu in tam še vedno zazveni mehka melodija zgodnjih let, posebno na dekliških ali ženskih portretih. Ves čas, pa naj portretira otroke, dekleta, žene, prijatelje, umetnike, znanstvenike, politike, heroje, po predlogi ali resničnem modelu, je zadržan in miren, človeški lik je vselej privzdignjen, poveličan, nikdar ga ne bo razvrednotil, temveč ga bo enkrat preža-ril s tankim liričnim občutjem, drugič pa ga bo monu-mentaliziral. Lik glave je pretehtan, v razmerju in ravnotežju bo z motivom napisa, črke so za štovičkovo medaljo ena poglavitnih likovnih in kompozicijskih sestavin. Obvezna oblika pravo-kotnika ali kroga, v profil zasukana glava upodobljenca, redkeje v polprofil ali v en face in k tej pridano še besedilo ali geslo, ima svoje upravičeno mesto v prečiščenih merah ali zakonih kompozicije, štovičkove medalje so »lepe« že brez portretne glave, vendar se portretne glave dopolnjujejo z napisom. Štoviček se ni nikdar odrekel realizmu, vendar fizična resničnost štovičkovih portretov ni samo podobnost, realni posnetek, temveč značaju in zakonom medalje po-drejena ustvaritev, kot jo zahteva dobra medalja, tista, ki vselej v zgodovini meda-Ijerstva ohranja svojo prvin-sko, jubilejno ali spominsko funkcijo, pa naj bo zadržana, patetična, umirjena ali monumentalizirana.
Taki medalji je štoviček vedno zvest. Zvest pa je tudi medaljerstvu, ki ga goji že od praških let sem, četudi tu pa tam ne zanemari kiparstva. Medaljerju štovičku so se že vnaprej upirali vsakršni poizkusi, ki so bili v nasprotju z zakoni medalje. Ne morda zatd, ker zahtevamo od medalje, da bodi nazorna, likovno jasna, dogovorjena in že priznana kiparska zvrst, štovičkova medalja je predvsem slavnostna, ki jo ustvarja ikonografsko čista govorica upodob-Ijenčevega lika in motiv črk, ki pomeni manj legendo k figuralni upodobitvi, kot nje-
V jesensko-zimski sezoni namerava Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu s sodelovanjem občinskega odbora SZDL organizirati ciklus predavanj za podeželje.
Večjim podeželskim centrom, kot so Dolenjske To-
»štovičkova medalja nedvomno pomeni vrh tega, kar smo zmožni v tej zvrsti danes doseči, hkrati pa je tudi dostojna oživitev velike medaljerske umetnosti, ki so jo nekoč dosegli naši medaljerji v času, ki je bil medalji kot likovni zvrsti bližji. Vendar pa ji tudi naš čas, kot kaže bogata žetev Štovičkovih razstav, ni nič manj naklonjen,« je zapisal dr. Drago Komelj in s tem poudaril pomen Što-vičkovega umetniškega ustvarjanja. Na sliki: ob otvoritvi štovičkove razstave v Prešernovem muzeju v Kranju letos 8. marca. Spredaj: KOTALKARICA (bron).
(Foto: Tone Gošnik)
Za življenjski in umetniški jubilej, ki ga te dni v krogu svojih dragih v Leskovcu pri Krškem slavi spoštovani in povsod priljubljeni umetnik, akademski kipar Vladimir štoviček, posredujemo prisrčne čestitke in tople pozdrave številnih ljubiteljev njegovega dela! čestitkam pridružujemo najboljše želje, da bi cenjeni umetnik čil in zdrav ustvarjal še vrsto let in se v hvaležni domovini z nami vred veselil pomembnega deleža, ki ga je prispeval s svojim delom v kulturno zakladnico naših narodov!
Jeseni ciklus predavanj za podeželje
plice, Dvor, Orehovica, Straža, šmarjeta, škocjan, Žužemberk itd., bomo nudili kvalitetna predavanja iz raznih področij. Občinski odbor SZDL je svojim krajevnim organizacijam že poslal v obravnavo in izbor seznam predlaganih tem iz sledečih področij: sodobni svet, družinska vzgoja, kmetijstvo, zdravstvo, turizem, kultura in obrambna vzgoja. Poleg tega bodo občani lahko sami predlagali temo, ki je za njihovo področje najbolj aktualna.
Zavod za izobraževanje je doslej prirejal predavanja le za Novo mesto, v prihodnje pa namerava s svojim delom prodreti tudi na podeželje. Ugotavljamo namreč, da kulturno življenje na podeželju vedno bolj zamira. Le posamezniki imajo možnost, da zadoste svojim potrebam na kulturnem področju v (bližnjih) mestnih centrih, medtem ko pri veliki večini podeželskega prebivalstva ne pride do zadovoljitve teh potreb. S to akcijo skušata Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu in občinski odbor SZDL popestriti kulturno življenje na podeželju. Pri' čakujemo, da podeželski centri ne bodo odklonili našega prizadevanja.
Dokončni program bo izdelan na osnovi želja in potreb, zato pričakujemo, da se bodo posamezni krajevni torji povezali s krajevnimi organizacijami SZDL in narn kmalu poslali svoje odgovore.
MARJANA AHLlN
.     VEČER KOZTNOVIH SKLADB V DOLENJSKI GALERIJI
Zanosni akordi na črno-klih tipkah
Prireditve se je udeležil tudi akademski slikar Božidar Jakac — Bolnemu skladatelju so poslali pozdravno pismo
15. junija smo v dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu poslušali večer skladb za klavir, violino, flavto in solo petje slovenskega skladatelja in akademika, Novo-meščana Marjana Kozine. V njegov glasbeni svet so nas popeljali učenci Glasbene šole,  organizatorice prireditve,
ZAKAJ VSAK PO SVOJE?
V Novem mestu smo imeli že več kulturnih prireditev na isti dan, nema. tokrat ob isti uri.
Zadnjič je bilo tako 15. junija. V Domu kulture je gostovalo Mestno gledali, šče iz Ljubljane s Shaivo-vo komedijo »Nikoli ne veš«, v dvorani Dolenjske galerije, le za dober lučaj stran, pa je bil ob isti uri večer skladb Marjana Kozine. Tako niti prva niti druga prireditev ni bila dovolj obiskana.
Primer najbolj kaže na to, da v Novem mestu prireditve niso programirane.
ter sopranistka Ileana Bra-tuž-Kacjanova s prof. Silvo Hraševec, ki sta nastopili kot gostji.
Spored je obsegal 23 skladb. Izvajanje je bilo ves čas eno samo prijetno valovanje zanosnih akordov pestrega skladateljevega sveta, najsi sta se mu z inštrumentom približala bolj ali manj vešča izvajalka in izvajalec iz Glasbene šole ali sopranistka Ileana Bratuž-Kacjanova, ki je ob klavirski spremljavi doživeto zapela šest Kozinovih samospevov.
Preden je prva izvajalka sedla h klavirju, je tov. Drago šproc poslušalcem predstavil skladateljevo življenje in delo. Rekel je, da je leta 1907 rojeni Novomeščan Marjan Kozina v slovenskem glasbenem svetu zasedel mesto no-voromantičnega skladatelja, da pa so njegova dela nam bližja toliko bolj, ker jih je prepojil z veliko ljubeznijo do dolenjske zemlje in njenega človeka.
Med poslušalci smo videli pretežno znane obraze, zvečine starše in prijatelje nastopajočih, in manj drugih lju-
PRIJETNO GLASBENO DOŽIVETJE
Gostovanje glasbenega odseka Delavske univerze iz Sevnice na Blanci, v Tržišču in v Loki je bilo prijetno doživetje za mlade šolarje, pa tudi za oskrbovance Doma počitka. Namen takih gostovanj je vzbujati čut do lepe glasbe tudi na podeželju. Mladi umetniki so pod vodstvom svojih priljubljenih učiteljev tovarišev Krenčiča, Jamska in Rautnerja poželi navdušen aplavz. Med glasbeniki pa moramo posebej pohvaliti Mino Posjakovo, ki še ne obiskuje šole, Melito Flisovo in Poldeta Vebra. Gotovo so bili
med mladimi poslušalci mnogi, ki so si želeli, da bi tudi oni lahko kdaj tako nastopili, če se bodo prijavili v zadostnem številu, bodo glasbeni učitelji prihajali poučevat tudi na podeželje. — Ob koncu svoje male turneje se učiteljski kolektiv ter gojenci in go-jenke iskreno z^fivaljujejo prirediteljem na Blanci, v Tržišču, še posebej pa za prisrčen sprejem in pogostitev v upravi Doma. Pri gostovanju je sodeloval tudi instrumentalni orkester glasbenega odseka.
S. Sk.

Dubravka Tomšič v Kostanjevici
V petek, 1. julija, bo ob 20. Uri ob slavnostni otvoritvi La-inutovega razstavišča in otvo-ritvi slikarske razstave Jane-2c* in Jurija šubica v Kostanjevici koncertirala slavna Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova. Umetnica si ?e za svoj recital izbrala dela Bacha, Scarlattija, Beethovna *" Chopina.
Koncert, združen z otvoritvijo slikarske razstave bratov šubicev, je uvodna prireditev v osrednji spored dolenjskega kulturnega festivala, ki obhaja letos že desetletnico svojega obstoja. Nastop Dubravke Tomšič je prav gotovo veliko priznanje tej desetletni kostavjeviški kulturni akciji.
biteljev resne glasbe. Prireditev je obiskal tudi Kozinov rojak akademski slikar Božidar Jakac. Sam skladatelj se zaradi bolezni ni mogel udeležiti večera svojih skladb, zato so mu s prireditve poslali pozdravno pismo.'
I. Z.
MIKLOVA ZALA -v Trstu in Kranju
V nedeljo popoldne in zvečer bodo člani PD Lojze Ko-šak iz Kostanjevice na Krki gostovali z MIKLOVO ZALO v Slovenskem gledališču v Trstu, kamor bodo odpotovali v soboto zgodaj zjutraj z dvema avtobusoma. Ko z veseljem poročamo o povabilu tržaških Slovencev našim delavnim kostanjeviškim amaterjem, moramo zapisati še, da so to nedeljo Kostanjevi-čani dvakrat zaigrali MIKLOVO ZALO tudi v Prešernovem gledališču v Kranju. Obakrat je bila dvorana polna navdušenih gledalcev.
MIKLOVA ZALA - za srebrni jubilej doma!
V okviru prireditev za letošnji občinski praznik Krškega ,jc tudi ponovitev MI-KLOVE ZALE, ki jo bodo tokrat prizadevni igralci PD Lojze Košak zaigrali domači' nom na odru kostanjeviškega doma kulture. Že zdaj vlada-zanimanje za 25. nastop ko-stanjeviških amaterjev, ki so v to ljudsko igro vložili zares toliko dela in ljubezni, da jim je treba za zgledno ljud-skoprosvetno delo zares samo ponovno prisrčno čestitati!
Nehiforjeva žena
Knjiga s tem naslovom je delo Mihaila Sadoveanuja, največjega predstavnika modernega romunskega leposlovja. Pisatelj si je s tem delom odprl vrata v svet- Slovenski prevod »Nehiforjeve žene« je izdala Mladinska knjiga kot 17. zvezek zbirke žepnih romanov »Ljudska knjiga«. Sa-doveanu je v pričujočem romanu prikazal življenje ;n čustva romunske žene, mogočno kmečko osebnost in njen križev pot-
Med gojenci glasbene šole v Novem mestu, ki so sodelovali na večeru skladb Marjana Kozine, je bila tudi gojenka Alenka Primožič. Na sliki jo vidite, ko izvaja na klavirju Kozinovo skladbo »Sonatina faeile«. (Foto: Miloš Jakopec)
Devetnajst let v službi kulture
JOŽE MESARKO bo julija proslavil majhen jubilej. Izteklo se bo devetnajst let, kar je prišel v sedanji Dom kulture v Novem mestu. Jože je zdaj v njem na delovnem mestu gospodarja. Sam pravi, da mora biti to, kar je v hiši gospodinja, to pa dovolj pove. Vedno je na nogah.
Preden je postal samo gospodar, je bil odrski mojster, garderober, raz-svetljevalec, biljeter, do. bavljavec filmov, plakater. Veliko funkcij je opravljal. Ker je bil domala povsod zraven, je veliko doživel, veliko videl in slišal.
»Bil sem zraven, ko so naši gledališčniki uprizar. jali Celjske grofe. Bilo je dvajset razprodanih predstav. Besedilo Celjskih grofov sem tolikokrat slišal, da sem ga na koncu znal napamet.«
»Ste bili morda tudi sami igralec?«
»Enkrat samkrat. Spo. minjam se, da je bilo to pred letom 1953. Tedaj so naši igrali »Slabo vest« in »Sumljivo osebo«. Pri neki predstavi je manjkaj statist, pa so me porinili noter. Ne vem pa več, ali sem bil sumljiva oseba v »Slabi vesti« ali pa slaba
vest v »Sumljivi osebi«.
»Kaj vas v mestu najbolj razburi?«
»Slabi plakaterji. Samo poglejte, kako brez reda in smisla za lepoto lepijo
pri nas plakate! Včasih me ima, da bi vse packarije strgal z zidu, stebra ali z drugega neprimernega me. sta za plakate.«
IVAN ZORAN
Jože Mesarko: »Lepak mora zavzeti tak prostor v omarici, da je videti estetsko nameščen. Velika hiba plakaterjev jc, da temu ne posvečajo pozornosti.« (Foto: Ivan Zoran)
Nepozabno doživetje so nam pripravili v torek zvečer v polni dvorani doma kulture v Novem mestu dragi gostje: člani slovenskega pevskega zbora Glasbene matice iz Cle-velanda. V dolgi zgodovini slovenskega izseljeništva se doslej še ni zgodilo, da bi obiskal staro domovino popoln pevski zbor. če povemo takoj v začetku, da smo bili več kot presenečeni nad njegovim ubranim umetniškim nastopom, nad njegovo izredno pevsko disciplino in bogatun izborom repertoarja — od narodne slovenske in ameriške pesmi, do črnskih duhovnih pesmi in težkih odlomkov opernih del! —, s tem še ne moremo opisati vsega, kar smo občutili na torkovem koncertu. Pred tako silnim in globokim spoštovanjem materine besede v daljni tuji deželi, ki je resda posta-
la druga domovina naših rojakov, se je treba globoko odkriti in izreči pevcem-amaterjem, našim slovenskim organizacijam v ZDA in njihovim neumornim voditeljem vse priznanje, čast in spoštovanje! Bili smo pretreseni nad slovensko pesmijo, ki so nam jo prinesli rojaki tokrat iz Clevelanda, srečni ob umetniškem užitku, ki so nam ga nudili in prijetno vznemirjeni ob silnem zanosu, ki ga posvečajo svojemu čistemu amaterskemu ustvarjanju. To zadnje nam je nehote vri-njalo tudi primerjave s stanjem amaterizma v Jiaših razmerah, ko ga le vse prevečkrat zamenjuje suhoparno dirjanje za tehnizacijo in nenehnim pehanjem za staridardom.
V spomin pokojnemu skladatelju Marjanu Kozini, ki so ga le nekaj ur pred torkovim koncertom roja-
kov položili k zadnjemu počitku na novomeškem pokopališču, so cleve-landski pevci najprej zapeli pesem Tomaža Košute »Zapuščen« in že s prvo pesmijo v hipu osvojili naša srca. Sledila je lepa vrsta pesmi pestrega repertoarja, ki jim je pevsko veselje, šolanost in ubranost zbora vdihnila tisto prijetno vzdušje, ki človeka pritegne k aktivnemu poslušanju in uživanju. Zbor odlično vodi Valentina Fillinger, na klavirju pa je drage goste to pot spremljal prof. dr. Danilo Svara. — Toplo pozdravno besedo je zboru izrekla pred koncertom v imenu ObS Novo mesto predsednica sveta za kulturo tov. Nada Gostič.
Navdušeni aplavzi polne dvorane so bili tokrat daleč od vljudnostnih gest. Dragim rojakom smo bili za njihovo visoko pevsko kulturo zares iskreno hvaležni in bi jih poslušali še in še! Z nastopom in koncertom so nas očarali!
T. GOŠNIK
ČUDOVIT VEČER S PEVCI IZ CLEVELANDA

st- 24 (847)
DOLENJSKI LIST 5
Komisija za sprejem delavcev pri
KOMUNALNEM PODJETJU RADOVLJICA
sprejme  na delo
2 KV MIZARJA
Osebni dohodki po pravilniku. Nastop dela takoj. Pismene ponudbe pošljite na Komunalno podjetje RADOVLJICA, Ljubljanska cesta 27.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA Zagorje Rudarski šolski center
razpisuje VPIS učencev za poklic kvalificiranega RUDARJA-KOPAČA
Pogoji  za sprejem v Rudarski šolski center so:
— končanih 6 razredov osemletke
— starost do 17 let
— telesna razvitost in zdravje
— privoljenje staršev
Ugodnosti, ki jih imajo učenci: stalna nagrada, nagrada za uspeh, popolna oskrba v Domu učencev, brezplačno vse šolske potrebščine in enkrat na leto delovna obleka.
Vpis se začne takoj in traja do 20. julija 1966. Za vpis je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne matične knjige.
Kmetijski kombinat Žalec - obrat Vrbje
potrebuje letos
500 OBIRALCEV HMELJA
Obiranje hmelja se bo začelo 15. avgusta in bo trajalo 2 do 3 tedne, odvisno od vremena.
POGOJI SO NASLEDNJI:
1. Obiralec hmelja ne sme biti mlajši od 15 in ne starejši od 50 let;
2. delovna organizacija plača obiralcu za škaf obranega hmelja 150 S-din (posamezen obiralec lahko nabere dnevno 12 do 20 škafov hmelja);
3. stanovanja so sodobno urejena in brezplačna;
4. obiralec plača za celodnevno prehrano samo 500 S-din;
5. stroške za prevoz v eno smer plača delovna organizacija;
6. vsak obiralec hmelja naj prinese s seboj, košaro za obiranje hmelja, dve do tri vreče in po možnosti eno volneno odejo
Prijave za obiranje hmelja sprejemajo pristojni Komunalni zavodi za zaposlovanje in njihove delovne enote, pri katerih se naj javijo interesenta najkasneje do 10. julija 1966.
»VELETEKSTIL«
trg. podjetje s tekstilom na debelo in drobno LJUBLJANA
razglaša
ia svojo poslovalnico v ČRNOMLJU prosta delovna mesta za:
1. VEČ VK ali KV TRGOVSKIH POMOČNIKOV ali POMOČNIC tekstilne ali mešane stroke;
2. VEČ  MOŠKIH   IN  ŽENSKIH VAJENCEV
z uspešno končano osemletno šolo.
Nastop delovnega razmerja s 15. 9. 1966 ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe naslovite na gornji naslov do 15 . 7. 1966.
Likvidacijska komisija
VRTNARIJE KOČEVJE
prodaja   NA JAVNI DRAŽBI
osnovna sredstva in drobni inventar vrtnarije
Interesent je lahko tisti, kdor ima pogoje za vodenje vrtnarske obrtd.
Osnovna sredstva in drobni inventar ne bodo prodani posamezno, ampak skupno enemu interesentu. Vrednost osnovnih sredstev in drobnega inventarja znaša 19.595 N-ddn. Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 20-odst. kavcijo od izklicne cene. Dražba bo na Trgu svobode 6, dne 30. 6. 1966 ob 10. uri dopoldne za družbeni sektor, eno uro pozneje za zasebnike.
Vsa potrebna pojasnila dobite pri likvidacijski komisiji.
Komunalni zavod za zaposlovanje Celje objavlja prosta učna mesta
Službe pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje v Celju so opravile popis prostih učnih mest za mladino po stanju 4. junija 1966. S podatki o razpoložljivih učnih mestih so seznanjeni vsi sodelavci zavoda na vseh izpostavah, tudi v Sevnici in v Brežicah. Mladini in staršem iz sevniške in brežiške občine so naši sodelavci na voljo za razgovor o poklicnem prosvetljevanju in informiranju vsak teden, v Brežicah vsako sredo od 8. do 12. ure, v Sevnici pa vsak četrtek od 8. do 12. ure. V nadaljnjem objavljamo učna mesta v delovnih organizacijah in pri zasebnikih, ki so bila na področju Komunalnega zavoda za zaposlovanje CeJje prosta 4. junija 1966.
RAZPIS
_   ... Delovna organizacija Spol a
e 0 K 1 1 c ali zasebnik —-—g~T M
OBČINA CELJE:
Strugar                       EMO, Celje 1 1
IFA, Celje 2 2
CINKARNA, Celje 6 6
LIBELA, Celje 1 1
ŽELEZARNA, Štore 10 10
Kezkalec                     EMO, Celje 6 6
IFA, Celje 2 2
• CINKARNA, Celje 4 4
Orodjar                      IFA, Celje 2 2
EMO, Celje 12 12
Ključavničar                OBNOVA, Celje 2 2
KLJUČAVNIČAR, Celje 4 4
CINKARNA, Celje 10 10
TVO, skorja vas 1 1
LIBELA, Celje 4 4
ŽELEZARNA, Store 20 20
EMO, Celje 2 2
METKA, Celje 1 1
2ICNA, Celje 1 1
VIKTOR ŠKOFLEK, Celje 1 1
LOVRO OŽEK, Celje 2 2
Vodovodni instalater    KLIMA, Celje 3 3
KLJUČAVNIČAR 2 2
Instalater centralne
kurjave                    KLIMA, Celje 8 8
Brusilec                      EMO, Celje 3 3
Kalilec 4                    EMO, Celje 1 1
Kovač                         EMO, Celje 1 1
Artomchanik               INGRAD, Celje 1 1
IZLETNIK, Celje 4 4
Ličar                          IZLETNIK, Celje 1 1
Klepar                        KLJUČAVNIČAR, Celje 1 1
Zlatar                         ZLATARNA, Celje 9 9
Polirec                         ZLATARNA,  Celje 1 1
Elektroinstalaler          ELEKTROSIGNAL 3 3
ELEKTRO, Celje 12 12
KLIMA, Celje 1 1
Elektromehanik            ELEKTROSIGNAL 1 1
ŽELEZARNA, Štore 1 1
Električar                   ŽELEZARNA, Štore 8 8
ŽIČNA, Celje 1 1
INGRAD, Celje 1 1
METKA, Celje 1 1
IZLETNIK, Celje 1 1
EMO, Celje 1 1
Zidar                          GIP INGRAD, Celje 15 15
Tesar                          GIP INGRAD, Celje 30 30
Stavbeni mizar            OPREMA, Celje 5 5
Mizar                         ŽIČNA, Celje                  - 5 5
MILOŠ PRISTOVŠEK, Celje     1 1
Knjigotiskar                AERO, Celje 1 1
Urar                            IVAN TRGLAVČNIK, Celje 1 1
URARSTVO — OPTIKA 1 1
Izdelovalka verižic       ZLATARNA, Celje 2 2
Prodajalec                   BOROVO, Celje 1 1
KONUS, Celje- 2 2
NAŠA KNJIGA, Celje 1 1
KOVINOTEHNA 4 2 6
TKANINA-GALANTERIJA S 5
TEHNOMERCATOR 10 10
CENTER, Celje 2 2 4
MERX, Celje 15 10 25
Kuhar                          NA-NA, Celje 1 1 2
POŠTA, Celje 1 1 SAMOPOSTREŽNA
RESTAVRACIJA 2 2
Natakar                      NA-NA, Celje 2 2
LJUDSKA RESTAVRACIJA 1 1
POŠTA, Celje 2 2
MAJOLIKA, Celje 1 1
SAMOPOSTREŽNA REST. 1 1
MARIJA VODENIK 1 1
Dimnikar                    DIMNIKAR, Celje 1 1
Slikar-pleskar              BRANKO DOBROVC 1 1
Šivilja                          MILENA STOŽIC 1 1
Krojač                         MAKS ANDERLIČ 1 1
Pletilja                       MARIJA LOGAR, Celje 1 1
MARIJA JANČIČ, Celje 1 1
OBČINA SLOVENSKE KONJICE:
Strojni ključavničar     KOSTROJ, Slov. Konjice 2 2
KONUS 3 3 TOV. KOVANIH IZDELKOV
IN  LIVARNA  VITANJE 1 1 Livar                           TOV. KOVANIH IZDELKOV
IN LIVARNA VITANJE 2 2 Kovač                         TOV. KOVANIH IZDELKOV
IN LIVARNA VITANJE 2 2
Vodovodni instalater   KONGRAD, Slov. Konjice 1
Elektromonter             KONUS 2 2
Zidar KONGRAD 1
Slikar-pleskar              KONGRAD 1 J
Mizar                         LIP, Slov. Konjice 7 "
MIZARSTVO, Slov. Konjice 1
ROGLED, Loče 1
Tapclnik                     TAPETNIŠTVO              i( \ • *
Prodajalec                  DRAVINSKI DOM, Konjice 4 8 12
Pek                              PEKARNA ROGLA 1 1
6
DOLENJSKI LISI
št. 24 (847)
OBČINA BREŽICE:
Ključavničar OBRTNO KOVINSKO •
PODJETJE DOBOVA 4 4
AvtokJepar                  BRANKO GALIč, Brežice 1 1
Kotlar                          FRANC  BITENC,  Brežice 2 2
Kiektroinštalater          MIRKO FRIDL 1 1
IVAN POČEK, črne 1 1
Natakar                      GOST. POD., Brežice 2 2
Kuhar                          GOST. PODJETJE, Brežice 1 1
1'arketar                       FRANC ŠETINC, Šentlenart 2 2
Mizar                         MILAN  PETROSIČ, Bizeljsko  1 1
VIKO SKOFLANC 2 2
Lončar                        ANTON PETACI, Brežice 2 2
Prodajalec                   KRKA, Brežice 5 8 13
LJUDSKA POTROŠNJA 3 3
Frizer                          IVAN KOSTANJŠEK 1 1
JOŽICA ALEKŠIČ 1 1
Krojač                        OSKAR GERJEVIČ, Brežice 1 1
ŠTEFAN GERJEVIČ, Zakot 1 1
OBČINA LAŠKO:
Strojni ključavničar     TOVARNA DOKUMENT. IN
KART. PAPIRJA, RADEČE 3 3
Ključavničar               KOMUNAL. POD., Laško 2 2
Vodovodni instalater    KOMUNAL.  POD., Laško 2 2
Klepar                        KOMUNAL. POD., Laško 1 1
Mizar                         PETA, Radeče 1 1
Mesar                         KMET. ZADRUGA, Laško 1 1
Pek                              PEKARNA, Laško 1 1
Dimnikar                    DIMNIKAR, Radeče 2 2
OBČINA ŠENTJUR:
Mehanik poljedelskih
strojev KK Šentjur 2 2
Kovač KK Šentjur 1 1
Mlinar KK Šentjur 2 2
Mizar AVGUST GOBEC, Šentjur        1 1
Mesar KK Šentjur 2 2
Prodajalec RESEVNA, Šentjur 6 6
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH:
Ključavničar STROJ. PODJETJE, Rogaška    2 2
Vodovodni instalater OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE, Šmarje pri Jelšah 1 1 Steklopihalec STEKLARNA, Rog. Slatina 30 30 Steklobrusilec STEKLARNA, Rog. Slatina 30 30 Mizar MIZARSTVO, Rog. Slatina 4 4 Natakar                      ZDRAVILIŠKO GOST. POD.,
Rogaška Slatina 4       3 7
ZDRAVILIŠČE, Rog. Slat. 1 1
GOSTINSKO PODJETJE. Šmarje pri Jelšah 3 3
Kuhar ZDRAVILIŠKO GOST. POD.,
Rogaška Slatina 2 13
ZDRAVILŠIČE, Rog. Slat.        3 3 Prodajalec TRG. PODJETJE JELŠA,
Šmarje pri Jelšah 3       3 6
Krojačiea OBRT. KOMUNAL. PODJETJE,
Šmarje pri Jelšah   • 1 1
DOMINIK LESKOVAR,
Rogaška Slatina 1 1
šivilja OBRTNO KOMUNAL. POD.,
Šmarje pri Jelšah 1 1
OBČINA SEVNICA:
Konstrukcijski METALNA, Maribor
ključavničar obrat Krmelj 20 20
Ključavničar KOVINSKO PODJETJE,
Sevnica 1 1
Klepar
Konfekcioner JUTRANJKa" 'Sevnica 10 iu
LISCA, Sevnica 8 8
Hmeljar KK ZASAVJE, Sevnica 4 4
Sadjar KK ZASAVJE, Sevnica 2 2
Prodajalec KK ZASAVJE, Sevnica 4 4
Natakar GOSTINSKO PODJETJE,
Sevnica 4 4
Kuharica GOSTINSKO PODJETJE,
Sevnica 2 2
Dimnikar KOMUNALNO PODJETJE,
Sevnica 2 2
Pleskar KOMUNALNO PODJETJE, .
Sevnica 2 2
Mlinar VELE2ITAR, Celje 2 2
PTT uslužbenec PTT, Novo mesto 6 6
PREGLED UČNIH MEST PO OBČINAH
Spol „, .
Občina--- Skupaj
M ž
CELJE 268 26 294
SLOVENSKE KONJICE 30 8 38
ŽALEC 51 3 54
BREŽICE 28 11 39
LAŠKO 13 13
ŠENTJUR 14 14
ŠMARJE 80 13 93
SEVNICA 42 26 68
Skupaj na območju Komunalnega zavoda
za zaposlovanje Celje 526 87 613
GOSTINSKA ŠOLA CELJE
Gostinska šola, Celje, Titov trg 3, bo sprejela v I. letnik 120 učencev, od tega za strežbo 60 in za kuharstvo 60. Potreben je zdravniški pregled za živilsko stroko.
Vpisni pogoji: preizkus znanja iz slovenščine in matematike, učna pogodba oz. štipendijska z določeno gostinsko delovno organizacijo je zaželena, vendar ni obvezna. Posebej opozarjamo na prost vpis (brez pogodb)!
KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER CELJE
Živinorejska šola Šentjur pri Celju, Bezovjc 10, bo vpisala 30 učencev, šolanje traja 2 leti, prijave za vpis pa morajo učenci vložiti do 31. julija 1966.
Poljedelsko-hmeljarska šola, Celje, Ljubljanska 93, bo vpisala 30 učencev. Prijave za vpis morajo učenci oddati do 31. julija 1966.
Vrtnarska šola Celje bo vpisala 50 učencev. Prijave za vpis morajo učenci oddati do 31. julija 1966.
ŠOLSKI INDUSTRIJSKO-KOVINARSKI
Šolski industrijsko-kovinarski center Štore bo vpisal 108 učencev. Učenci morajo opraviti psihotehnični test in event. preizkus znanja iz slovenščine in matematike. Predložiti morajo štipendijske pogodbe-
ŠOLSKI CENTER BORISA KIDRIČA, CELJE
Šolski center Borisa Kidriča, Celje, Ljubljanska 17, bo predvidorn" sprejel 325 učencev. Vpisni pogoji: učna ali štipendijska posodba, zdravstveno spričevalo. Rok prijave za vpis je 1: september 1966.
Komunalni zaved za zaposlovanje Celje
OBČINA ŽALEC:
Strugar AGROSERVIS, Šempeter 2 2
FERALIT, Žalec 2 2
OBRTNI CENTER, Žalec 1 1
Strojni ključavničar     AGROSERVIS, Šempeter 2 2
Ključavničar AGROSERVIS, Šempeter 2
FERALIT, Žalec 2 2
OBRTNI CENTER, Žalec 8 8
Livar FERALIT, Žalec 5
Avtomehanik AGROSERVIS, Šempeter 3 3
Avtoklepar AGROSERVIS, Šempeter 1 1
Avtoličar AGROSERVIS, Šempeter 1
Avtoclektričar AGROSERVIS, Šempeter 1
Elektromonter AGROSERVIS, Šempeter 1
Elektroinštalater OBRTNI CENTER, Žalec 1
Zidar GRADNJA, Žalec 5 5
Tesar GRADNJA, Žalec 5 5
Natakar HMELJAR, Žalec 112
GOST. PODJ., Braslovče 1 1
Kuhar HMELJAR, Žalec 112
Mesar KK Žalec — obrat
Mesnine, Celje 6 6 Kroj«:                        OBRTNI CENTER, Žalec 1 1
»Že doigo ne pomnimo
take sezone«
Črnomaljski gostinci v preteklih letih niso imeli sreče, bodisi iz takih ali drugačnih vzrokov, a poslovanje, posebno v hotelu Lahinja, je bilo vselej na meji rentabilnosti. Pretekli mesec pa, kot da bi se zgodil čudež. Promet je neverjetno porasel. Več o tem je povedal direktor gostinskega podjetja Franc Selakovič:
— Ko smo dobili v hotel kulturnike ob minulem 9. srečanju dramskih skupin, se je naš kolektiv res potrudil in jim skušal ustreči. To niti ni bilo tako težko, kajti tako dostojnih in v resnici kulturnih gostov pri nas še nismo imeli. Najbolj pa nas veseli, da so bili z našimi uslugami zadovoljni.
— Kako pa veste, da so bili zadovoljni?
Tedaj je tovariš direktor pokazal pismo:
.. . čutimo prijetno dolžnost, da se v imenu nastopajočih dramskih skupin, naših gostov in v imenu republiškega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije zahvalimo vašemu podjetju za simpatično gostoljubje in prisrčno prijateljstvo, s katerim ste nas sprejeli. Posebno pa se zahvaljujemo tovarišu direktorju in tovarišu Ivici Matahliji za pozornost, razumevanje in za ves trud, katerega sta vložila v to, da smo se pri vas počutili kot doma . . .
To je menda največje priznanje in pohvala, kar so je bili v Lahinji sploh zdaj deležni. Nato je tovariš Selakovič pripovedoval še o uspelem jurjeva-nju, ki je vrglo samo hotelu 1,600.000 dinarjev.
— Računate, da se bodo uspehi nadaljevali?
— Upam. Zdaj, ko imamo že nekaj izkušenj z množičnimi obiski, se bomo sami lotili organizacije večjih prireditev, privlačnih za izletnike. V mislih imam predvsem vinsko trgatev.— Kdaj?
— Oktobra
— Na svidenje torej na trgatvi!
BELOKRANJSKI VODOVOD
Avgusta bo odvzem krvi
Na črnomaljskem področju bo od 4. do 7. avgusta, krvodajalska akcija. Občinski odbor je že zdaj začel s pripra-yami in propagando, da bi se Javilo kar največ prostovoljcev za oddajo krvi. Skupno z občinskim   sindikalnim sve.
bodo skušali v podjetjih doseči, da bi krvodajalcem ob 0(ivzemu krvi omogočili dela ^rost dan. Tudi na terenu so ^tivisti RK že začeli delati.
Č
Takrat, ko bodo cevi zvezane
Belokranjski vodovod je za vso Belo krajino zelo pomemben, saj bo odpravil staro pomanjkanje pitne vode ter hkrati ustvaril trdne temelje za razvoj
obkolpskega turizma
Vodovod pomeni za vso Belo krajino zelo veliko. V predvojni Jugoslaviji je bil predmet neprestanih obljub, predvsem pred volitvami. Sa-
Pred dvomesečnim oddihom
Na osnovni šoli v Črnomlju imajo dobro organizirano izvenšolsko dejavnost. Pred štirimi leti so ustanovili ŠŠD »Janka Starihe«, v katerem deluje več krožkov: dramski, glasbeni, prirodoslovni, rokometni, nogometni, foto-krožek, taborniški itd. Vodijo jih učitelji ali pa starejši dijaki. V preteklem šolskem letu so z okoliškimi vasmi priredili šahovska in atletska tekmovanja. Osrednje sestanke ŠŠD imajo vsak mesec.
V zadnjem času so učenci osnovne šole sodelovali tudi v nekaj akcijah: pri čiščenju mesta, zbiranju denarja za Indijo in Jurčičevo domačijo. Na šoli izdajajo tudi časopis »Bele breze« v nakladi 300 izvodov.
Za počitnice imajo v načrtu taborjenje ob Kolpi ter kolonijo v sklopu DPM na Cresu.
Tovarišica Ivanka žunič je še pripomnila, da so letos kot vsako leto pogostih prvo-šolčke, sprejeli pionirje, ku-rirčkovo pošto ter štafeto mladosti.       MIHA GOŠNIK
Najbolj potrebni niso prišli
1. junija sta delavska univerza in občinski sindikalni svet v Črnomlju organizirala seminar za predsednike delavskih svetov, upravnih odborov in predstavnike družbeno - političnih organizacij v podjetjih. O delitvi dohodka je govoril Vinko Trink. haus s predsedstva republiškega odbora sindikatov, o delavskem samoupravljanju pa je predaval zvezni poslanec Ludvik Golob. Kljub te. mu, da sta bili obe predavanji res lepi in da so zanju v kolektivih pravočasno zvedeli, je bila udeležba majh. na.
Zanimivo pa je, da so kolektivi z urejenim delavskim samoupravljanjem poslali po 3 ali 4 zastopnike, medtem ko od tistih, kjer imajo s samoupravljanjem težave, ni bilo nikogar ...
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
ČRNOMALJSKI DROBIR
me obljube pa niso mi pomagale in belokranjski ljudje so se zato vsa predvojna leta, zlasti poleti, nemalokrat zaskrbljeno ozirali v nebo, pričakujoč dežja. Po vojni se je obrnilo na boljše Do zdaj je dograjen črnomaljski del do Črnomlja (glavni cevovod), z metliške strani pa do Metlike (gorjanski predel in Križevska vas).
K dosedanji gradnji so veliko prispevali prebivalci in obe področni občini. Vodovod pa je dograjen šele na pol. Zdaj se bosta morala dograjeni Črnomaljski in metliški del povezati s semiškim v celoto, v belokranjski vodovod, kakršnega predvideva program. Ko bo ta vodovod dograjen (v mislih imamo glavni cevovod), se bodo lahko nanj pripela okoliška naselja, med njimi: Desinc, Vrano viči, Griblje, čudno selo, Zastava in še nekatere druge vasi. Treba bo zgraditi še dva večja zbiralnika: enega na čudnem selu in enega na Kučerju. Ta zbiralnika bosta povezana z glavnimi cevovodi v obliki nekakšne pentlje, nato pa bo vsa dolina med Črnomljem in Metliko imela vodo.
cj!> PO ZAKLJUČKU zbiralne ak-Jte za stradajoče v Indiji so na j.finskem odboru RK v Crnom-Ju ugotovili, da je bilo na ob-££P občine zbranih 3,018.774 di-g^Jev. Vsekakor Je to lep zne-zato   se  vsem darovalcem,
a*ti pa delovnim kolektivom, pri-
Cri° zahvaljujemo. v ^ NA  CESTI  proti Adlešdčem, v-fSornji Loki, kopljejo jaSke za
aovod. Ob tem pa delavci prav ijo -ne P^J0' kam odlagajo zemlja,111 kamenje. Vozila morajo pe-pol Preko kanala, ki pa ni niti torrviv, z gramozom. Vozniki mo-j^jjflh vozil se zaradi tega prito-*n želijo malo več uvidev-
Pr* GOSTILNIČAR SKUBIC je ha ir kratkim leP° uredil teraso, sUn u-ter* ^e razpostavljenih 13 go-tQ ,kih miz s stoli. V=ako sobo-fl0rv,In nedeljo imajo tudi ples z rian!^0 BOdbo. V kratkem bodo harv Uli ^ teraco tlak- volike ^ V'^SU: senčnike in posadili ro-prriomaljci, ki ob večerih radi
Po programu bi veljala trasa Črnomelj—čudna sela —Gradac—Kučer okoli 280 milijonov S-DIN. Strošek za gradnjo krajevnih vodovodov, pripetih na ta glavni cevovod, v tem znesku seveda ni zajet. Okoli 100 milijonov pa bo stal krak glavnega cevovoda, kj bo povezal Čudno selo, Griblje in zbiralnik na Kučerju. Ta krak bi zagotovil vodo vsem obrobnim vasem do Adlešičev.
Dosedanji vodni izviri zadoščajo, za v bodoče pa bo treba zagotoviti večje čistilne naprave in zbiralnike nad Dobličico, kar bi veljalo okoli 80 milijonov S-DIN. V daljni bodočnosti pa bo treba razmišljati tudi o zajetju na Krupici.
Vse, kar je zgrajenega do zdaj^ je predvsem plod prispevkov občanov, črnomaljske in metliške občine in tudi širše družbene skupnosti. Brez dvoma bo pomoč širše družbene skupnosti v bodoče še bolj potrebna, kot je bila do zaj, hkrati pa bosta morali črnomaljska in metliška občina kar se da tesno sodelovati pri gradnji tega za Belo krajino zelo pomembnega objekta.
Slabo delo vzbip !?@jjevGlj@
14. junija je skupščina stanovalcev v Črnomlju izvolila svoje predstavnike v delovno skupnost Stanovanjskega podjetja ter razpravljala o gospodarjenju s stavbami ljud. skega premoženja.
Stanovalci so bili mnenja, naj bi pičla investicijska sredstva za vzdrževanje stavb smotrneje uporabljali in da naj bi v letošnjem letu popra-pravljali le strehe in zamenjali dotrajane instalacije. Pritoževali pa so se nad slabo opravljenimi uslugami doma-
čega komunalnega in gradbenega podjetja ter obsojali nedelavnost hišnih svetov.
Predlog, naj bi s sredstvi za popravilo hiš razpolagali hišni sveti, ni bil sprejet, ker bi bilo tako še več možnosti za nesmotrno gospodarjenje s sredstvi.
Navzoči delegati bodo pri hišnih svetih in stanovalcih skušali vzbuditi več zanimanja za vzdrževanje hiš in okolice stavb, v ta namen pa bo potrebno pogostnejše sestajanje kot doslej.
MADEŽ NA ODBORNIŠKI IZKAZNICI
Na predzadnji seji občinske skupščine Metlika so med drugim razpravljali tudi o liku občinskega odbornika. Ob tem so ostro kritizirali posameznike, pravzaprav samo enega, ki s svojim vedenjem v zasebnem življenju, predvsem z izgredi v vinjenem stanju, močno kvari ugled občinske skupščine. Ta človek je na odgovornem delovnem mestu, splošno znan, zato so ga opozorili, naj z dosedanjo prakso preneha.
Kljub vsem obljubam, ki jih je dal, in kljub opozorilom se je komaj dva tedna zatem zgodilo, da se je na Veselici nekaj po polnoči prav isti občinski odbornik lotil natakarja, ga oklofutal in zmerjal brez vzroka.
Ko se je napadeni, utrujen od celodnevnega dela. umaknil v kuhinjo, je za njim prišel še nekdo iz iste »dostojne« družbe ter ga davil, da se je brez sape zgrudil na kolena .. .
Po Metliki se o tem precej govori Ljudje so naveličani ponavljajočih se izgredov in jih res niso voljni več prenašati, če kdo venomer žali in sili v goste po lokalih, oklofuta natakarja in ne varčuje z jezikom pri blatenju občinske skupščine in njenih predstavnikov, je res čudno, da je hkrati odgovorna oseba v večjem kolektivu, občinski odbornik in funkcionar.
Ljudje se sprašujejo, od kod Maneku Fuxu, direktorju podjetja KOMET v Metlikit take pravice? Samovoljo obsojamo na vsakem koraku in jo preganjamo povsod — pri tem pa naj bi bil občinski odbornik Manek Fux izjema?
Kakšne ukrepe bo zdaj napravila občinska skupščina oziroma njeno vodstvo, da zaščiti ugled svojih odbornikov?
Kmetijski stroji za devize
V Beli krajini si kmetje že precej pomagajo z manjšimi kmetijskimi stroji, ki so v veliki meri premostili občutno pomanjkanje kmečkih delavcev
Po večletnih razpravah je le prišlo do uresničenja zahtev kmetov, ki si za obdelavo zemlje želijo manjših kmetijskih strojev, že lani so kmetijske zadruge začele do. bavljati kmetom motorne kosilnice, ki so, z raznimi priključki uporabne tudi za druga dela. Kmetijska zadruga Metlika je lani dobavila interesentom na svojem področju nekaj kosilnic BCS, letos pa so jih kupili 12. Pravijo, da je interesentov prav toliko kot kosilnic. Povpraševanje po njih ni večje tudi zategadelj, ker kmetje za zdaj
Gradnja metliške osemletke se bliža koncu
Z gradnjo nove stavbe za metliško osemletko so pričeli lani oktobra, dograjena pa bo že septembra letos. Pred poslopjem je bil glavni skladiščnik Beno Marsetič, ki je povedal:
— Prav zdaj opravljamo inštalacijska dela, napeljujemo centralno kurjavo in stavbo ometujemo. Ko bo to opravljeno, se bodo v stavbo preselili obrtniki.
Osnovna šola bo imela skupaj s fizikalnim, kemijskim kabinetom, risalnico, glasbeno sobo in delavnico lb' učilnic.
Vsa Metlika z veseljem pričakuje, da bo nova osnovna šola odprta že to jesen.
Tekst in foto: MIHA GOŠNIK
posedajo na prostem ob kozarčku piva, so pridobitve veseli.
■ NOVO OMETANA in preples-kana Remsova hiša, kjer je zasebna tapetniška delavnica, je precej pripomogla k lepšemu videzu kolodvorske ceste. Zadnje Čase je tudi med zasebnimi lastniki hiš opaziti več zavzetosti za zunanjo ureditev stavb.
■ GOSTINSKO PODJETJE jo pred kratkim poskrbelo za reklamno tabio, s katero goste ob vlio-du v mesto vabijo v svoj hotel. To je dober začetek boljše turi-stično-gostinBke propagande, ki je sicer v Beli krajini še na šibkih nogah.
■ V VSEJ ČRNOMALJSKI OBČINI delujeta dva kinematografa, medtem ko po vaseh tu in tam predvaja ozkotračne filme potujoči kino Delavske univerze. Kakor kaže, pa bodo zaradi pomanjkanja ' sredstev prebivalci  odročnih kra-
iev tudi ob to skromno razvedrilo. Ali res ne bi mogli potujočega kina obdržati pri življenju?
Istega dne smo posneli tudi gradnjo črnomaljske osemletke. Tudi tu se delo odvija s pospešenimi napori begradovcev, da bo nova, sodobna šola lahko že jeseni sprejela učence. (Foto: R. Bačer)
še ne poznajo uporabnosti teh kosilnic in ker je v občini že precej vprežnih kosilnic, ki so jih nakupili posamezni gospodarji v zadnjih letih.
Kmetijske organizacije morajo plačati manjše kmetijske stroje, namenjene' kmetom z devizami. KZ Metlika je lani ustvarila z izvozom za okoli 6,800.000 lir deviznih sredstev. Tu so všteta tudi 10-odst. sredstva od obračunane amortizacije osnovnih sredstev od leta 1961 dalje. Za teh 6,800.000 lir je KZ kupila letos 12 BCS kosilnic in nekaj rezervnih delov. Večji del ko. silnic je že dobavljenih, druge pa še pridejo. Razne priključke (za žetev, za okopavanje, škropljenje, krožne ža.' ge ipd.), ki jih lahko uporabljajo s temi kosilnicami, pa lahko kmetje kupijo za dinarje. V zadrugi upajo, da bo prihodnje leto več interesentov in da se bo do takrat tudi način nakupa z devizami izboljšal.
Prijetno srečanje na Suhorju
V nedeljo, 19. junija, so se na Suhorju srečali pripadniki črnomaljske garnizje, suhor-ska mladina ter borci z metliškega področja. Po krajšem kulturnem sporedu, posvečenem dnevu borca, je igral na zabavi orkester JLA. Proslave se je udeležilo okoli 350 ljudi, od tega 60 vojakov, oficirjev in podoficirjev iz Črnomlja. Prisrčno prijateljsko sreča a je bo vsem udeležencem ostalo v lepem spominu.
Uredite davščine do konca meseca
Kmetje-borci s področja metliške občine, ki se preživljajo predvsem z dohodki iz kmetijstva, imajo po občinskem odloku pravico do davčnih olajšav. Ker nekateri za te ugodnosti ne vedo, bi bilo prav, če bi se čimprej zglasili na občini z odločbo o priznanju delovne dobe, na podlagi katere dobe potrdilo za davčno upravo. Tako plačajo manj davkov.
Le do konca junija bodo v sprejemni pisarni občinske skupščine s strankami urejevali davčne olajšave, zato naj prizadeti pohite.
št- 24 (847)
DOLENJSKI LIST 7
„Svoj prosti čas sem posvetil znamkam"
Franc Valand iz Sevnice si je z vztrajnim zbiranjem ustvaril dragoceno zbirko znamk — Ne ve jim števila in ne tehta jih po vrednosti, pomenijo mu več: najljubše razvedrilo
»Ko sem bil star 11 let, me je zamikalo, da bi zbiral te male podobice. Danes sem že upokojen in me ta strast ni nikoli minila. Posvetil sem jim tako rekoč ves prosti čas. Ne kadim in ne pijem, znamke mi to nadomestijo,« je pripovedoval Prane Valand, 'ko je v svojem prijaznem domu nad Sevnico razkazoval svojo bogato zbirko. 50 polnih zajetnih albumov z neverjetno skrbnostjo nalepljenih znamk pod celofanom je verjetno ena najbogatejših zbirk v tem delu Slovenije. Ko sem ga vprašal, koliko jih je in koljko so vredne, se je samo zasmejal in odvrnil: »Nikoli jih nisem ne štel ne cenil. Nisem jih zbi-
ral zaradi dobička, temveč iz zbirateljske strasti. Edino takrat, ko sem kupoval televizor, sem prodal več dragocenih serij Vatikana, toda še danes mi je žal zanje. Res je, da se vrednost znamk silno hitro veča. Pravijo, da je to najbolje naložen denar. Ce dobi v enem ali dveh desetletjih iskana znamka tudi stokrat večjo vrednost, zato nisem prav nič kriv,« je dejal v šali.
Posebno popolne zbirke ima iz vzhodnoevropskih dežel. Tako premore njegova zbirka prav vse znamke, ki so kdajkoli izšle na Češkem. Pravi, da svetovne zbirke človek ne bi mogel več obvladati, ker je znamk že preveč.
Pred 16 leti je s peščico
drugih zbiralcev ustanovil v Sevnici filatelistično društvo. Danes je v njem že čez 60 članov, med njimi precej mladine. Društvo je priredilo že štiri samostojne razstave. Vsako prvo nedeljo v mesecu imajo v kolodvorski restavraciji menjalne sestanke. Tuje znamke dobijo tako, da jih zamenjujejo s tujimi zbiralci, čeprav jih ne poznajo, z njimi pošteno »trgujejo«. Znamke pa dobivajo tudi pri filatelistični zvezi Slovenije in Hrvatske. »Na žalost izidejo pri nas serije v majhnih nakladah, pa tudi predrage znamke so vmes. Mladi zato težko pridejo do teh znamk. V Avstriji je najdražja znamka 3 šilinge, pri nas pa se povzpne    cena posameznih
znamk tudi na 500 dinarjev. Za zbiranje sem poskušal navdušiti tudi domače, toda niso mi sledili. Meni ob znamkah najlepše tečejo dolgi zimski večeri. Ne vem, kaj bi brez njih,« je še dejal, ko me je pospremil iz hiše Franc Valand, ki je, mimogrede povedano, stric našega znanega pevca kavboj-skih pesmi Rafka Irgoliča.
M. LEGAN
Dežela arzenal
Italija je ogromen zasebni arzenal. Po nedavni statistiki imajo zasebniki z rednim dovoljenjem za nošenje orožja dva milijona 600 tisoč kosov strelnega orožja. Poleg tega po podatkih italijanskega notranjega ministrstva zaplenijo ali po naključju odkrijejo vsako leto povprečno 20 topi-čev, 70 strojnic, 150 brzostrelk, 4000 karabink, 3000 pištol, ' 15.000 ročnih bomb, 1,000.000 nabojev in 18.000 kilogramov razstreliva. Večino tega odkrijejo v pokrajini Al-to Adige.
f
Bolezen, stara 3500 le
15 let sevniških tabornikov
1. junija je minilo 15 let, odkar so se začeli v Sevnici zbirati okrog pionirja naše enote, komaj 14-letnega Darja Košoroka, mladi taborniki. Ustanovili so prvo taborniško enoto v Sloveniji, samostojno družino Treh smrek. Že naslednji dan je zagorel prvi taborni ogenj na majhni travnati polici pod Lisco, kjer je 13 Članov preživelo 4-dnevni tabor.
Hitro smo premagali začet ne težave. Z raznim odpadnim materialom smo si prislužili denar in kupovali opremo. Pridobili smo tudi mnogo no vih članov, ki so odslej redno hodili na izlete, vodove se stanke in se urili v raznih spretnostih. Uspehi niso izostali, saj smo bili v prvih letih med najboljšimi enotami v Sloveniji.
Sledila so daljša taborjenja
Pred taborniškim domom v Sevnici.
na Lisci, Otočcu, v Rimskih Toplicah, v šeščah pri Žalcu, v Bohinju in Metliki. Udeležili smo se vseh taborniških zletov: v Dolenjskih Toplicah, na Okroglici in Ostrožnem, v Ljubljani, na Palah pri Sarajevu, v Mariboru, Kumrovcu in Zagrebu.
Naš največji uspeh pa je dom, ki smo si ga ob podpori delovnega kolektiva KOPITARNE v Sevnici zgradili sami. Pomagala so nam tudi druga podjetja, republiška taborniška zveza in druge organizacije. Tako smo leta 1957 lahko odprli prvi zidani taborniški dom v Sloveniji. V gradbenem odboru sta bila najprizadevnejša tovariša Miro Gošnik in Alojz Pere, ki sta nas spodbujala, da smo ves svoj prosti čas posvetili prostovoljnemu delu. Pozneje smo si uredili tudi fotolabo-ratorij, v domu pa prirejali vodniške tečaje, seminarje in predavanja.
Danes nam vedno bolj primanjkuje starejših članov, ki so zapustili Sevnico zaradi študija ali služb v drugih mestih. Navzlic temu pa si z vsemi močmi prizadevamo, da življenje naše enote ne bi zamrlo, še naprej bomo vzgajali mlade ljudi v napredne občane, moralno in telesno zdrave borce za lepše življenje. T. G.
»Gobavost, to strašno bole-zen^ ki spreminja tisoče ljudi v pohabljence, bomo lahko odpravili še v naši generaciji,« je izjavil dr. Frans Hemerjick, eden od najvidnejših strokovnjakov za gobavost.
Dr. Hemerjick je izjavil to v Bruslju, potem ko se je nedavno vrnil iz Konga in Indije, kjer je 35 let zdravil gobavce. V poročilu, ki ga je napisal še med svojim bivanjem v centru za gobavost v Polambakanu v Indiji, pravi: »Prepričan sem, da lahko s potrebno pomočjo odpravimo gobavost z obličja Zemlje še med našo generacijo .. .«
Dodal je še, da so za takšen podvig potrebna velika materialna sredstva in moralna pomoč. Tako bi premagali bolezen, staro 3500 let. ki
je hudo prizadela še ljudi v starem Egiptu.
»Gobavost je bolezen kmetov,« poudarja dr. Hemerjick. »Delati moramo hitro, da bi preprečili njeno širjenje, in sicer prav v vaseh, kjer se tudi pojavlja. A zdravljenje . .. zdravljenje velja samo dva dolarja na leto za enega bolnika ... samo dva dolarja . . a
Svetovna zdravstvena organizacija ga je za njegovo delo in prizadevnost nagradila in ga postavila za vodjo programa kontrole nad širjenjem gobavosti v Indiji od 1960 do 1965. Danes dr. Frans Hemerjick^ čeprav ni več mlad, niti malo ne občuti svojih let, ki jih je preživel v Afriki in Indiji. »Konca svojega življenja gotovo ne bom dočakal v naslonjaču,« je dejal ta veliki borec za človeško zdravje.
100 ton češenj v okolici Brusnic
Posebnost letošnje razstave yJhm hrustavk je bila v organizirani prodaji ^ £lskovalcem -je bilo na voljo dovolj hrustav^r k-dm kilogram. V eni učilnici šole je bila ra^J^ši pa so prodajali češnje. Kupci so jih J§?ot 1 P° želji. Na sliki: obiskovalci kupujejo Če   0: M. Jakopec)
Krajevni odbor SZDL v Brusnicah in Turistično društvo Novo mesto sta v nedeljo priredila praznik češenj v Brusnicah. Tako prireditev so organizirali letos že tretjič zapovrstjo. Pri gasilskem domu je bila ta dan tudi veselica in gostje so se po obisku razstave češenj lahko tudi razvedrili na plesišču.
Namen razstave je oživiti zanimanje za nekdaj znane in iskane brusniške hrustavke. Podobne razstave so prirejali že pred vojno, po osvoboditvi pa so češnje prodajali v Trst, ker doma niso šle v promet. V Brusnicah in okolici pridelajo vsako leto okrog 100 ton češenj, ki so primerne za na mizo, za vlaganje in žganje-kuho.
V nedeljo je obiskalo Brusnice nekaj tisoč ljudi, ki so kupili 2 toni svežih češenj. Na razstavi so prodajali češnje po 200 S Din kilogram, preostale pa je pokupila zadruga po 150 S din.
Obiskovalci razstave so tudi ocenjevali razstavljene češnje. Svoj glas so dali tako, da so na gajbico s češnjami, ki so jim bile najbolj všeč, pripeli vstopnico  Največ gla-
sov so dobile vinske hrustavke gospodarja Mirka Vovka iz Malih Brusnic, na drugem mestu pa so bile hrustavke Ivana Žiberne iz Vel. Brusnic.
Bivšim borcem XII. SNOUB!
Ob 25. obletnici ustanovitve XII. SNOU brigade bo izdana knjiga o zgodovini (kronika) brigade z albumom borcev; prejel jo bo vsak živeči borec in svojci padlih in po vojni umrlih borcev. V ta namen bo letos izvršen tudi popis vseh bivših borcev.
Zato pozivamo vse borce in svojce padlih ter po vojni umrlih borcev, naj pošljejo do 15. julija 1966 svoj točni naslov Jožetu Butari, Cesta herojev št. 10, Novo mesto.
Pododbor XII. SNOU brigade za Dolenjsko
Z gasilske slovesnosti na Obrežju. Gasilci z Obrežja so za 40-letnieo obstoja društva povabili v goste gasilce s slovenske in hrvaške strani. (Foto: J. Teppey)
Sejem kemične industrije
Na V. mednarodnem sejmu kemične industrije, ki je odprt od 19. do 26. junija v Beogradu, razstavlja 88 domačih podjetij in 108 firm iz 16 ev ropskih, ameriških in azij skih držav. Razen izdelkov kemične'' in farmacevtske industrije so na sejmu razstavljena pralna sredstva, kozmetični izdelki in parfumi, plastične mase, celuloza, steklo, agrokemični izdelki, zaščitna sredstva pred korozijo in podobno. Ustrezna literatura je prikazana v okviru XI. mednarodnega sejma knjig, ki je bil odprt nekaj dni kasneje v istih prostorih.
BRODAR - JEZERNIK:
74. — Bilo je v februarju, ko je poklical načelnik Jožeta k sebi in mu povedal, da pojde činč v tečaj za lavinske pse. To so psi, ki rešujejo ponesrečence izpod plazov. »Saj tega ne bo potreboval,« je ugovarjal Jože, ki se je nerad ločil od njega. »Samo tistega znanja nikdar ne rabiš, ki ga nimaš,« je dejal načelnik in dodal: »Lavinskih psov imamo mnogo premalo. Zato smo sklenili, da se morajo vsi naši psi v izmenah izuriti v reševanju izpod plazov. Poleg tega pa mu bo kot okre-vancu gorski zrak zelo koristil.« Jože je stopil strumno in salutiral.
75. — Vodstvo tečaja za lavinske pse je seveda prevzel Miha. Ta je že naslednji dan prišel po Činča, ki ga je takoj spoznal in ga pozdravil s hrupnih lajanjem. Jože je oba spremil na kolodvor, kjer sta skočila v vagon in se pridružila Mihovemu pomočniku Marku. Tudi ta je vodil s seboj velikega psa, Volč-jaka. Vlak je zapiskal in potegnil. V vagonu je bilo prijetno toplo in činč je mimogrede zadremal. Tudi Miha in pomočnik sta se zagozdila vsak v svoj kot in dremala. Pot do koče, v kateri bo tečaj, je bila dolga in naporna.

Sladke hrustavke vabijo iz gajbic na razstavi v brus-niški osnovni šoli.
Čigavi so zvonovi s Kleca?
V Semiču se je začel zanimiv spor- Farani cerkve na Kleču 'nad Semičem so sli pred kratkim s kamionom po svoje zvonove na Jugorje pri Suhorju, toda vrnili so se prazni. Jugorčani niso dovolili naložiti zvonov, češ da jim je cerkvena oblast dodelila zvnove v uporabo dotlej, ko bo cerkev na Kleču obnovljena- Te zvonove so namera-
vali namestiti v cerkvi na Planini, ki je bila pred kratkim obnovljena, zvonov pa nima.
Cerkev na Planini ima oltar v modernem slogu. Italijani so cerkev med vojno porušili in izropali, lani pa je bila s prizadevnostjo faranov obnovljena. Spor zaradi zvonov še ni končan.
D F-
EXPRES
Naš sodelavec F. Mikec je v ponedeljek, 13. junija, ob 22. uri oddal na ljubljanski pošti Center pravilno naslovljeno nujno pismo s prispevkom za 23. številko DL. Ekspresno pismo je pripotovalo v uredništvo v sredo, ko smo naš časopis že tiskali v Ljubljani. Okrašeno je bilo s te-mile pečati: LJUBLJANA —
13. VI. ob 23. uri, NOVO MESTO — 14. VI. ob 4. uri, DOLENJSKE TOPLICE —14. VI. ob   14. uri,   LJUBLJANA —
14. VI. ob 23. uri, LJUBLJA-NA — 14. VI. ob 24. uri in NOVO MESTO — 15. VI. ob 4. uri!
Precej truda za tak polžev ekspres, kajne?
Zvesti tradiciji...
Na lepak, ki je vabil No-vomeščane na prvenstveno odbojkarsko tekmo domačega Novoteksa z moštvom Kanala na Loki, je nekdo pred srečanjem pripisal rezultat: 3:0 za Kanalča-ne! S takim rezultatom se je tekma dan kasneje tudi končala. Neznancu, ki si je privoščil opazko na lepaku, najbrž ni bilo težko uganiti, kdo bo v tej tekmi zmagovalec, saj igralci novomeškega predstavnika v republiški odbojkarski ligi tekme kar zaporedoma izgubljajo s 3:0. Pa naj še kdo reče, da na tradicijo ne velja staviti....
SMEH STOLETIJ
Slavni violinist, »Največja zvezda mojstrstva na violini!« Niccold Paganini je skočil nekega dne v Florenci v kočijo in vzkliknil koči-jažu, naj ga hitro zapelje v gledališče. Razdalja ni bila velika, toda bilo je že zelo pozno in občinstvo ga je nestrpno pričakovalo, ker je naznanil, da bo igral na eni struni znano »Mojzesovo molitev«, ki jo je zložil Rossini. Paganini je vprašal kočijaža, koliko bo stala vožnja.
»Vam,« je dejal kočijaž, »bom računal deset frankov.«
»Kako to? Deset frankov? Ali se šalite?«
»Ne! Saj zahtevate vi enako vsoto za sedež pri svojem koncertu.«
»Dobro,« je suho odvrnil Paganini, »dam vam deset frankov, če me pripeljete do gledališča po enem kolesu.«
Veliki virtuoz je mirno kadil v navzočnosti odličnih dam. Ena izmed njih ga je na to vljudno opozorila. Paganini je mirno kadil dalje, rekoč:
»Madame, kjer so angeli, morajo biti tudi oblaki.«
*
Znani pravnik Francesco Carrara je razlagal svojim učencem, kako važno je, tako za sodnika kot za pričo, da skrbno pretehtajo pomen vsake besede. V šali je zastavil študentom tale problem:
»Denimo, da ste vi preiskovalni sodniki, jaz pa priča. Pripovedujem vam, da so na robu mlake tri žabe. Ena izmed njih se nenadoma odloči skočiti v vodo. Zdaj pa mi vi, preiskovalci, povejte, koliko žab je še na robu mlake?«
»Dve!« zakriče študentje v zboru.
»Zakaj dve?« pravi Carrera. »Tri ostanejo. Rekel sem, da se je ena žaba odločila skočiti v vodo, ne pa, da je tudi skočila.«
»Skoraj gotovo je, da dekle ni šlo povsem po svoji volji, in malo je možnosti, da bi bila ugrabljena. Najbrž je podlegla premočni dozi mamila in so njeni prijatelji iz strahu truplo spravili v kraj.«
Maigret si je prepisal seznam imen, naslovov.
— Lucas jih je nekaj že zaslišal. Do zdaj se še nobeden ni  odločil spregovoriti.
Mar ni njegov poklic, da ljudem odpira usta?
— Si se imel dobro?
— Kje?
— V Bordeauxu.
— Ves čas je deževalo. O Fontenavu ni rekel nič.
Tri dni, ki jih je prebil med spovedovanjem mladih bebcev, ki so se imeli za zlobneže, se je komaj utegnil spomniti na družino Vernoux. .
Potem je med pošto našel pismo, na katerem je bil žig Fontenay-le-Comte. Iz časopisov je epilog zadeve na splošno že poznal.
Chabot mu je v svoji razločni in stisnjeni, malo koničasti pisavi, ki bi jo človek lahko imel za pisavo ženske, sporočil podrobnosti.
»Kmalu po tvojem odhodu iz Rabelaisove ulice se je na lepem zmuznil v klet in Arsen ga je videl, ko se je vračal s steklenico konjaka Napoleon, ki so ga hranili v družini Courcon že dva rodova.
Maigret se ni mogel premagati in se je nasmehnil. Hubert Vernoux se ni zadovoljil s katerimkoli alkoholom, ko se je napil _zadnji-krat! Izbral si je, kar je bilo v hiši najbolj dragoceno, častitljivo steklenico, ki so jo hranili skoraj kot zastavilo plemiškega stanu.
»Ko mu je hišnik sporočil, da je večerja na mizi, je že j imel zmedene, rdeče obrobljene oči. S široko teatralno kretnjo mu je zaukazal, naj ga pusti samega, mu zavpil:
— Pa naj babe večerjajo brez mene!
Sedle so za mizo. Približno deset minut pozneje so zaslišali zamolkle udarce, ki so prihajali iz njegovih sob. Poslali so Arsena, naj pogleda, kaj se godi, vendar so bila vrata zaklenjena in Ver-noux je znotraj razbijal vse, kar mu je prišlo pod roko, pri tem pa kričal nespodobnosti.
Svakinja je nasvetovala, ko je ji hišnik sporočil, kaj se godi:
— Skozi okno ...
Niso se pustile motiti, obsedele so v jedilnici, medtem ko je Arsen odšel ha dvorišče. Eno okno je bilo priprto. Razmaknil je zavese, Ver-noux ga je opazil. V roki je že imel britev.
Znova je zavpil, naj ga pustijo samega, da mu je tega dovolj, in kot trdi Arsen, je še naprej kričal nespodobne besede, kakršnih niso od njega še nikoli slišali.
Ko je hišnik zavpil na pomoč, ker si ni upal zlesti v sobo, si je Vernoux zarezal v zapestje. Kri je brizgnila. Vernoux jo je gledal z grozo in potlej se ni več upiral, čez nekaj trenutkov je omahnil ves mlahav na preprogo in omedlel.
Od takrat ne mara odgovarjati. Drugi dan so ga v bolnišnici zalotili, ko je ravno paral žimnico, in morali so ga zapreti v celico z oblazinjenimi stenami.
Psihiater Desprez je prišel iz Niorta in ga prvikrat pregledal: jutri se bo posvetoval z nekim specialistom iz Poitiersa.
Po Desprezovem mnenju o Vernouxovi blaznosti ni nobenega dvoma, vendar je psihiater zato, ker je zadeva v deželi zbudila toliko hrupa, rajši kar se da previden.
Izdal sem dovoljenje za Alainov pogreb. Pogreb bo jutri. Sabatijeva hči je še zmerom v bolnišnici in je že povsem v redu. Ne vem, kaj bi z njo. Njen oče menda dela nekje v Franciji, vendar ga ni moč dobiti. Ne morem je poslati nazaj v njeno stanovanje, ker jo še zmerom preganjajo misli na samomor.
Moja mati govori, da jo bo vze.la v hišo za služkinjo, zato da bi malo olajšala delo Rozi, ki se stara. Bojim se, da bi ljudje ...«
Maigret tisto jutro ni utegnil pismo prebrati do konca, ker so mu pripeljali važno pričo. Stlačil je papir v žep. Kaj se je potem zgodilo z njim, ni nikoli zvedel.
— Saj res — je,zvečer povedal ženi — dobil sem sporočilo od Juliena Chabota.
— Kaj pravi?
Iskal je pismo, vendar ga ni našel. Moralo mu je pasti iz žepa, ko je iz njega potegnil robec ali tobačni mehur.
— Najela si bosta še eno služkinjo.
— To je vse?
— Skoraj vse.
Dolgo časa nato se je z zaskrbljenim pogledom ozrl v ogledalo in zamrmral:
— Zdel se mi je postaran.
— O kom govoriš?
— O Chabotu.
— Koliko pa je star?
— .Komaj dva meseca sva narazen.
Gospa Maigretova je pospravljala sobo kot zmerom, preden sta odšla spat.
— Bolje bi storil, ko bi se oženil — je nazadnje pripomnila.
KONEC

J

BREZ BESED
76. - Bila je že t$ ifrS^J ^a in njegov poklicni tov»!. i k- » Planici. Psa sta skočila za 2^fHJedno gledala okoli sebe. Z ne»» M t>C°. UsiPale goste, suhe snežim^ ^ vc je trajalo že več dni. »Koliko »k**n»arju?« je
vprašal Miha P*%tt jj dve uri
v tem vremenu,« ^ i J» n" »In desno se držite za vsak P jW I* . zaidete.« Do Doma v Planici j» v fK^J dobra, potem pa so zaga*%^JbJ^ &f.brii mrzel veter. Zdelo se \0hS. ^Jo že celo večnost po sneg«, p \ gledal na uro. »Tri ure in p*1 sva!
73. — Rane so se činču dobro celile. Zdaj sta z Jožetom že hodila vsak dan na sprehod. Jesensko sonce je še prijetno grelo. Ko sta se utrudila, je Jože legel v travo, činč pa poleg njega. Tako sta molče predla vsak svoje misli. Jože se je pripravljal na prijateljsko boksarsko srečanje z železničarji. Nastopal je v težki kategoriji. Njegovi tovariši so polagali vanj velike nade. činč je menjaval dlako, kajti bližala se je zima in za mraz je potreben gost, topel kožuh. Nova, mehka dlaka je počasi pokrivala tudi sledove njegovega boja z mešancem.
Pjfcjen so zabrneli stroji pri gradu v Trebnjem, Pripravljati tla za prvo sodobno bencinsko cf| trebanjski občini. Obetajo, da bodo delavci z;i V Gradbišče do občinskega praznika, ko bodo
,lko slovesno odprli. (Foto: V. .Suvane) v*t^--— ____________:______. --------
Jf^' najvarčnejši
1 SVftif0 naJvarčnejši m j «tu: na prebivalca f\ 0 bilijon dinarjev
vl J Prv r°pskimi dežela-nlljfek er>i mestu Zahodih.ii b s 500.000 dinarji, sI? (3nr,g,ja (410 -tisoč), iS?«00*. Francija Nlzozemska (250
ti?
Trakt A (v ozadju) nove osemletke v Kočevju bo dograjen že do konca julija, pouk pa bo v njem že to jesen. Trakt B (stebri v ospredju) je šele v gradnji, dograjen pa bo do jeseni. (Foto: J. Prime)
ZADNJI ROK SE HITRO PRIBLIŽUJE
Občinski odbor ZB v Ribnici je razpravljal o priznavanju posebne delovne dobe in o kreditih za gradnjo stanovanj borcev — Denarja za kreditiranje stanovanjske gradnje še vedno ni
I Na seji Združenja borcev v j Ribnici so 7. junija razpravljali o delu komisij. Ugotovili ;so, da sta bili najbolj delovni I pri občinskem odboru komi-
1 sija za priznavanje posebne
2 delovne dobe ter komisija za I socialno - zdravstveno dejav-: nost. Komisija za priznavanje
posebne delovne dobe je reševala letos 104 vloge za priznanje posebne delovne dobe. Teh vlog je zadnje čase vedno več( ker se približuje 31. december, skrajni rok za priznanje posebne delovne dobe
Na Kolpi vedno več tujih ribičev
Tuji ribiči niso vedno pošteni. Gospodarjenje s Kolpo še vedno ni dobro.
Kolpo obiskuje vedno več domačih in tujih ribičev. Med tujimi je opaziti največ Italijanov, Nemcev in Francozov pa tudi Holandcev, Švicarjev, Avstrijcev in drugih, žal love
Imenovanje in razrešitve
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji imenovala za svojega predstavnika v delavskem svetu Stanovanjskega podjetja v Kočevju Staneta Potiska, načelnika oddelka za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini, na lastno željo pa je razrešila z 31. julijem sodnika občinskega sodišča Jožeta Pojeta, ki bo s 1. avgustom odprl v Kočevju odvetniško pisarno.
tuji ribiči pogosto brez spremstva, zato odlove na dan tudi do 20 salmonidnih rib, čeprav je dovoljen odlov največ treh na enega ribiča. Razen tega Italijani privabljajo salmonide (postrvi, lipa-ne) s črvi, potem jih pa love. Zgodilo se je tudi, da so italijanski ribiči uplenili dva sulca, skupaj težka okoli 15 kilogramov, v letnem času, ko te ribe ni dovoljeno loviti. Vse to dokazuje, da gospodarjenje v gornjem delu Kolpe še ni zadovoljivo urejeno. Ribiške družine Kočevje, Čabar in Brod na Kolpi so namreč prepustile svoj del vode v upravljanje šumskemu poduzeću. Kolpa postaja za domače in inozemske ribiče vedno bolj  zanimiva, zato bi
Za smeti ni prostora!
1. julija bo v Kočevju start slovenskega kraka zvezdaste vožnje oziroma rallvja »Sutje-ska 66«. Mesto naj bi se na to prireditev tudi dostojno pripravilo. Predvsem bi bilo potrebno po treh letih spet enkrat temeljito oprati glavno cesto skozi mesto. Neka ekipa je pred kratkim sicer poizkušala, vendar je delala tako, kot da zaliva rožice, zato ni bilo pravega uspeha. Si-cer pa je povsem razumljivo, da pridejo delavci iz prakse, če operejo cesto le vsake tri leta enkrat. Ko bo cesta v
redu oprana (za to naj bi poskrbela občinska skupščina), bo AMD uredilo obeležja na njej-
Do starta, ki bo verjetno nekje pri avtobusni postaji, pa bi bilo potrebno končno le popraviti cesto pri upravi podjetja »Zidar«, ki so jo razkopali in potem zasuli, zdaj pa je tam že skoraj leto dni precejšen jarek. Razen tega bi kazalo zamenjati tudi razbite šipe na bližnjih zgradbah, nekaterim pa ne bi ško-dilo, če bi jih po dolgem času spet umili.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ PREDVIDEVANJE ČEBELARJEV, da bo hoja letos dobro medila, se je uresničilo. Najboljše medi v Kolpski dolini. Opazovalnica Predgrad — Stari trg ob Kolpi je 13. junija zabeležila 3 kilograme dnevnega donosa na panj. Enak donos je bil tudi na področju opazovalnice v Dolu ob Kolpi. Zavoljo deževja bo donos zdaj začel padati, ker dež otežuje čebelam obletavanje hoje. Tudi lipa, ki je začela te dni cveteti, s svojim vonjem zelo moti čebele.
■ LIPOVO CVETJE je pri nas
znano zelišče za čaj. Letos lipa zelo lepo cveti v Kočevju in tudi v okolici. Prav bi bilo, ko bi povsod poskrbeli, da obiralci ne bi lomili vej in prisekavali vrhov drevja. Lansko pustošenje lipovega drevja je še danes vidno, ker drevesa niso mogla zaceliti starih ran. Prav je, da naberemo čimveč lipovega cvetja, vendar pri tem ne smemo drevja uničevati, ker s tem zmanjšujemo možnost nabiranja v bodoče.
■ SREČA SE JE NASMEHNILA pri nedavni blagovni loteriji Lojzetu Okornu iz Kočevja, ki je zadel fička. Lep zadetek mu privoščijo vsi, zlasti pa mladi orodni telovadci TVD Partizana, saj jih Okorn že   dolga   leta   vadi kot
KOČEVSKE NOVICE
vztrajen in požrtvovalen vodnik in vzgojitelj. Ce je kdaj sreča dobro izbrala, je v tem primeru prav gotovo. Lojzetu Okornu želimo vsi, da bi čimprej opravil vozniški izpit in nato srečno vozil!
■ DRŽAVNE KOLKE je že pre
cej časa v Kočevju težko dobiti. V trafikah se izgovarjajo, da jih ne dobijo v banki, v banki jih pa nimajo, ker jih baje ne dobijo iz Ljubljane. Ljudje potrebujejo kolke za potna dovoljenja in druge dokumente in imajo, ker kolkov ni, precejšnje težave. Zdi se nam zares čudno, da je kaj takega mogoče, saj so kolki vendar precejšen dohodek upravnih organov!
SVOJEVRSTNA NOVOST   so v
letošnji sezoni sadni sokovi v papirnatih vrečkah, ki gredo zelo dobro v promet. Najraje segajo po tej osvežilni pijači otroci, ki jim je zelo povšeči slamica, s katero srkajo sok iz vrečice. Zal pa smo z novo pijačo dobili tudi nove smeti, ker ljudje odmetujejo prazne vrečice povsod po ulicah, največ pa v okolici klopi po parkih . . .
■ KOPANJE v onesnaženi Rtnži je prepovedano in je tudi zelo nezdravo. Vroči dnevi pa privabljajo veliko kopalcev, ki se kopljejo nekoliko više, proti izviru pri Korenini, kakor imenujejo zavoj Rin-že za stadionom. Tam se žal dogaja marsikaj, kar ni v skladu z vzgojo in z rrforalo mladih ljudi. Ne bi škodovalo, ko bi posve-tili nekaj pozornosti temu kopališču! Z mladostjo pač ne moremo opravičevati vsega!
morale verjetno ribiške družine in pristojne skupščine ponovno proučiti gospodarjenje z njo, saj bi bilo lahko v Kolpi precej več rib, kot jih je.
CENA piščancev spet poskočila
Pred . kratkim je občinska skupščina Kočevje odobrila zvišanje cen piščancem od 1000 na 1150 starih din za kilogram. Na zadnji seji pa je bila na predlog Trgopro-meta cena ponovno zvišana, in sicer na 1250 din. Tako so letos cene pišča lcem narast-le že za 25 odstotkov. Vendar pa so odborniki sklenili, naj velja ta cena za meso brez papirja. Neka odbornika je opozorila, da trgovci pred tehtanjem zavijejo piščanca v toliko papirja, da bi zadostovalo za 10 piščancev.
Združitev osemletk
Poročali smo že, da sta se kolektiva obeh kočevskih osemletk odločila za združitev. Sklep je potrdila tudi občinska skupščina. Osemlet- I ki se bosta združili s 1. julijem. Združena šola bo nosila ime »Jože šeško«. Za vršilca dolžnosti direkeorja je imenovana Tilka Kovačevič, za vršilca dolžnosti pomočnika direktorja pa Ivan Širaj.
Letos bo osrednja proslava dneva borca v ribniški obči-ni na Travni gori. Pripravljalni odbor je izdelal program proslave. 4. julija bo spored na Travni gori takšen:
Slavnostni govor bo imel pripadnik 1. ribniške čete, nato pa bo kulturni del, v katerem bodo sodelovali re-citatorji in pevski zbor iz Ribnice.
Rezervni oficirji, pripadniki predvojaške vzgoje in čla-ni ZB bodo priredili pohod partizanskih patrol na Travno goro in bodo tam skupaj
iz NOB. Po tem datumu bo sodelavcem v NOV ugasnila njihova posebna pravica.
Na seji so govorili tudi o kreditih za gradnjo in preureditev stanovanj borcev. Občinski odbor ZB ima okoli 30 vlog, vendar še ne vedo. kako bo z denarjem. Ni še znano( koliko bo prispevala republika, od drugod pa sredstev ni pričakovati. Denar, ki se bo zbral za gradnjo in preureditev stanovanjskih hiš, bodo namenili predvsem bor-cem-kmetom na podeželju.
4 piina pa Travno str®!
s pripadniki JLA ponazorili boj partizanov med NOB.
3. julija bodo v Ribnici športna tekmovanja. Rokome-taši se bodo pomerili za pokal občinskega odbora ZB Ribnica. Avto - moto društvo bo priredilo ocenjevalno vožnjo za mopediste in avtom o-biliste, občinska gasilska zveza bo prikazala gašenje gozdnega požara, ribniški taborniki pa bodo 3. julija odšli na pohod proti Travni gori. Po vseh okoliških hribih bodo 3. julija zvečer prižgali kresove. -r
Govorili so tudi o delu komisije za invalidska vprašanja. Posebej so poudarjali, da žive invalidski upokojenci v velikih težavah, ker so pokojnine zelo majhne. To je jugoslovanski problem, ki ga občinski odbor ZB v Ribnici pač ne more rešiti, prav pa je, da nanj opozorijo.
Komisija za zgodovinsko dejavnost ima lep delovni načrt. Nadaljevali bodo s pisanjem zgodovinske kronike, pri Novi Štifti pa nameravajo postaviti spominsko obeležje tistim, ki so padli tam v bojih leta 1944. .
Na seji so razpravljali še o uspešnosti testiranja rezervnih oficirjev ter se pomenili o proslavah, ki so v načrtu za dan borca, in za dan vstaje.
—r
Ludvik Lušars j
TURISTIČNA RAZGLEDNICA IZ RIBNICE: ribniški grad, perilo, kure in pokvarjena prikolica. Taka okolica gradu verjetno ne prispeva dosti k lepši podobi kraja. (Pravijo, da so včasih navdušeni ribniški turistični delavci rezali te vrvi za perilo — pa, kot je videti, ni nič pomagalo) Foto: J. Prime
14. junija so na pokopališ. ču v Sodražici pokopali Ludvika Lušina iz Kočevja. Pokojnik se je rodil pred 52 leti v Lipovšici pri Sodražic] na majhni kmetiji, že zgodaj se je vključil v narodnoosvo. bodilno gibanje. Bil je lira-ber borec in je bil v bojih štirikrat ranjen. Po osvoboditvi je bil dolga leta vodilni uslužbenec zavoda za zaposlovanje delavcev v Kočevju. Zapustil je ženo in dva otroka. Pogreba se je zideležilo zelo veliko ljudi, saj je bil pokojnik daleč naokoli znan in priljubljen. -r
Majniški izleti
Zadnje dni šolskega pouka so bile' mnoge ceste poilne domačih in tujih izletnikov — šolarjev. Tak izletniški vrvež smo lahko opazili tudi v ribniško kočevski dolini, šolski otroci potujejo na šolski izletih v vse pokrajine Slovenije in zaidejo nemalokrat tudi v sosednjo hrvaško republiko. 2al se organizacija marsikaterega izleta zatakne, ker manjka avtobusov. Avtopre-vO'znlška podjetja pač v sorazmerno kratkem obdobju nekaj tednov ne zmorejo vseh naročil. Ne bi bilo narobe, ko bi šole v bodoče prirejale šolske izlete v daljšem obdobju. V- P.
Z OBISKA V SRBIJI
(Nadaljevanje in konec)
— Kakšna je konkretna skrb za delovnega človeka? Kako je s socialnimi delavci v podjetjih in s centri za socialno delo v občinskih skupščinah?
— Ker nam je bil čas skopo odmerjen, si nismo mogli ogledati vseh stvari in se pogovarjati o vsem. Toda že na prvi pogled smo lahko opazili organizirano skrb za delovnega človeka: od modernih stanovanj, tovarniških obratov za družbeno prehrano, skrbi za letovanje članov kolektivov pa do skrbi za prosvetno kulturno življenje. Vse to napravi že na prvi pogled zelo dober vtis.
— Zanima nas, kaj bi lahko povedal o razvoju, napredku in skrbi občin ter družbenopolitič-nih organizacij za šolstvo ter za kulturno-prosvetno življenje v krajih, ki ste jih obiskali?
— Poleg novih modernih tovarn me je najbolj iznenadila izredna skrb občin za razvoj šolstva in kulture. V vsakem kraju, kjer smo bili, smo videli nove, velike, moderne šole, ki jih v večini primerov gradijo s krajevnim samoprispevkom občanov. Občinske sKup-ščinje smatrajo reševanje problemov osnovnega in strokovnega šolstva za eno izmed poglavitnih na-
log in jo tudi zelo uspešno rešujejo. Financiranje šol druge stopnje je urejeno drugače kot pri nas. Tam ni medobčinskih skladov za financiranje strokovnega šolstva, pač pa financira to šolstvo občina skupaj s prizadetimi delovnimi organizacijami. V delovnih organizacijah zelo skrbijo za štipendiranje, v nekaterih kolektivih pa so že uvedli kreditiranje štipendij. Kredite dobijo študenti srednjih in strokovnih šol in jih vračajo po končanem študiju, odvisno od učnega uspeha.
Izredno moderno opremljeni domovi kulture, likovni saloni in galerije dajejo vse možnosti za izredno razgibano kulturno življenje v teh krajih. Poleg domačih amaterskih kulturnih skupin po vseh večjih krajih redno gostujejo tudi člani beograjskih gledališč in drugih poklicnih ansamblov Jugoslavije. — Kako lahko oceniš čustva, ki jih gojijo delovni ljudje do Slovenije in Slovencev — in kaj meniš o ustreznih čustvih, ld jih imamo mi do te naše največje republike   in   njenih delavcev, kmetov ter delovne inteligence? Kaj v teh stikih — z naše strani — doslej manjka? — čustva in gostoljubnost srbskih ljudi so nam dobro znana, vsak stik s predstavniki občin ali

z neposrednimi proizvajalci pa je bil posebno in nepozabno doživetje. Slovenci se imamo za kulturen narod, toda nemalokrat smo nekoliko bolj hladni. Večkrat se slišijo na vseh mogočih ravneh, tja od občine pa do federacije pripombe o nacionalnih problemih pri nas, toda ko prideš v neposreden stik z ljudmi, tega problema ni! Mislim, da včasih tudi preko tiska povzročamo prevelik hrup glede mednacionalnih odnosov, če so problemi ekonomskega značaja in se pojavljajo nekje »na vrhu«, sodim, da jih je treba tam reševati, ne pa popularizirati med širokimi ljudskimi množicami, ki teh problemov ne poznajo. Razne izjave ali pripombe naših občanov na račun srbskih kmetov nimajo nobene osnove in so neupravičene, ker so ti ljudje izredno marljivi, ustvarjalni, nenavadno pošteni in gostoljubni!
— Kako gojijo Srbi tradicije NOB, kako cenijo in spoštujejo mladi ljudje spomenike NOB, slavno revolucionarno preteklost svoje in naše skupne domovine? — Prenašanje tradicij iz NOB na mlada pokolenja in skrb za spomenike NOB je pri njih izredno ganljiva in polna spoštovanja. To, kar vidi človek v Kruševcu, kjer je edinstveni spomenik Slobodište, iss-redna kombinacija oblike in zamisli, izdelan iz zemlje, kamna in bakra, naredi na obiskovalca močan vtis. Na ogromnem prostoru,  kjer Je med spomeniki tudi gledališče na
ZAČETKI POČITNIŠKEGA VARSTVA
Poceni letovanja ob Krki in Sotli
Šole In društva se pripravljajo na počitniško delo z otroki — V brežiški občini so zamisli za razvedrilo šolarjev zelo raznovrstne — Organizirali bodo plavalne tečaje, taborniške in planinske pohode, športna tekmovanja,
klubsko delo in še kaj
Konec šolskega leta je pred vrati. Otroci bodo preživljali počitnice doma, na morju, pri sorodnikih in dobrih družinskih prijateljih. Nekaterim bodo minevali tedni v družbi staršev, drugim v brezdelju med vrstniki z ulice, tretjim na paši in na njivah ali kako drugače. Najteže bo za otroke zaposlenih staršev, ki si ne morejo vedno privoščiti dopusta med šolskimi počitnicami. Ta dopust pa je večkrat tudi prekratek, šolarji brez varstva so tedaj prepuščeni mnogim slabim vplivom.
Občinska zveza prijateljev mladine v Brežicah si priza-deva, da ne bi bilo tako. Danes teden je sklicala posveto vanje o počitniških oblikah organiziranega dela z otroki. Naletela je na veliko razumevanje med učitelj stvom. Skoraj povsod skušajo prosvetni
Umivanje avtomobilov prepovedano
Odborniki občinske skupščine v Brežicah so sklenili, da niti domačini niti kopalci iz drugih krajev ne smejo umivati avtomobilov v reki. S to prepovedjo želijo v brežiški občini zaščititi Krko, ki je ena redkih čistih rek v Sloveniji. V razpravi so nekateri povedali, da je bila Krka 11., 12. in 13. junija zelo zamazana, vendar ne vedo, od kod ta vdor umazanije. Na srečo se to pojavi le enkrat ali dvakrat v letu.
delavci najti prijetne vzgojne oblike razvedrila za šolarje. Tudi športna in druga društva so pripravljena med počitnicami delati s pionirji in mladinci.
Zveza društev prijateljev mladine bo pripravila program za delo z otroki za vso občino. Uskladila bo različne dejavnosti, ko bo prejela počitniške načrte posameznih šol. Predvidena so enodnevna letovanja ob Krki in Sotli, taborniški in planinski pohodi, plavalni tečaji, športna tekmovanja, skupinsko nabiranje gozdnih zelišč, obisk matinej, spremljanje otroških televizijskih oddaj, srečanje učencev šol »Bratov Ribar« in še marsikaj.
Delo društev prijateljev mladine dobiva zaradi letošnjih počitniških nalog večji pomen. Doslej so društva skrbela predvsem za organizacijo letovanj. Na ta način so zajela komaj 4 odst. otrok, medtem ko sedanje oblike dajejo veliko širše možnosti za delo z najmanjšimi. To je neke vrste uvod v šolsko varstvo, saj bodo šole skoraj povsod med najprizadevnej-šimi organizatorji počitniških srečanj.
V Brežicah pripravlja razne oblike razvedrila za pionirje in mladince tudi dom JLA. Pripadniki garnizije Cerklje bodo usmerjali klubsko življenje fotoamaterjev, ljubiteljev knjig, šaha ipd. Radio Brežice uvaja uro pravljic za
NOVO V BREŽICAH
■ DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE je v torek sklicalo sestanek s starši tistih otrok, ki so pripravljeni sprejeti na letovanje otroke z Gorenjske. V zameno bi na Gorenjskem pozimi sprejeli mlade Brežičane, da bi se razvedrili na snegu. Letos so se v Brežicah prvič odločili za izmenjavo otrok.
■ V POSLOVALNICI S TEKSTILOM ima trgovsko podjetje »Krka« naprodaj poceni ostanke tekstilnega blaga. V glavnem so to poletne tkanine, nekaj pa je tudi kosov za toplejša oblačila. Popust je pri nekaterih vrstah blaga celo do 50-odstoten. Trgovina nabavlja to blago neposredno v tovarnah.
■ NOVA PRODAJALNA alkohol nih in brezalkoholnih pijač ima izredno velik obisk. Poprečno prodajo na dan od 400 do 500 litrov vina, ob sobotah pa tudi do 900 litrov. Najbolj gre v promet odprto vino, ki ga je vedno dovolj na zalogi. Kdo bi -si bil mislil, da je poraba vina v Brežicah tako velika!
■ V NEDELJO JE BIL ZA KOPALCE izredno lep dan. Vzdolž Krke je bilo vse polno obiskovalcev od blizu in daleč. Na parkirnem prostoru pred Horvatičem so stali avtomobili tesno drug ob drugem. Mnogi kopalci so pripeljali s seboj Šotore, mizice, stole in ležalnike in se za ves dan udobno namestili v lepi naravi.
■ UČENCI OSNOVNE ŠOLE so se v ponedeljek poslovili od šolskih klopi. V torek in sredo so izkoristili za izlete; mlajši so odšli v Cateške Toplice, starejši pa so si izbrali za cilj bolj oddaljene kraje. Spričevala bodo delili učitelji v nedeljo dopoldne.
najmlajše. Oddaja bo na sporedu enkrat tedensko skozi vse počitnice. Na Krki in na Sotli bo več plavalnih tečajev, ki jih bodo veseli zlasti tisti šolarji, ki v domačem okolišu nimajo možnosti za kopanje. Jt.
Sprejemni izpiti v gimnaziji
V brežiško gimnazijo se je do sedaj vpisalo 66 dijakov. Sprejemni izpiti za 1. razred bodo 23. in 24. junija. Vpis še ni končan in pričakujejo, da se bo v tem šolskem letu vpisalo v gimnazijo okrog 90 dijakov iz vseh treh spod-njesavskih občin.
V livarni povečujejo prejemke
V dobovski livarni je letos narasel povprečni mesečni dohodek delavcev na 560 novih din. Dela je v tem obrtnem podjetju vedno dovolj, ker je to predvsem servisna delavnica. S surovinami so sicer težave, vendar se za sproti le nekako oskrbi jo.
Odjemalci so velika podjetja, ki se obračajo na livarno v Dobovi za popravilo zlomljenih strojnih delov. Med njimi je na primer Kopitarna iz Sevnice, Kovinarska iz Krškega, Popravljalnica železniških voz iz Dobove in še druga podjetja.
Podjetje ima dva obrata: obrat za vlivanje sive litine in za vlivanje barvastih kovin. Delavci delajo v zasilnih prostorih, pa še ti niso last podjetja. Zaradi tega trpi tudi njihova osebna varnost.
Z manjšimi stroji bodo pomagali kmetu
Agrokombinat iz Krškega je odstopil devize za nakup kmetijskih strojev -Prednost pri nakupu bodo imeli kooperanti - Razvijali bodo predvsem pogodbeno sodelovanje pri reji živine
Agrokombinat v Krškem se pri pitanju živine povsem oslanja na lastni pridelek krme. Večino govedi bodo pitali pozimi. Vsega skupaj imajo 1.000 stojišč, v hlevih pa je trenutno 400 glav živine.
Vzporedno z lastno živinorejo razvijajo tudi pogodbeno rejo pri kmetih. Lani so na ta način spi tali okoli 1.500 govedi. Letos bo to število približno enako. V Agrokom-binatu želijo, da bi njihovi kooperanti imeli čimveč mehanizacije.     Kmetu,   ki bo
9 milijonov za prevažanje šolarjev
V proračunu krške občine so letos pre-dvideli 9 milijonov starih dinarjev za prevo. ze učencev v šolo. Šolske avtobusne proge so uvedene na relacijah: Krško — Brod — Pijavško, Krško — Videm — Dolenja vas, Krško — Videm —Zdole. Krško — Leskovec — Veliki Podlog in Kostanjevica — čemeča vas. Iz občinskega proračuna so lani izplačali avtobusnim podjetjem 7,847.000 S din, letos pa cenijo te stroške na 9 milijonov Sdin- V ta znesek so vključene tudi vozne olajšave za vajence in učence srednjih šol. Popust je vsako leto uživalo okoli 50 učencev in dijakov, povračila avtobusnim podjetjem pa so znašala 2 do 3 milijone starih dinarjev.
Matura je končana
18. junija so na gimnaziji v Brežicah končali mature. Zrelostno preizkušnjo je uspešno napravilo 40 dijakov, 6 pa jih ima popravni izpit. Odklonjena sta bila dva dijaka. 26 dijakov 4. razreda bo opravljalo maturo v jesenskem roku.
DROBNE S SENOVEGA
a NEDELJSKO IZDAJANJE ČASOPISOV je pošta na Senovem ukinila in s tem zelo prizadela bralce. Naročniki imajo za branje časopisov največ časa ob nedeljah in zavoljo tega zelo negodujejo. Jezijo se tudi zato, ker je nedeljsko izdajanje časopisov na senovski pošti zdaj prvič ukinjeno, odkar pošta obstaja. Menijo, da kaj takega reforma pač ne more zahtevati
■ NOVI š ESTSTA N O V A N JSKI BLOK je začelo graditi gradbeno podjetje »Sava«. Z zemeljskimi deli so že začeli. Denar za gradnjo bo prispevala občinska skupščina Krško, stanovanja pa so namenjena prosvetnim delavcem. — Rudnik bo dal denar za gradnjo
štirih stanovanj, ker se bodo učitelji izselili iz rudniških stanovanj. Stavba bo vseljiva prihodnje leto.
■ SEMAFORJE SO NAMESTILI na križiščih ceste z rudniško železnico na Senovem. Semaforji opozarjajo z rdečo lučjo, da prehod ni varen. Senovo je po zaslugi rudniške uprave, ki je namestila semaforje, veliko pridobilo, saj je bilo na prehodih rudniške železnice že nekaj hujših nesreč.
■ RUDARJI SE JEZIJO nad prodajalkami, ko v zgodnjih jutranjih urah, gredoč na delo, kupujejo malico. Menijo, da bi prodajalke morale postreči najprej njim, ker gredo v službo in nato šele drugim, ki kupujejo razne drobnarije.
prostem, gostujejo vsako leto v enomesečnem kulturnem programu naši najboljši ansambli. Vsake take predstave se udeleži več kot 10.000 ljudi. Vsak prebivalec Kru-ševca je ponosen na Slobodište, na ta edinstven spomenik, kjer so v kamen, ki predstavlja sonce, vklesane besede: »človek, zravnaj se pod tem soncem!«
Ob polaganju venca na spominsko grobnico padlih v Kraljevu, kjer je bilo leta 1941 ustreljenih preko 6500 rodoljubov, med njimi tudi mnogo preseljenih Slovencev, se človek nehote zamisli nad skrbjo in ponosom, s katerima prenašajo Kraljevčani tradicije NOB na mladino. Kraljeviška tragedija je ena največjih v Jugoslaviji, saj je imelo Kraljevo 1941. samo 13.000 prebivalcev, okupatorska vojska pa jih je postrelila polovico! Danes je Kraljevo moderno mesto s preko 35.000 prebivalci.
Skupni spomenik vojakom Rdeče armade, ki so padli za osvoboditev Beograda skupaj z našimi borci, daje Gornjemu Milanovcu izredno podobo. Ko smo prispeli na vrh hriba, kjer je spomenik, nas je pričakala skupina pionirjev s šopki cvetja v rokah. Vsak član delegacije je do-oil šopek lepih rož, ki ga je nato Položil na skupno grobnico vojakov Rdeče armade in naših borcev.
— Ali ste opazili kakšno posebno skrb za razvoj turizma, kakšno je po Tvoji oceni tamkajšnje gostinstvo in kako je
razvita trgovina, promet in druge terciarne dejavnosti? — Dobre prometne zveze po novih asfaltiranih cestah odpirajo domačim in tujim turistom vrata v te kraje. Jastrebac je gorski rekreacijski center, ki je oddaljen 20 km od Kruševca. Urejen je zelo lepo. Tam so izredno lepi hoteli, umetno gorsko jezero, vikend naselja delovnih organizacij iz Kruševca in še marsikaj, kar ustvarja izredne možnosti za širši razmah domačega in tujega turizma. Eden najpo membnejših turističnih centrov v Srbiji je prav gotovo Vrnjačka Banja. To je veliko klimatsko zdravilišče s sodobnimi hoteli, parki in z drugimi gostinskimi objekti in trgovinami, ki s svojo urejenostjo zagotavlja vsakemu turistu dobro počutje in bivanje, ker sem bil v teh krajih že pred leti, lahko rečem, da so od takrat pa do danes naredili v turizmu in gostinstvu velik skok. Pred leti so bili v gostinstvu in trgovini predvsem moški, ker je bila miselnost ljudi takšna, da to delo za ženske ni primerno, danes pa vidiš v vseh gostinskih in turističnih obratih zelo veliko mladih, šolanih gostinskih in trgovskih delavk.
— Za konec še vprašanje: kaj je nate napravilo najgloblji vtis na potovanju po Srbiji? Česa se še zdaj najbolj živo spominjaš, ko je naporno potovanje že za vami, in ti bo trajno ostalo v spominu?
— Vrste stvari, ki so naredile tako name kot na vse druge izredno močan vtis, človek ne more pozabiti. Svečan sprejem in gostoljubna pozornost, ki so nam jih nudili v Kruševcu, Kraljevu, Čačku itd., skratka povsod, kjer so nas sprejeli, hitri gospodarski razvoj, ki smo ga lahko opazili, razvoj turizma in vse drugo bo res težko pozabiti. Opazili smo izreden smisel za restavriranje in za urejanje starih zgodovinskih spomenikov in samostanov. Z bratskim objemom smo se poslovili v Gornjem Milanovcu in na beograjski postaji ter s solzami v očeh vzklikali: »Na svidenje v Sloveniji!«
Ko sem na poti domov razmišljal in skozi okno vlaka opazoval nepregledna skrbno obdelana polja, so me spreletavale misli o bratskih ljudeh, ki sem jih srečal na poti. Ugotavljal sem, da so ti ljudje ravno tako proizvajalci, kmetje in učitelji in da ustvarjajo iz dneva v dan več, da so dosegli zelo visoko stopnjo kulture in humanosti. Še posebno sem bil vesel spoznanja, da bratski odnosi z vsemi jugoslovanskimi narodi, predvsem pa z ljudmi štajerske in Zasavja, še živijo, saj so bili porojeni v skupnem boju in revoluciji vseh naših narodov. 21 let graditve socializma in vsak naš delovni uspeh te bratske odnose še bolj utrjujejo in delajo iz njih uspehe vseh jugoslovanskih narodov.
PETER MARKOVIČ
sprejel v rejo 40 telet, so že dali na razpolago traktor, plug in kosilnico. V vodstvu podjetja razmišljajo o tem, da bi dali stroje skupini kooperantov na vasi.
Letos je Agrokombinat iz Krškega odstopil Agrotehniki za 45 milijonov starih dinarjev deviz za uvoz kosilnic. Dobili jih bodo najprej tisti kmetje, ki so že v kooperacij-skih odnosih s podjetjem.
Agrokombinat v Krškem ima lastno strojno delavnico. Ko jo bodo bolje opremili in zaposlili v njej dovolj strokovnega kadra, jo nameravajo odpreti tudi kmetom.
Trenutno se v podjetju veli-
ko ukvarjajo s sestavljanjem srednjeročnega programa. Zanj bodo značilne zahteve po maksimalnem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti. Agrokombinat razvija svojo dejavnost v več smereh. Med poglavitnimi sta sadjarstvo in vinogradništvo, vzporedno pa krepijo tudi živinorejo in poljedelstvo. Pšenico sejejo za prodajo, z njo je posejanih letos 130 ha. Koruzo imajo posajeno na 120 hektarih za lastne potrebe. Pravijo, da bodo potrebovali še en koruzni kombajn in nov koruznjak, sicer ne bodo mogli pospraviti tolikšnega pridelka.
Delo v junijski pripeki. Nikola, Ivanka in Jelka Glogo-vič iz Velikega Obreza okopavajo koruzo, od katere si letos obetajo lep pridelek. (Foto: J. Teppev)
Predsednik občine odhaja
S 1. julijem bo v Krškem razrešen dosedanji predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan. Pred slovesom smo ga zaprosili za nekaj odgovorov.
»Kako dolgo ste opravljali predsedniške dolžnosti in zakaj zapuščate to mesto?«
»Predsednik skupščine sem bil tri leta in ves čas sem se trudil, da bi zaupano odgovornost kar najbolje opravljal. Predčasno pa odhajam v prvi vrsti iz zdravstvenih razlogov. Za menoj je 24 let revolucionarnega dela in počutim se močno izčrpanega. Razen tega želim ponovno delati v svoji stroki, sicer se bojim, da bom nazadoval. Odborniki so z razumevanjem sprejeli moj predlog o odstopu in obljubil sem jim, da bom še naprej politično aktiven ter da bom kot odbornik sodeloval z njimi do kon-
ca mandatne dobe.«
»Bi nam lahko zaupali, kako ocenjujete delo skupščine v minulih treh letih?«
»Prepričan sem, da je naša skupščina dobro zasedena, kar lahko potrdijo po številu in vsebini izredno pestre in kvalitetne razprave. Tudi sveti in komisije so odgovorno opravljali svoje dolžnosti. Vesel sem, da mi je uspelo utrditi učinkovito sodelovanje in skupinsko oblikovanje stališč z občinsko upravo, kajti brez tega delo skupščine ne more biti uspešno.«
»Kdo bo za vami prevzel predsedniške dolžnosti?«
»Dosedanji podpredsednik Anton Javorič, ki ga občani poznajo kot dolgoletnega družbenopolitičnega delavca. Odborniki so mu upravičeno izkazali zaupanje in ga izvolili za bodočega predsednika.«
Novo vodstvo - boljše poslovanje
Zavod za zaposlovanje invalidov v Brestanici je v primerjavi z lanskim letom izredno napredoval. Podjetje ima sicer težave z nabavo reprodukcijskega materiala, z neprimernimi delovnimi prostori in zastarelo strojno opremo, vendar so uspehi ob spremembi vodstva skoraj za 100 odst. boljši kot leta 1965. Rezultati za prvo četrtletje so izredno Ugodni, kaže pa, da tudi v drugem tromesečju ne bo slabše-
Vaterpolska reprezentanca v Krškem
Od 15. do 21. junija je v Krškem trenirala skupina 18 kandidatov za državno reprezentanco v vaterpolu. Priprave sta vodila trenerja Cvitan in Orlic. Po treningu v Krškem so državni re-prezentanti odpotovali v Trbovlje, kjer bodo igrali z Zahodno Nemčijo. Trenerja predvidevata, da-bodo v Trbovljah igrali za reprezentanco: Trumbič, Radan, Sandič, Šimenc, Hbl, Lopatnjr in Perišič.
V. N.
VESTI IZ KRŠKI.
Spo za enotno izobraževalno skupnost!
16. junija je imel sevniški svet za šolstvo razširjeno sejo, na kateri je obravnaval financiranje osnovnega šolstva. »Dokler bodo dvakratne ali trikratne razlike v možnostih občin, je brez pomena govoriti o enakih vzgojno-izobraževalnih nalogah vseh osnovnih šol. Dosedanji način v osnovi ni v redu,« so ugotovili govorniki. S svojimi stališči bodo seznanili sekretariata za šolstvo in finance, ker njunih zastopnikov ni bilo na sejo, čeprav so bili povabljeni.
dela tudi sevniško šolstvo. Na seji so sklenili, da bodo zaprosili republiški sekretariat, naj bi jih izvzel pri omejitvah, ker občinski rezervni sklad ne zadostuje.
Stiska za denar ima slabe posledice tudi za medsebojne odnose in vzbuja nezaupanje, kar vse skupaj hromi učiteljevo zavzetost pri delu. Hkrati se je pokazalo, da so o težavah občine uporabniki
Kljub temu, da do sedaj ni bilo večjih izostankov v dotoku denarja šolskemu skladu, je prišlo med prosvetnimi delavci do nezadovoljstva, ker se je stanje v primerjavi s prejšnjimi leti še poslabšalo. Zgolj nekaj odstotno povišanje osebnih dohodkov po reformi (dn še to ponekod na račun materialnih izdatkov) ne zadovoljuje učiteljev, ki za svoje delo nimajo spodbude, kot jo imajo zaposleni v gospodarstvu. V primerjavi s posameznimi skupinami poklicev pride do nesorazmerij, ki zanikajo naša načela o nagrajevanju po delu.
Podatki zgovorno kažejo, da občinska skupščina ni zapostavljala te pomembne družbene službe. Občinska uprava ima na primer boljši kvalifikacijski sestav, kot je v šolstvu, pa je bilo povprečje osebnih dohodkov v prvih letošnjih treh mesecih pri obeh enako — 69.000 S-DIN. Bistveno je, da je proračun premajhen in da komaj pokriva osnovne potrebe družbenih služb. Ker pa je republika delno omejila republiško pomoč, je s tem priza-
Novici iz »Jutranjke«
■ 1. JULIJA BODO v Brežicah odprli obrat sevniške Jutranjke, ki bo zaposloval za začetek 20 ljudi. S tem se bo število zaposlenih povečalo na dobrih 240. Prav toliko pa jih dela za podjetje na svojih domovih. Ti delavci so raztreseni daleč naokoli po Radečah, Senovem, Brežicah in drugih krajih. Od njih vsak teden prevzemajo narejene izdelke.
■ DOSLEJ JUTRANJKA NI IZVAŽALA svojih izdelkov. V tem mesecu pa so začeli delati za poslovne partnerje v Zah. Nemčiji. Sprva bodo prodajali le delo svojih rok, vse drugo pa bodo dobili iz tujine. Vendar se sedaj že dogovarjajo, da bodo izvažali tudi lastne izdelke. Razgovori dobro kažejo.
LOŠKE VESTI
■ TOVARIŠ SKOCIR iz Planinskega društva Radeče je pionirjem osemletke v Loki prikazal lepote naših planin v besedi in slikah. Tudi po vrhovih v okolici Loke in Vel. Kozjem, Lovrencu in Lisci uspeva planinsko cvetje, ki ga je treba zaščititi. MnogPpio-nirji se žele vpisati v Planinsko društvo, da bodo tako lahko organizirano obiskovali planinske postojanke vzdolž zasavske transverzale. V jeseni bodo ustanovili na šoli tudi planinski krožek<
■ NA SEJI KKAJEVNE SKUPNOSTI so ponovno obravnavali loški vodovod, ureditev pokopališča, trga in poti na Celovnik. Nov načrt za vodovod bo pripravil domač strokovnjak, pomagal pa mu bo tov. Tavčar, ki še najbolj pozna traso vodovoda, za katerega so načrte pred časom izgubili. Do zdaj so pri kopanju za priključitev vodovoda že nekaj, krat zgrešili pravo smer. — Na trgu bodo uredili zelenico, odbor KS pa bo odločno nastopil proU ljudem, ki so čo zdaj križem kra-žem nakladali debla za prodajo prav na trgu. — Prispevali bodo tudi nekaj denarja za ureditev poti na Celovnik. — S sevniško kmeUjsko zadrugo so naredili ugodno pogodbo o izkoriščanju gramoznice, tako da bo krajevna skupnost od vsakega prodanega kubičnega metra gramoza dobila nekaj denarja tudi za komunalno dejavnost.
■ K NEREDNI DOSTAVI POŠTE, o kateri smo poročali v zadnji številki, pripominjamo: če' pride poštni kombi prepozno v Sevnico in ne ujame poštnega avtobusa iz Brežic, mora pripeljati pošto posebej v Loko, tako da jo dobimo z zamudo. Tudi dostavljavci po vaseh imajo pri tem zamudo.
SEVNIŠKI VESTNIK
Dom TVD Partizan samo za kulturne prireditve?
Kulturne prireditve so v Sevnici dobro obiskane, zato prebivalci že dolgo let želijo, da bi imeli ustrezen kulturni dom. V domu TVD so imeli namreč do sedaj razen kulturnih prireditev tudi telovadbo, kino in veselice, zato ni mogel biti dobro vzdrževan.
Ker bo v kratkem dobila sevniška šola novo telovadnico, bi bilo smotrneje imeti telesnovzgojno dejavnost v njej tudi iz higienskih razlogov. Dvorano v domu pa bi namenili samo kulturno-pro-svetnemu delu.
Da bi stvar sporazumno uredili, je bila imenovana posebna komisija. Ta na,j| odloči nove odnose med uporabniki telovadnice in doma. Dvorano doma bo treba primerno urediti in Sevnica bo dobila lep in primeren prostor samo ta kulturno dejavnost.
Krajevni urad v Loki bo prvi na vrsti
Na zadnji seji sveta delovne skupnosti sevniške občinske uprave so sklenili, da bodo postopoma preuredili prostore krajevnih uradov, kjer je to potrebno. Najprej je na vrsti krajevni -ad v Loki, za kar bi potrebovali 2,5 rni-liijona dinarjev- Ker denarja ni, bodo v ta namen uporabili kupnino, ki jo je dalo trgovsko podjetje za zgradbo, v kateri je uredilo trgovino-
Na seji so se dogovorili tudi, da bodo delno spremenili delovni čas občinske uprave. Prvih pet dni v tednu bodo delali vsak dan pol ure dlje, zato pa bodo imeli prosto vsako drugo soboto. Uredili bodo tako, da bo imela polovica uslužbencev prosto prvo, polovica pa drugo soboto, tako da stranke zaradi tega ne bodo trpele.
Tečaj za nove delavke v LISCI
Ker namerava konfekcija Lisca iz Sevnice zaposliti večje število novih delavk, bo 15. avgusta začela s 6-mesečnim tečajem za šivilje — konfek. cionarke. Prednost imajo dekleta, ki so končala 8 razredov osnovne šole- Junij je čas prijav, ker bodo v začetku julija predgledali oči in druge lastnosti prijavljenih. V času tečaja kandidatke ne bodo v delovnem razmerju, pač pa bodo deležne nekaterih drugih ugodnosti.
600 din bo regresa
Ker je poskočila cena za letovanje članov ZB in njihovih ožjih sorodnikov v počitniških hišicah v Rovinju od lanskih 900 na letošnjih 1600 din za oskrbni dan, je bilo sklenjeno, da jim bodo dali regres v višini 600 din-Polovico razlike bo krila občina, polovico pa krajevna organizacija ZB. Letovanje bo od 27. junija do 15. septembra, v tem času pa se bo lahko tam zvrstimo okrog 60 ljudi-
proračuna tudi premalo obveščeni. Večkrat se ne jezijo na prave povzročitelje težav. Ker šibkejše občine ne morejo zagotoviti šolstvu toliko denarja, kot ga lahko razvite, pride do tega, da slednje lahko dajo tudi dvakrat več denarja na učenca, čeprav je v vseh osnovnih šolah enak učni program. »Zato smatram, da edino enotna izobraževalna skupnost v vsej Sloveniji lahko trajneje uredi težave, s katerimi se ubadamo v manj razvitih krajih,« je dejal pedagoški svetovalec tov. Petančič in drugi so mu pritrdili. Današnji sistem financiranja je za manj razvita področja v osnovi slab. Slabše razvito šolstvo pa bo imelo prej ali slej posledice tud; v gospodarstvu in bo razlike v razvitosti lahko samo še povečevalo.
M. LEGAN
Najprej Tržišče, nato Blanca . . .
Na nedavni seji sveta za šolstvo so se udeleženci sporazumeli, da je pametno združevati sredstva za stanovanjsko izgradnjo, ki se izločijo iz osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. S tem denarjem, ki bi ga dali kot posojilo, bi najprej dokončali fasado novega bloka v Tržišču, za tem pa bi začeli graditi stanovanja na Blanci, kjer bi bilo najceneje kar nadzidati stavbo krajevnega urada. Za Blanco bi prišli na vrsto tudi drugi kraji. V okoliških krajih so družbena stanovanja bolj potrebna, če hočejo tja dobiti učitelje, v središčih pa si nekateri prosvetni delavci že sami gradijo hiše. Ker se tudi slednji zanimajo za posojilo, bodo o tem dokončno odločili sami prosvetni delavci.
Julija higienski tečaj
Delavska univerza v Sevnici bo priredila ob začetku julija 25-urni higienski tečaj, ki je priporočljiv za vse, ki imajo opraviti z živili. Po končanem tečaju bo izpit. Tečajniki, ki ga bodo uspešno opravili, bodo dobili potrdila, ki jih bodo lahko predložili ob pregledih sanitarne inšpekcije kot dokaz strokovnosti, čas za prijave je bil do 20. junija. Prijavilo se je precej kandidatov.
PRED DANAŠNJO KONFERENCO ŽENA V TREBNJEM
Otroško varstvo - komaj v povojih
Složni smo v ugotovitvah, da smo zapostavili razvoj družbenih služb in da je današnja zaposlena mati tako rekoč sužnja vsakdanjega dela. Malo pa je bilo do sedaj narejenega, da bi ji pomagali. V trebanjski občini je otroško varstvo še prav na začetku. O svojih težavah bodo žene spregovorile na konferenci, ki bo danes ob 14. uri. Poleg otroškega varstva bodo obravnavale tudi zdravstveno varstvo šolskih in predšolskih otrok, šolske kuhinje in drugo.
Znano je, da so možnosti naše občine omejene, vendar je bilo, tudi če to upoštevamo, premalo narejenega za varstvo otrok in pomoč zaposleni materi. En vrtec, ki ne ustreza zahtevam, je vse, kar lahko pokažemo. Prisluhnimo, kaj pravi Zalka Ma-jerle, predsednica občinske zveze Društev prijateljev mladine: »Pred dvema letoma smo imeli precejšnje načrte. Ugotovili smo, da je okoli 200 mater pripravljenih dati otroke v varstvene ustanove, sedanje potrebe pa so bržčas še večje. Tribližno tretjina jih pride na vsako občinsko središče: Trebnje,  Mirno in
Mokronog. Začasno so težave odstranjene le v Trebnjem. Vendar prostor še daleč ne ustreza ne po velikosti ne drugače. 30 otrok vseh starosti se uči, hrani in igra v eni sami sobi. Svoje kuhinje nimajo in nosijo hrano kar iz gostilne. Ni potrebno posebej reči, da razmere ne ustrezajo osnovnim vzgojnim načelom- Kazalo je, da bomo kmalu dobili prostore v novem bloku, vendar gradnja stoji«
še slabše je stanje na Mirni, kjer je vse več zaposlenih mater. Enkrat so že pripravljali opremo, pa ni bilo prostora. Zdaj vse miruje, ljud-
je pa iz dneva v dan vse bolj občutijo vrzel.
Več iznajdljivosti so pokazali v Mokronogu- »Do začetka šole bi radi vselili otroke; 30 se jih je do sedaj prijavilo. V vrtec bodo lahko šli tisti od 3. leta naprej. Plačati bo treba 5 do 8 tisočakov na mesec- Podjetja nam pomagajo pri ureditvi prostorov,« je dejala predsednica tamkajšnjega Društva prijateljev mladine Polonca Pavšič, ki si skupno z Justi Koračin in drugimi ženami veliko prizadeva, da bi uresničili njihovo veliko željo.
O vsem tem bodo danes spregovorile žene. V svojih zahtevah in željah bodo potrebovale stalno in večjo pomoč družbe in gospodarstva, saj varstvo otrok ni samo pomoč družini, temveč sestavni del prizadevanj za večjo ustvarjalnost in resnično enakopravnost žena-mater.
M- LEGAN
Privolitev za prispevek na mestna zemljišča
Na torkovem zboru občanov, ki se ga je udeležilo blizu 80 ljudi, je po dveurnem razpravljanju prevladalo mnenje, da je treba od občanov zbirati denar za vzdrževanje komunalnih naprav — Privolili so v odlok o prispevku na mestna zemljišča
Po   novih   načelih,   ki se ^ uveljavljajo  z   reformo, bo I moral vsak kraj sam skrbe-■ ti za vzdrževanje svojih ko-I munalnih  naprav.   Zato le-I tošnji proračun občine Treo-nje ne vsebuje več teh stroškov, temveč prenaša te obveze  na  krajevno skupnost. Ker si morajo krajevne skupnosti zagotoviti stalen vir dohodkov, je  predvidel zvezni zakon  prispevek  na mestno zemljišče.  Občinska skupščina je že v januarju pogojno sprejela odlok o tem prispevku, ker ni bilo mogoče y ta-
Predavanje Boga Gorjana
22. junija je na povabilo občinskega komiteja in Delavske univerze predaval v gasilskem domu v Sevnici zvezni poslanec Bogo Gorjan o gibanjih v mednarodnih odnosih in vlogi Jugoslavije. Podobna predavanja so stalna Dblika izobraževanja občanov.
K
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
Odkupna postaja za zdravilna zelišča, Novi trg 9 - tel. 21-304, Novo mesto
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
V tem tednu vam priporočamo nabiranje naslednjih zdravilnih zelišč-
Cvetje: arnike (2.000 Sdin), lipe (700 Sdin), rdeče deteljice (500 Sdin), bele deteljice (500 Sdin).
Listje: šmarnice brez pecljev (500 Sdin), bršljana (250 Sdin), melise (600 Sdin), jetrnika (600 Sdin), robide (lfO Sdin), grenke deteljice (500 Sdin).
Rastline: vodne kreše (300 Sdin), grenke ramšele (2.000 Sdin), ženiklja, zdravilnega jetičnika, črno-bine, škržolice, melise.
Korenine: bodeče neze-kompave (700 Sdin), srčne moči (1.500 Sdin), baldrijana (1000 Sdin), regrata.
Lubje: češminovih korenin (500 Sdin), krhlike (330 Sdin).
Razno: brinjevi vršički (0,80 Sdin), seme jesenskega podleska (6.500 Sdin).
Zdravilna zelišča plačujemo nabiralcem po navedenih cenah.
Nabirajte samo tista zelišča, ki jih dobro poznate, da ne bo vaš trud zaman.
ŠOLSKO MLADINO IN OSTALE NABIRALCE OPOZARJAMO na nabiranje semena jesenskega podleska (čmerike, ušivca, mrazovca), cisto seme bomo plačali nabiralcem po 6.500 Sdin. Zaradi izredno visoke cene se vam nudd priložnost dobrega zaslužka.
Ce vaša zadruga zdravilnih zelišč ne odkupuje, se za navodila in pojasnila obrnite na našo odkupno postajo ▼ Novem mestu, Novi trg 9, telefon 21-304.
ko kratkem času pripraviti in sklicati zborov volivcev. V trebanjski občini imajo trije kraji status mestnih naselij: Trebnje, Mirna >n Mokronog. Ker so na Mirni sprejeli samoprispevek .^a asfaltiranje ceste, v Mokronogu pa še prej za vodovod, so v teh dveh krajih odložili prispevek na prihodnje leto.
Drugače je v Trebnjem. Potrebe so velike, denarja ni. Komunalne naprave je tre-vzdrževati in izpopolnjevati. Prebivalci so se že nasadili na urejenost. Krajevna skupnost potrebuje stalen vir dohodkov, tak pa je prispevek od" mestnega zemljišča. Ko so pripravljali odlok, so upoštevali zmanjšanje realnih dohodkov prebivalcev, zato so predlagali najnižjo varianto po kateri bi zbrali 360.000 S-DIN na mesec. Uporabniki stanovanj družbene lastnine bi prispevali na mesec 10 S-DIN od kvadratnega metra koristne površine, lastniki hiš pa 3 S-DIN od stavbnega zemljišča, ne pa od kmetijskega zemljišča. Ker pa se lege hiš glede na komunalne naprave med seboj razlikujejo, so uvedli pet kriterijev, od katerih vsak lahko zn:ža
■na
prispevek za 20 odst. Ce ima kdo asfaltno cesto in javno svetilko bliže od 100 m, možnost priključka na vodovod, kanalizacijo in elektriko, bo plačal ves znesek, če pa ne, pa ustrezno manj.
Da bi prebivalci Trebnjega sami presodili in privolili v plačevanje prispevka, je bil sklican 14. junija zbor volivcev. Po dveurnem razpravljanju je zmagalo mnenje, da je prispevek treba uvesti. Upravne organe čaka še obilo dela, kajti treba je vse sporne stvari z vsakim prizadetim natančno urediti, ker gre za stalen prispevek. Prispevek bodo začeli pobirati s 1. julijem in ga bodo najemniki stanovanj plačevali hkrati z najemnino.
M. L.
TREBANJSKE NOVICE
Tudi klavnica na Dobu
Pregšnji teden je kmetijsko posestvo Slovenska vas (KPD Dob) dobilo pristanek komisije za uporabo nove klavnice, ki ustreza predpisom. Klavnica ima črevarno, skladišče kož m hladilnico, zraven pa je tudi prodajalna, ki je bila odprta že pred več tedni.
Prebivalci Svetinj in okoliških vasi so praznovali v nedeljo, 19. junija, prvi praznik krajevne skupnosti, ki J bil hkrati proslava 25-letnice vstaje. V bližini Krivcev*, ga kozolca, kjer so se sestajali aktivisti, ko so V* pravljali oboroženo vstajo, je govoril Bogdan Osoini^ ki je nekdaj tu vodil pripravljalne sestanke. Za to si vesnostjo so položili še venec k spomeniku narodnem heroja domačina Jožeta Slaka-Silva in drugih paau» borcev na Gornjih Vrheh. Na sliki: tovariš Osoin*^ govori na slovesnosti (Foto: V. Juvanc)
»GORJANCI« pod prehudim osnim pritiskom
Podjetje ima letos dva tovornjaka »fiat« s prikolicama in dvoje avtobusov več — Letošnje investicije  (150 milijonov)  brez kreditov
PRVI GOSTINSKI »GAUDEAMUS« V NOVEM MESTU — 11. junija so končali redno šolanje tudi maturantje srednje gostinske šole v Novem mestu. Letos prvič pa so šli skozi mesto v tradicionalni maturantski povorki. Na tem pohodu so manifestirali marsikaj zanimivega iz gostinskega poklica. Tudi na sodček žlahtne kapljice niso pozabili in so ga nesli na čelu sprevoda. (Foto: Ivan Zoran)
Podjetje Gorjanci bi moralo iz javnega prometa vzeti vse svoje tovornjake in avtobuse, da bi zadostilo predpisu o dovoljenem osnem pritisku. Predpis je namreč tako hud, da to prevozniško podjetje niti praznih avtobusov ne bi smelo poslati na cesto. Do zdaj so GORJANCE že devetkrat prijavili sodniku za prekrške. Da bi podjetje v prihodnje lahko pošiljalo tovornjake in avtobuse v javni promet, bi moralo vsa svoja vozila opremiti še s tretjo osjo, za to pa bi porabilo okoli 140 milijonov S-DIN.   Pristojni republiški
Več tednov je tega, kar so v Dolenjskih Toplicah volivci sklenili, da bodo za novi vodovod poleg redne vodari-ne prispevali še po 170 S-DlN za vsak kub. meter porabljene «. vode. Tako so se odločili v želji, da se bo pereče vprašanje pitne vode v tem zdraviliškem kraju naposled ne le umaknilo z dnevnega reda sej krajevnih organov, marveč tudi rešilo. Sklepa so se vsi razveselili, saj so se umazane vode iz sedanjega vodovoda nedvomno že zdavnaj prenasitili.
Zdaj bi moralo biti vse pripravljeno za začetek del, o tem, kdaj se bo začelo, pa v resnici ni ne duha ne sluha. Nihče namreč še ne ve, ali bo kdo zbral 25 milijonov S-DIN kot soudeležbo k posojilu (v tej vsoti), ki
Vitomir Šunjić — prvak za junij
romnalnega brzoturnirja za me. *j» junij se je udeležilo štirinajst igralcev. Zmagal je z 10 točkami Stokanovič, drugi je bil Hrovatič (? in pol), tretji Tone Sporar (9), četrti Marko Picek (8 in pol) peto in šesto mesto pa sta si razdelila z 8 točkami Sume Fink in Bi-jelanovič itd. Omenjenih šest si je pridobilo pravico igrati na finalnem turnirju.
14. junija je bil odigran finalni brzoturnir. Kot na majskem je tudi na tem zmagal mojstrski kan. uidat Vitomir šunjić. Osvojil je |> točk; bil je dvakrat poražen, ^ sicer z mladim Jerančičem in M. Pičkom, medtem ko je vse. ostale nasprotnike premagal Na drugo mesto se jc deloma presenetljivo uvrstil Tomislav Petkovič z 8 točkami in pol. Doživel je le en poraz, iy to z zmagovalcem, trikrat pa / nmiziral, kar ga je spravilo ob prvo mesto. Tretje mesto je dosegel s 7 točkami in Pol Tone Skerlj, četrto in peto mesto sta si razdelila s 6 točkami in pol Igor Penko in Marko "Pjcek, pri čemer je plasma M. Picka šteti za uspeh, medtem ko Penko že na drugem turnirju ni igral najbolje, saj je doživel kar •-fi poraze. Solidno šesto in sed-nio mesto sta si s 5 točkami in Pol razdelila mladinca Stokanovič jO sporar. Zaradi boljšega uspeha proti zmagovalcem pa je Sto-fcmovic" postal finalist za mesec julij poleg prvih petih, Sporar pa bo moral igrati na polfinalu. Osmo mesto je zasedel s 4 točkami in Pol Turij Picek, kar predstavlja Panj slab rezultat, je pa imel pre-
organi so že sami ugotovili, da je predpis o dovoljenem osnem pritisku prehud, predvsem pa bi ga morali izvajati postopoma, ne na mah; pričakujejo pa, da se bo še marsikaj omililo.
Podjetje je letos povečalo število vozil. Nabavilo je dva tovornjaka »fiat« s prikolicama in dva avtobusa. Avtobusa sta sodobno opremljena in ju bodo v sezoni porabili za turistične prevoze, sicer pa bosta vozila na rednih avtobusnih progah.
Delavnice v Straži oziroma Vavti vasi bodo GORJANCI
ga je republiški vodni sklad že odobril, in s tem prevzel nase nemajhno odgovornost, ali bo priložnost padla v vodo.
Za kredit je občina prosila, ker nima sredstev za komunalno dejavnost in tudi za vodovod v Dolenjskih Toplicah ne. Nič na boljšem ni podjetje VODOVOD. To novomeško podjetje načelno ne odklanja skrbi za topliški vodovod, vendar si je zaradi velikega računa ne upa naprtiti samo na svoja pleča. Zahtev po novih vodovodih je vse več, VODOVOD bi pa lahko komaj eni večji sam ustregel.
Prebivalstvo Dolenjskih Toplic bo za nov vodovod zbralo okoli 3 milijone S-DIN. Kdo mu ga bo torej omogočil zgraditi?
cej smole, saj je izgubil več dobljenih partij Deveto mesto je zasedel s 4 točkami Miha Hrova-tič, deseti je bil s 3 točkami in pol Ferdo Avsec, enajsto in dvanajsto mesto pa sta si razdelila z 2 točkama in pol Stane Fink in Bojan Jerančič. JEK
povečali, uredili centralno ku javo in asfaltirali ploščad pred delavnicami.
Letošnje investicije bodo znašale okoli 150 milijonov S-DIN, pri tem pa ne bo porabljen en sam dinar iz kredita.
Škrjanče premajhne za vodovod
škrjančani pijejo vodo iz studenca, ki bi ga bilo treba očistiti, povečati in (verjetno) razkužiti. Ko si je ta studenec ogledala komisija, so ji nekateri domačini prišepe-tali, da bi bilo bolje napeljati v naselje vodovod. Neki gospodar je izjavil, da je pripravljen prispevati 800.000 S DIN in še več, če bi vodovod res zgradili. Predstavniki krajevne skupnosti v Novem mestu pa so zmajali z glavami, ko so zvedeli za to željo Škrjančanov, saj niti ne vedo, če bodo dobili sredstva za vodnjak, škrjanče štejejo le nekaj hiš, zato bi bil vodovod zanje le predrag ...
NOVOTEKS, SGP PIONIR in INIS bodo za ureditev br-šlinske ceste prispevali tretji, no sredstev. Manjše delovne organizacije in posamezniki še niso javili, ali nameravajo kaj primakniti. Pričakujemo, da se bo do začetka del (v avgustu) le nateklo dovolj denarja. Skoraj gotovo je, da bo ta cesta asfaltirana in ustrezno opremljena do konca leta 1966.
če bo dovolj sredstev, se bodo letos pričela tudi obno-
vitvena dela na Trdinovi cesti. Načrti so narejeni, predračun del pa znaša 150 milijonov S din. Občina išče najboljšega izvajalca. Sredstva bo treba zagotoviti, ker v občinskem proračunu za to cesto ni dinarja. S samoprispevkom delovnih organizacij in občanov bi morali zbrati vsaj toliko denarja, da bi Trdinovo cesto uredili do križišča s Kristanovo ulico. Za zdaj je pripravljen le denar za javno razsvetljavo na tej cesti.
Asfaltno prevleko naj bi le. tos dobili še škrabčeva in Cvebarjeva ulica, avtobusna postaja na Novem trgu in konzolni most.
Te dni se bodo nadaljevala tudi dela na novem avtobus-
Partizanov tabor
Kakor vsako leto tudi letos prireja TVD Partizan Novo mesto taborjenje na Valeti pri Portorožu. Taborjenje bo v dveh izmenah, in sicer: od 18. 7. do 1. 8. prva izmena in od 1. 8. do 15. 8. druga. Cena za posamezno izmeno je 12 tisoč S din za šolsko mladini 14.000 za zaposlene in 6000 za predšolske otroke s starši. Interesente prosimo, da se prijavijo do 5. julija pri Ružici Kovačič, Kettejev drevored 18.
Upravni odbor
nem postajališču na Cesti komandanta Staneta pri INDUSTRIJI OBUTVE. Do več. dnevnega zastoja je prišlo zaradi pomanjkanja delavcev.
H V SOBOTO, 2. JULIJA, bodo ob 20. uri na prostem pri gostišču na Loki predvajali celovečerni film »Kuba 58«, ki prikazuje borbo tamkajšnjih revolucionarjev proti vladi Batiste. To filmsko predstavo je organiziral zavod za kulturo-prosvetno dejavnost v počastitev dneva borca. Ce bo slabo vreme, bodo film predvajali v domu kulture. Vstopnina 1 Ndin.
■ KOSCI BI BILI dobrodošli na zelenicah v parku j za pošto, kjer je trava že primerno visoka. Prav tako bi lahko kdo požel visoke koprive za plotom med Ljubljansko in Vavpotičevo ulico. — Sredi mesta res ni lepo videti tako zanemarjene kotičke.
B ŽE DALJ ČASA PRAZNO stavbo poleg Pero ve gostilne na Cesti komandanta Staneta (bivšo Brvar-jevo hišo), so pred kratkim le začeli urejati. Stanovanjsko podjetje bo za potrebe mesnega pre-hranskega podjetja Novo mesto urdilo v pritličju stavbe bife in expres samopostrežno trgovino, kjer bodo prodajali tudi topla jedila. V prvem nadstropju pa bodo pisarne. Vsa dela bodo predvidoma končana do konca letošnjega septembra.
H POTROŠNIKI PRAVIJO, da je izbira mesa v novomeških mesnicah nedvomno najslabša daleč naokrog. Strankam, ki pridejo nakupovat dopoldne, ponudijo največkrat žilavo govedino s pripombo: »Zjutraj smo imeli lepe kose,
Po etru med Novi m mestom, Popovačo in Ribnico
Nedavno radioamatersko srečanje pionirjev iz Novega mesta, Ribnice in Popovače, o katerem smo v našem listu že poročali, je prejšnji teden doživelo ponovitev.
Tokrat so se domenili, da skupaj proslavijo letošnji zaključek šolskega leta. 15. junija se je v prostorih novomeškega Radiokiuba zbralo nad 50 pionirjev in pionirk. Vodja radioamaterjev tovariš Dominik se je zaman trudil, da bi dobil zvezo s Popovačo, in pionirji so se žalostno razšli. Določili so nov datum: 17. junij. Tokrat je srečanje uspelo, samo brez sodelovanja ribniških pionirjev.
Pionirji iz Popovače so zaželeli novomeškim pionirjem lepe počitnice. Nato je sledil program novomeških pionirjev, in proslava je trajala dobro poldrugo uro.
Čestitamo pionirjem iz Novega mesta, Ribnice in Popovače za sodelovanje in novo obliko zbliževanja mladih v JPI. *        M. TRAT AR
Danes o otroškem varstvu
Svet za socialno varstvo in varstvo družine pri ObS v Novem mestu sklicuje za danes ob 8. uri razpravo o tezah za republiški zakon o otroškem varstvu in otroškem dodatku ter o osnutku zveznega splošnega zakona o otroškem varstvu in otroškem dodatku.
pa bi takrat prišli.« Kdor pa pride zjutraj, takoj ko mesnico od-pro, ne naleti na dosti boljšo izbiro. Razen tega da primanjkuje lepe svinine in teletine, tudi jeter, možgan, srca in druge drobovine skoroda ne vidimo. Nič čudnega, če se motorizirani potrošniki, zlasti ob sobotah, vozijo k mesarjem na Otočec, v Šmihel ali celo na Suhor, kjer ji postrežejo dosti bolje.
H RIBJA RESTAVRACIJA je bila v soboto in nedeljo zaprta, ker so prostore čistili in pleskali. Tudi v ponedeljek dela še niso bila končana v vseh gostinskih sobah, vendar so gostom na ljubo v veliki točilnici že poslovali. Računajo, da bo ribja restavracija povsem urejena šele čez nekaj dni.
■ ŽIVILSKI TRG je bil v ponedeljek zelo dobro založen. Na zgornjem delu tržnice so prodajali le zelenjavo in živila, medtem ko je bil nepokriti prostor na razpolago kramarjem in lončarjem. Borovnice so prodajali po 3 Ndin liter, jagode po 4 Ndin, češnje po 2 do 2,50 Ndin, jajca po 0,60 Ndin karfijolo po 3,50 Ndin kilogram, kumare po 4 Ndin, solato po 2 Ndin, zelje po 1,50 Ndin kilogram, fižol po 3 Ndin, paradižnik po 4 Ndin, čebulo v šopkih po 1,50 Ndin, peso v šopkih po O.fiO Ndin.
■ PRETEKLI TEDEN je rodila Ida Ltizar z Zagrebške ceste, blok A — dečka.
j Odlikovanje iz leta 1951? }
Poverjeniki ZB (tak0 pravimo tovarišem in tova- I
B    rišicam, ki pobirajo članarino) raznašajo te dni po j
fi    Novem mestu (morda je tudi kje drugod taKo?) J
g    članom ZB odlikovanja. Iz potrdil je razvidno, da jj
1 je Prezidi] Zvezne skupščine podelil ta odlikovanja |j i    že 10. decembra 1951, alt pred skoraj 15 leti.
Moramo se vprašati: kje so bila ta odlikovanja 1
jj    toliko časa in kako to, da jih vročujemo na ta*o j
jj    omalovažujoč način9 O napakah pri podeljevanju g
J    odlikovanj smo v našem listu že pisali.  Mar je g
jj    upravičena kritika naletela na gluha ušesa? Kako i
1 je le pri srcu tovarišem in tovarišicam, ki prejme- g 1    jo odlikovanja na tako omalovažujoč način?
Sedanjemu odboru ZB pač ne moremo prtiti 1
jj    krivde za to, ker so odlikovanja našla lastnike šele S
g    po 15 letih. Za slovesno podelitev pa bi morali po- i
I    skrbeti! Odlikovanja podeljujemo za izredne zaslu- H
1    ge. Tako, kot ne morejo zbledeti zasluge, tako tudi g
g odlikovanja ne morejo izgubiti vrednosti in pome- g §f    na, pa čeprav jih izročamo s 15-letno zamudo!
IillU!IIIIU!llllllll!!!lil!ll!'«
Kdo bo dal vodo TopHeanom?
Asfaltna prha po novomeških cestah
Letos bi naj začeli urejati in asfaltirati bršlinsko cesto, Trdinovo, Škrabčevo in Cvelbarjevo ulico ter Novi trg. O pripravah, možnostih in zbiranju sredstev je načelnik za gospodarske in družbene dejavnosti pri ObS Marjan Simič povedal:
Novomeška kronika
Na gor lanski ognjeni crti
Gorjanski bataljon je imel Po ofenzivi zborno mesto na špilarjevi špici. Nekaj dni Po končani ofenzivi je že bil Pripravljen za nove akcije, Prav tako pa so bili skupaj tudi skoraj vsi podokrožni in okrajni aktivisti. Vsi skupaj so izgubili 21 ljudi. Tudi Cankarjeva brigada je bila °krog 10. novembra v Gorjan-cih in je njen IV. bataljon Usedel Javorovico, oba Ba-^a in Vodenice z Ržiščem.
Cankarjeva brigada je sklicala 14. novembra svoje vojsko sodišče. Na Javorovici s° domačini med ofenzivo ^icli borca Gorjanskega bataljona Vebleta, s partizan-sk-im imenom štajerc, in ga &° mučenju predali belogar-^fstični postojanki na Brezo-Vlci. Na javni razpravi pod
vaško lipo je sodišče Cankarjeve brigade spoznalo za krivega Jožeta Zagorca, po domače Hrovatinčevega, in ga obsodilo na smrt. Ustrelitev je bila izvršena takoj.
V Borštnarjevem dnevniku je opisan pohod Cankarjeve brigade preko Gorjancev in nastanitev na Javorovici 18. februarja 1943. Tiste dni je italijansko letalstvo bombardiralo položaje okrog Javo-rovice, Bana in Ržišča. Bombe niso padale v vas, pač pa v okolico. Te priprave so bile zaradi napada hrvaških in slovenskih brigad na belogar-distično postojanko Pleterje od 19. do 21. februarja 1943. Napad je popolnoma uspel, ker je bila postojanka opuščena. Do italijanske kapitulacije 9. septembra 1- 1943
4
so bile na tem področju samo manjše praske patrol.
Iz zahodnodolenjskega odreda, ki je imel takrat svoj sedež v Dragah preko Gorjancev, je 1. junija 1943. odšla patrola. V njej so bili: komandant Anton Kambič — Dušan, Anton Tomšič — Ko-stja iz Apnenika, Franc Co-larič — Pilat iz Podbočja, Jože Unetič — Šuštar iz Kostanjevice, Janez Berdik iz Velikega Bana, Janez Remus iz Oštrca in Zlobko iz Skopic. V opoldanskih urah so prišli preko Javorovice in Bana na Ržišče, kjer so nekaj časa posedeli. Pot jih je vodila v Podbočje. Ko so prišli do vodnjaka   med   Ržiščem in
Vodenicami, je zaregljal iz neposredne bližine mitraljez. V krvi so nepremično obležali Anton Kambič — Dušan, Janez Berdik, Janez Remus in Anton Tomšič. Pri drugem rafalu sta bila zadeta Franc Colarič — Pilat in Zlobko, medtem ko je Jože Unetič — Šuštar ostal zdrav. Z veliko težavo je oba ranjenca zvlekel na varno.
Borci so onemeli nad izgubo izredno priljubljenega komandanta  Dušana.  Da bi
Piše Joire Zamijen-Drejće
maščevali smrt soborcev, so se vrgli v še odločnejše boje.
Ob kapitulaciji Italije sta Podgorje in vsa dolina zaživela v svobodi. Kjer še ni bilo narodnoosvobodilnih odborov, so jih izvolili in so ta-
koj začeli delati. Od odborov Osvobodilne fronte so prevzeli vsa oblastvena dela. Ljudje pa so volili tudi svoje odposlance v zbor. Krajevni narodnoosvobodilni odbor Drča je izvolil Jožeta Zagorca z Javorovice za svojega zastopnika v Zbor odposlancev slovenskega naroda.
Partizanska vojska je odšla na nemško mejo. V oktobru je bila Gubčeva brigada na položajih okrog Kostanjevice. Njen II. bataljon je zavzel položaje okrog obeh Banov, Ržišča in obeh Vodenic. Od tam je tolkel sovražnika v Kostanjevici. Posebno uspešno je bilo topništvo, ki je tolklo v sredino Kostanjevice.
Nemška ofenziva konec oktobra je prinesla tem krajem velikansko škodo. Samo v teh vaseh je bilo po takratnih cenitvah za preko 2 in pol milijona lir škode.
Po končani nemški ofenzi-
vi postanejo vasi Javorovica, oba Bana, Ržišče in obe Vodenici važne strateške postojanke. Prva zasede te položaje v začetku novembra 1943 Gubčeva brigada, četrti bataljon je dobil nalogo nadzorovati teren okrog Kostanjevice, minirati cesto Kostanjevica — Novo mesto in most pri Mršeči vasi. Skoraj vsak dan se spoprime z močnimi belogardističnimi patro-lami, a jih vedno požene v beg proti Kostanjevici. V januarju 1944 postajajo izpadi sovražnikov vedno močnejši. Gubčeva brigada zamenja na teh položajih IV. bataljon s I. Dne 21. januarja pritisne sovražnik iz Orehovice in Prekope ter se pri Malem Banu združi. Prav ta združitev pa bi bila skoraj pogubna za četo I. bataljona, ki se ji je komaj posrečilo izvleči se iz zanke. Pri Pleter jih ji pride na pomoč cel bataljon, ki požene belogardiste v beg.
Zdravnik vam svetuje
NK »Celulozar« -nogometni prvak
Mladi nogometaši krškega »Ce-lulozarja« so preteklo nedeljo v zadnjem kolu doma premagali najnevarnejšega tekmeca z rezultatom 5:0 in s tem osvojili prvo mesto v cel jaki nogometni podzvezi. Nihče ni pričakoval, da se jim bo po hudih porazih v prvih kolih spomladanskega prvenstva posrečilo dohiteti tekmece, posebno še, ker zaradi zaposlitve na izmenskem de. lu niso mogli redno vaditi. Za doseženi uspeh sta zaslužna predvsem trenerja I stenic in Seme.
PAVK
NK Partizan : NK Vojnik 6:2
Prvenstvena nogometna tekma, na kateri so igrali v nedeljo se-novski nogometaši v Vojniku s tamkajšnjim nogometnim klubom. Se je končala z zmago Senovča-nov (i:2. Senovsko moštvo je igralo zelo dobro in je upravičeno Zmagalo. Rezultati senovskega nogometnega kluba so letošnjo sezono razmeroma dobri in lahko rečemo, da so gledalci bili letos s svojimi nogometaši zelo zadovoljni.
R. K.
IX. DOLENJSKA REGATA 19. JUNIJA
Pddesot čolnov na Krki v Novem mestu
Osmerci so letos prvič tekmovali
Tradicionalna IX. dolenjska regata je minila v lepem vremenu in ob udeležbi številnih čolnov — nastopilo jih je kar 50 — ter 155 tekmovalk in tekmovalcev iz I/.ole, Kopra, Bleda, Ljubljane. Maribora, Reke in Novega mesta, škoda, da se prirediteljem ni bolj posrečila organizacija, ker bi bili številni gledalci na Loki tudi po tej stran: povsem zadovoljni. Poznalo se je, da v Novem mestu že dalj časa nismo imeli  podobne prireditve.
Nekaj pred drugo uro se je regata začela z izločilnimi tekmovanji v skiffu, nato pa so se pomerili mladinci s četverci s krmarjem na 1.200 m dolgi progi. Vse &o pol pete ure smo lahko gledali bolj ali manj zanimive boje, vendar so glavno besedo za lovorove vence imeli veslači z Reke, iz Izole in z Bleda. Najzanimivejša veslaška disciplina — tekmovanje osmercev — je bila letos prvič na programu dolenjske
regate. Pri mladincih so o zmagi odločali centimetri. Večjo srečo so imeli veslači »Jadrana« z Reke, njihova posadka je zasedla prvo mesto tudi pri članih, potem ko je bila kombinirana ekipa Bleda in Arga diskvalificirana, ker je s čolnom zašla s proge.
Novomeščani gostom iz drugih krajev Slovenije in Hrvatske niso bili kos in so v vseh disciplinah obtičali na zadnjih mestih, četudi včasih z malenkostno razliko za zmagovalcem.
Rezultati: četverec s krmarjem — mladinci: l. Bled (Fon, Neči-mer, Janša, Potočnik, Knaflič) 4:19,4, 2. Argo — Izola 4:20,2, 3. Jadran — Reka 4:21,8, skiff — pionirji 500 m: 1. Silvo Vran (Argo — Izola) 2:15,4, 2. Darko Prizmić (Jadran — Reka) 2:16,4, 3. Stane Kavšek (Krka — Novo mesto) 2:17,0; doulile scull — mladinci 1>00 m: 1. Argo — Izola (Grizonič, Radovac) 4:23,6, 2. Jadran — Reka 4:25,4, 3. Krka —
ŠPILAR: »"Mshs tekmovanja nimajo smisla!«
Zadnjič smo obljubili, da bomo po vrnitvi novomeške pionirske atletske ekipe, ki je v Sarajevu ponovila lanski uspeh (osvojila je drugo mesto v konkurenci najboljših ekip Jugoslavije), zapisali nekaj podrobnosti. Te nam je posredoval vodja novomeške ekipe in njen trener Marijan špilar, znani atlet in reprezentant.
Trebnje : Šenčur 3:1
19. junija so odbojkarji TVD »Partizan »Trebnje« premagali v Šenčurju domačine z rezultatom 3:1 (15:3, 14:16, 15:13, 15:12). Tekma je bila zanimiva in lepa, saj so se domačini trdovratno branili. Pri gostih se je še posebej izkazal F. Opara s točnimi in skoraj neubranljivimi udarci na mreži. Sod. nik ni sodil ostro, vendar na splošno dobro. Gledalcev je bilo okoli 50.
Eno kolo pred koncem pomladanskega dela tekmovanja vodi med desetimi ekipami Triglav iz Kranja. Ker je to nedeljo drugoplasirano moštvo Kočevje gladko izgubilo z vodečo ekipo (z rezultatom 3:0), ga je Trebnje po številu točk dohitelo, vendar ima Kočevje boljšo razliko v setih. Obe ekipi imata po 12 točk, Kočevje je drugo, Trebnje pa tretje. V zadnji tekmi spomladanskega dela pride gostovat v Trebnje Žirovnica, lanska članica prve slovenske lige.
ulz Sarajeva se vračamo nekoliko razočarani. Ni krivo to, da nismo bili prvi, kriv je sistem tekmovanja, ki je dovolil razne špekulacije in nepravilnosti,« je povedal Marijan špilar. »Prvo, kar me je razočaralo, je to, da smo videli na startu spet iste tekmovalce kot lani. Kot da se niso nič postarali, vedno imajo le petnajst let, čeprav se nekateri že brijejo! Nihče ni nič ukrenil, da bi goljufije z leti preprečili. Tudi jaz bi lahko peljal s sboj Slaka, Penco, Sljakovca in tako dalje. Razen tega v finale, med 12 najboljših v Jugoslaviji, niso prišle najboljše ekipe. Nekateri so očitno »delali« rezultate, saj so v Sarajevu dosegli po 300 do 400 točk manj. Zato tudi ni čudno, če je izpadla ženska ekipa iz Kočevja, ki je bila najboljša v Sloveniji. Mi smo prišli v finale skozi šivankino uho (po točkah smo bili šele enajsti!), v finalu pa smo bili navzlic oslabljeni ekipi ponovno drugi. Tu so dokazi, kako so drugod »delali« rezultate.«
Marjan špilar je tudi povedal, da so nujni republiški finali, ki naj bodo kvalifikacija za zvezni finale. Le v tem primeru bi se med najboljše v državi uvrstile ekipe, ki to zaslužijo. Povedal je, da je bilo tekmovanje zelo naporno (v vsaki disciplini je nastopilo po 48 tekmovalcev in se je zato tekmovanje   vleklo v največji
NOVOTEKS : KANAL 0:3
Novomeščani v republiški odbojkarski ligi nadaljujejo s slabo igro in porazi. V osmem kolu je na njihovem   igrišču  na  Loki s 3:0
Železničarji tekmovali v Krškem
Na tradicionalnem športnem srečanju direkcij J2 iz Zagreba in Ljubljane so bili preteklo nedeljo v Krškem doseženi naslednji rezultati: nogomet: Ljubljana—Zagreb 5:3 (3:2); odbojka: Ljubljana—Zagreb 3:0. Šahisti in bali-narji niso tekmovali, ker Ljubljančani niso imeli balinarjev, Zagrebčani pa ne šahistov.
PAVK
Šport v Kočevju
ODBOJKA. ze po zmagi nad odbojkarji Šenčurja prejšnjo nedeljo so se kočevski odbojkarji močno utrd'li na drugem mestu tabele. V 7. kolu so igrali doma z moštvom iz Žirovnice Za to igro je bilo med domačini veliko zanimanje, ker so pričakovali dobro tekmo. Igra je pokazala dru. Kače. Za domačine so nastopili: Bižal, Murovič, Poje, Kersnič, Ko-ruzar. Figar, Srko, čokorilo, Pogorele in Kavčič. Med igro so se večkrat menjavali. Zmagali so z rezultatom 3:0 (15:5, 15:11, 15:11). Gostje niso nudili močnejšega odpora, čeprav so ga domačini pri. čakovali. V 8. kolu so igrali s prvim na tabeli, »Triglavom«, v Kranju. (Kot smo v redakciji obveščeni, so to srečanje gladko izgubili, vendar so kljub temu obdržali drugo mesto.1
KEGLJANJE. Draga Šercerjeva je odpotovala i? Zrenj anin na skupne priprave 12 najboljših ke. glavk, od katerih jih bodo 8 izbrali za državno reprezentanco ki bo nastopil^ na svetovnem prvenstvu v Bukarešti če se bo šercerjeva uvrstila v reprezentanco, bo odpotovala v Romunijo kar iz Zre. njanina.
Za 25-letnico obstoja SD »Goranin« v Delnicah je bil med drugim turnir moških ekip v keglja, nju, ki so se ga udeležili tudi ke-pljači iz Kočevja, štiri naslona jo-ča moštva so se razvrstila: 1 Kočevje s 4810 podrtimi koglji. 2. »Jela«. Delnice, 4740, 3. »Goranin«, Delnioe, 4G74 in 4. »Radnik«, Delnice, s 4638 podrtimi koglji. NajboljSi posameznik je bil He-nigmari (Kočevje) z 843 drugi pa Pleše <»Je'a«, Delnice) z 810 podrtimi kegli' S to zmago so osvo. jIIi kegljali Kočevja stalni pokaj tega  turnirja. A. ARKO
premagalo moštvo Kanala. Novo-teks: Aš, Kusič, Lapajne, Berger, Goleš. Kopri vnik. Potrč, Prime, Resnik; Kanal: Kolenc, Slapernik, Berdon, žnidarčič, Jerončič, 2e-fran, Tušar. V boju s povprečnimi Kanalčani se Novomeščanom ni posrečilo dobiti enega samega niza. Na vsej tekmi so samo enkrat vodili — z 10:9 v zadnjem nizu. Sodnik Brajnik iz Ljubljane je dovoljeval nečisto igro in po nepotrebnem razpravljal z igralci obeh moštev.
LESTVICA PO 8. KOLU
Ljubljana 7  7  0  21:6 14
Branik 8   7   1   22:10 14
Jesenice 8   6  2  22:11 12
Kanal 8  5  3   19:13 10
Maribor 8  4   4   16:14 8
Črnuče 7   4   3   16:15 8
Izola 8  3  5  15:15 6
Kamnik 8   2   6   11:20 4
Novoteks 8   1   7    6:23 2
Crešnjevec 8   0  8    2:24 0 Tekma Ljubljana — Črnuče je
bila preložena. -si
Sevnica : Gotovlje
7:3 (4:1)
V zadnjem kolu zasavske nogometne lige so sevniški nogometaši premagali moštvo Gotovelj s 7:3 (4:1). Domačini so polnoma nadigrali nasprotno moštvo. Gole so dosegli (za Sevnico): Tratar 4, Kramar, Plazar in Kmetic pa po enega. Domači vratar je ubranil strel iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik neupravičeno dosodil v korist Gotovelj. Na sliki: zmagoviti Sevničani.
B. B.
Krmelj : Sevnica 18:12
Prvenstvena tekma zasavske lige se je konča:a t zasluženo zmago Krmelja. Ker je bila tekma pomembna je bila igra hitra in zanimiva, vendar tudi groba. Sodnik Danilo Koritnik iz Krškega je izvrstno sodil in dosledno kaznoval vsak prekršek. Pri domačih sta se odlikovala M. Metelko s 7 in C. Logar s 4, pri gostih pa Fi. lej s 5 in šunta s 3 zadetki. Zelo dobro je pri domačih branil mladi vratar Zdenko Kolovrat.
S to zmago si je moštvo Krmelja, ki je zmagovalec zasavske lige, priborilo pravico, da sodeluje na izbirnih tekmah za ljubijan. sko consko ligo, ki bodo 3. in 4. julija v Ljubljani. Rokometašem Krmelja želimo, da bi častno zastopali svoj kraj in sevniško občino. D. B.
go mesto dobili nagrade v obliki rekvizitov, vrednih 1000 Ndin (sprinterice, kopje, startno pištolo, stoperico in tako dalje) in da so bili najboljši: Hribernik, drugi na 600 m (7,6), Verček, tretji v metu krogle (12,87 m), Novinec, 523 cm v skoku v daljavo. Pod-javoršek, drugi v skoku v višino (160 cm) in tako dalje.
Mladim novomeškim atletom iskreno čestitamo in jim želimo (tudi pionirji in pionirke .iz Kočevja in iz ostalih krajev Dolenjske bi se s skrbnejšimi pripravami višje uvrstili), da bi se za prihodnje leto, za novo tekmovanje »Malih novin«, še bolje pripravili.
F. MIKEC
Novo mesto (Fink, Mevžek) 4:54,2; skiff — mladinke 500 in: 1. Da-vorka Buneta (Jadran — Reka) 2:13,2, 2. Bojana Sosič (Nauti-lus — Koper) 2:16,2, 3. Eva Frelih (Branik — Maribor) 2:30,4; dou-ble scull — pionirke 500 m: 1. Argo — Izola (Grlica, Cigolj) 2:05,4, 2. Krka — Novo mesto (Vizjak, Pavlin) 2:15,4; skiff — člani 1200 m: 1. Ivo Lazar (Argo
— Izola) 4:17,8, 2. Engelbert Žohar (Branik — Maribor) 4:25,8, 3. Janez Uro (Bled) 5:00,0; četverec s krmarjem — mladinke 500 m: 1. Argo — Izola (Pristov, Šturm, Toncetič L., Toncetič N., Bordon) 1:46,8, 2. Nautilus — Koper 1:54,2; četverec s krmarjem'
— pionirji 500 m: Jadran — Reka (Kružić, Veršič, Trinajstič, Star-natovid, Petričič) 1:53,5; skiff — mladinci 1200 ni: 1. Miljenko Ku-zele (Jadran — Reka) 5:18,0, 2. Drago Boškovski (Bled) 5:29.8, 3. Ljubo Črnko (Branik — Maribor)  5:42.8;  četverec s krmarjem
— člani 1200 m: 1. Bled (Klavora B., Klavora P., Colja, Bere, Bisl) 4:07.4. 2. Jadran — Reka I 4:10-2, 3 Argo — Izola 4:14,6; double scull — mladinke 500 m: 1. Argo
— Izola (Nada in Laura Koncetič) 2:01,8, 2. Jadran — Reka 2:07,1, 3. Krka — Novo mesto (Katja in Danica Močnik) 2:20,4; osmerce — mladinci 1200 m: 1. Jadran — Reka 3:24.6, 2. Argo — Izola 3:24,8; osmerce — člani 1200 m: 1. Jadran — Reka 3:17,2; čoln Argo-Bled je bil diskvalificiran.
IX. dolenjska regata je nedvomno dosegla svoj namen. Prizadevni organizatorji VK. KRKA iz Novega mesta so oživili tradicijo v času, ko novomeški šport nazaduje. Prav zato jim gre posebna zahvala. Želimo, da bi prihodnje leto lahko gledali na Krki še številnejše in kvalitetnejše zastopstvo veslaških klubov iz Slovenije in sosednjih republik.
-si
Znova stare moči v vodstvu
Strelstvo je bilo v Kočevju vedno priljubljen šport, ki je bil tudi organizacijsko dobro utrjen. Na lanskoletnem občnem zboru občinskega strelskega odbora pa so na. redili tvegan poizkus, ki se žal ni obnesel: v odbor so namreč izvolili preveč novincev, ki niso uspešno zamenjali starih organizatorjev. Zato so morali na letošnjem občnem zboru ponovno izvoliti v odbor nekaj starih, bolj izkušenih ljudi, ki bodo poskušali nadoknaditi zamujeno.
Zanimivo je, da je v strelskih družinah delo obstalo predvsem zaradi tega, ker so bile premajhne. Vsaka sindikalna podružnica je hotela imeti svojo družino ali sekcijo, niso pa imeli dela voljnih ljudi, čeprav stalno ugotavljamo, da kočevska mladina nima razvedrila,  je  v  strelskih druži-
nah ni najti. Na občnem zboru so sklenili, da bodo nekaj družin uki. nili ali združili, tako da bo na področju mesta ostalo le 5 strelskih kolektivov: SS Kočevje-me-sto; SD »Mirko Bračič«, ITAS; SD »Jože Šeško«, INKOP; SD Šalka vas — rudnik in SD Kočevska Reka.
V Kočevju so zelo ugodni pogoji za razvoj strelstva; urejeno je strelišče, za streljanje z zračno puško pa so prostori v domu telesne kulture. Treba je le poživiti organizacijsko delo in strelstvo bo spet dobilo nekdanje me. sto med športnimi dejavnostmi. Na zboru so sprejeli obširen program tekmovanj, če ga bodo uresničili, bodo spet utrdili to lopo in koristno tekmovalno zvrst.
A. ARKO
OBJAVE - RAZPISI
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA
Zavod za dopisno izobraževanje v Ljubljani
vpisuje: v I.—IV. razred tehniške šole strojne, električne, lesnoindustrijske in kemijske stroke;
v I.—IV. razred ekonomske šole;
v dveletno administrativno šolo;
v I. in II. stopnjo osnovne šole za odrasle (5.-8. razred).
Za ljubljansko območje bo odprt tudi večerni oddelek za I. in II. stopnjo osnovne šole.
VPISUJE TUDI V TEČAJE:
v začetni knjigovodski tečaj; v tečaj analitične evidence;
DIJAŠKI DOM »MAJDE ŠILC, ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU
razpisuje
sprejem novih gojencev
za šolsko leto 1966/67. Oskrbnina 200 N-DIN mesečno. Kandidati naj vložijo najpozneje do 4. julija:
1. vprašalno polo za sprejem go-
jenca, obrazec 1,74, kolkovano s 0,50 N-DIN;
2. dopisnico z natančnim naslovom za odgovor Prošnje, ki bodo prispele po 4. VII. 1966, bo komisija upoštevala le, če bodo v domu še prosta mesta.
KMETIJSKO-ŽIVINOREJSKA ŠOLA POLJČE, p. BEGUNJE na Gorenjskem
vpisuj e
v šolskem letu 1966/67 v I. razred učenec in učenke, ki se želijo izobraziti v živinoreji in poljedelstvu.
Šolanje traja dve leti. V šolo sprejmemo kandidate, ki imajo   veselje do živinoreje in poljedelstva in ki niso starejši od 18 let.
Lastnoročno pisani prošnji, kol-kovani z 0,50 N-DIN, naj prilože:
1. spričevalo o osnovni šoli;
2. zdravniško spričevalo;
3. izjavo staršev ali dajalca štipendije, da bo oskrbo v internatu redno plačeval
Vsa oskrba v domu šole znaša mesečno 182 N-DIN. Pri praktičnem delu zaslužijo učenci del sredstev za odplačilo oskrbnine v internatu. Absolventi se po končanem šolanju lahko zaposlijo v družbeni proizvodnji in se tam specializirajo za delo v živinoreji, poljedelstvu in strojništvu Zaradi širokega teoretično - praktičnega programa, ki daje tudi možnost za pridobitev vozniškega dovoljenja, je šolanje primerno za zasebne proizvajalce, ki bodo s pridobljenim znanjem lahko proizvajali več boljših proizvodov za tržišče.
Svet šole
NA DOPUSTU
Začel se je dopust. Vsakdo ga bo izkoristil na svoj način. Nekaj bo takih, ki bodo ostali doma, se kopali v bližnji reki ali potoku, se sončili na travnikih in ob robu gozdov. Nekaj jih bo odpotovalo v gore ali na morje. Zato je prav, da se malo spomnimo nevarnosti, ki nam lahko pokvarijo dopust.
Najprej je dobro, če vemo, da živčno neuravnovešeni ljudje in tisti, ki imajo slabo kri, spadajo v gore in ne na morje, če nočejo, da bi se na dopustu slabo počutili. Tisti pa, ki imajo luskavico, naduho ali druge preobčut-ljivostne bolezni, spadajo na morje. Za vse druge bolezni stvar ni tako hudo važna. Razumljivo pa je, da kdor ima revmo, ne bo tičal v mrzlem morju ali reki in jezeru cele ure, ker se mu bo sicer stanje poslabšalo. Morska in gorska klima, obe pospešujeta razvoj rdečih krvničk, povečata krvno barvilo in apetit, prezračita pljuča in z vsem krepita telo. Obe klimi sta lahko za prebolevnike raznih bolezni naravnost čarodejni. Morska klima je dražilna klima, ki z draženjem kože z vetrovi, kopanjem, čistim in vlažnim zrakom in ultravijoličastim sevanjem sončnih žarkov ugodno deluje na organizem. Gorska klima pa krepi organizem z vetrom in hladom, z nizkim zračnim pritiskom, čistim zrakom in sončnim sevanjem.
Ne glede na to, kam gremo, je sedaj poleti potrebno opozoriti na nekatere nevarnosti.
Sončenje ima svoj čar in svoj namen. Na soncu lepo porjavimo, v naši koži se razvije iz provitamina D proti-rahitični vitamin D, ki preprečuje rahitis. Vendar vsa reč skriva svoje nevarnosti. Ce se pojavimo na soncu s kožo v barvi jogurta in hočemo v nekaj urah porjaveti, se nam bo zgodilo, da ne bomo spali tisto noč in morda še naslednjo ne, da nam bo srajca ali bluza močno odveč, da nas bo peklo, tresla mrzlica in da bomo imeli visoko vročino. Koža bo zelo rdeča, ponekod celo v mehurjih, posebno na ramah. To pomeni, da smo se na soncu opekli. Čez čas se koža olušči. To je videti zelo lepo, kakšen hudo-mušnež nam celo pove, da smo pisani kot gadje, ki se tudi leve. Če nočemo biti opečeni, pač pa lepo porjaveli, potem se je potrebno sončiti počasi, postopoma: prvi dan samo nekaj minut, drugi dan pol ure, pozneje več. Upoštevati je treba, da sončni žarki odbiti od vodne gladine, pa naj bo to ob morju, ob rekah ali ob jezerih in bazenih, prav tako učinkujejo na kožo kot direktni sončni žarki. Zato se tudi v senci opečemo! V gorah pa se odbijajo sončni žarki od snega in svetlih skal na enak način ter je tudi učinek enak. Ker za oči ni dobro preveč svetlobe, nosimo ob morju in v gorah protisončna očala, ki nas obvarujejo pred slepoto zaradi bleščanja. Telo namažemo s kremo za sončenje, če nočemo opeklin. Ne bodimo nestrpni, pa bomo zagoreli in zdravi!
Kopanje je zelo prijetno, čim več zdržimo v vodi, več čofotamo, bolj smo zadovoljni. To je prijetno, lepo in prav. Da pa nas ne bi zagrabil krč, je bolje, da ne skačemo v vodo preveč razgreti. Bolje je, da se prej zmočimo. Prav tako je bolje, da ne skačemo v vodo s polnim želodcem, se pravi takoj po jedi; marsikdo je zaradi tega ostal pod vodo, kljub temu da je bilo dosti ljudi v bližini. Neplavači naj ne silijo v vodo, če ni v bližini kdo, ki zna dobro plavati in reševati. Prav tako naj tudi najboljši pla-vači ne plavajo predaleč v morje ali čez mrežo. Morski pes plava hitreje!
Užitki dopusta so prijetni, človek je na dopustu bolj lačen kot doma. Ker si radi kupujemo sadje, čeprav je drago, ne bo odveč, če ga kljub vročini in dopustniški lenobi operemo. Vnetje želodca ali črevesja, bruhanje in driska, slabo počutje in ležanje v postelji samo zaradi tega, ker nismo upoštevali najosnovnejših pravil higiene, je pravična kazen, vendar čisto odveč. Kužne klice se v vročini hitro razvijejo, zato je nevarnost, ki jo povzroča neoprano sadje poleti, toliko večja Iz tega razloga tudi ne smemo jesti prejšnji dan kupljenih salam, klobas in drugega mesa, če ga nimamo v hladilniku.
Tako. Malo navodil za dopust ne škoduje. Pomislimo kdaj nanje, pa nam bo morda dopust še prijetnejši, kakor pa upamo. Uživajmo v soncu, na zraku, na morju ali v gorah! Spočijmo se, naberimo si novih moči, potem pa spet z veseljem na delo!
Dr. BOZO OBLAK
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET
BREŽICE
ŠOLA ZA PRODAJALCE
bo v šolskem letu 1966/67 sprejela
80 (osemdeset) UČENCEV PRVEGA LETNIKA
POGOJI ZA SPREJEM SO:
1. starost 15 do 17 let (izpisek iz rojstne matične knjige),
2. končana osnovna šola  (šolsko spričevalo),
3. telesna in duševna sposobnost za poklic prodajalca (zdravniško spričevalo),
4. sklenjena štipendijska ali učna pogodba. Vpisali se bodo iahko tudi učenci brez sklenjenih pogodb, ako bodo podjetja sprejela učence na obvezno prakso v tistem času, ko niso pri teoretičnem pouku v šoli ("potrdilo podjetja).
Učenci morajo poslati vse potrebne dokumente ter predložiti prijavo (kolek 0,50 N-din) ravnateljstvu centra, najkasneje do 15. julija 1966. Za odgovor naj priložijo frankirano ovojnico. Ostala pojasnila dobite v ravnateljstvu centra v Brežicah vsak torek in petek od 8. do 12. ure.
14
DOLENJSKI LIST
št. 24 (847)
v tečaj finančnega knjigovodstva; v tečaj tehniškega risanja; v   jezikovne   tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine; v tečaj za skladiščnike; v tečaj za varnost pri delu; v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki.
Po dogovoru organiziramo za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje.
Dopisni pouk je kombiniran s slušnim.
Prospekt, prijavo in pojasnila dobite pri DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI, LJUBLJANA, Parmo-va ulica 39, tel. 316-043, 312-141.
Sport
Športne igre skoraj pri kraju
Samo še dve športni panogi sta Preostali in pri kraju bodo delavce športne igre. Na sporedu je še kegljanje, ki bo na novem kegljišču v Resi pri Krškem, in Plavanje. Do sedaj je največ pr-v"ih mest osvojila Tovarna papirja, tesno pa ji sledi senovski Rudnik.
Med srečanji preteklega tedna Je poskrbela za največje presenečenje nogometna ekipa tovarne pa-Pirja, ki je v odločilni tekmi premagala večkratnega občinskega pr. vaka — Rudnik Senovo. Med ro-kometaši je bil najboljši kolektiv tehnične šole, ki mu je boljša razlika v golih zagotovila prvo hiesto pred »Celulozo«. Po prikaza-igri bi prvo mesto zaslužil Rud. nlk, iu je premagal zmagovalca, v'endar je po krivdi sodnika izgubil srečanje s »Celulozo«. V atletiki je zmagal Rudnik pred TSS, AGROKOMBINATOM, Celulozo, Občinsko skupščino in Elektrarno *j Brestanice. Zaradi neresnosti Elektrarne (zanjo je nastopil en sam atlet), je bila TE izključena °d nadaljnjega tekmovanja. V športnih igrah sodeluje le 6 gospodarskih organizacij, 38 pa sc jih za to ni navdušilo. PAVK
Blas in Maurer -zmagovalca brzoturnirjev
ŠK »Milan Majcen« iz Sevnice Je ob priložnosti, ko je dobil nove šahovske ure, priredil dva br. ^turnirja. Prvega se je udeležilo Pol. Debelak (Krmelj) 5 in pol, Blas iz Sevnice, ki ni izgubil nobene točke. Sledijo: Timer 4, De-belak Stopar in Horvat 3 ter No-vak in Mejak 1. Junijskega brzo. Emirja pa se je udeležilo 12 igralcev. Po hudi borbi je zmagal Mau-rer iz Ljubljane, ki je osvojil 9 j06k. Sledijo mu: Dvojmoč (Bo-stanj) in Timer (Sevnica) 8 in pol, taž. M. Novak in Tone Fajer 6 in Pol, Deblak (Krmelj) 5 in pol. Gačn:k Kolman (Sevnica) 4 in Pol Ud.
'' počastitev 25-letnice osvobodilne fronte in 2. obletnice obstoja kluba bodo naslednje, prireditve; dvoboj mladincev iz Sevnice in Krmelja na 6 deskah, brzo. turnir na Lisci, tekmovanje 3-član-skih sindikalnih ekip in ekip Svobod ter šol in simultanka mojstra Puca s 30 igralci. Tekmovanja bo. do od 26.  Iiin'4«« do 10. julija
Na Otočcu živahen mali nogomet
Mali nogomet je edina aktivna ^E*>nna panoga pri Partizanu na pt°čcu. Pred dnevi so organizira-1 dva turnirja. Na prvem so zma-8aii igraiCi KRKE iz Novega me-fta pred Kolonijo, Trško goro in domačim Partizanom. Na drugem turnirju je spet zmagala KRKA Pred Malim Slatnikom, Trško go-r° in domačimi igralci. — Rezultati drugega turnirja: Partizan— KRKA 4:6, Mali Slatnik—KRKA ~:2> Partizan—Trška gora 4:5 in Mali Slatnik—Trška gora 2:1.
M. G.
športna sreča naklonjena »JUGODIJETETIKI«
^a tradicionalnem dvoboju farmacevtskih tovarn KRKA in JU-lAJDlJETETIKA so v povratnem srečanju v Zagrebu v vseh pa-£?eah zmagali domačini, čeprav bil z malo športne sreče re-SJJtat lahko ugodnejši za KRKO. fekmova)i so v malem nogometu, iUr"U,   namiznem  tenisu   in stre-
)anju z zračno puško. — Mali no-f°met:   JUGODIJETETIKA—KRKA
:3 (0:1); šah: JUGODIJETETIKA rrKRKA 4:3; namizni tenis: JU-^DlJETETIKA—KRKA 3:0; stre-Mgpje: JUGODIJETETIKA—KRKA r?;527 krogov. Športniki obeh to-J^n se bodo spet srečali letos ^Ptembra v Novem mestu.
M. G.
Šahovski klub se zahvaljuje za pomoč
Šahovski klub »Milan Majcen« iz Jf/^lce se najtopleje zahvaljuje •eanizacijam in delovnim kolek, grom v občini, ki so s svojimi {^'spevki omogočili, da je klub iT1*:0 kupil šahovske ure. S tem * dobil nove možnosti za načrt-
Venvel°- PrlJotn° nas Je presenetil JJgJ odziv na našo prošnjo, kar «JKazuje da le šah priljubljena pYa' zlasti v delovnih kolektivih, osebno zahvalo smo dolžni tudi opravi m kolektivu Gostinskega let w**? v Sevnici, ki nam je vse-i brezplačno nudilo prostore za J** Prireditve.
tj*' junija letos bo klub prazno. g» dnigo obletnico obstoja Nove 7^ so vsekakor najlepše darilo.
Predsednik: BORIS DEBELAK
Medgarnizijsko
tekmovanje v Novem mestu
VeS"' 28 • 29 ■ Jun'Ja bo v No-Vaj/, mestu medgarnizijsko tekmo-^nllfv ^'oia-škem mnogoboju, ro-a*!^^!}1,   športnem   strel lanju ln
"a- Tekmovanje v atletiki bo Jjie<.fniPstrieiri stadionu v Novem Ob ,4 M- tn        Hmija. Pričetek
17  "ri   vstopnine ni! IT.
Za nesrečo pri delu mora biti nekdo odgovoren
Zanimiv proces na občinskem sodišču v Novem mestu — Zaradi nesreče na delovišču sta bila obsojena direktor podjetja in gradbeni delovodja
31. januarja 1964 se je na gradbišču pri tovarni Novo-teks v Novem selu hudo ponesrečil delavec Drago Cerko. vič, ko je z vrha dvigala vrgel na tla leseni tram, ki pa je ob padcu dvigalo podrl, da je delavec zgrmel na tla. S smrtno nevarnimi poškodbami so ga odpeljali v bolnišnico.
Novomeško občinsko sodi. šče je pred kratkim za krivca nesreče spoznalo direktorja gradbenega podjetja Sava iz Krškega F. K. ter gradbenega delovodjo B. V., ki sta iz malomarnosti zakrivila nesrečo.
Kot odgovorni osebi v podjetju in na delovišču bi morala v skladu s predpisi o higien-sko-tehnični zaščiti pri delu poskrbeti za tehnično dokumentacijo o stabilnosti dvigala ter za potrebne ukrepe, s katerimi bi bilo zagotovljeno varno delo. V času nesreče ni bilo na delovišču ne direktorja in ne delovodje, pač pa so določili začasnega delovod. jo, ki pa pred zakonom ne more biti odgovoren, ker ni imel potrebne strokovne izobrazbe.
Skupina delavcev se je brez strokovnega   nadzorstva in
Pri kupčiji ju je osleparil
Dva mladoletna fanta iz okolice Novega mesta sta pozimi zvedela, da. ima Milan Brajdič iz žabjaka pravo pištolo, in ker sta si jo močno želela, sta se 6. februarja napotila k njemu, da bi jo prodal.
Kaj kmalu so udarili v roke; fanta sta imela s seboj 7.900 din, in ko so denar tri-
Otrok utonil
20. junija so imeli učenci- 4. razreda osnovne šole v Dolenji vasi pouk do 9. ure. Po pouku se je šlo nekaj otrok kopat v strugo, kjer je voda le ob deževju. Med njimi je bil tudi 10-letni Slavko Ko-šmrlj iz Grčaric , ki je zašel v globoko vodo in se začel utapljati. Po pripovedovanju odraslih so se ostali mladi kopalci takrat ustrašili in zbežali, utopljenca so prepeljali v ambulanto v Ribnico, kjer so ugotovili, da je mrtev.
krat prešteli, ga je Brajdič vzel in rekel:
— Pridita jutri, toda če komu kaj črhneta, vaju pihnem!
Fantoma se je kupčija takoj zazdela sumljiva, ker pištole ni izročil, zato sta po nekajurnem posvetu odšla na milico in zadevo prijavila.
Miličniki so naslednji dan obiskali Milana Brajdiča, toda pri njem so našli le še 5.800 dinarjev. Takoj ko je denar prejel, je šel namreč v gostilno .. .
Občinsko sodišče v Novem mestu je pred kratkim ta primer obravnavalo ter obsodilo Milana Brajdiča na 5.000 din denarne kazni, škodo je namreč povrnil, hkrati pa je zatrjeval, da ni imel namena goljufati, pač pa da prave pištole sploh nima in da je hotel fantoma kupiti strašilno orožje v trafiki. Tej zgodbi seveda niso verjeli, zato je bil obsojen. Javni tožilec pa se je zopet nizko kazen pritožil.
Z rdečo tablico v jarek pod cesto
Občinsko acKiišce v Novem mestu je nedavno razpravljalo o prometni nesreči, ki se je zgodila letos 2. aprila med Prapročami in Poljanami. Tedaj je J. B., šofer iz Ljubljane, s službenim avtomobilom na vožnji med Frato in Ljubljano za volanom zaspal in se zavedel, ko je avtomobil obstal v jarku pod cesto.
Ugotovili so, da je prejšnjega dne vozil potnike po službenih opravkih, nato so vsi skupaj zavili na Frato ter dolgo v noč popivali. Naslednji dan so nameravali delo nadaljevati, a šofer se je ob 6. zjutraj nenadoma spomnil, da mora nujno domov, zato je brez vednosti nadrejenih vzel službeni avtomobil in se napotil proti Ljubljani. Zaradi delne vinjenosti in neprespane noči pa je med vožnjo zaspal. Na avtomobilu, ki je porušil cestno ograjo, preden je obstal ob drevesu v jarku pod cesto, je bilo za okoli 300.000 dinarjev škode,
Konfekcija JUTRANJKA, Sevnica
razpisuje delovno mesto
- VZDRŽEVALCA instalacij in ostalih naprav ter opreme
Pogoji:
1. KV klepar s 3-letno prakso,
2. po možnosti opravljen šoferski izpit C kategorije.
Stanovanje ni zagotovljeno. Prijave pošljite v 10 dneh od dneva objave v časopisu na splošni oddelek konfekcije JUTRANJKA, Sevnica.
vozniku pa se ni nič hudega zgodilo.
Občinsko sodišče je J. B. obsodilo na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti, vprašanje pa je, ali bo krivec plačal tudi škodo. Vsekakor bi bilo prav, da bi njegov kolektiv to zahteval!
Plaz bodo ustavili
Delavci Cestnega podjetja so začeli pred kratkim urejati zaščitno škarpo ob Cesti herojev v Novem mestu, kjer se je začel pomikati proti cestišču zemeljski plaz in ogrozil promet. Strokovnjaki so ugotovili, da se je plaz v zadnjih letih premaknil proti cesti za nekaj deci-metrov.
Okoli 520 novih tablic
V novomeški občini so v letošnji prvi polovici leta registrirali okoli 520 motornih vozil, od tega največ osebnih avtomobilov. Vsak dan izdajo dve ali tri registrske tablice.
Mopedist trčil v avtobus
18. junija dopoldne Je Ivan Sim-Čič vozil avtobus »GORJANCEV« na redni progi iz Črnomlja v Novo mesto. Izpred hiše Jožeta Pe-trovčiča v Vranovičih je na cesto nenadoma pripeljal mopedist Ivan Jakša. Simčič je avtobus zavrl in zavil na levo, nesreče pa ni mogel več preprečiti. Mopedist se je zaletel v avtobus, padel in se poškodoval po hrbtu. Gmotno škodo cenijo na 1.500 N-DIN
STOP - in nesreča
19. junija je Zagrebčan Rudolf Audi pripeljal osebni avto na priključek avtomobilske cesto na Otočcu in ustavil pred znakom »STOP«. V njegovo vozilo se je z osebnim avtom zaletel Zagrebčan Milan Bosnič, ker je vozil na prekratki razdalji. Skoda ni velika.
vodstva lotila montaže dvigala, pri tem pa se je zgodila nesreča. Na sodišču sta obtoženca krivdo zavračala in se izgovarjala, vendar sta po mnenju delovnega inšpektorja in sodnega izvedenca odgovor, na za nesrečo, saj zakon o varstvu pri delu nedvoumno pravi: odri se smejo postaviti, izmenjati ali podreti samo pod vodstvom strokovne osebe, in če je le mogoče, s sposobnimi delavci, vajenimi takega dela.
Obsojena sta bila: F. K., di. rektor podjetja, na 3 mesece zapora in B. V., gradbeni delovodja, na 4 mesece zapora, oba pogojno za dve leti. Za odškodnino, ki jo zahteva ponesrečeni delavec, bo tekla pravda v civilnem postopku.
ČRNA KRONIKA BREZ UČENCEV
V prometnih nesrečah, ki so se v novomeški občini pripetile v letošnjih prvih petih mesecih, ni bi lo nobenega učenca iz osnovnih šol te občine. Ta razveseljivi pojav je izjemen v Sloveniji, kji'r otroci povzročijo nemalo nesreč z neprimernim vedenjem na cestah. Seveda to še ne pomeni, da bi lahko v prometni vzgoji popustili, marveč naj bi bilo to spodbuda za še bolj marljivo delo na področju prometnovzgojne dejavnosti v šolah.
Dve žrtvi strele v Dragatušu
14. junija je nevihta v opoldanskem času zahtevala v bližini Dragatuša dve smrtni žrtvi. Stanislav Butala, po poklicu rudar, je vse dopoldne s svojo ženo Angelo kopal pesek, potreben za popravilo hiše. Pri delu ju je zatekla nevihta, zato sta se z lopato, krampom in železnim svedrom vred zatekla pod bližnjo smreko. Ne vedo, koliko je bila natanko ura, ko je vanju udarila strela in ju na mestu ubila. Ko ju je okoli 14. ure prišla mati klicat k južini, ju je našla mrtva.
Tragičen dogodek dveh mladih ljudi, ki sta pustila dvoje nepreskrbljenih majhnih otrok, je odjeknil po vsej Beli krajini.
i tujega kovčka je vzel 40 tisočakov
Nedavno tega se je moral na okrožnem sodišču v Novem mestu zaradi vloma zagovarjati I. K., delavec brez zaposlitve iz okolice Senovega.
Po prihodu od vojakov ni imel stalne zaposlitve, pač pa se je preživljal s priložnostnim delom pri zidarjih in tesarjih. Ker je večkrat delal
v Selih, je spoznal tudi razmere pri vaščanki I. M. V noči od 9. na 10. oktober lani pa je, nekoliko vinjen, ob drvarnici splezal skozi odprto okno na podstrešje njene hiše. Naletel je na kovčeg. S sekiro ga je odprl in našel torbico s 40 tisočaki. Denar je vzel in ga zapravil predvsem za pijačo, nekaj pa ga je do-
brohotno razdal otrokom v soseščini.
Oškodovanka je šele čez čas opazila, da denarja ni več v kovčku, vendar so bili storilcu kmalu zatem na sledi. Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo I. K. na 7 mesecev zapora in povrnitev škode, upoštevaje, da je vlom skesano priznal in da je bil prvič pred sodiščem.
lov za . m
nacističnim zakladom II
»Kakšen je videti, kako je velik?« je nestrpno vprašal inšpektor.
»Dolg bo približno en meter in pol metra visok ...«
Buoncuori se je obrnil k Fleigu, naj potrdi, če je to res eden tistih zabojev.
Inšpektor ni bil preveč bister in dober psiholog in ni opazil spremembe na Fleigovem obrazu. Fleig si je namreč oddahnil, ko je slišal kako velik je zaboj. Zaboji, ki so jih leta 1943 polne dragocenosti spustili na morsko dno, so bili večji. V tem zaboju prav gotovo ni zaklada Afrika Korpsa. Potapljač je po naključju našel drug zaboj, ki je kdove kdaj in kako prispel na morsko dno. Kdo ve, kaj je v njem, nemara je celo prazen.
Toda Peter Fleig ni povedal, da zaboj, ki so ga našli, ni eden od tistih, ki jih iščejo. Prikimal je Buoncuoriju, češ, da je pravi. Fleigu je bilo predvsem potrebno, da bi iskanje kar se da zavlekel.
Ce so hoteli vedeti, kaj je v zaboju, ga je bilo treba potegniti na površje. Toda ladji, ki sta iskali zaklad, nista bili opremljeni za dviganje zabojev. Inšpektor Buoncuori, prepričan, da je slednjič odkril zaklad, se je moral z ladjama vrniti v pristanišče Bastilo in poiskati še eno ladjo z dvigalom, da bi opravila delo.
Dve ladji sta pripluli v pristanišče in Fleig je odšel v hotel. S strahom se je vračal tja. Ostalo mu je le še malo časa. že v nekaj dneh bodo dvignili zaboj in takrat se bo okrepil dvom, da jih vodi za nos.
Skrbelo ga je tudi, kaj je doživela Concetta, medtem ko ga ni bilo. Je zopet prišel skrivnostni neznanec?
V teh mislih se je približal vratom svoje sobe in presenečen obstal.
Z druge stranni vrat se je razlegal razigran Concettin smeh, slišal pa se je tudi glas nekega moškega. Tudi ta moški se je smejal, govoril pa je — nemško.
Fleigu so ta smeh in te besede vse povedale. Ni potrkal, vedel pa je, da so vrata z notranje strani zaklenjene. Lotila se ga je jeza. Z vso močjo se je zaletel v vrata in pod težo njegovega lelesa so se razletela ...
Concetta je bila v postelji z neznanim moškim.
Neznanec je bil temnolas, krepak, prsi, roke in celo hrbet pa je imel gosto poraščen. Ni preplašeno planil iz postelje, da bi se na kla-
sično skril ali skočil skozi okno. Ostal je popolnoma miren in enako mirno in samozavestno je tudi dejal:
»Kar vstopite, Fleig, zaprite vrata za sabo.«
Fleig pa ni imel vzroka, da bi ostal mirne krvi. Planil je k postelji, strgal odejo z njiju in ostro ukazal:
»Vstanita!«
Concetta se je malce ustrašila, Takšnega Fleiga še ni poznala, poraščeni moški pa se ni zganil; režal se je razdraženemu Fleigu.
Peter Fleig • je skočil k predalniku, povlekel predal in vzel iz njega svoj samokres.
Z namer j enim samokresom je vnovič ukazal neznancu:
»Ven, prasec!«
Cencetta je sedaj kričala, neznanec je vendarle vstal, Fleing pa je vpil nanj:
»Roke kvišku!«
Nemec je dvignil roke.
Fleig je držal naperjeno pištolo. Bil je do skrajnosti napet, toliko da bi pritisnil na sprožilec. Potem pa se je začela njegova roka s pištolo počasi spuščati, dokler ni omahnila.
Neznanec je imel orožje, močnejše od pištole, vsaj tako je v tem dramatičnem trenutku učinkovalo na Fleiga.
Peter Fleig je pod neznančevo desno pazduho opazil tetovirano znamenje: bili sta dve puščici, označba elitne garde SS, zloglasnega Schutzstal-fel.
»Mislim, da je tako pametnejše,« je menil neznanec in iztegnil roko, da bi odvzel Fleigu pištolo. »Nima pomena, da se zavoljo tega vznemirjamo. Predvsem niste v takšnem položaju, da bi mi lahko karkoli očitali, kajti Concetta je — moja zakonita žena.«
Fleig je osuplo pogledal Concetto in vprašal:
»Je res, kar pravi?«
»Res je,« je odgovorila. »Poročila sva se v Neaplju 1942. leta. Lahko ti predstavim svojega soproga: Roli Dieterle!«
ZOPET NEMCI
»Major Dieterle!« je bil določnejši neznanec, ki sedaj ni bil več neznan. »Kaže, da ste nekam presenečeni, Fleig? Preseneča me vaša naivnost in vaše prepričanje, da je Concetta živela z vami, zaradi zaljubljenosti v vas. Bal sem se, da boste bolj zviti, toda- imenitno je uspelo, mar ne?«
Fleig se je poskušal znajti. Hotel je zaigrati novo vlogo. Dejal je:
»Motite se! O ženski njene vrste nimam utvar.«
24 (847)
DOLENJSKI  LIST 15
V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek. 24. junija — Janez Sobota, 25. junija — Jaroslav Nedelja, 26. junija — Gruda Ponedeljek, 27. junija — Enu Torek, 2H. junija — Zoran Sreda, 29. junija — Peter Četrtek, 30.  junija — Emilija
V počastitev spomina nekdanjega predstojnika,   pokojnega Jožeta
Prijatlja iz Novega mesta, sta poklonila uslužbenca obč. jav. pravobranilstva Novo mesto 20 tisoč S-DIN Zvezi slepih v Novem mestu. Zveza slepih se iskreno zahvaljuje!
Dragemu možu in očetu Jožetu Sepicu iz Trebnjega, želijo za 60-fetnico obilo zdravja in sreče ter mnogo let žena Jožefa, Nace z Marijo, Stane iz Ohrida in Jože z Ani-
OSMRTNICA
Tragično smo izgubili našega sošolca in učenca
SLAVKA KOŠMRLJA
učenca 4. razreda iz Grčaric
Priljubljenega  učenca   in sošolca bomo ohranili v trajnem spominu. Učenci in učiteljski zbor osnovne šole Dolenja vas pri Ribnici
Vsem slavljencem, Kekovemu alu, Loji-ki in Lojzetu s Pluske 8, iskreno čestitajo mama in ostali.
Marici Praznik za diplomo, oprav-ljeno na tehniški tekstilni šoli v Kranju, želijo vse najboljše mož Nace, domači iz Grmovelj pri škoc-janu in Brzinovi iz Brune vasi pri Mokronogu.
Marjani Brudarjevi iz Novega mesta čestitamo za diplomo na učiteljišču vsi domači.
Dragemu možu, očetu in staremu očetu Viljemu Podpadcu iz Praproč pri Trebnjem za njegov življenjski praznik iskreno čestitajo žena Ani, hčerki Justi in Lojzka 7 možem ter vnukinja Tanja.
Miha Macedoni, Oreš je 30, Šmar jeta, opozarjam Babičeve in Mari jo Štrasberger iz Orešja, da pre povedujem hojo in pašo kokoši p< mojem zemljišču, če tega preklici ne bodo upoštevali, jih bom šodn< preganjal, kokoši pa zastrupil.
Dragemu atu Alojzu Ovničku iz Novega mesta, Karlovška 5, želi za njegov praznik še mnogo let, obilo zdravja in zadovoljstva hčerka Cirila z možem Francijem, hčerkama Alenko in Mojco.
Dragi mami Lojzki Mazovec iz Bršlina, Foersterjeva 1, čestita za god in ji želi obilo zdravja in sreče Cirila z družino. ,,

Db nenadomestljivi   izgubi našega ljubljenega moža in očka
ALOJZA FEMCA
se najtopleje zahvaljujemo osebju urološkega oddelka klinične bolnišnice v Ljubljani ter pljučnemu oddelku in internemu oddelku splošne bolnice v Novem mestu, ki so mu lajšali trpljenje v težki bolezni.
Zahvaljujemo   se   tudi Cestnemu podjetju   v Novem   mestu, AMD Trebnje, pevskemu  zboru »Dušan Jereb«, Novo mesto, duhovščini in vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost in podarjeno cvetje. Neutolažljiva žena Julka s hčerko Slavico in sestro Pepco
■ :_: •        •   \ •*""'"'      JV:'
Ob boleči izgubi   našega dragega moža, očeta,  starega očeta, brata in strica
FRANCA ZORKA
Gor. Lenart 70
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na poslednji poti, darovalcem vencev in cvetja, ter tistim, ki so nam izrekli sožalje. Posebno iskrena hvala Mariji Di-mič iz Artič za poslovilne in ganljive besede pri odprtem grobu. Prisrčna hvala tudi tistim, ki so nam priskočili na pomoč v tem času
Žalujoči: žena Ana, hčerka Anka z družino, sestra Marija, brat Tone iz Clevelanda, snaha Tilka, vnuk Marjan i družino, vnuk Franci z družino ter ostalo sorodstvo.
UGODNO PRODAM majno posestvo z zidanico in sobico (lahko se uredita še 2 sobi) na Vrheh pri Tržišču na Dolenjskem. Pripravno za weekend. Mogoč je dovoz z avtom! 20 minut od železniške in avtobusne postaje. Vprašajte pri Mariji Pečar, Radna 17, pošta Boštanj pri Sevnici.
PRODAM lesene elemente za garažo. Naslov v upravi lista (673/66).
PRODAM DIVAN. Buk, Koštialova št. 7, Novo mesto.
PRODAM polavtomatski pralni stroj EKA (1,5 kg) in šivalni stroj Bagat. Verstovšek, Senovo.
PRODAM PRALNI STROJ REX, model 270, za 2000 N-DIN. Kum-še, Ljubljana, Kodeljevo, Goce Delčeva 25
PRODAM STROJ za izdelavo zidnih blokov z vibratorjem. Ivan Plaveč, Trdinova 9, Metlika.
PRODAM kombinirane vprežne grablje. Pucelj, Dobruška vas 15, Škocjan.
PRODAM STROJ za izdelavo betonskih kvadrov in mešalec. Pavle Zupančič, Dol. Ponikve 13, Trebnje.
PRODAM AVTO Opel-olimpia, letnik 1952, v voznem stanju. Cena 350.000 S-DIN. Franc Novina, Suhor 1, Dol. Toplice.
PRODAM tovorni avtomobil - pre-kucnik, 6 tonski (Fiat). Stane Hribar, Vel. Gaber 64.
POCENI PRODAM inozemski dvobarvni otroški voziček. Jerman, Novo mesto, Glavni trg 14.
PRODAM vprežno kosilnico »DEE-RING«. Sitar, Binkelj 18, škofja Loka.
slitev v tovarni. Marija Mohorič, Zg. Besnica 88 pri Kranju.
PRODAM lep kamin in sobno peč. Novak, Kettejev drevored 12.
POTREBUJEM gospodinjsko pomočnico za 4-člansko družino v Ljubljani. Pogoji so ugodni. In-teresentke naj se javijo na naslov: Slavka Sobočan, Ljubljana, Bežigrad, Triglavska 21.
V NAJEM VZAMEM pekarno ali gostilno. Ponudbe pošljite na naslov: Zdravko Merkuž, Petrina 4, Vas pri Kočevju.
TAKOJ SPREJMEM kolarskega vajenca in pomočnika. Karel Medic, Irca vas 7, Novo mesto.
MLADO DEKLE s končano osemletko — začetnico, ki ima veselje za priučitev v gostinstvu, dobi mesto v gostilni Marije Čer-ne, Brežice — Zakot 35. Nastop službe takoj.
IŠČEM brivsko-frizersko pomočnico. Zaposlitev je stalna, hrana In stanovanje preskrbljeno. Silva Čepon, Bled.
SPREJMEM starejšo žensko za varstvo otroka in za pomoč v gospodinjstvo!. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (664/66).
GOSPODINJSKO   POMOČNICO z
znanjem kuhanja sprejmem. Plača 25.000 S-DIN. Štandi, lokal, Stari trg 28, Ljubljana.
IŠČEM starejšo gospodinjsko pomočnico k družini z otrokom. Prof. Cujnik, Kotarjeva 12, Novo mesto.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
PRODAM dobro ohranjen gumi voz, 16 col, in slamoreznico. Lo-vro Kumer, Praše 23, Kranj.
20. JUNIJA 1966 sem izgubil denarnico z dokumenti od gostilne Kos v Ločni do Lešnice pri Otočcu. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega lista.
AKVARIJ ZA RIBE z električno napeljavo, stojalom in pokrovom ugodno prodam. Pojasnila na u-pravi Dolenjskega lista.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovinskem podjetju HMELJNIK
— telefon 21-129 in STANDARD
— telefon 21-158

CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar. Za naslov v upravi lista: pribitek 1 novi dinar. — Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malib oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih In pod. objavah 20 odst popusta.
KAMILICE, lepe, suhe, za seme, lipovo cvetje in kumino kupi: Postržin, Maribor, Levčeva 10.
PRAZNO SOBO išče uslužbenka. Plača dobro oz. po dogovoru. Naslov v upravi lista (652/66).
IŠČEM SOBO. Naslov v upravi li-
POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Lahko je začetnica. Kasneje je možna zapo-
Brežice: 24. in 25. 6. ameriški film »Vroča ulica«. 26. in 27. 6. angleški barvni film »Strogo zaupno Ipcress«. 28. in 29. 6. ameriški film »Amerika, Amerika«.
Črnomelj: 24. in 26. 6. angleški film »Krvavi kapetan«. 28. in 29. 6. angleški film »Zaklad v londonskem stolpu«.
Kočevje — »Jadran«: 24. in 26. 6. .ameriški barvni film »Goli in mrtvi«. 27. in 28. 6. francoski film   »Nedelje  v  mestu Avreja«.
29. in 30. 6. italijanski film »Možje na kongresu«.
Kostanjevica: 26. 6. francoski barvni  film  »Obleganje Sirakuz«.
29. 6. nemški barvni film »Sovraštvo brez milosti«.
Metlika: 25. in 26. 6. angleški film   »športno  življenje«.  29. in
30. 6. francoski film »Roberto La Rocca«.
Mokronog: 25. in 26. 6. italijanski film »Moralist«.
.Novo mesto — »Krka«: 24., 25. 26. in 27. 6. ameriški barvni film »Rios Konchos«. 27., 28. in 29. 6. italijansko-francoski barvni film »Bele sence«. 29. in 30. 6. nemški film »Brez dovoljenja v tuji postelji«. v
Ribnica: 25 . 26 . 6. sovjetski film »Pot v areno«.
Sevnica: 25. in 26. 6. angleški film »Vlomilec«.
Šentjernej: 25. in 26 6. barvni film »Pregnani ljubimci«.
Sodražica: 25. in 26. 6. angleški film »Gangsterji«.
Trebnje: 25. in 26. 6. francoski barvni film »Kapetan Fracas«.
PORODNiŠNiCE&i
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Alojzija Me-serko iz Dolenje vasi — Marijo, Anica Peča ver iz Hrasta — Anico, Terezija Turk iz šmihela — Alojza, Romana Podlogar iz Trstenika
— Mirka, Jožefa Mrhar iz .Zago-rice — Zlatka Francka RojšČek iz Cerovca — Jožico, Rezka Mavsar iz Regerče vasi — Janjo, Danica Mesnik iz Dolnjega Bukovca — Branko, Rezka Mikec iz Irce vasi — Natalijo. Milka štrumbelj iz Semiča — Vido, Marija Baje iz Zabukovja — Stanislavo, dr. Zvonka Vujovič iz Irce vasi — Mileno, Martina Mirt z Mrzle planine — Nado, Ana Bratkovič iz Mihovega
— deklico, Marija Smrke s Trebanjskega vrha — dečka, Marija Florjančič iz Trebnjega — dečka.
BREŽ3ŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili m iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Antonija Horvat, upokojenke iz Bregane, je padla v stanovanju in si poškodovala desni kolk; Vinko Novak, delavec iz Sp. Starega grada, se je opekel z bencinom po desni nogi; Kristina Omerzel, žena kmeta iz Zdol, je padla z voza in si zlomila levo nogo v gležnju; Antona Planinca, sina sprevodnika iz Brezine, je po nogah ogrizel pes; Jožeta Cveta, upokojenca iz Zgornjih Vodal, je konj poškodoval po glavi, levi roki in rebrih; Julius Gerck, upokojenec iz Tr-stena, je padel 5 sena in si poškodoval rebra; Anton Zupane, kmet iz Metnega vrha je padel z voza in si poškodoval hrbtenico; Peter Hočevar, kmet iz Studenca, je padel z drevesa in dobil poškodbe po desni roki; Zofija Radežič. sestra kmeta iz Loga, je padla z voza in si poškodovala desno nogo: Milan Šunc, sin delavca iz Draš, je padel in si zlomil levo nogo; Milan čičko, vojni inv. iz Laduča, je padel pri gradnji hiše in si poškodoval levo nogo; Tatjana Mlakar, hči delavca iz Žadovinka, je padla s kolesa in dobila poškodbe po glava; Alojz Prah, ključavničar iz Jelš, je padel z motorjem in si poškodoval glavo in levo ramo; Josip Kozlek, kmet iz Trstenika. je padel z voza in si poškodoval desno nogo; Jože Mavsar. sin upokojenca s Pristave, je padel na dvorišču in  si  poškodoval nogo.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ljudmila Lisec iz Loga — Janeza, Ana Pire iz črešnjice — Božidarja, Vinka Kos z Malega vrha — Srečka, Marija Kanceljak iz Križa — Da-mira, Marjana Mikolavčič iz Krškega — Andreja, Nežika Cater iz šentlenarta — Tatjano, Jožefa Zupančič iz Malega Obreza — deklico, Zdenka Jovičič iz Črnca — Duško, Ana Lisec iz Konjskega — Tatjano, Zorica Boškovič iz Lipovca — Darinko, Anica štritof iz Glogovbroda — deklico, Marija Račič iz Drnovega — Antona, Anica Pinter iz Male Doline — Suzano, Ljerka Horvat ič iz Velikega Obreza — Liljano, Marija Gorenc iz Hudega brezja — Stanko, Ivana Suban iz Izvira — Ano, Ana Jazbin ski iz Male Jazbine — Verico, Fanika šule iz Dednje vasi — deklico, Anastazija 2i-bert iz Sevnice — Ksenijo, Albina Zobarič iz Brežic — deklico, Angela Zibert iz Račje vasi — deklico, Ankica Kufrin iz Drež-nika — Josipa.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 24. JUNIJA: 8.05 Operna matineja. 9.30 Iz tuje in domače komorne glasbe. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti —- Inž. Jože Rihar: Čebelarstvo in turizem. 12.40 Mali vokalni in instrumentalni ansambli. 14.05 Koncert lahke glasbe. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz sodobne zborovske glasbo. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 25. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 »Počitniški pozdravi«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Nada Puppis: Namen kontro lirane proizvodnosti pri velikem številu krav. 12.40 An">ambel Milana Vitka in trio Jožeta Krežeta. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino 18.15 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe. 20.30 Dr. VValter Gerteis:
Vozli inšpektorja Braina »Zgodba o možu, ki je imel rad cvetice«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 26. JUNIJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Aleksander Maro-did: Zid hrabrosti: 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— I. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Drago Kumer: Ne bojte se, vrnili se bomo. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— II. 13.30 Nedeljska reportaža. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer z dunajskimi klasiki. 21.00 Kličemo letovišče.
PONEDELJEK, 27. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.00 Za mlade radovedneže.   10.15   Čajkovski in
Shakespeare: 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Prof. Slavko Raič: Kakšne koristi imamo od čebel. 12.40 Iz narodne zakladnice. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Lajovic in Kogoj v zborih. 17.05 V svetu opernih melodij. 18.15 »Signali«. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Panorama zabavnih melodij.
TOREK, 28. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Marjan Zadar: Kooperacija zadruge s hribovskimi kmetijami. 12.40 Vaški kvintet z Božom in Miškom in ansambel Veseli planšarji. 14.05 Iz priljubljenih koncertov in simfonij. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Chopinovo popoldne. 18.15 Vrtimo globus zabavnih zvokov. 20.00 Mali koncert zbora »France Prešeren« iz Kranja. 20.20 Radijska igra — Marjan Marine: Nedeljsko kosilo. 21.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA, 29. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Kaj so se naučili otroci med letom. 10.15 Pojeta sopranistka Ondina Otta in baritonist Anton Prus. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. France Cegnar: Kako breskve in marelice za evropsko tržišče. 12.40 Iz zakladnice srb-r-kih in dalmatinskih narodnih pesmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra pihalna godba Jidrich Bauer. 17.05 Obisk pri Antoninu Dvofaku. 18.50 Naš razgovor. 20.00 Klavir v ritmu.
ČETRTEK, 30. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena pravljica. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti!  12.30 Kmetijski nasveti —
Dolenjskega lista
Tudi letos bomo v poletnih mesecih izdajali naš tednik v skrčenem obsegu: navadno na ltf, včasih pa tudi na 12 straneh. Kakor vsako leto bomo tudi zdaj na ta način prihranili toliko papirja in denarja, da bo Dolenjski Ust na jesen in zimo spet lahko izhajal stalno na 24 straneh. Večina naših bralcev, zlasti na podeželju, v poletnih mesecih manj bere, saj je v tem času prav v kmetijstvu več dela. Mnogo bralcev je na dopustih, prav tako pa imajo letne dopuste tudi delavci v tiskarni.
Ob začasnem skrčenju obsega domačega tednika bomo ukinili nekatere rubrike (zdravniški kotiček, včasih kulturno stran, manj bomo poročali o športnem življenju itd.), po potrebi pa bo včasih tudi v tem času izšel na 24 straneh (za dan borca in podobne praznike). Romunske strani bodo tako kot vsako leto tudi zdaj zmanjšane, vseeno pa bomo skušali nuditi bralcem kar največ novic in podatkov o glavnih dogodkih iz vseh devetih občin. Prav tako se bomo potrudili, da vam bomo do jeseni pripravili nov, zelo zanimiv podlistek in primeren roman, ki vam bosta nudila mnogo dobrega branja poleg vsega drugega, kar vsak teden pričakujete od svojega domačega tednika.
Bralce in naročnike Dolenjskega lista prosimo, da z razumevanjem in naklonjenostjo sprejmejo ta pojasnila.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
NESREiHllMli
Inž. Jože Spanring: Tehnika vodenja poljedelske evidence. 12.40 Čez hrib in dol. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Igra pihalna godba RTV Ljubljana. 17.05 Turistična oddaja. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Kvintet Vilija Petriča s pevci — Ansambel Rudija Bardorferja in kvartet »Zvonček« — Ljubljanski vokalni oktet in Kvintet Mahko-vič.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 23. JUNIJA: 19.00 do 19.30 Mladinska oddaja.
NEDELJA, 26. JUNIJA: 10.20 Po. ročila — Pokongresna dejavnost v brežiški občini — Damjan Va-hen: Kulturni in zgodovinski spomeniki Spodnjega Posavja II. — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce: Prodajajmo le kvalitetno mleko! — Domače viže vam igrata ansambla Janeza Mahkoviča in štirje kovači — Magnetofonski zapisek: Pred praznikom obči. ne Krško — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK, 28. JUNIJA: 20.00 Prispevek za starše: Na počitnice — Novo v knjižnici — Filmska vzgo. ja V.: Sovjetski film — Kratek pregled filmov — Obvestila — Glasbena oddrja: Predvajamo-vam stare, večno lope zabavne melodije.
Srnjak pritekel po svojo smrt
12. junija je v jutranjih urah v osebnem avtu po avtomobilski cesti iz Zagreba proti Ljubljani potoval Ljubljančan Otmar Polanc. Pri Selih se mu je z leve pognal pred vozilo srnjak. Žival je poginila, škodo na avtu pa cenijo na 500 N-DIN.
Pri Dol. Polju pet ranjenih
Ludvik Ambrožlč z Blejske Dobrave se je 12. junija z osebnim avtom peljal iz Dolenjskih Toplic skozi Stražo proti Ljubljani. Do Dol. Polja je vozil po sredi ceste. Nenadoma mu je naproti iz ovinka pripeljal Janko Ostrelič v osebnem avtu tuje registracije. Ambro-žič je zavrl, pa ga je zaneslo na levo, kjer sta vozili trčili. Ranjeni so bili trije Ambroževičevi potniki ter Ostrelič in njegova sopotnica. Škode na vozilih je za več kot 10.000 N-DIN.
Mopedist preslišal tovornjak
14. junija zjutraj je Stane Ko-žan, voznik GG obrata v Straži, vozil tovornjak proti Dvoru. Naproti mu je pripeljal mopedist Anton Pasar iz Žužemberka. Mopedist je gledal v tla in se zaletel v zadnje kolo tovornjaka, čeprav se mu je ta umaknil. Mopedist se je ranil po rokah, nogah in obrazu in so ga odpeljali v bolnišnico. Na vozilih je za okoli 1.000 N-DIN škode.
Hudeljo je zaneslo
14. junija popoldne se je v osebnem avtu po avtomobilski cesti iz Ljubljane proti Zagrebu peljal Djordje Vujić iz Vukovara. Pri Medvedjeku so mu naproti pripeljali trije tovornjaki. Ko je eden od njih začel prehitevati, je Vujič zmanjšal hitrost in se umaknil na desni rob. Tedaj je za njim dopo-toval v osebnem avtu Franc Hude-lja iz Dol. Suhor j a pri Dragatušu. Ko je zavrl na mokri cesti, ga je zaneslo v Vujičevo vozilo. Voznik Vujič je bil laže poškodovan. Gmotno škodo cenijo na 4.500 novih dinarjev. \
Tovornjak na travniku, eden v bolnišnici
16. junija popoldne so po avtomobilski cesti drčali trije tovornjaki, ki so jih vozili Franc Pogla-
jen iz Peske pri Litiji, Stojilko Ni-kolovski iz Beograda in Slavko Gajič iz Beograda. Pri Biču je Ga-jič svoje vozilo ustavil ob robu ceste. Nikolovski, ki je vozil za njim, je zavrl, v njegovo vozilo pa se je zaletel Poglajenov tovornjak. Nikolovski je izgubil oblast nad krmilom in s tovornjakom zdrknil na travnik. Poglajenov sopotnik Jože Drap se je pri nesreči hudo ranil in so ga odpeljali v bolnišnico. Škodo na vozilih cenijo na 20.000 N-DIN.
Trije vozili vštric
Milan Meštrov iz Zagreba je 17.
junija  popoldne   pri   Drnov^m (J0.
hitel tovornjak in ga začel prema* vati. V isti sapi je tovornjak prehiteval tudi voznik neznanega osebnega avta, tako da so vozili trije vštric. Meštrov se je zmedel in zavil na levo čez bankino ter obtičal na travniku, škodo cenijo na 1.500 N-DIN.
Avto v potok, voznik v bolnišnico
17. junija je po avtomobilski cesti iz Ljubljane proti Zagrebu potoval v osebnem »volkswagnu« s preizkusno tablico Zagrebčan Andrija Rajner. Pri Zalokah je prehitel tovornjak, ko je na njego-pem vozilu počila zadnja zračnica. Tovornjak se je ustavil, Rajnerjev pa je zaneslo v obcestni smernik; od tam se je vozilo prekucnilo v potok. Voznika so odpeljali v brežiško bolnišnico, škode na avtomobilu pa je za 10.000 N-DIN.
Zagrebški avto na boku
18. junija zjutraj se je z osebnim avtom do Ločne pri Novem mestu pripeljal Zagrebčan Teodor Roter. Vozil je po makadamskem robu ceste, pa ga je na ovinku zaneslo v jarek. Prevrnil se je, vozilo pa je obtičalo na levem boku. Ranjenih ni bilo. škodo na avtu cenijo na 3.000 N-DIN.
Mopedista ranjena pri Miklerjih
19. junija dopoldne se je črno-maljčan Anton Skubic peljal a osebnim avtom proti Koprivniku. Vozil je po sredini ceste. Pri Miklerjih mu je nasproti pripeljal mopedist Franc Jakša, za njim pa je" sedela Vilma Jakša. Skubio avtomobila ni utegnil zapeljati na desno, zato sta vozili trčili. Potnika na mopedu sta padla in se huje poškodovala, škodo na vozilih cenijo na 1.500 N-DIN.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon, lože Prime, Jožica Teppev in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 - Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani.