poštnina plačana v gotovini Leto LXXL, št. 175 a Cena Dfa iznaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratt do §0 peLit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVN1STVO LJUBLJ AN A, iinafl jeva ulica štev. 5 Telefon: 31-23, 31-24, 31-26 In 81-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stro8smayerjeva »lica L telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 10L Postna hranilnica v Ljubljani št. 20.351 Optimizem v Londona: V Angliji ne verujejo v možnost rusko-japonske vojne V angleških političnih krogih menilo, da se jppr med Rusijo in Japonsko ne bo poostril in da ne bo imel vpliva na položaj v srednji Evropi LONDON, 6. avg. h. V tukajšnjih uradnih krogih smatrajo rusko-japonski spor od v^effa početka kot krajevni in razmeroma lahko rešljiv. Čeprav je večjeea obsega, kas bor so bila vsa dosedanja nasprotstva med ona državama. V Londonu presojajo tudi ee razmerje med Rusijo in Japonsko Bj optimistično in naglasa jo, da ne zeli .Taponsika niti Rusija vojne. Značilno da v Londonu najbolj poudarjajo dej-&h . da je ruska vojska ostala na svojih botfa postojankah in da «e niaka vla* • ojih pogajanjih z Japonsko opira na pravne argumente in obstoječe pogodbe. Anglija je v tem sporu v spiosnejn nastrani svjetske unije, ker ne napada in ee drži načel mednarodnega prava. V uradnih krofih kažejo danes? znatno zanimanje za eovorioe, da bi ruskosaponsJu spor mogel v dosledni bodočnosti vplivati na položaj v Evropi. Kljub temu v Londonu ne računajo, da se bo spor na Daljnem vzhodu še bolj razširil, kakor tudi ne, da bi imel ne* posreden vpliv na položaj v srednji Evropi. Anglija in Rusija LONDON, 6. avg. b. Ruski posl. Majski, ki je bil od konca maja v Moskvi, se je vrnil v London in je v četrtek obis- kal -zunanjega ministra Haiiiaxa in mu p>-rooal o položaju na Daljnem vzhodu. V zvezi s tem se doznava, da je v angleško* ruskih odnošajih naMal v zadnjem Času velik napredek v poglabljanju medsebojnih stikov. Ce'ud i v odgovornih krogih redkokdaj govore o odnošajih z Moskvo, je ven* dar znano da Anglija računa z ruskim faktorjem tako na Daljnem kakor na evropskem vzhodu kot pomembnim činiteljem mednarodnega ravnotežja V evropski pol*> tiki pušča Anglija rusko karto sicer v rezervi, da jo porabi le v skrajnem primeru, vendar pa je značilno, da se v angleških konservativnih listih ne opaža več protisovjetsko p i? sanje. Zanimivo je tudi, da sta v sedanjem japonsko-ruskem sporu tako angleško jav« no mnenje kakor angleški tisk na ruski strani. Bonnetovi razgovori z diplomati PARIZ, 6. avg. h. Zunanji minister Bon-net je sprejel včeraj kitajskega poslanika, za njim pa ameriškega poslanika Bullitta. Pozneje je imel razgovore s francoskim poslanikom iz Buenos Airesa, ki je prebil svoj dopust v Franciji in ae bo zdaj vrnil na svoje mesto. Nov japonski protest TOKIO, 6. avg. w. Namestnik zunanjega ministra Horinicu je imel včeraj eno uro dolg razgovor s sovjetskim poslanikom in je pri tej priliki protestiral zaradi ponovnega obstreljevanja Cangku-fenga po ruskem topništvu. Glede sovjetske zahteve na japonske predloge, naj bi se sovražnosti ustavile in obe državi umaknili svoje čete iz prizadetih krajev okoli Cangkufenga, doslej ni nobenih pozitivnih vesti. Po poročilih iz Pariza in New Yorka, ki pa se ne strinjajo, je baje Litvinov pristal na te japonske predloge, po drugi verziji pa so bili odklonjeni. Po poročilih iz sovjetskih virov je baje Moskva zavzela stališče, da morajo Japonci, preden bo sploh začela razpravljati o njihovih predlogih, priznati vse sporno ozemlje kot sovjetsko last. Po informacijah iz političnih krogov je največja ovira za ureditev spora pri Čangkufengu v tem, da hoče Moskva odkloniti vsaka pogajanja glede teh obmejnih sporov, d očim bi bila Japonska pripravljena prepustiti ureditev meje pri Čangkufengu posebni nevtralni komisiji. Prizadevanja za Edenovo spravo s Chamberlainom Baldwinovo posredovanje za pomirjen}e med sprtima državnikoma LONDON, 6. avg. Kakor se doznava, je imel predsednik Chamberlain v** zadnjem času več razgovorov z bivšim premierom Baldwinom, ki je velik Edenov prijatelj in se zelo trudi, da bi med obema državnikoma, Chamberlainom in Edenom, prišlo do pomirjenja. Edina ovira je v tem, da ni Eden pripravljen prevzeti nanovo nobenega drugega ministrstva razen zunanjega, za spremembo v tem rninistrstvu pa za sedaj ni nobenega povoda. Lord Halifax, ki ga je opozicija sprejela zelo skeptično, se je znašel v svoji funkciji v tolikšni meri, da vodi praktično isto politiko, kakor jo je pred njim zastopal Eden. Tako se med drugim prav Halifaxu pripisuje Runcimanova pomirjevalna akcija na češkoslovaškem, ki se v poučenih francoskih in angleških krogih označuje predvsem kot neoporečen dokaz angleškega zanimanja za srednjeevropske zadeve, kar predstavlja po 21. maju drugi korak k opustitvi tako zvane izolacijske politike. V tem je eden izmed razlogov, da se je v zadnjem času tudi opozicija sprijaznila s Halifaxom. Vprašanje pomirjen ja med Chamberlainom in Edenom ostaja spričo tega odprto in ni še mogoče reči, ali bodo Baldwinovi napori uspeli. Med Francijo in Italijo Italija odklanja pogajanja, dokler ne bo Francija popolnoma zaprla pirenejske meje LONDON, 6. avg. AA. »Ewening Standard« razpravlja o odnosih med Rimom in Panzom ter pravi med drugim: V nekaterih krogih prevladuje mnenje, da je Francija sama odgovorna za 'zavlačevanje pogajanja z Italijo, drugi pa zopet pravijo, da je po odgjjd^vi ratifikacije an-gleško-italijanskega sporazuma treba sklepati, da obstoja na angleški strani želja po protežiranju Francije v njenih razgovorih z Italijo. Potrebno bi bilo, da bi an-gleško-italijanski sporazum dobil v kratkem končni značaj, posebno še zaradi tega, ker je treba računati, da se utegne španska državljanska vojna zavleči celo preko zime. K131. 6. avg. AA- »Tribuna« piše o raz- govorih, ki sta jih imela francoski zunanji minister Bonnet in francoski odpravnik poslov v Rimu Blondel ter zavrača trditev »Tempsa«, da mora Italija napiaviti prvi korak za nadaljevanje italijansko-francoskih razgovorov. Italijanski list piše, da Italiji ni treba tega in da tudi ne goji prav nobene želje po nadaljevanju fran-cosko-italijanskih razgovorov, ki so oči vidno zelo pri srcu francoskim državnikom, ker jih postavljajo kot pogoj za an-gleško-francoski sporazum. $Jaj bodo v Parizu prepričani, da se Italija ne bo spustila v nobena pogajanja, dokler bo trajala »politika popustljivega nadzorstva« na pirenejski meji. Manjšinski statut v Romuniji ManjSinske zadeve bo reševal poseben komisar! j a t, podrejen ministrskemu predsedstvu BUKAREŠTA, 6. avg. b. Istočasno z imenovanjem profesorja Silvija Dragom i ra za generalnega komisarja v manjšinskih vprašanjih je v uradnem listu izšel dekret o postopanju z manjšinami v Rumuniji. Določbe novega manjšinskega dekreta so v skladu z načelom, ki jc bilo sprejeto v februarski ustavi, po katerem so vsi rumunski d-žavljani brez razlike rasne, verske ali jezikovne pripadnosti pred zakonom enaki, imajo enake pravice in uživajo enako zaščito. Vse posebne manjšinske zadeve bo v bodoče reševal manjšinski komi-s^riat, ki je neposredno podrejen ministrskemu predsedstvu. Manjšine imajo pravico posluževati se svojega jezika na verskem področju, v listih ter v svojem zasebnem m poslovnem življenju. Tudi pred sodiščem se smejo pripadniki manjšin zagovarjati v lastnem jeziku, ako ne obvladajo romunskega. V pismenem občevanju z lokalnimi oblastmi smejo vlagati razne vloge tudi v svojem jeziku, vendar morajo priložiti prevod. Pripadniki manjšin imajo nadalje pravico do vseh državnih služb ki javnih Časti. V občinah, kjer prevladuje manjšinsko prebivalstvo, smejo biti župani ki podžupani radi iwipadn*i —flfpn, prav tako bodo na področjih s pretežno manjšinskim prebivalstvom ustanovljene manjšinske šoje Z državno podporo. I^ončno bodo smela nekatera društva poleg državnih zastav nositi tudi svoje posebne prapore. Ameriški načrt za naseljevanje beguncev; LOiNIX>N; 6- a*v)gr. b. Vodja ameriške delegacije na tukajšnji begunski konferenci TayloT j3 predložil načrt, ki ureja razmestitev okoli 600.000 ppnticnjh be-jrimcev iz Nemčije v raznih državah novega konti tenta. _ Istočasno se doznava, da je argentinska vlada izdala nova navodila za naseljevanje, ki ao strožja od vseh dosedanjih. Tako se bo moral odslej sleherni priseljenec izkazati ob prihodu s poeebmm naselje-niskim dovoljenjem. Namen teli omejitev je očrvidno poostreno politično nadzorstvo nad priseljenci tn možnost večje izbire med njimi. Tako-bodo za naselitev y Argentini prihajali odslej v poetev predvsem taki priseljenci, ki se z laiflcoto bje novim imik'mp in Polet okoli sveta po rednih progah BERLIN, 6. avg. AA. Letalec Bertram je v četrtek ob 22-05 pristal na letališču Tempelhaf z letalom, ki opravlja redno prometno službo na progi Lizbona—Berlin. Vrnil se je s. poleta okoli sveta. S svojim poletom je Bertram dokazal, da je danes možno preleteti pot okoK sveta v določenem čačni po obstoječih mednarodnih letalskih progah in voznem redu posameznih civilnih letalskih družb. Za svoj polet okoli sveta je Bertram potreboval točno 20 dni, 21 ur in 35 rrmrut. Letel je iz Berlina preko Bagdada, Karačija, KaJkute, Manflle. Honolula, San Francisca. New Yorka, Lizbone in na* zaj v Berlin. Francoski letalski manevri PARIZ. 6. avg. o. Včeraj so se na ozemlju med Moscllo in Neurto pričele velike vojne vaje letalskih sil in protiletalskega, topništva. Prebivalstvo na tem obsežnem ozemlju je že pred dnevi dobilo nalog, da i mora penoča zakrivati okna, da se ne bi stanovanjska razsvetljava opazita od zunaj. Tudi avtomobilski promet je bil omejen. Avtomobili amejp voziti ponoči le z brzino po 15 km in ne smejo prižigati toči. Naloga teh manevrov je dognati, kak. šne posledice bi imel prodor letalskm sil od vzhoda preko francoske meje in Magi-n o tove linij-; nad francoska industrijska središča. Za manevre vlada v vojaških krogih ogromno zanimanje, ker tokrat prvič sodelujejo letala iz podzemskih letališč m protiletalske baterije, ki so razmeščene po Maginotovi liniji. PARIZ, 6. avg. AA. Od 7.—13. avgusta bodo zelo važni aLpski manevri v pokrajino. Galilier v visini 1000 do 3000 m. Manevrom bo prisostvoval šef generalnega Slaba ge* neral Gamelin. Čete, ki bodo sodelovale, so že. odšle v kraje, ki so jim dokicem za zbiranje. Iskanje 99Hawai CHpperfa44 WASHINQTON, 6. avg. Ameriška mornarica je opustila nadaljnje iskanje vodne* ga letala >Hawai Clipper«, ki je 2$. julija brez sledu izsi-nik) na Tihem oceanu s 15 potniki. Pouk tujih jezikov v Bolgariji SOFIJA, 6. avg. AA. Prosvetno ministrstvo je izdalo statistiko o pouku tujih jezikov v bolgarskih Šolah. Od 67.563 učencev se jih 42.213 uči francoščine, 18.217 nernščine. 520 italijanščine m 612 angleščine. BEOGRAD, S. »v*. 2e sedaj so ae pričele priprave za beograjski jesenski vel esejem. Turčija je pričela graditi svoj posebni nacionalni paviljon. Davi je prispel v Beograd aparatura za tekvizjjeko postajo, ki bo prva v Jugoslaviji pa tudi po vsem Balkana. Postajo bodo montirali na sejmišča in bo pričela deknati ob otvoritvi jesenskega sejma. HoJandija pripravlja še posebno iznenađenje. Na sejmišču bo postavila hiflfco, kakršne imajo domačini na otoku Javi. Ves čas sejma bo v tej hišici prebivala tudi cela družina javaoskih domačinov, ki bo gostom postregle z Svečana otvoritev Vn. Mariborskega tedna besede predsednika zadruge MT dr. Franja Maribor, 6. avgusta Danes dopoldne ob 10.30 je bil slovesno otvor jen VTI. Mariborski teden, pomembna, tradicionalna kulturna in gospodarska revija Maribora in njegovega zaledja. Maribor, ki je spričo raznih udarcev (ukinitev velikega županstva, ukinitev oblastne samouprave, preselitev kontrole dohodkov itd) iskal nadomestila in kompenzacije, je v povojni dobi sprožil številne pobude, ki naj pozive gospodarsko in kulturno delavnost našega mesta. Malokate-• ra pobuda, ki je izšla iz tj težnje, je dosegla svoj namen. Večina jih je žalostno propadla. Zaimisel Mariborskega tedna pa je doživela tako zmagovit, nepričakovano prodoren razmah, da se ravno v tem očituje jo globoki vzroki organicne potrebe te ustanove. Letošnje prireditve Mariborskega tedna so spričo proslave 20 letnice osvobojen ja postavljene na širšo osnovo. Jubilejna, kulturna razstava, ki kaže kulturni razvoj Maribora v 20 letfh svobodnega razvoja, razstav^ nase industrije, trgovstva, obrtništva, kmetijstva, tujsko prometna razstava. razstava cest, fotoamaterska razstava, razstava ženskih ročnih del, čebelarska razstava, razstava društva »Nanos«, razstava malih živali, razstava narodnih noš iz vseh delov države, vinska pokušnja, koncertne in športne prireditve, letalski miting, največji, kar jih. je bilo v Mariboru, v vsem tem in drugem se bo močno odražala volja našega obmejnega, ozemlja po življenju, napredku, o katerem ni bilo mogoče niti slutiti takrat, ko je bil Maribor le predmestje G raza. Vključen v jugpsk»ver±sko celoto pa je Maribor doživel razmah, ki si ga pred prevratno dobo niti misliti ni bilo mogoče. Maribor se je v 20 letih Jugoslavije vsestransko razvil, o čemer nas prepričuje tudi letošnji VE Mariborski teden, De našo« slovesni orvoritvi VĐ. Mariborskoga tedna so prisoatvovsfi številni odrtem predstavnici našega javnega življenja, zestopmfci vseh koifurnfh, gospodarskih in nsjeionsmm organizacij. Potem ko je —JBJaj predsednik zadruge Mariborski teden g> dr. Ranio Lepaki s prisrčnimi besedami poadeavil navsoče odličnike, je v globoko zajetih izvajanjih podčrtal pomen Mariborskega tedna s aledečkzrri poudarki: »Sedmič otvarjamo danes Mariborski teden, ki postaja tako že tradicionalna mariborska prireditev. Mariborski teden smo ustvarili pred šestimi leti v dobi najtežje gospodarske m finančne krize, da poživimo naš Maribor, da pokažemo produkcijske tmuluustl njegove industrije, trgovine in obrti, da dokumentiramo nase kulturno in nacionalno udejstvovanje, da damo priliko našemu sportu, da pokaže svoje anožnosti ter da končno podčrtamo važnost Maribora m njegovega širokega zaledja za t ujeli promet, V duhu medsebojne povezanosti in z vzajemnim delom hočemo pokazati uspehe našega dela in hočemo tako vsakogar vzpodbuditi k še večjim naporom, ker, vemo, da je najboljše poroštvo napredku vztrajno delo, zaupanje v samega sebe m vsesplošna solidarnost. t ji Mariborski teden ima svoj po-pomen, ker ga prirejamo ob 20letni-d naše osvoboditve, ob 20ietnem jubileju naše ljubljene Jugoslavije. Letošnji Mariborski teden bo pokazal velik razvoj našega javnega Ovijanja as vseh poljih, ki ga je omogočita svoboda v veliki, lastni državi. BaŠeg vsakoletne razstave naše industrije, zlasti tekstilne, našega trgovstva in že tradicionalne obrtne razstave, je poseben odbor pod vodstvom mariborske kulturno razstavo Maribora in njegove okolice, ki naj pokaže podvig našega kultur* nega in nacionalnega življenja no 20 letih našega osvobojen ja in ki naj dokumentira našo zrelost in našo sposobnost za našo obrambo in naš napredek. Posebno iskreno zahvalo moram izreči mariborski mestni občini, ki se je postavila na čelo organizatorjev te razstave. Posebna pozornost je na letošnjem Mariborskem tednu posvečena tudi našemu cestnemu problemu. Razstava Društva »Cestam naj pokaže neprimerno današnje stanje naših prometnih tU in naj da pobudo za bodoče moderno in smotrno urejevanje cestnega omrežja, Oru-štvu »Cestam se iskreno zahvaljujem za organizacijo te razstave. Posebna atrakcija letošnjega Mariborskega tedna je tudi razstava narodnih noš tn vezenin. Opozarjam še posebej na fotoamaiersko, fttatelistično in čebelarsko razstavo, na gostinsko razstavo in razstavo naših vin. Mariborski teden posveča tudi letos vso pažnjo tujskemu prometu. Naš lepi Maribor, naše zeleno Pohorje m Kozjak ter naše prijazne vinorodne gorice so vredni, da jih pokažemo še tako razvajenemu tujcu. Mariborski teden si stalno prizadeva, J« dviga in postavlja v dostojno luč te neprecenljive zaklade naše zemlje. Mariborski teden hoče ugoditi vsem sodelavcem in posetnikom Mariborskega tedna. Poudariti pa moram, da je namen Mariborskega tedna propaganda za Maribor in njegovo lepo okolico ter da hoče služiti splošnemu dobrobit ju in napredku. Vsem sodelavcem se za njih požrtvovalno delo iskreno zahvaljujem, članom v prireditvenih odborih m razstavijalcezn, ob-tastvom, ki nam nudijo pri našem delu svojo pomoč, tn prav posebno našim novinarjem, ki nas že vsa leta pri našem delu podpirajo. Prosim vse, da s tem ciljem pred očmi solidarno podpirajo nesebično delo Mariborskega tedna. Ko otvarjamo letošnji Mariborski teden in mu iskreno želimo popoln uspeh za dobrobit Maribora ter naše velike domovine, se v vdanosti klanjamo našemu prevzvišenemu vladarju Nj. Vet kralju Petru 11. Haj živi kralj Peter IL m prevzvišeni kraljevski dom. (Pozdravljeni t Maribor, 6. avgusta Jutri pridejo v Maribor predstavniki našega novinarstva iz vseh delov države. Prvič se sestane centralna uprava JNU kot vrhovna predstavnica našega novinarstva v Mariboru, da da pomembnim slovesnostim ob TDletmci Jugoslavije v Mariboru Čim svečanejSi poudarek. Jutri ob 10. dopoldne bo v mestni posvetovalnici novinarski sestanek, pol ure kasneje pa seja centralne uprave JNU, Novinarstvo je po svojem, bistvu neprekinjeno, požrtvovalno in silno naporno poklicno delo v službi naroda m države. To delo ne pozna počitka, ne pozna odmora. Novinar se ves žrtvuje v prid skupnosti. Anonimnost, ki ne dopušča, da bi avtorjev sloves prodrl v široko javnost, je v bistvu pravi heroizem, ki odlikuje slehernega pripadnika tega stanu, ki pa doživlja danes gjoboko tragiko, da še ni urejeno vprašanje pokojninskega zavarovanja v smislu želja in potreb novinarskega stanu ter v duhu socialnih ureditev v drugih evropskih državah. V imenu Maribora in vsega njegovega zaledja gre predstavnikom našega jugosio-venskega novinarstva, ki se zbero jutri v našt obdravski prestolnici, kjer so vzniMi prvi markantni predstavniki slovenskega poklicnega novinarstva, najtoplejše priznanje za simbolično gesto, ko so si izbrali Maribor za sedež svojih važnih stanovskih posvetovanj. Dragim, uglednim gostom, ki bodo v vsem jugoslovanskem časopisju širili sloves Maribora ter njegovih lepot, kličemo ob prihodu v Maribor najprisrčnejsi: Iskreno dobrodošli, pozdravljeni! — Klic deJavea^borca s severne meje. Maistrov borec Franjo M. nam piše: >ia-lostaa je usoda onfr borcev, ki so po 20 letih obstoja Jugoslavije brez kraha. Po* misliti moramo, da M ne bfl Maribor to, kar je, ko bi ne brto teh borcev, ki so si nedvomno zaslužili košček kruha. Kolifco je v Mariboni tovarn, kjer je na stotine iriozemcev, pa ni sa nse nobenega nnnfatfaa. Spomnite se teh aashiiuii mož ter j*m pomagajte. Breapoaeln Maistrov borec v kne« na sotnpinov<. Borzna poroHa 6. amgusta. Beograd jq. — 11.905, London 2L40, ajew " Bruselj 734H5, UTObzi 02lSA, 288J835, ~ ~ — ~ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 6. avgusta 193». '. T/S Vpmor Ite v „Miklove Zale*4 v Rušah Ruška odrska sokolska mirno lahko nastopili na Maribor, 6. avgusta. Globoko zasidrana je tradicija predstav na prostem, ki jih vsako leto v juliju, oziroma avgustu vp riza rja marljiva ter kvalitetno naddiletantska odrska družina ruškega Sokola. Ruški igralci uživajo slove3. ki postavlja njihove kreacije na stopnjo zrelega odrskega podajanja in prikazovanja. Ruška odrska sokolska družina se celo ponaša z nekaterimi igralci, ki bi mimo lahko stopili na oder profesionalnega gledališkega ustvarjanja. Zato so vsakoletne tradicionalne predstave na prostem v ruškem sokolskem gledališču pomemben kulturni dogodek, ki privablja množico ljubiteljev in spoštovalcev marljivih ruških igralcev. Ob priliki slovesne proslave 20 letnice Jugoslavije v našem malem Beogradu, ki je strnila vsa ruška društva k skupnemu složnemu sodelovanju, je ruška sokolska odrska družina vprizorila znano narodno igro v 4 dejanjih »Miklovo Zalo« v režiji luibljanskeera opernega pevca Vekoslava J~nka in novi dramatizaciji znanega odličnega ruškega igralca Franja Sornika. Za to priliko ie bil avditorij, ki se amfiteatral-no vzpenja v hrib. obkrožen no gozdov ju, na novo ureien z zidanimi sedeži Več ti-^očglava množica se je zgrnila k ruškemu 1-*r>emu gledališču. Veliko jih je bilo. ki so r^di nortolne zasedbe morali oditi. Vprizo-rttev M k!ove Zale« predstavlja velik praznik, zmagovit nastop RnSanov. ki so si zamislili to slavnostno predstavo v zelo ?->okem obsegu saj je poleg godbe spremljalo dejan ie tudi trrmenje topičev in zvo-n^nie z bližnjega farnega stolpa. V središču rožanskih kmetov in fantov in bila marknntna nostava starega Seraj-mka. ki jo ie moistrskr. izoblikoval nestor ruških Igralcev Tomo Stani Obvladal je vse viške nrikn^ovanja ter uravnaval vsa ^-";a iTČinkovita izrazna sredstva po na-r^u umerjene nravnovesenosti. Ob njem rahajamo globoko p>i esitn jend Serajnico p^nre Npkrepove. Mladostno neugnan, kreoko podčrtan je bil Mirko A. Medveda, ima ve* igralcev, U M Darila za tombolo na taboru Freund Viljem, boks koža in usnje za podplate, Reiersdori, velik zavoj Nivea*kre* me. Majer Franjo, blago za damske obleke, M.irib. tekst tvomioa, 15 m finega platna za rjuhe, Tekstilna industrija, svileno blago ta ženske obleke, Rosenl>era Josip, 50 kg moke Og. Martinz Josip, eervi^ w 6 osob, Wo66baogg in sinovi, boks koža in usnje ta podplate, Mehan. tkalnica Bren, 12 brisač, Doeior in drug, *Royak ulaoevina m kiot. Heinz Viljem, 2 knjigi slov. pisateljev, Tvorn. sekta in vin. kleti, 2 steklenici Sam* panjca, Pregrad, damski letn1' plašč, \Veixl Vilko in sinova krasna velika albuma za slike, Kaloud b.irve in laki 2x1 k? emajla in 2 kom. čopičev. Prodajalna MP, ve* liki sobni lestenec in 2 sten. m mena, Unio, 4 zavoje slojih izdelkov, Hutter in drug Amundsen hlacevina in kk>t. Požar Anton, kg žeane kave. Teksta Ia tekstilni izdelki. Tiskarna sv. Mohorja Celje, 4 leposlovne knjige, Tiskanta sv. Cirila, 5 kipov sv. Cirila in Metoda, Thiir Ivan. pol litra kolon* ,ske vode, Medič-Zanfcl, 3 doze laka emajl 'ia, Slaikogorska tovamia. bala ovojnega 1 m pirja. Petci n I. krasen daljnogled naj no v. sistema. Karo, par moških iai 1 par ženskih čevljev. Loth Kari, kompl. pokToniani pribor za 6 oseb, Vosinek Vaclav, boke koža in krenon podplati, Rosina Drago, 5 glavnikov. 2 j\iro nararrmic fn 2 žepni svetilki. Heich Josip, 4 ducate Luna kreme, Kravos Ivan, 2 moderni ročni torbici. Pečar Ivah, lepil garnitura za manikiranje, Baunikircher Kari. otroška sugalniea [z vrvi. Jugoekla, 2 đuosta moških nogavic, svilenih. ReČnik, krasna svetilka za nočno omarico, Bizjak K., zlata zapestna verižica Kane, drogerije, krasen foto aparat Agfa 6x9, Tvornica za dušik. Ruse. 100 kg umetnega gnojila, N0* ve znlozba, knjige slov. pisateljev, Mr. Sa-vost. žepna apoteka z vsem potrebnom, Mest na hranilnica, novo bran. knjižico z vlogo din 500, Elich E-roan, bonbonjera (pol kg finih bonbonov), Pschonder Make, zlata damska zapestnica. Staj. železoindustrijska družba, 2 krampa. 2 kladivi,-2 sekiri, Laus rkh, Konjice, ikoža (bokskalf barvan- in usnje za podplate, Sadravec Peter, Ormož, din 20 v gotovini. Bttdefeldt, 6 parov no* gavic in 6 garnitur spodnjega perila, Stumpl Alojz, moška zapestna ura. krom., Lah, Glavni trg 10, kg kakao, Hofer Herman, note za srlasovir. Me rib. tovarna svile, 4.20 ni crepe satina, Tomaži? Franc, 2 britvi in 2 briv. aparata. Svatv Franc, 5 kom. brus. kamnov. Tokstilna družba. 5 m fkanele. Steni Hugo. 30 m sifona, Zorfca A, 3 Baro naliv, peresa in 1 pribor, Bernhard Gustav, kavni servis za 6 oseb iz finega porcelana, Alboneže Peter. 100 din v gotovini, Kar-beuc Ivan, novi pisalni stroj portable >Fa* vorit«. vreden 2.500 din, Tovarna ktobukov (Sk. Loka), 5 moških klobukov (priznani izdelek). Weil©r Frane, 3 zavitke pleskarske barve, Pogacnšk Brezno, bala bele le* penke. Westen d. d., zaboj emajtfrao« posode, Knez & Pachiafio, Cei)^ par zlatih uhanov, Poeojfhrica v Manribam, 2 hranil, knjigi z vlogo po din 950, KoHnska tovarna, Ljubljana, zsboj kofenekse i-akon-rje. PodJ»e&* snig A. velika bete ovfjataega papirja Kief. fer Henrik, 2 srpa ki <*»e kost, Adamič Ivan, ffuualna mreža. Zndramee parad *n un>e4aii mlin, 85 kg pfcm&je moke, Tovar^ na stekla, stefcio, BeaAiD Josip, svinjska gnjat. Koseška Sfertma, zaboj sfcrtiosfae vode, Berndorf Marfbor, jedShii anehpnt pribor za 3 osebe, Ousel Albert, 15 stešieme >fie-netec Lirzer R, 4 stole. Faaarirjc Ant, Celje, vreča (25 k«) ®o*a, Venernik, Maribor, 2krat po 3 mesece brezpia6en abonma, Lod. Franz skx>vi, 20 ke saKiranih testenin, An=» derle Zdravi«, 2 fcg pnafane Ia kawe, Bau-man Josip, St Uj. 4 atekL fin* ^erjev, Ceršaska tovarna, 100 kg lepen&e, C5»terc. samostan, Stična, 3 ki poi kg asa in 1 m pol kg satane, I. žel. m žel. obrt zadruga Kropa, 2 zavitka Bemec & Oo., Duplica, gogadni stol, ;61rjweasfca Narod-LJubljana. 2fcrat po s mesece brezpiaeen abonma, ZlaAcamg, zanog 30 Ing terp. mila. Meio*5ek PtaaAo, Mbr. tSOO kg kosovea. Kabavl]. aadraBa M. mšđbmgm, eeMna B 4 VK*» m mi nem, Tovorna čigar naporna vloga se je stopnjevala do viška ob pretresljivi skupni zaprisegi pred knežjim kamnom, ki je bil postavljen na letnem gledališču ruškega Sokola kot simbol svobode ob 20-letnici Jugoslavije. V globoki boli doživljena je bila Mirkova mati Minke Eignerjeve. Vseskozi prepričevalna, simpatična je bila Zalika Nuše Bučarjeve, ki se razvija v močno igralko m ki je tudi v vlogi ZaHke izkazala precejšen register odrskih odlik. Markantna prikazen je bil Marko priljubljenega Franja Sornika. Značilne židovske poante so odlikovale Tresoglava, ki ga je mojstrsko prikazal Vekoslav Pečar. Podobo temperamentne in strastne Židovke Almire, ki ne pozna pri svojem maščevanju nikakšnih meja, je dobro začrtala Diva Jankova. V svojem zunanjem nastopu brezobziren, surov je bil turški poveljnik Išender Adolfa Pečarja. Junaškega Davorina je plastično podajal Janko Fridolin, znan po svojih mojstrskih kreacijah TJrha m Desetega brata. Poleg teh vodilnih nosilcev napornejših vlog so sodelovali v zboru rožanskih kmetov in fantov tudi Branko Stani kot Strelec, Emerik Dolinšek kot Knez. Lojze Toplak in Janko Friček kot kmeta. Milan Jerol kot Štefan, Franjo Nekrep kot Andrej, Janko Jug kot turški častnik. Majda Sker-binjek kot dekle, Ivan Bačun. Lojze Kos ter Ivan Petovar pa kot fantje. Velikopotezna režija ruškega domačina Vekoslava Janka, posrečeno prirejena »Miklova Zala« Franja Sornika. uspešno kreiranje posameznih vlog po vrlih ruških igralcih ter igralkah, vse te okoliščine so ustvarile pogoj za prodoren, prepričevalen uspeh ruške sokolske odrske družine, ki je s svojo »Miklovo Zalo« ponovno utrdila sloves enega najodličnejših diletantskih odrov v Sloveniji. Ob tem usoehu, ki je prinesel Rušanom nove lovorike, čast in priznanje vsem, ki so s svojo pridnostjo in vztrajnostjo pripomogli, k tako bleste-čemu izkazu odrskih sposobnosti in vrlin. pletenin, 6 damskih vest, Klanenife Ivan, hrastova mizica za pisalni stroj, Novak & Co., ducat taieač. Tribuna F. Batjel. otroški Športni voziček, Jan Ignac, moška žepna ura. Aurea d. z o. z., Celje srebrna pozi. verižica z obeskom, Pdvovarna Tscheli*gi, 100 1 piva, Lauler Karolina, stenski mlin za kavo, ^Slovenec, oikrat po 3 mesece brez« plačen abonma. ^Slovenski dom«, isto. Še nekaj navodil Maribor, 6. avgusta. SLOVENCI, DISCIPLINIRAN NARODI Slovenci, četudi po številu majhni, smo po svojem kulturnem udejstvovanju med prvimi in zato v družini narodov upoštevani. Prihaja pa sedaj dan, ko bomo Slovenci pokazali, da smo tudi discipliniran narod. Na veliki narodni manifestaciji v Mariboru bomo pred lastno državo in pred svetom skupno kakor leta 1868, kakor leta 1918 izpričali svojo življenjsko silo in z vso dostojnostjo ter prazničnim veseljem izpovedali zvestobo svoji narodni državi in svojemu narodnemu vladarju. Nikogar ne bo med nami, ki bi na katerikoli način kršil disciplino in s tem zmanjšal veličastnost cele prireditve. Slovenci smo discipliniran narod! PRIJAVE Prejeli smo že večino prijav in takoj začeli z razpošiljanjem izkaznic in znakov. Vsi krajevni odbori jih bodo dobili pravočasno. Glede naknadnih prijav sporočamo, da bomo sicer še pošiljali znake in izkaznice, ne moremo pa več sprejemati prijav za prenočišče, ker smo te prijave morali že zaradi priprav zaključiti. Ponavljamo, da smo vsem krajevnim odborom poslali nekaj več izkaznic in da jih imajo na zalogi pisarne Putnika v vsej državi. RAZSTAVA Danes se otvori kulturna razstava, ki je v takem obsegu prirejena kakor še Maribor ni imel prilike videti. Opozarjamo vse, katerim pripušča čas, da si med tednom razstavo ogledajo, ker bo ob tabornih dneh gotovo velik naval na razstavi. SKUPINE V SPREVODU Taborni odbor je že določil soglasno spored sprevoda, in zato ne moremo uvrščati krajevnih skupin v sprevod, ker imamo drug sestav sporeda. Enako tudi ne bodo mogli v sprevod z raznimi vozovi, če niso isti bili prijavljeni in kot primerni pripuščeni. Sprevod bo enoten in tudi samo na tak način veličasten. PEVSKI ZBORI Na tabora bo petje v sledečem redu: pri službi bož^i sfcupno ljudsko petje, pred mntrafononi stomi cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. GaspariČa. Pred in po tabora poje moški zbor rpavčeve župe pod vodstvom g. Horvata. Popoldne ot> 4. nastopi Pevska zveza pod vodstvom g. Za-fosruka. Ako želi še kak zbor v nedeljo dne 14. a popoldne nastopiti, naj prijavi odbora svoje pesmi vsaj do torka. ŽREBANJE NAGRADNIH DOBITKOV V vsaki izkaznici se nahaja rod! kupon za žrebanje nagradnih dobitkov. Številne mariborske tvrdke so darovale zelo dragocene in lepe spomine za taborjane v Mariboru. Zato je odbor sklenil, da bo te spomine in dobitke razdelil po posebnem Žrebanja. Dosedaj ima odbor že nad 300 lepih dobitkov. Strašna smrt pod avtofttofrilofii Maribor, 6. avgusta Na državni cesti Maribor—KoSaki se je d«vl Eopet prlpetrla usodna nesreča, ki 5® zahtevala mlado človeško življenje. Ko je okrog 8 zjntraj privozfl avtobus od Sv. Lenarta proti Mariboru, je pred Vele je vo gostimo v KosakSi skočil pred avtobus neki deček, ki se je igral s tovarišem v obcestnem jarku. Šofer se mu je hotel v zadnjem Upu ogniti, fant je pa skakal sem ter tja in naposled udaril v levo svetilko avtobusa. Udarec je Ml tako silen, da je nesrečnega dečka kar skalpiralo. Padel je tudi pod sv. tobos in je Sk> zadnje levo kolo čezenj. Šofer Je SJFtPtajsi takoj Nesrečnega dečka so potegnili izpod avtomobila in mu hoteli pomagati, toda ves trud je bil zaman. Imel je vso razbito glavo in polomljene roke in noge. Kmalu po nesreči je prišla tudi sodna komisija s preiskovalnim sodnikom g. Rebulo na čelu, da ugotovi dejanski stan. Komisija je ugotovila, da ne zadene šoferja nobena krivda, ker je vozil pravilno po desni strani. Deček 1 se je namreč igral v cestnem jarku in ko ga je hotel tovariš poškropiti z vodo, je skočil na cesto. Gre za 9 letnega viničar-jevega sina Jakoba Buk seka iz Pekla pri Mariboru. Prepeljali so ga v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Po brez ju, kjer bo danes popoldne obdukcija. Mariborske in okoliške novice — Matija Volk umrl. Danes ponoči je preminul v tukajšnji splošni bolnici vpoko-jeni orožniski kapetan in bivši pobrežki župan g. Matija Volk, star 66 let. Bolehal je na raku v čeljustih in je zaradi hude bolezni zelo trpel. Dvakrat je bfl operiran na zagrebški kliniki, zadnje čase se je pa zdravil v mariborski bolnici. Pokojnik je bil markantna osebnost, ki ga je odlikovala skrajna doslednost, konciljantnost in pravičnost, bil je vzoren nacionalist. Bil je na čelu pobreske občine kot Zupan od leta 1929 do zadnjih občinskih volitev, ko je bil Izvoljen za občinskega odbornika in je bil kot tak tudi zelo uvaževan in čislan. Pod njegovim županovanjem se je Pob*ežje lepo razvilo. Pokojnik je bil tudi zaslužen predsednik Rdečega križa na Pobrežju, med ustanovitelji Sokola in drugih nacionalnih društev. K večnemu počitku ga bodo položili v ponedeljek 8. avgusta ob 15. Pogreb bo iz mrtvašnice na Pobrežju. Časten mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje! — Stavkati <>o pričeli kamnolomci v Ribnici na Pohorju. Skupno stavka okoli 300 delavcev kamnolomcev. — Aretacija. Mariborska policija je areti* rala neko bla s tem slabim ozračjem nekoliko boljše. Doslej ni nič ponuigalo. Upajmo, da bo vsaj to opozorilo nekoliko zaleglo. — S Pobrežja. Kakor smo poročali, je pobreški občinski odbor kupil Partlovo hišo v Tezenski ulici, ki jo bodo preuredili v občinski urad. Med Pob rezan i so glede tega mnenja precej deljena. Mnogi ne iskr'; vajo svojega odklonilnega stališča napram temu nakupu, Čuje jo se tudi mnenja, da bi bilo bolje, ko bi se na primernejšem mestu zgradila nova stavba. — Nov grob. V 46. letu starosti je urnrki vdova po stawu Justina Roharjeva. Žalujočim naše iskreno sožalje! — Poroka. Te dni so se poročili v MarU l>oru: klepar Ivan Rošker, in gdč. Marjeta Strausova, lesni delavec Josip Košoak in gdč. Josipi na Bele, kolar Karol Falež in gdč Josiprna Neratova. Obilo sreče! — Studenčani se bomo polnošievilno udeležili slovesnosti 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. — Maril>or>ke kavarne bodo za časa Mariborskega tedna odprte do 4. zjutraj, gos . stilne do 2. t-uffeji pa do 23. V noči od 13. na 14. avgusta bodo gostilne odprte vso noč, no drug! uri zjutraj pa ne bodo smele to? čiti alkohola. — Delavska kolonija v ognju. V Velikem Mi slin ju je zgorela delavska kolonija dr. Pergerieveg.t podjetja. Skoda znaša okrog 80.000 din. Prizadeti so predvsem delavci, ki o ostali brez strehe. — Strela »ažis^i. V gospodarsko poslopje Mihe Laznika v Ravnah je včeraj udarila strela. Poslopje fe zgorelo do tal in ima La-znik okrog 25.000 din škode. — Novo tihotapsko gnezdo so odkrili orožniki na Pobrežju, kjer so zaplenili celo zalogo saharina. Aretiranih je bilo več oseb. — Umrl je naravne smrti. Na cesti med Mežo in Trbojami so našli mrtvega 78-let-nega starčka Janeza Juga iz Slovnice. Pr* votno so domnevali, da je postal žrtev zlo? čina. komisija je pa ugotovila, da je umrl naravne smrti. Mož je imel želod<čnaga raka in je zaradi tega krvaveL ker je bil obrizgan s krvjo. — Vlomilci ne mirujejo. V Kočni pri Pragenskem so vlomilci vdrli v hišo posestniki Jurija Ertnerja ter odnesli nekaj zlats ninc, obleke in druge stvari v vrednosti 5.000 din. Smrtna nesreča Ljubljana, 6. avgusta V fipilarjevi družini na žabjeku sta sno-ci zavladala žalost in obup. I>obrega hišnega gospodarja Jerneja špilarja ji je namreč smrt nepričakovano iztrgala. Posestnik špilar Jernej, ki ima svojo hiš«> na vogalu žab jeka in Hrenove ulic-3, kjer je tudi znana gostilna »Pri sodčku«, je včeraj popoldne pomagal zidarjem pri obra vijanju fasade svoje niže. Okrog 17. se je vzptel na zidarski oder pred hišo in menda hotel prepleskati žlebe ob hiši. Nenadoma je pa izgubil ravnotežje in strmoglavil z odra. Padel je precej globoko in priletel tako nesrečno na glavo, da si je prebil lobanjo, iz katere je močno krvavel. Poklicali «0 reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico, a ker sq mislili, da je že med prevozom umrl, so se vrnili na dom. Medtem je prišla policijska komisija, in sicer zdravnik dr. Lapajne ter uradnik g. Tome. ki je ugotovila, da špilarju še prav rahlo utripa srce, nakar 90 bili ponovno pozvani reševalci in so ga naglo prepeljali v borni co. kjer so P3- zdravniki ugotovili, da je že mrtev. Nato «0 njegovo truplo spet prepeljali na njegov dom, kjer so ga snoči položili na mrtvaški oder. Pokojni je bfl star 64 let in doma iz HraSč pri Postojni, pristojen pa v Križe pri Tržiču. Za njim žalujeta žena in hčerka. Tragična smrt uglednega posestnika, ki je bfl znan kot simpatičen in marljiv mož, je vzbudila zlasti na žabjeku «^o§no sočutja. (PoCUUni e6$e*ni& Iz nedavne preteklosti Smo v 20. letu samostojnega državnega in svobodnega narodnega življenja, ki je odprto pot našemu ljudstvu v še pred nekaj desetletji nestuteno veliko bodočnost. Zato je potrebno, da se od časa do časa spomnimo dni, ko »o se jele risati prve črte naše bodoče velike domovine v dimu in požaru svetovne vojne. Tako bomo tudi tem bolj ceniti svobodo in naše zedmje-nje, na katerega še sredi vojne med našimi zapadni mi zavezniki nihče ni resno mi-sfO. 20. marca I9T7 se je sestala v Londonu pod predsedniSrvom takratnega angleškega ministrskega predsednika Uoyd Georga britanska imperialna vojna konferenca. UNa njej je uvodoma obrazložil predsednik vlade LIoyd George zbranim zastopnikom in predsednikom angjleških domimonov in cesarske Indije vojne cilje Velike antante ter z njimi združene pogoje za sklenitev miru z osrednjimi velesilami. V svojem govoru je navedel Lloyd George kot pogoje za sprejemljiv m razumen mir: »Prvič moramo pregnati Nemce z ozemelj, ki so 0i z orožjem zasedli. Izprazniti moramo vsa zasedena ozemlja v Franciji, Belgiji, Rusiji, Srbiji, črmi gori in Rumuniji. Svobodo m neodvisnost teh držav je treba zopet vzpostaviti. Dobiti moramo tudi primerno odškodnino za vso škodo, ki so jo utrpele. Želel bi pa tudi, da bi se zemljevid Evrope na podlagi priznanja naciona*- dm bi v bodoče onemogočal nove nacionalne borbe ter ost-p,ural trajen mir in temelj demokratskih svoboščin v Evropi.« Iz tega govora je razvidno, da l. 1917 na pragu pomladi prvi angleški politik Še daleč ni mislil na osvoboditev Jugoslovenov in Čehoslovakov in da smo bili takrat še zelo daleč od zedinjenja in osvobojenja, vsaj v načrtih antantnih drža\mikov. Pač pa je ravno tiste mesece Llovd George zelo živo razgovor jal s posredniki cesarja Karta in bil zelo naklonjen misli, da se ohrani poduna\'sko čmožotto monarhijo pred večjimi teritorialnimi žrtvami pod pogojem, da zapusti svojo zaveznico Nemčijo in sklene z Jreliko antanto separatni mir. Borba za velika načela Drugi podpredsednik JNS g. Juraj De-metrović razpravlja v svojih odlično urejs-vanih »Jugoslovenskih novinah« o smislu borbe JNS za narodno in državno edinstvo, osnovnih načel naešga narodnega in državnega življenja. »Misel narodnega in drža\'-nega edinstva mora biti splošna platforma vsega našega političnega dela in življenja. V tem oziru ne more in ne sme biti političnih monopolov. Narodno in državno edinstvo morata biti izhodno delo političnega dela kogarkoli in največji zakon za slehernika. Ako katera od naših strank, kakor n. pr. JNS odkrito in iskreno izpoveduje misel narodnega in državnega edinstva, potem ji ni mogoče zato oporekati in ji celo očitati, da teži za monopoliziranjem naše narodne misli. Ona vrši s propo-vedovanjem misli narodnega in državnega edinstva samo svojo narodno dolžnost. Pri tem pa iskreno želi. da bi se tudi druge stranke prav tako odkrito in iskreno izjavile za naš največji nacionalni zakon in se zadovoljile s tem. da se stranke razlikujejo med seboj po drugih kriterijih. 2al preganja fatalnost usode še vedno naš narod, ker se pobija in še vedno preganja misel, da smo Slovenci. Srbi in Hrvati po težnjah zgodovinske evolucije in po neizprosni smeri naše bodočnosti ena nacija.« Frankovci napadajo dr. Mačka Hrvatski frankovci okoli »Nezavisnosti« nadaljujejo s svojimi napadi na dr. Mačka. Sedaj proglaša »Nezavisnost« že mačkovce kar za komuniste in marksiste, katerih se mora dobri hrvatski narod čim-preje otresti, sicer bo doživel neizbežno katastrofo. »Komunisti in sumljivi tipi okoli dr. Mačka so besni na hrvatske nacionaliste; ker jih ovirajo pri izvajanju njihove diktature nad hrvatskim narodom. Dožrv-tjamo žalostne pojave, katerih krivci so namišljene veličine, ki jim smrdi vsako pošteno delo. Zato so se polotili politike, 00 katere mislijo živeti, kakor od kakega gospodskega posla. Teror teh tipov ne bo preplašil hrvatskih nacionalistov. Nasilje, ki ga preživljamo danes po hrvatskih krajih odgovarja terorju, ki so ga izvajali bolgarski komunisti v Stambolinjskijevi zemljoradniški stranki. Tri kriminalni tipi boljše vizir a jo danes poštene hrvatske kmete po naročilu Moskve in kopljejo jezove med hrvatsko vasjo in mestom. Ni pe jim to dovolj, nego zanašajo jmotmi celo med hrvatske kmete« Mislimo, d& je c«..'. *-.mu/ios/« in njene ^hrvatske nueu*d*mt*tem //;«*'o pre več. če progi uši. okolicu dr. .'lačka za ko munistično tn marksistično. Kolikor jo mi poznamo, moren?" reči r*-*\in> n,:šjirotno, da so v njenem okrilju IjuJiv. ki mutjo zelo razvit čut za udobnosti dannfn) ga dru-žabnegu reda ir Ju se tudi kapitala ne branijo. »Domoljub" in frai&coskž tisk »Domoljub« obja\'lja pod mulovoi. Fran coski časopis o taboru pri Sv. Trojici« sledečo vest: »i/Echo de Belgradem (ki je pol-oficiozni list njše vlade. Kakor znano. Op. ur.) prinaša obširno poročilo o narodnem taboru pri Sv. Trojici. \'ašteva vse do*to janstvenike, ki so se tubur^ udeležili m uc štedi s hvttlo o redu in disciplini. Pravi. J./ se je tabora udeležilo nad 12.000 ljudi. Govor dr. Korošca prinaša v celoti in v dc belem tisku. Poročilu je priloženu *liku »slovenskih fantov«. (Med narekovaj jih je sto\'il sam oče »Donutljuh.-. Op, ur.) Stric »Domoljub«, ki so že ponovno romali v Lurd, že vvJo, kuj so francoski listi in da ni »Temps« v primeri z »L'f de Belgrade« še piškavev,.* on hm vreden. KOLEDAR DANES: Sobota, 6. avgust ■ ki. občani: Gospodovo spremenjen je; Sik.st II. JUTRI: Nedelja. 7. avgusta katoličani: Vi-dojka, Kajetan DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Pikova dama KINO SLOGA: Charlie Chan v cirkusu KINO UNION: Golgota ljubezni KINO ŠTŠKA: Popolni zakon KINO MOSTE: -Usodno sorodstvo« in 3>Izdajalci« UPRAVA OFICIRSKEGA DOMA koncert v korist sklada za pobijanje tuberkuloze v vojski ob 20. na vrtu restavracij« »Zvezda« PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED SOKOL LJUBLJANA-MOSTE razvitje naraščaj skega prapora ob 15. in javni nastop na letnem telovadišču DNŽITRNE LEKARNE DANES TN JUTRI: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Neprestano se poud.fria. da je resnici Bogu ljuba — in prav zato menda ne bo odveč, če v prilog tej hčerki božji vr/err, na papir še nekaj vrnite v popolnitev svojega pisanja v št. 141. »Slov. Naroda«. Ob žalujem samo, da mojega dopisa niso razumeli poklicimi tako. kak01 ja bil mišljen. Takrat sem izrecno naglatil. da spada šolska mladina v vročih šolskih dneh med odmori venkaj na prosto, zlasti še. če je pri šoli za to primerno dvorišče, kirknr ga ima šola na Ledini, će je šotskt mladina te šole, vsaj nižjih razredov, pod prejšnji mi upravit el i i prebijala čas šolskih oit m etrov na šolskem d\'orišču. je samool>sehi umevno, da bi se ta praksa brez posebni pi truda lahko ohranila tudi pod sedanjim upravitetjstvom in to še toliko bolj, ker se je zadnje dni tozadevno poudarjal <, »dji je pod sedanjim v pravi te t jeni na dvoriŠČM več prostora za sprehajanje mladine, nego je bito prostora pod prejšnjim upraviteljem, ker je nekaj prostora zaviemai čebelnjak^ ki ga sedaj ni več.* Torej čebelnjak! Pred sedanjim upr teljem je vodil ledinmko šefo p. l.abernik, danes upokojen v Ljubljani. toda on ni nikdar videl na ledinskem dvorišču kakega Čebelnjaka, četudi jv služboval na ledini kakih 15 let. Če tega ne verjameš šajte imenovanega gospoda, k t vam devo prav rad pojasnil. Tudi Laberrukova prednika, danes žal že oba pokojna upra vitel ja Repovš in Dimnik, m sta imela ni-koli opravka s kakim čebefn :al vprežnim vozom z lahko to zaviti okoli šolske telovadnice: poskusite to danes, pa boste videli, da gre to prav težko, ali pa morda sploh ne gre. ker je močno na poti vogal osrednje gredica med telovadnico m Iionačevo hišo. OgM na mestu bi podkrepil mojo trditev, do Ledine ni daleč. Če drži. da se gredice niso povečale, potem je možno satno še to, da se je telovadnica premaknila zadnja teta po vzgledu tiste cerkve, ki so jo pred davnimi leti prestavili prebrisani Šebreličani. ne da bi opazili, da so jim med premikanjem pobrali tatovi za cerkvenim zidom odloženo obleko. Ob tej priliki hočem reči: če ne moreš problema rešiti na ta, reši ga na kak drugi način, glavno je. da je rešen! V koliko odgovarja trditev, da so gredice razdeljene v učne svrhe med posamezne razrede, na to bi mogjlo dati pojasnila prizadeto učno osob je, jaz tega ne vem, slišim pa, da obdeluje gredice samo Sotski sJuga, toda ne zase, terrrveč za nekoga drugega. Nastane vprašanje: ali niso morda baš ti gredični pridelki tista zapreka, da se dvoriščni prostori ledinske šole niso v zadnjem šolskem letu zadostno izkoriščati V odmorih od strani šolske mladine? !stL SPORT — Mednarodne rao4orfklfetirna