Leto XLIV - št. 69 - CENA 20 din Kranj, torek, 3. septembra 1991 ♦ MERKUR ♦ H^HHIHHHHHIBHBBHHHlIHHHHi^HHIHHHBIMPI^H NOVO v blagovnici Globusa, 2. nadstropje: • kopalnice in kopalniška oprema • oprema za gostince NIZKE CENE IN VEUKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V SALONU JAK&B NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. 064/216-661 H GLASOVA StotinkA Do nesreče je samo korak Za otroke je promet na cestah ena največjih nevarnosti, da se ali poškodujejo ali celo izgubijo življenje. Kot je razvidno iz statističnih podatkov o nesrečah, je namreč v skoraj vsaki četrti nesreči udeležen otrok, kar polovico teh nezgod pa zakrivijo otroci sami. Na vprašanje, kje so vzroki za take razmere, ni moč dati enega samega Odgovora. Odrasli udeleženci v prometu, katerim je le-ta predvsem prilagojen, najpogosteje pozabljajo, da otroci žive v drngačnem pojmovnem svetu. Ker še nimajo ustrezno razvitih spretnosti in navad, potrebnih za vključevanje v promet, so še posebej izpostavljeni nevarnostim. Otroci le deloma razumejo prometna pravila, ob težavah v razlikovanju leve in desne strani, pri oceni razdalje, pri lokalizaciji vozil po zvoku in Pri učinkovitem pregledovanju vidnega polja pa je njihova raven pozornosti kaj hitro spremenljiva. Že ti razlogi bi morali tadostovati, da bi bili do otrok v prometu bolj pozorni itt skrbni, če upoštevamo Še dejstvo, da urejenost naših cest ne gre v korak z razvojem motorizacije, je ta nujnost toliko večja. In tudi prometna vzgoja, kot temelj večje varnosti otrok, le počasi caplja za hitro rastočimi zahtevami časa! V šolah je Se naprej samo ena izmed mnogih interesnih dejavnosti, za starše doma pa najpogosteje niti to ni. Svojih napak se odrasli ponavadi zavedo, ko je že prepozno. Zato naj vsak voznik vsaj v prvih šolskih dneh čimvečkrat pomisli, da je do nesreče le korak, še posebej, č* je korak otroško kratek! • S. Saje Kranj, 1. septembra - Več kot 300 tisoč slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev je danes znova zasedlo šolske klopi. Za 26 tisoč letošnjih prvošolcev pa bo današnji dan še posebej pomemben. Da bi bile njihove stopinje v šolo kar najvarnejše, jih spremlja močno moštvo: prometna policija, pionirji prometniki, člani združenja šoferjev in avtomehanikov (v Kranju se je za otroke še posebej zavzel njihov predsednik Tone Ropret), AMD, člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa seveda starši, ki najlepše vzgajajo s svojim zgledom. - Foto: J. Cigler Jesenice, 30. avgusta - Na pobudo Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost z Gorenjske so Jesenice obiskali predstavniki dveh italijanskih sindikatov CCIL in CISL iz Gemone. To je bil njihov prvi obisk v Sloveniji. Predsednik gorenjskega sindikata Neodvisnosti Vojko Bernard je povedal, da so se z italijanskimi sindikalisti že dogovorili za konkretno sodelovanje. Ne gre le za povezovanje obeh delavskih organizacij, pač pa so dosegli tudi konkreten dogovor o zaposlovanju presežnih delavcev z Gorenjske v italijanski gradbeni industriji. Ta petek bodo na Jesenicah gostili tudi avstrijski sindikat, OGB. - Foto: J. Cigler Brnik, 2. septembra - Brniško letališče so v nedeljo, 1. septembra, ob 19.30 ponovno odprli, prvo letalo je poletelo v London, danes so poletela v več smeri. Promet na brniškem letališču se spet odvija tako kot pred sobotnim incidentom na zagrebškem letališču, ki je povzročil tudi zaprtje brniškega. Letala letijo po voznem redu, ki ga je Adria Airways prilagodila povojnim razmeram v Sloveniji in objavila sredi poletja, televizija ga redno objavlja v teletekstu. Seveda pa je promet na brniškem letališču slab, po besedah direktorja Vinka Možeta polovico slabši kot lani v tem času, kar je seveda posledica izredno slabe, da ne rečemo nikakršne poletne turistične sezone. M.V. Foto: G. Šinik JZBERITE SVOJO POT DO ZNANJA! DU SKOFJA LOKA, Podlubnik 1 A Š • Zadnja evropska stava Evropa je pretekli teden zadnjič zastavila svoj vpliv pri razrešitvi jugoslovanske krize in za zaustavitev prelivanja krvi na Hrvaškem. Nizozemski zunanji minister Van den Broek je enkrat že praznih rok odšel iz Beograda, pa tudi ponoči z nedelje na ponedeljek bi se to lahko zgodilo, saj je šele nekaj minut pred napovedanim ultimativnim odhodom ministra in članov njegove delegacije iz Beograda srbski blok v zveznem predsedstvu pristal na podpis dogovora o premirju in deklaracije, ki predvideva prihod blizu 200 evropskih opazovalcev tudi na Hrvaško. Če bi tokrat sporazum spodletel, Evropejcev verjetno s takim poslanstvom ne bi bilo več v Beograd in bi Evropa ukrepala sama, brez nas, tudi z ostrejšimi, ne le političnimi in gospodarskimi ukrepi, da bi vsaj v delu Balkana, za katerega je zaninteresirana, zagotovila mir. Evropska skupnost je tokrat zadnjič stavila na mir v Jugoslaviji in na razum, kolikor ga je še ostalo v glavah jugoslovanskih bojeviteiev. Čez dober teden se bo v Haagu začela mirovna konferenca o Jugoslaviji in njeni prihodnosti, prav kmalu pa naj bi prišli na Hrvaško mednarodni opazovalci. Vseeno je papir eno, stvarnost pa povsem nekaj drugega. Ze to, da je srbska stran zadnji hip podpisala beograjska papirja in da je do zadnjega zlivala bes na vtikovanje Evrope v jugoslovanske posle sili k sklepanju, da je vsaj polovica pri- zadetih podpisovala dokumente s figo v žepu in da imamo tako mi v Jugoslaviji kot predstavniki Evropske skupnosti kar precej peska v očeh. Srbija je pristala na podpis samo zaradi bojazni pred popolno mednarodno politično in gospodarsko osamitvijo, Miloševič pa je takoj po podpisu dejal, da bo njegova republika dogovor spoštovala, če bo Hrvaška nehala napadati vojsko in srbske četnike. Hrvati niso zadovoljni, ker naj bi pri nadzorovanju premirja sodelovali tudi predstavniki Srbov na Hrvaškem, armada pa se ne bo rada vrnila v vojašnice, saj je že pregloboko zabredla v hrvaškosrbsko vojno, razen tega pa ne bo enostavno slovo od njenih predstav o edinem braniku jugoslovanstva na Balkanu. Mir, če bo že dosežen, bo na majavih nogah, če Že zaradi drugega ne, pa zaradi meje med Hrvaško in Srbijo. Hrvaška jih priznava za državne, Srbija pa za administrativne in spremenljive. Suverenost Hrvaške je prav nič ne moti, če bodo ozemlja, naseljena tudi s Srbi, po novem del srbske države. Evropa, ki se kljub vsemu še ne more otresti zamisli o Jugoslaviji, sicer reformirani, je v najlažjem položaju. V najslabšem primeru lahko da roke stran od Jugoslavije, prizna Slovenijo in Hrvaško ter mogoče še Makedonijo, vse druge pa pusti osamljene v balkanskem loncu. Tudi ta varianta je še aktualna. O J. Košnjek Bohinjski triatlon jeklenih Tržič, 1. septembra - Sončen konec tedna je razveselil tako organizatorje kot obiskovalce letošnje Šuštarske nedelje. Kljub gneči, saj je bilo obiskovalcev blizu 50 tisoč, je bilo vzdušje praznično, le prodajalci so bili malce slabše volje, saj ob stojnicah z malo dražjimi izdelki ni bilo prave gneče. Ob številnih razstavah je bilo na prireditvi največ zanimanja za ogled čevljarske delavnice. V. Stanovnik, foto: A. Gorišek Bohinj, 31. avgusta - Bohinjci so tokrat spet vzorno izpeljali že sedmi triatlon jeklenih, ki je v soboto gostil rekordno število udeležencev, kar 106. Zmagovalci so bili vsi, ki so uspeli premagati 6 kilometrov veslanja, 30 kilometrov kolesarjenja in 8 kilometrov teka. Začeli so v kopališču ob Bohinjskem jezeru, nadaljevali po cesti proti Pokljuki in končali na Velem polju. Nekateri lažje, drugi težje, vsi pa verjetno zadovoljni, da so bili jekleni do konca. Več o triatlonu jeklenih na športni strani. • M. P., foto: J. Cigler KRANJ, CANKARJEVA 4 GOPACK PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766 Naročniki Gorenjskega glasa imate s tem oglasom, ki ga odrežete skupaj s svojim naslovom, 6 % popusta pri nakupu abonmajske vstopnice Prešernovega gledališča Kranj v sezoni 1991/92. ^)IMS3^©S z< Z|eb|r Torek, 3. septembra 1991 gorenjski kraji in ljudje, kultura 5. STRAN v>*SB2BiSJ(SlS!GLAS CERKEV NA JOSTU JE REŠENA Gorenja vas, 1. septembra - S tednom dni zamude so člani Lovske družine Gorenja vas na Javorču odprli prenovljeno lovsko kočo. Gradili so jo tri leta, z obnovo pa so pridobili večnamensko dvorano, kuhinjo, sanitarije, prostor za skladišče in drvarnico, na podstrehi pa je možnost za izgradnjo dveh sob. Kočo so gradili z lastnim delom in sredstvi družine, pomagala pa so tudi podjetja. V treh letih gradnje je bilo opravljenih 111 akcij in opravljenih 3.716 prostovoljnih delovnih ur. Poleg naporov je bila izgradnja tudi prijetno družabno dejanje, so dejali na nedeljski otvoritvi. -Foto: J. Cigler Skupna želja po urejenosti Šenčur, 31. avgusta - Vodstvo krajevne skupnosti Šenčur je pred dnevi povabilo na zbor prebivalce Mačkovega naselja in stanovalce ob Velesovski ter Pipanovi cesti. Razpravo so posvetili problemom pri komunalnem urejanju novih naselij. Kot nas je v krajšem pogovoru seznanil predsednik sveta KS Šenčur Franc Kern, so udeleženci zbora v razpravi ugotovili, da je bil nadzor nad izgradnjo infrastrukturnih objektov v naseljih pomanjkljiv, zato je prišlo do več nepravilnosti. Ponovili so zahtevo, da morajo težave s kanalizacijo odpraviti čimprej; s tem se ne nameravajo več ukvarjati, ker je to dolžnost investitorja in izvajalcev del. Obenem so spraševali, zakaj v komunalno urejenih naseljih ni rešeno odvodnjavanje meteornih voda. Veliko pripomb so izrekli na račun neurejenih ulic, saj je v drugih novih naseljih - na primer, v Drulovki - podoba drugačna. Vročo kri je povzročil pogovor o uporabi nezazidanih manjših zemljišč; komisija pri vodstvu KS bo poskrbela za dogovor z interesenti in podpis najemnih pogodb, eno od zelenic pa naj bi namenili za igrišče. Glede javne razsvetljave so predlagali, naj bi delovala tudi v večernih urah. Zbor so sklenili z izvolitvijo 5-članskega odbora, ki bo skupaj z odborom Sajevčevega naselja deloval v svetu KS pri vseh nalogah za ureditev naselij. Od njegove prizadevnosti in pripravljenosti drugih prebivalcev za sodelovanje v skupnih akcijah bo v največji meri odvisna uresničitev želje po dokončni urejenosti novih naselij, je poudaril predsednik Kern. • S. Saje Že sedemnajsti pohod na Stol Večno mladi vztrajajo Radovljica, 31. avgusta - V soboto se je 150 pohodni-kov že sedemnajstič z Valvasorjevega doma podalo na Stol. Vreme jim je bilo tudi tokrat izredno naklonjeno, najhitrejši pa so na cilj prišli že po dveh urah hoje. Spremljali so jih tudi letos gorski reševalci, ki pa niso imeli težkega dela, kljub temu da so tokrat na vrhu krstili kar 22 mladeni-čev, ki so bili na Stolu prvič. Letos je uradno član kluba večno mladih fantov »z Radovljice postal tudi radovljiški župnik, čeprav je hil že lani med pohodniki. Sicer pa predsednik kluba, Franc Globočnik pravi, da Je v organizacijo vabljen ysak, ki se počuti zdravega in sposobnega priti na vrh 2.236 metrov visoke gore. Ob vrnitvi po končanem pohodu so v Radovljici svoj podvig zaključili z veselico na Linhartovem trgu, v starem mestnem jedru. Večno mlade je pričakala godba na pihala iz Mengša pod vodstvom Alojza Velkavr-ha, pa seveda golaž iz kotla Marka Pristavca. Po govorih predsednika društva Franca Globočnika in predsednika občine Radovljica Vladimirja Černeta je za dobro počutje skrbel ansambel Karavanke. Tokrat so podarili tudi pet priznanj tistim, ki so se že desetič udeležili pohoda, da pa je bila sobotna prireditev še zanimivejša, so priredili srečelov z več kot 650 dobitki v vrednosti 225.000 dinarjev. Denar, ki so ga na ta način zbrali, bodo po zagotovilu predsednika kluba namenili športnim društvom in za humanitarne akcije, za razporeditev sredstev in seveda za vsakoletno organizacijo pohoda na Stol pa skrbi petnajstčlan-ski upravni odbor, ki se redno mesečno srečuje. Simbol pohoda je bila letos bakrena majolka, okrašena s planinskimi motivi in imeni udeležencev pohoda, na zbornem mestu pa so vsi udeleženci dobili miniaturno lončeno majolko, nagelj, malico in bon za kosilo. M. Ahačič, foto J. Cigler PROPADA Cerkev Sv Jošta je ena najbolj akustičnih na Gorenjskem, zato skozi vse leto služi mnogim kulturnim prireditvam, letos je bila tudi gostiteljica IDR1ARTA. _ Kdo ne pozna Jošta nad Kranjem, priljubljene izletniške točke, včasih pa romarske poti Gorenjcev? Malo jih je tod okoli, še manj pa jih ve, da bi se prijazna cerkev na hribu, od koder se vidi po vsej Ljubljanski kotlini, ob najmanjšem potresnem sunku za gotovo podrla. "Z obnovitvenimi deli smo začeli kakih 30 let prepozno," pravi mojster Prane Pelko, ki opravlja obnovo cerkve. "Lesene vezi, ki so v sredini zidov in naj bi držale poslopje skupaj, sta namreč povsem uničili trohnoba in goba solzilka. Tam, kjer bi moral biti najmočnejši zid, prej ojačan z lesenimi vezmi, ni bilo nobene opore več." Stanje je bilo torej sredi aprila, ko so začeli z deli, katastrofalno. Do sedaj pa so naredili že veliko. Mesta, kjer so bile prej lesene vezi, so zapolnili z železobe-tonskimi - kar 270 metrov jih je bilo potrebno vstaviti v razpadajoče zidovje. Prav tako je bilo treba nanovo podbetonirati vse temelje, zamenjati oziroma dozidati zidove z zdravim kamnom, odstraniti stari omet in ga nadomestiti z novim. Seveda pa je bila popolne prenove potrebna tudi streha, saj se je zaradi vode, ki je stalno pronicala skozi streho, v cerkvi skozi desetletja povzročala neizmerna škoda. Po mnenju Franca Pelka, ki s sodelavci ob nadzorstvu strokovnjakov daje cerkvi novo podobo, te cerkve ne bi bilo več, Če ne bi župniki iz doline sproti popravljali vsaj najnujnejšega. Tudi tokrat je eden glavnih pobudnikov za obnovo župnik Ciril Berglez, ki od vsepovsod skuša zbrati denar za nadaljevanje dela. 20 odstotkov stroškov je do sedaj krila In memoriam Joža Pogačar (Tržič, 12. marec 1922 27. avgust 1991) Te dni smo se poslovili od odrskega mojstra luči Jožeta Pogačarja. Nič več ne bodo njegovi žarometi osvetljevali odrskih desk na Gorenjskem, v Sloveniji in sosednjem Koroškem. V svojem več kot polstoletnem delu v gledališču se je zapisal v kroniko vseh vidnih gledaliških predstav v dvoranah in na prostem, ki so se odvijale v gorenjskem kulturnem prostoru in na slovenskem Koroškem onstran Karavank. Z njim smo izgubili enega tistih žlahtnih ljudi, ki jim je bila kultura zapisana prav v dušo. Morda je bil namig usode, ko se je 12. marca 1922 rodil v Mongi v Tržiču, v neposredni bližini sedanjih bogatih muzejskih zbirk. Vase je vsrkaval prabitno rokodelsko in podjetniško življenje starega Tržiča in velik del te žlahtnosti je živel prav z njim; bil je eden redkih, v katerem je še živela stara trška govorica... Leta 1936 se je z dušo in srcem zapisal gledališču. V Našem domu, Domu na Skali je spoznaval svet odra in njegove luči so sčasoma postale pravo mojstrstvo v vsaki gledališki predstavi. Sodeloval je z vrsto režiserjev, vabili so ga povsod, kjer so potrebovali njegovega nasveta in izkušenj. In je šel, kajti Joža ni znal reči ne. Pa tudi sicer, beseda »teater« je bila zanj sveta stvar, kar se je v njegovem življenju tudi videlo. Bolj, da se bolj ne da, je svoje življenje prepletel s predanostjo odrski umetnosti. Skromen, kot je bil, je bil pa vendarle odločen, ko je šlo v gledališču za resnico in prav opredeljeno delo. Njegov prislovi-čni »also«, izrečen v dobrodušni globini glasu je napovedoval, da bo kaj tehtnega pripomnil ter povedano priličil svojemu spominu in izkušnji. Joža Pogačar je bil čudovit in dober človek. In čeprav je bilo njegovo življenje trpko in bogato obenem - kot je gledališče sdmo - je ohranil neuničljivo vero v človeka, v dobroto in poštenje. Ta čudovita poteza njegovega značaja se ni zamajala niti v grenki preizkušnji vojne vihre, ko mu je bilo dosti kasneje kot vrstnikom moč pozabiti krivice, prizadete z njo. In ko takole obujamo spomin na Joža Pogačarja, lahko strnemo vse v kleno ugotovitev: odšel je pokončen in bogat človek, kije vse svoje delo in znanje, vse svoje življenje razdal med ljudi. Ostala mu je zavest, da je storil vse, da bo spomin nanj svetel in čudovito čist - kot njegova odrska luč. Odšel je Joža Pogačar. Luči na odru njegovega življenja so za vedno ugasnile, zastor je padel. Namesto aplavza je v nas temna tišina. . Janez Ster Vroč poletni dan. Ljudje še blodijo s pivom pred gostišči starega Kranja. Večina je svoj sedež poiskala pred baldahinom ali odprla sončnik. Ura bo čez nekaj minut dvanajst. Takrat se odpro vrata mestne galerije in Prešernove hiše. Samo za hip bom pogledala, kdo razstavlja. Drugič si bom vzela več časa in se ustavila pred vsako sliko. Prijazen star čuvaj me vabi naprej, hiti prižigati luči v drugi dvorani... opozarja me na posebno lepa dela... in prosi za podpis... Vi ste druga obiskovalka... Pozabila sem, da so žarele barve že skozi velika steklena okna, vrata, pozabila sem, da sem bila druga... Vendar je v meni začelo glodati, zakaj hrami kulture samevajo? Kdaj se bodo ljudje začeli pred njimi ustavljati, čeprav le za hip, mogoče tu pa tam mimogrede stopili vanje, če se že ne odpravijo z doma z namenom, da se v njih pomude. Res so počitnice za starše in otroke. Tudi v vrtcih so nekateri oddelki zaprti, ker so otroci doma, vzgojitelji pa na dopustih. S šolskim letom bo v vrtcih skupaj z otroki med drugim delom tudi več obiskov kulturnih zanimivosti. Kaj pa starši? • IRENA SA-JOVIC občina Kranj, gradbeni odbor pa računa tudi na pomoč republike, saj menijo, da je obnova tega pomembnega kulturnega spomenika vseslovenska stvar. Cerkev v gotskem slogu (ohranjen je pres-biterij, ki je poslikan s freskami Jerneja iz Loke iz prve polovice 16. stoletja) je bila dograjena v letih 1735 - 1741, ko sta bili na novo postavljeni ladja in presbi-terij. V cerkvi je bogata baročna oprema s slikami Valentina Mentzingerja. Leta 1752 so bila v prizidku poleg zvonika postavlje- ne še tako imenovane "svete šten-ge" z Jelovškovimi freskami, na vrhu stopnic pa je kapelica žalostne Matere Božje. Zanimivost, ki jo je vredno omeniti, je tudi bronast zvon iz leta 1934, na katerega so vtisnjeni Prešernovi verzi v bohoričici. Obnovitelji računajo, da bodo glavna dela končana do konca septembra. V nedeljo, 20. oktobra, pa bo slovesnost ob 250-le-tnici cerkve in posvetitev prenovljene cerkve. Slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, dan prej pa bo otvoritev nove asfaltirane ceste od Stražišča do vrha Jošta. V načrtu pa imajo tudi postavitev spominske plošče Franu Šaleškemu Finžgarju, ki je leta 1901 tam župnik. Pred vojno je bila namreč na Joštu ekspozitura šmartinske župnije, med vojno pa je bilo župnišče požgano. Toda kljub vsemu trudu je še vedno odprto vprašanje financiranja najmanj 60 odstotkov stroškov, zato gradbeni odbor "prosi vse, ki jim ohranitev naše kulturne dediščine nekaj pomeni, za pomoč v finančnih sredstvih ali materialu." • M. Ahačič, foto: J. Cigler KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj bo danes, ob 17. uri otvoritev razstave slik Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Airesa. V Galeriji Prešernove hiše bo danes, ob 18. uri, otvoritev razstave akad. slikarke Ej-ti Štih de Fernandez de Cordova. Na otvoritvi bo o umetničinem delu in ustvarjanju v Boliviji govorila Melita Vovk. Ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve v Kranju bo danes ob 19.30 uri v stebriščni dvorani in galeriji mestne hiše otvoritev razstave. MOJSTRANA - V Triglavski muzejski zbirki je na ogled razstava slik udeležencev XII. planinske slikarske kolonije "Vrata '91". JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik slikarjev Štefana Bertonclja iz Selc in Franca Ranta iz Železnikov. Danes je ob 20. uri v Kosovi graščini večer Scarlatijevih sonat V galeriji Kosova grašina bo v četrtek, 5. septembra, ob 19. uri otvoritev razstave ilustracij Andreja Trobentarja. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo med 10. in 17. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža razstavljajo črno-bele fotografija mladinci Fotokluba Radovljica. V Linhartovem hramu je do 31. septembra odprta prodajna Vinka Bogataja. V knjižnici so začeli z rednimi torkovimi večeri. Nocoj ob 19.30 uri bo predavanje ŽIVETI S KNJIGO, ki ga bo vodila Berta Golob. SKOPJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja Janeza Grudna. V menzi LTH je na ogled foto razstava pod naslovom Sejem Gornja Radgona 91, avtorja Janeza Pipana. V galeriji Fara je na ogled razstava slik Janeza Justina. V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, 3. avgusta ob 19. uri, otvoritev razstave del, nastalih na Extemporu Selca 91. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja Nuša Dolenc, diplomantka Pedagoške fakultete iz Maribira, skice za vitraž. Na Loškem gradu v Freising baru razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. Otvoritev razstave bo jutri, 4. septembra ob 18. uri. BESNICA - V OŠ Besnica je na ogled razstava pod naslovom Besnica včeraj - danes, ki jo je pripravil etnološki oddelek Gorenjskega muzeja v Kranju. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del slikarja Ernesta Krnaiča - Enčija. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava slik Dušana Sterleta. POSTANITE ABONENT PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ V letošnjem programu: tri predstave PG - A. Landsbergis: IDIOT (po romanu Dostojevskega) - G.Feydeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU (tri komedije) - M. Zupančič: SLASTNI MRLIČ (komedijska groteska) tri predstave izmed gostovanj - P. de Marivaux: ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI (PDG Nova Gorica) - C. Goldoni: PAHLJAČA (MGL Ljubljana) - E. Kishon: BIL JE SKRJANEC (MGL Ljubljana) - P. VVeiss: NOČ GOSTOV (SMG Ljubljana) Podrobnejše informacije o programu naslednje gledališke sezone in vpisu abonmajev lahko preberete v posebnem gledališkem listu, ki ga brezplačno dobite v PG. Program gledališča bomo predstavili tudi v petkovi številki Gorenjskega glasa. Vpis abonmajev: vsak delavnik od 8. do 12. ter od 16. do 18. in sicer: - dosedanji abonenti od 9. do 13. septembra - novi abonenti od 16. do 27. septembra_^^^^^ GLAS 6. STRAN posli in finance UREJA: MATJAŽ GREGORIČ Torek, 3. septembra 1991 FRANC KOŠIR, direktor Republiške carinske uprave Slovenije Slovenska carina spoštuje predpise Od 25. junija dalje ima Slovenija Republiško carinsko upravo v sestavi ministrstva za finance. Carinska služba je torej slovenska, organizacija službe pa je še jugoslovanska, prav tako pa v Sloveniji na osnovi Brionske deklaracije veljajo zvezni predpisi in carinske stopnje. Slovenija jih spoštuje, denar pa ostaja na posebnem računu v Sloveniji, ker sporazum o delitvi tega denarja z Markovičem ni bil dosežen. Trditve Beograda, da gleda slovenska carina tihotapcem orožja in drugim kriminalcem skozi prste, so neresnične, saj so cariniki temeljiti predvsem pri odkrivanju ljudem nevarnih stvari, pravi Franc Košir, direktor Republiške carinske uprave, doma iz Mavčič, v carinski službi pa mu teče 21. leto. Organizacija carine na slovenskih mejah je prehodna. Cariniki ste pod komando slovenske države, delate pa po zveznih predpisih. "Organizacijska shema je ostala nespremenjena. Tu bomo morali nekaj narediti, da postopek čim bolj približamo podjetju ali potniku. Imamo slovenski Zakon o carinski službi, ki ohranja tako organizacijo in predpisuje pristojnosti službe, ureja delovna razmerja, če tega že ni v drugih slovenskih predpisih, disciplinsko odgovornost, premeščanje in podobno. Prav tako še vedno uporabljamo zvezne carinske stopnje. V tem oziru se držimo striktno Brionske deklaracije. Cariniki smo torej slovenski, v potniškem in blagovnem prometu pa izvajamo zvezne predpise." krat bom ponovil, kar sem že nekajkrat povedal: mi striktno spoštujemo in izvajamo vse predpise in to zvezne, ker za carinjenje blaga in potnikov nimamo nobenih slovenskih predpisov. Od ne-spoštovanja predpisov tudi ne bi imeli nobenih koristi, saj so za vsako državo carine pomemben prihodek, prej za zvezo, sedaj pa za Slovenijo. Takrat, ko bomo povsem samostojni, ko bo moratorija konec, bomo še natančneje uresničevali predpise, čeprav so nam že pred 25. junijem stalno očitali večjo strogost kot v drugih republikah. Sedaj ne delamo nič drugače, nismo bolj tolerantni, kar kažejo tudi podatki o zaseženem prepovedanem blagu, predvsem vojaških pripomočkih, na kar smo še posebej pozorni." Dva tisoč prijav Košir: "Od leta 1980 dalje smo za carino težko dobili ljudi, ker se je pač služba otepala z velikimi gmotnimi problemi. Če bi bili pri kadrovanju izbirčni, še teh ne bi dobili. Zato so se pri nekaterih ljudeh pojavljale težave glede produktivnosti, kvalitete dela, obnašanja, korektnosti. Sedaj bo drugače. Pred nekaj meseci smo za Karavanke in Šentilj razpisali 100 delovnih mest. Dobili smo skoraj 2000 prijav. Selekcija bo lažja in lahko bomo dali več pozornosti tudi znanju jezikov." mM I --i na posebnem računu v Sloveniji. Denar torej ne ere v Beograd." Brionska deklaracija predvideva poseben račun, na katerem bi se zbirale carine, delitev pa bi nadzorovala komisija, sestavljena iz predstavnikov Slovenije, federacije in mednarodnih opazovalcev. "Med zadnjim Markovićevim obiskom v Ljubljani do tega sporazuma ni prišlo, čeprav ga je Slovenija predlagala, zato denar še naprej ostaja na posebnem računi v Sloveniji. Predviden je bil tudi tak način kontrole, kot ga omenjate." Carina je sedaj slovenska pristojnost. Se srečujete s kadrovskimi problemi glede na to, da je za to službo značilna večnacionalna sestava? "Moram reči, da doslej nihče ni nikdar računal, koliko delav- cev je iz te ali one republike. Položaj pa je bil tak, da smo morali storiti tudi to. Do nekaj dni po vojni je bilo v Sloveniji 1624 carinskih delavcev, od katerih jih je bilo 25 odstotkov iz drugih republik. Po vojni so nam očitali, da maltretiramo ljudi od drugod, da nimajo osnovnih pogojev za življenje, da so v nevarnosti na delovnem mestu in okolju, kjer živijo. To ni res. Nihče ni silil ljudi, da zapuščajo delovna mesta, niti upravniki, niti šefi organizacijskih enot. Veliko šefov organizacijskih enot je tudi iz drugih republik. Niti prej niti kasneje nismo izvajali nobenih pritiskov. Izjav o lojalnosti Republiki Sloveniji ni nihče dajal v podpis. To so pisali predvsem v južnih republikah. Na osnovi Zakona o carinski službi smo bili dolžni po 25. juniju v 30 dneh izdati odločbe vsem, ki so želeli ostati še naprej v tej službi. Mi smo se tega držali, s tem, da smo te odločbe izročili že malo prej. Te odločbe so bile nujne, ker je bil pač po 25. juniju delodajalec drugi in kdor jo je sprejel, je ostal delavec Republiške carinske uprave. Po sedanjih podatkih je odšlo 96 carinskih delavcev, vsi drugi so pa ostali." Kako so plačani slovenski cariniki: po novem ali po starem zveznem sistemu? "Zakon tudi opredeljuje plačevanje. V njem je rečeno, da bodo plače carinikov in drugih delavcev v republiški upravi usklajene v šestih mesecih. Ker imamo sedaj mi nekoliko več kot drugi republiški organi, bomo pač čakali, Odšlo jih je 96 Košir: "Nekateri delavci so se med vojno in po njej odločili, da ne bodo več lojalni Republiki Sloveniji oziroma ne želijo več delati tukaj. 68 takih delavcev je bilo na razgovoru v Zvezni carinski upravi in njen direktor je zanje uradno zahteval premestitev v druge carinarnice. Mi nismo delali problemov. Vsi so lahko takoj odšli, nekaj pa jih tiste dni sploh ni bilo v službo in so vzeli dopuste ali bolniške ter krožili po Jugoslaviji, pa mogoče opravljali zelo dvomljiva opravila. V službi ni bilo nobenega ogrožanja ali maltretiranja. Če pa je nekdo postal nepriljubljen v okolju, kjer je živel, pa to ne zadeva carinske službe. Nekateri, to so sami priznali, so to priložnost izkoristili za odhod v tiste carinarnice, kjer so že dolgo želeli delati. 28 delavcev pa je samo dalo odpoved in tudi teh nismo ovirali, ampak smo jim dali odločbe." Zvezne institucije, zlasti pa sam Markovič, očitajo slovenski carini neučinkovitost, nespoštovanje Brionske deklaracije, nesposobnost pri nadzoru nad tihotapljenjem orožja in drugih prepovedanih stvari v državo. "Vaša ugotovitev je točna. Federacija, predvsem pa vlada z Markovičem na čelu, ne kritizira samo carine, ampak vse slovenske obmejne službe, veterinarske, tržne, fitopatološke. Še en- Sporno je tudi plačevanje carin, pobranih v Sloveniji, v zvezni proračun. To je bil končno tudi razlog za napad na Slovenijo. 'Tudi po 25. juniju mi zaračunavamo dajatve v blagovnem in potniškem prometu tako • kot prej, vendar s to razliko, da je pred tem datumom podjetje plačalo prek Službe družbenega knjigovodstva dajatve direktno v proračun oziroma na poseben račun, sedaj pa ostajajo ta sredstva Orožarna na meji Košir: "Da je nadzor na meji oster, kažejo primerjalni podatki o zasegu vojnega materiala med 1. in 20. julijem lani in letos. Lani smo zasegli 15 pušk, letos 317, lani 24 pištol, letos 32, lani smo našli 2462 nabojev, letos kar 60.403, lani nismo odkrili nobenega neprobojnega jopiča, letos 102, prav tako lani nobene vojaške čelade, letos pa 109. Lani smo našli 2 daljnogleda, letos pa 75. Če se ne bi držali predpisov, tega arzenala ne bi našli, ali bi ga spustili v državo z izgovorom, da ga ljudje pač rabijo. Vendar smo prepričani, da tudi s tem pomagamo k večji varnosti pri nas živečih ljudi." VSAKDANJI PREVOZ NA DELO IN V ŠOLO!!! PRIJAZEN PREVOZ ZA PRIJAZNO OKOLJE IN ŠE NAJCENEJŠI PREVOZ MESEČNE DIJAŠKE IN DELAVSKE VOZOVNICE NA VSEH ŽELEZNIŠKIH POSTAJAH V SLOVENIJI NAGRADA ZA ZVESTOBO: ZA TRI MESEČNE VOZOVNICE VAM SLOVENSKI ŽELEZNIČARJI PODARIMO ENO BREZPLAČNO VOZOVNICO ZA KATEROKOLI RELACIJO V SLOVENIJI, ZA ŠEST MESEČNIH PA DVE ZA DEVET MESEČNIH VOZOVNIC VAM DESETO PODARIMO! TO NISO POPUSTI, TI SO ŽE VRAČUNANI V CENO MESEČNE VOZOVNICE. TUDI ZATO SMO NAJCENEJŠI TO JE PRIJAZNOST, TO JE ZAHVALA ZA ZAUPANJE IN ZVESTOBO! ZANESLJIVOST SMO ŽE NEŠTETOKRAT DOKAZOVALI, TUDI V NAJBOLJ KRITIČNIH ČASIH! da nas bodo ostali dohiteli. Za zdaj imamo enake plače kot prej. Republika Slovenija nas je plačala že za junij, čeprav smo bili takrat še zvezni uslužbenci. Republika Slovenija sedaj krije vse materialne stroške, za začetek dokaj uspešno, krije pa nam tudi stroške prevoza na delo in prehrano. Zveza nam je še dolžna prehrano za pet mesecev nazaj. Za zdaj ni nobenega odziva ali znaka, da bi nam to kdaj poravnali. Vprašanje je, ali bo ta dolg do nas pokrila Slovenija ali ne. Slovenija je namreč dolžna skrbeti za nas od 25. junija naprej. ne pa tudi za nazaj." Slovenski zakon o carinski službi zahteva od carinikov znanje slovenščine in enega od tujih jezikov. Bo to za slovensko carino težji problem? "Vsak carinski delavec, ki dela na mejnem prehodu in prihaja v stik s strankami, mora po zakonu v šestih mesecih obvladati postopek v slovenščini. Mi bomo skušali organizirati lažje izpite že do tega roka. To ne bo problematično, saj neizpolnjevanje tega pogoja za carinskega delavca ne bo imelo hujših posledic. Kdor ne bo obvladal postopka v slovenščini, bo premeščen na delo, kjer znanje slovenščine ni nujno. Pomembnejše in usodnejše pa je zakonsko določilo, ki pravi, da mora carinski delavec v dveh letih prinesti spričevalo o znanju slovenščine. Kdor ga ne bo imel, bo posledica odpoved delovnega razmerja. To določilo bomo dosledno izvajali. V samostojni državi Sloveniji mora carinik obvladati slovenščino. Tudi glede tujega jezika moramo narediti korak naprej. Tudi stari zakon je terjal pasivno znanje, vendar temu ni bil dan prevelik poudarek." Cariniki prvi zaznate padec prometa blaga in ljudi prek meje. Smo priča hudemu nazadovanju? "Posebej zadnje čase je ta padec zaznaven. Primerjali smo lanski in letošnji avgust. Domači potniški promet seje v obeh smereh zmanjšal za skoraj 40 odstotkov, na kar vpliva politični položaj, pa ekonomski in socialni razlogi ter neugodna menjava v tujini. Zlato leto 1990 se prav kmalu ne bo ponovilo. Pri tujcih je promet upadel za skoraj 70 odstotkov. Pri blagovnem prometu pa je izvoz praktično na lanski ravni, uvoz pa se je znižal za dobrih 20 odstotkov, kar ima svoj razlog v tem, da so mnogi uvozniki opustili carinjenje v Sloveniji, ampak to opravljajo v svojih republikah. Lani smo kar 25 odstotkov vseh izvoznih in uvoznih poslov opravili za druge republike, sedaj pa je ta odstotek padel pod 10 odstotkov. Samo slovenski izvoz ni bistveno padel, nekoliko bolj pa je uvoz. Pričakujemo naraščanje, saj že zaznavamo prve znake povečevanja, zaradi razmer na Hrvaškem pa se je zmanjšal tranzit. Druge republi- AVTOMOBILSKI MATERIAL MAGOMETSCHNIGG CELOVEC - CENTER, 10.-OKTOBER STRASSE 6 Tel. 9943-463-511389, GOVORIMO SLOVENSKO ATS 1.240.- od ATS 98.- (1 PAR) od ATS 298.- od ATS 298. MONTAŽA SONČNE STREHE ATS 890.- MONTAŽA RADIJA od ATS 100 TAKOJŠNJA MONTAŽA! NETO CENE. j ke so začele izvažati ali uvažati blago prek Madžarske." Jugoslovanski carinski sistem, ki ga Slovenija še uporablja, ni po meri Evrope. Slovenija ga bo morala, če bo hotela v evropske sisteme, prilagoditi. Kakšna je pravzaprav sodobna funkcija carine? "Potrebna bo krepka analiza zbornice, gospodarstva in predvsem ministrstev za zunanje zadeve in finance. Mi imamo sedaj carino in uvozne davščine, tujina pa pozna samo carino. Treba bo ugotoviti, kateri proizvod je potreben zaščite, ali še naprej obdržati obe obremenitvi ali obdržati samo carino in jo prilagoditi. Druge omejitve so prepovedi v kontingentih, uvoznih dovoljenjih. V Jugoslaviji smo ščitili določene proizvode, ki jih v slovenskih razmerah ne bi bilo treba. Ne smemo dopustiti visoke zaščite za nekatere, na kar pa nekateri že računajo. Carina mora biti čim bolj zaščitna, njenega fiskalnega pomena nobena država ne podcenjuje, vendar se zaščita ne sme spremeniti v monopol nekoga. Carina mora biti racionalna, razumna, kar pomeni, da se potem ko se neka domača panoga razvije, z leti počasi zmanjšuje, sicer se spremeni v potuho. Carina je instrument gospodarske politike in to zelo pomemben." Naša carinska zaščita je zaradi dvojnih dajatev visoka. "Upoštevaje oboje smo zelo visoki. Ob carini so samo uvozne dajatve 16-odstotne in to je visok odstotek. Te davščine so prispevek za carinsko evidentiranje, s katerim naj bi se financirala naša služba, vendar tega denarja še nismo videli, potem je 7,5-odstotna taksa na uvoz in enako visoka dajatev za izravnavo davčne obremenitve. Samo carina pa n> tako visoka in se njena višina bistveno ne razlikuje od drugih držav. Ob graditvi sodobnega carinskega sistema pa nas čaka poenostavitev carinskega postopka, približevanje evropskim normam, da vagoni in kamioni ne bodo dolgo čakali na carinjenje, ampak bo naša služba pregledala samo tistega, ki ga bo želela, sicer pa gre tovor lahko enostavno v podjetje. Naslednja naloga je modernizacija službe. Dokler bomo mi s kemičnim svinčnikom kon; trolirali deklaracije in s starim' stroji pisali odločbe, ne bomo na ravni sodobne carinske službe. Uvesti moramo računalnike prl nas, pri uvoznikih in špediterjih. Končni cilj je brezpapirno delo. Če bo denar, v nekaj letih to lahko dosežemo, kar ne bo koristno samo za nas, ampak za republi; ko, saj bodo vsak hip pri roki vsi podatki o uvozu. Imam občutek, da so nam pri modernizaciji republiške ustanove naklonjene-Kar precej daleč smo tudi pn uvajanju enotnega administrativ* nega obrazca, ki ga za ves blagovni promet uporablja Evropska gospodarska skupnost." • M Košnjek IZDELAVA OBNOVA IN PRODAJA REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DEl.OV Cenjene kupce obveščamo, da bo trgovina AVTODELI Stane Plestenjak Jake Platiše 13 (Planina) Kranj od 2. 9. 91 dalje odprta: dopoldan 8. - 12. ure popoldan 14. - 19. ure sobota 8.-12. ure Tel.: 326-238 Glasilo športnikov Gorenjske, številka 5 Urednica: Vilma Stanovnik Sodelavci: Miran Šubic, Milan Čadež, Janez Kikel, Marjan Kalamar, Janez Šolar, Branko Jeršin Fotografija: Jana Remic, Jurij Cigler Oblikovanje: Igor Pokorn ŠPORTNIKA MESECA AVGUSTA I ŠPORTNI PODVIG MESECA Iztok čop in Denis žvegelj Rekordi alenke kejžar Verjetno dober teden dni po letošnjem svetovnem prvenstvu X veslanju ni treba pojasnjevati, zakaj smo za športnika meseca avgusta izbrali mlada blejska veslača. Iztoka Čopa in Denisa Zveglja. Prav pa je, da 2a tiste, ki ju ne poznajo drugače kot s fotografij (v čolnu ali brez njega), zapišemo, da je °enis tisti "kuštrasti", temno-•asi, postavni mladenič, Iztok Pa je svetlolasec, nekaj centimetrov večji od Denisa. Pa ne razlagam zato, ker bi bilo to najpomembnejše, pač pa zato, ker sta fanta vedno slikana skupaj in pogosto kdo vpraša -kateri je Denis in kateri Iztok? Tudi nista oba čisto prava Blej-ca kot mnogi mislijo, saj je le Denis doma z Bleda, Iztok pa iz StudenČic, majhne vasi s komaj nekaj več kot dvajsetimi hišami blizu Lesc. Oba pa sta seveda veslača našega najboljšega veslaškega kluba Bled in oba sta dobitnika srebrne medalje v dvojcu brez krmarja na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki je bilo sredi avgusta na Dunaju. Prav tako sta se oba že dvakrat okitila z najžlahtnejši-ma medaljama na svetovnem mladinskem prvenstvu, če odličnih uvrstitev na drugih tekmovanjih tokrat ne štejemo... Nista pa fanta le dobra veslača, štejeta tudi med tiste mladeniče, ki vedo, da po športni karieri prihaja tudi drugačno življenje. Oba sta letos uspešno končala srednji šoli... in se vpisala na fakulteti. Iztok bi bil rad inženir gozdarstva, Denis pa strojni inženir. In ker sta vztrajna (kar je pri tako garaškemu športu, kot je veslanje, zelo pomembno), ju gotovo čakajo še mnogi uspehi tako v športu, kot v življenju. Z zadnjim velikim uspehom sta dokazala, da jih zaslužita. • V. Stanovnik KRANJSKI BAZEN DOBIVA PRAVO PODOBO Foto: Jana Remic Letošnja plavalna sezona je bila zaradi vojne v Sloveniji in kasneje na HrvaŠkem za naše plavalce precej drugačna od prejšnjih. Nekatera tekmovanja na tujem so izpustili, domača tekmovanja so bila prestavljena ali močno okrnjena po udeležbi nastopajoči. Pa vendar so naši plavalci in plavalke dosegli vrsto dobrih izidov. Rekorderka med osvajanji rekordov pa je bila minuli mesec prav gotovo mlada, komaj dvanajstletna plavalka iz Radovljice, Alenka Kejžar. Alenko sta v vodo "potegnila" oče Bogdan, nekdanji plavalec, in starejša sestra Nataša, ki je tudi ena najboljših plavalk PK Radovljica. Letos se je izkazalo, da bo najbrž prav Alenka tista, od katere slovenski plavalni šport lahko veliko pričakuje. Na pionirskem prvenstvu Slovenije v Krškem je v začetku avgusta osvojila kar šest naslovov republiške prvakinje in dosegla šest jugoslovanskih rekordov in kar ie zlasti presenetljivo - na sto metrov prsno je dosegla celo nov slovenski absolutni rekord. Te rezultate je kasneje potrdila še z odličnim plavanjem na radovljiškem občinskem prvenstvu, ko je spet izboljšala tri slovenske in dva jugoslovanska rekorda. Vsi ti rekordi pa so gotovo športni podvig minulega meseca. # V. Stanovnik Pionirji triglava so republiški prvaki Sredi prejšnjega tedna je bilo v Kopru odprto prvenstvo Slovenije v vaterpolu za pionirje rojene leta 1977 in mlajše. Nastopilo je pet ekip, med njimi tudi dve ekipi kranjskega Triglava. Na odprtem prvenstvu se je najbolje izkazala zagrebška ekipa mladih vaterpolistov Medveščaka, ki je osvojila osem točk, med slovenskimi ekipami pa je bila najboljša ekipa Triglav I. s šestimi točkami. Tako so naslov slovenskega prvaka osvojili kranjski vaterpolisti, ki so nastopili v postavi: Čimžar, T. Galič, Močnik, Pavst, Nastran, Kovačič, Stružnik, Bukovac, Klančar, Pikec, Štromajer, Mervič in D. Galič. Druga ekipa Triglava je bila peta. • J. Marinček I Z V S E B I N E Tržiška športna kronika...................................................stran 2 Jadralni padalci na pripravah za svetovno prvenstvo.. stran 2 ...................stran 2 ...................stran 3 ...................stran 3 ...................stran 4 ...................stran 4 ...................stran 5' ...................stran 5 ...................stran 5 ...................stran 6 ...................stran 6 ...................stran 7 40 let kegljaškega kluba "Triglav" Kranj Kranjski mozaik................................ Škofjeloške novice.......................... Radovljiške novice.......................... Jeseniški športni utrinki................... Kranjska kolesarska dirka.............. Plezalni dosežki tržiških alpinistov Gorski tekači so tekmovali............. Novice............................................... Bohinjski "pajkci"............................. Vabila, razpisi, sporedi................... Mladostna vedrina na stolu Valvasorjev dom - V soboto so se na pobočjih Stola razlegali veseli vriski udeležencev 17. pohoda večno mladih, ki ga organizirajo člani Rekreativnega kluba iz Radovljice. Na posebej izviren način se vsako leto konec avgusta zberejo in odidejo na vrh Stola, s seboj pa imajo vedno tudi neki simbol, ki ga posebej za to priložnost izdelajo s podpisi vseh udeležencev. Letos je bila to bakrena majolka. Pri Prešernovi koči je pozdravil predsednik kluba Franc Globočnik, zatem pa so ob majolki in klubskem praporu krstili nove člane, poleg tega pa tudi najstarejšega udeleženca, čilega in dobro razpoloženega 79-letnega Rudija Debev-ca z Dobrega polja. Poleg pohoda so potem člani Rekreativnega kluba večno mladih fantov pripravili še kulturni program z nastopom godbe na pihala, na Linhartovem trgu pa so se potem poveselili po uspešnem pohodu. J. Rabič Pomembni in nepomembni Zgodi se, za domačo mizo, v lokalu, v različnih klubih,... kjerkoli pač, da pogovor nanese tudi na šport. To, da se ob ponedeljkih mnogi mlajši in starejši predstavniki močnejšega spola pogovarjajo o nogometu, košarki in drugih ligaških športih, je navada po dobršnjem delu sveta in seveda tudi pri nas. Vsak "navija" za svoje, zagovarja odlike svojega moštva, izpostavlja napake nasprotnica... in če nič drugega, začetek delovnega tedna je lažje premostljiv. Ob pogovorih o športu mnogokrat prihaja do sporov o tem, kateri šport je pomembnejši. Tudi tisti, ki pošiljajo prispevke za našo Glasovo stotinko včasih pravijo, saj bi napisal še kaj o raftingu, o gorskih tekih, o zmajarstvu,... pa vem, da vas to toliko ne zanima. Raje pišete o nogometu, hokeju, košarki, o smučanju, ki so bolj popularni, ki so bolj množični. Marsikdo pravi, da bi se morala domača Športna zveza bolj posvetiti (in seveda dati več denarja) za razvijajoče se športe, drugi spet zatrjujejo, naj bo denar vsaj za tiste, ki so s svojim znanjem in uspehi dokazali, da si pozornost in denar zaslužijo. In spet se pojavljajo nova vprašar nja... je pomembneje, če je nekdo svetovni prvak v manj popularnem športu ali je pomembneje, če se tako rekoč vaška nogometna ekipa, uvrsti v prvo državno ligo? Resnično je težko soditi, kateri športni dosežek je pomembnejši, katera športna panoga zasluži in potrebuje več pozornosti. Tista, ki jo občuduje in spremlja več ljudi ali tista, ki dosega ekstremne rezultate v svetovnem merilu. Zato smo se v uredništvu Glasove stotinke odločili, da bomo poskušali nameniti pozornost enkrat več enim, drugič več drugim. Novinarji bomo skušali obiskati čimveč klubov in tekmovanj, pri čemer tudi v tem mesecu računamo na pomoč naših dopisnikov iz vseh gorenjskih mest in vasi. • Vilma Stanovnik Padalci iz lesc spet skačejo Lesce, avgusta - Zaprtje sloven- zrakom. Tako je bilo tudi v skega zračnega prostora ni pri- Lescah. zadelo le letalskih prevozni- - "Kot v večini športov v Slo-kov, temveč tudi športnike, ka- veniji se tudi v padalstvu po-terih dejavnosti so povezane z znajo posledice vojne. Z zaprtjem slovenskega zračnega pro-1MMIII štora so se prenehali treningi padalcev v Lescah in gotovo se to močno pozna v naši pripravljenosti. Prva ekipa, ki po rezultatih sodi med prvih pet reprezentanc sveta, pa je to še najbolj občutila," je povedal svetovni prvak v skokih na cilj in državni prvak v klasičnem padalstvu Branko Mirt, pred nastopom na mednarodnem tekmovanju v Triebnu, kjer bo prihodnje leto svetovno prvenstvo. Trenutno je Branko Mirt z Ireno Avbelj kot tekmovalko in Srečom Medvenom kot glavnim sodnikom tekmovanja na tekmi za svetovni pokal v Dja-karti, kjer sodeluje 34 reprezentanc, • R. Zivkovič /> GLASOVA StotinkA @®IMiS^J©IElIGLAS 8. STRAN Torek, 3. septembra 1991 tržiška športna kronika PIŠE: Janez Kikel Teniško prvenstvo Tržič - Športna zveza Tržič je v sodelovanju s teniškim klubom iz Tržiča na teniških terenih v Križah pripravila letošnje prvenstvo teniških delavcev. Nastopilo je kar 45 tenisačev in tenisačic, ki so se pomerili v številnih starostnih kategorijah, le članice so se merile v absolutni kategoriji. Rezultati: članice: l. Milena Dolčič(Peko SS), 2. Ljudmila Kralj (DU Tržič), 3. Greta Pehare (DU Tržič), 4. Tanja Košir (Dom P. Uzar-ja); člani nad 65 let: l. Janez Kališnik, 2. Janko Kermelj, 3. Matevž Lukanc, 4. Franci Globočnik (vsi DU Tržič); člani 55 - 65 let: 1. Karel Štucin, 2. Slavko Keršič (oba DU Tržič), 3. Tone Martinčič (ZD Tržič), 4. Hazim Omerovič (DU Tržič); člani od 45 - 55 let: 1. Štefan Jakšič (OŠ K. odreda), 2. Štefan Gros (Peko Obutev), 3. Mitja Stritih (SGP), 4. Dane Vidovič (Peko SS); člani od 35 - 45 let: 1. Brane Dolčil, 2. Jure Janškovec (oba Združenje obrtnikov), 3. Dušan Jazbec (Peko SS), 4. Marjan Valjavec (Peko OVE); člani do 35 let: 1. Matej Keršič (Peko PGP), 2. Jože Jazbec, 3. Matej Jazbec (oba Združenje obrtnikov), 4. Dušan Košir (Peko SS). Janez Kikel Balinarji tekmujejo Tržič - V mesecu avgustu sta balinarska kluba »5. avgust« In »Bistrica« uspešno izvedla turnir dvojic za občinsko prvenstvo. Zanimanje za prvenstvo je bilo veliko, tako da se je prija-ilo kar 24 dvojic. Organizatorji so sodelujoče ekipe z žrebom i uzdelili v šest skupin, ki so se borile na obeh igriščih. Po zagrizenih bojih in nekaj presenečenjih so se v finale uvrstile štiri !vojice, kjer sta bila najuspešnejša Janez Majeršič in Matjaž trebno za nadaljevanje organizacije 11. delavskih šport: iger. Načrtujemo, da bi tekmovanja izpeljali v vseh 11 športr disciplinah oz. še več. Zaradi vse večje popularnosti bomo sistem tekmovanja vključili tudi tenis. V mesecu septembru naj bi zaključili s tekmovanji v teku, kolesarjenju, balinanju, tenisu; v oktobru in novembru pa bomo izvedli tekmovanja v odbojki, košarki, malem nogometu, streljanju, kegljanju in namiznem tenisu. Zaključna prirediti naj bi bila v mesecu decembru. Na delavskih športnih igrah lahko sodelujejo občani, ki so zaposleni v naši občini, občani, ki so člani obrtnega zdruv nja, upokojenci, ki so člani Društva upokojencev Škofje Loke Železnikov in Žirov. Prvič letos vabimo na rekreacijska tekmovanja tudi delavce, ki so zaposleni izven naše občine, vendar pa imajo bival če v občini Škofja Loka. Vsi, ki si želijo tekmovalno obliko rekreacije bodo pač sodelovali v svojih ekipah. Športna zveza bo do 27. tega meseca vsem športnim referentom v podjetjih in ustanovah poslala razpis tekmovanj. Želimo, da bi bile tudi 11. delavske športne igre množične. Informacijo o športnih igrah pa lahko dobite po tel.: 622-463. M. Kalam BALINARJI IZ gorenje vasi prvak V občini Škofja Loka je zaključeno 6. občinsko prvenstvo v balinanju, kjer je sodelovalo 11 štiričlanskih ekip, zbranih v dveh skupinah. Najboljše 4 ekipe iz vsake skupine so se uvrsti le v finale za naslov občinskega prvaka. Na prvenstvu, ki je potekalo na balinišču BK LOKA 1000, je prišlo vseh osem finali stov. Ekipe so bile z žrebom razporejene v dve skupni, kjer so igrali po liga sistemu. Zmagovalca skupin sta se pomerila za 1 mesto, drugouvrščeni ekipi za 3. mesto. Po končanem tekmovanju je bila najbolj uspešna ekip;s GORENJA VAS, drugo in tretje mesto pa so osvojili balinarji s TRATE, četrti so bili balinarji KS STARA LOKA. Na balinišču BK TRATA pa je bilo organizirano občinsko pionirsko prvenstvo posameznikov in dvojic. Pri disciplini pionirji posamezno je sodelovalo 8 pionirjev članov BK TRATA in samo 1 pionir iz Železnikov. Podatek je dovolj zgovoren, da balinarji TRATE veliko pozornost posvečajo mladrm tekmovalcem, kar daje tudi jamstvo, da vrhunsko balinanje v Škofji Loki še ne bo propadlo. Rezultati: 1. mesto: Nikola Sčepanovič, 2. mesto: Goran Vujanovič, 3. mesto: Damjan Sofronievski, 4. mesto: Darko Stajkovič, 5. mesto: Dejan Mlinar itd. Pri disciplini dvojice so sodelovale dvojice le iz BK Trata, sodelovali pa so 4 pari. Zmagala je dvojica: Dejan Mlinar in Mario Bespaljko, drugo mesto je osvojila dvojica Nikola Sčepanović in Goran Vujanovič, tretje mesto pa sta osvojila Darko Stajčevič in Dejan Sofranievski. M. Kalamar Kolesarska dirka na stari vrh Stari vrh, 4. avgusta - Kolesarski klub Janez Peternelj je bil organizator kolesarske dirke "Stari vrh 91". Dirko so pripravili ob letošnjem oglarskem dnevu in v počastitev krajevnega praznika Javor. Na rekreativni gorski kolesarski dirki je sodelovalo 48 kolesarjev. V kategoriji rekreativcev do 20 let je zmagal Matjaž Zupančič (KK Janez Peternel), v kategoriji rekreativcev od 20 do 30 let pa je bil najboljši Gorazd Podrekar (KK Janez Peternelj), ki je imel tudi absolutno najhitrejši čas 28:54. Med veterani so bili v posameznih kategorijah najboljši: Brane Korenčič, Milan Frelih, Stane Kavčič, Slavko Černjač, Stane Blažun in Vladimir Makuc. Pri ženskah pa je progo od Škofje Loke, preko Poljan do Prevala, najhitreje prevozila Joži Brank (AS Ljubljana). • V. S. Tenis vse bou popularen V škofjeloški občini je bilo minuli mesec kar nekaj tekmovanj v tenisu. Najmlajši so tekmovali na teniških igriščih za športno dvorano Poden, nadaljevalo pa se je tudi občinsko teniško prvenstvo. Največje tekmovanje v letošnjem poletju pa so konec julija pripravili v Gorenji vasi. Tam se je, pod pokroviteljstvom DO Marmor Hotavlje in v organizaciji tenis sekcije društva Partizan Gorenja vas, zbralo osemindvajset najboljših slovenskih tenisačev. Na tekmovanju, ki je potekalo 27. in 28. julija na igriščih pri Osnovni šoli Ivan Tavčar v Gorenji vasi so se v četrtfinale uvrstili: Blaž Trupej ( Medvode), Jože Debevc (Borovnica), Gregor Turin (Medvode), Nandi Trupej (Medvode), Damjan Klevišar (Triglav), Gregor VVallas (Slovan), Marko Por (Triglav) in Andraž Tome (Medvode). V polfinalu sta se pomerila para Blaž Trupej z Gregorjem Turinom in Marko Por z Damjanom Klevišarjem, v finalu pa nato Por in Trupej. Boljši je bil Trupej (7/5, 4/6, 6/4). Na teniških igriščih v Gorenji vasi pa je bilo živahno tudi ta konec tedna. 30 točk Direktor DO Marmor Hotavlje Branko Selak čestita zmagovalcu odprtega prvenstva Gorenje vasi. :; GLAS 10. STRAN Radovljiške novice Turnir košarkarskih trojk Kropa, 19. avgusta - V minulih tednih je bilo v Kropi organiziranih že kar nekaj teniških turnirjev, v soboto, 17. avgusta, pa je Športno društvo Plamen-Kropa organiziralo še turnir trojk v košarki in tekmovanje v metih za tri točke. Nastopilo je sedem ekip, ki so bile z žrebom razdeljene v dve skupini. Po končanem tekmovanju v skupinah, kjer so ekipe igrale vsaka z vsako, so se drugouvrščene ekipe iz obeh skupin pomerile za tretje, prvouvrščene pa za prvo mesto. Zmagala je ekipa BREZOVICA DEVIL'S, drugi so bili THE C RAMPE RS, tretji je bil KOVAŠKI HRAM, četrto mesto pa je osvojila ekipa C -BAR. Nastopile so še ekipe: 101, VPV in STOČJE. Pred finalnimi tekmami je bilo izvedeno tekmovanje v metanju trojk, na katerem je nastopilo osemindvajset tekmovalcev. Zmagal je Jože Finžgar, kar trije tekmovalci pa so zaradi enakega števila košev morali nadaljevati z metanjem, tako da je drugo mesto osvojil Aleš Grošelj, tretji pa je bil Dejan Sarka. Nagrade za zmagovalne ekipe in tekmovalce v metanju trojk so prispevali: Športno društvo Plamen, Kovaštvo Kržišnik in Tenis center Kropa. • Božo Zupan Kolesarski klub Bled Kolesarstvo, ne klubaštvo Bohinjska Bistrica, 28. avgusta - "Kolesarski klub Bled je bil ustanovljen leta 1969. Ustanovitelj in prvi tajnik je bil Tone Potočnik, prvi predsednik pa Vlado Kersnik. Tekmovati so začeli z navadnimi (turističnimi) kolesi. Predvsem po zaslugi prizadevnega tajnika je klub hitro napredoval in imel tekmovalce v vseh kategorijah. Tako je Rok Lokar leta 1971 v kategoriji mladincev osvojil naslov republiškega cestnega prvaka, Rakuš je bil tretji, Knaflič šesti, ekipno pa so osvojili prvo mesto." Tako v knjižici 20. jubilejna kolesarska dirka ob Blejskem jezeru opisuje začetke kolesarskega kluba Bled, njegov sedanji predsednik Henrik Blažič. Kako se je kolesarilo v tistih časih in kako se to "dela" danes, o tem pa je tekel pogovor z nekdanjim tekmovalcem in sedanjim trenerjem kolesarskega kluba Bled, Mirkom Rakušem. "Razmere v kolesarstvu danes niso primerljive s tistimi pred dvajsetimi in več leti. Takrat smo bili brez denarja, na tekme smo hodili kar s kolesi, v najboljšem primeru smo se peljali z vlakom. Kolesa smo si kupovali sami. Izredno velika razlika je v organizaciji. Danes starši kolesarjev prispevajo le sredstva za drese, vse ostalo dobijo v klubu. Od koles do ostale opreme", je razmišljal Mirko Rakuš, ki je že osem let trener kolesarskega kluba Bled. Zaposlen je v Lipu Bled in še vedno ga ni kolesa, ki ga ne bi znal popraviti ali svetovati pri nakupu. Nedavna dirka ob Blejskem jezeru je spet potrdila, da njegova in volja vseh ostalih, ki iz leta v leto pomagajo, ni popustila. Razmere v klubu na Bledu so po besedah Mirka Rakuša trenutno dobre. "Izredno se trudimo, čeprav vse delamo ljubiteljsko. Vsi smo amaterji in nimamo pravih sredstev. Dejstvo je in mi se tega od vsega začetka zavedamo, da kot Sava ali Rog ne bomo nikoli. Ves čas skrbimo za podmladek, saj imamo pionirsko ekipo, ki je nimata niti Sava niti Rog. Bistvo delovanja našega kluba je razvoj kolesarstva, popularizacija, ne pa klubaštvo". Tako o kolesarskem klubu Bled glavni trener Mirko Rakuš. V začetku septembra, točneje v nedeljo, 8. septembra, bo v Radovljici že 7. tradicionalna kolesarska dirka "Po ulicah Radovljice", ki jo prireja Kolesarski klub Bled. Kolesarji bodo nstopili v vseh kategorijah, dirka za kategorijo veteranov pa bo veljala tudi za cestno veteransko prvenstvo. Proga je krožna in poteka po Gorenjski cesti, obvoznici za Kropo, cesti na Jezerca, Cesti svobode, Linhartovem trgu. Start in cilj je pred občinsko stavbo. Rok prijave za vse kategorije je 6. september, prijavite pa se lahko na naslov: Kolesarski klub Bled, Ljubljanska c. 32, 64260 Bled. Pravico do nastopa imajo: pionirji, mlajši mladinci, mladinci, člani, veterani ter ženske z veljavno licenco in zavarovalno polico, rekreativci s pravočasno prijavo. Štartne številke bodo delili na dan tekmovanja na štartnem prostoru od 7.0Q do 8.00 ure ob predložitvi licence in potrdil ter plačila štartnine. Za rekreativce in veterane je štartnina 100 din. • Mojca Peternelj HK BLED RAZPORED TEKMOVANJA V ALPSKI LIGI 14. 17. 20. 24. 28. 01. 05. 08. 11. 15. 18. 22. 25. 29. 02. 05. 08. 12. 09. 91 BLED - MERANO 09. 91 ALEGHE - BLED 09. 91 BLED — VEU FELDKIRCH 09. 91 KAC KLAGENFURT - BLED 09. 91 HC MILANO DEVILS - BLED 10. 91 BLED - ASIAGO 10. 91 BOLZANO - BLED 10. 91 BLED- TSE GRA2 10. 91 BLED - JESENICE 10. 91 MERANO - BLED 10. 91 BLED - ALEGHE ' 10. 91 VEV FELDKIRCH - BLED 10. 91 BLED - KAC KLAGENFURT 10. 91 BLED — HC DEVILS MILANO 91 ASIAGO - BLED 91 BLED - BOLZANO 91 ATSE GRAZ - BLED 91 JESENICE - BLED 11. 11 11 11 ob 19.00 ob 20.30 ob 19.00 ob 19.15 ob 18.15 ob 19.00 ob 20.30 ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob 20.30 ob 19.00 ob 19.00 ob 18.00 športni utrink Hokejisti sredi priprav uspešen plavalni tečaj Naš kotiček na straneh Glasove Stotinke ne more biti brez hokeja. Vsa moštva H K Jesenice so sredi priprav na novo sezono. Medtem ko se o prvem moštvu Akroni Jesenice redno piše, je prav, da tokrat nekaj več povemo o ostalih klubskih selekcijah. Mladinska ekipa Jesenic je v zadnjih letih eno izmed najboljših moštev v svoji kategoriji, celo izven naših meja. Zato ni slučaj, da so tudi letos dobili povabilo za zelo vabljivo turnejo po ČSFR. Tam nastopajo prav v teh dneh. V sedmih dneh bodo odigrali sedem tekem s sedmimi moštvi mladincev češke 1. lige. Na pot je odšlo 22 igralcev pod vodstvom trenerjev Vaclava Červenija in Romana Pristova. Od začetka avgusta vsak dan trenirajo tako starejši pionirji, katere vodi Štefan Ščap in mlajši pionirji, katere vodi Edo Hafner. Tako redno trenira več kot 60 igralcev. Ob koncu tedna se jim pridruži še 20 lanskih učencev hokejske šole. Ker je zanimanje za hokejsko šolo tudi letos zelo velik, naj povemo, da je vpis v hokejsko šolo v hali Podmežaklja, vpišejo pa se otroci letnik 1983 in mlajši. Skratka, kljub velikim težavam je ves pogon Hokejskega kluba Jesenice v teku, vrvež na ledu je od jutra do večera in če vam je v teh dneh še prevroče, pridite v dvorano Pomeža-klja in si oglejte treninge jeseniške mladeži. Br. Članska ekipa Acroni Jesenice se je okrepila z igralci iz Sovjetske zveze, ki so se že izkazali v prvih prijateljskih tekmah Jeseniški hokejisti v novi sezoni računajo na dobro uvrstitev v alpski ligi Taktika in borbenost sta odločilni. Za letošnje poletje na Jesnicah je značilno, da so le redki svoj dopust preživeli na morju. Domovi jeseniške železarne samevajo. Tako je za marsikaterega otroka letos odpadla tradicionalna šola plavanja, katero so v vsaki izmeni letovanj vsa leta doslej organizirali v Crikvenici in Biogradu. Zato so se pri Športni zvezi občine Jesenice (ZTKO) odločili, da v kopališču Ukava organizirajo desetdnevni tečaj plavanja. Tečaja se je udeležilo 21 otrok, ki so pod budnim očesom Bena Ramuža in Francija Fona dobivali prva znanja plavanja. Zadnji dan tečaja je bil tudi preizkus pridobljenega znanja. Kriterijem za dosego bronastega delfinčka je zadostilo sedem tečajnikov. Vsi ostali so sicer splavali, vendar pa še niso zmogli predpisane dolžine. Na zadovoljstvo vseh jih je organizator nagradil s skromnimi priznanji in nagradami. . Br. Tenis osvaja tudi jeseniško občino V jeseniški občini delujeta dva tenis kluba, in sicer v Moj-trani in na Jesenicah. Razveslejivo je, da tenis osvaja tudi Gor-njesavsko dolino. Številna igrišča so zasedena od jutra do večera. » V okviru obeh klubov vse poletje potekajo tečaji tenisa, interes je zelo velik, tako da morajo nekateri tudi malo počakati na vrsto. Seveda pa so zanimivi tudi turnirji. V počastitev občinskega praznika je bil turnir na igriščih v Podmežaklji. Pokal Športne zveze občine Jesneice je osvojil smučarski reprezen-tant Sašo Robič, ki je v finalu premagal nekdanjega odbojkar-ja, sedaj ravnatelja jeseniške Gimnazije Valentina Kavčiča. Zanimivo je tudi, da je bil najstarejši udeleženec turnirja trener mladinskega hokejskega društva Jesenic Vaclav Červe-ni, najmlajši pa njegov varovanec Gaber Glavič. Konec tega meseca bo na Jesenicah še občinsko prvenstvo, v drugem tednu septembra pa še prvenstvo osnovnih in srednjih šol. vrvež v podmežaklji * S pripravami na novo sezono so v Podmežaklji začeli tudi ostali jeseniški športniki. Vsak dan tako na atletski stezi (ki si sicer tega imena ne zasluži) kot na ostalih objektih vidite jeseniške smučarje, nogometaše, košarkarje in košarkarice, odbojkarice. Vsi se vneto pripravljajo na tekmovanja v novi sezoni. Žal so pogoji za trening dokaj slabi, kajti vsi objekti so dotrajani in čakajo na boljše čase. Toda zagnanost in prizadevnost vseh je velika, tako da se za dobre rezultate vsaj enkrat jeseniškim ljubiteljem športa ni treba bati. gr SKUPŠČINA ŠPORTNEGA DRUŠTVA JESENICE Največja športna organizacija v jeseniški občini je Športno društvo Jesenice, ki združuje dvanajst klubov ter skrbi za vzdrževanje športnih objektov v športnem parku, balinišču in kopališču Ukava. Že kar nekaj let je preteklo od zadnje skupščine društva. Tokratni sklic je bil predviden že pred zasedbo Slovenije, vendar so ga takrat preložili. V četrtek, 15. avgusta, pa se je skupščina le sestala. Bilo je burno, na trenutke tudi moreče, vendar so delegati klubov na koncu le sprejeli razumno odločitev, da se podaljša mandat vodstvu društva, ki bo v najkrajšem možnem času sklical volilno skupščino društva. Med pomembnimi odločitvami moramo poudariti, da je bil sprejet nov statut društva ter sklep, da 1. moštvo HK Jesenic deluje povsem samostojno, medtem ko ostale hokejske selekcije delujejo še naprej v okviru društva. Prav gotovo bo potrebno v ŠD Jesenice zavihati rokave in do konca letošnjega leta najti tako nove ljudi za delo kot tudi društvo organizirati modernejše. Držimo pesti, da bo to članom društva uspelo. Br. ACRONI JESENICE RAZPORED TEKEM V ALPSKI LIGI 1991/92 1. 13. 09. 91 petek 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : HC BOLZANO 2. 17. 09. 91 torek 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : ATSE GRAZ 3. 22. 09. 91 nedelja 20.30 ALLEGHE HC ALLEGHE : ACRONI JESENICE 4. 23. 09. 91 ponedeljek 20.30 MILANO HC DEVILS MILANO : ACRONI JESENICE 5. 27. 09. 91 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : VEU FELDKIRCH 6. 01. 10 91 torek 20.30 MERANO HC MERANO : ACRONI JESENICE 7. 03. 10 91 četrtek 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : HC ASIAGO 8. 06. 10 91 nedelja 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : KAC CELOVEC 9. 11. 10 91 petek 19.00 BLED BLED : ACRONI JESENICE 10. 15. 10 91 torek 20.30 BOLZANO HC BOLZANO : ACRONI JESENICE 11. 18. 10. 91 petek 19.00 GRAZ ATSE GRAZ: ACRONI JESENICE 12. 22. 10 91 torek 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : HC ALLEGHE 13. 26. 10 91 sobota 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : HC DEVILS MILANO 14. 29. 10 91 torek 19.0 FELDIKIRCH VEU FELDKIRCH : ACRONI JESENICE 15. 02 11 91 sobota 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : HC MERANO 16. 05 11 91 torek 20.30 CELOVEC KAC CELOVEC : ACRONI JESENICE 17. 09 11 91 sobota 20.30 ASIAGO HC AIAGO : ACRONI JESENICE 18. 12 11 91 torek 18.00 JESENICE ACRONI JESENICE : BLED rt GLASOVA StotinkA FOTOREPORTAŽA JANA REMIC Kranjska kolesarska dirka Med gledalci je bil tudi kranjski župan vitaminov ne gre Na zmagovalnih stopnicah Pred startom še posvet s psihologom stisk rok med najboljšimi Plezalni dosežki alpinistov sa-do- AO ; Tržič - V poletnih mesecih so b>li tržiški alpinisti dokaj dejavni. V naslednjem prispevku smo s pomočjo alpinistov mih zbrali nekaj njihovih sežkov. Sredi julija so se člani Tržič mudili v dolomitskih stenah nad Cortino v Italiji. Navezi Filip Bence - Janez Primožič in Aljaž Anderle - Slavko Rožič sta ponovili smer Con-stantini - Apollonio v Toffani di Roses (500 m, V1/A2, 8 ur). V stenah nad prelazom Falza-rego so ponovili Comiccijev raz v Torre Picolo Falzarego (200 m, V) smer Dibona de Štefani v Torre Grande Falcorego (300 m, V), v skupini Petih stolpov v Torre Grande d'Avreau so ponovili Finsko smer (VI. stopnja) in poč (V. stopnja) ter direktno smer Cortinskih veve-r>c (VI/Al). Te smeri so visoke °krog 160 m. Anderle in Rožič sta ponovila še krajšo, 25-metr-sko smer, ocenjeno s VII. težavnostno stopnjo. Sestopili so Po smeri normalnega pristopa. Aljaž Anderle in Slavko Rožič sta po vrnitni plezala tudi v »"»nkensteinu in nnnnviia »»»'"»• smeri VnTJ" ponovila nekaJ Aljaž An!) ^žavnsotne stopnje, *™ Anderle pa tudi SV raz in dolg ;„lv,a - dve 24 metrov .t 'g,..srneri VIII stopnje težavnostne Ro^3, Slavo' Peter 'n Slavko plezfii Pa so ob koncu Jutija kjer ' V SCVerni steni Trig'ava-Gorenj 1P°novili SkakalŠko in Za V nf..^ ,v,lsoko smer, ocenjeno s P^s;J.m;nus/IVplus ter ne- stopnje so potre- bi mesti V 0vali 5 ur.' Lon/ u av8usta sta Janez nip.m .r-,n Luka Rožič v osred-lcm triglavskem stebru pleza- la Skakaško ter Čopov steber. Luka Rožič je vseskozi plezal prosto, ocena za prosto ponovitev 450 metrov visokega Čopovega stebra pa je VI plus. Andraž Koren in Slavko Rožič pa sta v istem predelu Triglava v 8 urah ponovila kombinacijo Peternelove smeri ter Čopovega stebra. Rožič pa je obe smeri preplezal prosto. Celotna kombinacija je visoka okrog 1000 m, za prosto ponovitev Peternelove smeri pa je ocena VII (450 m). V soboto, 10. avgusta, sta Janez Primožič in Slavko Rožič v Dolomitih v Rocchetti Alti Bosconero ponovila smer K.C.F. Visoka je 600 m, za prosto ponovitev pa ocenjena s VII. stopnjo. Plezala sta 8 ur. Dan za tem pa sta v severni steni Travnika nad dolino Tamarja ponovila Debeljakovo varianto. Celotna stena je visoka 800 metrov, sama varianta je okrog 200 metrov, ocena za prosto ponovitev VI plus, v ostalem delu stene pa so težave med IV in VI. Plezala sta 7 ur. Brata Janez in Klemen Primožič pa sta uspešno preplezala Hudičev steber v Prisojniku nad Kranjsko Goro (500 m, V., 7 ur) ter v Triglavu še Spominsko smer Sandija Vizjaka (700 m. V, 6 ur), medtem ko je bil Filip Bence skupaj z dr. Iztokom Tomazinom v Malem Ko-ritniškem Mangrtu, kjer sta preplezala smer Lomasti (650 m, VI) in kjer sta se ob koncu meseca na tradicionalnem plezalnem taboru mudila tudi Janez Primožič in Slavko Božič, ki sta opravila prvo ponovitev Flaminga (VI/V-IV, 15 razteža-jev, 8 ur). Lepa jesen bo še priložnost za dobre plezalne dosežke trži-ških alpinistov. Vse vabimo, da nam sporočajo svoje ture, mi pa bomo o njih spregovorili na valovih Radia Tržič v oddaji Športni obzornik vsak torek nekaj po 16. uri ter v Stotinki. J. Kikel Uspešen začetek Kranj, avgusta - Obetavna generacija mladincev NK Crei-na - Primskovo je v nedeljo prvič po 19 letih obstoja tega kluba odigrala tekmo v slovenski mladinski območni ligi. Gostovali so v Kisovcu pri Zagorju in visoko premagali gostitelje -kar z 9 : 0. Odlična igra vsega moštva je nagrada vsem v klubu, ki že nekaj let delajo s to generacijo, posebej pa trenerjem Kodetu, Kužniku, Malba-ši. Fantje so medtem opravili skupne priprave v Bohinju, trenirali pa praktično vse poletje, štirikrat na teden. Odigrali so vrsto tekem, posebej pa veseli dober odnos z NK Slovan iz Ljubljane. Še vedno so »brezdomci« - nogometno igrišče v Kokrškem logu še ni nared, računajo na otvoritev ob 20-letni-ci kluba prihodnje leto. Ob vsem skupaj pa velja izpostaviti posluh nekaterih podjetij in posameznikov za pomoč mladim nogometašem. Generalni pokrovitelj je podjetje Creina, pomagajo pa še Ornega, Zebra, PTT podjetje Kranj, Živila, Merkur, Petrol, Mladinski servis. Loterija Slovenije, Dnevnik, Sloga, z mnogimi pa se za različne oblike pomoči še dogovarjajo. Vse to bo namreč potrebno zaradi dograditve igrišča, ki je resnično velika naložba. V ta nemn so pomagali tudi pri Zavarovalnici Triglav Kranj in pri Gradbincu, posebej pa tudi pri Cestnem podjetju, kjer so imeli razumevanje za interese športnikov. Mladinci NK Creina - Primsko vo Gorski tekači so tekmovali... »EVROPA TROPHY« Bruck na Muri na avstrijskem Štajerskem je bil v nedeljo, 4. avgusta, prizorišče mednarodnega tekmovanja v gorskih tekih »Evropa Trophv 91«. Tekaška proga, ki je bila speljana iz Brucka na 1320 metrov visoki Hochanger, je bila dolga 10600 metrov, višinska razlika je bila 950 metrov, največji naklon pa je bil 20 %. Proga je bila precej težka in razmočena vendar zelo hitra, saj so bili zaostanki zelo majhni. Mednarodnega tekmovanja se je udeležilo 125 gorskih tekačev iz Nizozemske, Poljske, Slovenije, Nemčije, ČSFR, Sovjetske zveze, Madžarske, Bolgarije, ZDA, Švice, Irske in Avstrije. Za Republiko Slovenijo so tekmovali gorski tekači Franci Teraž in Vojko Djuričič iz Mojstrane, Ivan Urh iz Kamnika ter Sto-jan Melinc iz Kobarida. Rezultati: 1. Helmut Schmuck (Avstrija) 0:44, 19. 2. Peter Schatz (Avstrija) 0:44,40, 3. Paul Deuritz (Nemčija) 0:44,49... 16. Ivan Urh (Slovenija) 0:47,05, 17. Franci Teraž (Slovenija) 0:47,32, 23. Stojan Melinc (Slovenija) 0:48:43, 61. Vojko Djuričič (Slovenija) 0:55:00.'Ekipno je bila prva Avstrija, druga Nemčija, tretja ČSFR, četrta pa Slovenija. ZA LOVORIKO »CERCIVENT0« V Cerciventu pri Vidmu v Italiji je bilo v nedeljo, 11. avgusta, 15. mednarodno tekmovanje v gorskih štafetah za lovoriko »Cerci-vento«. Tekmovanja se je udeležilo 44 štafet iz Slovenije, Avstrije in Italije. Slovenijo je zastopalo pet moških in ena ženska štafeta. Rezultati - štafete: I. Neoform Atletica Interlozzo - Italija 1:21:45, 2. Piccinato Brugnera - Italija 1:25:17, 3. Mojstrana - Slovenija (Klemen Dolenc, Franci Teraž, Vojko Djuričič) 1:28:41, 4. Sorica - Slovenija (Roman Kejžar, Roman Hojak, Rado Pintar) ' 1:29:27, 6. Nova Gorica - Slovenija (Edvino Kosovelj, Tone Egart, Tone Venclj) 1:30:36, 10. Kamnik - Slovenija (Lado Kveder, Martin Kemperle, Marjan Versnik) 1:35:07, 22. Mojstrana - Slovenija (Niko Poberžnik, Miro Teraž, Tone Djuričič) 1:46:30, 42. Ženska štafeta Slovenije (Marija Vencelj, Renica Filipič, Nada Konečnik) 2:29:34. Rezultati - posamezniki (prva predaja štafete): 1. Roman Kejžar (Sorica - Slovenija) 0:27:46, 2. Elio De Martin (Neoform Atletica Interlbzzo Italija) 0:27:47, 3. Gianni Vello (Piccinato Brugnera -Italija) 0:28:00... (druga predaja štafete): 1. Pierino Fontana (Neoform Atletica Interlozzo - Italija) 0:36:02, 2. Galdino Pilot (Piccia-to Brugera - Italija) 0:36:45, 3. Franci Teraž (Mojstrana - Slovenija) 0:37:30... (tretja predaja štafete): 1. Elio Ferigo (Neoform Atletica Interlozzo - Italija) 0:17:56, 2. Vittorio Gressani (Timaucleulis -Italija) 0:19:12, 3. Tone Vencelj (Nova Gorica - Slovenija) 0:19:14... GORSKE ŠTAFETE V C0LLINI DI FORNIAVOLTRI V Collini di Forni Avoltri v italijanskih Alpah je bilo 18. avgusta 29. tekmovanje gorskih štafet »Tri koče«. Štafeta je bila pravi izziv za gorske tekače, saj je bila udeležba rekordna. Nastopilo je 92 štafet, od tega 7 iz Slovenije. Proga je bila zelo razgibana, težka in nevarna, kar je botrovalo številnim lažjim padcem gorski tekači pa so morali obvladati tudi znanje alpinizma. Start in cilj sta bila v Collini, ki leži 1250 metrov nad morjem, proga pa je bila speljana na 2350 metrov visoki Passo Sella. Prva etapa je bila dolga 6500 metrov z višinsko razliko 800 metrov ter naklonom od 12 do 25 %, druga etapa je bila dolga 4500 metrov z višinsko razliko 400 metrov ter naklonom od 20 do 40 %, tretja etapa pa je bila dolga 6500 metrov z višinsko razliko 900 metrov in je potekala navzdol. Domači športni delavci so odlično pripravili tekmovanje, prijetno pa je bilo tudi srečanje z italijansko smučarsko tekačico, domačinko iz Colline Manuelo di Centro. Rezultati: 1. Neoform Atletica Interlozzo - Italija (Pierino Fontana, Elio Ferigo, Elio di Martin) 1:13.47, 2. Forestale Roma - Italija (Luigino Bortoluzzi, Maurizio Simonetti, Lucio Fregona) 1:15.48, 3. Timau Cleulis - Italija (Franco Flavio, Mauro Puntel, Vittorio Gressoni) 1:16.51, 4. Sorica - Slovenija (Edvin Kosovelj, Tone Egart, Tone Vencelj) 1:18.27, 7. Mojstrana - Slovenija (Franci Teraž, Vojko Djuričič, Klemen Dolenc) 1:20.11, 18. Zlatarstvo Janez Banič Kamnik - Slovenija (Lado Kveder, Martin Kemperle, Marjan Veršnik) 1:25.04, 36. HIT Nova Gorica - Slovenija (Lado Pavliha, Vili Lango, Albin Klanšček) 1:32.20, 47. Mojstrana - Slovenija (Mirko Teraž, Niko Poberžnik, Tone Djuričič) 1:35.43, 72. Hobi Šentvid - Slovenija (Albin Struna, Anton Vencelj, Tomaž Pečjak) 1:45.23, 88. Mojstrana - Slovenija (Marija Vencelj, Rezka Filipič, Nada Konečnik) 2:06.58. ODLIČEN NASTOP SLOVENSKIH GORSKIH ŠTAFET Slovenski gorski tekači so v nedeljo, 25. avgusta, ponovno nastopili na mednarodni tekmi v gorskih štafetah. Tokrat so tekmovali v Moggio Udinese v Kanalski dolini v Italiji na drugih gorskih štafetah Alpe - Jadran za lovoriko »Cartificio Er-molli.« Na tekmovanju je nastopilo 50 gorskih štafet, od tega 6 štafet iz Slovenije. Slovenski gorski tekači so ponovno dokazali, da so v odlični formi, saj so se uvrstili na prva tri mesta. Ekipno in posamično pa so dosegli rekord proge in tako osvojili prehodni pokal. Rekord proge je postavil znani gorski tekač iz Mojstrane Franci Teraž. Proga je bila zelo zahtevna in težka, mokra in spolzka, potrebno je bilo dobro garanje, marsikdo pa je skupil tudi kakšno manjšo poškodbo. Cilj in start štafet sta bila v Moggio Udinese, ki leži 335 metrov nad morjem, proga pa je bila speljana na 1260 metrov visoki Sella Vu-alt. Prva etapa je bila dolga 8640 metrov z višinsko razliko 300 metrov ter naklonom od 10 do 25 %, druga etapa je bila dolga 4310 metrov z višinsko razliko 800 metrov ter naklonom od 25 do 40 %, tretja etapa pa je bila dolga 7900 metrov z višinsko razliko 900 metrov in naklonom od" 25 do 30 %, potekala pa je navzdol. Rezultati: 1. Mojstrana A - Slovenija (Franci Teraž, Vojko Djuričič, Roman Hojak) 90:20, 2. Kavarna Veronika Kamnik -Slovenija (Lado Urh, Ivan Urh, Franc Novak) 90:58, 3. HIT Casino Nova Gorica - Slovenija (Edvin Kosovelj, Stojan Melinc, Tone Vencelj) 94:04, 4. Olindo Piccinato Brugnera - Italija 94:13, 5. U. S. Aldo Moro Paluzza - Italija 94:30... 16. Mojstrana B - Slovenija 1.06:28, 27. Hobi Šentvid - Slovenija 1.20:31, 47. Ženska ekipa Mojstrana - Slovenija 1.48:12. Lojze Kerštan n GLASOVA i StotinkA (g^EJSSSMESOLAS 12. STRAN Novice... Zmaga oroblrama Bohinj, 26. avgusta - V okviru sobotne dobrodelne prireditve Bohinj-Sloveniji je potekal tudi do sedaj v bohinjskem koncu najmočnejši turnir v "beach vollevu". Organizator turnirja je bil odbojkarski klub iz Bohinjske Bistrice, prvi mož, ki je skrbel, da je vse teklo kot je treba, pa Marjan Arh, ki je bil po končanem turnirju zelo zadovoljen s kvaliteto in igro igralcev. Od 14 prijavljenih dvojic s cele Gorenjske jih je v prvem kolu izpadlo sedem, med njimi tudi žal edina ženska trojka na turnirju (Fujs, Sodja, Pikon). V pofinalu sta se pomerila tudi zmagovalca dveh gorenjskih turnirjev: zmagovalec blejskega POP 74,5 (Humerca, Len-ček) in zmagovalec bohinjskega Stočje (Pazlar, Ralič). Iz ostrega pofinalnega boja sta prišla zmagovalca Tenisbar (Petriček, Zupan) in Oroblram (Avsenik, Silič). Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Oroblram, 2. Tenisbar, 3. POP 74,5, 4. Stočje, 5. TNT • M. P. 7. FlNKENSTEIN OPEN Od 17. - 24. avgusta je bil v Ločah (Latschach) na avstrijskem Koroškem 7. mednarodni šahovski turnir Finkenstein Open. Med 154 igralci je nastopilo tudi 15 igralcev iz Slovenije. Zmagal je hrvaški mednarodni mojster Dražen Sermek (8), pred sovjetskim mednarodnim mojstrom Alexandrom Phominichom (7.5) in bolgarskim velemojstrom Valentinom Lukovom (7). Najboljši slovenski šahist je bil Vojko Mencinger (6.5) na 7. mestu. Med prvih 25 so se uvrstili še 12. Anton Praznik (6.5), 14. Leon Mazi (6.5), 20. Marko Tratar (6), 23. Aleš Drinovec (6) in 25. Zlatko Jeraj (6). V konkurenci do 15 let je bil najboljši 43. Boštjan Markun (5.5), do 17 let pa 42. Martin Kovačič (5.5) Aleš Drinovec VATERPOLO Koper prvi, triglav drugi V četrtek, 22. 8. '91, je bilo v Kopru republiško prvenstvo v vaterpolu za mladince. Žalostno je, da je na tem prvenstvu nastopila le domača ekipa Kopra in kranjski Triglav. Domačini so si z boljšo igro priigrali naslov prvaka in zasluženo slavili z 9 : 6 (0 : 3, 4 : 2, 2 : 0, 3 : 1). Za Triglav so nastopili: Hamo-vec, Gantar, Lisec, Klofutar, Ogrizek, Becič, Galič, Balder-man, Ljucovič in Košir. J. Marinček Dogovori,... Kranj, avgusta - Po vsebini je bil sestanek s športnimi sodniškimi organizacijami uspešen, po udeležbi pa tega ne bi mogli trditi. Ni bilo predstavnikov športnih panog: košarke, rokometa, balinanja, šaha ter vaterpola. Sestanka so se udeležili predsedniki sodniških organizacij oz. zborov v atletiki, odbojki, kegljanju in nogometu. Razgovor je razkril številne probleme, s katerimi se tudi te organizacije srečujejo, kljub temu pa bi se lahko še našle skrite rezerve v dejavnostih, ki bi storitve pocenile, s tem pa bi omogočili, da se poskušajo vsa tekmovanja realizirati. Okvirno so bili predlagani načini, kjer bi se dalo znižati cene storitev. Je potrebno sodniku nogometa zaračunavati obrabo opreme, zaračunavati dnevnico za sojenje tekme, ki se igra v kraju bivanja sodnika ipd.? Tudi prispevki za sodniško organizacijo so previsoki, če vemo, da se zbrani denar nameni le za materialne stroške in še bi lahko naštevali. In dogovor, ki je bil sprejet: Da do konca meseca septembra 1991 pripravijo sodniški zbori stroškovnik storitev za vse kategorije, upoštevajoč tudi rekreacijska srečanja, delavske športne igre in tekmovanja v ŠŠD. Za slednje naj bi bili zneski v razumni višini, ker bomo le tako lahko vsa tekmovanja realizirali, kar je tudi namen in naš skupni cilj. Milan Čadež ATLETIKA IN ŠŠD v ljubljani finale 3. in 4. razredov Stadion v Šiški je gostil najmlajše atlete in atletinje iz 3. in 4. razredov osnovnih šol v Sloveniji. Med nastopajočimi iz Gorenjske se je izkazala Mirjana ldjanovič iz Osnovne šole Simon Jenko iz Kranja z osvojitvijo drugega mesta v skupnem seštevku rezultatov v troboju. Rezultati: Pionirji 60 m: 8. mesto Marko Andolšek 8,6, 10. mesto Blaž Pipan 8,9, 20. mesto Dejan Dugar 9,4 Pionirke 60 m: 9. mesto Mirjana ldjanovič 9,1, 10. mesto Parti-cija Hribernik 9,2, 10. mesto Nataša šemrl 9,2 Pionirji daljina: 4. mesto Marko Andolšek 456, 8. mesto Blaž Pipan 426, 18. mesto Dejan Purgar 397 Pionirke daljina: 6. mesto Nataša Šemrl 410, 7. mesto Mirjana ldjanovič 406, 13. mesto Patricija Hribernik 384 Pionirke žogica: 1. mesto Mirjana ldjanovič 43,30, 6. mesto Nataša Šemrl 36,14, 20. mesto Patricija Hribernik 21,50 Pionirji žogica: 3. mesto Marko Andolšek, 8. mesto Blaž. Pipan, 14. mesto Dejan Purgar Troboj: Pionirji: 4. mesto Marko Andolšek 940 točk, 10. mesto Blaž Pipan 730 točk, 21. mesto Dejan Purgar 512 točk Pionirke: 2. mesto Mirjana ldjanovič 1095 točk, 4. mesto Nataša Šemrl 960 točk, 17. mesto Patricija Hribernik 685 točk Milan Čadež PLEZALNI TABOR SREČA REHBERGERJA Bohinjski »pajkci« Od 14. julija do lO. avgusta je v bohinjskem kotu, Pod skalco, v plezalnem vrtcu in na umetni steni Hotela pod Voglom, potekala prva plezalna šola pri nas, ki je tudi v tujini takšna kot jo je pripravil naš znani športni plezalec Srečo Rehberger, še redkost. Šola, pravzaprav plezalni tabor, v katerem so se mladi plezalci ali pa tudi popolni plezalni začetniki skušali naučiti osnov, ki jih morajo "pajki" znati. Bohinj, avgusta - Mlade plezalce smo opazovali tako na umetni kot tudi na naravni steni, njihov učitelj in svetovalec vodja plezalne šole v Bohinju, Srečo Rehberger, pa nam je hkrati, ko je mladim dajal navodila, razlagal smisel in vsebi- no plezalne šole za mlade. "Mladi, ki se odločijo za to plezalno šolo, morajo ob zaključku šole poznati osnovne stvari. Npr.: vse onsovne vozle, tehniko plezanja in spuščanja ("ab-zajl"), oporne poze in podpnje-me. Treba je vedeti, da športni plezalci plezajo najprej z očmi, nato z rokami in nato z nogami. To pa ne pomeni, da naj bi se preko "težav" vlekli z rokami, pravilno plezanje temelji na izkoriščanju protisil in maksimalne obremenitve nog. Izredno pomembno je ogrevanje tik pod steno, pred vzponom. V tej šoli govorimo tudi o pravilni prehrani za športnike (kdor želi, jo poskusi); o pravilih tekmovanj; o športnem plezanju drugod po svetu." Mladi plezalci so se med tem že ogrevali in poskušali v smereh Pod skalco, ki imajo zanimiva imena: Nageljček, Majol-ka. Kravji bal, Harmonka in ocene med VI in IX. V skupini, ki smo jo obiskali, je bilo 13 mladih plezalcev, med njimi kar nekaj deklet. Nekaj pa je bilo tistih, ki so letos že sodelovali v tekmah na umttnih stenah za Pokal Slovenije - za mlade plezalce. Mladim plezalcem so njihovi starši za enotedenski plezalni tečaj (- 7 x polni penzion in sposojanje opreme) - plačali 2.950 din. Poleg plezanja so si v sodelovanju s klubom Alpis lahko privoščili tudi vožnjo s hidrospeadom po Savi Bohinjki, kolesarjenje Z gorskim kolesom in še marsikaj. • Mojca Peternelj, foto: Jure Cigler Športno plezanje na umetni steni, Hotel pod Voglom Lenča Gradišar v plezalnem vrtcu v Bohinju. Prečka, Pod skalco Navodila v jutru plezalnega dne, Pod skalco Vodja šole, Srečo Releberger Gašper Koren pleza v smeri z imenom DIM, ocena težavnosti VI' n GLASOVA StotinkA Vabila, 11. Delavske športne igre RAZPIS 1 ORGANIZATOR ŠPORTNA ZVEZA občine Škofja Loka in organizacijski odbor v sestavi : - Predsednik: Janez Krajnik - člani: Stane Čar, Jože Rakovec, Brane Bertoncelj, Boris Čajič, Borut Rebič, Janez Nastran, Marjan Kalamar 2. KRAJI TEKMOVANJA: bazen Železniki, ŠD Poden Škofja Loka, Gorenja vas, Žiri, Železniki 3. URNIK TEKMOVANJA: Termine in dneve tekmovani za posamezne športne discipline bodo ekipe sprejele z razpisi. Tekmovanja bodo potekala ob sobotah in nedeljah, nekatere pa tudi v delavnikih in popoldanskem času. 4. ZADNI ROK PRIJAV: ie sreda, 11. 9.1991, na podlagi priložene prijavnice, ki jo pošljete na naslov: Športna zveza Škofja Loka, Podlubnik 1 c, informacije Po tel.: 622-463. 5- PRAVICO NASTOPA |) imajo vsi zaposleni občani, ki so v delovnem razmerju v oblčini Škofja Loka, b) imajo člani društev upokojencev na območju naše občine. Tekmujejo lahko za svoja matična društva, c) imajo delavci/ke, ki so zaposleni v privatnem sektorju naše obči-ne: Tekmujejo lahko le za ekipo Obrtno združenje. d) imajo delavci/ke, ki so zaposleni zunaj občine, bivališče pa imalo v občini Škofja Loka. Tekmujejo lahko le za svoje ekipe (Zveza zunanjih delavcev občine Škofja Loka) 6. PRIJAVNINA: a) na prijavljenega člana in rezerve za podjetja in ustanove z območja Škofje Loke se plača 100,00 din D) na prijavljenega člana in rezerve za podjetja in usnove z območ-ia Železnikov, Gorenje vasi se plača 80,00 din c) na prijavljenega člana in rezerve za podjetja in ustnove z območja Žirov se plača 60,00 din Del prijavnine bo namenjen za zaključno prireditev, popust pa bo-'meli udeleženci 11. DŠI. %vnina mora biti vplačana do zaključka prijav (sreda, 11.9. 991). Plačate lahko osebno v pisarni Športne zveze (v ŠD Poden) I'1 na ŽR št. 51510-678-83487 s pripisom - za 11. DŠI 91. Prijavljenim ekipam, ki dc roka ne vplačajo prijavnine, bomo izsta-J'1' račun. p TEKMOVALNE PANOGE: ^a 11. DŠI razpisujemo naslednje športne doscipline: *a moške ekipe: 1. odbojka, 2. namizni tenis, 3. kegljanje, 4. stre-)anje, 5. plavanje, 6. tek, 7. kolesarjenje, 8. tenis, 9. mali nogomet, '° košarka, 11. balinanje, 12. šah *a ženske ekipe: 1. odbojka, 2. namizni tenis, 3. kegljanje, 4. stre-ianie, 5 plavanje, 6. tek, 7. kolesarjenje, 8. tenis, 9. pikado J NAČIN TEKMOVANJA: a) Propozicije in sistem tekmovanja za posamezno tekmovanje v športnih disciplinah bodo ekipe prejele na podlagi prijav in poteka P° skupinah ločeno za moške in ženske ekipe. ) tekmovanje poteka po liga sistemu na izpadanje ali po kombini-ranem sistemu, ^ na tekmovanjih v teku, plavanju se tekmuje posamično, skupni rezultati pa so ekipni *• PRIZNANJA - NAGRADE: i v vsaki športni disciplini za moške in ženske prejmejo ekipe po Končanem tekmovanju za 1., 2. in 3. mesto pokal, I ,"aibol|še ekipe podjetij in ustanov, keterih ekipe zberejo največ °ck, prejmejo za 1., 2. in 3. mesto pokale za najboljšo vseekipno uvstitev. 1J. KONČNE DOLOČBE II VDŠI°Stale določbe so boli razčlenjene v splošnih določbah b) vse mejne primere, ki se pojavljajo na tekmovanjih, rešuje ča-'jno razsodišče pise8 VSak° sPortno disciplino prejmejo vodje ekip posebej razkazovanja v teku bomo spremenili sistem tekmovanj, ki bo j?0|j motiviral posameznike. Prememba sistema tekmovanj bo tudi v plavanju, kar pa bo ra*vidno Iz razpisa. XIII. Turnir malega nogometa »kranj 91« Gn?^NlZACIJSKI ODBOR ZIMSKEGA TURNIRJA V MALEM NO-^ETU »KRANJ 91« RAZPISUJE '"• 2|MSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU »KRANJ 91« »l0uP!2!?ve se zbirajo do vključno 31.10. 1991 do 14. ure na na-StJLu Ko KranJ- Partizanska 37, 64000 Kranj (Športni park l«nno Mlakar). Prjj Za tLJrnir se bodo upoštevale le ekipe, ki so do torka oddale v h|aVniC0 in prispevek 150 DEM (v dinarski protivrednosti) osebno a9aini ZTKO ali na žiro račun: 51500-678-82913. ŽREBANJE BO V SREDO, 6. 11. 1991 OB 17. URI V PROSTORIH ŠPORTNE DVORANE NA PLANINI. Prijave so bodo zbirale za dve kategoriji: A- mlajša, za katero lahko igrajo vsi, B - starejša, za katero lahko igrajo le igralci, rojeni 1956 leta in starejši. Prve štiri ekipe v vsaki konkurenci prejmejo pokale in diplome ter denarne nagrade, ki se bodo zbrale iz prijavnin. 1/4 prijavnine je namenjena za denarne nagrade, ki se razdelijo: 1. mesto 40 %, 2. mesto 30 %, 3. mesto 20 %, 4. mesto 10 %. TEHNIČNA NAVODILA: - prijavnico je potrebno čitljivo izpolniti v celoti po zahtevanih podatkih, - v prijavnici je potrebno navesti priimke in imena vseh nastopajočih igralcev z letnicami, - v starejši skupini se bodo pred vsako tekmo zahtevale osebne izkaznice, igralci pa svojo identiteto lahko dosežejo z vozniško izkaznico ali potnim listom pred pričetkom tekme. OSNOVNE PROPOZICIJE - igra se po pokalnem sistemu, - igralni čas je 2 x 15 minut z 2 minutnim odmorom, - istočasno na igrišču nastopa 5 igralcev in vratar, - število menjav je neomejeno glede na prijavljene igralce, - vsaka ekipa lahko na začetku turnirja v spisek vpiše največ 11 igralcev, ki se med turnirjem ne dopolnjuje niti ne spreminja, - igra se po razporedu in se v nobenem primeru ne spreminja razen v primeru posega višje sile - zapora dvorane, redukcija, - neodločenega rezultata ni, zato se izvajajo sedemmetrovke; se-demmetrovke se izvajajo po tri izmenično; če še po tem streljanju ne pride do odločitve, strelja samo en igralec, ki ga izbere vsaka ekipa do prve odločitve, - igra se po pravilih igre za mali nogomet, če to z izvajalcem in sodelujočimi ni drugače dogovorjeno. PRITOŽBE Pritožbo na meterialno kršenje pravil in če je to vplivalo na končni izid srečanja, mora vodja ekipe ali kapetan najaviti takoj po tekmi ter priložiti kavcijo v višini 20 DEM skupaj s pismeno obrazložitvijo. Pritožbe se bodo reševale v roku 24 ur, če bo za to dovolj časa, v nasprotnem primeru pa takoj po vloženi pritožbi po pravilniku. IN ŽELJA ORGANIZATORJA: Želimo si, da bi turnir odigrali v prijateljskem vzdušju, da bi se med seboj spoznali in navezali stike, zato bo vsak izgred, ki bi na celotni organizaciji pustil neopriljubljeno senco, ostro kaznovan. Edino, kar bo organizator storil, je: poslal obvestilo, da je celotna ekipa črtana ne glede na to, da je izgred povzročil le eden od ekipe. ORGANIZACIJSKI ODBOR RAZPISUJE IZVEDBO II. PREŠERNOVEGA SUPERMARATONA ki bo v soboto, dne 5. oktobra 1991, v Kranju: • supermaraton 60 km • tek na 30 km Start supermaratona na 60 km bo v centru Kranja - v Prešernovi ulici ob 9. uri. Štarter bo ultra maratonec Dušan Mravlje Start teka na 30 km bo v Vrbi na Gorenjskem ob 11. uri. Nastopilo lahko vsi, ki so psi h i čno, telesno in zdravstveno sposobni preteči ti progi, vendar za 30 in 60 km je potrebno imeti zdravniško potrdilo, sicer tečeio na lastno odgovornost. Kategorije bodo razvrščene na mladenke in mladeniče v starostnih kategoniah v razponu po 5 let. Pravico nastopa imajo vsi zainteresirani Prijavite se do 30. septembra 1991 in vplačajte štartnmo 300,00 din na žiro račun 51500-620-107-05-1600117-3029980 z oznako STARTNINA in dopisano letnico rojstva. Štartnino bo možno vplačati še do 8,00 ure v LB v Prešernovi ulici v Kranju tudi na sam dan prireditve na omenieni žiro račun, toda v znesku 350,00 din. Startnina za K&K ie 200,00 din, vplačano do 30. 9. 1991 Tisti, ki bodo startali ob 11,00. uri, se zbero v Vrbi ali v Kranju ter skupai potujeio z motornimi vozili v Vrbo na Gorenjskem. POTEK PROGE Super maratonci na 60 km štartaio pri Prešernovi hiši - proga poteka po Koroški cesti do semaforja in nato po makedamski vozni poti ob glavni cesti do Police in Nakla, nato po stari cesti od Podbrezij, Ljubna, Brezi). Zg. Otoka, Zapuž, Rodin, Vrbe in nazai v Kranj na Zlato polje po isti poti. Start za tek na 30 km pa bo v Vrbi na Gorenjskem ob 11. uri. Potekal pa bo od Vrbe mimo Rodin, Zapuž, Zg. Otoka, Brezij, Ljubna, Pod-brezi|, Nakla, Police do Kranja - Zlato polje, Kidričeva 53., Dom učencev in študentov !vo Lola Ribar, kjer bo cilj. OKREPČEVALNICE Naklo, Podbrezje, Črnivec, Zg. Otok. Zapuže in Vrba ZAPORA PROGE bo ob 11.30. uri v Zg. Otoku in na 15. kilometru ter na cilinem mestu ob 14.30. uri za oba teka. RAZGLASITEV REZULTATOV bo v centru Krania ob 16. uri. Tu bo poskrbljeno, da bodo trgovine in lokali odprti. Možen bo ogled mestnih znamenitosti pod strokovnim vodstvom ter ogled Brda pri Kranju, kjer bo veljal za ta dan poseben po pust za gostinske in turistične storitve. INFORMACIJE bodo na vol|o ob petkih v Kran|u, Titov trg 16, in ne glede na dan po telefonu 062/35-717, ki jih daje Stane Bobek ali po telefonu 064/216-193, Jože Valant, sekretar Občinskega odbora ZZB NOV občine Kranj v uradnih dneh. STALA DOLOČILA Vsak udeleženec teka bo dobil poseben ko zarec, na katerem bosta lik in verz Prešerna, vpisan pri JAA Republike Slovenije. Razdeljevali bodo darila - prispevki sponzorjev, ki si jih bodo tekmovalci sami izbrali glede na vrstni red doseženih rezultatov v kategorijah. V Kranj je možno pripotovati z vlakom, avtobusom in osebnimi vozili. Z vlakom se ie možno peljati tudi naprej v Vrbo (do postaje Žirovnica ali Lesce-Bled) Garderobe, sanitarne in tuši bodo na ciljnem mestu Zlato polje -Dom učencev in študentov Ivo Lola Ribar, Krani, Kidričeva 53, kjer bo možno tudi parkirati V Domu učencev bo možno tudi prenočiti. Prenočišče je možno rezervirati po telefonu, številka 064/217-081. Razpored tekem SNL 91/92 za N. K. Živila - Naklo 5. kolo 8. 9. ŽIVILA-NAKLO : PRIMORJE 6. kolo 11. 9. IZOLA : ŽIVILA-NAKLO 7. kolo 15. 9. ŽIVILA-NAKLO :OLIMPIJA 8. kolo 22. 9. DOMŽALE : ŽIVILA-NAKLO 9. kolo 25. 9. ŽIVILA-NAKLO : I. KLADIVAR K). kolo 29. 9. LIOUI MOLY-Sv. •ŽIVILA-NAKLO II. kolo 6. 10. ŽIVILA-NAKLO : STEKLAR 12 kolo 13 10. PROLETAREC : ŽIVILA-NAKLO 13 kolo 16 10. ŽIVILA-NAKLO proste 14 kolo 20 10. ŽIVILA-NAKLO :POTROŠNIK 15 kolo 27 10. RUDAR (V) : ŽIVILA-NAKLO 16 kolo 3 II. ŽIVILA-NAKLO : VOZILA 17 kolo 10 11. KOPER : ŽIVILA-NAKLO IX kolo 17 II. ŽIVILA-NAKLO : EUROSPEKTERLJ. 19 kolo 24 11. MARIBOR-BRANIK : ŽIVILA-NAKLO 20 kolo 1 12. ŽIVILA-NAKLO :SLOVAN-MAVRICA 21 kolo 8 12. NAFTA : ŽIVILA-NAKLO glas TRŽIŠKO PRVENSTVO V ATLETIKI Na športnem igrišču v Bistrici pripravlja Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič v sodelovanju z atletsko sekcijo in ŠSD Polet v sredo, 18. septembra, z začetkom ob 15. uri odprto občinsko prvenstvo v atletiki za letošnje leto. Prijave bodo sprejemali isti dan do 13. ure na naslov Športna zveza Tržič, Ulica heroja Bračiča 4, Janez Brzin, telefon 50-766. Prijave bodo sprejemali še uro pred pričetkom tekmovanja na igrišču. Moški bodo nastopili v disciplinah: tek na 100 metrov, tek na 1500 metrov, skok v višino in met krogle. Ženske pa bodo nastopile v disciplinah: tek na 100 metrov, tek na 800 metrov, skok v daljino, skok v višino in met krogle. Tekmovanje v posamezni disciplini bo le, če se prijavi vsaj pet tekmovalcev. Najboljši v posmeznih disciplinah bodo prejeli medalje. Občinsko prvenstvo v atletiki se upošteva pri točkovanju za najboljšo DO občine Tržič ter posameznike v delavskih športnih igrah. Radovuiško PRVENSTVO V TENISU Teniški klub Radovljica je organizator letošnjega občinskega prvenstva v Radovljici, ki bo 7. in 8. septembra v Radovljici. Ženske bodo nastopile v eni kategoriji (rojene pred letom 1976), moški pa v dveh (do 45 let in nad 45 let). Prijavnina je 300 dinarjev, igra pa se z lastnimi žogicami. Prijave sprejemajo v soboto, 7. septembra, do 8. ure na teniških igriščih v Radovljici, takrat bo tudi žrebanje. Igralcev, ki jih ne bo na žrebanju, ne bodo uvrstili v razpored. Najboljši bodo prejeli medalje. Občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke bo razpisano naknadno. TRŽIŠKO PRVENSTVO V TENISU Komisija za šport in rekreacijo pri Športni zvezi Tržič je te dni razpisala občinsko prvenstvo v tenisu za letošnje leto. Prvenstvo bo na teniških igriščih v Križah, tekmovali pa bodo pionirji in pionirke , člani in članice ter veterani in veteranke. Prvenstvo bo za pionirje in pionirke organizirano od 9. do 14. septembra, 14. septembra bodo tekmovali veterani, veteranke in članice, 21. septembra pa člani. Prijave je treba poslati na naslov: Športna zveza Tržič, Ulica heroja Bračiča 4, (Janez Brzin), telefon 50-766. Žrebanje za pionirke in pionirje bo 6. septembra ob 19. uri, za veterane, veteranke in članice 13. septembra ob 19. uri, za člane pa 20. septembra ob 19. uri. Prijave bodo možne še pol ure pred žrebanjem v klubskih prostorih Teniškega kluba Tržič. Pravico nastopiti imajo vsi, ki imajo stalno bivališče ali so zaposleni v občini Tržič. Prijavnina za pionirje je 30 din, za ostale tekmovalce pa 50 din in se poravna pred pričetkom tekmovanja. Najboljši v vsaki kategoriji prejmejo medalje. Razpored tekmovanja za posamezne kategorije bo objavljen na oglasni deski eno uro po žrebanju. Tekmovanje se upošteva pri točkovanju za najboljšo ekipo in posameznike v delavskih športnih igrah. Gorski tek k češki koči PD Jezersko in Jezerjani vabimo vse ljubitelje gorskega teka na 4. srečanje, ki bo v nedeljo, 15. 9. 1991. Start bo pri hotelu Kazina na Jezerskem ob 10. uri. Prijave se bodo zbirale uro pred startom. Proga je zahtevna in dolga 4750 m z višinsko razliko 662 m. Vsi udeleženci bodo dobili topli obrok, najboljšim pa bo organizator podelil priznanja. Tekmovanje z gorskimi kolesi ŠD Jezersko dne 22. 9. 1991 prireja tekmovanje z gorskimi kolesi. Proga bo potekala v okolici planšarskega jezera na Jezerskem in je primerna za tako najmlajše kot tudi starejše udeležence. Točen razpored prireditev bomo natančneje objavili kasneje. V KRANJU PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠPORTNEM PLEZANJU Po junijskem Mastru, na katerem so tekmovali samo povabljeni domači in tuji plezalci, bo na umetni steni v Kranju prvenstvo Slovenije v športnem plezanju. Tekmovanje, katerega organizatorja bosta ZTKO Kranj in Tomo Česen, bo v soboto, 7. 9. 1991. Izvedeno bo v enem dnevu, kvalifikacije dopoldan, finale (10 moških, 5 žensk) pa popoldan. 'mimmMmtGiAS u. stran Podnart dobil novo dvostezno balinišče Sodelovanje gasilcev in invalidov Balinišče ob Domu kulture v Podnartu bodo lahko uporabljali invalidi iz radovljiške občine in ljubitelji balinanja iz podnarške krajevne skupnosti. Podnart, 30. avgusta - Športno društvo invalidov iz radovljiške občine je želelo priti do svojega balinišča, vendar je bilo v društvu za fizično delo premalo rok. Za idejo so se ogreli gasilci iz Podnarta, z invalidi so stopili skupaj in z grmovjem zaraščeno zemljišče za Domom kulture v Podnartu spremenili v lepo urejeno dvostezno balinišče. Janez Erman, predsednik Gasilskega društva Podnart, je na petkovi otvoritvi balinišča povedal, da so gasilci in invalidi pri gradnji objekta opravili 860 prostovoljnih delovnih ur, da sta se najbolj izkazala Jože Faganel in Franc Janževec, in da je. upoštevaje material in prostovoljno delo, balinišče vredno najmanj 100.000 dinarjev. Čast vreči otvoritveno kroglo je doletela enega najboljših slovenskih športnikov med invalidi, dobitnika mnogih kolajn na svetovnih invalidskih prvenstvih in olimpiadah v metu krogle, diska in kopja, Marjana Peternelja, otvoritve pa se je udeležil tudi predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec. Balinišče bodo uporabljali invalidi, sicer pa bo odprto za vse ljubitelje balinanja v krajevni skupnosti. Verjetno bodo svojo balinarsko sekcijo kmalu formirali tudi gasilci sami, so povedali na otvoritvi, ki sta jo s citrami in harmoniko popestrila Tanja Kokalj in Janez Grilc. Pri gradnji balinišča in tradicionalnem 48-balinarskem maratonu med Podnartom in Posavcem, ki se je začel v petek ob 16. uri na novem balinišču in je trajal do nedelje do 16. ure, pa so veliko pomagali Zavarovalnica Triglav in okoliški gostilničarji Dmitar Dimitrovski - Miki, Boban Jovanovič, Adrijan Vauda in Joža Fre-lih. • J. Košnjek, foto A. Gorišek Nogometaši Triglava iz Kranja igrajo v območni ligi - zahod Boj za prva mesta v ligi Kranj, 29. avgusta - Nogometni klub Triglav je najstarejši kranjski nogometni klub, ki je vrsto let igral v prvi slovenski nogometni ligi, letos pa četrto sezono igrajo v območni nogometni ligi - zahod. Člansko moštvo Triglava, v katerem je letos štiriindvajset igralcev, ima tudi novega trenerja, Darka Stenovca. ki je v igro Tri-glavanov vnesel veliko novosti. Na sezono so se nogometaši večina pripravljali na kranjskem stadionu, štiri dneve pa so nabirali kondicijo na Pokljuki. Moštvo letos nastopa z nekaterimi novimi igralci: Sirk in Gajser sta prišla iz Save, Zupan, Ajdovec in Lasica so prej igrali za Britof, Kne pa je prišel iz Velesovega. To so predvsem mladi igralci, vendar se je že na pripravljalnih tekmah ekipe pokazalo, da so bile priprave dobre. 10' ^- § I "V letošnji sezoni je naš cilj osvojiti eno od prvih štirih mest v ligi, če pa bo možnost, pa se bomo borili za sam vrh. Treba pa je povedati, da je v klubu tudi močna mladinska ekipa, ki se je letos okrepila še z nekaterimi igralci (Egart, Đukić, Krnic) in ima namen osvojiti prvo mesto v mladinski območni ligi. Obe ekipi, tako člani kot mladinci pa pri boju za prva mesta pričakujejo podporo navijačev." je povedal sekretar Nogometnega kluba Triglav Miloš Avdič. Ker pa je v klubu letos močno zaškripalo tudi pri denarju, so poiskali sponzorja - SPZ iz Ljubljane, s čigar pomočjo bodo lažje uresničili zastavljene cilje. • R. Zivkovič Brdo pri Kranju, 1. septembra - Letošnja, 11. tradicionalna kasaška dirka na Brdu, je prinesla zmago na osrednji kasaški dirki Fiti z lastnikom in voznikom Jožetom Seršenom iz Ljutomera. Več dobrih uvrstitev pa so zabeležili še člani klubov iz Maribora, Ljubljane in z Brda. Kasaško dirko za pokal Slovenije si je ogledalo več kot tri tisoč gledalcev, ki so uživali v tem vse bolj popularnem športu. Foto: J. Cigler Bohinjski triatlon jeklenih Jekleni do konca Letošnja udeležba na že sedmem triatlonu jeklenih v Bohinju je bila rekordna. Prijavljenih je bilo kar 120 udeležencev, na startu pa se jih je zbralo že ob osmih zjutraj 106. Megla je začetek prvega dela preizkušnje, veslanje po Bohinjskem jezeru, prestavila za dobro uro. Bohinj, 31. avgusta - V megleni uri, ko smo čakali na start, ki naj bi bil ob devetih, smo se pomešali med "jeklene" in opazovali njihove priprave. Večinoma so tekali naokli, se ogrevali, jedli predvsem banane, skratka komaj čakali, da skočijo v čolne in začnejo. Start ob devetih je uspel. Megla se je že skoraj popolnoma dvignila, tako da ni mogla več ovirati zagnane jeklenaše, med katerimi so bile tokrat vsaj tri ženske. Toliko smo jih uspeli videti. Nekaj težav takoj ob začetku veslanja je seveda bilo, domačini, ki so napeto opazovali tekmovalce in iskali svoja dva Bohinjca, pa so nam na hitro zaupali, da se je že večkrat zgodilo, da so nekateri vneti veslači tudi po petnajst minut veslali v krogu... Prva preizkušnja zahteva kar nekaj treninga in v tednih pred sobotno preizkušnjo je bilo na Bohinjskem jezeru kar nekaj takih, ki so vneto preizkušali svoje znanje in moči. Dobre pol ure je potreboval najhitrejši v prvi preizkušnji, v veslanju na šest kilometrov. To je bil Zeljko Rogič, takoj za njim pa je v cilj priveslal glavni favorit in lanskoletni zmagovalec bohinjskega triatlona jeklenih, Jože Rogelj. Kasneje, na kolesu, je Jože Rogelj svojega tekmeca prehitel. Nekateri so na vmesnih nekaj metrih, med izkrcavanjem in kolesom, imeli kar nekaj težav. Krči niso poznali milosti in pre-nekateri tekmovalec je komaj zmogle pot do svojega kolesa. Kasneje, je seveda šlo. Jože Rogelj je svojo prednost na kolesu do Pokljuke samo še povečeval, tako da je tja prispel kar štiri minute pred zasle- Še zadnja preizkušnja, osemki-lometrski tek do Vodnikove koče na Velem polju. dovalcem MarKom Dolencem. Na tretjem mestu je bil Lojze Malnar. Na Rudnem polju so tekmovalci po 30 kilometrih kolesarjenja zapustlili svoje konjičke in se spustili v tek do Velega polja, kjer je bil cilj zadnje 8-ki-lometrske tekaške preizkušnje in seveda tudi končni cilj bohinjskega maratona jeklenih. Rogelj je bil končni zmagovalec, kar so nekateri, kljub njegovim težavam zaradi bolezni skozi vso sezono, pričakovali. Tako je ubranil svoj lanskoletni podvig. Drugi je na cilj pritekel Malnar, tretji pa Zupančič. Tudi ženske so pokazale, da jekleni niso samo moški. Nataša Nakrst-Kosmač je med ženskami prepričljivo zmagala, v skupni razvrstitvi pa je bila trinajsta. Okrepljena Olimpija danes na Bledu Bled, 2. septembra - Potem ko so hokejisti Bleda v petek zvečer na Jesenicah premagali domačo ekipo, se že pripravljajo na nov obračun v pripravah na letošnjo alpsko ligo. Danes ob 19. uri bodo namreč spet gostili ekipo Olimpije iz Ljubljane (ki so jo v prvi tekmi doma visoko premagali in na gostovanju visoko izgubili). Ljubljanski zeleni prihajajo na Bled s popolnim moštvom, okrepljeni s sovjetskimi igralci, med katerimi zlasti izstopa Gi-majev. "Na prvih tekmah v letošnji sezoni so naši hokejisti dokazali, da se znajo boriti in borbeno igro obljubjamo tudi za srečanje z Olimpijo. Težko je reči, kakšen bo rezultat srečanja, vendar gledalci gotovo ne bodo razočarani nad igro, "je povedal sekretar HK Bled Branko Terglav. • V. Stanovnik Kasnejši zmagovalec Marjan Rogelj, ki je priveslal drugi, prikole-saril prvi, z dveminutnim naskokom in tudi na koncu slavil, tako kot lani. Precej hladno, vendar ne več megleno sobotno jutro so "poživili" jekleni triatlonci, ki so se takole ogrevali nekaj minut pred startom 6- kilometrske ve-slaške preizkušnje Rezultati, skupno: 1. Rogelj 1:42,49, 2. Malnar 2:50,37, 3. Zupančič 2:53,25 po kategorijah, moški do 22 let: 1. Zupančič 2:53,25, 2. Dolenc 2:54,45, 3. Ra-doš 3:07,07; 23 do 30 let: 1. Močnik 2:57,15, 2. Vodnik 2:58,53; 31 do 40 let: 1. Rogelj 2:42,49, 2. Kirn 2:56,06, 3. Stanonik 2:56,41; 41 do 50 let: 1. Malnar 2:50,37, 2. Hafner 2:55,22, 3. Pirman 3:01,00; 51 do 60 let: 1. Ambrož 3:22,02, 2. Hvala 3:31,23, 3. Ma-carol 4:41,04; ženske do 30 let: 1. Nakrst-Kosimač 3:02,39, 2. Hribar 4:02,07; nad 46 let: 1. Hvastja 4:31,11. • Mojca Peternelj, foto: Jure Cigler M ŠPORTMA&CET KRANJ, CANKARJEVA 4 Poraz in zmaga Jeseničanov Jesenice - V okviru priprav na Alpsko ligo jeseniški hokejisti zavzeto pilijo formo na prijateljskih tekmah. V petek so igrali z Bledom in po precej neučinkoviti igri izgubili z rezultatom 2 : 4, tretjine 2 : 1, 0 : 1 in 0 : 2. Gola za Jesenice sta dosegla Razinger in Varnav-ski, za Bled pa Stolbun 2 ter Kavec in Rožkov po enega. Omeniti je treba zanimivost, daje bila to sploh prva zmaga Bleda nad Jeseničani in po besedah trenerja Rudija Hitija veliko pomeni za nadaljnji razvoj hokeja v turističnem središču. Na drugi prijateljski tekmi so igralci ACRONI Jesenice pokazali več proti moštvu BIC Beljak z zmago 5 : 3, tretjine 3 : 1, 2 : 1 in 0 : 1. Gole za Jesenice so dosegli: Varnavski 3 ter Borisov in Šuvak po enega. Za BIC Beljak pa Strong 2 in Lanzinger enega. Tokrat so se pri domačinih izkazali predvsem sovjetski igralci, ki so očitno v vse boljši formi. V sredo, 4. septembra, bodo Jeseničani ob 18. uri doma igrali s KAC-em iz Celovca. J. Rabič Nogomet Zmaga Živil Nakla v Dekanih V četrtem kolu so Nogometaši Živil Nakla gostovali pri ekipi Jadran Lama v Dekanih. Čeprav so na začetku povedli s 3 : 0, so domačini uspeli rezultat znižati na 2 : 3, vendar pa sta novi točki odšli v Naklo. Strelca za Naklance sta bila dvakrat Jerina in enkrat Taneski. Po tretji zmagi in enem neodločenem rezultatu v prvenstvu so nogometaši Živil Naklo na odličnem drugem mestu* ligi. V prihodnjem kolu, v nedeljo, 8. septembra, pa doma gostijo Primorje iz Ajdovščine. • V. S. Kranjski kolesarji uspešno zaključujejo sezono Pilar dvakratni državni prvak, Pagon zmagal na VN Roga Kranj, 1. septembra - Minuli četrtek in petek je bilo na kranjskem dirkališču letošnje državno prvenstvo, na katerem se je zlasti izkazal domačin Franci Pilar, ki je zmagal v sprintu in kriteriju. Med starejšimi mladinci je bil dober tudi Savčan Poljanec, ki je bil tretji v zasledovalni vožnji na 3000 metrov, med člani pa se je pri domačih izkazal še Bertoncelj, ki je bil pri zasledovalni vozni na 4000 metrov tretji. Sicer pa je bilo letošnje državno prvenstvo v kolesarstvo na dirkališču za KK Sava uspešno tako po organizaciji, kot udežebi. "Lahko rečem, da je bila dirka izpeljana po programu, zelo pa smo zadovoljni, ker je BSJ priznal dirke kot državno prvenstvo. Na tekmovanje je prišla tudi najmočnejša ekipa iz Srbije, Čukarički. Seveda pa smo zadovoljni tudi s tekmovalnimi uspehi naših kolesarjev, predvsem Francija Pi-larja, ki je postal dvakratni državni prvak," je po tekmovanju v Stražišču povedal trener Sav- čanov Matjaž Zevnik. V moštveni zasledovalni vožnji je slavila ekipa Merxa pred Rogom in Savo. Med člani na 1000 metrov je zmagal Rogovec Matjaž Leskovar, med mlajšimi mladinci pa je bil najuspešnejši v šprintu Rogovec Bergant. Izkazal pa se je tudi Miloš Rnjaković, ki je z novim rekordom zmagal med člani v zasledovani vožnji na 4000 metrov. V nedeljo pa je bila tradicionalna kolesarska dirka za Veliko nadrado tovarne Rog. Med člani je bil najboljši Savčan Aleš Pagon. • V. S. Vaterpolo Kokra je občinski prvak Kranj, 1. septembra - V zadnjih tekmah občinske lige v vaterpolu s° bili zabeleženi naslednji rezultati: Vodovodni stolp - Triglav 5 : 0, D>" skoteka Gorjanc - Kava "S" 16 : 4, Vodovodni stolp - Diskoteka Gor-janc 9:12, Kokra - Sava "S" 12:2, Diskoteka Gorjanc - Triglav 7 : M in Kokra - Vodovodni Stolp - prekinjeno pri 6 : 6. Ker so za Triglav igrali igralci, ki so prvoligaši, je komisija registrirala tekmo Diskoteka Gorjanc - Triglav z rezultatom 5 : 0, prav tako pa tudi tekmo Kokra - Vodovodni stolp. Končni vrstni red je: 1. Kokra, 2. Diskoteka Gorjanc, 3. Triglav, 4. Vodovodni stolp, 5. Kava "S". Začetek gorenjske nogometne lige Triglav drugi na turnirju "Mali medo" Kranj, 1. septembra - Minulo soboto so oživela tudi nogometna igrišča gorenjskih ligašev. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Bled - Bitnje 1:1, Zarica - Mavčiče 4 : 0, Trboje -LTH 7:1, Creina Primskovo - Lesce l : 3, Šenčur - Visoko 1 : 4. Zaostala tekma med ekipo Save in Poleta iz Svetega duha bo to sredo, 4. septembra, ob 17. uri na igrišču v Stražišču. • V. S. Zagreb, 1. septembra - Na četrtem tradicionalnem turnirju "mali Ittm do" so tokrat slavili domačini. Triglav pa je, pod vodstvom trenerji Rada Čermelja osvojil odlično drugo mesto. Za Triglav so nastopih' Čimžar, Galič, Gantar, Pravst, Nastran, Kovačič, Stružnik, Klamp far, Bukovec, Klančar, Puškar, Štromajer, Ramovš in Kern. Vrataf Triglava Uroš Čimžar je bil razglašen za najboljšega vratarja ttjjH nirja. • J. Marinček , 3. septembra 1991 POSLI IN FINANCE UREJA: MATJAŽ GREGORIC Cene rabljenih vozil na kranjskem avtosejmu dne 1.9.1991 Tip vozila / letnik 1990 1989 1988 1987 Starejši IMV R-4 Golf Yugo 45 Yugo 55 Zastava 101 Skoda 120 5.900 5.000 13.000 6.000 5.500 4.900 85/3000 6.000 7 000 5.300 86/4000 5.400 Opomba: navedene so povprečne cene s sejma rabljenih vozil v Kranju z dne 1. 9. 1991 in so v DEM. Podatke pripravlja podjetje Praktikum Gorenja vas, d.o.o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6.— 14. ure. KOLIKO JE VREDEN DINAR Kljub bolj ali manj glasnim ugibanjem o skorajšnji devalvaciji se tudi minuli konec tedna na tečajni listi Zvezne banke Jugoslavije ni zgodilo nič pretresljivega. Na Ljubljanski borzi denarja in vrednostnih papirjev so tokrat za spremembo devizni tečaji mirovali, stimulacija za odkup tujih valut pa znaša 77,60 odstotka. Škofja Loka, 23. avgusta - Na Kidričevi cesti 75 v Škofji Loki so odprli prenovljeno prodajalno Lokateksa, ki je dejansko prenovljen objekt nekdanje tovarniške trgovine Gorenjske predilnice. Posebnost Lokateksa je v tem, da je to podjetje za zaposlovanje invalidov, zato je tudi oproščeno plačevanja določenih prometnih davkov, kar jim omogoča prodajo izdelkov po ugodnejših cenah. V prodajalni bo na voljo vse kar potrebujejo tudi najbolj izbirčne šivilje in pletilje. V ponudbi so stoodstotne volne in kvalitetne mešanice v širokih barvnih paletah. Spretne šivilje bodo lahko izbirale med kvalitetnimi bombažnimi pleteninami v modnih barvah. Posebnost so pletenine z elastomeri, v okviru športnega programa so naprodaj trenirke, puloverji in nogavice. Cene so skoraj 20 odstotkov nižje kot v drugih trgovinah, ponudba pa zaradi tega ni okrnjena. Foto: A. Gori-itk Na Škofjeloški cesti v Stražišču pri Kranju so Bajžljevi odprli novo trgovino z otroško konfekcijo in potrebščinami za nadobudno mladež. Trgovina Perla je prav na istem mestu, kjer so Bajžljevi pred vojno že imeli trgovino. Ponudbo bodo postopoma dopolnjevali, Miro Bajželj, ki se je za trgovino odločil predvsem zaradi gospodarskih razmer pa načrtuje, da bo sčasoma kupcem ponudil tudi zlatarske izdelke. Odlika trgovine Perla je predvsem prijaznost in "strežljivost lastnikov in ugodne cene otroške konfekcije. M.G., sli-K* Aleš Gorišek Plače za avgust, nova dohodnina: Julijska rast življenjskih stroškov: 5,7 °/o Med podatki, ki jih vsak mesec še posebej težko čakamo in je po njih povpraševanje največje, je nedvomno najpomembnejši statistični izračun o mesečni rasti cen življenjskih stroškov. Če namreč poznate ta odstotek in eskalacijsko klavzulo iz 32. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, lahko približno izračunate**možno povišanje plač. Upokojenci pa iz tega odstotka lahko računajo, ali gre pričakovati kakšne popravke pokojnin ali ne. Poleg tega je odstotek rasti cen pokazatelj, kakšen bo Rm (stopnja mesečne revalorizacije) za izračun obresti, itd. V Uradnem listu Republike Slovenije št. 8/91 je objavljena rast življenjskih potrebščin julija 1991 v primerjavi z junijem v višini 5,7 odstotka. Ta odstotek, v povezavi z določili zakona o plačah ter kolektivne pogodbe, daje možnost povečanja bruto mase za plače v višini 5,6 (v primeru rasti življenjskih stroškov nad 5 odstotkov do vključno 10 odstotkov se za vsak odstotek nad 5 izhodiščni osebni dohodki po kolektivni pogodbi povečajo za 0,9 odstotka). Pri izplačilu avgustovskih plač bodo v računovodstvu upoštevali novo lestvico stopenj davka od osebnih prejemkov po Zakonu o dohodniki. Stopnje temeljijo na povprečnem slovenskem bruto osebnem dohodku za predpretekli mesec (torej junij), ki je v Sloveniji znašal 14.539,00. Dohodnino vam bodo obračunali po naslednji lestvici: če znaša osnova din nad do znaša davek din 11.631,00 11.631,00 23.262,00 23.262,00 34.894,00 34.894,00 12% 1.395,70 +22 % nad 11.631,00 3.954,50 +25% nad 23.262,00 6.862,50 +30% nad 34.894,00 Avstrija Francija Nemčija Italija Japonska Švica V. Britanija ZDA ATS 100 FRF 100 DEM 100 1TL JPY CHF GPB USD 100 100 100 1 319,0655 659,6835 2244,3268 3,0100 28,1984 2581,8584 65,8878 39,3830 Črna borza Kljub mirovanju dinarja na uradnih tečajnicah je na črnem trgu marka vsak dan dražja. Medtem ko je bilo prejšnji teden potrebno zanjo odšteti od 24 do 25 dinarjev, je za ta teden takšen tečaj že več kot ugoden. Tako je potrebno kljub dobri ponudbi za to uporabno valuto odšteti od 26 do 27 dinarjev, kar pomeni, da je šticunga sto in več odstotna. Podobna menjava je tudi v ostalih mestih nekdanje Jugoslavije. Ponovna vključitev Slovenije v monetarni sistem V času moratorija, ki ga predvideva Brionska deklaracija, bo v Republiki Sloveniji veljal monetarni sistem kot velja na ozemlju nekdanje Jugoslavije. To pomeni, da dinar ostaja zakonito plačilno sredstvo. Po ocenah ZlS-a je Slovenija po seji republiške vlade sredi minulega meseca izpolnila nujne pogoje za ponovno vključitev v zvezni monetarni sistem, medtem ko Hrvaška teh pogojev še ne izpolnjuje. Primarna emisija pod načrtom Do polovice prejšnjega meseca so bili plasmaji iz primarne emisije Zvezne banke Jugoslavije, ki so bili odobreni federaciji in poslovnim bankam za devizno varčevanje in odkup letošnje letine pšenice, za 1,6 milijarde din pod predvidenimi okviri monetarne politike. Do določenih prekoračitev je prišlo samo pri sredstvih za odkup pšenice, sanirali pa jih bodo po opravljeni kontroli na zvezni in republiških ravneh. OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM Pričetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v vse šolske ustanove. Ce vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas obveščamo, da lahko kupite blok desetih vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah. V šolskem letu 1991/92 nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust - regres, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Pri takojšnjem plačilu so ugodnosti največje, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek kupcu. Pri nakupu mesečne vozovnice ni potrebno predložiti slike niti potrdila o šolanju, temveč je potrebno navesti naslednje podatke: - Ime in priimek, letnico rojstva, - relacijo prevoza, - točen naslov (ulica, hišna številka, mesto In poštna številka), - točen naslov šole oziroma šolske ustanove, - potrebno je navesti vrsto vozovnice. Mesečno vozovnico lahko naročite tudi po pošti in jo plačate po povzetju. Na naš naslov je potrebno poslati zgoraj navedene podatke, vse ostalo pa bomo postorili mi, seveda s pomočjo pošte. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu oziroma v letu. v upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših Prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Cesta JLA 1, 64290 Tržič, telefon 50-394 ali 50-067 - v Kranju na Maistrovem trgu 11, 64000 Kranj, telefon 217-867 ■ v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO " v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 61000 Ljubljana V kolikor se odločite za nakup vozovnice po pošti, vas prosimo, da željene podatke pošljete na naslov: INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! -L«.* kolektiv INTEGRAL TRZlC GORSKO KOLO M 0 U N T A I N BIKE MESTNO KOLO CIT Y BIKE mogu*: «55 - PR0 M A R K £ T LABLJVU SMARIINSKA 1 1 TEL.: 061 ■ JIO 9J5 KVALITETA in UGODNA CENA! r-AVT0Š0LA~n ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 9. 9. ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF IN NA MOTORNEM KOLESU YAMAHA 311-035 Aprila so v Gorenji vasi odprli trgovino Fortuna. V njihovi ponudbi je jeans, konfekcija in obutev za odrasle in otroke, bazarsko blago in bižuterija in je edina tovrstna trgovina v okolici. Blago naročajo pri domačih proizvajalcih, zato lahko ponudijo kvalitetno blago po kvalitetnih cenah. Lastnica Ivica Fortuna je prijazna in rada svetuje pri nakupih. Posebnost trgovine je možnost nakupa na dva čeka, načrtujejo pa tudi popestritev ponudbe pri obutvi. Foto: A. Gorišek TRGOVINA tel.: 217-255 d o.o. IZVEDBA HERTZ sistem TALNO gretje TEČAJI TUJIH JEZIKOV N E M S Š P A N Š A N G L E INFORMACIJE do 20. septembra 1991, vsak delavnik od 10. -13. in od 17. do 18. ure na Poštni ul. 3 (bivši hotel Evropa) in po tel.: 064/213- 042 ČINA ČINA Š Č I N A IN PRIJAVE: rajde«, kakor pravijo domačini rja prvem ostrem ovinku oz. sZ„77uzayu je na razpotju stena lehnjaka, okamelega ma- hu/, pelje še nekaj metrov naprej v »Dolino miru« /tu je bilo prizorišče istoimenskega filma.'/, potem pa nič več asfalta, ampak makadam. To cesto so lani domačini z denarnimi prispevki, s prostovoljnim delom in z denarno pomočjo Krajevne skupnosti Lučine razširili in asfaltirali (žal cesta še ni popolnoma dokončana, pa tudi za na-daljno ureditev in asfaltiranje ceste se še niso odločili). In zakaj je ta cesta »zapeljiva«? Zato ker so vozniki, ki pripeljejo iz Gorenje vasi, namenjeni pa so proti Lučinam in na razpotju pri »rajdi« zagledajo asfaltno cesto, prepričani, da jih prav ta cesta pelje proti Lučinam, češ zdaj pa bo prijetno vo-ziri po asfaltu. Toda po nekaj deset metrih, ko se konča asfalt in spet pripeljejo na makadam, je veselja, da je tudi naprej asfaltna cesta, konec. Pa sprašujejo domačine, kje pravzaprav so, saj ni nobene krajevne table in če so na pravi cesti proti Lučinam. Seveda so na napačni cesti, »zapeljal« jih je asfaltirani del ceste. Potem pa obračajo, na račun ceste rečejo kakšno ostro in na razpotju pri »rajdi« zopet zapeljejo na pravo cesto, kije zelo ovinkasta in makadamska, vodi pa proti Lučinam. Prav gotovo ne bi /morda ne bodo?/ vozniki več pri »rajdi« zavili na »zapeljivo« cesto v Dolino miru!, če bi bil na »rajdi« na razpotju ustrezen smerokaz z napisom Lučine. In kdo naj bi /morda ga bo?/postavil takšen smerokaz? Tisti, ki je odgovoren za to prašno, makadamsko in na srečo dobro oskrbovano cesto od Todraža do Lučin. Vsekakor bi številni vozniki pozdravili takšen smerokaz, »zapeljiva« cesta pa ne bi po nepotrebnem več »zapeljevala« voznikov v nepravo smer! Bojan Ajdič Odprto pismo Svobodnim sindikatom Slovenije Presenečeni ugotavljamo, da se neargumentirani napadi na Zakon o denacionalizaciji nadaljujejo. Svobodni sindikati Slovenije svojim delavcem priporočajo oklepanje sedanjega položaja, kar je enako kot oklepati se na slamko, ki bo vsak čas potonila. Novih rešitev ne sprejemajo. Zakaj bi le?? Od kod strah pred bivšimi lastniki in tako silovito zaupanje zdajšnjim. Mar jih niso prav ti pahnili v položaj v kakršnem so ?? Mar niso pra v to isti ljudje, ki so desetletja govorili o samoupravljanju, o delavcih, ki naj bi dobili tovarne v svoje roke, o pravičnosti, o so- cializmu. Časa, da se njihove lepe besede potrdijo v praksi, je bilo dovolj (45 let), žal je ostalo le pri besedah. Brez jasno postavljenih lastninskih relacij nikoli ne bodo zaposleni dosegli višjega standarda in izboljšanje delovnih pogojev. Prav to vprašanje rešuje Zakon o denacionalizaciji. Ta zakon se opira na prakso razvitega sveta, ki je že dokazal svojo uspešnost. Vztrajanje pri zdajšnjih rešitvah pa je zgledovanje po sistemu, ki ni prinesel željene-ga učinka, ampak povzročil zgolj nove socialne probleme. Prav ti problemi so tisti, katere rešuje Zakon o denacionalizaciji. Besede socialistov »Smo proti logiki kapitala« delujejo arhaično, kajti ves vzhodni blok, osvobojen komunizma, se neskončno bori prav za logiko kapitala. Na svetu so morda samo še dve do tri države, ki bi zaploskale Semoli-čevim agitacijam proti logiki kapitala (Kuba. Severna Koreja, Kitajska). Postavljati se na stran idej, ki so že zdavnaj pogorele na smetišču svetovne zgodovine je zgolj zavajanje od resničnih rešitev in želja po ohranjanju upravljal-skih pozicij oblastnikov, ki se jim po 45 letih slabega gospodarjenja končno, za dobrobit vseh, majejo že dodobra strohnjeni stolčki. Delavci so v minulem obdobju lažnega samoupravljanja po besedah socialistov dodobra povečali vrednost družbenega kapitala. To je res. Vendar socialisti »pozabljajo«, da so nekatere vodilne strukture, gospodarji družbenega premoženja le tega dodobra izropali. Vodilni ljudje mnogih uspešnih firm so s posli sumljivega tipa prevarali delavce in državo ter si sami nagrabili neprecenljiva bogastva, hkrati pa ustanavljali lastne firme v tujini. Tam je tisti delež delavcev, do katerega so popolnoma upravičeni in ne v lastnini, ki jo je treba vrniti. Bivši lastniki ne zahtevamo niti »kamenčka« več od tistega, kar smo že imeli. Na novo ustvarjeno premoženje v vseh povojnih letih pa imajo delavci vso pravico zahtevati, vendar od tistih, ki so ga v 45 letih dodobra raznesli in okradli. V teh zahtevah so jim pridružujemo tudi mi, razlaščenci, saj so odtujevali tudi vse to na osnovi našega odvzetega premoženja. Naj še poudarim, da je danes od tega našega bivšega premoženja zbledel ves takratni blišč. Z njim so slabo gospodarili, tako da je marsikje v polpropadlem stanju. Vračanje premoženja ima tudi socialno funkcijo, vsakdo, ki je že zdaj zaposlen pri privatnikih (obrtniki, manjše privatne firme), prejema nekajkrat višjo plačo kot tisti, ki se komaj preživljajo v družbenem sektorju. Namesto širokega pozdrava prestrukturiranju gospodarstva in odpisu družbene lastnine ter vzpostavitvi legitimnih lastnikov, ki bodo zares skrbno poskrbeli za svoje delavce, se zavedenim množicam še naprej obljublja socialistična prihodnost. Da je to res, potrjujejo socialistični dvomi Semoličevih sindikatov, ali sploh razveljaviti agrarno reformo. Sklicuje se na podobne reforme v prejšnjem stoletju in primerja francosko revolucijo, ki je zaple-njevala tisoče in tisoče hektarjev graščakom in plemstvu in ne majhne deleže, o katerih govorimo pri nas. Omenim naj, da so tudi po tej agrarni reformi zemljo vračali... In ne nazadnje, mag. Semolič razvnema čustva in prikazuje denacionalizacijo kot pošast, ki preti delavcem in jim želi odvzeti tisto, čemur so se dolga leta odrekali, in sicer visokim plačam. O odrekanju visokim plačam delavcev slišim prvič, saj vsakdo ve, da so bile delavčeve mezde v rokah socialističnih gospodarjev. Delavci se, gospod Semolič, niso odrekali visokim plačam, te so jim njihovi gospodarji enostavno pobrali!! In ne nazadnje, vztrajanje pri »delavčevi pravici« do takšnega deleža lastnine, kot ga je ustvaril ni naslovljeno na pravi naslov. Bivši lastniki s tem nimamo nič, saj smo dolga leta bili tudi sami prav tako delavci in soustvarjali delež omenjene lastnine. Te zahteve je treba poslati »neomenedžerjem«, ki so s tem delom lastnine popolnoma razpolagali in ga po vsej verjetnosti tudi uspešno obračali. Ampak zgolj v svojo korist in predvsem na tujem. Kaj ste počeli ves ta čas, ko se je to dogajalo fired vašimi očmi??? Se beseda, dve o agroživilstvu. Uspešnost teh organizacij sloni na dotacijah in ne na samoreali-zaciji. Nekatere kapacitete so iz- koriščene zgolj cca 40 %, saj so bile preširoko zastavljene (klavnice), skratka to so pravi vzroki za socialne probleme in potrebe prestrukturiranja, ne pa krivično odvzeta lastnina. Trdno upam, da sile starega načina razmišljanja in ukrepanja, ki so svetovno poražene, ne bodo dobile krila za svoj zadnji, zagotovo neuspešni poizkus. Svet se zateka k preizkušenim in učinkovitim rešitvam, potrjenim v praksi. Iskati kvazi rešitve in v nedogled razpravljati o le-teh, pa je zgolj zavajanje in zavlačevanje, predvsem pa vztrajanje na pozicijah, ki so po svoji naravi že izgubljene. V imenu razlaščencev Jure Zikič Ljubljana 64228 Železniki Tel.: 064/66-155, fax: 66-154 66-380 prodajni B«lJiWsU alples alples Vabimo vas v novi prodajni center, kjer vam poleg našega pohištva nudimo tudi pohištvo ostalih proizvajalcev in nasvet arhitekta. Poleg pohištva in stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur nudimo vse od akustike, video tehnike, električnega orodja in pripomočkov do kristala, okrasnih predmetov, daril in umetnin VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS Odprto vsak dan od S. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure center mm® Peter Čolnar 19 drevesa v gozdu nii • • SV°^ slcrornnosti pravi, da s pogostimi podobnimi potovanj ni imela posebnih težav. V resnici je bila brez stalnega bivališ-p'n Je Potovala sem in tja od aprila leta 1941 do 22. junija 1945. race"1! imela prijavljeno stalno bivališče v Beogradu pri Ju-in v? k* Kurirski ulici' v Zagrebu pri Čolnarju na Jurišičevi 2 jala-d ani pi-i slaDŠakov»h. Ce sojo legitimirali, seje izgovar-Na ort V 4UD'Jano na pregled protez ali da se od tu vrača, od vnH°Pedski kliniki v Ljubljani je dobila v ta namen potrdilo oaje ortopedske delavnice Ježa in dr. Breclja. da RuHZa,oetku Je Potovala največ v Srbijo. Tja so jo pošiljale Vili poohi -V3, Per.čeva in Černetova. Izseljenci v Srbiji so ji daja-zlatnin d''3' da -*'m Je nos'la 'z njihovih stanovanj v Ljubljani obvest?' . azen te8a Je prenašala pošto, najrazličnejšo literaturo, V a. In Podobno, četku • Jubljani so J' dalitud> Čolnarjev naslov v Zagrebu. V zala HaJC po8°sto hodila na Jurišičevo 2, kasneje pa je samo javi-d'da so paketi na postaji. kaj hodJZf SC H je.večkrat pritoževal in tudi ostreje protestiral za-za katP- • SrbiJ°- v Bosni so b»'e velike skupine preseljencev, SPat tud,mi B° ,Zgubili vsako sled- Tako & Prišla hoditi Jelka C rnosta. azir?0JdiIa je V Bihač' Sara)evo> Sanski most, Prijedor, Drvar octa' ajce- Posebej ji je ostal v spominu dogodek iz Sanskegž skega 'maion'10 ČaSU' ko so ustaši naJbo,J divjali. Videla sem, da pravoslavne zvezane po štiri skupaj pred izkopano jamo. Neka mati je z dojenčkom v rokah prosila za moža. Ustaš je z bajonetom zabodel dojenčka in ga vrgel med prerivajočo se množico, materi pa je odrezal prsi. Videl sem, kako se je obupana mati pognala v vodo... Slovence sem našla zaprte v kleti. Tam so bili že štirinajst dni. Hčerka inž. Majerja z Bleda je tam umrla od lakote. Ustaši so nameravali pobiti celo skupino... Sama ne vem, kako mi je uspelo, da sem z dokumentom, da sem članica hrvaškega RK in Zagreba, uspela, da so ljudi prepustili meni...« Obsojeni Slovenci Kaže, da se lokalne ustaške oblasti niso dosti zmenile za dogovore o naseljevanju Slovencev na srbskih posestvih. O tem se je prepričala Jelka Spat. »Bilo je jeseni leta 1941, ko me je Čolnar prosil, naj grem pogledat, kaj je s slovenskimi izseljenci v Vrcar Vakufu. Povedal mi je, da vse kaže, da je stvar zelo kritična... Skupino sem našla zaklenjeno v kleti. Bili so sestradani, ušivi, garjavi. Ustaši so rekli, da ne bo preživel nobeden, da so to sami komunisti. Sla sem k ustaškemu komandantu. Ozmerjal meje in tudi udaril. Pokazala sem mu vse dokumente, vendar vse skupaj ni nič zaleglo. Ko sem mu zagrozila, da bom šla k Paveliču, je, ne vem, zakaj, popustil. Dal mi je dovoljenje, da jih odpeljem. Eni so odšli v Zagreb, nekaj pa jih je šlo v Banjaluko. Podobno je bilo tudi v Bihaču. Šla sem h Kvaterniku in dobila od njega dovoljenje, da lahko odpeljem Slovence. Spominjam se, da mi dr. Ogrizek na Jurišičevi 2 v Zagrebu ni hotel dati priporočila za sprejem pri Kvaterniku. Ustaši so mi sicer v Bihaču izseljence izročili, vendar se s tem niso strinjali. Pri Cazinu so uprizorili napad na vlak. Hoteli so vse pobiti in potem to pripisati partizanom. K sreči, razen nekaj ran, ni bilo hujšega...« Pisarna senatorja Smodeja »Tako kot so skrbeli v Zagrebu za slovenske izdeljence ljudje zbrani okoli Čolnarja, so skrbeli v Beogradu ljudje zbrani v »pisarni senatorja Smodeja«. V Beogradu sta delala dva Rdeča križa. Uradnega, ki so ga priznali, je vodil Petkovšek iz Celja, vendar se s to skupino nisem mogla ujeti. Tesno sem sodelovala z ljudmi iz »pisarne senatorja Smodeja«. To so bili: Jože Jurač, Tone Vrabe, oba izseljenca iz Celja, beograjski Slovenec Vilko Boje, Ruša Bojčeva, Fortič, Savinšek in drugi... Za sebe se nisem niti najmanj bala. Kmalu sem izgubila starše, oba brata sta bila v partizanih, otrok nisem imela. Vedno sem si dopovedovala, da je manj škoda mojega življenja, kot pa življenja koga drugega... Iz Bosne sem vodila tudi otroke padlih partizanov. Nekatere sem oddala v Zagrebu, nekaj pa sem jih peljala tudi v Ljubljano. Spominjam se, da sem pripeljala v Ljubljano tudi dva otroka Marjana Kozine...« O Jelki Špat in njenem nesebičnem, herojskem delu ni mogoče v kratkem vsega povedati. Bila je eno izmed najmočnejših »dreves«, ki so se upirala vojnemu viharju. Ce obstajajo heroji, je to brez dvoma Jelka Špat. Avgust Dur java Pri Čolnarju na Jurišičevi 2 se je nekoč oglasil tudi višji železniški uradnik Avgust Durjava iz Ljubljane. Povedal je, da ima sestro v Bosni in da bi jo rad spravil v Ljubljano. Lojzeta je zanimalo, kako je prišel v Zagreb. »To pa ni težko. S kape od železniške uniforme sem samo snel znak JDŽ in prisil ustaški U. Nihče me ni vprašal za nič...« Durjava je vedel za kraj, kjer je živela sestra. Lojze gaje pro- ^mTOSŠEKGLAS 18. STRAN mali oglasi, oglasi Torek, 3. septembra 1991 MALI OGLASI ©217-960 APARATI STROJI Prodam trajno žarečo PEČ. gp 631-826_13502 Prodam 80-literski ležeči BOJLER Gorenje. Gradnikova 119, Radovljica_13508 Prodam Mengele SILOKOMBAJN MB 210. Zaje, Valburga 15, Smlednik^__13518 Prodam novo vgradno PEČICO Gorenje. OP 213-481_13530 Prodam nov, še zapakiran PRALNI STROJ Siemens, g 214-805 13546 Prodam CIRKULAR in MOTOR av- tomatik. g 214-425_13547 Prodam rabljen, barvni TELEVI- ZOR. gp 214-425_13548 Prodam 80-literski el. bojler, gp 217-583, popoldan_13551 Prodam KIPPERSBUSCH in el. STROJ za sadje, g 241-483 13557 Popravljam gospodinjske APARA-TE in STROJE, gp 57-695 13565 Ugodno prodam nov MLIN za šrot. gp 40-007_13570 Prodam barvni TV Gorenje. gp 242-383 13572 BABY TERMO PROGRAM JESEN - ZIMA 91 ODPRTO: od 12. do 18. ure Prodam 240-litersko SKRINJO po ugodni ceni. gp 328-510 13578 Ugodno prodam STOLP.gp 49-442 GLASBENI 13581 Prodam električni VARILNI APA-RAT Gorenje, g 75-334 13710 Prodam PEČ za centralno kurjavo. Sp. Gorje 207_13711 TERMO AKUMULACIJSKO PEČ, 4 KVV, prodam, gp 326-831 13729 Prodam MERILNIK pritiska Philips HP5330. gp 311-453_13732 Prodam LASERSKI GRAMOFON, digitalni instrument. gp 311-453 _13733 Prodam čelni NAKLADALEC za traktor. gp 70-009 13753 Prodam PRALNI STROJ v garanciji, tip PS 306, cena 17.500 din. gp 241-685 13761 GRADBENI MATERIAL Prodam 100 m FABJON. gp 633-645, popoldan_13505 Prodam PLOHE in COLARICE. g 46-030_ Prodam kostanjeva DRVA. gp 45-291_ 13512 Prodam 2.500 sivih STREŠNIKOV Dravograd, gp 329-026 13535 Prodam jesenove PLOHE, gp 84-597, po 16. uri_13571 Prodam rabljeno KRITINO. Anžič, Sp. Besnica 20_13579 Prodam OPEKO Porolit, 12 cm, 30 % ceneje. Gorenja vas 6 13607 Prodam PLOŠČICE istrski marmor, 50 % ceneje. gp 41-073 13630 Prodam POROLIT, širine 8 cm, 1.900 kosov. UP 66-737 13650 Prodam 3 kub. m. suhih smrekovih DESK.gp 52-208_13679 Prodam 400 kosov MODULARCA, 5 kub. m. "GRUŠTA" in 100 kvad. m. lesenega OPAŽA, gp 214-935 _13685 Ugodno prodam PUNTE prizme, vogalnike. UP 221-415 13695 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM Angleščino. gp 620-560 __13611 Iščem INŠTRUKTORJA citer. gp 73-670 " 13689 Prodam MEŠALEC za beton. • 78-455_13594 Prodam COMMODORE 64. Rodeš, R. Papeža 30, Kranj 13596 Ugodno prodam REZKALNI STROJ in PRIKOLICO« 75-074 _13598 Prodam črnobel, prenosni TV. Rodeš, R. Papeža 30, Kranj 13602 Prodam PLETILNI stroj. Rodeš, R. Papeža 30, Kranj_13603 Prodam PRALNI STROJ Gorenje PS 603. gp 51 -347,po 15. uri 13618 Izposoja VIDEOKAMER, uporaba enostavna fl? 241-265 13633 Prodam digitalni AVTORADIO. g? 311-001_13635 Prodam nov betonski MEŠALEC Leša, 260 litrov, s priklopom za avto in VAKAR KLADIVO, gp 217-827_13653 OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo, prodam gp 215-650_13670 Prodam KOSILNICO, staro 1 leto, rabljeno 20 ur (kot nova) in OBRAČALNIK Favorit, 2000 mm, nov. Oboje 10 - 20 % ceneje. gp 74-588 _13684 Prodam nov gospodinjski POMIVALNI STROJ (nemški). gp 75-582 _13687 Prodam nov STROJ za izdelavo tlakovcev. gp 40-132_13693 Prodam GARNITURO za avtogeno varjenje, gp 48-017_13694 Prodam UNIMOG 406, s snežnim plugom, g 77-985_13697 Prodam 4-krako VETERNICO za sitotisk, gp 327 292 13704 KUPIM Kupim zazidljivo PARCELO v okoli-ci Kranja, gp 43-030_13558 Kupim suha bukova DRVA. gp 329-642 13708 MOTORJI KOLESA Po ugodni ceni prodam MOTOR Tori, star 1 leto. Cena po dogovoru, gp 241-766_13520 Prodam malo vožen APN 6, za 700 DEM. Sp. Besnica 69_13522 Prodam starejši MOPED, gp 312-393_13561 Prodam KAVVASAKI GPZ 500 S, letnik 1987. g 311-617 13576 Prodam BMX KOLO. gp 78-455 _13593 Ugodno prodam PONY EXPRESS. gp 632-109_ 13627 Prodam APN 6. Petek, Šmartno 29, Cerklje_13638 Prodam JAVVO 350, letnik 1986, za 500 DEM. gp 241-513_13639 Prodam ATX 90, dodatno oprem-Ijen. Dolina 9, Tržič_13647 Prodam otroško KOLO na 5 pre-stav. UP 58-009_13654 Kupim COLIBRI s pokvarjenim motorjem, gp 79-623_13657 Prodam leto dni staro, dobro ohranjeno, italijansko GORSKO KOLO, na 18 prestav, g? 312-490 13658 Prodam MOTOR MZ ETZ 250, letnik 1984. gp 70-003_13664 Prodam dve KOLESI na 10 prestav in žensko kolo. gp 328-042 13691 KUPON za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka________ Priimek m ime Naslov Besedilo za objavo__.____ x Kupon pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kran) Opomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku _ začele TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 • OBLAČILA • KOZMETIKA • VOZIČKI • STAJICE • SEDEŽI VSEH VRST • IGRAČE • HLAČE TRIKON • ŠOLSKE POTREBŠČINE -zvezki, torbe, mape, nalivniki... • oblačila za šolarje • velika izbira opreme iz UVOZa: vozički, stajice, hojice, avtosedeži, previjalne mizice... Prodam moško in žensko GORSKO KOLO. flp 40-342 13747 OBVESTILA IZDELUJEM trenirke in puloverje, po merah, gp 620-398_11363 Iščemo mlajšo upokojenko za PO-MOČ staršem. gp 57-343 13543 MONTIRAM okna, vrata, obloge, pohištvo. Up 46-032_13574 OPRAVLJAMO obnovitvena dela na vašem avtu. gp 327-323 13584 IZDELUJEM elektroinstalacije. g? 77- 782_13591 Na relaciji Kranj - Ljubljana iščemo SKLADIŠČNE PROSTORE (lahko zapuščena posest z zemljiš-čem). gp 323-435_13614 Iščemo ZASTOPNIKE. Visok honorar, gp 82-217_13616 Obnavljamo TRAKOVE za tiskalni-ke. g 061/576-078_13617 POLAGAM tople pode gp 66-105, zvečer_13631 Postanite še vi ZASTOPNIKI, gp 78- 269, od 16. do 20. ure 13636 IZDELAM vam fasado - notranje grobe in fine omete. Cena po dogovoru, gp 215-142 13659 Komunikativne osebe vabim k sodelovanju za DELO na terenu. gp 217-200, od 13. od 16. ure 13660 Sprejmem kakršnokoli redno ali honorarno DELO, g 68-730 13667 Vzamem DELO na dom ( konfekci-ja -šivanje). Kovor 135, Tržič 13675 Tegulo in ostalo kritino kvalitetno POLAGAM. Up 75-940 13677 Šivajte samil Kako? Naročila: Eržen, Gorenja vas 194__13703 PLESKAM okna, fasade in opaže. gp 76-342_13728 HRUŠKE za vlaganje, JABOLKA in SODE za namakanje sadja, lahko dobite vsak dan od 8. do 18. ure. C. 4 maja v Kranju, g? 324-979 ZASTOPNIŠKO delo! Prodajni hit! gp 40-366, dopoldan_13751 ODDAM naročilo za otroški komplet ALG posteljnine, gp 324-505 13759 Prodam invalidski VOZIČEK, Blejska c. 12, Tržič 13600 Prodam večji ŠOTOR. Rodeš, R. Papeža 30, Kranj_13601 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. gp 42-115_13608 Prodam KNJIGE za 8. razred OŠ.. gp 75-802_13613 Izbira tipskih NAČRTOV stanovanjskih hiš, gp 218-937 13619 Prodam kombiniran VOZIČEK, star 6 mesecev, gp 74-976_13621 Prodam uvožen otroški VOZIČEK Marela.gp 82-047_13626 Prodam gradbeno BARAKO, gp 66-737_13649 Ugodno prodam VOZIČEK, STAJICO in ZIBKO, g 326-758 13656 Prodam KNJIGE za 1. letnik ekonomske SŠ. gp 42-946 13661 Prodam KNJIGE za Lletik SŠ. gp 73-373_13662 Prodam otroški VOZIČEK PEG. gp 85-455_ 13666 Prodam otroško POSTELJICO. gp 327-550_13669 Prodam KNJIGO, ki preseneti in očara, gp 310-588_13671 Prodam KNJIGO, ki razburi in vznemiri, g? 310-588 13672 Prodam trilogijo "Od prebujanja do prebujenja".^ 310-588 13673 Učinkovito SREDSTVO proti volu-harju, krtu in mišim, prodam po povzetju, g 068/41-199 13676 Prodam otroško POSTELJO in JOGI, gp 217-793_13682 Prodam PRIKOLICO Ljutomer Tehnostroj 4T, kiper. gp 77-985 _13698 Prodam OLJNI GORILEC in CISTERNO, 1.500 lit. gp 215-135 _13701 Ugodno prodam 9 kg gosjega PU-HA. gp 327-292, zvečer 13707 Prodam 4 GUME 165, KLJUKO za BMW 1802. Sp. Gorje 207 13709 Poceni prodam novo, belo, kotno KAD, gp 50-825_13714 Kupim PRIKOLICO za traktor. Nemški rovt 9, Boh. Bistrica 13715 Prodam vlečno KLJUKO za Z 101. gp 74-443 13716 Zaradi prostora nujno prodam KLAVIR, g 42-333_13724 Prodam POROČNO OBLEKO, številka 38. g 622-451_13725 Izdelujem cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE, Up 326-426 popoldan _13760 PRIDELKI Prodam domač BRINJEVEC. gf 061/841-059 13622 POSESTI Prodam PARCELO za vikend in vzamem pod streho KAMP PRIKO-LICE. gp 45-469_13511 Prodam vikend PARCELE 10 km iz Kranja, gp 325-543_13539 Prodam 1 HA GOZDA v Podljube-Iju. .gp 50-427_13722 Takoj prodam TRAVNIK, v izmeri 0.8 HA med Otokom in Gorico pri Radovljici, gp 74-195_13749 PRIREDITVE Informacije za Prešernov TEK na UP 062/35-717_13573 RAZNO PRODAM Prodam rostfraj, dvojno POMIVALNO KORITO in gradbeno - bi-valno BARAKO. UP 241-492 13503 Prodam POSTEUICO, 125 cm in TRIKOLO gp 329-864 13525 Drobni GOSTINSKI INVENTAR (krožniki z rjavo obrobo, sklede, tase, steklovina) in SALAMOREZ-NICO, ugodno prodam. gp 631-453_13566 Prodam GUMIVOZ in SLAMOREZ-NICO. Šmartno 29, Cerklje 13637 Ugodno prodam TRAKTOR IMT, 58 konjskih moči, star 10 let. 8 kub. m. smrekovih PLOHOV, 10 cm in KRAVO po izbiri. gp 631-884 13683 Prodam SLAMOREZNICO Ultra s puhalnikom, brezova DRVA za kamin in suhe, lepo obdelane OPAŽ deske ter 2 HA mešanega GOZDA. Frantar, Poženik 13, Cerklje 13745 Prodam ZAJCE, nemški lisec in GAJBICE za krompir, gp 631 -409 _13763 STAN, OPREMA Prodam jogi POSTELJO Meblo, 200 x 180. gp 061/572-134 13515 Prodam jogi POSTELJO Meblo, novo, pakirano. gp 213-481 13529 Zelo ugodno prodam kmečko Ml-ZO s 6 STOLI, gp 325-045 13545 Prodam rabljene KADI za namaka-nje sadja, gp 43-489_13559 Naročite ROLETE, LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE.. Up 75-610 13563 Prodam masivne MIZE in STOLE za LOKAL, gp 49-442__13580 Kupim MIZO za namizni tenis. gp 78-455_13592 Prodam nova VRATA z izrezom. Blejska c. 12. Tržič_13599 Prodam balkonska VRATA, 80 x 220. gp 221-196, dopoldan 13648 Rabljena dvojna OKNA, 120 x 160 cm, prodam, gp 46-137 13651 Prodam KIPPERSBUSCH in POMI- VALNO KORITO.« 218-108 13652 Prodam rabljena OKNA. gp 68-568 _13655 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO« 631-264_13690 Prodam nove delovne MIZE, 150 ali 200 cm x 90 cm x 60 cm. gp 89-109_13717 Ugodno prodam nova VRATA Ma-hagonij 65. Brezje 21_13726 STANOVANJA Zamenjam enosobno STANOVANJE, 33.5 kvad. m., s centralno, za večje, z ali brez centralne, v okolici Kranja. Seferan, Zlato polje 2/a _13499 Prodam - zamenjam STANOVANJE, 44 kvad. m. gp 331-588 13534 Prodam enosobno STANOVANJE na Planini, .gp 214-155 13541 Zamenjam družbeno GARSONJE-RO za večjo, gp 214-747 13552 Prodam 2-sobno STANOVANJE v Kranju, gp 46-030 13564 Zamenjam 1-sobno STANOVANJE za večje, v Kranju, gp 221 -420 _13645 Mlad par odkupi mansardno STANOVANJA, ali starejšo hišo, po-trebno obnove, gp 327-646 13674 VOZILA_ Prodam JUGO 45, star 13 mesecev, z avtoradiem in feltnami. Cena 6.300 DEM. gp 622-824, po 15. uri_13501 Prodam JUGO koral 45, letnik 1989, prevoženih 28.000 km, ohranjen, garažiran, cena 5.500 DEM. gp 633-852_ Ugodno prodam RENAULT 19, letnik 1989, garažiran gp51-805 po 15. uri Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. Ja-godic, Cegelnica 16, Naklo GOLF diesel, letnik 1987, prodam za 11.800 DEM, gp 78-621_ Ugodno prodam JUGO Koral 60, letnik 1990. gp 631-906 13506 Prodam GOLF JX diesel, december 1985, 87.000 km. Savska c. 17, Mojstrana 13513 Prodam 126 P, letnik 1987, registri-ran do avgusta 1992. g? 77-608 _13514 Prodam karamboliran R 4 GTL. gp 327-185_13521 Prodam OPEL Kadet 1.6 D, za 16.500 DEM, gp 216-683 13523 Prodam YW PASSAT, letnik 1979. gp 325 073, po 15. uri__13524 Prodam vlečno KLJUKO za Wart-burg. gp 325-364_13526 Prodam R 4 TLS, letnik 1977. Cena 850 DEM, gp 70-738_13527 Prodam 126 P, letnik 1977. Kopač, C. na Brdo 53,Kokrica_13528 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Ce-na 5.500 DEM, gp 633-852 13531 Prodam ohranjeno DIANO za 30.000,00 din. gp 211-111 dop. __13532 Prodam vlečno KLJUKO za Jugo. gp 326-756_13533 Prodam FORD Taunus 6.2, poško-dovan. gp 323-670, Pare 13537 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. gp 325-543_13538 Prodam Z 128, letnik 1985, z dodat-no opremo, gp 328-286 13540 Prodam Z 101, letnik 1986. Visoko 1/d, Šenčur_13542 Prodam R 4 GTL, letnik 1989. Zari-ška 13, Drulovka-Kranj 13544 Prodam avtomobilske PRIKOLICE. gp 47-850, Okroglo 23 13549 Prodam GOLF diesel, letnik 1988 Hotemaže 72, Preddvor 13556 R 5, letnik 1980, dodatno oprem-Ijen, prodam, gp 311-694 13567 Prodam levi BLATNIK in HAVBO za Florido, gp 311-694 13568 SEMENARNA PE H T A KRANJ, TOMŠIČEVA 30 Obiščite Semenarno PEHTA v starem delu mesta, kjer ponujamo vse potrebno za jesensko kmetijsko sezono; od čebuljic, vrtnic, gr-movnic dalje... Pri nas lahko kupite tudi vso prehrano in opremo za male živali! Vljudno vabljeni! Prodam 126 P, letnik 1988. Nastran, Češnjevek 23, Kranj 13569 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, 68.000 km. gp 324-634 13577 Prodam OPEL Ascono in MOTOR CTX 80. gp 49-442_13583 Prodam obnovljeno DIANO, letnik 1976.gp 324-438_13585 Prodam Z 101, letnik 1979. Repinc, Izletniška 18, Bled_13589 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1985. gp 622-171, dopoldan 13590 Prodam Z 750, registrirana do ma-ja 1992. gp 75-343_13597 Ugodno prodam 126 P. gp 46-702 _13605 Prodam R 12, registriran do junija 1992. gp 83-319_13606 Prodam DIANO, letnik 1978, neregistrirano^^^_13609 Prodam Z 101 Skala, letnik maj 1989. gp 633-308_13610 Prodam R 5 Campus, letnik 1988, 11.000 DEM, gp 50-631 13612 Prodam FIČKA, letnik 1981. Pod" brezje 37, gp 70-600_13615 Prodam FIAT 126 P in Z 750. gp 622-368_13623 Prodam ali zamenjam Z 101 GX, letnik 1988. gf 84-628 13624 Prodam OPEL Kadett 1.3 S, letnik 1989, 5 vrat, gp 78-600 13625 Prodam 126 P , letnik 1982. gp 311 -800_13628 Prodam JUGO 45, letnik 1985. gp 41- 543_13629 Ugodno prodam Z 101 Skala, letnik 1988. gp 802-081 13632 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, gp 42- 319_13634 Prodam GOLF, letnik 1981, 78.000 km. gp 78-370_13641^ Prodam dele za Citroen GS VISA, Dobračevska 28, ŽIRI_13642 Prodam Z 128, letnik 1987, registriran do aprila 1992, 32.000 km, rdeče barve, gp Šolar, Na kresu 24, Železniki_13643 Kupim CITROEN GS VISA BX, ne-vozen, gp 691 -946_13644 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1989. g? 692-858 13646 »GLAS Tradicionalni izlet za naročnike Gorenjskega glasa VSAK T E D E BOMO IZŽREBALI PO 4 NAROČNIKE Iz Turističnega društva Črna na Koroškem, ki bo pomagalo izvesti letošnji jesenski Glasov izlet, so nam sporočili: »Korošci se bomo potrudili, da vas bomo popeljali tja, kamor si boste najbolj želeli in temu dodali tudi košček kulturnega ter kulinaričnega utripa« Kot smo objubili, bo Glasov jesenski izlet v začetku oktobra k Najev-ski lipi, simbolu slovenstva - vsak torek se spisek izžrebancev podaljša za 4 in " avtobusu zasedemo štiri sedeže: 25. Franc Škofic, llovka 7, Kranj 26. Silvo Demšar, Log 2, Škofja Loka 27. Zofija Jamnik, Dol 11, Medvode 28. Milka Blažič, Jelovška c. 14, Bled Torek, 3. septembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN GLAS AVTO ŠOLA MLADI VOZNIK -^7-- VPISUJEMO V TEČAJ CPP Začetek tečaja bo v ponedeljek, 16. 9. 1991, v hotelu CREINA. Tečaj bo potekal dopoldne in popoldne. Informacije dobite osebno v naši AVTO SOLI na Koroški 5 (hotel CREINA) ali pa po telefonu 213-650 int. 212 in 328-602. Delovni čas imamo med 7.-19. uro. RENT a CAR... NOVO NOVO GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Ljubljanska c. 19, Bled Gozdno gospodarstvo Bled odkupuje hlodovino iglavcev v lubju po novih cenah: izbrana hlodovina E 3.000 din/m žagovska hlodovina A 2.400 din/m žagovska hlodovina B 2.000 din/m žagovska hlodovina C 1.750 din/m celulozni les iglavcev I. celulozni les iglavcev II. 950 din/m1 500 din/m1 Plačilo odkupljenega lesa je tedensko. Odkupne cene so fco skladišče GG Bled. Odkupujemo les na panju in ga plačamo takoj po sklenitvi pogodbe. Prodam JUGO, letnik 1985, cena 3 500 DEM. gp 723-358, zvečer Kranj, Ljubljanska c. 29 a, gp 217-458 NOVO • NOVO KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam, gp 77-163 13718 Prodam ZAJCE, Hraše 56, Smled-nik 13719 Prodam KOZO po izbiri, gp 66-327 13721 OSTALO_ Prodam KOTEL za žganjekuho. 241-322, po 16. uri_13101 Prodam ženski BALONAR. Cena 1.500 din, gp 85-351_13114 Prodam globok VOZIČEK. Hikel, Grajska 45 Bled 13115 Za Z-750 prodam motor in menjalnik, gp 802-116 13206 Prodam otroški VOZIČEK še v garanciji, gp 211-338, zvečer 13481 Prodam KNJIGE za 4. letnik eko-nomske šole gp 622-532 13213 Prodam otroško POSTELJO in dva VOZIČKA, gp 241-166 13168 Ugodno prodam otroški AVTOSE-DEŽ. gp 45-419 _13177 Najamem GARAŽO na Koroški Be li. gp 84-647_ 13197 Prodam ČELADO Nava Izdelujemo cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE, gp 326 426 13297 Prodam nove KADI gp 65-819 . 13304 Prodam malo rabljeno otroško POSTELJICO z jogijem. gp 622-865 13308 Prodam 2 KADI za namakanje sad ja. 64-255 13324 Prodam GARAŽO. Kurnik, Pot na Bistriško pl 18, Tržič 13338 Poceni prodam litoželezno kopal no KAD, gp 621-334_13350 Prodam KNJIGE za 3. do 8. razred OŽ.gp 42-371_13353 Prodam BERILO in SLOVENSKI JEZIK za 2 let SŠ. gp 42-833 13354 'Prodam RISALNO DESKO, veliko-sti A0. gp 214-927 13371 Prodam dve POSTEUICI jem. Mencingerjeva 5 : jogi 13384 Prodam otroško POSTELJICO in POVIJALNO MIZO gp 323-135 13280 Prodam novo MIZO za namizni tenis, gp 217-044 13146 Prodam podjetje 692 552, zvečer ZTR. gp 13149 50DEM.gp 45-170 3. Cena 13205 Prodam GAJBICE za 60,00 din. gp 329-674 13217 Prodam UČBENIK za synthesizer, 116 strani, 40 hitov, tehnika igranja. Cena 250 din. gp 802-216 13224 Prodam kamp PRIKOLICO Adria, staro 4 leta, gp 215-842 13226 Prodam OS za cirkular. Papler, Sp. Besnica 137_13236 Ugodno prodam KLETKE za kun-ce. gp 632-946_13272 Prodam otroško POSTELJICO in ZIBKO, gp 58-487 13507 13665 Prodam ohranjen FIAT 126, letnik lg87 gp 214-517_13668 Prodam LADA Niva, letnik 1985, IgO-OPO km. gp 73-278 13686 Prodam R 4, letnik 1989. Gorica 3, Radovljica, gp 75-704_13688 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, Arh, Bodešče 10. Bled 13699 Prodam Z 750, neregistrirana, vo- __a_gp 81-369_13702 Prodaj OPEL Rekord, letnik 1968 *J22-292, zvečer_13705 Pr°dam SIMCO Horizont, dobro 2nranjeno. Letališka 19, Voglje - i^nčur_ 13712 Prodam 4 PLATIŠČA z gumami za ^gmaro. gp 78-441_13720 Prodam Z 850, letnik 1984. gp Z£J«3____13723 Prodam odlično ohranjeno FLORI-ggjgtnik 1990 gj 88-730 13727 WARTBURG, letnik 1976, ugodno Higjam.gp 329-168_13730 Prodam Z 128, letnik 1986, gp !!______13734 7n°_!fm JUG0 45, letnik 1984. gp ___>21______13735 Prodam TOVORNI AVTOMOBIL Z - 8. nosilnost 2.8 t, dolžine 4.60 s cerado, letnik 1987, registri-dn do decembra 1991. gp 74-764, 2!S£____13750 Prodam CITROEN AX 11, letnik ne izgubljajte glave " «k OBJAVLJAJTE V M GORENJSKEM NAPRAVITE PRAVI KORAK. GLASU EKONOMSKA PROPAGANDA: CESTA JLA 16 MALI OGLASI: "OBLIKOVANJE IGOR POKORN ,3Ho. Poškodovan, gp 75-774 13752 SF__X,£ie8el- letnik 1988' Pro" Hf___®J24-3JW_13755 Prodam Z 101 Comfort, letnik r.n : *el° d°bro ohranjen, registri-^j^maja 1992. gp 48-158 13757 Prodam Z 101 GTL 65, letnik 1984, ugodno, gp 57-561 do 20. ure B-—____13758 SET" 0PEL Kadett 1 3 LS. limu-23 ,tnik 1988< registriran do av-m £„1992' Oaražiran, prvi lastnik. gJLjOT^ 13765 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. p~5g^b_B»»trici 1, Križe 13766 I9«dar" PORD Escort 1.4, letnik ^5Zl»J[l0j>86__13767 'Odam HIUNDAVI PONY GLS Pet vrat. HB t«m 5.000,00 do 10.000,00 din na teden dobi POTNIK, s prodajo najnovejših knjižnih artiklov, gp 57-459 _13681 Gostilna v Tržiču redno zaposli KUHARICO, kuharja ali žensko z znanjem kuhe. gp 57-661 13692 Vabimo vas k PRODAJI artikla za vsak dom. gp 241-795 13754 ŽIVALI rmaci-gp c " tuinumti r U NY CiLi lik L?6t vrat- HB- temnosive-meta JL^ve.gp 218-222 137« ?5pOSLITVE KESindwl?Xanju vabim ZASTOPNI-cJeh 7°?JE SKUPIN za terensko senwa!,l.užek 10000,00 din ( dele dtn° dm ) »edensko. Inforr 310 7«8 °d 15' d0 19 ure D?sT—_._12871 STOPlJiM, dol°čeno število ZA-kr»iižnp«a Za ProdaJ° iskanega ,zne9a programa, gp 59 063 jgjr---___13463 UCkrzAPoec,!it0vtr9 10.-škofja" strežbo 7 urejeno dekle za 620 077 ZazelJena praksa gp N^j—j_________13516 orne?• ii?^no 23 grobi in fini 5r--~-¥_il__3W^_ 13560 SUKOPLESKARJA. Hu-^l__5___vor 114 13678 Prodam 30 do 100 kg težke PRAŠI-ČE. gp 65-546_13500 Prodam KOZO z mlekom in mladičem ter PRAŠIČA za zakol. Ferjan, Partizanska 4, Bled 13504 Prodam 2 KOZI, stari leto in pol. Bergant, Sp. Luša 24, Selca 13509 Prodam 2 BIKCA, težka 100 kg gp 13768 802-634 13517 Prodam mladiče čistokrvnih LOV-SKIH TERIERJEV. gp 49-442 13582 Prodam plemenskega OVNA. gp 65-001_13595 Prodam 5 mesecev starega ŽRE BETA. Zg Lipnica 1_13604 Prodam KOZO mlekarico in KOZICO, gp 57-383_ 13620 Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Gorica 7, Radovljica _13663 Prodam 2 KRAVI.3 in 4 leta ter BIKCA in TELIČKO, stara pol leta. Petrle, Gmajnica 78, Komenda 13680 Prodam KRAVO mlekarico. Hab-jan, Dražgoše 15. gp 66-832 13700 Prodam TELICO simentalko, v 9 -mesecu brejosti. Jurančič, Predos-Ije 85, Kranj 13706 Iskra Orodjarsko tehnološki center Kranj, d.o.o. Savska loka 4 RAZPIS Na podlagi 2. in 8. člena Zakona o delovnih razmerjih podjetja ISKRA OTC Kranj, d.o.o., razpisuje naslednja delovna mesta: 1. VODJA FINANČNEGA SEKTORJA 2. VODJA KOMERCIALE 3. VODJA RAZVOJNO KONSTRUKCIJSKEGA SEKTORJA 4. VODJA PROIZVODNO TEHNOLOŠKEGA SEKTORJA 5. VODJA TEHNIČNE KONTROLE 6. VODJA RAČUNOVODSTVA 7. VODJA OBDELOVALNICE STROJNE 8. VODJA BRUSILNICE 9. VODJA TERMIČNE OBDELAVE 10. VODJA ROČNE OBDELOVALNICE Za vsa delovna mesta se zahteva visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in 5 letne delovne izkušnje. Rok za prijave je 8 dni od dneva objave. Prijave sprejemajo na sedežu podjetja na naslovu Savska loka 4, Kranj (tajništvo). Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave. Prodam JADRALNO PADALO 29 kvad. m g? 66-306, od 16. ure dalje_13510 Prodam 3 malo rabljene RADIA TORJE Jugoterm 120 x 51 cm. Cena po dogovoru, gp 57-301, popoldan_13519 Podarim MATERIAL za butare, na Trsteniku. gp 325-543 13536 Prodam bukovo " KLAFTRO" in BUTARE. Glinje 13, Cerklje 13550 Prodam Chicco NAHRBTNIK in TRICIKEL. gp 211-403 13553 Prodam Chicco STOLČEK za hra-njenje. gp 211-403 13554 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. gp 211-403_13555 Prodam suhe smrekove BUTARE. gp 312-393_13562 Prodam otroško POSTELJICO in 2 VOZIČKA, gp 241-166 13575 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO, gp 620-047 13586 Prodam komplet vrata za R 4. Li-povšek, Hrastje 186 13587 Ugodno prodam GAJBICE za krompir in JABOLKA gp 64-163 __13588 Prodam ptičjo KLETKO za 200,00 din.gp 620-398_13387 Prodam solo KITARO Ibanez, črno, gp 620-922_13393 BILJARD POOL z vsem priborom, ugodno prodam, gp 75 534 13399 Prodam otroški STOLČEK in jogi POSTELJO, gp 57-761 13416 Prodam ČOLN T 310 z motorjem 4 5 gp 57-757_13418 Prodam KOLESA za cizo. Zalog 60, gp 42 146 13420 Prodam VALILNIK za 1152 jajc, cena 1.000 DEM, gp 79-043 13427 Prodam NAHRBTNIK za nošenje otroka, gp 802-040 13441 ZAHVALA Ob smrti drage mame ŠTEFANIJE BENEDIK roj. Sorčan se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku iz Bukovšči-ce in pevcu za lep obred slovesa. Hvala za vse, kar ste dobrega storili za nas in našo mamo. Vsi njeni Bukovščica, 9. avgust 1991 Sporočamo žalostno vest, daje nenadoma umrl naš dolgoletni sodelavec FRANC OBLAK J era nov Francelj z Žirovskega Vrha nad Zalo 8, Gorenja vas Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Delavci Rudnika urana Žirovski Vrh, Todraž 1, Gorenja vas NESREČE Strela ubila planinko Mojstrana, 30. avgusta - Načelnika postaje GRS Mojstrana Janeza Brojana so 29. avgusta 1991 ob 16. uri in 50 minut obvestili, da se je na grebenu Malega Triglava pripetila gorska nesreča. Zaradi slabega vremena so se reševalci peš povzpeli iz Krme do Koče na Planiki, kjer so bili ob 21. uri. Tam so od Rafaela Klemenčiča, rojenega 1969. leta, doma iz Dabra 5 v občini Tolmin, izvedeli podrobnosti o nesreči. Rafael se je skupaj s sestro Matejo, rojeno 1975. leta in Barbaro Kavčič, rojeno 1973. leta, doma iz Idrije pri Bači, iz Zadnjice povzpel na vrh Triglava, od koder so začeli sestopati proti Kredarici ob 14. uri. Na grebenu Malega Triglava je iznenada udarila strela, ki je zadela Matejo; taje padla s poti po južnem pobočju 200 metrov globoko. Rafael je po sledovih krvi iskal sestro, vendar je ni našel, zato je odšel do Koče na Planiki. Barbara, ki jo je strela le oplazila, je sama sestopila na Kredarico, kjer ji je nudil pomoč dr. Janez Tomažič. Naslednji dan, 30. avgusta, ob 6. uri so reševalci nadaljevali iskanje ponesrečene planinke, ki so jo mrtvo našli 150 metrov levo od poti Planika - Triglav v vpadnici Malega Triglava ob 9. uri in 30 minut. Pokojnico so s helikopterjem prepeljali v Mojstrano, planinko Barbaro pa v jeseniško bolnišnico. Srčna slabost na Grintovcu Kamnik, 1. septembra - Aleksander Blazina, upokojenec iz Kopra, se je z ženo in prijateljem vzpenjal s Češke koče na Grin-tovec. Čeprav ga je večkrat stisnilo pri srcu, je nadaljeval vzpon. Na vrhu je ob 11. uri doživel močnejši napad, zaradi česar so sprožili reševalno akcijo. Reševalci iz Kamnika so prišli do Blazine, izkušenega planinca, gorskega vodnika in reševalca, ob 17. uri in 30 minut. Z nosili so ga transportirali do Cojzove koče in nato do Kamniške Bistrice, od koder so planinca prepeljali z reševalnim vozilom v ljubljanski klinični center. Avto na dvoje, dva mrtva Selca, 1. septembra - Voznik 15 let starega avta fiat 850 sport, KR 182-044, Klemen Peternelj, rojen 1969. leta, doma iz Železnikov, je vozil od Železnikov proti Škofji Loki. V blagem ovinku pri hiši Selca 99 je z desnim kolesom zapeljal na neutrjen rob vozišča, zaradi česar ga je zaneslo najprej nazaj na vozišče in nato desno izven vozišča v eno ter zatem še v drugo drevo. Ob trčenju je vozilo prepolovilo; v sprednjem delu sta ostala vklešče-na voznik Peternelj in sopotnik Frenk Gartner, rojen 1971. leta, doma iz Železnikov, ki sta zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. Sopotnika Bogo Košir iz Železnikov in Janez Mravlja iz Sutne sta se huje ranila, sopotnik Boris Šmid iz Železnikov pa je bil lažje ranjen. glas OD PETKA DO TORKA Slovenija in svet Diplomatski odnosi s Pribaltikom Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in posebni odposlanec Republike Slovenije dr. Matjaž Šinkovec sta v nedeljo odpotovala na obisk v pribaltske republike Litvo, Latvijo in Estonijo ter v Rusko federacijo. Slovenska predstavnika bosta litovskim, latvijskim in estonskim oblastem izročila listino skupščine Republike Slovenije o priznanju teh pribaltskih držav ter podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov na ravni veleposlanikov. Obiskala bosta tudi Rusko federacijo ter se pogovarjala o sodelovanju ter prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije. V Ruski federaciji se bo Rupel sešel z namestnikom predsednika Jelcina in zunanjim ministrom Kozirevom. Slovenska stran pričakuje spremembo togih sovjetskih stališč do Jugoslavije in položaja Slovenije v njej. saj je spodleteli državni udar dal Jelcinovi politiki večjo veljavo. J e I c i n je prvi med sovjetskimi politiki priznal pravico baltskih držav do samoodločbe. Peterle v Združenih državah Amerike Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je odpotoval v petek na obisk v Združene države Amerike. Obisk bo trajal predvidoma do sobote. 7. septembra. Slovenski premier se je v soboto srečal s slovenskimi rojaki, v nedeljo pa je bil v VVashingtonu na slovesnosti v počastitev 20. obletnice slovenske kapelice. V programu Peterletovega obiska so pogovori z uglednimi ameriškimi kon-gresniki in senatorji ter predstavniki Mednarodnega monetarnega fonda. Svetovne banke in Ameriške centralne banke. Skupni zunanjepolitični interesi Na Otočcu sta se sešla zunanja ministra Slovenije in Hrvaške dr. Dimitrij Rupel in dr. Zvonimir Separovič. Zunanja ministra sta dosegla soglasje o treh pomembnih področjih: o potrebnosti zagotovitve miru na Hrvaškem, o internacionalizaciji jugoslovanske krize in o skupnih prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške. Ministra sta se dogovorila za vzpostavitev veleposlaništev na ravni ambasad v Ljubljani in Zagrebu. Republiki bosta interese na tujem zastopali skupno, posebej tam, kjer ena od republika nima predstavništva. Dr. Ivan Kristan v Varšavi Profesor ustavnega prava in sodnik zveznega ustavnega sodišča dr. Ivan Kristan je odpotoval na 3. svetovni kongres Mednarodnega združenja za ustavno pravo (IACL), ki bo trajal v Varšavi do 5. septembra. Kongres bo potekal na temo Razvoj ustavnosti na pragu tretjega tisočletja, dr. Kristan pa bo imel generalni referat v sekciji o problematiki konstitucionalizma in spoštovanja zakonitosti. Dr. Kristan bo poskušal na kongresu predstaviti problematiko kršenja človekovih pravic v Jugoslaviji ter prizadevanja za mirno rešitev jugoslovanske krize. Pobude Svetovnega slovenskega kongresa Na Opčinah pri Trstu se je sestalo predsedstvo Svetovnega slovenskega kongresa pod vodstvom predsednika Bojana Brezigar-ja. Sklenili so, da ho seja glavnega odbora v začetku novembra v Celju ali v Celovcu. Na njej bo govora o uresničevanju štirih programskih točk kongresa: promocija Slovenije, tudi na turističnem področju, sodelovanje na področju bančništva in financ, sodelovanje slovenskih znanstvenikov, znano kot Tretja univerza, in priprava seznama podjetnikov, znanstvenikov in strokovnjakov, ki delujejo izven Slovenije. • .1. Košnjek . C. Samo osem prazničnih dni Ministrstvo za delo je sporočilo, da "... vlada ne namerava uvesti še enega prostega dneva, ker bi to škodilo konkurenčnosti britanskega gospodarstva...". S tako obrazložitvijo je britanska vlada zavrnila predlog, da bi Angleži imeli na leto devet prazničnih dni namesto sedanjih osem. Prav grozljivo, se Vam ne zdi? O tem, da je bila prejšnja angleška vlada pod taktirko "železne lady" kruta, se je iz marsikaterega njenega ukrepa nazorno videlo - Margaretin naslednik Major očitno ni nič drugače vzgojen birokrat in ne dovoli svojim podanikom, da bi imeli en prazniček več na leto. Tudi sicer ima Velika Britanija (v primerjavi z nami) sumljivo malo praznikov. Le kako zdržijo s samo osmimi prazniki na leto? Upajmo, da se bodo naši poslanci v republiški skupščini odločali suvereno in ne pod vplivom angleškega odnosa do praznikov. Če pa količina praznikov po novem slovenskem zakonu (kije še v razpravi) koga zelo moti, bomo kakšen dan več vpisali kot "dela prost dan". Važno je, da pomembne datume in tradicijo ustrezno popraznujemo - po slovensko in ne po angleško. Očka, smo na poti v šolo Prvič v šolo ■■■■■■■ Kranj, I. septembra - Danes so se spet napolnile šolske klopi. Na Slovenskem je prvič prestopilo šolski prag tudi 26.000 prvošolcev. Njihov življenjski korak je tega dne pospremilo okrepljeno moštvo, ki skrbi za njihovo varnost na cesti: miličniki, šoferji in avtomehaniki, člani AMD, komunalni redarji, pionirji prometniki... Tudi vozniki so te dni previdnejši. Tudi v okolici gorenjskih šol, ki so po počitnicah spet sprejele otroški vrvež, je bilo to jutro videti enako podobo. Mi smo pospremili k pouku otroke iz osnovne šole dr. Franceta Prešerna. Kot že leta doslej so poti do šole tudi tokrat varovali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Kranja. Njihov predstavnik Albin Zevnik je vtise letošnjega pr- prometno vzgojeni. Tudi vreme je lepo in ceste suhe, kot nalašč za prvi šolski dan.« Prvi teden šole, kasneje pa vsaj po en dan v tednu so v okolici šol navzoči tudi prometni policisti. »Če bo prometna varnost v prihodnje slabša, bomo naš nadzor še okrepili.« obljublja Ivan Demšar, inšpektor UNZ Kranj. »Ker so pravočasno obnovili, kar je bilo treba. Člani Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so obesili transparente, ki voznike opozarjajo na navzočnost otrok v prometu in na večjo previdnost. Tudi s prevozniki, ki vozijo otroke v šolo, smo se dogovorili, da bodo vozili po predpisih in ustavljali šolske avtobuse tako. da bodo otroci kar najvarneje prišli do šolskih vrat. Danes smo postavili tudi radar za merjenje hitrosti v bližini šol, da spametujemo prehitre voznike. Sicer pa k današnji prometni varnosti skoraj nimam pripomb: da bi bilo le vse leto tako!» Najvažnejšo vlogo pri vzgoji za varno pot v šolo imajo kajpada starši, lega dne so svoje prvo-šolce pospremili k pouku, jutri bodo že sami pogumno krenili na pot, starši pa bodo skrivoma oprezali, ali se držijo njihovih nasvetov. Kakšen pa je bil prvi šolski dan za prvošolce? Franceta Prešerna z Zlatega polja pripeljala mamica, jutri bom šel že sam. Nič me ne skrbi, da bi me povozil avto, saj na cesti znam paziti nase.« vega šolskega dne nanizal takole: »Pri varovanju otrok v prometu se ravnamo po navodilih prometne policije. Videti je, da so vozniki kar obzirni, k čemur v veliki meri pripomorejo stalna obvestila v medijih, pa tudi navzočnost milice in drugih sodelavcev. Malčki prvega dne prihajajo v šolo pretežno v spremstvu staršev, večji pa v skupinah, ki jim je vsaj na tej šoli videti, da so lepo sami ne zmoremo obvarovati vseh malih udeležencev v prometu, nam pri tem pomagajo sodelavci iz Združenja šoferjev in avtomehanikov, AMD, komunalni redarji, zelo goreče pa so se tej nalogi posvetili tudi pionirji prometniki. Naš nadzor nad varnostjo otrok pa se ni začel danes, temveč že teden dni pred šolo, ko smo pregledovali prometno signalizacijo v okolici šol. Vzdrževalce kaže letos kar pohvaliti, saj Radoslav Zindovič: »Letos sem prvošolec. Prvi dan me je v šolo Maja Bavdek: »Všeč mi je bilo prvi dan v šoli. Tovarišica je v redu. Prvi dan so me v šolo še pripeljali, naslednje dni bom prihajala peš, od stare mame. Jutri bom imela tudi rumeno rutko, da bodo šoferji lažje pazili name. Pfvi šolski dan je za mano. zdaj grem z očkom in bratcem še na tortico.« • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler GLAS f EKONOMSKA i IPROPAGANDA« obiskali vas bomo pokličite 218-463 Šuštarska nedelja je v Tržič privabila množico obiskovalcev Oživljanje starih običajev in ugodni nakupi Tržič, 1. septembra - Prva nedelja septembra je že štiriindvajset let v Tržiču slovesnejša od ostalih. Letos se je izkazala kot resnično "angelska nedelja", saj je ves dan sijalo sonce, v šuštarsko mesto so prihajali obiskovalci od blizu in daleč, domačini pa so imeli obilo zabave že v petek in soboto. imajo ljudje malo denarja, zasebniki še bolj iščejo možnosti uveljavitve na trgu in prodaje, zato je bilo veliko povpraševanja p° zakupu stojnic. Pohvalno pa je tudi, da se Tržič v teh dneh ma'' ce polepša, dobimo kakšno novo fasado in podobno," je poveda' tržiški župan Peter Smuk. • v' Stanovnik, Koto: A. Gorišek V naslednjem letu bodo v Tržiču praznovali 500 let. odkar je kraj dobil mestne pravice. Poleg tega bo tudi okrogla obletnica, 25 let osrednje tržiške prireditve, Šuštarske nedelje. Zato so bili organizatorji, domače Turistično društvo in tovarna Peko, letos še bolj zadovoljni, saj je prireditev vsestransko uspela. "Mislim, da je Šuštarska nedelja za Tržič ena od prireditev, ki mesto najbolj "razgiba", seveda poleg tradicionalne razstave mineralov in fosilov. Je tudi v času jesenskih nakupov, to pa pomeni za Tržič poživitev v gospodarskem smislu in seveda tudi popestritev družabnega življenja. Letos je sicer škoda, ker ni organizi- rana modna revija, saj je ta žal zadnja tri leta zaradi slabega vremena odpadla. Zato iščemo možnost, da bi za prihodnje prireditve prišli do primerne strehe, kjer bi lahko organizirali te revije, ki so precej drage. Kljub vsemu pa smo danes v Tržiču zadovoljni, saj je prireditev dobro obiskana. V težkih razmerah, ko V nedeljo so si prireditev v Tržiču ogledali tudi minister za informiranje Jelko Kacin, minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš ter minister za šolstvo in šport Peter Vencelj. Z zanimanjem so si ogledali razstavo Pekove obutve v Paviljonu NOB in razstavo ptic. Ugodne cene in pestra ponudba na stojnicah so v Tržič privabili številne obiskovalce. Septembra skozi MERKUR J EVE duri, da se pozimi »centralna ceneje zakuri!« v SEPTEMBRU v MERKURJEVIH prodajalnah nižje cene posameznih izdelkov za centralno ogrevanje: za 20 /O ceneje: termostatski in navadni ventili za radiatorje (ARMAL), ekspanzijske posode, garniture za cisterne, termo in hidro manometri... za 15% ceneje: cisterne (ITPP), mešalni ventili (TVT in FERR0THERM), kotlovna regulacija, menjalna vratica... za 10% ceneje: peči za centralno ogrevanje (FERROTHERM in TVT), obtočne črpalke (VVILL0)... IN ŠE sanitarne in vodovodne armature (ARMAL in UNITAS) za 20 % ceneje! POPUSTI VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. ZGRABITE PONUJENO ROKO, KOLIČINE SO OMEJENE! PODROBNEJŠE INFORMACIJE V PRODAJALNAH.